ŠTEV. 36 Ptuj, 20. septembra 1957 i ltmk x. Oprava tn tiredniitvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon IS6, NE Ptuj gtev. 643-T-a06 — Ures. Juje urednižkJ odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov oe vračanu) — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Oktobra bomo volili Volilna pravica in volitve v obč. odbore r?prav nas loči od volitev v oljčinske ljudske odbore še do- ber mesec dni, se vendar /e sedaj na terenu postavlja vpra- šanje, kdo vse bo lahko pri teh volitvah sodeloval. To vprašanje se postavlja zlasti glede volitev v občinske zbore, in sicer v zve- zi s pregledom splošnih volilnih imenikov in popravki v njih. Ker se večkrat ne dajo volivcem pravilna ali vsaj ne zadosti jas- na pojasnila, je prav, če ši to vprašanje nekoliko bliže ogleda- mo. Občinski zbor je splošno pred- stavniško telo prebivalcev obči- ne, ki ga volijo vsi državljani v občini za razliko od občinskega zbora proizvajalcev, ki je pred- stavniško telo proizvajalcev za- poslenih oziroma včlanjenih v gospodarskih organizacijah na območju občine, in ga volijo sa- mo ti proizvajalci. Oba zbora skupno bosta sestavljala novi občinski ljudski odbor. Ker je občinski zbor splošno predstavniško telo občine, ga bo- do volili vsi prebivalci občine, ki imajo volilno pravico v tisti ob- čini in jo lahko tam izvršujejo v smislu našega republiškega zako- na o volitvah in odpoklicu odbor- nikov ljudskih odborov (1. člen) ter zveznega zakona o spremem- bah in dopolnitvah splošnega za- kona o ureditvi občin in okrajev (29. člen). Volilna pravica se iz- ka^je ozir. se lahko izvršuje le, če je državljan vpisan v splošni volilni imenik. Volilni upravičen- ci za volitve v občinski zbor bo- do po določbi navedenega zako- na vsi državljani, ki so na ob- močju občine vpisani v splošni volilni imenik. V volilnem imeni- ku občine pa so seveda vpisani le ti-sti volivci, ki tam stalno pre- bivajo. Če se volivec z območja te občine začasno odseli v drug kraj, ker gre na primer na se- zonsko delo, na študij, na odslu- ženje vojaškega roka, na orož- ne vaje in podobno, ostane pra- viloma vpisan v splošnem volil- nem imeniku v domači občini. Če se volivec preseli v drug kraj in se hoče tam vpisati v splošni volilni imenik, mora biti poprej izbrisan iz volilnega imenika svo- jega prejšnjega prebivališča in mora o tem predložiti ustrezno potrdilo. Ko se razpišejo volitve, se lahko vrše popravki v volilnem imeniku največ še 14 dni po raz- pisu volitev. Zaradi tega osebe, ki začasno stanujejo izven območja svoje občine (to je občine, v kateri si- cer stalno prebivajo in so tam vpisane v splošnem volilnem imeniku), ne bodo mogle glaso- vati pri volitvah v občinski zbor občine, na katere območju se za- časno nahajajo m tam niso \T)i- sdne v volilnem imeniku. Lahko pa bodo volile v občinski zbor svoje občine, kjer so vpisane v splošnem volilnem imeniku, če se bodo na dan volitev tam nahaja- le. Takšna zakonska ureditev je razumljiva, saj gre za predstav- niško tek) občine, na čigar sesta- vi so neposredno zainteresirani pripadniki komune, to se pravi tisti, ki v njej stalno živijo. Pri volitvah v občinske zbore zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov ne pozna glasovanja s potrdili in glasovanja po pošti. V tem je razlika od načina glasovanja, ki je uveljavljen v zakonu o volit- vah poslancev za zvezni zbor zvezne ljudske skupšične. Pri vo- litvah zveznih poslancev lahko volivec, ki je na dan volitev v zvezi z zaposlitvijo, študijem ali po službenem opravilu izven svo- jega stalnega prebivališča (kjer je vpisan v volilnem imeniku), glasuje s potrdilom v kraju, v • katerem se trenutno nahaja, in sicer za kandidate, ki so v tem kraju postavljeni. Osebe, ki so na odsluženju kadrovskega roka ali na orožnih vajah oziroma, ki se na dan volitev nahajajo v ino- zemstvu, glasujejo pri volitvah za poslance zvezne skupščine na po- sebnih vojaških voliščih oziroma na voliščih pri diplomatskih predstavništvih, in sicer za kan- didate v volilnem okraju, kjer so te osebe vpisane v splošnem vo- lilnem imeniku. Noben izmed teh dveh načinov glasovanja ni mo- žen pri volitvah v občinske zbore. Treba je tudi opozoriti na to, da bo volivec v občini, kjer je vpisan v splošnem volilnem ime- niku, lahko glasoval samo oseb- no na volišču v območju tiste volilne enote, k:ier je vpisan v volilni imenik. Vsaka občina je namreč za volitve odbornikov ob- činskega zbora razdeljena na vo- lilne note, to je na ožja območ- ja, v katerih se bo volil po en odbornik oziroma izjemoma tudi \-eč. V vsaki volilni enoti bodo volivci izmed kandidatov, ki jih je zbor volivcev tiste volilne enote določil, volili odbornika, in sicer samo volivci tiste volilne enote, to je volilni upravičenci, ki po podatkih splošnega volilne- ga imenika tam stalno prebivajo in imajo zato tudi pravico tam glasovati pri volitvah. Volivec bo na območju tiste volilne enote lahko glasoval le na volišču, ki bo določeno za ožje območje, v katerem volivec stanuje. S po- trdilom, da je vpisan v volilni imenik na območju drugega vo- lišča oziroma druge volilne eno- te v okviru tiste občine, bo gla- soval le član volilnega odbora, to je volilnega organa, ki neposred- no vodi volitve na volišču. Končno tudi pogoji za izvrše- vanje akivne volilne pravice, to je pravice voliti, ter pasivne vo- lilne pravice, to je pravice, biti voljen v občinski zbor. niso ize- načeni. Medtem ko lahko toH v občinski zbor določene občine samo državljan, ki je na območ- ju tiste občine oziroma za ob- močje volilne enote v tisti občini vpisan v splošni volilni imenik, pa lahko kandidira in je izvoljen za odbornika občinskega zbora \'sak državljan FLRJ, ki ima splošno volilno pravico, ne glede na to ali je državljan LRS in v katerem kraju je na območju FLRJ vpisan v volilnem imeniku. Razlike v načinu izvrševanja aktivne in pasivne volilne pravi- ce oziroma o načinu glasovanja pri volitvah v občinske zbore in v zvezno skupščino povzročajo P" -»v sedaj na terenu večkrat nejasnost o tem, kdo bo lahko volil in kako bo volil v občinski zbor. Pri pojasnjevanju tega vprašanja volivcem je zato pred- vsem potrebno, da se za te raz- like ve. G. (Po »Slov. poročevalcu«) Še pred zimo bodo ceste posute z drobljerfcem le čriceK prepeva ... OBISK PRIJATELJEV Obisk poljske partijske in vlad- ne delegacije s prvim sekretar- jem CK Združene poljske delav- ske partije Gomulko in ministr- skim predsednikom Cyrankiewi- czem na čelu so jugoslovanski narodi toplo pozdravili. Ni zgoli naključje, da so visoki gostje ob- čutili na vsakem koraku ono pri- srčnost in toploto, ki jo lahko nekdo izkazuje samo svojemu prijatelju. Toda obisk so z velikim zani- manjem spremljali tudi v tujini. V Jugoslavijo je prišla delegacija one dežele, ki je — podobno ka- kor naša — odločno krenila po lastni, svojemu razvoju in zgodo- vinskim značilnostim naioi-imer- neiši poti v socializem. Skunne dekla^-acile o razgovorih najvišjih predstavnikov Poljske in Jugo- slavija zato niso z zanimanjem pričakovali samo naši narodi, temveč tudi državniki in politiki vsega sveta. Vsi tisti, ki so pričakovali ne- kakšnih »alarmantnih« zaključ- kov — in teh se na Zahodu ne manjka — so morda razočarani. Teh niso našli. Našli pa so kra- tek, toda zgoščen prikaz jugo- slovansko-poljskih nazorov, ki se povsem ujemajo in ki lahko slu- žijo tudi drugim socialističnim in nesocialističnim deželam kot pri- mer medsebojnega sodelovanja in zbližania. Obe deželi postavljata bitko za mir na prvo mesto. Z njo so* ne- ločljivo povezana prizadevanja, naj bi med državami vsega sveta obveljala načela konstruktivnega sodelovanja, ki bo temeljilo na načelih suvetenosti, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, ena- kopravnosti, medsebojnega spo- štovanja in nevmešavanja v tuje notranje zadeve. To so načela, ki jih obsega politika miroljubnega sožitja, in ta si krepko utirajo pot v zadnjih letih po vsem svetu. Prizadevanja za razorožitev in prepoved jedrskega orožja v voj- ne namene naj bi po mnenju obeh dežel prišla v ospredje. O Evropi sodita, da bi ji ustrezal