Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
deželne vlade za Slovenijo.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
387.
Naredba pover{eništva za notranje zadeve, g katero se razpušča občinski odbor v Križki vasi.
Občinski odbor v Križki vasi je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu Ivanu Zupančiču, posestniku v Zavrtači št. 2. V Ljubljani, dne 28. februarja 1919.
Za poverjenika: Kremenšek s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Odslovljeni so v zmislu naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 16. decembra 1918., št. 202 (Uradni list XXV), iz službe: Julij Burda, agrarni višji zemljemerec II. razreda; Robert Trattnig, agrarni zemljemerec I. razreda; Helena Stefan, pisarniška pomočnica.
Ferdinand Cer mak, agrarni višji zemljemerec
I.	razreda, je pomaknjen v VII. činovni razred.
Imenovani so: agrarni višji zemljemerec II. razreda Feliks Justin za agrarnega višjega zemljemerca I. razreda; agrarni zemljemerec Fran Av-či» za agrarnega višjega zemljemerca II. razreda; agrarni zemljemerec Ivan Petročnik za agrarnega višjega zemljemerca II. razreda; agrarni zemljemerec Albin Zakrajšek za agrarnega višjega semljemerca II. razreda; agrarni zemljemerec
II.	razreda Ivan Bydlo za agrarnega zemljemerca
I.	razreda.
lug. cult. tehn. Lovro Križnar je sprejet v
pripravljalno službo.	„ , __ ,
'	Prelat Kalan s. r.
j
Na podstavi naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 16. decembra l9l8., št. 202 (Uradni list XXV), so se odslovili: deželnosodni svetnik Josip Roth in avskultant dr. Albert kiha, oba v Celju; višji deželnosodni svetnik dr. Gustav Wokaun, avskultant Friderik Felber, jetniška paznica Marija Te pse h, nadalje pazniki Anton Osimitsch, Alojzij Zugl in Jurij Krivec, vsi v Mariboru; okrajni sodnik dr. Fran Wressnig v Ptuju; oficial Fran Dernatsch v Št. Lenartu.
Dr. Ravnihar s. r.
Imenovani sta:	Pavla G reg er, pomožna
učiteljica v Zgornjih Libučah, začasno za učiteljico istotam; Mara Diez za podučiteljico v Špodnjem Dravogradu.
Dodeljena sta: Karel Doberšek, šolski voditelj v Švabeku, v službovanje na šolo v Spodnjem Dravogradu; Ivo Močnik, šolski voditelj v Dobriču, v službovanje na šolo v Svabeku.
Sušnik s. r.
Jp'
Preskrbnine družinam padlih (umrlih) In pogrešanih vojakov.
Vdova ima pravico do pokojnine, če je njen tnož padel pred sovražnikom, to je zadet po sovražnikovem orožju, ali pa je umrl za ranami,
težkimi zunanjimi poškodbami, spričo vojnih naporov ali za nalezljivimi boleznimi, ki so ga doletele v izvrševanju vojne službe.
Pokojnina gre vdovi ne glede na to, ali si more sama kaj prislužiti ali ne, ali je premožna ali ne.
Vdova, ki ni živela skupaj z možem, preden je odšel na vojsko, nima pravice do pokojnine, razen če dokaže, da zakonska skupnost z možem ni prenehala po njeni krivdi. Dalje vdova ne dobi pokojnine, če se dokaže, da je njen mož zagrešil velik zločin (mož, ki je pobegnil k sovražniku pred dnem 30. oktobra 1918, se ne smatra za vojaškega begunca, prav tako ne tisti, ki je bil zaradi jugoslovanskega mišljenja obsojen na težko ječo).
Če dobi vdova po moževi smrti pokojnino, se ji nakaže tudi za vsakega zakonskega ali po-zakonjenega (legitimiranega) otroka, ki ga ima v oskrbi, v zgo j e v a 1 n i n a; ta se ji izplačuje, dokler otrok ni preskrbljen, in sicer pri dečkih do končanega 16., pri deklicah do končanega 14. leta. Sirotam, ki hodijo v tuzemske šole, je dovoljena vzgojevalnina do konca študij, vendar ne dalje kot do končanega 24. leta. Nepozakonjene (nelegiti-mirane) sirote nimajo pravice do vzgojevalnine. Za take bi prihajala v poštev slučajna miloščina.
Obojestransko osiroteli otroci, ki niso še preskrbljeni, dobivajo posebno vzgojevalnino.
Vzgojevalnina za sirote brez staršev ali pa za take sirote, katerih mati ali mačeha ne dobiva pokojnine, se nakaže varibom (varihinjam).
Zakoni z dne 27. aprila 1887., drž. zak. št. 41, z dne 3. aprila 1891., drž. zak. št. 148, z dne 28. marca 1896., drž. zak. št. 48, in z dne 19. marca 1907.. drž. zak. št. 86, ostanejo do nadaljnje naredbe še v veljavi.
V vlogah za pokojnino vdov in vzgojevalnino sirot naj bodo navedeni ti-le podatki: 1.) Šarža moževa (očetova). 2.) Ime in priimek umrlega (padlega) ali pogrešanega moža (očeta). 3.) Pri kateri četi, katerem zavodu itd. je služil. 4. a) Kdaj in kje je umrl, padel ali od kdaj se pogreša; b) kje je pokopan. 5.) Civilni poklic možev (očetov). 6. a) Ime vdovino (ženino) ali b) ime vari-hovo (varihinjino). 7.) Imena in rojstni podatki živečih otrok: a) zakonskih, b) pozakonjenih (legitimiranih), c) nezakonskih (nelegitimiranih) 8.) Ali so vsi otroci v oskrbi materini (mačehini).
