47. štev. V Kranju, dne 25, novembra 1905. VI. leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarslg list. =
Izhaja  vsako soboto zvečer.     Slane za celo lelo 4 K, za j»ol leta 1 K, za felrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v nisi št. 105 nasproti župne
Ida 1 K. Za dnift države slane K .r> IJO.  Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  —  Upravništvo nuj se blagovolijo pošiljati naročnina. reklamacije,
naročbe brez istodobne vpošiljalve naiornine se ne ozira. - Ža oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi
plačuje za pelit-vrsto 10 vin.. <V se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirali. — Rokopisi se ne vračajo.
„Kokriški vodovod - zagotovljen!"
Dne 22. t. m. dospela je la brzojavna vest v Kranj in sr ; bliskovo hitrostjo razširila po vsem mestu in okolici. Radostnih lic jo je naznanjal sosed sosedu, in posebno po mestu je zavladala splošna zadovoljno.*!. Saj pa je tudi dan 22. t. m. zgodovinski dan za Kranj, ker mu Je vendar enkrat zagotovljen davno zaželeni gospodarski razvoj i napredek.
Zgodovina te preimenilne naprave vlekla se je kakor rudeča nit skozi vse javno življenje v Kranju. Dolgo vrsto let je vsled hujskanja nerazsodnih in vsakemu javnemu napredku nasprotujočih nezadovoljnežcv razburjala naše javno življenje — da postala je naposled agitacijsko sredstvo nekaterih brez-vestnikov, ki so z zavijanjem in slepljenjem skušali jo v dosego nečistih svojih političnih namenov.
Mestni občinski zastop in njega vodovodni odsek, ter vsi oni, ki so se zavzemali za vodovod so bili mnogokrat izpostavljeni najhujšemu sumničenju — očitali so se jim nečisti nameni in osebna politika, ko so se požrtovalno trudili za javno korist. No - danes imajo v dosegi svojega namena popolno zadoščenje za ves svoj truil, za vse napade in sumničenja. Prizanesljivi pa hočemo tudi biti danes — in i e nastopati proti premaganim in podleglim nasprotnikom. Obirali se hočemo na željo, izrečemo v deželnem zboru, da naj bi dovršeno dejstvo pomirilo razbur-
PObLISTEK.
Kaj je legar (vročinska bolezen, ty-phns) in kako nastopi ta bolezen?
Legar je kužna, v črevesih se nahajajoča bolezen, provzročena po tifoznih bacilih in tifoznih toksinih, ter se nahajajo ti pro-vzročitelji v blatu in scalnici za legarjem obolelih in na vseh rečeh, katere pridejo v do-tiko s temi človeškimi odpadki. Če se človek okuži, zboli čez sedem dni ali šele Čez tri tedne. Čestokrat nastopi legar v podobi želodčnega ali črevesnega katara. Človek postane otožen, nima teka do jedi, obhajajo ga slabosti, jezik je bel; nekateremu se zapira; drugi ima zopet drisko; trelji zopet glavobol in višjo životno temperaturo. Nekateri tožijo, da jih vedno mrazi, drugega strese kar na-
jene duhove in naredilo konec bojem, ki so se vodili pod gestoma tTu talna voda!» — «Tu studenčnica!» Upamo pa tudi, da se bodo sedaj umi rili nasprotniki kokriškega vodovoda ter ne mvali dalje proti njemu,
Svojim cenjenim čitateljem smo takoj dne 22. t. m. v posebni izdaji «Gorenjca» na kratko naznanili preveselo novico. Danes po-dajemo o nastopnem kratko poročilo o do-tičnej obravnavi deželnega zbora dne 22. t. m.
O predlogu poslanca Pirca zaradi vodovoda v Kranju je poročal v imenu finančnega odseka posl. dr. Tavčar. Pojasnivši pomen vodovoda je pripojočal, naj zbornica sprejme zakon, ki obsega naslednje določbe:
Naprava vodovoda za mesto Kranj iu vasi: Šenčur, Srednja vas, Luže, Tupaliče, Hotemaže, Visoko, Milje, Britof, Gorenje, Prim-skovo, Klanec, Huje, Rupa, Voklo in Voglje določa se v zmislu § 4. št. 1. zakona z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 116, kot podjetje, katero jo izvršiti iz deželnih sradstev. Za tehniško podstavo za to podjetje ima služiti po deželnem stavbinskem uradu popravljeni in po c. kr. poljedelskem ministrstvu pregledani projekt ter se največji stroški za izvršitev lega vodovoda določajo na G20.000 K.
V pokritje stroškov v znesku 620.000 K prispevajo: 1. Državni melioracijski zaklad s pridržkom ustavne pritrditve s 40% prispevkom v najvišjem znesku 248.000 K; 2. deželni zaklad kranjski s 30°/0 prispevkom v najvišjem znesku 186.000; 3 mesto Kranj in udeleževne vasi s 30% prispevkom v znesku 186.000 kron, in sicer odpade od tega pri-
enkrat zelo mraz in nato nastopi visoka vročina. Pri legarju obole lahko vsi človeški organi, špecijalni anatomični znaki vročinske bolezni, najdejo se pa le v limfatičnih folikelnih črevesne sluznice in v mezenterijalnih bezgavkah in v v ranči ter se drže vročinske zunanje videzne izpremembe popolnoma po izpremembah v teh organih. Životna temperatura (gorkota) se vzdiguje polagoma prvi teden, drugi teden je skoraj vedno v isti visočini, v tieljem tednu se vročina zelo izpreminja in v četrtem tednu odneha docela. Jezik je prvi teden kakor s popom namazan, proti koncu prvega tedna bolj suh, robovi in konec jezika postanejo čedni in rdeči kakor lepo žgr-.a opeka. Drugi teden se jezik iz-listi od spred na vzad zmerom bolj ter postane suh in nagrbančen. Proti koncu prvega tedna dobe bolniki najprej na trebuhu, pa
■pevka znesek 127.091 K na mesto Kranj, znesek 58.909 K pa na udeležene vasi. Prispevek vasi porazdeli deželni odbor, ako se v tem o^iru same ne morejo zediniti.
Ako bi stroški tega podjetja ne dosegli zneska, proračunjenega na 020.000 K, znižati je prispevke pod 1, 2 in 3. razmerno temu, kar se prihrani.
Ako bi se proračunjeni znesek vendarle moral prekoračiti, se vsled tega donesek udeleženih vasi v znesku r>8.909 K nikakor ne sine zvišati.
Dr. Šušteršič, ki je v svoj čas v Kranju kandidiral, a je propadel, se je izrekel proti vodovodu, češ, če se za kranjski vodovod napravi zakon, zakaj se ni napravil za druge vodovode, ki se jih hoče zgraditi. Tudi je izrekel mnenje, da so stroški prenizko proračunjeni.
Dr. Žitnik pravi, da bo glasoval za predlog.
Poslanec Pire opozarja, da bo vodovod preskrbljeval z vodo ne le mesto Kranj, nego tudi 15 vasi. Država je dovolila 40% s pogojem, da se gradi vodovod kot dež. podjetje in da dežela zviša svoj prispevek od 25 na 30%. Kranjska občina je prevzela nase veliko breme; šla je do skrajnih mej svoje finančne moči. Občina žrtvuje silne vsote za šolstvo, treba bo misliti na kanalizacijo in na druge nujne zadeve. Zakon je potreben, ker je kranjski vodovod veliko podjetje in ker je treba, da se že zamaše usta onim, ki agitirajo proti vodovodu. Prekoračenja proraounov se ni bati. Pojasnuje vse okolnosti apelira
tudi po hrbtu in na prsih bledordeče lise, včasih pa tudi na rokah in nogah. Namesto teh lis napravijo se čestokrat tudi mehurčki. Trebuh je navadno nekoliko napet, posebno v spodnjem delu in na desni strani, kjer je bolnik posebno občutljiv, in se občuti tukaj neko šumenje pod rahlo Upajočimi prsti (kar pa ni vedno za legar značilno znamenje). Vrane a zateče proti koncu prvega tedna in je včasih dva- do trikrat večja kakor drugače. Blato se ol začetka navadno zapira. Polagoma nastopi driska ter je blato tanko, svetlo-rmeno, kakor stepena jajca.
Vročinska bolezen pa navadno ne nastopa tako lahko. Komplikacije so opasnejše nego glavna bolezen. Bolniki dobe od lege same pljučnico. Tudi sene ali otišani prisadi na križu se narede in se dolgo nc zacelijo. Ušesna bezgavka zateče in se včasih tudi /.gnoji, žile na nogah se zamaše, hude in
frovornik na zbornico, naj sprejme zakonski načrl. (Njegov govor  | ni< > i m i 11 n t prihodnjič v
Celoti.)
PofoOevalec dr. 'ravnil je npazarjal, da si' za manjši' vodovodi' ne delajo zakoni, nego le za večje. /, i kranjski vodovod je §e zategadelj potreben zakon, ker ga država zahteva. P r e k o r a I e n j e p i o i a fi 11 n o v je izključeno: ako ne bo podjetnik izhajal s lem, kar dobi po zakonu, ho sam imel škodo. Kar se tiče vodovodov, se det. zboru par ne more ničesar očitali.