najbolj splošnoevropski varnostni pakt, ki bi zamenja! blokovsko razceplje- nost in z njo povezano nezaupa- nje med narodi. Tako bi tudi laže rešili nemško vprašanje. O zdru- žitvi bi se morali predvsem po- meniti obe Nemčiji sami. Po mnenju obeh dežel bi raz- nih gorečih vprašanj v Aziji in Afriki ne smeli več reševati s ko- lonialnimi metodami, to je meto- dami vojaškega in gospodarskega zastraševanja ali z vmešavanjem v tuje notranje zadeve, kot se prav te dni dogaja na Srednjem vzhodu v rvezi s Sirijo. Te me- tode naj hi raje n^.domostila no- moč velesil v obliki finahsiranja razvoja slabo razvitih dežel v okviru posebnega sklada Združe- nih narodov. LR Kitajsko bi moral' čimprej sprejeti med Združene narode, ki predstavljajo močno orodje miru. Drugi del poročila obravnava odnose med socialističnimi deže- lami ter socialističnimi in dr^lav- skimi partijami. Solidarnost, med- sebojna pomoč, enakost, suvere- nost, nevmešavanje in prijatelj- stvo — to so načela, na katerih naj slone ti odnosi. To so hkrati načela proletarskega intemacio- nalizma. Vsaka država in narod imata popolno pravico, da iščeta lastno not pri graditvi sociaTizma, pri čemer je treba upoštevati speci- fične razmere, ki so nastale z različnim družbenim, zgodovin- skim in gospodarskim rarvojem. V tem duhu pomeni 20. kongres KP Sovjetske zveze nomf^mben prisnevek m'ru in socializmu na svetu. Obf» deželi bosta tudi vsestran- sko razvijati In nooIabUali med- sebolno sod<»Iovanje na vseh ood- rx>čj{h meddržavnega življenja. » Svetovni tisk in radio obširno komentirata skupno lugoslovan- sko-p->1isko izjavo in s tem do- kazujeta, kako velikega pomena je ne le za bodoče odnose med Poljsko in Juooslavljo, temveč za odnose med deželami vsega sve- ta. Prav s tem pa tudi močno koristi »niru in mednarodnemu sodelovanju. Občinski odbor SZDL Ptuj nam je poslal v objavo sledeči spored zborov volivcev v občini Ptuj v zvezi s predstoječimi volitvam: v dneh med 19. in 24. septembrom, in sicer: Zbor volivcev v Desterniku bo v nedeljo, 22. septembra 1957, ob 7. uri zjutraj v prosvetni dvo- rani v Desterniku za 21. volilno enoto; zbor volivcev v Janeževcih bo v nedeljo, 22. septembra 1957, ob 14. uri pri Olgi Čeh v Janežev- cih št. 7 za 22. volilno enoto; zbor volivcev v Jirševcih bo v nedeljo, 22. septembra 1957, ob 17. uri pri Mariji Bezjak v Jirševcih št. 57 za 22. volilno enoto; zbor volivcev v Levonjclh bo v ponedeljek, 2.3. septembra 1957, ob 18. uri pri Alojzu Pihler- ju v Levanjcih št. 1 za 23. volilno enoto; zbor volivcev v Svetincih bo v torek, 24. septembra 1957, ob 18. uri pri Alojzu Cvetku v Svetincih št. 9 za 23. volilno enoto; zbor volivcev v Mihovcih bo v nedeljo, 22 septembra 1957, ob 14. uri pri Frasovih v Mihov- cih za Dragonjo vas in Mihovce; zbor volivcev v Cirkovcih bo v nedeljo, 22. septembra 1957, ob 7.30 v prosvetni dvorani v Cir- kovcih /a Cirkovce, Starošince, Spodnje in Zgornje Jablane; zbor volivcev v šikolah bo v nedeljo, 22. septembra 1957, ob 10. uri v Gasilskem domu v šikolah za naselje Šikole, Straz- 7r«njco in Pongerce; zbor volivcev pri Lovrencu bo v nedeljo. 22. septembra 1957, ob 7.30 v Prosvetni dvorani pri Lovrencu za naselje Apače in Lovrenc; zbor volivcev v Spodnjih Pleterjah bo v nedeljo 22. septembra 1957, ob 14. uri pri Jožetu Pintarju v 'Spodnjih Pleterjah št. 3 za Žu- t^čjo vas in Pleterje; zbor volivcev v Rogoznici bo v nedeljo, 22. septembra 1957, ob 9. uri v Zadružnem domu v Rogoznici za Rogoznico, Kicar, Novo vas in Mestni vrh. Spredaj so navedeni le zbori volivcev, ki so bili do srede ori- javljeni ohr^in^v-ornu odboru SZDL ^uj. — Uredništvo. PlHlslcci obo'nci lih štipendira Naše bralce prav gotovo zani- ma, kako je sedaj rešeno vpra- šanje štipendij, ko odhajajo naši študentje nazaj v Ljubljano, Za- greb in Beograd in ko nova ob- čina rešuje ta vprašanja. Ptujska občina je letos kljub majhnemu proračunu nakazala visok znesek za štipendije. V aprilu je prevzela od OLO E^uj 18 štipendistov-visokošolcev in 34 štipendistov-srednješolcev. Od teh so dobivali 4 visokošplci in 15 srednješolcev podpore za štu- dij, ki ne pride v poštev za našo občino. V letošnjem letu so {X)- delili 5 štipendij visokošolcem in 29 srednješolcem. Nekaj so jih upoštevali tudi za podpore, ve- činoma pa so letos razpisane sa- mo štipendije. Komisija za štipendije je v le- tošnjem letu razpisala na podlagi potreb občine in drugih ustanov v Ptuju 26 štipendijskih mest, dobila pa je oJcoli 70 prošenj. Naknadno je prišlo še 15 prošenj za i>odporo od Zveze borcev in okoli 30 prošenj od priključenih občin, ki prošenj za štipendije niso rešile in so jih poslaile ptuj- ski občini Zaradi tega je nujno, da se sklad za štipendije poveča in je za to tudi že izdelan predlog. Pri podpKjrah so upošteval' partizanske sirote in jim določil, podpore za dobo enega leta. Ker pa skoraj vsi ti otroci nadalju- jejo šolanje, bo zato potrebno še več . sredstev. Od aprila dalje je predvidenih 1,787.000 dinarjev, k temu pa je prispevala ptujska občina 800.000 dinarjev. Komisija za štipendije je raz- delila za .šolsko leto 1957/58 vi- sokošolcem sledeče štipendije: 3 štipendije za študij na me- dicinski fakulteti, 4 za študij na stomatološki fakulteti, 1 za far- macijo, 1 za ekonomsko fakulte- to, 2 za pravno, 1 za arhitekturo, 1 za Višjo telesno vzgojno šdo in 4 za študij na filozofski fa- kulteti. Srednješolci pa bodo prejeli sledeče štipendije: 19 štipendij za učiteljišče, 4 za vzgojiteljsko srednjo šolo, 4 za glasbeno šolo. ostale štipendije pa so podeljene dijakom na eko- nomskih, administrativnih, sred- njetehničnih in ostalih šolah. V naslednjem letu se bo sklad za štipendije povečal, komisija pa bo razpisala štipendijska mesta, da se bo manjkajoči strokovni kader čimprej izpopolnil. Naša mladina zasluži za uspehe priznanje o VI. kongresu LMS v Celju, 13. in 14. t. m., se je naš doma- čin tov. Franček Simonič, sekre- tar OK ZKS Celje izrazil: »Name je napravilo najboljši vtis dejstvo, da že mladinske or- ganizacije in njihovo članstvo rešujejo čisto z lastno pobudo probleme naše družbene stvar- nosti. To ne velja le za delavsko in kmečko mladino, temveč prav tako tudi za mladino, ki se udej- stvuje na področju kulture, zlasti pa na področju šolstva. Razprava je nadalje pokazala, da se štu- dentska mladina v polni meri za- veda svojih nalog ter da želi čim uspešneje reševati ne le proble- me študija, temveč da hoče čim aktivneje posegati v naše kultur- no in znanstveno življenje ter reševati vse probleme, ki pripa- dajo našim kvalificiranim kadrom. Tehnologi pa se lotevajo in rešu- jejo svoje probleme v glavnem z jasno perspektivo, kar nam je navečje jamstvo za še uspešnejše delo naših mladih ljudi!« Obširno je o delu VI. kongresa LMS Dišalo naše dnevno časo- pisje. TEDEN OTROKA 29.9. do 7.10.1957 stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 20. SEPTEMBRA 1957 Sloves naših belih vin potrjen tudi na 3. mednarodnem vinskem sejmu v nedeljo, 15. septembra t. 1., je kcHičal Z. mednarodni vinski sejem, ki ga je obisk<(k> nad 90 tisoč ljudi in na katerem so raz- stavljala podjetja iz 20 držav. Naše bralce bo prav gotovo zanimala p)oleg poučne tudi ko- mercialna plat tega sejma, ki je prinesel jugoslovanskim vinom eno tretjino vseh zlatih in dobro polovico srebrnih kolajn, zlasti pa štajerskim belim vincHTi, ki so odnesila skoraj vse zlate kolajne, namenjene jugoskjvanskim vi- nom. Na sejmu je prišlo do obsež- nih kupčij, saj je bilo prodanih predvsem za izvoz okrog 750 va- gonov. Med vidnejšimi slovenski- mi prodajalci vin sta se na sej- mu močno uveljavila zadružno p>odjetje »Stovenske gorice« Ptuj in Vinarska zadruga Ptuj. Veli- ko kupčij pa je bilo tudi skle- njenih za stroje, vinogradniške ter kletarske naprave in pomožna sredstva. Udeleženci zasedanja Medna^- rodnega urada za vino so se na obhodu po Sloveniji potrudili tu- di v Ptuj, kjer so bili gostje p>odjetja »Sk)venske gorice«, ki jih je presenetilo z lepimi da- rili. Ob tej priložnosti so si šte- vilni gostje vsaj bežno ogledal/ mesto Ptuj in nekaj zanimivosti. Gornje ugotovitve in