9.	) Je li vdova (žena) do mobilizacije živela s pokojnim (pogrešanim) možem v zakonski skupnosti.
10.	) Stanovališče vdovino (ženino) in natančni naslov njenega stanovanja, oziroma — ako so otroci tudi brez matere — varihovo ime, stanovališče in natančni naslov njegovega stanovanja (Ne pozabite navesti tudi zadnje pošte, ker je to za pošiljatev denarja zelo važno.) 11.) Ali prejema rodbina prispevek za preživljanje, oziroma državno podporo (nak’onitev) ali kako drugo. Tej vlogi naj priloži vdova (žena, varih, varihinja) nastopne listine: a) krstni (rojstni) list vdovin (ženin); b) poročni list vdovin (ženin); c) krstne (rojstne) liste otrok); č) mrtvaški list (izpisek iz mrtvaškega spisa); d) izpričevalo o zakonski skupnosti do mobilizacije (uvrstitve v vojsko). Varih naj priloži tudi: e) mrtvaški list vdovin.
Vse te listine se lahko nadomeste s poročilom župnega urada, ki navaja vse podatke iz krstne (rojstne), poročne in mrliške matice o družini, potem potrdilo o zakonski skupnosti.
Stranka naj predloži vlogo edino le občin-sk>. mu uradu
Občinski urad jo pregleda, priloži domovinski list umrlega (padlega) ali pogrešanega vojaka in
predloži vse skupaj okrajnemu glavarstvu. Ako ni mogoče napraviti domovinskega lista, naj se vzrok kratko navede, na primer: Družina ima domovinsko pravico na zasedenem ozemlju (na primer v Solkanu, Primorsko) ali izvun naše države.
Okrajno glavarstvo dopolni vlogo z izpriče-valom o nepremožnosti ali s premoženjskim izkazom in z uradnim zdravniškim izpričevalom o zdravstvenem stanju vdovinem (ženinem) in s potrdilom, ali družina prejema vzdrževalnino ali podporo (naklonitev). Tako izpopolnjeno vlogo naj glavarstvo pošlje pristojnemu vojnodopol-nilnemu povelj n ištvu.
Vojnodopolnilno poveljništvo preskrbi še vse potrebne listine v zmislu točke 4. okrožnice z dne 14. septembra 1887., Praes. št. 4872/N. V. BI. št. 30.
Iz vloge mora biti razvidno, da je pokojnik umrl za ranami, napori, nezgodami ali drugimi vojnimi poškodbami, ki jih je zadobil pred sovražnikom, oziroma brez lastne krivde v izvrševanju vojaške službe.
Vojnodopol-nilno poveljništvo predloži vloge za preskrbnine vojaški intendanci za Slovenijo v Lj ubl j an i.
Do pokojnine imajo po zakonu o vojnih dajatvah ob danih pogojih pravico tudi vdove po možeh, ki so bili med vojsko zavezani omenjenemu zakonu ali ki so prostovoljno opravljali vojaško službo.
Vdovam po vojakih, ki niso umrli vsled vojske (izvrševanja vojaške službe), ne gre pokojnina Lahko pa prosijo za milostno pokojnino.
Takim vlogam za milostno pokojnino naj vdova poleg drugih prilog priloži tudi izpričevalo o nravnosti.
Vloga in priloge so kolka proste.
Vse stranke in uradi naj se strogo ravnajo po teh navodilih: pomislijo naj, da nepravilno napravljena vloga zelo otežkoča in množi uradno delo; največ pa trpi seveda stranka, ker se rešitev prošnje zaradi nepravilne vloge zelo zavleče.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Št. 1480.
Razpis ustanov.
Razpisujejo se tri mesta F'riderik Sigmund baron-Schwitznove ustanove po 252 K za ubožne, v Ljubljani bivajoče vdove in gospodične iz plemstva (krainischer 'Herrenstand).
Prednost imajo ustanovnikove sorodnice do 4. stopnje, tudi če niso plemiškega rodu, izmed drugih pa one, ki so zaradi bolezni v večji sili.
Ustanova se podeli za eno leto, vendar se more podeliti za vse življenje prosilkam, ki trpe na kronični neozdravni bolezni in to dokažejo z zdravniškim izpričevalom.
Prosilke morajo vložiti pravilno opremljene prošnje najdalje do dne
1 5. marca 1919.
pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani (poverjeništvo za notranje zadeve).
Prošnji se morajo pnložiti dokazila o starosti, o morebitni bolezni, o uboštvu in o lepem vedenju, potrdilo deželnega odbora, oziroma komisije za začasno vodstvo in likvida jo deželne uprave v Ljubljani, da prosilka res pripada kranjskemu plemstvu, nadalje dokazila o morebitnem sorodstvu z ustanovnikom, izpričevalo o samskem ali vdovskem stanu in naposled dokazilo, da stanuje prosilka v Ljubljani.
niškim izpričevalom.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Kremenšek s. r.
St /66,	Razpis.
Ministrstvo za poljedelstvo v Be]gradu potrebuje 15 živinozdravnikov za izpolnitev izpraznjenih mest okrajnih živinozdravnikov v Srbiji.
Pogoji za sprejem so: živinozdravniški diplom,
Morebitna bolezen se mora dokazati z zdrav-j Izurjenost v kolesarjenju je neizogibno po-
j trebna. Ze vložene prošnje za ta mesta je iz-j popolniti v zmislu tukaj navedenih zahtev.
