s«. 2S ftBtiH suni i MiM W* maa cu u tutt
«tu, v petMt JO. lamavia 1*29.
PostHezoi številk« zu cetiu
LeuiiK k
--o
Iz*i«|iw I*««* poodeljefc. vnk dam *jatra]. Urednlitvo: alic« sv AMBteg« It I-o«W«»p|e	* pošiljajo uredni**	.1
•kim« m ne »pojemajo.	k m vračajo. — Od	**
»rof. F. Peric. — Lastnik tfc* Edinost Tisk tlakarM C
voaia ca ®«*c L 7.-, 3 bcnoi 19.50, pol leta L 33.- ----- L 51. -
lB«*cnutv« mesečno 5 Ur vet. r j* jpedniltr« te sprava It tlsrf
EDINOST
lesne MevUke v Trat« In ofctilci po 20 cent — OfUsI m raEonaJ* v Hrokosti cm koloM (72 mM.) — Ofta« trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceoL —Uric zahvale, poslanica te vaMla po L L-, oglasi denarate uvodov ■M po L 2 — MaM ogtsaf po 30 cest beaeda, na|ounj pa L 3. — aaročnina te reklamacije ae poiiljajo izključno uprav edteoatt, v Trate. fkančiSka AaUkcga Hev. 30, L aadatfopfe. — Tele«— aredteHva te aptava II«
Nismo mi krivi!
Gospod senator MoaooJtu podaja v -svoji knjigi — v poglavju, posvečenem «4w-gorodoesm* — nekoJjko zgodovine politi črnega življenja v Primorju pod prejšnjo vLadavano- Veleugledni g■ pisec naj nam ne ra-meri odkrite izpovedi, da ni imel sreče s to svojo ekskurzijo na to zgodovinsko pofffe- Napi-sai je marsikako trditev, ki ne ivsebtrje zgtfdovintske resnice, in gre marveč preko nje ali cek> direktno proti nji!
Triti n- pr., da je Avstrija vedno podpirala Slovane in jih podžigala k sovraštvu proti Italiji Veliko bližje resnici bi bij, če bi priznal, da so orga-ni prejšnje vladavine v nasi deželi — od namestnikov pa do podrejenih političnih uradnikov, z redkimi izjemami — pospeševali italijansko politično gibanje! Seveda to, kadar in ko-fik:r je bilo to v prilcg njihovim namenom, da Je dušila razvoj Slovanov, ker so bili napeti nemškemu pritisku od severa proti jugu! Klasičen premer za to je dajala rvsa tedanja vladna politika n. pr. v Istri. Nekdanji italijanski poslanci v dunajskem parlamentu bi vedeli povedati mnogo zanimivega v tem pogledu. Avstrijska politika je bila pač prikrojena po tistem znanem in proslulem geslu: divide et impera! Zato pravi senator Mosconi povsem opravičeno, da je Dunaj zastrupljal razmerje med Italijani in Slovani. Toda ni delal tega — kakoir bi hotel trditi pisec — na korist Slovanov, marvieč le v svoje namene žn na škodo — Italijanov tn Slova nctvl To je zgodovinska resnica!
Potem podaja senator Mosconi nekoliko zgodovine iz prvih časov sedanje vladavine. Tudi tu ni točen in se izogiblje resnice, aH jo ceJo potvarja, da bi na Slovane zvalil vso krivdo na tem, da sta se p^i novo vladavino naisiprotstvo in nezaupanja med Slovani in Italijani še bolj poostrila. Krivda da je bila v tem, da je pc zlomu Avstrije jugoslavenski imperializem posegal po Trstu, kar da je posebno razjarilo italijansko prebivalstvo- Kot zgodovinopisec — ki mora biti strogo objektiven — bi bil moral pisec tu povedati tudi, kdaj da je tukajšnje slovansko prebivalstvo gfoi/ilo tiste pretvezne «nade», ki mu jih pripisuje senator Mosconi! Če tudi bi bilo to resnično, bi bilo naravno in razumljivo- Prviič zato, ker odlomek vsakega naroda, ki je bil tcdcepljen od svoje narodne vkupnosti, občuti to kot hud udarec usode- Saj potrjuje to pisec sam, ko ugottavlja 9 ponosom, da je bil italijanski iredentizem proti avstrijski vladavini nezlomljiv. Italijani v Primorju so pač neomajno stremeli po ujedinjenju z narodno vkupnostjio. V drugo bi bil moral pisec povedati, da je bilo vprašanje Trsta v razpravi tedaj, ko njegov bodoči državnopravni položaj še ni bil določen, ka je pravda še tekla in ni bila še izrečena radnja beseda — končna razsodba Slovani se torej tedaj niso mogK pregrešiti pno ti Italiji, ker to ozemlje še ni bilp anektirano, ker torej niso biK še njeni državljani Potem pa, ko je kocka padla, so Slovani takoj odkrito in lojalno priznali «dovršeni čim*, kalkor se izraža pisec s^m
—	so spoznali potrebo, «da se prilagodijo novemu stanju«. Ta «preorijentacija* bi bila marala — mislimo rm — služiti Italijanom v popolno pomirjenje, da bi odnehali od razburjanja, nezaupanja in na-sprotstva.
Prišlo pa je drugače, kakor opisuje senator Mosconi v živih barvah. Prišel je zažig «Narcdnega doma» v Trstu. Kar pa označa pisec kot vzrok temu strašnemu dogodku, je bila v resnici le dobrodošla pretveza. Noben razsoden človek ne more razumeti, kako naj bi kak dogotdek v oddaljenem Spfcrtu, ki je bil z istimi mednarodnimi pogodbami prisojen drugi državi, opravičil tako strašno maščevanje nad Slovarvi v Trstu.
Senator Mosconi trdi, da je bil v «Na-rodnem damu» sedež vseh organizacij in ognjišče dekranja Slovanov. Zakaj pa ni
—	kar bi moral, če bi bil objektiven sodnik — konkretno označil pogubnosti in nezakonitosti tega delovanja? Očividno zato ne, ker je bilo oblastvom dobro znano, katere organizacije so nameščene v ( Narodnem domu» in ker .se je njih delovanje vršilo pred očrni oblastev in pod njih nadzorstvom, ker je bilo torej neoporečno zakonito! Ne moremo tudi razumeti trditve pisca, da so osebe, ki so bile v «Na-ruJnem domu», postavile oblastva v «težko preizkušnjo«- Kaj, za božjo voljo, so vendar zagrešile, da bi bile zaslužile udarec, ki jih je zadel? Ali je kaka preiskava ugotovila kake njih zločinske naklepe?! Gospod senator ne daja nikakega pojatsnila na to vprašanje! Vendar trdi, da so oblastva vse poizkušala, da bi preprečila požig- Tudi to je zgodovinska neresnica, ker v resnici niso storila prav ničesar- Pač pa je resnica, da se je uvedla <k>lga in mučna preiskava- Toda ne proti storilcem zažiga, airpak proti lastnici Narodnega doma in stanovalcem v njem! Nikdo od tistih, ki so zagrešili tisti čin nabija — o katerem pravi "senator Mosconi sam, da je bil obsodbe vreden — ni bil pozvan na odgovor, nikogar ni zadela zaslužena kazen, dasi so bili krivci, dejanski in moralni, dobro znani. Saj se je glavni krivec še ponašal, da je bil zažig «Narod-nega doma» lalavien začetek njegove politične karijere!
Senator Mosconi se izgovarja, da se je one tragične dni nahajal v Rimu po službeni dolžnosti- Res nesrečen slučai ic. bil
tow Ce W W1 sam priča ki 6e bi bal gledal na	oči kako se je odigraval« kata-
strofa «Narodnega dam»», ne b* napisat
marsikatere svojih trditev. Seveda ga kot tedanjega vrhnetfa upravitelja poetične uprave v Julijski Krajini — njegova... odsotnost od Trsta nikakor ne odvezuje od odgovornosti za dejstvo, da m bilo dano nikako, ne zakonito, ne moralno, ne materijalno zadoščenje za oni zlocm na škodo — da rabimo njefioivo besedo — drugorodcev v Julijski Krajini! Nanašamo to njegovo odgovornost, ker sta mu bila gotovo dani možnost in primka, -da bi se bil natančno poučil! To odgovornost priznava na koncu konca tudi on sam, ko v svoji knjigi očitno opravičuje zažigalce, češ da je bil zažig opravičena represalija na izzivanje Slovanov!