vesti so zelo razveseljive za naše vino- gradništvo, ki si bo nrKJralo v bodoče še veliko bolj kot doslej prizadevati, da bo ohranilo pr - dobljeni sloves naših belih vin v bodoči vedno hujši svetovni kon- kurenci vin. Se kak teden in pričela bo trgatev Sulci se ugodneje pcičutifo pri Vurberku kot pri Ptu^u Nande Rakuša je imel srečo. Znani ptujski gasilec in odli- kovani reševalec delavskih živ- lj«ij iz deroče Drave ter mar- ljiv vodilni delavec ptujske Ple- tame mora biti preopoldne ima pouk 5 oddelkov, pop^oldne pa G od- delki v vsega 3 učilnicah. Tej šoli manjka 5 učiteljskih moči. Sedaj poučujejo na tej šo- li 4 učiteljice in še od teh odide ena v Višjo pedagoško šolo, tako da jim bodo potem ostale samo 3 učiteljice. Če ne bodo dobili v ponK>č vsaj 1 učne moči, bodo morali imeti 4 oddelki, to je 6 razredov, pouk samo 3-krat te- densko. Turizem in gostinstvo - na zboru v Piranu v dnevih 8. in 9. oktobra t. L se bodo v Portorožu v dvorani Tartinijevega gledališča zbrali gostinski in turistični delavci iz Slovenije in se bodo pomenili na zboru o problemih gostinstva in turizma v naši republiki. Poleg številnih razprav o bo- dočih načrtih in dolžnostih naše- g«i turizma in gostinstva bodo letos udeleženci — upajmo, da bo med njimi tudi kdo iz Ptuja — imeli nekaj razvedrila in za- bave. Gostinski delavci iz Štajer- ske in Gorenjske se bodo v Pi- ranu pomerili v nogometni tekmi, drugi pa bodo tekmovali v šahu, v primeru ugodnega vremena v plavanju itd. Letošnje ugodnejše turistične razmere so dale našim turistič- nim in gostinskim delavcem vr- sto pobud za bodočo skrb, da bo- sta turizem in gostinstvo vedno bolj napredovala. Čebula 40, česen 90, fižol v stročju 50, krompir 15, peteršilj 60, paprika 40, paradižnik 30— 40, rdeča pesa 30, solata endivija 40, zelje v glavah 20—25, koren- ček 40, ohrovt 25, kumare 15, kumare za vlaganje 50, buče 20, cvetača 40, koruza 40, pšenica 40, koruzni zdrob 50, oves 40, proso 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30. smetana 140—160, sir 70—80, kokoši 350—500, piščanci 250—500, jajca 16, domači kis 25, gobe 150, gobe lisičke 60, gobe sivke 60, jabolka 40, breskve 30 —50, slive 50—60, hruške 50— 60, grozdje 80. GRADITEV V KIDRIČEVEM SE NADAUUJE Republiška komisija za revizi- jo projektov v Ljubljani je odo- brila Tovarni glinice in aluminij - v Kidričevem glavni gradben projekt za pripravljalna in grad- bena dela za zgraditev garderob in laboratorija ob tovarni anodne mase v Kidričevem Bili^so na klimatskem število socialnih zavarovancev in članov njihovih družin, ki so deležni klimatskega in zdravili- škega zdravljenja, je iz leta v leto večje. Zavodi za socialno za- varovanje dajejo v ta namen iz svojih proračunov znatna finanč- na sredstva. Taka zaščita obole- lih delavcev' in uslužbencev pozi- tivno vpliva na delovno sposob- nost zaposlenih ljudi. Zavod za socialno zavarovanje v Ptuju je v letošnjem letu po- slal na zdravljenje v zdravilišča 169 zavarovancev in od tega 66 delavcev, 24 uslužbencev, 18 upo- kojencev in 61 svojcev. 2idravili pa so se v zdraviliščih (kopali- ščih) v Laškem, Dobrni, Krapln- skih toplicah. Dolenjskih topli- cah. Rogaški Slatini, Slatini Ra- denci in Čateških top;licah. Zava- rovanci, ki pa so bili potrebni klimatskega zdravljenja, so se zdravili na Gorenjskem ter ob severnem in južnem Jadranu. Ta zdravilišča je določil Republiški zavod LRS v Ljubljani. Zdravljenje v kopaliških zdra- viliščih je trajalo tri tedne, v klimatskih zdraviliščih pa štiri tedne. V izrednih primerih je zdravilišče podaljšalo zdravljenje za deset dni. Povprečna cena oskrbnega dne v zdraviliščih je bila 850 din. Kopališka in klimatska zdrav- ljenja so mnogim zelo koristna in pozitivno vplivala na njihovo delovno sposobnost. So pa tudi zavarovanci, ki zlorabljajo svoje pravice na škodo Zavoda za so- cialno zavarovanje. Zavod za socialno zavarovanje Beograd pošilja stroje člane na zdrav' I jen je v Statenberg pri Makolah Zdravilo iz Podčetrtka ... Petkov France je krepak mo- žakar bUzu šestdesetih let. Ko- renjak, kakor je bil, je v svojih mladih letih prizadejal mnogo nevšečnosti fantom iz sosednje vasi, ko jim Je zapeljeval dekle- ta. Ko so ga počakali v grmovju ob cesti,' da bi ga pošteno pre- butali, pa so jo sami skupili. Naj- manjšega je prijel za noge in po- metal z njim okoli sebe, da je bilo veselje. Potem so ga pustili pri miru in se ga spoštljivo iz- ogibali. Ko je prevzel od svojega priletnega očeta lepo posestvo, je tako gospodaril, da so se ljud- je kar čudili. Nato je prišla vojna. Francetova moč je zopet pri- vršela na dan. Ko so ga nekoč ponoči obiskali trije Italijani, jih je grozno pre- mlatil in nato f>obegnil v gozdo- ve, kjer se je skrival do konca vojne. No, pa ga je staknil v gozdovih. Grozen išijas ga je tako mučil, da je vzdihoval in jokal kakor otročiček. Iz nekdanjega kore- njaškega možakarja je postal že napol siv starček nagubanega obraza, ki je neprestano tožil o groznih bolečinah ter si ob zvi- jugani palici pomagal od soseda do soseda. Nato pa so prišle tiste čudo- vite, odrešilne besede, ki so ga odrešile te obupne bolezni. Gašperjeva Mica, ki je prav vse zvedela in je vedela povedati več kot tri fare skupaj, mu je nekoč povedala: »Ja. veste, kaj? Pri Podčetrtku so našli atomsko vodo. Pomisl te. pravo, čisto pravo atomsko vo- do. Baje se da iz nje narediti atomska bomba. Bog nas varuj vsemogočni, samo da jih ne bi še pri nas začeli delati. Ja, pa za bolezni je dobra ta voda. Vsako bolezen ozdravi. Tudi meni...« Mica je še dalje govorila, France pa je ni več poslušal. V glavi mu je šumelo. »V Podčetrtku je atomska vo- da, ki ozdravi vsako bolezen! Atomska voda, atomska voda...« Potem je cel teden iskal so- sedovega Hanzeka, ki vozi avto- mobile od ene do druge meje. Gotovo se bo peljal tudi skozi Podčetrtek. Lahko bi mu prine- ■tel atomsko vodo. Potem bi bil on takoj zdrav, prav nič ga ne bi več mučil išijas. Hanzek je šel kmalu z avto- mobilom Podčetrtek. France mu je dal veliko steklenico. Naj mu prinese atomske vode, 101 atomske vode. Namazal se bo s to vodo in bo kmalu zdrav. Poln upanja je zrl za zelenim tovor- njakom. V Podčetrtku je Hanzek našel tri kolege. Govorili in razprav- ljali so o marsičem, da jih je bilo kar veselje poslušati. Med- tem pa so jim naložili avtomo- bile. Hanzek se je tako razgovo- ril, da je pozabil na čudežno atomsko vodo. Ko je že avto drvel proti'domu, se je spomnil na prazno stekle- nico. »Presneta reč!« Prazen se ne sme vrniti, da bi pa šel nazaj v Podčetrtek, je pa škoda bencina. »No, bo že kako!« je dejaJ, ko je potopil steklenico v žabjo mlako ob cesti. Ko je prišel do Francetove hi- še, ga je ta že ves vznemirjen čakal. S tresočimi rokami je zgra- bil steklenico in odkrevsal proti domu. Drugega dne so ljudje že sre- čali Franceta, kako je pogumno korakal skozi vas in prav nič ga ni mučil išijas. »Ja, z atomsko vodo sem se namazal, pa je bilo takoj bolje!« je razlagal sosedom m jim kar naprej priporočal to čudežno zdravilno vodo. Bolezen je pač huda stvar. V sosednji vasi je bil neki dobro- dušen možakar, ki ga je mučila naduha. In ravno temu možakarju je France povedal, kako čudežno zdravilna je atomska voda. ki iz- vira v Podčetrtku. Tudi ta možakar je »klonil, da se s pomočjo vode reši nadležne naduhe. Kakor da bi kdo naročil, je" ravno tisti dan šel prvi razred osnovne šole na poučno ek-skur- zijo v Podčetrtek. Tudi njegov nečak Jožek je bil med izletniki. »Kakor nalašč!« si je mislil stari in dal fantiču čutaro, ki jo je med vojno našel. Jožek se je na izletu zelo za- baval, se lovil z deklicami ter počenjal tisoč drugih norčij. Na vodo je kajpak pozabil. »Nič hudega!