3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. januarja 2014  Leto XXIV, št. 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 9. januarja 2014 Porabje, 9. januarja 2014 »Pomagamo tam, gde kaj fali« STR. 4 Od Žužine krčme do piva Kõbányai STR. 5 Büdinci-Andovci, 4. januar: Trej kralov pohod Z dobro volauv prejk bregauv in dolauv »Na Goričkon več dobiš zaupston kak indrik za pejneze,« je pravo eden od pohodnikov, gda smo se pogučavali med pautjov o tom, kakšni so lidgé, kak so gostoljubni (vendégszerető) ali nejgostoljubni po razni slovenski krajinaj. Tau gostoljubje šče ejkstra vela za Büdinčare, steri so letos tö z veseljom čakali tiste, steri so se na prvo soboto po Nauvom leti podali na malo več kak 12- kilometrsko paut od Büdinec do Andovec pa nazaj. Počakali so nas s toplimi pozdravi, lejpimi besedami pa domanjimi dobrautami, stere so spekle flajsne büdinske vertinje. Vcüj so ponidili čaj, küjano vino ali kaj malo bole krepkoga, ka bi zavole mauči meli za na paut. Po pozdravni besedaj in dobri željaj za leto 2014 člana uprav-noga odbora KUD-a Budinci Vendela Žida, ml. se je kakšni 250 pohodnikov napautilo prejk büdinske gauške do najbole söverne točke Slovenije, od tam pa mimo mejni kamnov do nekdenešnje büdinske kasarne. Med njimi so bili Ljubljančarge, cejli avtobus pohodnikov, steri so za te pohod zvedli od vnukinje nekdenešnjoga büdinskoga školnika, bili so Mariborčani, Prleki, Prekmurci. Dobro je bilau videti Madžare iz Körmenda, steri se že par lejt vračajo v Büdice. Pohod so pa odkrili ništrni Varašanci tö s pomočjo reklame na Mura-Raba Tv. Na mesti nekdanje laktanje so nas s spejvanjom počakale domanje ljudske pevke pa glas harmonike. Po krajšom počinki, gda smo si malo kaj guntnili pa vgriznili, smo prišli na nekdenešnji mehki mejni pas (nyomsáv), pa smo že bili v andovskoj gauški. Kak je gauška sfalila, smo zaglednili andovsko domačijo, na dvauri pa člene Porabskoga kulturno-turističnoga društva, steri so nas čakali s pečenimi hrenovkami. Topla jed nam je trno dobro spadnila, ranč tak čaj ali vino, ka smo malo že bili trüdni. Dapa vedli smo, ka nas šče čaka zadnji frtau poti, stero so nam v Büdincaj polepšali z živimi jaslicami pa lejpim spejvanjom »lepšoga tala« Zgrablencov na kvadrat. Prijetno trüdne pohodnike je pri vaškom daumi čakala topla djüžina, druženje pa igranje Zgrablencov. Ništrnim se je nej vnaužalo eške zaplesati tö nej. Büdinsko-andovski pohod je po zaslugi organizatorov – Kulturno-umetniško društvo Budinci, Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci in Občina Šalovci – pá poskrbo za tau, ka je ta (ešče itak skriti) tau Slovenije pa Porabja spoznalo dosta lidi, steri bi brezi pohoda verjetno nikgar nej tü ojdli. Marijana Sukič Foto: K. Holec Prvi pohodniki so prispeli v Andovce Počinek pri andovski domačiji Ljutomer: leto Franca Miklošiča je opomnilo, da so obletnice premalo JEZIKOSLOVEC, KAKRŠNIH JE BILO MALO V EVROPI Dr. Franca Miklošiča uveljavljeni strokonjaki uvrščajo med največje slovenske in evropske jezikoslovce 19. stoletja. Za uglednega rojaka iz Radomerščaka je ljutomerska občina predlagala, da bi bilo v Sloveniji leto 2013 Miklošičevo leto, vendar Ljubljana za to ni imela posluha (z izgovorom o varčevanju), zato so prireditve ostale pretežno v Ljutomeru, s strokovnim sodelovanjem z mariborsko Univerzo, mariborskim regionalnim RTV-centrom in Dunajem, kjer je ugledni Slovenec, jezikoslovec, rektor in vitez večino let živel in delal. Tudi po nestrokovni oceni je mogoče reči, da se pomembnih osebnosti, kakršen je bil tudi Franc Mik-lošič, ne bi smeli spominjati in jim dajati pozornosti samo ob obletnicah, marveč vseskozi, morda res manj intenzivno, vendar ne kampanjsko, kot se najpogosteje dogaja. Lanske slovesnosti ob 200-letnici rojstva so bile povezane tudi z nekaterimi dejanji, ki bodo na uglednega jezikoslovca opozarjala tudi v letošnjem in naslednjih letih. Pri tem ni najpomembnejša njegova skulptura sredi Ljutomera, ampak zlasti publikacije, ki so izšle ob jubileju: obsežna Miklošičeva monografija, dokumentarni film Franc Miklošič - človek in znanstvenik, pospremljen s slovensko-nemškim tekstom, in