Toliko v odgotvor na oni del v poglav>u senatorja Moscomiija, kjer se triudi z dokazovanjem, da je krivda na strani Slovanov, da je prišlo do tolike napetosti in nezaupanja med Italijani in Slovani in da ne more priti do mirnega sožitja. Na druga, pravilnejša in razsodnejša izvajanja pnd§ odgovor v drugem članku._
dostop gasila sv. stoike
proti zlorabi
RIM, 29-
Seia senata
RIM, 29- Na današnji <seji senata se je razpravljala o predlogu, da bi ostale še v veljavi določbe, ka omejujejo pravico odstopa članov delniških družb. Sen rrar cassi je ugotovil, da gre tu za izreden ukrep, ki ga je moglo opravičiti le vojno stanje. Taki ukrepi bi morali trajati le dokler trajajo izjemne okoliščine, ki so te ukrepe porodile. Medtem ise je v tem slučaju že večkrat dovolilo podaljšanje veljavne, akorajvno bi se ukaz o omejitvah pravic za odstop članov delniških družb lahko že razveljavil, ker jemlje tem članom garancijo. Izrazil je željo, da bi se novi trgovinski zakonik čimprej objavil. Minister Rocco in senator D'Amelio sta pripomnila', da gre bu le za par mesecev
podaljšanja teh določb, ker bo v kratkem objavljen ncHv trgovinski zakonik; tudi da
odstopa članov del
predstavlja pravica niskih družb resno nevarnost za gospodarski razvoj Italije. Nato je bil predlog
sprejet-	.
Po sprejetju še nekaterih drugih predlogov je bila seja zaključena ob 16.45.
Pod naslovom »Katoliško čar sopisje* je objavili včerajšnji uradni list sv. stolice, cOsservaiore Romano*, članek, ki ostro nastopa proti pisanju nekaterih listov, kateri izrabljajo vero v prid gotovim strankam- Članek, ki je bil po mnenju dobro poučenih krogov objavljen v sled koraka jugoslavenske vlade pri sv. stolici proti zlorabi cerkve s strani katoliške duhovščine, se glasi tako-le:
«Kakor je pač jasno, da se more vsak katolik kot državljan vpisati v katerokoli stranko, ki v svojih načelih, sredstvih m ciljih ne nasprotuje katoliški morali, je ravno tako razumljivo, da morejo politične skupine, katere tvorijo katoliki, imeti svoja glasila za obrambo in propaganda.	,	, . .
«Toda prav iz raziičja strank, ki >ih tvorijo državljani katoliki, m iz njihovega izražanja pdtom časopisja jasno izhaja zapovedujoča dolžnost, da ne omadežujejo slavnega imena katoliškega in neomade-ževane zastave katoliške z ostrostjo in '•strankarsko mržnjo.
«Katoliška časopisje je za nas tisto, ki izven strank ter njihovih razprtij in bojev dan za dnevom razširja katoliško resnico in sledeč jasnemu zgledu najvišjih oblasti deluje na ©stvaritvi krščanskega programa v cfržavi: Ta brezdvomno privilegirani položaj mu dovoljuje, da more, ker je prosto strankarskega duha in strankarske tendence, z avtoriteto in ugledam proglašali za resnico in braniti pravico proti vsakomur. Vse ostalo časopisje, ki posveča, dasiravno bittneč krščansko resmico, svoje delovanje propagandi za to ali ono stranko, pa ima na sebi težko odgovornost, katera ne obstoja samo v tem, da se ne smejiot posebni vidSiki, ki so lastni prista šem kake stranke, pomešavati z izraže-vanjem cerkve in katoliškega delovanja, ki vgta nad vsemi in izven vseh strank, temveč tudfi v tem, da morajo v boju in političnem zadržanju imeti vedno pred očmi najvišja zaspoved pravičnosti in ljubezni ter da ne smejo prezirati zapovedfi modre pravičnosti«.
Proračunska razprava v francoski
Herriot očita Nemčiji oboroževanje
Nemška državna bramba predstavlja nem ško vojsko — Varnostna policija v Nemčiji milit ari žira na — Opozarjanje zapadne demokracije pred nemško nevarnostjo
PARIZ, 29. Seja je bila otvorjena ob veznosti tudi izpolnijo. Nemčija ni nikakot 10.15. Nadaljevala se je razprava o prora- izvedla naložene ji razorožitve; pač pa je čunu ministrstva zunanjih zadev, v katero med drugima varnostno policijo opremila z je posegel ministrski predsednik z dalj- generalnim štabom ter s 5-000 oficirji, ki šimi izvajanji. Herriot je v početku svo- pedučujejo policijo v vojnih spretnostih-jega govicira naznanil zbornici, da ji bo \ Mmistriski predsednik je navedel nekatere vlada v kratkem predložila v ratifikacijo pcicfcatke, ki pričajo, da ima Nemčija še ženevski protokol, ki predstavlja po n^e- ogromno vojnega materijala in da izdeluje govem naziranju najodločilnejši korak k v arsenalih, katere bi morala po mirovnih osiguranju miru, ki slani na pravu ter ni- določbah spremeniti v delavnice za izde-kaker ne more škoditi varnosti Francije- lovanje poljedelskih predmetov, nepresta-
Na/to nadaljuje Herriot; Francija ne bo nikakor zanikala svojih dolgov. Nepravično bi bik? ne priznavati lastnega položaja. Govornik zatrjuje, da Francija ne bo tovno vojno, dcuialila Rusiji vmešavanja v svoje no- Jaz kličem nasi tranje zadeve tn da se mora čimprej ii£:jti rešitev vpraš.a«>a ruskih dolgov. AngleZko-frajicoski odnošaji, nadaljuje
na or.ozje tn strelivo. Državna bramba predstavlja pod drugim imenom nemško vojsko, ki je edina odgovorna za sve-Herrfctt je zaključil tako-le; in angleški demokraciji:
zavrnil govorice o nesporazumljenjih na Aventinu
RIM, 29. Včeraj se je sestal parlamentarni odbor opozicijonalnih strank, kateri je razpravljal o položajju, ki je nastal po objavi znanega poročila tiskovnega urada popolarske straiike.
Med voditelji orpozicijonalnega bloka se je namreč že pred časom začela spoznavati potreba določitve programa za pozitivno nastopanje bloka, ki bi moral prevzeti swoje funkcije onega dne, ko bi se motfalo nadomestiti fašistoviske sile v vladi z drugimi Radi pridržka v maksimaHstav in republikancev pa ni bila mogoče priti do nobenih zaključkov. Sedaj pa so popo-lari končali z odlašanjem ter so v svojem poročilu izraziti svoje mnenje. Treba pa je pri tem pripomniti, da priznavajo popo-lari ldjub temu svojemu nastopu, da blok na Avetrrtimu ni še izvrši! svoje naloge.