« si je mislil ter natočil vode pri domačem stu- dencu. Stari je bil vode tako vesel, da jo je, na mah prav vso popil. Potem' pa je tako svobodno za- dihal, da se je že Jožeku imenit- no zdelo. Že mu je hotel povedati, da imajo tudi v njihovem studencu zdravilno vodo, pa se je še zad- nji hip premislil. Sedaj pa oba možakarja hodita po vasi in razlagata, kako čudo- vito zdravilna je atomska voda iz Podčetrtka. Pacientka gre iz atomske kopeli Dr. A. Trstenjak O DAVKIH, kakršni so bili nekdaj Ako pa je bil podložnik s svojim davkom po lastni krivdi tri leta v zaostanku in se ga ni dalo drugače izterjati, ali če je svoj dvorec in posestvo kljub opominom tako zanemarjal, da je propadlo, ga je fevdalec smel odseliti s posestva. V starem veku je bil pri neka- terih narodih tudi običaj, da so dolžnika, ki ni hotel plačati dav- ka, zaprli in ga držali toliko časa v zaporu, da so njegovi svojci dolg poravnali. Pri nas in na področju nekda- nje Avstrije sploh je bilo prisilno izterjevanje davščin zakonito ure- jeno šele za časa Marije Terezije (1740-1780). Javno-pravne dajatve, ki so bi- le utemeljene v pripadnosti k dr- žavni skupnosti in so služile nje nim potrebam ter obrambi, so bi- le prvotno malenkostne, da jih je ljudstvo jedva čutilo. Državno skupnost je predstavljal deželni knez, ki je skrbel za njeno upra- vo in obrambo. On je tudi pred- stavljal najvišjo gosposko v deže- li. Kot tak je imel največ lastne zemlje in je izdatke, ki jih je imel z upravo in obrambo držav- ne skupnosti še lahko dolgo kril iz dohodkov svojih posestev. Pozneje je za njihovo kritje upo- rabljal še dohodke iz raznih rega- lij, t. j. iz monopolov na sol, ru- de, carino, lov itd., zlasti tudi do- biček, ki ga je imei pri kovanju denarja, in s prejemki, ki jih je dobival za vršenje sodstva. Izdat- kov za vojno pa s temi dohodki ni mogel kriti in tedaj je zahteval od podrejenih zemljiških gospo- dov, pa tudi od njihovih podlož- nikov po neko mero ovsa za krm- ljenje konjev (Marschfutter). Še- le Friderik Bojeviti (1230 — 1246), ki je živel v neprestanih vojskah in praskah, je zahteval za kritje vojnih potrebščin leta 1237 prvič od vsake kmetije po 60 denarjev in je ta davek od svojih podložni- kov izterjeval s silo. Jemal je tu- di cerkvam in samostanom pose- stva in dragocenosti za svoje vojne izdatke. Tudi poznejši av- strijski vladarji so ob času vojne večkrat zahtevali davpk od ^om- Ijiških posestev (na primer Ru- dolf Habsburški leta 1276 v vojni proti češkemu kralju Otokarju tzv. »kraljevski davek«, ki je bil z zneskom 5 soldov') od enega orala zemlje zelo visok) in pose- bej še od vinogradov. Potem so uvedli osebni davek od glave brez ozira na spol in starost in Al- breht II. (1339 — 1358) »Hromi« je leta 1352 zahteval od vsake kmetije po pol zlatega goldinarja. Davek od zemljišč (zemljiški davek) so plačevali samo kmetje, zemljiški gospodje so bili zaradi obvezne vojaške službe davka pro- sti. Davka prost je bil od leta 1237 dalje tudi nemški viteški (križni) red. Župnikom je predpi- sal davek od desetine, ki so jo dobivali od svojih župljanov šele leta 1418 Ernest Železni (1411 — "1424), cerkvenim posestvom pa leta 1449 Friderik III (1424 — 1493). Razni priložnostni davki, pred- vsem za obrambo državne skup- nosti proti Turkom, so se mno- žili zlasti pod ravnokar imenova- nim Fride^^ikom III, ko so dežel-, ni stanovi že soodločali pri važ- nih državnih poslih in so oni do- voljevali cesarju davke. Med prvi- mi takšnimi davki splošnega (dr- žavnega) značaja je bila z njiho- vim dovoljenjem leta 1470 na de- želnem zboru v Velikovcu uvede- na »životna štibra«, ki so jo mo- rali plačevati vsi ljudje od škofa in grofa do kmeta, do hlapcev ^n dekel. Plačevati so jo morali celo otroci v materinem naročju in berači. Za kmete s celo kmetijo je znašal ta davek po 32 pf, za želarje po 24 pf, za žene in dekle po 3 pf, za hišne posle in dninar- je po 7 pf ter za berače in otroke po 2 pf. Dohodke iz tega davka so veči- noma porabili za poravnavo cesar- skih dolgov. Ljudstvo je v velikem siroma- štvu, v katerem se je nahajalo za- radi splošne pravne negotovosti, zemljiškega davka in velikih da- jatev zemljiški gosposki, občutilo »životno štibro« kot težko breme. Leta 1475 so na zborovanju v Mariboru uvedli v korist deželne brambe proti Turkom »tedenski vinar«, ki so ga morali skozi eno leto plačati tudi vsi prebivalci brez razlike stanu in spola. Tudi ta davek so ljudje putili kot no- votarijo in se ga zato branili plačevati. Životna štibra in, tedenski vi- nar sta imela kot davek osebni značaj in so zaradi njiju izvedli popis hiš in prebivalstva. Davek na premoženje se je ravnal po potrebah državne skupnosti. Na zemljišča so ga navrgli prvič v obliki dok'ad za vzdrževanje voj- ske leta 1478. Od časa do časa so obdavčili tudi hiše po dimnikih ali ognjiščih in po številu stano- vanjskih prc~torov. Ta davek je n. pr. znašal leta 1542 na pod- ročju ormoške zemljiške gospo- ske 817 gld 3 šil 25 pf. Obdavčenje zemljišč po njiho- vem donosu je kasnejša fiskalna iznajdba in so prvi njegovi za- metki v zvezi z izgonom Židov iz notranje avstrijskih dežel (Šta- jerske, Koroške in Kranjske) le- ta 1495. Da bi cesarju kot dežel- nemu knezu ne odpadli dohodki, ki jih je miel od Židov, so de- želni stanovi precenili vse pre- jemke v denarju m »v naravi«, ki so jih zemljiški gospodje imeli od svojih posestev in ki so jih dobivali od svojih podložnikov. Na podlagi te cenitve so potem predpisa'li »židovski davek«, da so z njim odškodovali cesarja za davke, ki so mu jih plačevali Židje. Za nekdanjo Štajersko je znašala ta odškodnina 38.000 gld. Dohodke zemljiških gosposk, ki so izvirali iz dajatev njihovih podložnikov, so leta 1516 vpisali v posebno (zemljiško-davčno) knjigo, ki so jo imenovali »Giilt- buch«. Slovensko ji pravijo »imenjska knjiga« ali »stanovske zemljiške bukve« S tem je bil storjen začetek obdavčevanja zemljišč po njihovem donosu. Po tej knjigi, ki je tvorila fX)dlago za pobiranje davkov od podložni- ških zemljišč skozi vsa stoletja tja do Marije Terezije (1740 — 1780) so bili dohodki dedičev Ja- kob^i Sekelj? kot lastn-kov ormo- ške graščine leta 1516 ocenjeni na 817 gld 3 šil 20pf. kcMnende nemškega viteškega (križnišKega) reda pn Veliki Nedelji na 150 gld 5 šil IZVj pf in ormoškega žup- nika na 31 gld 7 šil 9 pf. To so bili tedaj edini davkoplačevalci v celem ormoškem okraju, ki so plačevali davek naravnost v dr- žavno blagajno. Kmetje so ga plačevali svojim fevdalnim go- spodom. V kakšnem znesku, to so določali zemljiški gosjx>dje. Leta 1542 so naturalne dajatve, ki so j'h podložniki dajali svo- jim gosposkam, znova ocenili. Da bi jih pravilno ovrednotili, so jih preračunali na graško mero tzv. «Viertel«, ki je vsebovala 48 kan- glic ali 79% litrov, ker je vsaka zemljiška gosposka, tud' ormo- ška, imela svojo mero. Dohodki ormoških Sekoljev »v naravi« so bili 'tedaj ocenjeni na 1094 gld 1 šil 11 pf. 1 sold = 1 šiling = 30 pfe- ningov (pf) En pfenig je bil tedaj vreden približno 14 vinarjev kronske vrednosti leta 1910. ko se je za krono dobilo 25 žemelj. En sold je torej predstavljal vrednost 4 K 20 v. PTL'J. 20. SEPTEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNU Sfran 1 LJUBLJANA NEDELJA, 22. SEPTEMBRA €.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav (spored domačih iiipevov). 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Zabavni zvoki. 8.30 Mladinska radijska igra — Polde Suha- dolčan: Srnjaček z belo nogo. 9.45 Se pomnite, tovarili . . . Slavko Tiran: Zad- nja noč. 10.15 Kar radi poslušate (pi- sana .vrsta priljubljenih skladb). 11.15 Opoldanski glasbeni spored. 12.00 Re- vija zabavnih melodij. 13.0O Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Silvo Matelič: Jadranske razglednice (re- portaža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Raoul Ploquin: Odšel brez naslova. 18.35 Vedre melodije. ro.OO Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 „Malo od tu in malo od tam" (zabavna glas- bena oddaja s konferanso). 21.00 Šport- ni nedelja. 21.15 Iz zakladnice pred- klasičnih mojstrov. 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in pregled sooreda za naslednji dan. 22.15 Zaplešimo! 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tqjino (pre- nos iz Zagreba). MESTNI KINO predvaja od 20. do 22. septembra ameriški film »Houdini«; od 24 do 26. sept. italijanski film »Burja«. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja od 21. do 22. sepV avstrijski film »Don Žuan«; 25. septem- bra francoski film »Oven s pe- timi nogami«. KINO MAKOLE predvaja 21. in 22. sept. jugoslovanski film »Jubilej g. Ikla«. KINO MAJŠPERK predvaja 21. in 22. sept. ameriški film »Ujet- nik dvorca Zende«. KINO MURETINCI predvaja 21. in 22. sept. madžarski film »Še živijo«. KINO DORNAVA predvaja 21. in 22. sept. angleški film »Kapi- tanov raj«. KINO VIDEM predvaja 21. in 22. septembra franc. film »Držav- ni sovražnik štev. 1«. KINO »VEDROST« MIKLAVZ PRI ORMOŽU predvaja 22. sept. francoski film »Ljubimca iz Toleda«. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ V soboto, 21. septembra, ob 20. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Gostovanje v Ljutomeru. V nedeljo, 22. septembra, ob 14.30: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Gostovanje vKri- ževcih pri Ljutomeru. V torek, 24. septembra, ob 20. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Gostovanje v Kidričevem — abonma in izven. V sredo, 25. septembra, ob 16. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Red LMS-1 in izven. V četrtek, 26. septembra, ob 16. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Red LMS-2 in izven. V četrtek, 26. septembra, ob 20. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Izven. V petek, 27, septembra, ob 16. uri: Carlo Goldcni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Red LMS-3 in izven. V nedeljo, 29. septembra, ob 15. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Gostovanje v Gorišnici. Abonma in izven. O vpli\'U, ki ga ima film na otroke, se je že dosti govorilo in pisalo, vendar vedno znova po- zabljamo, da bi morali strogo pa- ziti na to, kaj gledajo otroci v kinu. Kajti vplivi, ki se vcepijo otroku pri takšnih obiskih, so lahko pogosto silno pretresljivi in dolgotrajni. Včasih pa so lahko škodljivi za zdravje in duševno ravnotežje. Danska znanstvenica Ellen Sier- stedt, ki se bavi s psihologijo otrok, je naredila nekaj zanimi- vih poskusov. Približno 1100 otro- kom raznih starosti je predvajala nekaj navadnih zabavnih risanih filmov a la Disney in nato film iz normalne »Tarzan-serije«, Med predstavo je neopazno fotografi- rala otroke s pomočjo infrardečih žarkov. Rezultati teh poskusov so zelo poučni* Nikoli se ne smemo zane- sti pri ocenjevanju tega, kako je film vplival na otroke, samo na to, kar otroci sami povedo. Otroci so doma govorili, da so bili vsi filmi zelo lepi; slike, posnete med predstavo so pa kazale nekaj po- polnoma drugega. Med predvaja- njem risank in kratkih filmov o življenju živali ali otrok so ostali otroci mirni na svojih sedežih. njihovi obrazi so ostali ves čas sproščeni in so kazali veselje, so- čustvovanje in prizadetost — predvsem pa občutek varnosti, samozavesti, za katerim stremijo posebno v novejšem času vzgoji- telji po svetu. Pri predvajanju »Tarzana« pa je bilo čisto drugače. Slike so kazale od strahu spa- čene obraze otrok, od časa do ča- sa so se pojavljale naravnost obli- ke histeričnega razburjenja. Pri raznih scenah sta se odražala na obrazih otrok groza in strah. Mnogi otroci so si zakrivali obra- ze z rokami, da jim ne la bilo tre- Prizor iz filma: »Konec počit niča ba gledati prihajajočega groznega konca. Razen tega pa je znanstvenica opazila, da je zaradi močnih šo- kov, strahu in groze postajala sprejemljivost in pozornost otrok vedno manjša ker je predstavlja- lo to zanje preveliko obtežitev. Kako pa vplivajo na mladino »kavbojke«, ki so pogosto na pro- gramu, pa lahko sami vidimo. Otroci želijo in poskušajo posne- mati glavne junake iz filmov, pa rta j bodo njihova dejanja dobra ah slaba. Tudi pri takih filmih bi morali trfti starši nekoliko bolj kritični. Mnogokrat vrtijo ▼ kinu filme, v katerih so razni otroku škod- ljivi {Mntzori. Otrcrfcn, ki počasi do- rašča in pričenja spoznavati svet, se takšni prizori ukorenlnijo v dušo, če jim ne znamo stvari pra- vilno komentirati, ali pa jim pra- vočjisno zabraniti it; v kino. Po mnenju nekaterih strokovnjakov pa prepoved obiska kina ni po- vsem pravilna. Doraščajoči človek naj bo seznanjen z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Ob pravilni vzgoji bo slabe stvari kritično ocenjeval. Dobri vzgojitelji bi mo- rali doseči: pravilno ocenjevanje po lastni presoji. Poskus danske zdravnice in različni poskusi drugih strokov- njakov so pokazali, da je otrok silno občutljiv in dojemljiv za film in moramo zato še posebno paziti na to, kar gleda v filmu. Drugo mesto AMD Ptuj na vožnji po Gorenjski AMD Radoviljica je 15. t. m. priredilo tretjo ocgnjevalno vož- njo po Gorenjski v okviru prven- stva LRS za motoma kolesa, ro- lerje in mopede. Tega prvenstva so se udeležili vozači AMD Ptuj, ki so prisi>eli na start z dvema ekipama. Proga je bila dolga okrog 125 km in ocenjevanje je bilo ekipno ter posamezno {k> kategorijah. Vsak tekmovalec se je moral držati časo^, ki jih je dobil, in za vsako prekoračeno ali prezgodno minuto je dobil slabe točke in te točke so se upoštevale v končnem plasmaju. Na prvem delu proge je bil teren zelo razmočen in vozač je mo- ral pokazati vse obvladanje vo- zila in ostale sposobnosti. Drugi del proge je bil zelo zanimiv, ker je potekala skozi najlepša kraje Ck>renjske (Bled — Boh. Bistrica — Pokljtika — Škofja Loka — Kranj). Člani AMD E^tuj so do- segli zelo lep uspeh. Kraji so Kli našim vozačem nepozn^i in vsak vozač je moral vložiti mnogo tru- da, da ni zgrešil pr-c^ge, katera je bila določena za ocenjevalno vožnjo. Druga ekipa Ptuja je za- sedla častno drugo mesto pred domačini in ostrimi ekipami. Prvo mesto so zasedli vozači iz Jesenic. Od posameznikov so se zelo dobro pJasiraM: v kategoriji 125 ccm — drugo mesto dr. Ko- cuter (krožek Muretinci), v kate- goriji 175 ccm — drugo mesto Bombek (krožek Muretinci), ka- tegorija 250 ccm — prvo mesto Prstec (AMD Ptuj) in Šmigoc (AMD Ptuj) tretje mesto. . Tudi AMD Ptuj bo priredilo 13. 10. 1957 ocenjevalno vožnjo po lepih predelih Haloz in Ptuj- skega polja. Pravico nastopa ima- jo vsi člani AMD kakor tudi čla- ni JA in LM. Pa. Ali ste že videli prospeict revije »Sodobna pisorna«? Zveza stenografov in stroje- piscev Slovenije pripravlja za iz- dajo prvo revijo z nask»vcttn »Sodobna pisarna«, ki bo v pro- daji prve dni oktobra. Kaže, da bo rK>va revija z zanimivim tekstom in ilustracijami vzbudi- la prej ali slej pozornost vse na- še javnosti, ki se zanima za mo- derno tehniko pisarniškega p>o- slovartja in za vsestransko izpo- polnitev pisarniškega osebja. Z revijo »Sodobna pisarna« prihajajo do besede tudi naši ste- nografi in strojepisci. Bralci te revije bodo spoznali veliko vred- nost dela naših administrativnih ' uslužbencev zlasti glede na nji- hovo znanje, sposobnosti in ša na možnosti njihove izpopolnit- ve. Če dobite tudi vi zanimivo ilustriran prospekt, ga dobro prečitajte, naročite revijo in jo še priporočite svojim prijateljem in znancem. uclteliski pevski zmi EMIL RBE,miČ je zaslovel po svetu Med števihiimi dnevniki in tedniki je tudi goriški slovenski tednik, list »Soča« v štev. 34 z dne 14. septembra opisal uspeh slovenskega učiteljskega zbora »Emila Adamiča« v Arezzu v Toscani v sledečem: »Učiteljski pevski zbor ,Emil Adamič* se je prejšnji mesec udeležil 5 mednarodnega tek- movanja pevskih zborov v Arez- zu v Toscani. Na tem tekmova- nju so sodelovali zbori iz sosed- nih držav, med katerimi so bili Francozi, Španci, Nemci, Avstrij- ci, Američani-in Italijani. Kljub ostri mednarodni konkurenci pa je pevski zbor slovenskih učite- ljev dosegel v skupini zborov dc 40 pevcev drugo mesto. Prvo me- sto je dosegel pevski zbor av- strijskih visokošolcev z Dunaja, tretje pa ameriški študentovski pevski zbor Iz Texasa. V Arezzu je nastopil tudi beograjski pev- ski zbor »Branko Cvetkovič«, ki je dosegel šesto mesto. Učiteljski zbor »Emil Adamič«^ se je na svojem povratku v do- movino ustavil v Trstu, kjer je nastopil v Križu ob spominski proslavi za domačim slikarjem Albertom Sirkom ob 10. oblet- nici njegove smrti.