Zbornica je potem odobrita zakon. *
Tako je zagotovljen vodovod in nieslo Kranj ter IS vasi preskrbljeno z obilico zdrave pilne vode. Nedosledne so koristi, ki bodo posebno za Kranj združene / vodovodom. Pa ludi prizadele vasi bodo BOgie hvaležne hib. da so sedaj rešeno neštetih gospodarskih in drugih neprilik. ki so bile doslej posledica pomanjkanja vode in ki so jih skoro leto za letom bridko občni i I i.
Mesto Kranj pa jo stopilo na piag pre-potrebnega razvoja — rešeno je moreče stagnacije, ki se je že pojavila na vseh straneh. Lahko se bode razvijalo in veselo sirilo proti doslej zoprtej mu seveinoj strani. Množilo se bode prebivalstvo in razcvetela se i hrlnost in trgovina. Povzdignila se hoiie vrednost zemljišč in tako tudi pomnožilo ina-lerijalno blagostanje naših meščanov.
Naloga mestnega občinskega odbora pa bode, da spozna potrebe moderne občine in izvede najpotrebnejše naprave, ki jih zahteva javna blaginja in ki se bodo dale najlažje in najceneje izvesti o priliki izpeljave vodovoda.
Omenimo prepotrebno kanalizacijo in električno razsvetljavo. Za prte bode sedaj edino pravi čas, ko se bode oh polaganju vodovodnih cevi itak kopalo po našem mestu na vseli straneh, drugo pa kažo izvesti tudi sedaj, ko ne bode imela mestna vodna sila ob Savi več naloge preskrbovati mesto s savsko vodo.
Naj nam bode dovoljeno izreči še eno željo, to je, mestni vodovod naj nam prinese ludi prepotrebno mestno ljudsko ko pel j.
Razrnotrivaje bodoči razvoj kranjskega mesta mora se vsak naš meščan veseliti in v istej meri, ko se mu dviga ponos na napredku ljubega mu domačega mesta, rasli0 bode spoznanje velikih zaslug ouihsomeščanov, ki so se z vso vnemo in požrtvovalnostjo trudili, da nam pridobe vodovod. Precej je teh mož — a ne moremo si kaj, da ne bi imenovali dveh kot najzaslužnejših — in to sta: g. Ciril Pire naš
opasne so krvavitve iz čreves. Včasih se pre-derejo črevesne rane v trebušno votlino. Nekaterim se zgnoji v osredju ušes, da ogluše.
Tudi duševne izpremembe nastopijo po legarju. Otroci ogluše in se ne nauče govoriti ter so potem bebasti in mutasli. Nekateri dobe kostni šen, gnojne bule v koži, drugim se zopet gnoji v členih, tudi vodenica se opaža. Znano je pa tudi, da se legar pri nekaterih zopet povrne v četrtem tednu.
Kako se ima ravnati z bolnikom?
Bolnik naj ima sobo le zase in ta mora biti največja, najmirnejša in najzračnejša; v sobi mora biti gorkote najmanj 17 stopinj Celzija. Dvakrat na dan se mora dobro prezračiti.  Široka plat postelje ne sme biti ob
neumorni deieloi poslanci, in g. P, k r. ok r. id ravnil d i. Kd. s a v n i k k n I načelnik vodovodne ga odseka. Slava njima in vsem njuuim sotrndnikom!
Denarni zavodi v radovljiškem okraju.
i.
V radovljiškem polili, nem okraju je bilo koncem leta 1904 deset denarnih zavodov, in sicer ena hranilnica, ena posojilnica po Schulze - UeUoeven /.istemu in 8 rajfajioovk. Ako primerjalno delovanje posameznih za-vo lov v teku zadnjih ^lirih le!, pokala se nam sledeča <lika:
Ime t j > -11 a i -Ragi za \ oda	j*	i ~i	i		P
M.-Icm lila-nil&ica v Ha-dovljiei *)	t!H II 1801	(.791.091	l.'< 12.957 1,011,094	1,180 857 4,888.111	84 998 81.487
Posojilnica v Hadovgici	1901 1904	l,08JJ9t 1,765.491!	860.874 1,807 2U	1,548.314 I.1MOJ52	(7.040 80.111
Hranilnica in posojilnica v Srednji vhsi	ItK H 1904	108.702 889.444	151 117 256 881	756J04	8.471 11 Bil
					
Posojilnici H Bled |fl okolice	1901 1904	166.591 .'«1.501	1 17.141 897.801	828 747 6si 881	4.868 6.518
Hranilnica in posojilnica v linijah	lin N 1904	190.971 809.694	171.101 841.481	84&851 886.451	4.291 .•¡.177
Hranilnica in posojilni a na Boh. Bistrici 1904 )	IW< 11104	293.901	H.7BI	772.886	_
Hranilnica in posojilnica za Mejaki kot 190? ■)	1!»0( 1904	1 s; 1.201;	120,14!	884.081	2.125
Hranilnica in posojilnica na Jesenicah 1901 *)	I90G 1901	187.186		662.808	2.H27
1'osojilnica v Kranjski gori	L90Q 1901	184.488 176.058	188.896 178,178	186.077 ¿22 947	4.285 12 294
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah	1900 1904	47.157 47.hu;	44.272 •¡4.27(5	bO.Ot>5 9TJ81	9G2 2.272
Skupaj	1900 1904	1,4*8.088 1,401 sU	! 820.72< 1,489.081	S,65ri.3iKj ] t-516.305	7y. 2<iS 191.921
Med rajfajznovke prištevamo vse zgoraj imenovane posojilnicerazen radovljiške. Glavni razloček med obema vrstama posojilnic je v tem, da se pri rajlajznovkah ne posojuje na
*) 1'odatke smo posneli po Narodnem gospodarju«, od nekaterih zavodov MM pa dobili r čunske sklepe same.
**) Pomenja leto ustanovitve.
zidu. Bolnik naj ho dobro očjen; premeni mu vsak dan perilo! Rjuhe morajo biti čedne in dobro napete, da se ne nagrbančijo in ne oliš<,;-o bolnika, ker se na ta način delajo sune. Piti um daj vsake četrt ure (če le prosi ali ne) dobre pitne, najboljše pa prekuhane in hladne vode ali limonade, pa ne prekisle. Nagovarjati ga ni treba, ker tak bolnik ne potrebuje nobene zabave.
Ako je životna toplota čez 30 stopinj Celzija, umij mu ves život s postano vodo večkrat na dan. Na glavo mu polagaj mrzle ohladkc.
Kaj sme uživatK
Uživa naj na vodi ali na mleku dobro prekuhan in potem skozi silo pretlačen riž, moko in greš, nadalje trde zemlje in bel kruh
.....iiur. posojilo je omejeno te na laatne zadružnike, vsi lelni prebitki se devtjejo v rezervni zaklad in se ne izplačujejo nobene dividends* Tudi razširjajo rajfajznovke svoj delokrog na majhno okolico, po navadi le BOO ali d\i občini. I 'n I »elit e\ nii zisleniu pa se posojiij* Uldi M menic-, delokrog je neomejen in izplačujejo se ludi dividendc.
I».llje (U Hi.
Kmetski pogovori.5)
V boju za obstanek L
Vozil sem se z. mešanim vlakom južne žele/.niee proll Trstu.  1'ocasi je zapihal itroj
in enakomerno so drdraia kolesa. Vozovi so se gugali naprej, na levo in na desno. Potniki so dremali, ali se tiho pogovarjali: ta je g'edal skozi okno, oni je bial časopis. Vsa vožnja te mi je zdela nekako zalo«1na, pri-- I ji na. brei življenja, bie. zanimanja i u brez skrajne potrebo. Največje k tej sliki pripomoglo polujoče občinstvo, večinoma delavci, kmetje in manjši obrtniki. Nihče se ni pritoževal na slabo. počajDO vožnjo, nekako leno 80 te vdali v svoj položaj. Na postajah HBO s i ■ mudili dolgo: premikali bO vozove, pripenjali jih in odpenjali, vozili naprej in nazaj. Potniki tO izsl- puli in vstopali, žalostno, prisiljeno, leno. - Srečal n - je brzovlak. Dvignile so te trudne glave, toda le za trenutek. Kakor sen. bežal je brzovlak mimo nas -- kratko lazlnnjenje — in zopet ttara zaspana slika.
Nehote sem pi imerjal to sliko t našim kmetskim življenjem. Od panili-veka tem se vozimo počasi z inešancem, zaspano, po starem liru. Nagibljetno se na vse strani, toda stara navada nas vleče vednole enakomerno naprej. Eni se rode, drugi umirajo, položaj je pa vedno stari. Zato smo pa tudi samo delavJ ter ae vozimo t metan-cem, počasi, leno in zaspano. — Brzovlak zdel se mi je podoba naprednega življenja, možatosti in samozavesti.