Vendar je komunike pop o 1 arov vznemiril makjsimaitrste in popolare, tako da so vladi prijazni listi že prorokovali razkol med aventinisti- Sinoči je pa odbor opozicrjanalnih strank po svojem sestanku izdal komunike, v katerem potrjuje, da vztrajajo slej koi prej vse stranke opozi-cijonajnega bloka na stališču že podan'i izjav in -da se v njih zadržanju z oziram na sodelovanje v parlamentu ni prav nič spremenilo-
Na zahtevo zastopnikov maksimalistov in republikancev ista popalarska poslanca Gronchi in Tupim izjavila na sestanku, da obstojajo za njiju stranko še vedno vzroki, zaradi katerih so popotari vstopili v opo-zicijanalni blok. S svojim sklepom da je hotel osrednji odbor popolariske stranke le odgovoriti na vprašanje, ki ga stavlja stranka in država: Katere moči bodo ore-vzele dedščino fašizma«, ko se ba st nji položaj spremenil? Na to vprašanje odgovarjajo popolari, da nimajo ničesar proti temu, da bi jutri sodelovali pri sestavi pozitivnega bloka ustavnih sil. Govorilo se je tedaj o bodočnosti in ne o sedanjosti-Ni se hotelo reči, da bi pridržki maksima-lisfcorv ki republikancev branili tema dvema strankama nadaljnji obstanek v aven-tinskem bloku. Politična funkcija tega bloka ni še izvršena: in popolari hočejo ostati disciplinirani * na svojem mestu. S temi izjavami obeh popolarskih poslancev sa se zastopniki maksimalistov in republikancev zadovoljila Splošno se tedaj sma-' tra incident znanega proglasa popolarov za zalključen- _
Italijanski parnik «Ernesto» se je potopil
MOSKVA, 29. Agencija Rosta dobiva iz Batuma, da se je tekom včerajšnje nevihte v Črnem morju potopil italijanski parnik «Eraesto», ki je bil natovorjen z oljem ter je odhajal v Italijo. Posadka se je rešila-Trocki odhaja na jug MOSKVA, 29. Trocki je v svrho zdravljenja odpotoval na jug.
Krasin v Moskvi MOSKVA, 29. Včeraj je prispel semkaj Krasin. Na postaji ga je čakal francoski ooslamk Herbette.
Bodimo na straži, da ne pride nihere izmed onih, ki ^so povzročili svetovno klanje, na Bavarsko s posredovanjem nevarnih intri-Herriot, niša bili nikdar tako prijateljski gantov. Zbornica je odobrila Herriotova kot ravno sedaj. Nimamo namena večno izvajanja z dolgim ploskanjem. Številni po-'cutati v Porenju; toda gre za francosko slanci so govorniku čestitali. Razprava se varnost. Upravičeno smemo zahtevati od nadaljuje jutri. Seja je bila zaključena ob onih, ki so prevzeli obveznosti, da te ot>- 18-15.
Beneška konferenca se otvori 3. Imaria
Važna Halijansko-jugoslovenska vprašanja na seji beograjskega ministrskega sveta
BEOGRAD, 29. (Izv.) Italijanski poslanik na jugosilaviesnskem dvoru, gen- Bo-drero, je danes konferirad z ministrom za zunanje stvari Ninčičem- Oba državnika sta razpravljala nadi nadaljevanja beneške konference m gen. Bodrero je izrazil srojje prepričanje, da je sedaj obilo zgleda za popoln uspeh konference.
Nocoj se vritfa od 5. do 9. ure seja ministrskega sveta. Ker so bila na dnevnem redu izključno vprašanja o nadaljevanju beneške konference, sta seji prisostvovala tudi jugoslavenska delegata na konferenci dr. Rybaf m Ataramović. Pri tej priSki so bila že dana jugoslovenski delegaciji nekatera oovotfila za nje nadaljnje postopanje- Delegati odpotujejo iz Beograda v Benetke v nedeljo, ker se bo konferenca zopet otvorila 3. februarja in so bUe tedaj svoječaane govorice o tozadevni odgocbtvi preuranjene.
Ministrski svet je na »vo# današnji seji odobril tudi konvencije o baaenu Thaon di Revel na Reki, o reških bolnišnicah, a izdatkih za regulacijo Rečtne, o podmorskih kablih. Razpravljalo se je še o dru^th prometnih vprašanjih, ki Še visijo med Italijo in Jugoslavijo
Drugače vlada v Beogradu popolnia politično mrtvilo. Tem živahnejše je življenje v volilnih okrožjih. Skoro vsi ministri se nahajajo na volilni agitaciji.
Izlove nemškega poslanika Olshaasena
povodom incidenta s post. Kraftom
BEOGRAD, 29- Povodom napada na bivšega nemškega poslanca Krafta je bila razširjena vest, da je nemški poslanik Olshausen izvršil v tej stvari v imenu Nemčije diplomationo intervencijo. Nemški poslanik je danes posetil pomočnika zunanjega ministra dr.ja Markoviča in se ž njim dalje časa razgovarjal. Po tej konferenci je poslanik izjavil, da so vse vesti o njegovi intervenciji imenom nemške vlade kakor tudi v njegovem lastnem imenu popolnoma izmišljene. Radi dr.ja Krafta ni interveniral niti uradno niti privatno- Popolnoma izmišljena je tudi vest, da bi poslal kako pismo rektorju beograjske univerze. Niti slučaj dr-ja Krafta niti svetosavska proslava na univerzi ne more imeti nobenih posledic, še manj pa diplo-matičm konfHkt z Nemčijo. Izjava poslanika Olshausema je napravila v diploma-tičnih krogih najboljši utis.
Istočasno je izdal šef oddelka za tisk ministrstva za zunanje zadeve sledeči komunike: «Nemški poslanik pl. Olshausen izjavlja, da ata bila njegova odsotnost na univerzi povodom svetosavske proslave m njegov poset pri zunanjem ministru o priliki napada na dr.ja Krafta popolnoma napačno toknačena. Nemški poslanik niti trenutek ni imel namena, vmešavati se v jugo si. notranje razmere. Njegov poset pri dr.ju Ninčaću je bM čisto humanitarnega značaja*.
Dr. Kraft na poli okrevanja
BEOGRAD, 29. (Izv.) Zdravstveno stanje načelnika nemške stranke, poslanca dr.ja Krafta, se obrača na bolje. Ranjenec ie že izven vsake nevarnosti-
Preiskava radi dem^nstraclle
proti ministru Pribičeviču	| »iiUil » ^'JlirJHi iiiiuUitil dllLlil
BEOGRAD, 29. (Izv.} Rektor beograj- Borba med Asquithom in Lloyd Georgem ske univerze, Pavle Popovič, je poslal ^a prvenstvo v stranki — Velika opozicija sinoči ministru za prosveto Pribičeviču	Lloyd Georgeu
pismo, iv katerem obžaluje demonstracijo LONDON, 29. Listi se bavijo v dolgih »skupine nahujskanih akademikov proti člankih z-liberalnim kongresom, ki je bil prosvetnemu ministru ter sporoča, da jo ctvorjen danes. «Times» pravi, da so ev-odredil v tej zadevi strogo preiskavo. ; rc-p-ki narodi danes prisiljeni zbirati nied
Radičeva pogajanja z avstrijskimi j socijalizmom in reakcijonarji; radi tega bo monarhisti	morala liberalna stranka prej ali slej rzgi-
^.T-i^^T^	,r \ t i -v -- i' i* nil3'. če si ne bo postavila jasnega in trd
BEOGRAD, 29- (Izv-) Tukajšnji listi p*-	.programa, ki bi opravičeval njen
ročajo z Dunaja, ^ da si avistnjsk; monar- potrehen obstoj. List «Daily Telegraph. histi prizadevajo izravnah nesporazum.,e- zatr^-e da b?do nesoglasja posameznih
.n)W[n S ^r1 Strankinih načelnikov pospešila razpad monarhisti. Pn tej priliki je prišlo na dan< angleškega liberalizma. Glede rivalitete uc te ivadić za časa svojega bnanja na Ou- m&d A^quithom in Lloyd Georgem pravi naju razpravljal z avstrijskem monarh ustom, ,Dai]y Express», da hočejo nekateri Pre-polk-ovmkom Wolfom, o hrvatskem vpra- pre5itij da bJ Lloyd Gecrge postal načel-
sani11'	_	nik liberalne stranke in ga taJco prisiliti k
Koncem februarja se bo vršila v Budim- o<Mo,pu iz stranke.
pesti konferenca avstrijskih in ogrskih monarhistov. Na tej konferenci se bo v glavnem skušalo priti do »soglasja rvn vprašanju podonavske federacije.