V	ostalem pa si deželna vlada glede podelitve j služb pridržuje proste roke.
V	Ljubljani, dne 11.februarja 1919.
Inž. Bloudek s. r. j
St. 210 b.	3—3
Razpis.
V	področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je popolniti 18 mest cestarjev na dr-
državljanstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Sloven-j ^a_vn*l' ecstah, in sicer šest v stavbnem okraju | Qociemarci (i dvorec), Iljašovci (2 dvorca), Mala cev, jezikovna zmožnost in dokazilo osebnega j ceds^em> sesl v kranjskem, eno v ljubljanskem, j	/j dvorec), Stara cesta (1 dvorec), Terbe-
zdravja.	dve v, novomeškem m tn v slovenjegraškem z govci (2 dvorca), Veržej (2 dvorca). - Mariborski
- mesečno mezdo 60 k pravico do osem štiri- okraj; občille Brezje (i dvorec), Cigljence (1 dvoletnic po 6 K m nagrado za službeno stanovanje	■
v letnem znesku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erarični cestarski hiši.
Dokler velja naredba o draginjskih dokladah,
Dole (1 dvorec), Gorenja vas (l dvorec), Kresnice (1 dvorec), Krka (1 dvorec), Leskovec (3 dvorci), Litija (2 dvorca), Št. Lamport (1 dvorec), Št. Vid (1 dvorec), Trebeljevo (3 dvorci), Veliki Gaber (1 dvorec), Žaljna (3 dvorci). ■— Okraj ljubljanske okolice:	občine Borovnica (1 dvorec), Črnuče
(7 dvorcev), Dobrunje (1 dvorec), Iška loka (šest dvorcev), Iška vas (5 dvorcev), Moste (3 dvorci), Preserje (2 dvorca), Slivnica (1 dvorec), Studenec-Ig (1 dvorec), Šmarje (1 dvorec), Tomišelj (en dvorec), Vrbljenje (1 dvorec), Vrhnika (13 dvorcev), Zgornja Šiška (1 dvorec), Zelimlje (2 dvorca). — Ljutomerski okraj: občine Bučečovci (1 dvorec),
Letna plača 2000 dinarjev, prispevek za uradna potovanja po okraju 480 dinarjev na leto, v mace-donskem in v starosrbskem okraju kot poseben prispevek 10 odstotkov sistematične plače in mesečni dodatek 50 dinarjev za konja.
Razen tega imajo okrajni živinozdravniki pra-j se izplačujejo le te po določilih naredbe z dne vico do pristojbin za‘pregledovanje klalne živine i H-septembra 1918., drž. zak. st. 333. in za ogledovanje mesa, nadalje za dobo mirnega j Pravilno kolkovane prošnje za ta mesta je časa tudi do pristojbin (po predpisanih dnevninah) j viožid pri stavbnem uradu deželne vlade za Slo-za pregledovanje živine, ki se prevaža po železnici, j venij° v Ljubljani (Bleiweisova cesta št. 13) ah Prošnje naj se vlože do dne	t Pa Pri vodstvu dotičnoga stavbnega okraja do
20. marca 1919.	j dne
pri ministrstvu za poljedelstvo v Belgradu, oddelku j za poljedelstvo in veterinarstvo.
V Ljubljani, dno 25. februarja 1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Veterinarski odsek oddelka za kmetijstvo.
Predstojnik: Paulin s, r.
St. 210 a.
31. marca 1919.
Prošnji je treba priložiti:
1.	) rojstni (krstni) in domovinski list;
2.	) dokument o izvršeni vojaški službi;
rec), Dogoše (1 dvorec), Karčevina (1 dvorec), Sv. Miklavž (4 dvorci), Ploderšnica (1 dvorec), Pobrežje (1 dvorec). — Novomeški okraj: občine Mirna (2 dvorca), Mirna peč (4 dvorci), Št. Peter (1 dvorec), Smuka (4 dvorcit, Šmihel-Stopiče (trije dvorci), Toplice (2 dvorca), Velika Loka (3 dvorci), Žužemberk (12 dvorcev). — Ptujski okraj: občine Bišečki vrh (1 dvorec), Breg pri Ptuju (pet dvorcev); Donačka gora (1 dvorec), Destinci (en dvorec), Gajovci (1 dvorec), Hajduč (3 dvorci), i Hlapove! (1 dvorec), Pršovci (1 dvorec), Rog (en ! dvorec), Kostrivnica (1 dvorec), Krčevina (7 dror-! cev), Majšperk (1 dvorec), Mestni vrh (3 dvorci),
J Moškanjci (1 dvorec), Hacinje (4 dvorci), Pobrežje
V J 'tu-nfl noždV-i vidško^ iznVičpvalo^ o^ ^eiesni I dvorec)> Rogoznica (1 dvorec), Rogatec (dva
i*-™* Sakoäak (l dvorec), SedlaSek (1 d.orec),
4.) izpričevalo o nravne-sti;
[Slatina (1 dvorec), Središče (1 dvorec), Sv. Bar-
3—3 j besedi in pisavi.