« ] Ker je dirigent učiteljskega zbora »Emil Adamič« tov. Jože Gregorc iz Ptuja in ker sodeluje v tem nekaj učiteljev iz naših krajev, nas doseženo priznanje tcrfiko bolj veseli in želimo pev- skemu zbora »Emil Adamič« ter njegovemu dirigentu tudi na bo- dočih tekmovanjih obilo uspe- hov. Pogled na Ptuj z žerjava »Tehnogradenja Obvestilo Obveščamo starše, da smo s 1. septembrom odprli še eden od- delek, zato sprejmemo v vrtec ^ tiste otroke, ki jih poprej nismo ^ sprejeli zaradi premalo prostora. . Ptuj, 12. septembra 1957. < Uprava vrtca < Dve točki za »Dravo« in eno točka za »Aluminij« Za prvenstveno nogometno tek- mo MVC lige je vladalo veliko za- nimanje. Na stadionu SD Drave se je zbralo približno 300 gledal- cev, ki so burno pozdravljali prvo zmago domačega moštva. DRAVA : JEDINSTVO (ČAKOVEC) 1:0 (1:0) Moštvi sta nastopili takole: JEDINSTVO: Živkovič, Šega, Sinko, Kocum, Šarič, Punčec, Ko- vačevič, Šurič, Mirkovič, Horvat. DRAVA: Gorup (8), Letonja (6), Vogrinčič (6), Pongračič (7), Mu- sič (6). Strehar (6), Mohorič (4), Berlič (5), Komel (5), Bezjak (6) in Tasič (5). Začetek je obetal dober nogo- met, toda kasneje se je celotna tekma spremenila v tipično prven- stvo in gostje so bili tehnično boljše moštvo in v delni premoči v prvem polčasu. Že v 5 minuti nepričakovano dobi žogo sre^lnji napadalec Komel in prisebno poš- lje mimo \Tatarja v gol. Drava vodi 1:0, rezultat se do kraja tekme m spremenil. Obe moštvi sta zapravili več zrelih priložnosti za dosego golov. Čeprav so doma- čini nastopili z zelo okrnjeno po- stavo, so se vsi igralci vso tekmo zelo trudili, predvsem je pohvale vreden vratar Gorup. Drava je imela v začetku drugega polčasa terensko premoč, ki pa je neučin- koviti napad ni znal izkoristiti. Napadi gostov so bili zelo nevar- ni, vendar je bila domača obram- ba z vratarjem na čelu stalno na svojem mestu in požrtvovalno od- klanjala vse nevarnosti. Do konca igre se rezultat ni spremenil in moštvo Drave je zasluženo pribo- rilo dve dragoceni točki. Gledalci so ta dogodek komentirali zelo pesimistično, kajti vse je kazalo, da bo »Drava« doživela na last- nem igrišču izgubo dveh točk. So- dil je Glavič iz Maribora dobro. SL(X;A (ČAKOVEC) : ALUMINIJ 1:1 (0:0) Tudi nogometaši iz Kidričevega so si iz Čakovca prinesli dragoce- no točko. Igra je bila ves čas enakovredna, vendar so domačini imeli ve čod igre. Orbamba Alu- minija je bila stalno na svojem m^tu in so se igraki posta- Jvili z veliko požrtvovalnostjo in Jborbenostjo. Časten gol za Alumi- >nij je dal Kurelič. ki je bil zraven Jvratarja eden najboljših na terenu. S V nedeljo, 22. t. m. bo drugo rkolo in spored je naslednji: ^Trbovlje Rudar : Sloboda, Kidri- ►čevo ALUMINIJ- : Podravka (Ko- iprivnica), Maribor Maribor : DRA- . VA, Čakovec Jedinstvo : Sloga, Zabok Zagorac : Tekstilac, Krapi- na Mladost : Kladivar. Pa. Strelstvo v nedeljo, 15. t. m., je bilo na- gradno strelsko tekmovanje v or- ganizaciji strelskega odbora Ptuj. Udeležile so se ga ekipe s pod- ročja bivšega okraja, in sicer: 5 članskih. 6 mladinskih, 1 žen- ska in 1 pionirska ekipa ter ne- kaj posameznikov(ic). Predsed- nik se je v imenu odbora poslo- vil od strelcev, ki bodo organi- zirani v novih večjih občinskih odborih, pozivajoč jih, naj po re- organizaciji okraja ne prenehajo z delom, temveč se z novim ela- nom poprimejo dela. Opozoril je strelce na bližnje volitve, po- udarjajoč naj da vsak strelec svoj glas za najboljše kandidate ter naj vpliva še na ostale, da se bodo udeležili volitev. Razdeljene so bile diplome in medalje strelcem, ki so dosegli na spomladanskem tekmovanju predpisane norme. Tekmovanje je bilo dobro pri- pravljeno. strelci so se borili za nagrade, ki so jih darovale usta- nove in podjetja. Najboljše ekipe so prejele kot prvo nagrado zračno puško, naj- boljša članska ekipa pa še pre- hodni pokal, ki ga je branil letos SD Železničar, pa ga ponovno osvojil. Vseh nagrad je bilo razdelje- nih 90, v vrednosti 50.000 din. Sodelovalo je 114 strelcev. Rezultati: Ekipe: 1. Železničar I 444 kro- gov (prehodni pokal in zračno puško), 2. Tumišče 402, 3. Kidri- čevo I 391, 4. Kidričevo II 358, 5. Juršinci 345 krogov itd. Posamezniki: 1. Skok J. (Del- ta) 97 krogov, 2. Laura (Žel.) 95 krogov, 3. Seka (Drava) 93 kro- gov. Sledijo: Šprah (Remont), Ko- želj (Žel.), Vrtič (Žel.), Kolarič (Juršinci), Kramberger (Kidriče- vo). Gornji strelci bodo tekmo- vali s precizno malokalibrsko puško. Mladinci: Ekipe: 1. Breg 773 (prejeli zračno puško), 2. Tumišče 766, 3. Kidričevo 765, 4. Drava 648, 5. Železničar 637, 6. Pletama 537 krogov. Poedinci: 1. Mihelač (Tumišče) 173, 2. Cerjak (Železničar) 169, 3. Bosilj (Breg) 167, 4. Pemat L. (Breg) 165, 5. Gojčič (Kidričevo) 163 krogov. Članice: 1. Pletama 620 kro- gov (prejela zračno puško). Poedlnke: 1. Ciglar (Delta) 167, 2. Zi^iJ (Pet^yw) 153, 3. glan- štajner (Tumišče) 146, 4. Maroh M. (Pletama) 135, 5. Skok (Tur- nišče) 135 krogov. Pionirji: 1. Breg. Poedinci: To- manič 114, Rimele 99, Zafošnik 85, Mlakar 70, Artenjak 62 kro- gov. Z. Nov rekord na kegljišču S D Drave E»tujski kegljači se vestno pri- pravljajo na bližnja tekmovanja in redno trenirajo pod strokov- nim vodstvom. Na zadnjem tre- ningu so dosegli zelo lep rezul- tat tn ekipno podrli ter pocstavili nov rekord kegljišča z znamko 453. Ekipa je nastopila v nasled- nji postavi: Trpine, Hodnik L in II., Brecelj, Korošec, Pirš, Šiker, Majcen, Bobič in Vukotič. Pa. SLOVENSKI OKTET DANES V PTUJU Koncertna direkcija Slovenije iz Ljubljane priredi danes, v petek, 20. IX. 1957, ob 20. uri koncert v ptujskem gledališču. Pel bo zna- ni Slovenski oktet. Ptujčanom se bo predstavi! z narodnimi in z umetnimi pesmimi. Imena, kakor so Gašper Dermota. Janez Lipu- šček, Marij Kogoj, Božo Orešelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovič, Artur Šulc in Tone Petrovič, nam zagotavljajo, da bo koncert z iz- branimi pesmimi res dober. Zato ne zamudite redke priložnosti. Vstopnice lahko kupite pri gleda- liški Magajni. na področju matičnega uratia Ptuj v času od 5. sept. do 17. sept. 1957 Rodile so: Štefana Jurec, Ki- dričevo — Bojana; Marija Zadra- vec, Miklavž pri Ormožu — Jo- žefa; Terezija Pesek, I¥epolje — Marjana; Marija Brezivšek, Zakl — Tatjano; - Marija Vnuk, Otok Brezje — Marjana; Elizabeta Ma- rin, Rogoznica — Terezijo; Otilija Grandošek, Placar — Ireno; An- tonija Lazar, Ptuj — Darinko; Marija Brumen, Zamušani — Sta- nislava; Ana Goričan, Pongerce — Marijo; Marija Emeršič, Hrasto- vec — Romana; Frančiška Vindiš, Marjeta pri Mariboru — Franči- ško; Rozalija Tement, Zabovci — Milana; Elizabeta Toplak, Kidri- čevo — Marjana; Zvonka IMšom, Ptuj — Milana; Rozalija Kekec, Kicar — Rozalijo; Marija Kranjc, Hrastovec — Ireno; Viktorija Bel- šak, Janžki vrh — Bojana; Matil- da Gahin, Stoperce — Marijo; Neža Kokot, Kidričevo — Draga; Jožefa Jerman, Ptuj — Sonjo; Ro- ža Klasinc, Zlatoličje — Ljudmilo; Emilija Verk, Gruškovje — Darjo; EHizabeta Turk, Gorišnica — Sta- nislava. Poroke: Milan Hentak, 1932, de- lavec, Ptuj in Milena Orovič, 1934, otroška negovalka, Ptuj; Alojz Vimer, 1902, gradbeni inšpektor, Ptuj in Antonija Krapša, 1915, kuharica, Ptuj. Smrti: Marija Brumen, 1878, Ptuj, Ob Studenčnici; .Ana Šebela, 18^5, Formin 42. stran i PTUJSKI TEDMIK TTUJ, 20. SEPTEMBR'\ 1957 Od kod so dobili avtomobili imena? Iz dneva v dan narašča avto- mobilski promet na naših cestah. Različni avtomobih domače in tu- je proizvodnje se vrstijo kakor po tekočem tra^. Novi in lepi mo- deli zmeraj pritegnejo pozornost ljudi, ki gledajo za njimi in ugi- bajo, kakšne znamke naj bi bil ta ali oni avtomobil. Danes,' v dobi avtomobilizma, poznajo že otroci znamke avtomobilov, vendar ma- lokdo ve, od kod so ta imena. Adler (orel) — ime mu je dal konstruktor Klayer, češ da je njegov avto med drugimi avto- mobili kakor orel med ptiči. Mercedes — tako je bilo ime hčerki avstrijskega konzula Jel- lineka v Nizi. Opel je dobil ime po tovarnarju Adamu Opelu. Chevrolet je dobil ime po Švi- carju Lovhsu Chevroletu, ki je bil ustanovitelj tovarne avtomoWlov v Detroitu. Benz — svetovno znana tovar- na avtomobilov v Mannheimu. Ime je dobila po Carlu Benzu, pio- nirju avtomobilizma. Buick — tako se je pisal nizo- zemski ustanovitelj ameriške to- varne