faksimili iz njegove zapuščine ter knjiga Pravljice iz Bukovine. Pokrajinskemu arhivu Maribor je uspelo pridobiti pomemben del Miklošičeve zapuščine, ki so jo predstavili v Galeriji Anteja Trstenjaka. Celotna zapuščina, pravi arhivski svetovalec mag. Jure Maček, še ni evidentirana. Največji del je ohranjen v rokopisni zbirki Avstrijske nacionalne knjižnice. Sicer pa so Miklošičevi dokumenti in dokumenti o njem na različnih koncih Evrope, od Dunaja do Novega Sada, Sofije, Moskve, Prage in tudi Budimpešte, in celo do Sankt Peterburga. Pokrajinski arhiv Maribor je z nakupom postal lastnik 746 dokumentov, ki se navezujejo na Miklošiča, del družinskega arhiva so njegovi potomci namreč razprodajali starinarjem, kar je po naključju opazil zgodovinar Walter Lukan in odkupil večji del materiala. Dokument trajne vrednosti je tudi dokumentarni film Človek in znanstvenik. Tekste, ki spremljajo dokumentarec in so prevedeni v nemški jezik, so napisali Franc Čuš, dr. Miran Puconja in mag. Jure Maček, ki je pripravil tudi faksimile dokumentov o Mik-lošiču. Dokumentarni film, s tekstom, prebranim v nemškem jeziku, so predvajali tudi na prireditvi na Dunaju, kjer je bila ravno tako slavnostna akademija v čast uglednega Slovenca. Ljutomerska gimnazija, ki se je izjemno izkazala s počastitvijo spomina na uglednega rojaka, je založnica Pravljic iz Bukovine, (Bukovina se razteza čez romunski del Moldavije in Ukrajine), ki jih je skozi raziskovanje romskega jezika v izvirni obliki in medvrstičnim prevodom v latinski jezik zapisal Franc Miklošič. Iz latinščine je pravljice prevedla Klaudija Sadar, iz nemščine ljutomerski gimnazijci, uvod v knjigo, v kateri je 15 romskih pravljic, 13 prvič v slovenščini, je napisala Milojka Vaupotič, avtorica in urednica knjige pa je bila Andreja Časar: »Pred nami se razpira več kot stoletni biser prehajajočih in prelivajočih se motivov, svet simbolov, prepovedi, tipizacije ali enodimenzionalnih junakov ter preprostega jezika... Pred nami pa se prav tako razpira stoletni biser bolečine, zapisan brez olepševanj ali prirejanj, z lingvistično natančno roko. Takšne so tudi prenesene v slovenski prostor - necenzurirane.« Ljutomerska gimnazija je tudi založnica Miklošičeve monografije, za katero je razprave prispevalo skupaj 25 avtorjev, 6 pa le povzetke, iz Avstrije, Češke, Makedonije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Hrvaške, Nizozemske in Slovenije, urednik skoraj 500 strani obsežnega zbornika je dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete v Mariboru. Ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec pa je poudaril, da Miklošičeva monografija »ni le znanstveni dokument nikoli izrabljenega in vedno aktualnega jezikovnega brezčasja, ki je namenjen lingvističnim sladokuscem ali izbranim raziskovalcem jezika, ampak omogoča tudi širši javnosti vpogled v Miklošičevo jezikovno delavnico«. Ve-čina sodelujočih v zborniku se je zbrala tudi na mednarodni znanstveni konferenci. Razprave, ki se dotikajo Slovencev v Porabju in na avstrijskem Štajerskem, so prispevale Marija Bajzek Lukač in skupaj dr. Zinka Zorko in Anja Benko. Štajerski Slovenci so majhna narodnostna skupnost v Republiki Avstriji ob meji z Republiko Slovenijo. Ob popisu prebivalstva leta 1991 so našteli nekaj več kot 1500 Slovencev, vendar kljub členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 nimajo dvojezičnih šol in far tako kot na Koroškem. »Na zahodu od Laaken - Mlak proti vzhodu do Schlossberga - Gradišča govorijo koroško podjunsko narečje, v okolici Lučan - Leutschah severnoštajerski kozjaški govor in v Radgonskem kotu panonsko prekmursko narečje.« Položaj prekmurščine v Miklošičevem času - v senci jezikovnih nacionalizmov, je naslov razprave Marije Bajzek Lukač. Avtorica obravnava vprašanje jezikovne zavesti pri Jožefu Košiču (madžarski jezikovni nacionalizem), položaj Slovencev na Ogrskem po letu 1867, odnos Imreta Avgustiča do prekmurščine in madžarščine, jezikovni koncept evangeličanskih pisateljev v 19. stoletju in Janoš Kardoš za obnovo prekmurščine. V Zaključku je zapisala: »Glavne poudarke madžarskega jezikovnega nacionalizma je mogoče razbrati iz Košičevega uvoda, v prevod madžarske slovnice. Agustič je v Budimpešti izdajal slovenski časopis, v katerem je tudi sam poudarjal pomen poznavanja madžarščine, zato je tudi sam napisal madžarsko slovnico. Janoš Kardoš in prekmurski evangeličani pa so vztrajali pri svojem starem prekmurskem jeziku in niso iskali poti do osrednjega slovenskega knjižnega jezika.