Stane Vidmar proti napadam na dr.ja Pivka
Vesti iz merodajnih kresov zagotavljajo, da je Lloyd George zaenkrat pripravljen prepustiti Asquithu prvo mesto v stranki, ■vendar pa hoče, da se razjasni njegov položaj, ki ga zavzema kot načelnik liberalne parlamentarne skupine, kajti neka-
LJUBLJANA, 29. (Izv.) Znani sokolski ten. ^dikalm člani parlamentarne skupine delavec m bivši prvi svetovni telovadec f^JT^l ^ t; " r' f l ^C Stane Vidmaf, ki se je v svetovni vojni ^"t^L^Z n°V boril proti Avstriji kot legionar z dr-jem kf>t .^ega načelnika Lloyd George
Pivkom, je priobčil v «Sloven^cem na-	da ne mara se nadal^ °5tah nacd"
rotdu» dolgo izjavo v obrambo dr.ja Pivka. " Napade na dr.ja Pivka je posnela tudi^na-rodno-tsocijalistična «Nova Pravda>
parlamentarne skupine, če ne dloibi garancij, da se mu bo pokorila celokupna
URadi skTuP5Va
tega je Vidmar izstopil iz vrst narodnih socijalistov- Izjava Vidmarja je vzbudila v narodno-socijalističnih krogih konsternacijo.	_
In če ne doseže teh garancij? Potem se bo Lloyd George, kakor pišejo nekateri liberalni časopisi, začasno umaknil iz jm>-Iitičaiega življenja in bot imel popolnoma svobodne roke-
Nemški akademiki proti Jugoslovenom
29. Sinoči so jugoslovenski UnicPI unSic^Kltl luDLililOv Plut! K inUllIStOMl
akademiki nameravali prirediti v hotelu Dve važni resoluciji. Izid glasovanja.
«Zum Wilden Marm» svetosavsko sveča-, LOiNDON, 29. Izvršilni odbor laburistične
nost. Ta prireditev je bila kakor običajno stranke je na podlagi skiepov strankinega kon-
naznamjena v avli vseučilišča ter tudi pri gresa razpravljal o taktiki, ki jo morajo izva-
paliciji. Z ozirom na dogodke v Vojvodini jati laburisti napram komunistom. Strankinemu
pa je nemško dijaštvo hotelo prirediti prx>- kongresu je bilo predloženo v odobritev dvoji
tidemonstracijo- Policija je odredila vse resolucij. Prva pravi, da se mora fuzija labu-
potrebne varnostne odredbe, da prepreči risto.v ,s komunistično stranko odklomti Za pvLivuiic v<uuv3wt	, ^ ; . resolucijo je glasovalo 3 milijone 185 tisoč la-
spopade- Jugosloveiuska dijaštvo pa je pri- buristov< proti pa 193 tisoč Druga resolucija
redrtev odpovedalo. Ko se je to spoa-ocilo n2rekujet da ne sine noben komunist kandi-
nemškim dijakom, so se razšli brez na-i dirati na laburistični listi v parlament ali pa
H^,l,jnih demonstracij.	v občinski svet. Glasovalo je za resolucijo 2
Poljski sejni in gdansfto vprašanje
Komisija zunanjih zadev predlaga pospe« šitev pristanišča Gdynia
VARŠAVA, 29- Poslanska zbornica je odobrila resolucijo, ki zahteva od vlade, da ukrene potrebne ukrepe v svrho kon-
v
milijona 456 tisoč, proti pa 654 tisoč laburi-stov. Ti resoluciji se pričnete takoj izvajati.
Kongres angleške liberalne stranke
Najvažnejše točke dnevnega reda.
LONDON, 29. Danes je bil otvorjen kongres liberalne stranke. Kongresnega dela se ležuje 200 delegatov. Kongresu se pripi-
ud
čnoveljavne rešitve poljsko - gdanskega suje velika važnost spričo dejstva, da je libe-vprašanja in zagotovi Poljski dohod k ralna stranka pri poslednjih volitvah doživela morju. Zunanji minister je izjavil, da za- j velik poraz in da proučujejo delegati
___________da za-1 velik poraz in da
znamujeja poslednji dogadld na Gdanskem smernice za bodočo strankino politiko, poslabšanje odnošajev med Poljsko in svo- nmevajo. da bo ta kongrodločilne va bodnim mestom, kar popolnoma opravičuje odobritev gerinavedene resolucije.
nove Do-
_	važnosti
za nadaljni razvoj angleške liberalne stranke. Posebno pažnjo posveča kongres vprašanju strankine organizacije, strankinih financ in
Senat je odobril predlog komisije^zunanjih	&porom< ki so nastali med posameznimi vodi-
zadev za ureditev odnošajev med Poljsko	tejji v stranki( kateri tekmujejo za strankino
in Gdaniskim- Predlog komisije zunanjih	prvenstvo. Danes je Asquith sprejel delegate,
zadev zahteva, naj 'se Poljska odreče go»-	2 njimi se je razgovarjal več časa o r<;organi-
spodarskim privilegijem, katere ji je pri-	zaciji stranke, znala Gdanska glasom mirovne pogodbe, ter pospeši zgraditev pristanišča Grdynia.
MESTECE, KI GA RUSI PODZEMSKA VODA-
BERLIN, 29. Mestecu Honunsdorf preti nenavadna pogibćli. Po vsemu južnemu delu mesteca se že kakih 10 let nabira podzemska voda, ki je že na več mestih prodila na površje. Temu nenavadnemu pojavu je vzrok debela in trdna plast ilovice, ki ne dopušča, da bi voda prodrla v zemljo. Vsi poskusi, da bi vodo odvajati umetnim potom, so se izjalovili. Izkopali 90 do 50 metrov globoke vodnjake in mnogo kanalov, voda pa kljub temu ne odteka. Ponekod je voda ie udrla v kleti in
druge podzemske prostore. Temelji poslopij ,caia ustavodajno skupščino, da
se rahljajo in pogrezajo in hiše se ru&ijo. Okoli 100 hi§ se je £e podrlo. Vsled velike količine ,vode, ki sili na povrSje, so se vrtovi spremenili v pravcata močvirja, voda v vodnjakih je kalna in skoro nepitna, česar posledica je, da se zelo razširjajo nalezljive bolezni, katerim ie nodleglo mnogo prebivalcev.
Novo vlada čilske republike
Za predsednika imenovan Alessandri. — Sklicanje ustavodajne skupščine
RIM, 29. Čilsko poslaništvo je prejelo iz Čile neslednje poročilo: Posredovanji Edwadsa je imelo popolen uspeh. Dosežen je bil sporazum med zastopniki vojske in mornarice, na po« dlagi katerega se sestavi vladni odbor tako-le; Predsednik odbora Emil Bello Codeciso, general Martinelii in admiral Carlos Ward. Pred^ sedstvo republike prevzame dr. Alessandri. — Ministrstvo se sestavi danes. Je skoraj gotovo, da prevzame notranje posle Domenico Amuna^ tigue Šolar. Vlada bo v najkrajšem času skii-
izvede refor-11. septem*
me, ki jih vsebuje proglas z dne bra.
Danes ponoči so bili izpuščeni na svobodo vsi jetniki, ki so bili zaprti radi dogodkov z dne 23. t. m. Vlada bo predvsem skrbela, da ne izvršijo oblasti vojske in mornarice nika-; kih represalij.