Z ozirom na naš gospodarski položaj, na naše revno, enakomerno samozatajevanje, truda in skrbi polno knietsko življenje, namenil sem se, da premotritn na tem mestu naše kmet-ske gospodarske zadeve, da po izkušnjah hvalim hvale vredno, grajam slabo, brez ozira na obstoječe razmere in primerjam naše kmet* sko gospodarstvo z delovanjem kmetov v drugih državah.   Treba bo rezali rane, iz-
*) Pod tem naslovom hodemo odslej priohčevali razne želje, potrebe in korisli našega kmeta. Prepričani smo. da bodo članki vzbudili splošno pozornost.
(pa brez skorje), ludi na ta način pripravljen z rumenjakom; goveja juha (ne mastna) je ravnotako dobra za take bolnike. Ce nima posebne driske, daj mu čisto mleko, seveda prekuhano, jajca sme jesti do tri na dan, in sicer rumenjak, surov, stepen v juhi ali v cukreni vodi ali itepen s cukrom samim. Tudi surovo jajce na četrt litra cukrene vode, prav dobro stepeno, je dobra redilna pijača. Prav mehko kuhano jajce je dovoljeno, nikakor pa ne sme jesti ocvrtih jajce. Tudi spinača brez jajec je dovoljena, potem prekuhane in skozi sito pretlačene hruške in, če ni driske, tudi tako napravljen sok iz jabolk. Kamelični in janežev čaj je dovoljen. Če je bolnik zelo opešal in ni vroč, daj mu, pa le na zdravnikovo dovoljenje kuhano vino. Prepovedana
1. priloga ,,Gorenjcu" št. 47 iz 1. 1905.
pi.ili in razkužili korenito in, če so mi (o |H>sii<i. upam, lia bohik ozdravi.
Ne bodeta mi ugovarjali. če rečem, da je glavna napaka in obenem rednost našega kmeta hlapčevska ponižnost. Najbolj se pogreša pri njem stanovske samozavesti, od'ncne možatosti in knxlskega ponosa Ki,;; i bi se moral potrkati na široke prsi in reči: Kmet sem, de'on z glavo in rokami, da vas pieživim. dlan sem najmogočnejšega stanu na zemlji. O bi mi ne delali le pol lila. umirali bi lakote milijoni in družabni red na Zemlji bi bil uničen. halje prid.
Dopisi.
Iz Krope. (Brezsrčen duhovnik.)
IVinča so nam: Pred dobrini mesecem j«1 tukaj uniila bivša trnovska dekla Beza. S krvavimi žulji si je prislužila nekaj denarja. Župniku Honiginanu je zadišal ta denar in bo II je prav pridno obiskovat Hczo. katera je ibolcln. In res jo je pripravil do tega, da je vse trdo prihranjene krajcarji zapustila llonigmanovi nevesti — cerkvi. Bilo je S(K) kron. Za (i-lamentarični priči sta bi'a dva njihova kirnovra. ki sla obenem cerkvena ključarja, lo sta znana podivpmka Cačman in falirani žnpa n •l.nknea«. Beza je umrla. Ima pa v Dolenji vasi pri Selcih starega in revnega brata. Ta siromak je prištl cb palici Oez In ilu• v RropO h pogrebu in mislil je, da bode dobil kaj po sestri. Toda nič ni dobil siromak, razen nekaj ene šare, ki ni niti 10 kron vredna. Reve! je tako jokal, da se je ljudem smilil v srre,  ker je upal. da
bode dobil kakftno krajcarje za življenje. Pa ni bilo nič, ker je šlo vso v larško bisago. Ta resnični dogodek nas jo prisilil, da smo javno pribil! tU nezaslišan napad kranjskega duhovnika, ki bi odri žive ljudi, da bi prodal njih kožo. Opozarjamo naše poslance, naj si zapišejo lake slu aje, da se o gotovem času iz-pregovori  resna beseda, da se naj kaznuje
so vsa trda j' dila. Bolnik naj si spore večkrat na dan usta, če pa sam ne more, očisti mu jih z mokro ruto ali mokro bato.
Kako se ubranimo logarja?
Blato in scalnico takih bolnikov naj so zakoplje na polju ali pa na vrtu, ko se je poprej pokrilo z mgašenim apnom, nikakor pa ni umestno, zlivati teh človeških odpadkov v gnojišče ali v stranišče, posebno če nimajo cementiranih jam.
Bolnikovo ptrilo, tudi posteljno moraš posebno prati — pa ne v potoku — ker na ta način bolezen zaneseš. Najboljše je perilo prek ihati.
V okuženih krajih pijte le prekuhano in ohlajeno vodo ali vodo iz vodovoda. Mleko uživajte vsi le prekuhano!
Bolnik naj leži sam in ne z diugim skupaj v eni sobi. Bolnikov strtžaj naj se ne bavi z drugim delom — posebno ne s kuho in postrežbo drugih ljudi; strežaj naj posebno pazi, da bolnika in samega sebe (roke, usta) dobi o odrgne s krtačo in milom in lo gotovo vsakikrat, ko jo cedil bolnika in pred no hoče run jesti.
Obiskovanje hiš, kjer leži za vročino bolan, naj se popolnoma ustavi, in otroci iz te hiše ne smejo obiskovati šole. Vsak slučaj vročinske bolezni se mora naznanili dotičnemu županstvu. _
duhovnika, ki hodi na smrtno posteljo priganjal ljudi, da zapuslo vse premoženje za cerkve in druge duhovske namene. To je naravnost škau lal !
Novice iz Cerkljan.
— Cerkljansko kolo jo zapustil g.
Anion Mahkota. Bil je tu splošno priljubljen; upamo, da ga bodo tudi Vokljani ljubili vsled
tihega napaja.
— Kno Učiteljsko mesto je sedaj izpraznjeno. I "parno, da dobimo moško moč; govori se pa, da pride učiteljica. Če hoče višja šolska oblast ohraniti posestno stanje, tedaj mora bili učitelj, pa tudi ljudstvo si moško moč želi za poučevanje dečkov.
— Naj pride, kakor hoče, rečemo le, da Slouiškarijc j«' v (.erkljah dovolj s sedanjima dvoma učiteljicama. Posebno gdč. Pavla se obnaša, kot bi M bilo druge oblasti nad njo. kakor samo domač krajni šolski nadzornik — župnik!! Opozarjamo, da zapira deklice iz svojega razreda do .'>. ure, se celo do 5. ure popoldne ob dneh, ko je hud mraz in pa ke kak zapovedan post. Naj se preišče, pod kakim nadzorstvom so takrat deklice.
— Na eno razrednico v Zalogu je imenovana kot voditeljica gdc. A. Vavken.
— Sosednja občina baboV 1 če je izvolila županom mladega in nadarjenega posestnika Frana Pušavca. Živel!
— Za leto P.KH5 se bodo pobirale občinske doklade na vse direktne, to je posredne davke po BO'/«; to se razume: na 2 kroni državnega ali cesarskega davka od zemljišč in obrlov, znašala bode občinska doklada 1 krono. Potem se pa ne čudile, da so davki tako visoki! K temu še pridejo deželne, cestne, zdr ivstvene doklade i. t. d.
— Zaspanci, p o koncu i Občinski zakon ima določbo, da so seje občinskega odbora javne. Posebno seje, v katerih se sklepa račun in proračun, to je denarne zadeve v občini. In kaj pri nas vidimo? Gospodje (!!) se vsedejo kar lepo k mizi in med seboj podomače narede. Da bi se seja kdaj javno naznanila za javno, razglasila pred cerkvijo, o tem nihče nič ne ve. No, pa kdo jo se to zahteval? Menda nihče! Za javne stvari, ki se tičejo našega blagra, bi se morali pa že bolj pobrigati, kakor za lanski sn:g.
— Občinske doklade znašajo okrog 6000 K na leto. Koliko let se pobirajo tako visoko? Kdo ve? Bomo pa mi povedali o priliki.
— Da se razumemo. Ne mislimo našemu županu v tem kaj predbacivati, ampak vsemu občinskemu odb >ru, ker za javno gospodarstvo je cel odbor odgovoren. Da, da, tudi tisti, ki ne vedo, ali se glava drži vratu ali peta.
— Časopisi so poročali, da je bil aretiran na Notranjskem Jakob Kuhar iz Cerkljan. On je le z Grada. Sicer taki možje ne delajo nikomur časti.
Novice iz medvodske občine.
— S m ovca, župana, ni nič sram, ker drugače bi tožil, ko mu ljudje očitajo, da je kradel smreke in v sami srajci letal za ženskami. Ta človc!" je še toliko predrzen, da iz občinske pisarne ljudi meče in jih |
zmerja z «lumpi». Tako je storil namreč pretočeno nedeljo z nekim mladeničem, ki je v službi pri neki ljubljanski tvrdki. Kakšen jc tak župan?