« ERNEST RUŽIČ Dr. Marko Jesenšek, urednik Miklošičeve monografije,kinablizu500stranehosvetljuje delo enega najpomembnejšh svetovnih jezikoslovcev 19. stoletja. Spomenik Francu Miklošiču so v Ljutomeru postavili leta 1926, na Dunaju, kjer je bil celo rektor univerze, pa trideset let prej. Urednica knjige Pravljice iz Bukovine, ki jih je skozi raziskovanje romskega jezika v izvirni obliki in z medvrstičnim prevodom v latinski jezik zapisal Franc Miklošič, je Andreja Časar, iz latinščine pa jih je prevedla Klaudija Sadar (prva z leve). KO KAMEN SPREGOVORI PRED NAŠIMI OČMI Kamen je bil že od prazgodovine likovno sredstvo oblikovanja. Upravičeno lahko rečemo, da gre pri tem materialu za to, da z malo likovnega okrasja lahko nastanejo veličastni in neminljivi izdelki. Naravni materiali, med katerimi je tudi kamen, omogočajo našemu vidu, da predrejo njegovo površino in nas prepričajo o svoji resničnostni snovi. Ti materiali kažejo tako svojo starost in zgodovino kot tudi zgodbo o svojem nastanku in zgodovino človeške rabe. Kot že vemo, vsaka snov živi v razvoju s časom, patina obrabe pa ji daje žlahtno izkušnjo časa. V zgodovini je izreden primer, da se umetnost v večtisočletnem življenju neprestano vrača nazaj k svojim začetkom. Že iz prazgodovine se nam v 4. tisočletju pred Kristusom predstavi egipčanska umetnost, razvita v vseh svojih priznanih značilnostih, ki jih nikoli ni izgubila, temveč jih samo razvija dalje in vodi do največje tehnične in estetske dovršenosti. Do neke mere zamre šele po več kot tritisočletnem življenju, v 3. stoletju po Kristusu. Celo v svojih zadnjih izdihljajih še vedno dehti iz svoje duše in oplaja helenistično, rimsko in celo najnovejšo umetnost. Njeno bistvo je namreč zgrajeno iz kamna. In ima svoje življenje. V današnjih in v preteklih časih je bil kamen, v naši deželi še posebej izrazit akter v kraških in v primorskih domovih, ki so zasuti z njegovo govorico ter s samo geološko zgodovino. Kamen nosi svoje sporočilo, ima svoje življenje in svoj žar. Zelo je veličasten. Morda ravno zaradi barve. Ali pa zaradi različnih barv, ki so že same po sebi, brez pretiranega oblikovanja stavbni okras. V Vipavski dolini pogosto naletimo na tako imenovani izvoren robni način gradnje, ki poleg strnjenosti omogoči neprestano prilagajanje potrebam bivanja in dela ter postopno oblikovanje obzidanega, delno ali popolnoma zaprtega dvorišča – borjača. V strnjeni arhitekturi domačij, pokritih s plitvimi korčnimi strehami, med katere se pomnik razvoja tu in tam zareže v starejša strma in s kamnitimi škrilami krita streha, izstopajo dimniki. Ti označujejo odprta ognjišča, ki so v sestavi kuhinje – glavnega bivalnega prostora. Arhitektura prave primorske pokrajine pa ima v primerjavi z drugimi slovenskimi krajinami izredno enotno podobo. K enovitosti pa spet prispeva kakovosten avtohtoni kamen. Iz domačega kamna – krednega apnenca – so ustvarjeni zidovi hiš in konzole, ki nosijo iz enakega materiala oblikovane plošče zunanjih hodnikov. Tukaj so še kamniti stebrički, stopnice in okvirji fasadnih odprtin. Kakovostni kamen pa v tej pokrajini ni samo določal in usmerjal gradnje, ampak je postopoma postal tudi izrazno sredstvo likovnega plemenitenja. Ravne in trikotne preklade, stebri, sklepni kamni in drugi sestavni deli vidno poudarjenih členov so likovno poudarjeni z izvirnim kamnoseškim okrasjem, napisi, znamenji in podobami. Kamnoseške mojstrovine, ki lepšajo in krasijo, poleg kamnoseškega znanja prav tako izpričujejo umetniško nadarjenost preprostega ljudstva. To je s svojo dejavnostjo v času baročnih likovnih meril doseglo v stavbarstvu in kiparstvu vrhunec svojega razvoja in se na tem področju povzpelo do odličnih dosežkov. Mnogi kiparji namreč pravijo, da je kamen zahteven material, ki ima svojo