(MRo-boIgarskl manjšinski spori
Rasprava o manjšinski zaščiti v zbornici Govor ministrskega predsednika
ATENE, 29. Ministrski predsednik ^lichafejcoptAc« je na današnji seji po-afentske zbornice odgovarjal na nekatere
interpelacije glede manjšinskega protokola. Pojasnjeval je zgodovino ženevskega protokola m manjšinske pogodbe ter ppu-darjal, da so se bolgarske stranke in tisk Jako ogrevaH za te dokumente. Ministrski predsednik je nato govoril o nasiljih, katerim so izpostavljene grške manjšine v Bolgariji ter izrazil obžalovanje, da ni bolgarska vlada kaznovala nobenega tozadevnega krivca, medtem ko je Grčija v ♦ličnih sh»čafih vsekdar zastopala vidike pravičnosti ter strogo kaznovala oficirja, ki je ptoivzročil incident v Terlici. Predsednik je zaključil svoj govor s pozivom «a zbornico, da izrazi svoje naziranje o manjšinskem protokolu.
Dansko-turška prijateljska pogodba
KOPENHAGEN, 9- Danski poslanik v Carigradu je brzojavil, da je bila dne 26-t. m. podpisana v Angori prijateljska pogodba med Dansko in Turčijo.
Atentat na Horthyja
PARIZ, 29. List «New Herald* dobiva iz Budimpešte, da je včeraj neki neznanec oddal en revolverski strel proti regentu Horthyju, ki pa je ostal nepoškodovan.
MeliJa vlada popolesi mir- Španske čete utrjujejo po načrtu zasedene postojanke.
Seja tangerskega kontrolnega odbora
TANGER, 29. Kontrolni odbor, ki ga se stavljajo generalni konzuli velesil v Tankerju, se je sestal včeraj k prvi seji, — Razpravljal je o maroškem vprašanju.
Pretep med italijanskimi delavci
D1JONE, 29. Sinoči je prišlo tu do pre-tefa med italijanskimi delavci radi igre. Trije delavci so bili ranjeni ter odvedeni v bolnico. _
Otok Porto Alexandre zginil pod vodo
LIZABONA 28. Vesti iz angleškega vira pravijo, da je otok Porto Alexandre, ki se nahaja jugozapadno od Mo&samedea, zginil pod vodo. Pri tej nezgodi je zgubilo mnjCjgo prebivalcev življenje. Minister za kolonije pa izjavlja, da se je pogreznil le del otoka in da ni zaznamovati nikakih človeških žrtev.
Srditi boji med pristaši Abd Ej Krima in plemenom Raisuli
MADRID, 29. General Primo de K ivera je sporoči] novinarjem, da se srditi boji med riffanovci in Raisulijevimi pristaši nadaljujejo. V coni Tetuan, Larache in
Vrgel ženo skozi okno, nato še sam skočil za njo
BUDIMPEŠTA, 29. V ulici Keczkemeter se jč odigrala včeraj strašna družinska tragedija. Iz neznanih vzrokov se je 26-letni natakar Josip Zahai spri s svojo ženo, jo v prepiru potisnil na hodnik, kjer jo je pograbil ter vrgel skozi okno Četrtega nadstropja na ulico. Nato je še sam skočil za njo in obležal na mčstu mrtev. Ženo so prepeljali smrtnonevarno poškodovano v bolnišnico.
Žrebanje tombole v prid italijanskega «Rdečega križa«
RIM, 29. Daaies so bile na tukajšnji finančni intendanci izžrebane sledeče številke tombole v prid «Rdečega križa*: 73, 57, 77, 21, 81, 24, 41, 59, 79, 66, 25, 43, 86, 51, 54, 56, 88, 31, 62. 53, 49, 23, 29, 87, 14, 19, 33, 65, 4, 68. 75, 80, 13, 64, 69, 43, 76, 32, 50, 47, 5, 40, 34, 58, 10.
E VESTI
DemoMIUio Idejo» nevarnosti ffiSSS SSs."Ssi: S
Angleški državnik m bivši ministrski pred- zahtevala tedaj moskovska int£rnacijonala. sedntk Lloyd George je priobčil te dni v du- Kakor povsod v sličnih krizah se očituje aajski «Neue Freu Presse« zanimivo razpravo tudi spor v čehoslovaški komunistični stranki o nevarnostih, ki grozijo evropski demokraciji, j v obiiki sporov med posameznimi voditelji. Vojna, ki naj bi bila rešila demokracijo, je Stari voditelji (kakor n. pr. dr. šmeral) so bili zlasti v treh velikih evrops-kih deželah do- popolnoma potisnjeni v ozadje. Novi izvršilni vedla do skrajno res^ga ogrožanja demokrat- odbor je deloval popolnoma v smislu navodil skih naprav. Te tri dežele bi bile Nemčija, 1Z Moskve, čemur pa so se starejši in izku-Španska in Italija. Tudi uvedba splošne vo- šeni voditelji z dr. Smeralom na čelu odločno line pravice ni pomenila še udajstvitve demo- upirali. Poglavar nove « revolucionarne* ori-kratskega načela. Ljudstvu gotove kožne bar- jentacije je postal poslanec Hakžn, kateri si ve — tu namiguje pisec na Zedinjene države je prizadeval z vsemi močmi, da bi pridobil — ni dovoljeno zastopstvo na razpravah o j zase večino čehoslovaškega delavstva. Spor zakonih. Na Angleškem je splošna volilna j se je pr-nesel tudi v uredništvo glavnega gla-pravica še premalo časa v veljavi, da bi se sila komunistične stranke «Rude Pravo*
primer so sedanji dogodki v Nemčiji. Tam , kor rečeno, seje spor prenesel tudi v tiredni-imajo kakih dvanajst strank, ki se ljuto po- |štvo, kjer sta nastopila proU radikal, smeri dva bijajo med seboj. Razpor med njimi je tolik, t najvplivnejša člana uredništva, namreč knji-<h» so minuli Štirje tedni, ne da bi mogli se- ževnika Josip Hora in Ivan Olbracht. Pone-staviti vlado, «<i bi mogla uveljavljati svojo prečil se je tudi poskus, da bi se t>žišče ko-avtoriteto. Slednjič so stlačili skupaj kabinet, : munističnega gibanja preneslo iz Prage v no-ki nima nikake večine v državnem zboru in tranjost države, posebno pa v tovarne. Delav-iki more izginiti zopet od dne do dne. Sploh stvo se je pokazalo še bolj nasprotno radikalni je iGe?:ta>mst vlad podedovan* greh evrop- j smeri nego komunistično razumništvo. Tako skih demokracij in mora — če bo trajala da^ nezadovoljstvo se je pokazalo posebno v obeh lfc — dovesti do popcinega propada Cconstitu- 1 glavnih središčih čehoslovaškega komunizma, cijonalnih svoboščin. Je to tažka kriza v vseh ; v Kladnu in Brnu. V Brnu se je vršilo preteklo teh deželah, ker ni stalnosti in enakomernosti nedeljo zborovanje zaupnikov komunistične na vodstvu državnih poslov. V vojni se je iz- stranke, na katero sta prišla iz Prage poslanec
kazala demokracija kot izvrstno sredstvo, ker je bila odločna, mirna, stalna, dobro disciplinirana, nepodkupljiva in požrtvovalna. V mirni dobi pa se kaže često nasilno, pohlepno,
Kaken in glavni urednik Doležal. Oba sta govorila in napadala takoimenovani «trocki-zem», ki do predstavlja za čehoslovaško komunistično stranko veliko nevarnost. Nagla-
strankarske, muhasto in brez določenih ciljev. §aia sta potrebo, da se morajo čehoslovaški
V podkrepitev teh svojih nazorov kaže Lloyd George na iašistovsko revolucijo v Italiji. Mrzlična agitacija radi Reke. industri-jalni nemiri v severni Italiji, nazor, da mirovne pogodbe niso zadostno priznale vloge Italije v vojni — vse to je izzvalo fašislovsko vstajo in povzročilo, da se je z veseljem pozdravljala. Ogorčeno javno mnenje je rušilo luini-strstva drugo za drugim. Ta-to se je italijansko ljudstvo povrnilo k svoji stari tradiciji, da je v časih nevarnosti za državo postavilo ka.<e£a diktatorja in svoje svoboščine začasno položilo v roko glavarja črnosrajčnikov. LIoyd George pravi: ' Rdcčesrajčniki (Garibaldinci) so priborili Italiji svobodo, črnosrajčniki so ji jo zopet vzeli. Naj apostoli fašizma govorijo [far hočejo, danes ni v Italiji nikake prave svobode. Najvišji poizkus. aH jc kaka dežela svobodna, je v poštenem odgovoru na vprašanje: ali vlada dovoljuje državljanom le toliko, da morejo svobodno izražati svoje mnenje, dokler ne Ščuvajo k nasilju, ne kršijo zakonov in dostojnosti; marveč, ali jih vlada
komunisti boljševizirati. Brnski komunisti pa so bili drugačnega mnenja, ker se je pojavila silna opozicija proti sedanjemu vodstvu stranke. Neki mlad komunistični agitator je tako-le kritiziral vodstvo komunistične internacijo-nale: «Interesi komunistične stranke niso in-.teresi delavstva, temveč v prvi vrsti interesi revohicije».