R&SpiS.	J Mesto se podeli definitivno po enoletnem za-
V področju deželne vlade za Slovenijo v d°vo!jivem službovanju, onim pa, ki so v cestar-
r t ,	..	.	.	.i	• .! bara v Halozah f J dvorec), Sv. Janez na Dravskem
o.) riokazno, da je prosilec vese Slovenščini v ,• n j,c„ r rwr^nr u «Unvpncbih
Ljubljani je popolniti nastopne službe:
a)	tri mesta cestnih mojstrov, in sicer dve v stavbnem okraju kranjskem s sedežem v Jesenicah in Tržiču iti eno v stavbnem okraju i celjskem s sedežem v Celju;
b)	dve mesti rečnih mojstrov, in sicer pri Savinji s sedežem v Celju in pri Dravi s sedežem v Ptuju s prejemki, določenimi po zakonih z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 15 in 16, z dne 25. septembra 1908., drž. zak. št. 204, in z dne 26. decembra 1899., drž. zak. št. 255, in po ministrski naredbi z dne 24. sep-
/ ternbra 1908., drž. zak. št. 234, po katerih znaša temeljna plača 900 K, pri podčastnikih, ki so služili pri vojakih več kot tri leta, 980 K, oziroma 1060 K, nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30 % osnovne plače, z letnim pavšalom za službeno obleko v znesku 160 K, in z obhodninskim pavšalom v znesku 100 K za en miriameter in leto. Dokler velja naredba o draginjskih prispevkih, se izplačujejo draginjska doklada po določilih naredbe z dne 11. septembra 1918., drž. zak. št. 333, in 15%en povišek obhodninskega pavšala.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje za te službe naj sc vlože pri stavbnem uradu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Bleiweisova cesta št. 13) do dne 31. marca 1919.
Prošnji morajo biti priloženi nastopni dokumenti :
1.	) rojstni (krstni) in domovinski list;
2.	) vojaški certifikat ali drug dokument o vojaški službi prosilčevi;
3.	) uradnozdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za to službo;
4.	) izpričevalo o nravnosti;
5.	) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščini v besedi in pisavi, da zna risati, kolikor je to za stavbnega empirika potrčimo, in pri prošnjah za službo rečnega mojstra tudi, da je izvežban čolnovodja.
Mesto se podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki jo je napraviti najpozneje tekom treh let, definitivno.
skih poslih že izvežbani, takoj ob imenovanju.
Prosilci, izurjeni v kakšni stavbni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
V	ostalem pa si deželna vlada glede podelitve služb pridržuje proste roke.
V	Ljubljani, dne 11. februarja 1919.
Inž. Bloudek s. r.
Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni dne 22. iebruarja 1919.
(Po poslanih poročilih.)
A. Obstoječe bolezni:
Konjske garje.
Brežiški okraj: občine Artiče (6 dvorcev), Boj-sno (1 dvorec), Gorjane (1 dvorec), Kozje (2 dvorca), Loče (1 dvorec), Merčna sela (4 dvorci), Mi-halovec (2 dvorca), Pilštajn (1 dvorec), Videm (en dvorec), Zakot (21 dvorcev), -r- Celjski okraj: Braslovče (1 dvorec), celjska okolica (7 dvorcev), Gomilsko (1 dvorec), Gotovlje (3 dvorci), Griže (5 dvorcev), Kalobje (1 dvorec), Nova cerkev (en dvorec), Petrovče 5 dvorcev), Sv. Juri ob južni železnici, okolica (4 dvorci), Sv. juri ob južni železnici, trg (2 dvorca), Sv. Pavel pri Preboldu (dva dvorca), Škofja vas (1 dvorec), Teharje (I dvorec), Velika Pirešica (1 dvorec), Žalec (1 dvorec). — Črnomaljski okraj: občine Butoraj (1 dvorec), Dragatuš (2 dvorca), Griblje (1 dvorec), Podzemelj (2 dvorca), Suhor (1 dvorec). — Kamniški okraj: občine Dob (1 dvorec), Dol (2 dvorca), Domžale (1 dvorec), Kaplja vas (1 dvorec), Krtina (1 dvorec), Mengeš (1 dvorec), Nevlje (1 dvorec), Peče (en dvorec), Prevoje (2 dvorca), Rova (2 dvorca), Šmarca (1 dvorec), Suhadole (1 dvorec). - Kočevski okraj: občine Koče (1 dvorec), Koprivnik (1 dvorec), Nemška Loka (1 dvorec), Polom (en dvorec), Ribnica (5 dvorcev), Struge (2 dvorca).
Konjiški okraj: občine Brezen (1 dvorec), Gru-šovje (1 dvorec), konjiška okolica (2 dvorca), konjiški trg (1 dvorec), Kot (1 dvorec), Spodnji! Dolič (1 dvorec), Tepanje (1 dvorec), Vitanje (en dvorec), Žiče (2 dvorca). — Kranjski okraj: ob-1
polju (1 dvorec), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (2 dvorca), Markovci (l dvorec), Sv. Trojica v Halozah (1 dvorec), Sv. Urban (2 dvorca), Trnovska vas (1 dvorec), Trnovski vrh (1 dvorec), Vareja (2 dvorca), Velika Nedelja (1 dvorec), Veliki Okič (2 dvorca), Vintarovci (1 dvorec), Vurs-perk (3 dvorci), Zabovci (2 dvorca). Radovljiški okraj: občine Breznica (4 dvorci), Dovje (štiri dvorci), Koroška Bela (2 dvorca), Kranjska gora (1 dvorec), Lesce (1 dvorec), Rateče (1 dvorec), Srednja vas (3 dvorci). — Slovenjegraški okraj: občine Slovtnjgradec (3 dvorci), Ročica na Paki (1 dvorec). — Velikovski okraj: občine Črna (trije dvorci), Dobrla vas (2 dvorca), Galicija (1 dvorec), Skocijan (3 dvorci), Važenberk (1 dvorec), Velikovec (19 dvorcev), Vobre (1 dvorec). Celjsko mesto (4 dvorci). Ljubljansko meto (2 dvorca).