avtomobilov (1900). Cadilac — priimek u.stanovite- Ija am«-iškega mesta Detroita (1701). Citroen — največ francoskih avtomobilov je konstruiral Andre Citroen. Ford (Detroit) — je dobil ime po •Henryju Fordu, ki je 1903. le- ta osnoval največje ameriško dru- štvo za industrijo avtomobilov. Steyer se imenuje po Lstoimen- skem mestu v Avstriji. Avtomobil znamke Fiat, ki ga izdelujejo tudi naše tovarne, je italijanskega izvora. Ime Fiat je kratica: FalK-ica Italiana di Avto- mobile Torino. To so najbolj poznani avtomo- bili. Avtomobilska industrija pa hitro napreduje in tako lahko vi- dimo vsak dan na cestah vedno nove vrste avtomobilov. Okna, ki jih zapira dež Na inštitutu za nadziranje mi- krovlage v Magneoliji, New York, so izdelali okna, ki so v zvezi z električno napeljavo v hiši. Brž kro vlage v Magneoliji, New York, okna. se prekine zveza z elek- tričnim tokom in okna se avto- matično zapro. Najbogatejši rudnik orona na svetu v južni Avstraliji, blizu Ade- laide, so našli bogata ležišča ura- na. Seveda so takoj odprli rud- nik, ki je za zdaj najbogatejši na svetu. Profesor Duglas Man- son, geo}og, je izjavil, da najde- na ruda vsebuje 70 do 80 odstot- kov urana. Mirn^iJ^ ®|)[r(o)iaJ® BENETKE članice in člane Društva uči- teljev in profesorjev v Ptuju, ki so se udeležili letos jiH^ija sku- pinskega izleta v Trst in Benetke, pa tudi ostale naše bralce bo prav gotovo zanimalo v zvezi z Doževo palačo v Benetkah in s Kanak>m Grande, da so mravlje prodrle v neposredno bližino Be- netk in obstaja nevarnost, da bodo imičile pilote-hlode, na ka- terih stojijo zaramive beneške zgradbe. Veliko število mravelj so že ugotovili na kopnem prav na- sproti Benetk. Našli pa so jih tudi že v Doževi palači na Trgu sv. Marka in na mostu pri aka- demiji. Ponekod so se lotile celo kolov, na katere v kanalih pri- vezujejo gondole. V zadnjem ča- su pa te uničujejo tudi že na otoku Sv. Jurija nasproti Trga sv. Marka. O istem pojavu tožijo tudi v Vatikanu in v Florenci. Beneški prefekt je imenoval posebno komisijo, ki bo izdelala načrt in poskrbela sreitetva za obrambo mesta pred nadaljnjim vdiranjem termitov in veliko ško- do, ki preti temu zanimivemu mestu. Benetke — Markov trg Vinogradniki in kletarji Fran- cije so se pričeli širše združevati v vinarske oziroma vinogradniške zadruge ter v področne zadružne zveze po koncu prve svetovne vojne. Leta 1932 so ustanovili v Lyonu Nacionalno združenje za- družnih kleti. Potreba po obnovi, po filokseri prizadetih vinogra- dov je v začetku tega stoletja prisilila vmogradnike Francije, da s samopomočjo kolektivno ,zbere.io potrebna sredstva in združijo napore — to pa je bil pričetek zadružnega gibanja in organiziranja francoskega vinar- stva na zadružni podlagi, tako proizvodnje kakor trgovine. Do pričetka prve svetovne vojne je bilo organiziranih 79 vinarskih zadrug, predvsem na južnih vi- norodnih področjih; ob pričetku druge svetovne vojne so imeli zadružniki že 901 klet, leta 1948 pa že 956 kleti s kapaciteto 16,900.000 hI in so tako bile spo- sobne predelati 25 odstotkov ce- lotne francoske vinske proizvod- nje. Ko je leta 1948 francoska vla- da p:-ičela' krepke je podpirati za- družne organizacije, so se za- družne kleti povečevale, moder- nizirale in gradile nove, tako da je danes v Franciji 1087 zadruž- nih kleti s kapacitoto 25,500.000 hektolitrov in so zato sposobne predelati 50 odstotkov vinograd- niške proizvodnje same Francije. Od 1948 do danes je bilo usta- novljenih novih vinarskih zadrug 181, kletni prostori pa povečani za 6,600.000 hI. Od omenjenega leta naprej so namreč prejele zadružne kleti oziroma vinarske zadruge od dr- žave skoraj osem milijard fran- kov finančnih sredstev, deloma kot kapitalno pomoč, deloma pa kot kredit po petodstotni obrest- ni meri in z vračanjem v 15-let- nih anuitetah. JT^BL. M praivito ... ženske o moških ... Ne ljubim moških zato, ker so moški, marveč zato, ker niso ženske. (Kristina Švedska) Vesela sem, da nisem moški. Tedaj bi se morala poročiti z žensko. (Madame de Stael) Glavna napaka moškega je nje- gov preveč poudarjeni jaz. Če od tega nekaj odkrhnemo — kaj potem pravzaprav še ostane? (Shirley Seifert) Kje bi bila moč žena, če bi možje ne bili domišljavi? (Marie von Ebner-Eschenbach) Da se moški v nas. zaljubi, mo- remo doseči že. z očarljivim po- gledom; da ohranimo njegovo zvestobo, potrebujemo mnogo več: spretnost, nekaj zvijačnosti, mnogo duiha in celo nadih mu- havosti in nepreračunljivosti. (Ni- non de Lecios) ... moški o ženskah ... Ženskp nas navdihnejo za ve- like stvari in nas ovirajo, da bi jih uresničili. (Dumas) Možno je, da nas ženska tud: enkrat uboga, vendar z namenom, da lahko potem desetkrat zapo- veduje. (Jean Paul) Ženske vidijo pri duhovitih moških samo njihove napake, pri bedakih pa le njihove vrline, ko- likor jih sploh imajo. (Balzac). Neumno ženska je hujše zlo kot neumen moški — ker več govori. (Gruber) Ženske so bolj nevarne, kadar jih je strah, zato se same sebe tolikokrat bojijo. (Borne) Zakon je neke ^Tste državni' ustroj v malem. Žena vodi gospo- darsko ministrstvo, tašča vojno ministrstvo, otroci zastopajo zu- nanje zadeve, mož pa predstav- lja ljudstvo, ki plačuje davke. (Bernard Shaw) DETERGENT živahna reklama opozarja zad- nje ča'-e na nova pralna sredstva in jih hvali na vse pretege. Go- spodinje pa so nezaupljive, zlasti pa so nezadovoljne s skopimi na- vodili za uporabo. Naziv »deter- gent«, ki ga imata praška Rio in Plavi radion, povprečni pa tudi bolj izobraženi gospodinji kaj malo p>ove. Zato pcaiatiskujemo članek, ki govori v »Sodobnem gospodinjstvu« o lastnostih |n uporabnosti teh novih pralnih sredstev. KAJ JF: DETERGENT Detergenti so sintetična mila, ki jih lahko dobivamo iz petro- leja, raznih alkoholov ter drugih organskih snovi, medtem ko so navadna mila le proizvod »žival- skih in rastlinsikih maščob«: loja, ribjega olja, kokosove masti, oliv- nega olja itd. Pomanjkanje naravnih maščob je povzročilo, da so začeli stro- kovnjaki iskati nove vire za pro- izvodnjo pralnih sredstev. Z od- kritjem detergentov pa so ugo- tovili tud] večjo učinkovitost le- teh. Prvotno jih je uporabljala le industrija, že več let pa služijo tudi potrošnikom v vsestranske namene. Naša država je do nedavnega uvažala detergente, danes pa imamo poleg uvoženih tudi pre- cej domačih. Na podlagi man- stveno raziskovalnega dela je do- kazano, da je domači, proizvod »Teril« odlično pralno sredstvo, celo boljše kakor razna podobna inozemska sredstva. LASTNOSTI, LTPORABNOST IN PREDNOST DETERGENTOV V vodi se raztapljajo, je po na- vadi ne skalijo in se lepo penijo. Trda voda ne zmanjšuje njihove- ga učinka. Z detergenti lep>še pe- remo kot z milom in s sodo. Zlasti »Teril« ima odlično pralno sposobnost. Volno in tkanino iz Detergenti pa ne služijo samo za pranje tkanin, temveč jih upo- rabljamo tudi pri vsakdan;^m gospodinjskem opravilu. Z raz- topino tega ali onega detergenta izpiramo čaše, kuhinjsko posodo, jedilni pribor, šipe, ogledala, sve- tilke, kristalna stekla, keramiko, stene (obarvane z oljnato barvo), tla, peči. Posodo izpiramo z mlačno raztopino, nakar jo iz- plaknemo še s čisto, mrzlo vodo. Tudi zelo mastno pK>sodo lepo umijemo z mrzlo raztopino deter- genta. Detergent ne škoduje ro- kam, zato nam ne razpokajo. Isto kakor za pranje, velja tudi za umivanje: ne dodajamo vodi pre- več detergenta, da ne bomo po nepotrebnem zapravljali denarja. Na koncu moramo seveda pri- pomniti naslednje: zadovoljni smo, da proizvajalec nudi svoj proizvod tudi široki potrošnji ter Pri novih ali sveže prebarva- nih oknih se pri zapiranju deli med seboj sprimejo in jih le težko ločimo. Pomagamo si, če vse stične ploskve namažemo z milom. Nad škripajočimi vrati se ne bomo več razburjali, če namaže- mc) nasadila z zmletim grafitom. Uporabni so ostanki, ki jih do- bimo pri ostrenju svinčnika. Kadar lupimo ali režemo krom- pir. postanejo roke temno rjave. Očistimo jih s sokom kislega ja- bolka, z limoninim sokom ali s kisom. Ako so ključi zarjaveli, jih namažite s petrolejem in rja bo izginila. Kristalne posode in vaze ne bodo