— Kaplana Urajea škof še ni spravil iz Sore, čeravno ga nihče v Sori ne mara. Sedaj so začeli že letati k Brajcu drugi taki poštenjaki, kakor je on sam. Kaplan Magajna in tolsti Šinkovec sta se privlekla ta teden v Soro. Kaplanu Brajcu sc kolče, da bi Sel v novo župnišče, a se mot<. Zanj jc se kap-lanija prelepa, za v kakšno lepše poslopje niso laki ljudje.
— V Preski je kupil pomarančar — Bronce neko hišo za Delavski dom*. Dal je zanjo 10.700 K. Sedaj bode iz delavcev «p-^§al» denar. Vsak je neumen, če da le kakšen vinar zato, ker je to v vodo vržen denar. Kakšne koristi bodo od tega? Koliko bode donašal la «dom» delavcem. Vprašajte to Bi encela, on že ve, ker zna več, kakor hruške «pec't».
— Nova iznajdba Brencetova je ta, da zna pošiljati vinske sadove po želez-nci tako, da mu nihče ne more izpiti kaj vina. In kako to naredi? Sode zabije v «kiste» in jih pošlje za vino. To se pravi, da je iznajdljiv talent! Kdo se mu more primerjati ?
— Za župnika Berceta nabirajo podpise v sorski župniji. Nabrali so jih že nad (»00. Kaplan Brajec odvrača ljudi, naj se ne podpišejo, ker bodo mogli plačevati potem. To je res pravi dušni pastir!
Dražba s?. Cirili ln Metoda y Ljnb-Ijani vsem svojim podružnicam.
Dvajseto družbeno leto 1905 se bliža svojemu koncu in gotovo bi bilo častno za naše podružnice, ko bi mogli trditi: Družba je imela ob svoji dvajsetletnici 151 delujočih podružnic — niti jedna izmed njih ni spala.
Zal, da te sodbe glavno vodstvo ue more izreči še lelos v »Koledar-Vestniku* za 1906. leto. A veliko pa nam je do tega, da se v prihodnjem «Koledar-Vestniku* za 1907. leto z večjimi prispevki, kakor je bilo to do-sedaj, izkažejo vsaj one podružnice, ki so to letošnje leto delovale tako, kakor jim je velevala njih domorodna ljubav.
Zato prosimo vse svoje podružnice in njih častite odbore, da sigurno še pred potekom tega leta — to je pred 31. decembrom 1905. — vpošljejo vse svoje prispevke, ki so jih nabrale za letos in svoje eventualne blagajniške preostanke od prejšnjih let v vodstveno blagajnico s priloženo položnico c. kr. poštno-hranilnega urada.
Breostajajoče položnice pa naj se ohranijo blagovoljni prihodnji vporabi.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani dne 20. novembra 1906.
Dolenjske novice.
— Vinski semenj v Krškem. Na občno željo priredi krška občina letošnjo jesen še en vinski semenj v Krškem, in sicer, v sredo, dne G. decembra 1905, to je na dan Svetega Miklavža. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj v to svrbo prinese seboj eden aU več litrov svojega pridelka za poskušnjo. Semenj se prične ob 9. uri dopoldne v stekl, salonu na vrtu g. Gregoriča
v Krškem. Istotam in istega dM bo ob pol-devetih zjutraj deželni po ovalni učitelj g. Fr. Gombač predaval o umnem kletarstvu. Tega predavanja se sme udeležiti vsakdo, tljudno se prosi, da posetijo tudi ta semenj zlasti gostilničarji in vinolržri v mnogobrojnein številu, ker pride, čeravno se je že veliko vina razprodalo, mnogo vinogradnikov iz krškega okraja in Sp. Štajerske, ki prineso svoj iz-borni letošnji vinski pridelek na poskušnjo in naprodaj. Kventualno se bodo oddajale tudi manjše množine. Županstvo v Krškem: Dr. T. Itomih.
— Vinski semenj v Novem mestu se je jako dobro obnesei. Razun mnogo-brojnih kupcev iz vseb krajev zlasti še iz Ljubljane in Gorenjske je prišlo na semenj 111 vinskih ponudnikov, več kot 20 pa jih jc odšlo, ker niso Imeli več prostora, lako prenapolnjeno je bilo. Vsega skupaj se je oonudilo vina 6088 hektolitrov, prodalo na licu i::°sla 478 hektolitrov, raztreseno drugod pa gotovo še 200 hektolitrov. Najvišja po-nudna cena 04, prodajna .r><>, najnižja po-nudna 42 prodajna 40. Grajščak Berische s Pogancev je prodal najdražje 10 H po 56 — kupcem Dereani in Vehovec iz Žužemberka, najnižje pa posestnik Hcrrov iz Volovnika pri Krškem 19 H po 40. zastopani so bili vsi vinski kraji, najbolj seveda krški kljub temu. da je bil isti dan tudi na Vidmu vinski semenj.
— Gospoda VVindiicher in Jakše iz Kandije še sedaj nista dobila pred 14 dnevi zahtevano pojasnilo in zadoščenje na tem mestu, kjer sta ga zahtevala. G. vodja kmetijske šole, ki je svojim učencem svoj čas pn povedal obisk njunih gostil.;, bi svojo dolžno nalogo rešil častneje. ako bi se tudi za to zadevo tako vestno brigal, kakor se je glede podraženja mleka. Dopisnik notice o podra-ženju mleka je bil prav isti, kakor za neopravičeno prepoved dveh najuglednejših kan-dijskih gostiln: radi bi torej vedeli, ali je dopisnik tudi glede gg. Windischerja in Jakšeta »grdi lažnivec« kakor se ga je glede mleka javno razbobnalo. V ložjo rešitev dostavlja se le še, da je dopisnik glede afere gg. Windischerja in Jakšeta svojo trditev direktno povdarjal. med tem ko je glede podrazenja mleka storil le to, kar so ga drugi naprosili in ni nikogar direktno obdolžil.
— «Dve leti in pol je že minilo.«-Ta kitica znane pesmice mi sili nehote še enkrat citati Malovičevo «Izjavo* v zadnjih «Dol. novicah*. Torej dne 19. septembra je on izjavil, da je demokrat in še isti dan se je raznesla vest po mestu: Malovič je socialdemokrat. Ali je ta vest bila opravičena ali ne, za to ne vemo, vemo pa, da mu je še ne dolgo temu isto tudi «Slovenski Narod* očital in da se gosp. Malovič po isti nikakor ni čutil žaljenega. To dokazuje on sam, ker se on cela dva meseca ni brigal za to celo ne v »tisti temni noči«, ko je urnih krač pihal čez novomeški trg iz nekega lokala, kjer se je občinstvo na stroške njegove demokracije prav poceni zabavalo. V zadnjem času se je uvidelo, da bolezen iluzij in domišljavosti zelo napreduje, ali kakor pravi »brat Martin*, katerega bomo igrali 2. decembra v naši novomeški (čitalnici: »jetra so se sprla z ledvicami, oboje pritiska na želodec in za to je krava bolna na — možganih«. Pustili smo g. Maloviča pri miru, in upali smo, da tudi on ozdravi svojih bolečin Ne!
Svojo »Izjavo* j^ pač. samo zato napisal, ker mu je dolgega tata dolg cas in ker hoče imeti na vsak način še nadaljni boj hla-maže. On dobro ve, če v isti sapi kakor v javnem časopisju brez vsaeega razloga psuje ljudi z • Dfsramnimi ohrukovalci in lažni ki», ravno tem že opsovanim ljudem grozi, da jih tira pred sodišče, da mora pravzaprav postali le on tisti, ki spada zaradi tacih ;isovk in žuljenja časti na založeno klop, ali kljub temu, on hoče hoj in — blamažc. Prizadeli gospodi svetujemo samo, da se s tem človekom odločno obračuna!
— Za dva vinarja kupil veliko lončeno peč je te dni neki prebrisanec v Novem mestu od znanega lončarja • Bibni-čana*. «Havno nov cekin imam,* je rekel prebrisanec, in «zglihala» s!i in Ribničan je dal kmelu veliko lončeno peč: a kmet Rihni-čanu mali nov denar v znesku dveh vinarjev. — 'Jako bo »Mibničan Vrban spet po celem svetu i znan!
Deželni zbor kranjski.
Vili. seja dne 18. novembra.
Klerikalci podajo nujni predlog, da se sploh opuste nemški zapisniki in sestavljajo samoslovenski. rteincljuje predlog dr. Šlist er š i č. Poslanec Baibo se izjavlja proti, poslanec Hribar pa v imenu narodno-na-prednih poslancev za predlog. Nujnost je bila vsprejeta.
Poslanec Hribar utemeljuje svoj predlog glede oprostitve po potresa poškodovanih poslopij od deželnih priklad, kateri predlrg se odkaže finančnemu odseku.
O nujnem predlogu glede pooblastitve deželnega odbora, da sme zagotavljali deželne prispevke za vodovodne zgradbe in uravnave rek, poroča podanec Marghcri. K temu predlogu govore poslanci dr. Schopp!, dr. Šusteršič, Povše in Pire, ki pravi, da predloži finančni odsek posebno poročilo o vodovodu za Kranj, in pravi, da se zanesljivo predloži še v tekočem zasedanju. Župan Hribar izjavlja, da bodo napredni poslanci glasovali za ta predlog. — Poslanec Božič govori o uravnavi vipavskih voda in ožigosa škandalozno zavlačevanje te uravnave in graja radi tega deželni odbor. Povše opra-višuje deželni odbor. Po kratkih govorih poslancev dr. Žitnika in Hribarja ter dež. predsednika Schwarza se navedeni predlog linančnega odseka soglasno sprejme.