Slič ni speri kakor med osrednjim odborom komunistične stranke in delavskimi masami obstojajo tudi med klubom komunističnih poslancev in izvršilnim odborom. Značilna je tudi nedavna demonstracija praških komunistov proti strankinemu vodstvu. Osrednji odbor stranke je pred kratkim odpustil tajnico Milo Grimichovo, mlado komunistično agita-torko, ki so jo imenovali «Dezerterko meščanskega pokreta«. Osrednji odbor jo je nameraval izključiti tudi iz ženskega agitacijskega odbora in končno tudi iz osrednjega odbora. Tako postopanje osrednjega odbora je izzvalo v komunističnih vrstah veliko ogorčenje, ki se je še pćvečalo, ko je bila -Grimichova te
tudi ščiti pred vsakim poizkusom omejevanja ; dlli zaprta radi ne^ega prestooka. ki ga je za-pravice do svobodnega »zrazmnia svoiega grcšila pri svoji propagandi. * Gruča komuni-mnenja?! Današnji režim v Italiji ne vrši no- j stičnih žensk se je zbrala na dvorišču okraj-bene teh funkcij demokratske vlade.»	j ncga so(3;šča ter priredila demonstracijo proti
Dalje: -Mussolini niti ne prikriva svojega j osrednjemu odboru komunistične stranke. Po
tem so šle v uredništvo lista »Rude Pravo* in
namena, da hoče vladati s silo in ne z avtoriteto javnega mnenja.*
Glede španske vlade pravi pisec, da je se-
so prisilile uredništvo, da je objavilo poročilo o tej demonstraciji, katera je bila na ta naHn
danja vlada pokazala srčnost in modrost s tem, , ura<jno javljena vsem čehoslovašCtim komuni-da jc dejstvom v Afriki pogumno pogledala v ( stom lice. Toda to ne more prikriti dejstva, da je to vlada, ki sloni na nasilju in ne na svobodni volitvi potom parlamenta. Toda pravi boj za
obstanek demokracije se ima izvoievati t Nemčiji in v Italiji! Lloyd George zaključuje:
»Verujem, d/a demokraerja končno ^premaga vse težave, toda ne more se tajiti, da stoji pred nevarnostmi, ki ji morejo ogrozit: življenje.*	_
nesoglasja u čehoslovaški Komunistični stranki
Nesoglasje med češkimi komunisti, ki je izbruhnilo z vso silo na dan že na novembrskem zborovanju te stranke, postaja čedalje bolj neozdravljivo. Krize v stran\i se množe in spori sc poostrujejo. Glavni vzrok takemu stanju čehoslovaškc komunistične stranke tiči v tem, da zahteva vodstvo 111. internacijonale v Moskvi od čehoslovaških komunistov, naj se mu slepo pokore, in to brez ozira na krajevne potrebe stranke, ki jih narekujejo posebne čehoslovaike razmere, katere so seveda povsem različne od razmer, v katerih deluje komunistična stranka sovjetske Rusije. Razmerje med čehoslovaškimi komunisti in III. internacijonalo spomin'a na razmerje med III. internacijonalo in nekdanjo italijansko socialistično stranko, katera ie tudi naglašala na-
Razume se. da so zabeležile ta dogodek tudi druge politične stranke, pospremljajoč ga s primernim komentarjem. »Rude Pravo^ je najprej tozadevne pripombe drugih listov preziralo, toda končno- je tudi ta list izpregovoril. Preteklo nedeljo je namreč objavilo osrednje glasilo čehoslovaških komunistov iz peresa svojega glavnega urednika članek, v katerem se odkrito priznava, da obstoja v čehoslovaški komunistični stranki razkol. Članek nosi naslov «Podite sovražnice!» in vsebuje med drugim tudi sledeče značilne besede: «£reda lačnih političnih šakalov se vlači okoli nas pa najše stranke. Ne napadajo direktno, ker nimajo poguma in so slabiči, medtem ko so branitelji stranke tako močni, da morejc odbiti vsak napad. Zato se vlačijo okoli in čakajo na kak grižljaj. Gorje tistemu, kdor bi se jim ga upal vreči iz naše trdnjave! S tem bi le pomagal našemu sovražniku in z njim se bo postopalo brez usmiljenja po strankinih zakonih, naj bo ie kdorkoli.*
Te besede so izzvale v vsei čehoslovaški javnosti pravo senzacijo, ker dokazujejo, da se nahaja sedanji voditelj čehoslovaških komunistov že v veliki nevarnosti. Iz vsega pa se jasno vidi, da ima tudi čehoslovaški komunizem svojega Trockega, samo s to razliko, da ni le en sam in da mu bo težje zapreti usta nego Trockemu v Rusiii.
Vpraianje tirjatev nwm bivšemu
avstn-MRtanu, avstrijskem !■ ogrskemu erarja
Tukajšnja finančna intendanca sporoča sledečo odredbo kr. vlad« gledt v naslovu označenega vprašanja:
*Z ozirom na oglas, tki je bil objavljen v uradnem listu «Gazzetta iHficciale« od 26. junija 1923, št. 149, I. del, stran 2383, se naznanja prizadetim, da se morajo zahtive, katere predvideva dogovor od 6. aprila 1922., ki je bil potrjen s kr. odlokom od 13. decembra 1923., št. 3156, objavljenim v uradnem listu *Gazzetta Ufficciale* od 21. februarja 1924, št. 44, in ki se tiče ravno sporov radi dolgov bivšega c. in kr. avstro-ogrskega erarja, bivšega c. :kr. avstrijskega in bivšega kr. ogrskega erarja — da se morajo zahteve upnrkov j omenjenih erariev predložiti ali pri italijanskem poslaništvu na Dunaju ali pri kr. prefekturah v Puli, Tridentu, Trstu in Zadru, in sicer v roku šestih mesecev, računajoč od 24. oktobra 1924. —
Kar se tiče terjatev na podlagi čl. 3., črL<a c) omenjenega dogovora, t. j. tirjatev, ki iz- j hajajo iz vojnih dajatev v delu ali imetju ali , iz dajanja vojaških stanovanj in ki jih je kakorkoli prejemala bivša avstroogrska vlada na ozemlju novih poCtrajin Italije, naj se tozadevne prošnje predložijo v gorioznačenem roku (t. j. v šestih mesecih, računajoč od 24. oktobra 1924) finančnim intendancam v Tridentu, Puli, Trstu ki Zadru po predpisih, določenih od finančnega ministrstva (Urad za vojno odškodnino).
V	boljše razumevanje se opozarja, da je treba k omenjenim dajatvam prištevati one dajatve, ki se navadno imenujejo rekvizicija, toliko redna Gcolikor izredna.
V	Rimu, 6. decembra 1924.»