težo in težnost, je za tistega, ki se z njim nekaj časa druži, nepozaben partner. Če uberemo pot proti Brkinom, se srečamo z veličastnimi cipresami, oljkami in mandljevci. To so drevesa, ki so imela že v antiki veliko in razvito simbolično bogastvo in ki nam naznanjajo bližino morja ter predstavljajo pokrajino, poseljeno že zdavnaj pred našim štetjem. Mnoga po slemenih, po pomolih ali pod vrhovi hribov oblikovana naselja so v nekem času izginila. Nastala so nova, vendar vedno s poudarjeno obrambno vlogo, v enakem materialu in po istih gradbenih načelih. To so vasi, podobne majhnim mestom, nekoliko odmaknjene od morja, čeprav do sem še vedno sežejo tako topli kot hladni morski vet-rovi. Te hiše tukaj so večinoma dvonadstropne ter naslonjene druga ob drugo; njihovo obličje in s tem mnoge značilne gradbene in oblikovne prvine pa so zaznamovane z mehkim kamnom, flišnim peščenjakom. Kamen je naravni material; ima vrsto lastnosti, ki se jih ne d� spoznati drugače kot z dolgotrajno ročno obdelavo. Brez tako pridobljenih izkušenj tudi strojna obdelava kamna ne more biti uspešna. Stroj kamnoseku olajša delo in mu prihrani čas, vendar je na koncu le roka kamnoseka tista, ki izdelku da končno obliko ter eleganten videz. Uporaba ročnega orodja je temeljno znanje vsakega kamnoseka. Izbrani kamen najprej grobo obdela, mu da osnovno obliko, nato pa s postopnim odvzemanjem materiala in vedno bolj fino obdelavo izdelke dokonča. Kdor dobro obvlada ročno obdelavo, lahko celo na površini kamna izdela ornament ali izkleše napis. Zelo nadarjen kamnosek lahko sodeluje tudi s kiparji pri izdelavi spomenikov. Posebno zahtevna kamnoseška dela so restavratorski posegi na spomeniško zaščiteni stavbni dediščini. En sam nepremišljen udarec lahko naredi neprecenljivo škodo. Zato je pri tem opravilu potrebno vrhunsko znanje ročne obdelave. Če omenim zgolj dva umetnika svetovnega slovesa, ki sta ustvarjala v kamnu, gotovo ne morem mimo zmagoslavne italijanske renesanse z Michel-angelom na čelu ter doživeto okronanega baroka z G. Lorenzom Berninijem. Čeprav je bil Michelangelo pomemben arhitekt, je bil predvsem kipar. Ustvarjal je v marmorju in s tem ko je obvladal popolnost človeške anatomije ter poz-navanje človeških kriz, je iz obojega ustvaril pretresljivo izrazno moč upodobljencev. To je med drugim izraženo prav pri njegovem Mojzesu in Sužnjih, ki krasijo velikansko grobnico Julija II. v cerkvi San Pietro in Vincoli v Rimu. Ena od anekdot celo pravi, da ko je Michelangelo končal kip Mojzesa, naj bi udaril s kladivom po njegovem kolenu ter zavpil: »Zakaj ne govoriš z mano«? Arhitekta in kiparja Berninija pa so bolj mikala dela večjih razsežnosti in po njegovi meri je bilo prav gradbišče Svetega Petra v Rimu. Uredil je trg pred samo baziliko. Gre za velikanski zaprti prostor eliptične oblike, obrobljen s četvernim nizom 284 stebrov in 88 pilastrov. Zasnoval jih je kot namig na materinske roke Cerkve, ki sprejemajo množico vernikov – seveda vse v kamnu! Vse kamnite stavbe in njih ornamenti nosijo v sebi svojevrstno veličastnost in poseben patos. Veličastnost, ki je lastna le kamnu. Kamen vpeljuje poseben odnos tudi do prostora. Glede na oblikovanje lahko vnaša vanj umirjeno tradicionalno občutje ali pa avantgardnost moderne arhitekture. Priljubljenost kamna izhaja iz tega, da v odnosu do prostora ustvarja tudi svojevrsten občutek do narave. Kamnite površine preprosto navdihujejo ljudi k iskanju vedno novih podrobnosti v njegovi edinstveni strukturi. In neka stavba, ki jo oblikuje kamen, ni zgolj cilj sama po sebi, ampak uokvirja, tvori, oblikuje, daje pomen in omogoča naše pozitivno naravnano življenje. Arhitekturni prostor je živi prostor in tak prostor omogoča naše pozitivno sobivanje z materialom samim – v danem primeru s kamnom. Mojca Polona Vaupotič Kraška hiša G.L. Bernini, Trg sv. Petra v Rimu OD SLOVENIJE… »Pomagamo tam, gde kaj fali« Temperatura je tistoga zadvečerka gvüšno dosta pod nulo bila, gda so se pri gasilskom domi na Gorenjom Siniki začnili zberati prostovoljni gasilci (fajbekarge) z vesi pa eške iz Sakalauvec pa z Dolenjoga Senika. Za en malo so tá prišli župan najvekše