Na to se voli deželnim odbornikom iz kurije veleposestva grof Barbo, njegoim namestnikom pa baron Apfaltrern.
V pridobninsko komisijo se izvolijo 4 člani in 4 namestniki in 8 članov ter ravno-loliko namestnikov v prizivno komisijo glede osebne dohodnine.
Koncem seje poda poslanec Povše nujni predlog, naj se deželni odbor pooblasti, da se sme udeležiti dražbe užitninskega zakupa. Razpravlja se o tem v tajni seji. Predlog obvelja.
IX. seja dne 21. novembra.
Začetkom seje se vname boj za zapisnik, ker deželni tajnik č,ta zapisnik v obeh jezikih.
Deželni predsednik Schwarz odgovarja radi meščanske šole v Poslojini in obljublja, da se otvori že prihodnje leto.
Poslanec Pogačnik vloži interpelacijo, ker namerava poštno ravnatelj-tvo po otvoritvi nove železnico J e s e n i ce - Trst opusti'5 poštno Lesce-Bled. Inlerpelantje vprašajo: Ali hoče deželni predsednik posredovati, da se ta tudi za promet tujcev važna poštna zveza ohrani za vlake, ki prihajajo iz Ljubljane ?
Poslanec Povše poroča o železnici Trebnje-Mokronog in Šentjanž. — u zakonu glede izvršitve potrebnih del za osuševanje ljubljanskega barja poroča dr. Šusteršič. Ko govorila še poslanca Povše in Hribar, se zakon soglasno sprejme. — Poslanca Po v še, dr. Žitnik in tovariši vlože nujni predlog, da se da Dolenjski brezobrestno posojilo iz meliozacijskega zaklada. Za nujnosti govorita še poslanca Povše in Dular, na kar se predlog sprejme in odkaže odseku.
Samostojni predlog narodno-naprerimh poslancev glede slov. vseučilišča se glasi: Vis. dtž. zbor skleni: 1. Vlada se glede na sklepe deželnega zbora kranjskega v sejah dne 28. februarja in 88. decembra 1898 nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslavno in modroslovno fakulteto v Ljubljani in da kar najpreje mogoče pri državnem zboru iz-posluje ustanovitev tega vseučilišča. 2. Izvoli se pod predvodileljstvom deželnega glavarja odposlanstvo še dveh članov deželnega zbora v ta namen, da zaprosi avdijence pri Njegovem Veličanstvu cesarju ter ob vznožju Najvišjega prestola izroči najudanejšo prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. 3. Izvoli naj se iz deželnega zbora odsek treh članov v ta namen, da stopi v stalen vseučiliški komite, v katerem naj bodo z enakim številom odposlancev zastopani: občinski svet ljubljanski, »Matica Slovenska*, društvo »Pravnik* in profesorski zbor knezoškofijskega semenišča v Ljubljani. Ta komite stopi naj na primeren način v dotiko tudi z zastopniki slovenske akademične mladine na dunajskem, graškem in praškem vseučilišču. 4. Dovoli se iz deželnega zaklada vsota 2000 K, ki naj se izplača navedenemu vseučiliškemu komiteju v namen, da razpiše ceni po 1000 K za dvoje najboljših znanstvenih spisov, katerih eden naj bode pravoslovne, drugi pa modro-slovne vsebine in katerih vsak naj obsega najmanje pet tiskanih pol. Ta vsota izplača se pa temu komiteju le tedaj, če se zaveže poskrbeti za to, da ona spisa, katerima prisodi ceni, izideta v tisku.
Predlog utemeljuje poslanec Hribar, na kar se odkaže upravnemu odseku.
Nato pride na vrsto predlog glede davčnih olajšav za nova industrijska podjetja, kateri predlog utemeljuje poslanec dr. Maj ar on. Predlog se odkaže finančnemu odseku.
Poslanec Božič utemeljuje predlog, s katerim se vlada poživlja, naj razveljavi ukaz linančnega ministrstva, s katerim se kmetovalcem zabranjuje kuhanje ligovega žganja in samopridelanih lig. Govornik pojasnjuje škode, ki zadene po tem ukazu Vipavsko. Predlog se odkaže upravnemu odseku.
O vipavskih vodah poroča poslanec Božič, o redni letni podpori za realko v Idriji pa dr. Ferjančič.
Dr. Ferjančič utemeljuje samostojni predlog, naj deželni odbor zaukaže poizvedbe zaradi zgradbe ceste skozi  Črno do
2. priloga »Gorenjcu" št. 47 iz 1.1905.
kranjsko-štajerske meje v namenu /veze skozi laičcnsko dolino do Luč, da stopi v dotiko s štajerskim deželnim odborom radi nadaljevanja te ceste na štajerskih tleh in z interesenti radi pris|>evkov ter o tem poroča v prihodnjem zasedanju. Predlog se odkaže upravnemu odseku.
V imenu ustavnega odseka poroča dr. Krek in predlaga, naj se sklene, da se zapisnik piše samo v slovenskem jeziku. Obenem nasvetu je resolucijo, naj deželni odbor poroča o rabi jezikov. — Zupan Hribar predlaga, naj deželni odbor avtonomnim uradom, koder prebivajo Slovenci, in ministrstvom dopisuje v slovenskem jeziku. — Grof Barbo v imenu veleposestnikov protestira proti temu. Po govorih dr. Su-šteršiča in župana H riba rja sprejme zbornica odsekov predlog glede zapisnika in od-sekovo ter Hribarjevo resolucijo glede ura-dovanja.
Deželni glavar izjavlja, da se bo zapisnik pisal slovensko, za nemške poslance pa da se napravi \ oseben prevod zapisnika v nemškem jeziku. (Burni ugovori.) To je stvar predsedstva deželnega zbora. (Burni ugovori.)
Tedenski politični pregled.
Državni zbor se snide — kakor smo že
poročali — piiliodnji torek. Na dnevnem redu jc poročilo glede višjih adjutov in poročilo o  zavarovanju zasebnih uslužbencev.
Kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev se je vršil te dni. Slovence je zastopal časnikar Plut. V predsedstvo so bili voljeni za Slovence imenoma dr. Zbašnik, Hrvat Gjalski, Srb Ilič in Bolgar Georgijev. Urednik Bobčev je čital geološko razpravo. Srbski časnikarji, kateri od pripravljalnega odbora niso bili povabljeni na kongres, so po podani tozadevni izjavi zapustili zborovanje. — Piihodnji kongres bo v Ljubljani.
Načrt za volilno reformo je vlada baje že sestavila dogovorno z zastopniki vseh strank. Ministrstvo notranjih zadev izdeluje sedaj razdelitev. Število poslancev ostane, kakor dosedaj, 425.
Ogrska kriza je ravno sedaj stopila v oster stadij. Bazni ki mitati se branijo inštalirati od vlade imenovane velike župane. Bivši ministrski predsednik Szell je izjavil pred kratkim, da se razmere najbrž še pooslre.
Tajen odpor črkostavcev. Tarif, sklenjen med črkostavci in njihovimi principali, poteče koncem lega leta. Pogajanja zaradi novega tarifa so se razbila in pričakovati je splošne stavke črkostavcev. Ker pa so črkostavci v nekaterih mestih pričeli s tajnim odporom, pričelo je posredovati trgovin-ko ministrstvo, da se zopet prično pogajanja. Posvetovanja so se vršila minuli torek in sredo. Lastniki tiskarn so izjavili, naj črkostavci pied vsem prenehajo s tajnim odporom, ker to pomenja po njihovem mnenju kršenje tarifa, ki je še veljaven. Zastopniki črkostavcev so na to brzojavno prekinili tajni odpor.
Katoliški shod se je vršil minuli teden na Dunaju. Napadalo se je svobodno šolo, obsojalo gibanju »proč od Rima» in sprejela resolucija v prid vseučilišča v Solnogradu.
..Narodna avtonomija". Na Dunaju so osnovali pod tem imenom nevo društvo, katerega cilj je; uvedba narodne avtonomije na
podlagi narodne enakopravnosti vseh narodnih plemen in pasem, splošnih človcčnn-skih pravic, in medsebojnega spoštovanja ter tolerance
Konflikt S Turčijo. Sultan v Carigradu je postal trdovraten. Ko so zahtevali poslaniki raznih držav skupno konferenco, da bi mu priporočili, naj sprejme reformni načrt za Macedonijo, pred vsem linančno kontrolo vfclevlasli, je odbil lo avdijeneo. Velevlasti so sklenile, da prirede mornarsko demonstracijo proti Turčiji. Vsaka velesila odpošlje po tri bojne ladije, ki so se združile dne 22. t. m. v Pireju, atenski luki, pod vodstvom avstrijskega generala Ripperja.