Svinjska kuga.
Brežiški okraj: občina Globoko (2 dvorca). — Celjski okraj: občine celjska okolica (2 dvorca), Sv. Peter ob Savinji (1 dvorec), Žalec (3 dvorci).
—	Mariborski okraj: občina Radvina (1 dvorec).
—	Celjsko mesto (1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Ptujski okraj: občine Krčevina (1 dvorec), Pobrežje (1 dvorec), Stojnci (1 dvorec), Sv. Lovrenc na Dravskem polju (4 dvorci), Trnovska vas (en dvorec).
B. Ugasla bolezen:
Konjske garje.
Litijski okraj: občini Litija (vas St. Juri, en dvorec), Višnja gora (1 dvorec). — Ptujski okraj: občini Gruškovje (1 dvorec), Jastrebci ( I dvorec).
—	Radovljiški okraj: občina Ovsišče (1 dvorec).
V Ljubljani, dne 22. februarja 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Veterinarski odsek oddelka za kmetijstvo.
Paulin s r.
Razglasi vojaški!) oblasti.
Tiralici.
Zaradi umora obtoženi desetnik bivšega av-
Podčastniki certifikatisti, ki so si pridobili čine Cerklje (1 dvorec), Križe (1 dvorec), Mavčiče J strij-kega strelskega polka št. 2 janez Košnik, certifikat v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872., | (3 dvorci), Poljane (1 I dvorcev), Preddvor (2 dvor-1 rojen dne 12. septembra 1888. v Zgornjem Ber-drž. zak. št. 60, dalje prosilci, ki predlože dokaz,! ca), Smlednik (4 dvorci), Stara Loka (1 dvorec), j niku, kranjski okraj, pristojen v Cerklje, kranjski da so izv ršili prakso stavbnega empirika in so j Šenčur (2 dvorca), .Velesovo (7 dvorcev), Zminec j okraj, samec, sin Franca Košnika in Uršule Koš-izučeni v zidarski obrti, potem vojni invalidi, če (1 dvorec), Železniki (I dvorec). — Krški okraj: j nikove, roj.ene Remčeve, železniški delavec, že so sicer sposobni za tako službo in če ustrezajo občine Cerklje (4 dvorci), Krško (2 dvorca), Mo-1 osemkrat kaznovan, je* dne 26. februarja 1919. vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo pred- kronog (1 dvorec), Sv Križ pri Svibnjem (2 dvor- zjutraj ob 7. uri 15 minut ušel iz vojaškega zanosi pri podelitvi izpraznjenih mest.	ca), Št. Rupert (3 dvorci).— Litijski okraj: občine pora šentpetrske vojaščnice v Ljubljani.
Popis osebe: male rasti, svetlih las (že malo plešast), prav takih brkov in obrvi, sivih oči, skrivljenega nosa. Poseben znak: na levici nima palca, j
Popis oprava: stara avstrijska čepica brez senčnika, prevelika bluza z dolgimi rokavi (v jako slabem stanju), dolge, stare in slabe vojaške hlače, slabi vojaški čevlji.
Ker je obtoženec večkrat prosil, naj bi ga izpustili iz zapora na fronto, ni izključeno, da je odšel tja in da se poizkuša vriniti med vojake.
Vsi uradi naj v svojem področju poizvedujejo po ubežniku in naj ga, če ga zalotijo; zapro ter dado z varnim spremstvom privesti nazaj v vojaški zapor v Ljubljani; sledovi naj se naravnost javijo vojaškemu sodišču v Ljubljani pod S 232/18.
* •* #
Leopold Dernovšek, rojen leta 1897., pristojen v Aržišče, okraj litijski, rimsko-katoliški, samski, rudar, je dne 17. februarja 1919. pobegnil od prve nadomestne stotnije slovenskega planinskega polica.
Leopold Dernovšek naj se zasleduje in ako se izsledi, privesti ga je k njegovemu oddelku.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 1. marca 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti,
Preds. 879/3/19—3.	462 3—1
Pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani je namestiti:
1.	) enega višjega računskega svetnika kot predstojnika v VII. činovnem razredu;
2.	) dva računska svetnika v VIII. činovnem razredu;
3.	) enega računskega revident a v IX. činovnem razredu in
4.	) dva računska oficiala v X. činovnem razredu.
Pravilno kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do
25. marcal9l9. pri podpisanem predsedništvu.
Začasno imenovani ali dodeljeni računski uradniki se pozivljejo, naj vlože prošnje za stalno imenovanje.
V	Ljubljani, dne 26. februarja 1919.
Kavčnik s. r.
Preds. 1147/3/19—3.	463
Popravek razpisa.
Razpis službenih mest v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20. februarja
1919.,	preds 1147/3'I9 — 1, objavljen v Uradnem listu L1V z dne 25. februarja 1919., se popravlja v toliko, da sta razpisani pod 1.:
2 mesti vodij zemljiške knjige v IX. činovnem razredu pri okrožnem sodišču v Mariboru in I mesto pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
V	Ljubljani, dne 27. februarja 1919.
Kavčnik s. r.
Preds. 966/13/19—3.	486
Notar Karel Pleiweiss v Novem mestu je danes položil predpisano prisego.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 1. marca (919.
Kavčnik s. r.
Št. 33/18/15.	4601 Po 20. marcu 1920. razsodi sodišče po vno-
i vični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Na moški kaznilnici mariborski je namestiti: j Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
višjega ravnatelja v Vil., upravitelja v IX., preglednika v X., pristava v XI., zdravnika v XI., učitelja v XI. in stražnega nadzornika v XI. činovnem razredu. Z vsemi temi mesti so spojeni postavno določeni prejemki in dotične doklade.