porabske vesnice Gábor Ropoš, dva predstojnika Združenja slovenskih poklicnih gasilcev pa Tinka Bunderla iz Gornji Petrauvec, štera je sploj dosta pomagala pri tom, ka so porabski gasilci dobili 108 nauvi pa nücani zaščitni gvantov (védőruha). »Kauli letošnjoga maja so nas gorpoiskali, pa nam ponidili gvante za gasilce. Najoprvin sem nej dau valati, ka za telko penez gvante dobimo, vej edna takša garnitura košta više 1.000 euronov. Pravo sem si, če dobimo deset, je v redi. 16. augustuša so me pozvali pa pravli, ka pridejo poglednit, kama dajo gvante. Nejso s praznimi rokami prišli, včasik so gvante tö pripelali. Tau je biu najvekši dar za domanje gasilce, včasik so začnili gorprobavat« - je tomačo sinčarski župan pa dale gučo: »Tau ne vzememo prejk samo za sebé, liki aj Sakalauvci pa Dolenji Senik ranč tak dobijo. Če do v Števanovci pa na Verici gasilsko drüštvo meli, njim tö damo.« V imeni PGD Sakalauvci je od profesionalni kolegov iz Slovenije gvante prejkvzeu predsednik Štefan Majcan: »Sploj smo veseli, dobro bi pa bilau, če bi je nej trbelo nücati. Mi bi telko penez nej meli, ka bi tau küpli za naše gasilce«. Prejdjen dolenjesinčarski fajbekarov Tamás Treiber je tapravo: »Mi mamo v vesi 33 prostovoljni gasilcov, dobili smo 20 gvantov. Trnok smo radi, ka mo je leko nücali, gda de najbole trbelo. Na gnauk je v akciji 6-7 gasilcov.« Porabski fajbekarge so gvante dobili od Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, predsednik organizacije Jani Podrepšek je na Siniki povödo, ka so z vesel-djom pomagali kolegom na drügoj strani grajnce: »V Sloveniji má takše gvante praktično vsikšo prostovoljno drüštvo pa vküp je prišlo dosta nücani oblek tö. Pomagali smo v prekmurski Gornji Petrauvcaj, gde so nam gučali od Porabja. Prejk smo prišli pa poglednili, ka tü rejsan nega gvantov. Zatok smo se odlaučili, ka podarimo 108 kompletov.« Tau vse vküper košta blüzi 60.000 euronov, so povödali slovenski donatorge. »V Sloveniji sploj dobro sodelujejo profesionalni pa prostovoljni gasilci. Mi vsikdar pomagamo svojim kolegom, aj baukšo opremo (felszerelés) dobijo« - je eške tapravo Jani Podrepšek pa cujdau: »Naša organizacija je pomagala v Bosniji postaviti daum za mentalno betežne mlajše, djenau zdaj pa je akcija v Sloveniji ‚Tudi mi smo del vas’, v šteroj pomagamo edno šaulo zidati. Aktivni smo bili v Srbiji pa Makedoniji, zdaj smo prišli v Porabje. Pomagamo tam, gde kaj fali.« Gvanti do za dober nüc v Porabji. »Če je automobilska ali ovaška nesreča, če je požar, so sploj dobre obleke. Če trbej vanej delati, cisterno vlečti ali vodau pumpati, je ranč tak leko fajn ponücamo. Eške bole, če je sploj veuki mraz« - je biu veseli sinički župan Gabor Ropoš. Porabski gasilci so trnok veuki dar dobili od svoji profesionalni kolegov iz Slovenije. Vsi pa gnako mislijo: aj té gvante s kem več nücajo na vajaj pa s kem menje v pravi akcijaj. -dm- Zakon o davku na nepremičnine S prvim dnem novega leta je začel veljati zakon o davku na nepremičnine, ki nadomešča dozdajšnje nepremičninske dajatve. Davek, ki bo nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večjih vrednosti, bo za letos odmerjen na presečni datum 1. april. Stanovanjske nepremičnine, v katerih ima zavezanec stalno bivališče ali so oddane v odplačni najem, bodo obdavčene s stopnjo 0,15 odstotka, nerezidenčne nepremičnine pa s stopnjo 0,50 odstotka. Za nepremičnine, vredne več kot 500.000 evrov, bo za del nad to vrednostjo stopnja zvišana za 0,25 odstotne točke. Za stanovanjske nepremičnine bo za leto 2014 davčna osnova 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, za leto 2015 90 odstotkov te vrednosti, nato pa 100 odstotkov vrednosti. Davka so oproščene med drugim nepremičnine za javno infrastrukturo, sakralni objekti, diplomatska predstavništva, nepremičnine humanitarnih organizacij. Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Skupni priliv davka naj bi na letni ravni znašal okoli 400 milijonov evrov. Vlada podpira Türkovo kandidaturo Vlada se je seznanila z namero nekdanjega predsednika republike Danila Türka, da kandidira za generalnega sekretarja Organizacije Združenih narodov (OZN). Pri tem ga vlada podpira. Danilo Türk je leta 1992 postal prvi veleposlanik Slovenije na sedežu OZN-a v New Yorku, kot slovenski veleposlanik pa je v letih 1998 in 1999, ko je bila Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta, dvakrat predsedoval temu organu. Takratni generalni sekretar OZN-a Kofi Annan je Türka leta 2000 sicer imenoval za svojega pomočnika za politične zadeve, to funkcijo pa je opravljal več kot pet let. Aktualnemu generalnemu sekretarju OZN-a Ban Ki Moonu poteče drugi petletni mandat konec leta 2016. Porabski pa slovenski gasilci na Gorenjom Seniki po predaji zaščitni gvantov SPOMENIK BRANITELJEM NA TRGU ZMAGE Na pobudo Mestne občine Murska Sobota so ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti, na Trgu zmage odkrili spominsko obeležje vsem, ki so se leta 1991 borili za samostojno Slovenijo. Župan mestne občine Anton Štihec je na slovesnosti posebej poudaril, da je pomnik postavljen vsem, prav vsem braniteljem, ki so sodelovali v vojni v Sloveniji. Enako je poudarjal tudi slavnostni govornik Anton Krkovič, ki je izpostavil, kako pomembno za zmago je bilo sodelovanje med teritorialno obrambo, policijo in vsemi državljankami in državljani. Govornika sta pomen enotnosti poudarjala zaradi zapleta, ki je nastal, ko so v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo zvedeli, da bo na slovesnosti sodeloval nekdanji načelnik manevrske strukture narodne zaščite Anton Krkovič, čeprav je bilo dogovorjeno, da bo osrednji govornik le župan mestne občine. Zato se vetrani odkritja tudi uradno niso udeležili. Kakorkoli: obeležje, ki simbolizira tankovsko oviro, je postavljeno v neposredni bližini pomnika rdečearmejcu in partizanu - monumentalnega spomenika, po katerem je prepoznavna Murska Sobota. eR Iz Sakalauvec je zaščitne gvante simbolično prejkvzejo Pišti Majcan … DO MADŽARSKE Koncerti s svetov mešov Od Žužine krčme do piva Kõbányai Mešani pevski zbor ZS Avgust Pavel z Gorenjoga Senika so pozvali spejvat v Gornje Petrovce pa na Dolenji Senik. Badva koncerta sta bila 22. decembra. V Petrovcaj se je začnila sveta meša v 10-oj vöri, stero so slüžili domanji župnik Dejan Horvat, steri so nas lepau pozdravili. Po meši se je cerkev napunila z našimi adventnimi in božičnimi pesmimi. Cerkev je nabito puna bila, verniki so nam spejvanje zahvalili z velkim aplavzom. Gospod župnik so vsakšomi pevci dali lejpi Marijanski stenski kalendar, steromi smo sploj radi bili. Zahvalili smo se za te lejpi dar, ka je tau tö spomin na sveto mešo, stero smo leko poslüšali pri njij. Po koncerti so nas pogostili, v gostilni smo se družili z njinimi cerkvenimi pevci, gde so se dale čüle svete pesmi, stere smo vküper spejvali. Zadvrečerka smo šli zraven na Dolenji Senik, kama nas je pozvala slovenska samouprava spejvat k dvojezični meši, stero je slüžo domanji župnik Tibor Tóth. Najprvin smo šli na cintor, na groba Gabora Lazara in naše dugoletne pevke Irene Barber, vužgali smo njima svejče, zmolili Boga in vsakomi spopejvali eno pesem. Sveta meša je bila 30 dni po smrti Gabora Lazara. Po konci meše smo njemi zapeli pesem V nebesih sem doma. Po meši je tü tö biu adventno-božični koncert, telko lidi je bilau, kelko sem ešče tü nej vidla. Vse tau je bilau v kulturnom daumi, ka cerkev popravlajo, obnavljajo. Po koncerti so nas pogostili, smo se pogučavali pa spejvali našomi členi, steri je dva dni pred tejm srečo Abrahama, je biu 50 lejt star. Lepau se zahvalimo g. župniki Tibori Tóthi za sveto mešo, slovenski samoupravi za pozvanje pa pogostitev. Želejmo njim v nauvom leti vnaugo veselja, uspehov, mir in zdravje. V imeni MePz A. Pavel, Vera Gašpar Vse se je tak začnilo, ka je našo drüštvo (Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci) decembra v Otkovci eden stari ram razmatavalo, šteroga lastnik je nin v Meriki. Istino, nam je drügo nej trbelo, samo črpnjé smo nücali, ka je ešče tam kaj ostalo, so odpelali drügi. Črpnjé smo že cejlak dola do strejšnic pobrali, gda je nekak eden plej vöpotegno s streje. Že fejst ridjavi je biu, dapa zato tü pa tam so se kakšne liture (črke) vidle. Gda smo te plej malo dolaspucali z rokami, te se je že vse dalo prešteti, ka je