Napetost mi d Bolgarijo in Turčijo seje zelo poostrila, da se je resno bati vojne. Obe armadi sta tudi že pripravljeni.
Norveški kralj, danski princ Karol. si je izbral ime llakon VIL, svojemu sinu pa je dal ime Olaf.
|   1111« |
V četrtek, dne 23. t. m. jc umrl v Kranju trgovec g. Ferd. Sajovic v (if>. letu svoje dobe. Pokojnik je bil rojen dne 4. maja 1841 na gradu Turnu pri Velenju. Leta 18(54 se je naselil kot trgovec v Kranju in prevzel tu renouiirano trgovino »pri Pleivveissu», katero je vodil do svoje smrti. Njegovo ime je v ozki zvezi z vsem narodnim in gospodarskim pokreloin našega mesta, odkar je prišel pokojnik med nas.
Od pivega početka svojega bivanja v Kranju je bil neumoren delavec na narodnem bojišču, bodisi v političnem, bodisi v gospodarskem ali družabnem oziru. Dolgoletni član mestnega starešinstva, bivši predsednik »Narodne čitalnice« in gasilnega društva ter podpredsednik mestne hranilnice, je bil pri vseh teh korporacijah izredno delaven tako v odborih kakor tudi v načclslvih. Mestno županstvo in narodna č lalnica sla razobesila pokojniku črno zastavo. Ko je narodnostni boj za časa dežulnozborskih volitev, ki so prinesle nemški deželni rmnjšini zadnjo umetno in nasilno skovano večino, najhujše divjal, stal je kekor neupogljiv steber v sredini volilne agitacije in smelo trdimo, da ni nemala zasluga pokojnikova, če se je mog.o mesto Kranj edino ponašati I zmago v volilni borbi, da je bilo mesto Kranj edino, ki je imelo iz mestne skupine v deželnem zboru slovenskaga poslanca. — Pridobil sije mnogo zaslug za zopetno pridobitev gimnazije.
Ko je lansko leto praznoval štiridesetletni«) svojega delovanja v Kranju, podelila mu je občina častno meščanstvo. Dičda ga je ena posebno redka lastnost. V času najhujšega terorizma smo se nanj smeli zanesti. Nikdar se ni odtegnil, če smo ga klical1, noben posel mu ni bil pre-malenkoslen, prekočljiv, nobena pot p; etežavna, pretrnjeva.
Bil je blag soprog in požrtvovalen oče. V družbi tih. se je vendar do zadnjega živo zanimal za vse javne zadeve. Danes spremili smo ga v veličastnem sprevodu na kranjsko grobšče, katero smo zapustili vsi brez izjeme z zavestjo, da smo pokopali — vrlega, celega meža.   N. v m. p.!
Novičar.
Deželni zbor kranjski. Poročilo o sejah dež. zbora smo morali prekiniti radi druzega obilnega gradiva. Deseta seja se je vršila minulo sredo. V tej seji se je sklenil vodovodni zakon za Kranj in okolico. O X.. XI. in XII. seji poročamo obširneje prihodnjič. Omenjamo za danes le najvažnejše: Oženjenim učiteljem ac dovoli 25% d o k 1 a d a. - Slovenskemu gledališču se dovoli deželna podpora za dve leti v znesku 25.200 K. Klerikalci so glasovali proti. — Podporni zalogi gimnazije v Kranju se dovoli 800 K, dijaški kuhieji v Kranju 1500 K, deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem (»000 K.
Vodovod ta Kranj In ekelico, Nepo-pisno veselje je zavladalo v Kranju minulo sredo popoldne, ko je dospela vest. da je deželni zbor pritrdil po tinančnem odseku predlaganemu zvišanja deželnega prispevka, od 25 na 30% k preračunjenim vodovodnim troškom in da je sprejel zakon, glasom katerega se bo vodovod za Kranj In okolico gradil kot deželno podjetje. Kakor se nam poroča, so si za ugodno rešitev tega vprašanja stekli poleg domačega poslanca še posebnih zaslug g. deželni glavar Oton p L Detela in nastopni člani linančnega odseka gg.: dr. IvanTavčnr (poročevalec v zbornici), Ivan Hribar (odsekov načelnik), Frančišek Povše in Rudolf gr o I M a r g beri. Kranjsko meščanstvo se bo vedno hvaležnim srcem spominjalo imenovanih poslancev.
Zahvala vedovodnega odseka neačor. Vodovodni odsek vasi Šenčur nam je poslal zahvalo, katera se je odposlala dež. poslancu mesta Kranja, g. Cirilu Pircu. Taista slove; »Visokočislani gospod! Z največjim veseljem smo sprejeli vest o zagotovljenem vodovodu. Iskreno se Vam zahvaljujemo za Vaše truda-polno in vztrajno delo. Dolžni smo Vam hvaležnosti tembolj, kar ste, dasiravno niste naš za»topn:k v deželnem zboru, take možato in neupogljivo zastopali nase koristi. Sprejmite drage volje našo zahvalo in hvaležnost, ki naj Vam bo v malo povračilo za Vaš brezmejni trud. Tudi drugim gg. poslancem nerodne stranke, ki so Vaše neumorno delovanje v prid vodovoda vztrajno podpira«, izrekamo največjo zahvalo. Prosimo i«, da jim po možnosti izporočite našo zahvalo. Diugim pa. ki so delali našim koristim nasprotno, izrekamo svoje ogorčenje in nezaupanje. Z najodličnejšim spoštovanjem vodovodni odsek vasi Šenčur*.
Ljudska predavanja v Kranju. Tekom letošnje zime pridejo na vrsto ta-le predavanja: Vodo v pesništvu (odvetnik dr. Valentin štempihar); O zračnem tlaku (prof. Anton Peter lin); Življenje in delovanje Antona Linharta (prof. Makso PirnBl); Kemične sestavine zrak a (prof. dr. Vladimir Her le); Volitve pri Grkih in Rimljnnib (prof. Anton Jeršinovie); Telovadba in njeni fizio-logični učinki (prof. I vun Jane); Nekaj iz delavnice človeškega organizma z ozirotn na vsakdanje življenje (okr. zdravnik dr. Edvard Savni k); Francozje v Kranju (prof. Jožef Bučar); O ljudsko-šolski vzgoji (učitelj Frančišek Ivane); Posledice ledene dobe na Gorenjskem (prof. Frančišek Komatar); o pneu-
0615
matični gradhi icmcljov (nadinžonir Bolfia liloudek); Gorenjci ob Valva-zorjovem času (prof. Ma kso Pirnat).
PlTO predavanje namreč: Voda v pesniš! v u (predava di\ Val. Štempihar) se vrši v sobolo dne 9, decembra I. I. ob 8. uri zvečer v prostorih tukajšnje Narodne Čitalnice. Kraj iu eas ostalih predavanj objavimo pravočasno.
* V Domžalah je zmagala dne 21. I. m. pri občinski volil vi III. razreda nemšku-tarska stranka.
Veselics v ..Narodni čitalnici" v Kranju. Dne 18. t. m. so se zopet enkrat do kraja napolnili prostori »Narodne čitalnice* v prvi vrsti članov, pa v precejšnjem številu tudi nečlanov. Predstavljali sla se dve veseloigri. Prva je bila • Idealna tašča«  od P. Perrona. Igra ima le malo dejanja in malo duhovilosli in je torej tem kočijivejša za diletante. Vendar je Se precej dobro uspela, na čemur gre vsa zasluga izbornej predstavljal.'Ijiri Beril Ka;le-ličeve, ki je pač napravila iz. svoje vloge vse, kar se storiti da. Tudi njen  soprog Pavel Kaslelic je dopadal    - pa bi bil gotovo še bolji, da je v samoobsebi komičnih prizori!) nekoliko manje pretiraval. Salonska igra, ka-koršna je »Idealna tašča«, ne prenese mnogo komike v kretnjah in mimiki. Gospa Ska-lova, idealna tašča, pa bi bila smela ob precej sumljivej situaciji, v kalerej je dozdevno na.-la svojo hčer in psevdo svaka, postati nekoliko živalim ja. Sicer pa je njena predstavljaleljica pokazala, da napreduje. — Druga igra je bila »Starinaricai  od U. Vikove- Kunčticke. Ta je donesla več življtnja na oder in med gledalce. Dejanja  mnogo in mnogo komičnih zaplelkov. večinoma vse uloge so bile v naj-spretnejših rokah. Naravnost izborna sta bila dr. Dolnik in njegova nečakinja Slavka. Poznalo se jima je pri vsakej kretnji, da sta na odru lakorekoč doma.  Vendar nas jc dr. Dolnik nekoliko iznenadil, ko je v naravnosti, da omedli, mestu ponujane  vode zahteval piva — on, solidni, uzorni, ne več mladi doktor medicine! Amalija Dolnikova je predstavljala novinka, katere seve ne smemo soditi preostro — vendar imamo dovolj upravičene nade — da postane izborna igralka, kadar jo popusti «Lampenlieber» in se nekoliko udomači na odru. Isto velja o pravniku Delcu; pričakujemo, da se nam v »Rokov-njačih« prikupi M bolje. Mrak, butasti občinski sluga: je bil popoten. Gospod N. se je z vso požrtvovalnostjo takorekoč identificiral s svojo pač hvaležno, a ne baš laskavo ulogo, za kar j« žil zasluži no pohvalo. Obe »kmetici* sta sicer majhni, a za skiomne igralke prav hvaležni vlogi in smela biti obe igralki z uspeki zadovoljni. Naš kor ditutantov se dviga vedno bolj v svojej dovršenosti in sme č talnica istemu hvaležna biti. L   vrlo naprej!   Izrecno pa moramo danes pohvaliti tudi našo meščansko godbo, ki je res zaslužila splošno pohvalo, kojo je žela. Po kratkem odmoru pa se je zasukala mladina in rajala dolgo v noč.