Pravilno kolkovane prošnje je predložiti do dne 2 6. marca 1919.
dne 18. februarja 1919.
Pr VI 1/19-2.	-	479
V7 imenu zakona!
Okrožno sodišče v Mariboru kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdništva po-
neposrednjemu predstojniku, oziroma državnemu j'^’!,0 . ^ . varnosln.' oblasti izvišeno zaplembo
pravdniku v Mariboru kot hišnemu poverjeniku' J'i m ^	111 za 0/1 avantmski knezo-
rečene kaznilnice.	j Mihael Napotmk m natisnila J. Mostböckova
Nameščenci začasno dodelieni mariborski tlskarna v Manhoru: >»^ur frommen Erinnerung iNameSčcnci, začasno dodeljen. mariDotsM an Weiland Ihre Majestäten Kaiser Franz Josef 1
kaznilnici, morejo zaprositi za stalno imenovanje.	J	" A?
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 29. februarja 1919.
T 77/18—3.
St. 163 in 164/19.	456 2—1
Natečaj služb opraviteljev državnega pravdništva
na okrajnih sodiščih v Radovljici, Škofji Loki in na Vrhniki. Prošnje je vložili do dne 10. aprilai *919. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu LVII.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani, dne 25. februarja 1919.

und Kaiserin Elisabeth“ ter je v zmislu § 493. j k. p. r. spoznalo v nejavni seji:
Vsebina gori navedene brošure tvori pregrešek j zoper javni mir in red po § 305. k. z.; v zmislu 465 ^ oc^stav^a 2-, in § 37. tiskovnega zakona se j torej prepoveduje razširjanje te brošure in odreja I nje uničba.
419
Na predlog Jožefa Outscherja, višjega izpre-1 T 5/19—3. vodnika južne železnice v Beljaku, se oklicujelii	a • j	i •
nastopna vložna knjižica, ki jo je predlagatelj	postopanja, Clä S6 progiSSI ZB
baje izgubil: „Vložna knjižica št. 330.151 Kranjske;	mrtvega Matija Golob,
hranilnice v Ljubljani, glaseča se na ime Marije j »j ...	,	,
Kaiserjeve, v vrednosti 402 K 67 v po stanju dne' e /l 'a ■	° 1 r0'|e’1 <■ >u. ' j. septem ma 1861.
1 iuliia 1918“	r J jv Selu pr. Mirni na Dolenjskem, oženjen, po-
; Imetnik te' knjižice se torej pozivlje, naj jo v |	enotam, je odšel 1893. v Ameriko ter se
teku šestih mesecev od dne prvega razglasa tega i j	^uncs,rcci 0 ) P° resu ^ ^an ranciscu
oklica pokaže sodišču; tudi drugi udeleženci mo- ’1C<,r // \ 1' 0< e^a 111 vec S asu o njem. rajo oglasiti svoje ugovore zoper predlog, sicer! ■ e' ”	P° t,".a<<ITl aa-'’toPltl za omta
bi se po preteku tefa roka izreklo, da hranilna! d°mneya ^ti v zmisl« § 24. obe drz. zak., kniižira nima več moči	! fc uvaJa P° ProsnJi njegovega sina Matije Go-
knjižica nima več moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 20. februarja 1919.
! loba postoj^anje, da se pogrešanec proglasi za j mrtvega.
j Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču j ali pa Antonu Golobu, posestniku v Selu, ki se i obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o
467 niem-
Matija Golob se pozivlje, naj se zglasi pri j podpisanem sodišču ali mu clä kako drugače na
Vpisala seje v register dne 20. februarja 1919.! ^ ' 'po’in3 'SC ^*V';Qoo	j’
firma	J &	J	j Po 10. marcu 1920. razsodi sodišče po vno-
r __i---- o.	vični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
Firm. 299, Rg. A II 232/1.
dne 18. februarja 1919.
Leskovec & Gruden
s sedežem v Šmartnem pri Litiji,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom; družbena oblika: javna trgovska družba od dne
1 aprila 1913.; družabnika: Iv.m Leskovec in Josipi 9o/1R «	------
Gruden, oba trgovca v Šmartnem pri Litiji; pra-1	'
vico zastopati družbo ima vsak izmed družabni-j Uvedba postopanja, da SC proglasi
kov samostojno; podpis firme: podpisujoči družabnik svojeročno zapiše besedilo firme.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 20. februarja 1919.
Firm. 251, zadr. VI 59/7.	468
Ü3ai25|j(la,s.
Izbrisala se jc v registru dne 20. februarja 1919. firma
Živinorejska zadruga v Kresnicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji, vsled končane likvidacije.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 20. februarja 1919.
442
T 1 6/19—3.
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Šoln.
Franc Šoln, rojen dne 12. septembra 1887., v Mrzli planini, pristojen v Zabukovje, je dne 27. julija 1914. oclšel k vojakom, in sicer k pehotnemu polku št. 87. Zadnjič se je oglasil dne 25. oktobra 1914. iz Galicije, potem pa ni bilo več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Ane Soinove, posestnice v Mrzli planini, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem.
Franc Solu se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu di kako drugače na znanje, da še živi.
mrtvega Janez Keber.