za nas velko presenečenje bilau. HAGGENMACHER, KŐBÁNYAI és BUDAFOKI sörgyárak védjegy je pisalo, na srejdi pa eden grb, gde edna ženska nika v rokej drži. Tau smo znali, ka fejst stari zaščitni znak za pivo mora biti, dapa kak je tau sé prišlo, tau smo že nej znali. Dapa dja sem tau nej mogo pomiriti, doma od starišov pa v Otkovci sem začno spitavati, če kaj znajo od tauga rama. Tak sem te zvedo, ka v tau rami je gnauksvejta, ešče pred drügo svetovno bojno, krčma bila, stera se je tak zvala, ka Žužina krčma. Meni je tau malo čüdno bilau, zato ka od te krčme sem ešče nikdar nikanej čüjo. Tau sem te že bar znau, kak je te zaščitni znak taprišo, dapa tau sem nej brodo, ka ta znamka ka Kőbányai je te že tö bila. V drügom stopaji sem na interneti te Haggenmacher zaščitni znak začno iskati, pa tak sem te zvedo tau zgodbo, ka zdaj vam na kratko dolanapišem. V lejtaj 1800 so pivo že industrijsko začnili delati, pa k tauma je najbaukšo mesto Kőbánya bilau, zato ka so tam meli globoke zvrtene stüdence pa zamanice za hlajenje piva. Prva pivovarna je bila Pivovarna Kőbánya, stero so leta 1855 ustanovili, pa leta 1862 go je dolaküpo z Avstrije starejši Antal Dreher. Edna drüga firma, steri so tö pivo küjali, je bila Barber pa Klusemann, je leta 1867 edno delniško družbo naprajla z imenom Prva madžarska pivovarniška delniška družba. V tej delniški družbi je največ delnice eden bogati lastnik mlina Henrik Haggenmacher emo, steri je ovak bijo iz Švajca doma. Leta 1910 je vöstaupo iz te družbe pa svojo pivovarno napravo v Budafoki. Za volo tauga, ka sta se te dvej bogate družine kak Dreher pa Haggenmacher med seuv poduploma ženile, leta 1933 so iz dvej delniški družb edno naprajli z imenom Dreher-Haggenma-cher - prva madžarska delniška družba. Tak zdaj te že razmejm, kak je taprišla ta tablica pa zaka na njej piše, ka Haggenmacher pa tau ka Kőbánya-Budafok. Po intreneti sem dosta taši zaščitni znakov vido od te firme, dapa taše, kak go mi mamo, sem nej najšo. Zdaj ešče tau čaka na nas, ka niši kejp poiščemo pa te obnovimo naš zaščitni znak, pa te če v Andovce pridete, si ga leko poglednete. Karči Holec Uspešna madžarska zunanja politika Lani je bila uspešna madžarska zunanja politika, kajti diplomacija je dosegla napredek na vseh pomembnih področjih, ter ji je uspelo negirati večino napadov na državo, je povedal zunanji minister János Martonyi v intervjuju za MTI. Za največji uspeh si šteje rezultate na področju serednjeevropske politike oz. sodelovanja s sosedami. Pred Madžarsko je t. i. srednjeevrpsko leto, kajti v letu 2014 bo država vodila Srednjeevropsko pobudo (SEP), od julija pa tudi Višegrajsko skupino. Srednja Evropa je tudi zaradi zunanje trgovine pomembna za državo, je izpostavil zunanji minister, kajti 30 odstotkov madžarskega izvoza je usmerjen v države Srednjeevropske pobude. Martonyi je izjavil, da v odnosih s sosedami obstajajo sporna vprašanja, ki »jih ne pometamo pod preprogo«. Odnosi so spremenljivi, velikokrat odvisni od tega, kakšna vlada je na oblasti pri sosedah. Država je lani največ napredka dosegla v odnosih s Srbijo, posebej na področju nacionalne politike. S Slovaško so določeni napredki na gospodarskem področju in pri odpiranju novih mejnih prehodov, pogovori pa so neuspešni glede dvojnega državljanstva Madžarov na Slovaškem. Madžarski gripeni bodo varovali tudi slovenski zračni prostor Zaščito slovenskega zračnega prostora v okviru zveze Nato zagotavlja Italija z lovskimi letali, od začetka leta pa jo bo tudi Madžarska s svojimi lovskimi letali gripen švedske izdelave. Politična namera o tem obstaja že dalj časa, za konkretno izvajanje je potrebno odpraviti še nekaj administrativnih preprek, je pisalo v dnevniku Magyar Nemzet. Od leta 2015 bodo madžarska vojaška letala prevzela tudi varovanje zračnega prostora baltskih držav, ki nimajo lastnih letalskih sil. Madžarska bi to nalogo izvajala v obdobju med letoma 2015 in 2018. Na grobi nekdenešnje članice zbora, Irene Barber 1869. leta je Haggenmacher Henrik iz Švajca ustanoviu pivovarno Haggenmacher Kőbányai-Budafoki Sveta meša in koncert sta bila v kulturnom daumi, ka cerkev na Dolenjom Seniki obnavlajo Vövtegnjene vüje Milivoj Roš Vsigdar je sejdo na svojom mesti. Vsigdar je prišo ta nut v krčmou, ka bi si leko vöro po njem ravno. Najprva si je naroučo eden špricer, ga pomalek piu, dokejč je nej na sto prišo drugi špricer. Potejm je gor stano vsigdar gnako, vsigdar je gnako pravo: »Na, zbougom mi ostante! Dem nazaj delat.