Blejski diletantje prirede v nedeljo, 86, novembra 1906 v •Blejskem domu* veselico z igro v prid učiteljskemu konviktu. Vspored: Čitalnica pri branjevki. Knodejanka. Po igri prosta zabava, ples in šaljiva pošta. Cene prostorom: Od 1. do 4. vrste po P80 K, od 4. do 7. vrste 1 K, od 7. do K), vrste 80 vin., stojišča 40 vin. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabijo diletantje.
Umrla je v Ljubljani  gdč. Vi k torij j Praprotnik, Učiteljica na tukajšnji dekliški šoli.   Pokojnica je bila zadnji čas vsled bo letni na dopustu. Pogreb je bil včeraj. Lahk; ji žemljica!
Velik shod za splošno in enako volilno pravico se visi jutri v nedeljo na Savi pr
Jesenicah. Po shodu bo izprevod na Je senioe.
Umrl je Valentin Kurent, posestnik v Prevojab, rojen I. 1817. Biserno poroko ie imel pred 2 leti, torej je bil (¡2 let poročen. Za njim žaluje soproga, stara 86 let, in S otrok.
„Zabavni klub" v Radovljici priredi v sobolo. dne deeoinbra v spomin stopel-desetletniee rojstva radovljiškega rojaku Ant. Linharta, prvega lh venskega dramatičnega pisatelja, Linhartov večer* s predavanjem, petjem in igro. Natančnejši vspored se objavi prihodnjič.
V odsek za slovensko narodno pesem
je ministrstvo naprosilo naslednje gospodi dr. Murko, dr. Šlrekelj, Malej Hubad, J. Ko-košar, Jožef Kiižman, Gabrijel Majcen, Fran Milčinski, Luka Pinlar. .1. Sibeinigg, Anton Stritof in dr. Tominšek. Deželna vlada kranjska je v to komisijo imenovala gosp. Frana Levea.
Slovensko meščansko šolo dobe v najkrajšem času v Ljubljani in Postojni. Tudi na Gorenjskem bi bila potrebna. Kaj. je z meščansko šolo na Jesenicah? Merodajni faktorji, ganite se vendar!
Za presojo zgradbe poštnega poslopja na Jesenicah in skladišča za olje in petrolej razpisuje deželna vlada komisijonelno razpravo tla 30. novembra 1905.
Kranjska industrijska družba je sklenila na zadnjem občnem zboru pod predsedstvom De Noota, da zviša svoj delniški kapital za 15 milijonov K. Za leto 1904/05 se izplača delničarjem 10% dividende. Od novih delnic jih je vzel sam baron Born 130 v znesku 2,300.000 kron Po 10% bo torej vlekel ta berolinski baion na leto 230.000K čistega dohodka iz žuljev slovenskih delavcev — 1 rez dela. *  * *
Gospa- — učiteljica. Nižeavatrijski deželni šolski svel je sklenil, da imajo v nodoee vse učiteljice na nižjeavstrijskih ljudskih in meščanskih šolah brez izjeme nositi naslov «gospa», so li poročene ali ne. S tem se je ugodilo želji nižeavslrijskih učiteljic.
Dar nemškega cesarja mikadn. Nemški cesar jo podaril iz svojih cesarskih konjušnic šest krasnih konjev japunskemu cesarju. Ti konji so bili dne 3. t. m. ukrcani za Japonsko.
Obtožen radi zdehanja. V Elzas-Lota-
ringiji je nekdo med predavanjem o nemškem cesarju zazdel.al. Redar je to opazil in je predložil tožbo zaradi nespošlovanja cesarja. Hudega vendar ni bilo.
Riba za svečo. V vodah na Atlanski živi neka riba, ki jo rabijo mesto sveče. Gori teti t ure svetlo in tako, da jo tudi veter ne ugasne.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 20. t. m.
Prignalo se je 145 glav goveje živine, 4 teleta, 55 prašičev, — ovac in kozlov, 15 buš, 50 kg pšenice K 8*50, prosa K 8-—. rži K 7-;")0, ovsa K 7-50, ajde K 7-50, fižol, rib-ničan K 13*50, koks K 14-50.
Loterijska srečka dne 18. novembra t.l
G r ulec:        64      22      42      1!) Gl
Izjava.
Ker se mone sumniči, da sem jaz dopisnik, oziroma v zvezi z dopisom z dne 18. 1. ni. iz Selc, izjavljam tem polom, da jaz nisem dopisnik, še manj pa v zvezi z onim dopisom. Slavno uredništvo prosim, da mi to potrdi. (Potrjujemo. Opomba uredništva.)
Fran Tavčar
Selca pri Škotji Loki.
205
*) Za vsebino tog.i je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor za hleva ?akon.
Oklic.
C. kr, fin. prokurulun za Kranjsko jc kot zakonita zastopnica c. kr. državnega zaklada založila pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sodno shrambo štiri depozite, glede katerih se vzlic obširnim poizvedbam ni moglo dognati upravičencev ali njihovih pravnih naslednikov.
TI depntil i s<> pa sledeči:
1. ) Dne Z8, okto1 ra 1828 pod zaznambo: Karol baron Zois, vadij državnega gospostva Bled" sprejeli depozit v znesku 1G8 K;
2. ) Dne 11. jnl.ja 1838 pod zaznambo Jvan Rupe, Mihael Bischal, Jurij Sterbenz, zakupniki užitnine glavne občine Poljane" sprejeli depozit v znesku 860 K 51 v.;
S.) Dne 88. marca 183!» pod zaznambo: »Depozit od Terezije Sorman vplačane kupnine za zdra-ženo eraric.no poslopje v Bistrici pri Podbrezju"
sprejeli znesek 14f4 K 80 v,;
4.J Dne 12, marca 1842 pod zaznambo »Depozit kupnine za prodano mitniško poslopje v Bistrici pri Podpeči" sprejeli znesek 88tt K 37 v.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani je po sprejemu teb depozitov v sodno hramb > imenovalo mene, podli sanca, skrbnikom \seh zgoraj navedenih oseb neznanega bivališča z nalogom, da naj poizvedujem za bivališčem teh oseb, oziroma njihovih pravnih naslednikov.
IJslrczaje ii. i, lo 1 j ni-u 111 sodnemu nalogu z dne 2.
155/5
novembra 1900, oprav. štev. No t. —t. poživljam
tem potom vse one, ki bi mogli sporočiti kake podatke v zgoraj navedenih esebah neznanega bivališča ali njihovih pravnih naslednikih, da to
lore ali naravnost na naslov podpisanega skrbnika dr. Alojzija Kokalja, odvetnika v Ljubljani, ali pa
na naslov e. kr. okrajnega sodiš a v Ljubljani kot skrbstvene oblasti.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1!)05.
202-1 Dr. Alojzij Kokalj 1. r.
Podpisani se usoja naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da je
od dne 29. novembra 1905 v svojo hišo pred hotelom »Nova pošta" štev. 171 v Kranju.
V nadi, da mi slavno občinstvo ohrani tudi še zanaprej svoje zaupanje, beležim 203—1 z odličnim spoštovanjem
Ivan Potočnik
čevljarski mojster.
Kupujem in prodajam vsakovrstno
starino.
Knjige vezem po nizki ceni, kar izvršim hitro, lepo in trpežno. Kdor mi po pošti pošlje, plačani poštnino jaz nazaj. 204-1 Pavel Bizjak, Kranj št. 102.
5664
Dva spretna
pod ugodnimi pogoji za takojšen vstop išče
Jernej Sitar
mizarski mojster na Drski 205—1 p. Novomesto.
Stanovanje
v I. nadstropju s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, nekoliko vrta za zelenjad, z vodo v hiši in kletjo, se pod ugodnimi pogoji odda s 1. svečanom 190G.