Janez Keber, rojen dn« 23. maja 1879., oženjen, posestnik v Metliki št. 137, je ob splošni mobilizaciji leta 1914. s 17. pehotnim polkom odrinil v Galicijo in je hil verjetno ubit dne 10. oktobra 1914. pri Grodku. Od tedaj ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zakona z cine 31. marca
1918.,	drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Bare Kebrove postopanje, da se po-grešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa Lovru Fleischmann, posestniku v Metliki, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogtešancu.
Janez Keber se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali nm da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 10. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 18. februarja 1919.
418
T 4/19—3.
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jožef Kocjan.
Jožef Kocjan, rojen dne 7. januarja 1897., samski posestnikov sin iz Dolenje Straže št. 31, občina Prečna, je služil pri strelskem polku št. 27 ter je najbrž dne 1. junija 1916. padel pri Stanislavu.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zakona z dne 31. marca
1918.,	drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegovega očet;» Janeza Kocjana postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se pozivlje, naj Izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu.
Jožef Kocjan se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 10. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 18. februarja 1919.
P 218/18.	431 3—2
Poziv neznanim dedičem.
Dne 3. aprila 1918. je umrla v Lokah št. 304 pri Trbovljah delavka Alojzija Bolte, omožena Attimis, ne da bi bila zapustila naredbo poslednje volje.
Ker je sodišču bivališče njenega moža Jeronima Atthinisa kakor tudi brata Janeza Bolteta neznano in se tudi ne ve, ali ni imela še drugih sorodnikov, ki bi prišli kot dediči v poštev, se pozivljejo vsi tisti, ki bi imeli iz kakršnegakoli vzroka zahtevke do te zapuščine, naj svoje dedne pravice uveljavijo pri tem sodišču tekom enega leta od spodaj navedenega dne, oddado dedne izjave in dokažejo dedne pravice. Sicer bi se zapuščina obravnavala samo z onimi, ki bi se prijavili za dediče in izkazali dedne pravice, ter bi se tem prisodila zapuščina, ostali del zapuščine ali, če bi se nihče ne zglasil, vsa zapuščina pa bi pripadla državi kot brczdedna.
Okrajno sodišče v Laškem, dne 19. februarja 1919.
Nc I 284/18—1.	395 3—3
Amortizacija.
Po prošnji Ivane Mahoričeve, posestnice v Drstelah št. 12, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne Knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica hranilnega in posojilnega društva v Ptuju št.26.763, glaseča se na Franca Manoriča in Ivano Ma-horičevo, v vrednosti 3000 K“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I., dne 23. januarja 1919.
Nc 1 815/19—3.	436 3—2
Amortizacija.
IV.	Franceta Arka recte Antona Kosma v Dobrniču iz sodne poravnave z dne 27. januarja 1854., št. 318, v znesku 12 fl. s pripadki pod zap. št. 6;
V.	Franceta Prosenika v Peklu iz kupne pogodbe z dne 19. novembra 1855. na kupnini v znesku 90 fl. s pripadki pod zap. št. 8.
Pozivljejo se vsi tisti, ki imajo zahtevke do teh terjatev, naj jih priglase do dne 10. marca 1920.
pri tem sodišču, ker bi se sicer po brezuspešnem poteku tega roka na vnovičen predlog imenovanih prosilcev dovolila amortizacija za te terjatve in odredila vknjižba izbrisa zanje bremeneče zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek I„
dne 21. februarja 1919.
Nc 1 119/19—1.	399 3—3
Amortizacija.
Po prošnji Marije Cerčkove, posestnice v Sadinji vasi št. 21, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica posojilnice v Žužemberku št. 3842 z vlogo 1133 K 79 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Prosilci, še ne stalno nameščeni v javni Ijud-skošolski službi, morajo dokazati z državnozdrav-niškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
Okrajni šolski svet v Ljubljani,
dne 18. februarja 1919.
Razne objave.
Razpis najema kolodvorske restavracije na Pragerskem.
Generalno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju oddaja z dnem 1. aprila 1919. kolodvorsko restavracijo na Pragerskem ponudboma v najem. Natančni podatki so na vpogled pri podpisanem nadzorništvu, oddelku za promet, kjer se izdajajo prosilcem tudi ponudbeni vzorci in pogoji.
Ponudbe se sprejemajo 14 dni po dnevi razpisa pri obratnem nadzorništvu južne železnice v Ljubljani (Belgijska vojaščnica, objekt IV.). Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani, dne 26. februarja 1919.	<77
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek L, dne 18. februarja 1919.
Nc 120/19—1.
400 3—2
; Razpis najema kolodvorske okrepčevalnice v Celju.
Generalno ravnateljstvo južne železnice na j Dunaju oddaja z dnem 1. maja 1919. kolo-
Amortizacija.
Po prošnji Reze Cerčkove, posestnikove dvorsko okrepčevalnico v Celju ponudboma v
hčere v Sadinji vasi št. 21, se uvaja postopanje najem. Natančni podatki so na vpogled pri pod-za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki pisanem nadzorništvu, oddelku za promet, kjer jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica se izdajajo prosilcem tudi ponudbeni vzorci in posojilnice v Žužemberku št. 3412 z vlogo 428 K P0g°j'-
6 v“.	j' Ponudbe se sprejemajo 14 dni po dnevi raz-
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi Pi-sa Pr' obratnem nadzorništvu južne železnice v svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se Ljubljani (Belgijska vojaščnica, objekt IV.). Poz-siccr po tem roku izreklo, da knjižica ni več nejše ponudbe se ne bodo vpoštevale.
veljavna.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek I., dne 18. februarja 1919.
! Obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani,
dne 26. februarja 1919.	47g
Ob j stva..