izgubile sijaja, če jih vedno umivamo le v mrzli vodi. Prerezana čebula ostane več dni sveža in uporabna, če prere- zano ploskev namažemo z mas- lom. Kakao se ne sprime v kepe, če ga pomešamo s sladkorno sipo preden ga vsujemo v mleko. Meso pravkar zaklane živali je največkrat trdo; če ga nakapamo s limoninim sokom in oljem 10 minut preden ga denemo v peči- co, bo pečenka mehka in sočna. Jajčne jedi in omlete so rah- lejše, če testu dodamo nastrga- nega krompirja. Jajčni beljak lahko uporabimo kot lepilo, kadar lepimo papirna- te etikete na steklo. Ako vas med spanjem moti tiktakanje budilke na posteljni omarici, jo pokrijte z veliko ste- kleno vazo. ki bo ublažila njene zvoke, kazalce pa boste vseeno dobro videli. Surovo platno postane nepre- močljivo. ako ga namočite v me- šanici, ki jo dobite iz enega dela lanolina in 20 delov bencina. Platno nato posušimo na zraku. Neslana fižolova voda je dobro sredstvo 2« pranje svilenih tka- nin. Še toplo odcedimo, jo ste- pemo, da se peni, in zmencamo v njej umazan kos obleke. Splak- nemo ga v mlačni vodi. Sveže madeže od kave, čaja ali čokolade odpravimo s toplo vodo in dodatkom glicerina. Aluminijasta posoda ni za vsa- ko jed. Če damo vanjo večkrat krompir, postane posoda črna. Sneg iz beljaka na primer zelo težko delamo v aluminijasti po- sodi. Tudi kave in čaja ne ku- hamo v njej. Madeže vode v vazah in po- sodah, ki jih rabimo izključno za vodo, odstranimo, če vlijemo va- nje nekoliko kisa in vode. Preden posadimo sobno rastli- no v lonček, damo vanjo malo oglja, da korenine ne bodo zače- le gniti. Da preprečimo potenje nog, bomo dali v čevlje z gumijasti- mi podplati slamnate, plutovina- ste ali druge vložke. Ko čevlje se- zujemo, vzemimo iz njih tudi vložke, da se v času ko nismo obuti posuše. Od časa do časa jih moramo tudi temeljito opra- ti, sicer se preveč nasitijo potu in umazanije. Blato ptičev izbriši previdno. Sledove v beli tkanini mani s svežim kruhom, v temni s črno kavo. Dlake in puh odstraniš iz oble- ke, če jo drgneš z žametasto rokavico. Še eno luknjico na pasu, ki nam je prevelik, napravimo, če ga prebodemo z žarečo pletilno iglo. Ljudem je navadno zelo ne- prijetno, če se jim roke pote, ne da bi bil za to vzrok. Taka koža ni zdrava in jo je treba pozdraviti. Zjutraj po umivanju namažite roke s formalinovim alkoholom, potem jih pa narna- stite z dobro mastno kremo. Čez dan jih večkrat namažite z me- šanico, ki ste jo pripravili iz pe- tih delov limoninega soka in ene- ga dela alkohola. Kvas preizkusimo, ako ga vržemo v kozarec vrele vode. Če plava na površju, je še upora- ben. Njegov učinek povečamo, če ga pred uporabo denemo v mlač- no mleko, ki mu poprej prime- šamo moke in sladkorja. Kvasne glivice se tako hitreje razvijajo. Preproge lepo očistite z žaga- njem, namočenim v vodi, kt ji dodaste nekaj salmijaka. Namo- čeno žaganje potresite po pre- progi in ga z metlico drgnite v vsnh smereh. Žaganje bo vpilo ves prah, nazadnje ga pa še do- bro stepite s preproge. PRODAM 61 arov njive na območ- ju Lancove vasi. Naslov v upra- vi. PRODAM 5 ha 84 arov gozda ob cesti Naraplje — Sitež. Naslov v upravi. KROJAŠKI šivalni stroj »Pfaff« prodam. Zagrebška 11. Ptuj. PRODAM 38 arov njive v Podvin- cih 118. p Ptuj. SODE OD 250 DO 350 LITROV prodam. Mariborska 10, Ptuj. HIŠO Z VRTOM prodam v Hajdo- f šah št«v. 79. f LOVSKO DVOCEVTCO kaliber 16 prodam. Kolarič Feliks, Ormož štev. 15. 80-BASNO KLAVIRSKO HARMO- NIKO prodam. Naslov v upravi. ADMINISTRATOR K A z znanjem strojepisja in stenografije želi spremeniti službo v E»tuju, Na- slov v upravi lista. TRAKTORIST z eno leto in pol prakse išče zaposlitve. Naslov v upravi. MOTORNO KOLO od 150 do 180 ccm kuDun. Naslov v upravi. Milena Golob, otrok iz Strele št. 13, se je z mlekom poparila po levi roki; Matildo Mohorko, Pod lo- že 13, je pes ugrizni! v levo no- go; Marija Vučak iz Ormoža, seje vrezala s koso v desno roko; Marjan Vindiš, otrok iz Dravin- skega vrha 51, se je s sekiro vse- kal v desno nogo; Nežo Bedrač iz Šturmovca 22, je podrl moto- rist in ji poškodoval glavo in ro- ko; Marija Anderlič, Velika Ne- delja 40, je padla in si poškodo- vala desno nogo; Franca Sluga, Stogovci 9, je nekdo napadel In mu poškodoval glavo; Trančar Franc, Trnovska vas 39, je trčil s kolesarjem — poškodba glave; Andrej Hemec, Sedlašek 14, si je z železom poškodoval desno ro- ko; Anton Pučko, otrok iz Ptuja, je padel z balkona in si poškodo- val glavo; Antonija Egartner iz Stoperc 68, je padla in si poško- dovala levo roko; Amalija Čeh, Plešivica 1, pri padcu si je poško- dovala nogo; Neža Kelenc, Mestni vrh 31, pri delu si je poškodovala nogo; Ivana Golob. Drakšl 1, po- škodovala si je nogo: Irena Kolar, otrok iz Črešnjevca 4 — poškodba leve roke; Vinko Korošec, otrok iz Hermanci 18. zbodel se je s trnom v noqo; Ciril Belšak, otrok iz Pristave 1 — konj pa je brcnil v čelo: Ciril Viher iz Hermane št. 55, je pade! z lestve in si po- škodoval nogo; Marija Zadravcc. Obrež 72. zaletela se je v kole- sarja in si poškodovala roki: Maks Mele, Kidričevo 8, je padel z lestve in si poškodoval glavo; Ana Žunkovič, Prepolje 16. moški jo je udaril s kladivom; Anton Ivanuša, Lx)vrenc 106, poškodoval si je roki pri delu. Razpored dežurstva zdravnikov za čas od 20. do 30. sept. 1957 Dr. Franc Rakuš, Ormoška 24 — petek, 20. sept. od 16. do 7. ure. Dr. Milan Carli, Trg svobode št. 2/1., tel. 202 — sobota. 21. sept. od 12. do 7 ure. Dr. Franc Rakuš, Ormoška 24 — nedelja, 22. • sept. od 7. do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Bezjakova 6, tel. 30 — ponedeljek, 23. sept. od 16. do 7. ure. Dr. r..adislav Pire, Žnidaričeva št. 2, tel. 75 — torek, 24. sept. od 16. do 7. ure. Dr. Milan Carli, Trg svobode št. 2A, tel. 202 — sreda, 25. sept. od 16. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ljutomerska št. 25 — četrtek, 26. sept. od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, Ormoška 24 — petek, 27. sept. od 16. do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Žnidaričeva šf. 2, telef. 73 — sobota. 28. sept. od 12. do ponedeljka, 50. sept. do 7 ure Dr Matko Mrgole, Bezjakova 6, tel. 80 — ponedeljek, 30 sept. od 16. do 7. ure. Kako perem z novimi pralnimi sredstvi mešanih vlaken peremo pri tem- peraturi 45 do 55 stopinj Celzija, da jih ne poškodujemo in da ostanejo mehke. Če želimo volno aH volneno tkanino lepo obarvati, jo prej operemo s »Terilom«, ki pospešuje pronicanje barvila v vlakno. »Teril« se obnese tudi za kuhanje in barvanje bombaža, umetne in prave svile. Če pri ki- sikovem beljenju dodamo »Teril«, ni potrebno dodajati belila. Ne smemo ga pa uporabljati skupno s klorovim apnom. Prednost detergentov je tudi v tem, da ne tvorijo z apnencem mil. Trda voda ima mnogo apnen- ca. Če peremo v taki vodi z na- vedenimi mili, se tvorijo kalcije- va mila, ki se prilepijo na vlakna in jih celo z močnim izpiranjem ne moremo več odstraniti. Zaradi tega nastajajo pri večkratnem pranju na tkaninah mehanske okvare; otrdelo kalcijevo milo drgne ob vl«^kno. ga natrga ter tako precej zmanjša njegovo trajnost. Pri pranju dodajamo 0.5 do 2 g »Terila« na liter vode. Količina je odvisna od umazanosti tkani- ne. S prekomerno uporabo ne po- večamo pralnega učinka, temveč po nepotrebnem trosimo pralno sredstvo. razumemo, da se mora industrija še v marsičem boriti, da izpolm' svoje naloge. Dobili smo deter- gent, želeli bi pa, da bi po mož- nosti čimprej prišel na trg v okusni, primerni embalaži, oprem- ljen z vsemi potrebnimi navodili. — HUMOR — FINANČNA KOORDINACIJA V nekem angleškem listu je izšel oglas sledeče vsebine: »Mla- di umetnik, ki prejema plačo v sredo in je brez denarja v so- boto želi znanja z mlado ženo. ki dobi svojo plačo ob sobotah in je brez denarja v sredo. PRAVILEN ODGOVOR Na nekem sestanku žena v Ameriki se je govornica toplo za- vzemala za vojne žrtve v Ev- ropi. — Ali ste hoteli s tem reči — se je oglasila ena izmed poslu- šalk. — da bi posvojili otroka, če tudi ga še niste videli? — Zakaj ne, je odvrnila govor- nica, tudi svojega lastnega otroka nisem nikdar prej videla, preden sem ga dobila.