Ver pove Viktor Omersa v Kranju.      127—3
= Kmetovalci! =
MASTIN
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole,, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnk6czyjev kranjski ledilui prašek za p*ašiče. Natholjši zdravi dodatek h krmi, ki se nij uporablja kot dieteticno redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbo.-nih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Par.zu, Rimu in na Dunaju. 148-28 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Razpečevalci dobe popust.
t
Tužnim srcem naznanjamo Viem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
tigovec, častni meščan, častni član prostovoljnega gasilnega društva, podpredsednik mestne hranilnice ter obč. svetovalec v Kianju i. t, d.
v četrtek, dne 23. listopada 1905 ob pol 10. uri zvečer v 65. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki preljubega pokojnika se preneso v soboto, dne 25. listopada 1905 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje grobišče.
Sv. maše zadu-nice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi.
V Kranju, dne 23. listopada 1905. Ivana Sajovic roj. Pleiu/eiss, soproga.
— Janko, Evgenlj, Jožko in Stanko, sinovi. — Mlml omož. Plrčeva. Karla, Nuša in Hani, hčere, — Ciril Pire, zet.
— Zdenka, Metod. Boris, Halka in DuSan, vnuki in vnukinje.
200 -1
Jtfestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1—24 Stanje vlog- K 3.829.79031.   Stanje hipotečnih posojil K 2,114.32825.
Stavbeno podjetništvo
pole £ J(noch, Cjubljana
Rimska cesta štev. 2.
Špecijalna tvrdka za betonske ln vodne stavbe. 199-2
Preddela, izdelava načrtov in stavb modernih naprav z vodno silo, mostov, betonskih in železnih konstrukcij vsake vrste in velikosti i. t. d.
Izvrstna prilika potovanja v
Jlineriko je danes čez
JCamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežno d i novih parnikov, katera se imenujeta :
• lmOI>ibQ čevljev dolg, 74 širok, Prv,: Alllullnfl 53 gi0b., nosi 22.250 ton,
kakor traja
L:ublj¡
Jr.
dr"g': naidciiu fluijudia i imuna nos>
25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Votnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz
me. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie
Seunig, £jubljana, PnnajsHa cesta 31.
t
Mestna hranilnica v Kranju javlja prelužno vest, da je prezaslužni podpredsednik njenega ravnateljstva in upravnega odbora, hlagorodni gospod
Ferdinand Sajovic
trgovec, občinski svetovalec 1.1, d.
danes ob pol 10. uri zvečer po dolgi mučni bolezni v 65. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v soboto, dne 25. t. m. ob polštirih popoldne.
V Kranju, dne 23. novembra 1905.
3909
G. Tonnies
l o Varna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kol   posebnosl   žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa, K r;i n c i s - I ii r h i ii i1   (-obilo za
žagi ne naprave zvezane neposredno /. vijiI ilom. S esaln 0-gi ne r a -t o r i k j p 1 i n ek i mol o r i. naj« cenejfta gonilna sila 1 do H vin.
/,;i konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in koiesM
Tovarniška zalogi 121 59
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
Najbolje za zobe.
OiDiva se v lekarn
priporoči svoje najbolj priznano
šivalne slroie in kolesa
.i-niki se dopošljejo na zalitev;m.ie zastonj.
Najcenejša in največja domača :y~Razpošiljanje švicarskih ur na
eksportna tvrdka. SrtMišMilMk,i vse kraje sveta!
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najli-nojšib natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečib znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, (Jrania i. t. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižji!) cenah. Dokaz, daje moje blago zares tino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetn in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav
Št. 502.   Nikelnasla anker- nih DieSt.                          St. 505. Prava srebrna cilin-
remontoar-Hoskopf, trpežno RavUO je IZSOl tialnOVejŠt Veliki Cenik, der-remontoar, trpežno ko-
kolesje, gld. 2 45, enaka iz .   .   " JC          "a'BU                     Zl .   » lesje in močni pokrovi, pld.
pravega  srebra Kld. B 95, kateri Se  pOSlje Zastonj in pOStmne 486. ista z dobrim anker-
ista z dvojnatim tršim sre- OrOStO.                              kolesjem gld. 5-!*5 in naprej,
braim   mornim pokrovom v,             „ .   ,..  .                     ,,. ,.
gi.6-50 in naprej.     Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 114-80
posamezne števili;« Gorenjca*
prodajajo po 10 vin. v
Škofji Loki g. M. Žigon, trafika,glavni trg;
Radovljici g. Oton Horaann, gla.ua trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
HruŠici g. Štefan P od p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g M. 6 robo tek,
trgovec;
Kamriku g. Marija Ažman, trJika.
Hf MPRT OC JURY MOH3 COMCOUR6'
tehnični fltsljC
Oton 5cydl
pri g. dr. E.Globočniku
v Kranju
Zobovja, tudi ne koro-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, h kavčuka kakor I udi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu
in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
i:
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotant se dobe tudi vsakovrstni dežniki m solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80—23
iiarodua društva, uvedite „VsesIo-IU venski legitimacijski list", ki se II prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski legitimacijski list, Dunaj VIII. 1. Alserstrasse 7. II. 17.
Naznanilo.
Slavni mu občinstvu v mestu in na iie* želi uljudno naznanjam, da bi bil pruiioran zaradi prevelike hišno najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zda I no zvišali, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Ponujati sem si mogel edino le s tem, da
sem si preselil v hišo nekdanjega umetnega
mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane metanj" po dom. «Kodelač» v Grabnu.
Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velerenjeninii naročili počastilo, posebno, ker bodcin cene le znižal
beležim /. odličnim spoštovanjem
Ivan Wohlgemuth
sedlar, pleskar in tapetnik. v Kranju, Kokrško predmestje It 7. 172 r,
prodaja vina.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah.
IVAN PUJMAN 189-6
vinogradnik  in trgovce, Vodnjan-Dignano
Ibtra (c. kr. državni! Železnice).
~^>^ --^Cs .<Cv^s. .. .-K--
JOS. WEIBL
J. Sproitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove iilio© St. ■Ji.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: L03-78
valjični zastori (Rollbalken).
„Dobra uharica"
spisala Minka Vasi Teva
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 E, po pc*ti 6 K 55 h.
Obseza na 57B straneh več nego 1300 receptov za janje najokupripiavlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nit'' dražja, nego Znano nem^e kuharske knjige. 10—b*)
********
Pozor! utaji
Bolnemu zdravje!
PozorI Citajl
Slabemu mor Ï
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta
danes dve n;ypriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z n ijboljšiiu uspehom ter ,«U si odprla pol na v>'' strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjnjo imžlico in vse drugI bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo v< • bolesti na jetrih in vranici. N.cbnijšo sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne srn jo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsukdo naroči in natlovi: Peter JuriSič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se ^inim povzetjem. 1)11—Iti
(franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducit) 5 K, 24 stekleničic (8 ducata) 8 K 60 v, 3"', stekleničic (8 ducati) 12 K 40 V, 48 stekleničic (4 ducati 16 K, 60 steklenici« (5 ducatov) 18 K. Manj ud 12 steklenic se ne lazpu-lii.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim In najboljšim uipehoiD proti su&ici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, Iripavosti v pilu težkemu dihanju, astmi, proti bo-uenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in filjučridi bolečinah — Cena je slede.a ffiranko na vsako poHo): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., ti originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. 1'rosim, da s" naročnje naravnost od mene pod naslovom:
P, Jurišic, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija.
o
O. O
Z
»o o
rt Z
ti
►o
Tapetni!, in preproga?
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška tlela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnično zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. L86-61
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »-#
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
--v Ljubljani. -
. -------------------z^z^Sft
25fiS2S£fri. «««Hü«,,»-----------------~~   -' rrsrt
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Amerik^ je s parniki jSevernonemškegfa Lloyda'
iz Bremena v jfevr-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm. Kaiser Wilhelm der Groase. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne lidke za pa'nike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobile v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilno «Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. l'ostre:bi poste na, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v ispsdoe države kakor: Colombo, Mexiko, Ctlifornijn, Ar zona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi nas* društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez Qaldekton. O iho i ni tej piogi iz lir.mena enkrat mesečuo.
Tu se dobivajo pi tudi listki preko Hal t i more in na vm ostale dele svet , kakor Bra* zilija, Kuba, Buenos A ics, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—4
Pariz 1900
ii
Grand Prix"
Najvišje odlikovanje.
Singerjevi šivalni stroji.
Original Siflger Šivaltli Stroji *o vzorni v konstrukciji in izvedbi.
Original Singer šivalni stroji m neutrpijivi » 01..1 in domačo rabo.
Original Singer Šivalni Stroji so najbolj rartlrjenlrlonmilikihobratovišem. Original Singer Šivalni Stroji so neprekoslji vi glede trpetnoatl in zmožnosti. Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Biezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje
Svila za vezenje v vseh barvali v veliki izbori v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo,
Sing er Co. šivalni stroji, delu. družba
Ljubljana, sv. Petra cesta it. 4. 7—88
IjnHjana (Xolizej)       LVANG na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znam ko jelen*
Ono je ajBr* zajamčeno čisto "M in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 185 20 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
m       JURIJ SCHICHT m
CČesKo)  največja toVrna sVoje Vrste na eVropsKem Kontinenta. (Česljo)
Udaja koMOrcij •Gorenje
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in liiek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.