Po prošnji Frančiške vdove Mračetove, rojene Zadnikove, posestnice v Otavcah št. 5, kot glavne dedične po njeni materi Marjeti vdovi Zadnikovi, rojeni Virantovi, ki je bila v noči od dne 5. na dan 6. aprila 1913. umorjena v Otavcah št. 15, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila domnevno ob umoru ukradena ali pa se je izgubila: „Hranilna knjižica posojilnice v Ribnici št. 1314 z vlogo na dan smrti 3308 K 66 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ribnici, oddelek I., dne 20. februarja 1919.
Nc I 181/19—1.	441 3—2
Razglas.
Okrajno sodišče v Trebnjem razglaša:
Na predlog Matije Skubeta, posestnika v Koritih št. 30, se je s sklepom z dne 21. februarja
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca.
Ravnateljstvo Ljubljana.
Št 356/VI—1919.	459
Razveljavitev tarifov.
1.	) Določbe za neposrednjo odpravo civilne prtljage in psov v prometu z avstrijskih in bo-sensko-hercegovskih železnic na avstrijske, ogrske in bosensko-hercegovske železnice, izdane dne 1. marca 1917.
2.	) Osebni in prtljažni tarif c. kr. avstrijskih državnih železnic, del II., zvezek 1., za prevoz oseb, psov, prtljage in ekspresnega blaga po državnih progah in zasebnih progah, ki jih država obratuje na svoj račun, izdan dne 1. februarja 1917.
3.	) Lokalni blagovni tarif c. kr. avstrijskih državnih železnic, del 11, zvezek L, za državne proge in zasebne proge, ki jih država obratuje na svoj račun, izdan dne 1. oktobra 1917.
Dne 28. februarja 1919. preneha z ozirom na razglas poverjeništva za železnice v Ljubljani z dne 14. februarja' 1919. (Uradni list LI) veljavnost tarifov, označenih v točkah 1.) do 3.), kot zvez-
1919. Nc I 181/19, dovolila uvedba amortizacije
. '	, ..V .«	.	1 • - v • ,	, » •• ICIII1V/Y,	II V	IN rt I 1 l.l VJ W	tv KJ l 4.VV44-
cÄ'l’ Vini!Zo?aVr	‘Ä^^jnih tarifov za promet med državno železnico kra-
ljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca in nemško-
Skubeta, vi. št. 248 k. o. Korit, na podstavi spodaj označenih listin:
avstrijsko državno železnico, za kakršne so se po
I. Janeza Schafferja v Vinji gorici iz	: ra;,pa(ju avstro-ogrske monarhije smatrali in upo-
nega pisma z dne 15. septembra 1844. v znesku 50 fl. s pripadki in iz razsodbe z dne 6. junija 1854., št. 1729, na obrestih ud te terjatve po 10 fl. s pripadki pod zap. št. 1 in 5;
II.	Franceta Prosenika v Peklu iz dolžnega pisma z dne 25. avgusta 1818. v znesku 56 fl. 42 kr. s pripadki in iz sodne poravnave z dne 28. aprila 1855., št. 1229, na obrestih od te terjatve v znesku 2 fl. 35 kr. s pripadki pod zap. št. 2 in 7;
III.	Franceta Sloparja v Koritih iz dolžnega
rahljali v navedenem prometu.
V Ljubljani, dne 28. februarja 1919.
Lokalni blagovni tarif bivših c. kr. avstrijskih državnih železnic, del 11. nore izdaje z dne 1. marca 1919.
Z dnem 15. marca 1919. do preklica, oziroma , do izvedbe v tarifu, najdalje do konca decembra 1919. se med postajami ravnateljstva državnih železnic kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca v Ljubljani in vsemi drugimi postajami železniških prog in lokalnih železnic, ki so navedene v predgovoru pod 4—I—a lokalnega blagovnega tarifa bivših c. kr. avstrijskih železnic, del II, zvezek 1., nove izdaje z dne 1. marca 1919., prekine zara-čunjanje tovornine na podstavi celotne razdalje kilometrskega kazala ali pa morebitnih postajnih tarifov. Namesto tega se bo zaračunjala tovornina med temi postajami na podstavi kilometrskega kazala do prehodne postaje ali od nje med progami nemškoavstrijskih državnih železnic in ravnateljstva državnih železnic kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca po postavkah označenega tarifa.
Take pošiljatve se le sprejemajo, ako se tovornina frankira do obmejne postaje med državnimi železnicami kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca in nemškoavstrijskimi državnimi železai-cami. Povzetki in predujmi niso dopuščeni.
Na Dunaju, dne 28. februarja 1919.; št. 1011/111 — 1919.
Nemškoavstrijske državne železnice, tudi v imenu češkoslovaških državnih železnic, državnih železnic kraljevstva Srba, Hrvata 1 Slovenaca in zapadneukrajinskih državnih železnic.
St. 378.	476 3—1
Razpis nadučiteljske službe.
Na dvorazredni ljudski šu'i v Grosupljem se razpisuje nadučiteljska siu/.ba z zakonitimi
485
Ot>j ava.
prejemki v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se po pred-pisma z dne 30. oktobra 1852. v znesku 44'fl. | P'sani poti semkaj vlože do dne 18V« kr. s pripadki pod zap. št. 3;
marca 1919.
Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu obrestuje •hranilne vloge od dne 1. marca 1919. dalje do i preklica po 2 °/o na brez odbitka rentnine-in doklad.
Ravnateljstvo okrajne hranilnice v Slovenjgradcu,
dne 20. februarja 1919.
Natisnil« Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.