Glede rekvizicij je razposlala tržaška finančna inlendanca vsem občinam Julij. Krajine posebne okrožnice. Na to odredbo se opozarjajo posebno one osebe, ki so vsled negotovosti v tolmačenju zakona o vojni odškodnini naznanile te dajatve kot vojno škodo. Nekateri so tudi dosegli, da jim je bila na ta račun likvidirana gotova odškodnina, katero pa bodo morali sedaj državi povrniti. Vsi tisti, ki so vložili take napovedi, bodisi da so jim bile tozadevne svote že izplačane ali ne, se pozivajo, da predložijo finančni intendanci nove j prošnje z vsemi potrebnimi listinami, in sicer j najkasneje do 24. aprila 1925. (Zadnji dan 23. j aprila 1904.). To je potrebno, da si zagotovijo svojo terjatev za vojne dajatve. Ako tega ne storijo — posebno pa tisti, ki so prejeli na ta račun kako svoto v obliki vojiie odškodnine — se fim zgodi, da pridejo ob svojo terjatev napram Avstriji in Ogrski, a kljub temu bodo morali povrniti italijanski vladi odškodnino, ki so jo za take dajatve morda že prejeli.
Za natančnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na županstva svojih občin.
Odpis zastalih dovkoo za L1925.
Kom. Cesare Falchi, višji davčni nadzornik za „nove pokrajine, nam sporoča:
S kr. odlokom, ki se v kratkem objavi, bo vlada odpisala vse obroke zastalih davkov izpod bivše vladavine, ki bi se morali plačati z obrokom, ikateri zapade v februarju t. 1., kakor tudi v naslednjih obrokih.
To pomeni, da bodo plačali davkoplačevalci posestniki zemljišč od zastankov zemlji- ! škega davka, 'ki ga dolgujejo do 31. decembra j
1923.	in ki je bil izročen iztirjevaJnicam v iz- j tirjanje, le one obroke, ki so zapali v letu
1924.
Omenjenega odpisa zastalih davkov bo deležno okoli 147.400 davkoplačevalcev. Znesek odpisanega davka doseza svoto nad 12 milijonov, ki se tako-le razdele:
Dežela	tarib fevfcipItttMkn Npuni divtk
1)	Bivša Goriška	30.000 2,650.000 L
2)	Trst	10.000 430.000 "
3)	Istra z Voloskim	72.000 6,500.000 "
4)	Tridentinska Benečija 34.000 2,450.000 "
5)	Zader	_1500 78.000 "
DruitvaiM vesti
—	Podružnica Šol. društva pri Sv. Ivanu
vabi vse svoje člane kakor tudi vse prijatelje na nadaljevanje občnega zbora« ki se bo vršilo v nedeljo, 1. februarja, ob 4. pop v prostorih otroškega vrtca. Dnevni red: 1) volitev predsednika in dveh odbornikov; 2) razni nasveti in predlogi.
—	Pevsko društvo «Zvon» na Opčinah priredi v nedeljo, 1. februarja, veselico v dvorani Kette z bogatim sporedom. Ker je ta prireditev prva po vojni , se je nadejati obilne udeležbe. — Odbor.
—	S. K- Val - Barkovlje. Danes zvečer ob 8.30 odborova seja v novih klubovih prostorih. Načelniki naj poskrbijo za točne sezname članov dotičnega odseka. Ker se bo razpravljalo o nekaterih točkah, ki so največje važnosti, je prisotnost vseh odbornikov potrebna.
—	Slov. a kad. fer. dr. «Balkan». Danes točno ob 20.15 pevska vaja v navadnem prostoru.
—	S. D. Adria, Sv. Ivan. V nedeljo, 1. februarja točno ob 11. uri sestanek. Članice in člani so naprošeni, da se sestanka gotovo udeleže.
—	Iz Škednja. V nedeljo, dne 1. februaja t. 1. ob 10 se bo vršil pri Sv. Jakobu v dvorani D. K. D. 1. redni občni zbor Mladinskega društva «Sparta» v Skednju. Pozivamo vse člane m članice, da se občnega zbora gotovo udeleže, ker je za obstoj in razvoj našega društva velike važnosti. — Odbor.
—	Spo rtno-izob raže valni krožek pri Sv. M. Magdaleni vabi člane in prijatelje društva na pustno zabavo, ki jo priredi jutri, v soboto, ob 21. uri v dvorani «Kačun» P" Sv. M. M. sp.
in ki bo trajala do jutra. Kdor se hoče naužiti lepe zabave, naj pride jutri zvečer v dvorano «Kačun».
Iz triaSkega življenja
—	Aretacija znanega fašista. Na podlagi aretacijskega naloga, izdanega od tukajšnjega sodišča, je bil predvčerajšnjim aretiran znani fašist Marij Forti, bivši stotnik fašistovske milice. Forti mora odsedeti 35 dni zapora, in sicer radi nevarnih groženj.
—	Poskusen samomor mladeniča v kavarni. Včeraj popoldne je stopil v kavarno Dante 4v ulici Carducci precej elegantno oblečen mladenič ter si naročil čašico kave. Sedel je nekaj časa zamišljen za mizo, naposled se je podal v stranišče. Kmalu potem je ženska, ki skrbi za snago v stranišču, začula bolestno stokanje. Poklicala je ravnatelja kavarne in natakarje, ki so našli mladeniča naslonjenega zid :n vsega prepadenega; tiščal se je za želodec in usta je imel polna pen. Uvidevši, kaj se je zgodilo, je nekdo iz navzočnih pohitel na bližnjo rešilno postajo ter poklical zdravnika, ki je ugotovil, da je mladenič izpil precejšnjo količino solne kisline. Izpral mu ji želodec; nato je bil mladenič prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se je izkazal za 27-let-nega livarja Danteja Savio, stanujočega v ul. Lavoratori št. 210.
Kakor je razvidno iz pisem* ki so jih našli pri njem, je Savio storil obupni korak radi nesrečne ljubezni.
—	Ukradeno in zopet najdeno. V stanovanju nekega Alberta B., stanujočega v ulici Artisti št. 12, so policijski agenti zaplenili včeraj moški kožuh, ki je bil predvčerajšnjim ukraden od neznanih zlikovcev iz stanovanja Josipa Serona, stanujočega v ulici Malcanton št. 15. B. je izjavil, da je kupil kožuh v dobri veri od nekega neznanca.
Borsna poročila«
DEVIZE Amatfcrdam od 970.— do »80—; Belgija od 125.— do 127.— ; Pariz 129.75 do 130.50; Londoa od 115 10 do 115.35 ; New York od 23 90 do 24 05 ; Španija od 339 — do 344 — ; Švica od 463.— do 466.— ; Ateae od 40.— do 43.— ; Berlin od 567.— do 577,— ; Bukarešt od 12.25 do 12.75 ; Praga od 7125 do 71.75 : Ogrska od 0.0333 do 0.0343 ; I>unaj od 0.0338 od 0.0348 ; Zagreb od 38.90 do 39 20.
VALUTA; Avstriske krone od 0 0335 do 0.0345« dinarji od 38.15 do 39.10 ; dolarji od 23.85 do 24.—; novci po 20 frankov od	do S»3 — fuut Ste*,
ling od 115.— do 115.25.
Benečijske obveznice 80.15.
Vesti z <?c»rii
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Goriško gledališče. (Pohujšanje v dolini šentflorijanski), - Na svcčnico, 2. februarja ob 4. pop., ponovi Dram. društvo v Gorici Cankarjevo «Pohujšanje», ki se je prvič uprizorilo kot 25. slavnostna predstava. — Predstava je popoldanska, tako da je omogočen poset tudi bližnji in daljni okolici. — Pri igri nastopajo najboljše moči Dram. društva ter kot gost g. Terfcič iz Trsta.
Vstopnice so v predprodaji v Nar. knjigarni ul. Carducci 7. — Obiskovalci iz okolice si lahko zagotovijo sedež potom dopisnice.
Cene na trgu Cavour
dne 29. t. rn. (Oddaja na debelo) Česen 900, pomaranče 80—130, rdeča pesa 80, kislo zelje 130—165, karfijol (100 komadov) 80—200, kapus 80—140, čebula 120—170, fige (suhe) 22C, salata 60—340, limone (100 kom.) 7.70, jabolka 100—240; krompir 58—83; hruške 130—250; paradižniki 240—280; radič 160— 350; radič (rdeč) 160—380; repa 20—35; špi-nača 110—230.
LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniku iz Podbrda: Ne moremo objaviti,
ker dopis ni podpisan.
ZAHVALA.
Družina ppko-jnega Viktorja Renčelj, Sežana, se iskreno zahvaljuje ljudstvu, ki je priskočila na pomoč ob smrti našega sina.	(153)
Mali oglasi
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Tajnost zajamčena. Via Bose o 10, I.	s	150
ODPRL sem zalogo prvovrstnega, istrskega vina, po L 1.80 1. Priporočam se Vodopivec Petir, Podgrad - Castelnuovo.	151
Iz triaike pokrajine
—	Tomaj. Pevsko in bralno društvo v To maju bo imelo 15. februarja svojo navadno pustno veselico. Bližnja bratska društva se prosijo, da bi navedenega dne ne priredila veselice.
—	Iz Postojne. Rokod. podp. društvo v Postojni je priredilo tudi letos svoj običajni letni zabavni večer. Obisk ni tU tolik, kakor bi se lahuo pričakovalo. Vzrok premajhno razumevanje teženj zgoraj omenjenega društva ter od odbora previsoko določena članarina. Kljub temu je bil večer jako zabaven in je dobro uspel.
—	Iz Koprščine. (Redka plodovitost svinje). Tukajšnjemu posestniku Tavčerju je vrgla svinja 22 mladih, od katerih jih živi 21, le eno prase je crknilo. K sreči se je istemu posestniku istočasno oprasila še neka druga svinja, ki je vrgla le par mladičev. Vled tega je bilo mogoče porazdeliti onih 21 praset na obe svinji, tako da se bodo vsi izredili.
GOSPODIČNA, zmožna vseh pisarniških del, z znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika poleg strojepisja, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod «Zmožna» na upravništvo.	152
DAROV!
—	N. N., član Sportno-izobraževalnega društva pri Sv. Mariji Magd. sp„ ker je prinesel pozno notico za «Edinost», daroval 2 L za «Šolsko društvo*.
—	Mesto cvetja na krsto pok. Mimi Zakot-nikove, daroval g. Valentin Blazina L i5 za »Šolsko društvo«, podr.*Sv, Jakob.
Poslano*)
ZAHVALA.
Čutim se dolžnega, da se javno zali valim dr-ju Bailiano, zdravniku v postojnski bolaiišnici, ki je s svojo učenostjo in požrtvovalnostjo rešil mojega sina zavratne bolezni-	(154)
Anton Maslo v Pas>aku-
V TRSTU
nalpopotaelša izbera
UGODNA PRILIKA. Za čedno stanovanje v mestu, blizu tramvaja, dam eno leto brezplačno stanovanje, lepa soba, kuhinja, veliko zemljišče pred hišo, na hribu v Barixov-ljah. Informacije: Martelanc - Barkovlje-Riviera 121.	153
ŠIVILJA izdeluje krasne domino, pierrots, pierettes z velikim ovratnikom L 50. Izdeluje vsakovrstne kostime za plese po najzmer-nejših cenah. Zovenzoni 5, I.	141
BABICA« avtorizirana, snreiema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
I Zlato, srebro, krona, g * platin, zobovja >6 ^
tS< %
% #
kupuje
« # % «
Zlatarna ALBERT POUH
Trs«, Via Ma zini 45
ALOJZIJ POVH
urar in ilatar
Piozza Garlbuidi 2,1. n. Tel. 3-23
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	62
9žalvlŠJ@ cena pSačujem za
v
M
po najnižjih cenah
kakovost zajamčena
Via Geppa 17

Velike zaloge v prosti luki. Skladišče 2 A in skladišče 7. — Pošiijatve na deželo zajamčene —
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja aifttvo I« toliko kolikor mu zakon veleva.
kun, zlatic, lisic,
dehuriatr, vici^r, iazbstev,mačH veveric, Krtov, divjin in domačih zajcev.
D-
Trsi, Via Cesar* ttattisfti si. 10 II. nadsif.v vrata 16
Sprejemajo se pošiijatve po pošti
OmTlfiSF
PODLISTEK
Collin*:
BREZ IMENA
(230)
R
Poglejte oazaj v življenje mojega sina, in sami boste uganiti. On ni zaslužil zanimanja Vašega očeta, pa ga je bil deležen. Ni zaslužil eno najboljših mest v kateri izmed najbolj* ših londonskih tvrdk, pa ga je dobil. Ni zaslužil onega dobrega mesta na Kitajskem, ne prehrane ne obleke, ne pomilovanja in proste vožnje, pa je vse to dobil. In končno ni zaslužil niti take žene, ki bi mogla biti njegova stara mati, pa jo je dobil! Pred petimi minutami sem vrgel v ogenj poročno naznanilo in po-spremno pismo za njim. V pismu je tudi stalo, da mislita kupiti z ženo posestvo. Pomnite moje besede! Frank bo imel eno najlepših posestev na AngleSkem, postal bo kajpak tudi poslanec in med zakonodajci te neumne dežele se bo bleščal — moj paglavec.
«Če ste razumno dekle, za kakšno sein Vas
vedno imel, ste gotovo že zdavna spoznali, kaj ie vreden Frank in te vesti Vas bodo utrudile v Vašem mnenju. Želim si le to, da bi Vaš oče še živel, da bi videl vse to\ Kolikokrat sem pogrešal njegovo druščino! Toda nikoli kakor v tre-notku, ko sem prejel Frankovo poročno naznanilo in njegovo pismo.
Ostajam Vaš prijatelj,
Francis Clare sen.
Magdalena je prebrala pismo od začetka do konca brez odmora. Le pri imenu kapitana Kirkeja se je zdrznila, sicer pa je ni mogla vsebina pisma niti najmanje vznemiriti, zakaj že davno ji je padla mrena z oči. Sam gospod Clare bi bil zadovoljen, če bi bil mogel brati na njenem obrazu miren poziv, s katerim je odložila pismo. Samo ena resna misel jo je vznemirjala, in ta se je tikala Kirkeja. Vendar pa je bila gotova, da ni Frank ničesar omenil o svojem razmerju do nje. Tako se je mogla prihraniti izpoved nekdanje zmote.
Pisala je gospodični Garth in nesla takoj pismo na pošto.
Naslednje jutro je prišel že odgovor. Gospo-i dična Garth je v Shankiinu že vse pripravila in , gospod Merrich ie privolil, da pridejo ponjo
naslednjega dne. Nora bo prva prišla, za njo šele gospodična Garth z udobno kočijo, da popeljejo rekonvalescentinjo do železnice.
Magdalena je s hvaležnimi občutki brala pismo, toda misli so ji vedno uhajale h Kirkeju. Kakšn j opravilo je imel v Citiju? A!i je moral zopet na ladjo?
Četrto poglavje. Prvo razburjenje po snidenju sester je minilo, prvi živahni vtisi, na pol veseli, na pol bolestni, so se ublažili. Nora in Magdalena sta sedeli molče druga poleg druge, tiho sta uživali srečo snidenja.
Magdalena je prva izpregovorila. «Nekaj mi imaš povedati, Nora?* • Nešteto reči ti imam povedati, kakor ti meni. Toda ti meniš ono drugo presenečenje, o katerem sem ti namignila v svojem pismu ?>>
«Da. Gotovo se more prav mene tikati, sicer ga ne bi bila omenila v svojem prvem pismu.* Tebe se tiče. Ali si slišala o Jurijevi hiši v Esseksu? Potem ti mora biti Sv. Križ znan vsaj po imenu? Čemu si se ustrašila, draga? Bojim se, da nisi še dovolj močna, da bi mogla prenesti še kako presenečenje?"