« Tou je bila njegva šega že lejta pa lejta, že deset pa deset lejt. Ge sam toga majstra spozno, gda je več nej najbole mladi biu. Brž sva si simpatičniva gratala, sledi že skur nikšne fejle pajdaša. Depa, nigdar sva nej na »ti« bila. Leko zavolo spoštüvanja ali pa zakoga drugoga volo. V tisto krčmou sam prišo vsikši petek ranč v tistoj vöri, gda si je majster čas vzeu za svojo pijačo, za svojiva dva špricera. Pa je vsikši petek gnako bilou. »Dober den, boug daj,« sam se poklono cejloj krčmi, gda sam nut stoupo. »Boug daj, majster! Vi pa ste si malo pauzo vzeli, ka si spočinete,« sam se samo njemi poklono. Njegve žive oči so ške bole svekle gratale, prva je vcejlak naraji vedo prajti vsigdar gnako: »Ja, žena mi je dopistila, aj si dva špricera spidjem. Ka pa gospoud, so znouva malo es k nam prišli?« Tak je bilou vsikši petek tam nin med poudnevom pa eno vöro popoudnevi. Kak bi se navčila, kak bi se zgučala, ka je leko samo tak pa nikak ovak nej. Pa je tou tak vövid-lo, ka na tistom mesti za stolom leko sedi samo un pa niške drugi nej. Leko pa ka so domanji lidge vedli, gda majster pride, pa so njemi mesto dali. Pa pri edni lidaj je takša šega gé, ka v domanjoj krčmej vsikši za stolom svojo mesto ma. Ne pounim, če sam gdasvejta za njegvi sto doj vsedo. Vsigdar sam stau za šankom skrak njegvoga stola pa sva se tadale zgučavala. Včasi je takšo tö bilou, ka mi je un kakšo pijačo plačo ali pa ge njemi. »Ne vejm, če leko? Žena mi je samo dva špricera dopistila spiti,« je vövidlo, kak bi se šalo. Tak sva pejški šla tadale, tadale so lejta tö šla. Edno lejpo toplo gesen je znouva od naja petek prišo. Kak vsigdar gnako: »Dober den, Boug daj,« sam se poklono cejloj krčmej. »Boug daj, masjter! Vi ste si malo pauzo vzejli, ka si spočinete,« sam se njemi poklono. »Ja, žena mi je dopistila, ka si dva špricera spidjem,« je škeu tadale name po staroj šegi pitati, depa, eden možakar za šankom ga je dola stavo. Bole na rejdki je ojdo v krčmou, depa, najšo se je tam, ka se je nut zmejšo v naja spouved: »Majster, vej pa dun nete prajli, ka vi ženo pitate, če leko dete na špricer. Tou vi komi drugomi gučite!« V krčmej je smrtna tiüča gratala, kak bi go neške vrezo. Majster je samo naraji ta pogledno, v tisti kraj z nevörvanim moškim. »Ge svojo ženo vsigdar pitam, če leko dem na špricer ali dva,« je odmejvo njegvi ledeni glas. »Takšo ge vam ne vörvlem, takši moški, kak ste vi…« je nej zgotouvo do kraja. Majster je s cejlim svojim tejlom pomalek gor stano. Skur črna senca se je potejgnola od njegvoga stola do možakara za šankom. Brezi rejči je njegvo visko, plečato tejlo pomalek šlou ta na konec šanka. Nika je nej pravo, v tiüči se je samo čülo, kak tisti na trdi slino požejra. Čakali smo. Ka smo čakali? Čakali smo, ka njemi nika napravi, njemi kaj spotere, zobe vövdari ali kaj takšnoga. Depa, nika od vsega toga je nej bilou. Samo ga je s cejlo pesnico prijo za vüjo pa njemi jo stisno. Tak krepko je tou napravo, ka je tisti samo gekno pa skur poklekno.Tak se je z njegvo vüjo v rokej obrno pa pomalik šou prejk cejle krčme do dveri. Tisti možakar pa vred njega ceji prignjeni skur po kolenaj. Majster je eške vsigdar biu tiüma kak riba, samo možakarovo stonjanje se je čülo. Že sta venej bila. Tam venej sta na lejvo zavinoula. Vsi smo šli za njima, eške krčmar je püsto krčmo odprejto. Tak smo šli kak kakša procesija: naprej vözravnani majster, pod njim trpeči možakar, za njima pa vsi drugi iz krčme. Gvüšno, ka smo se spitavali, ka pri vragej se ma zgoditi. Takšo je eške niške nej vido. Nejsmo se na glas zgučavali, stra nas bilou, ka kaj naupek ne napravimo, ne povejmo. Procesija je pomalek šla že eno dvejstou mejtrov. Nika nej tak vövidlo, ka se brž stavimo. Prignjeni kak kakši stari kriplin s püto na rbti je pri vsikšom stopaji gekno, majster ga je vsigdar eške bole krepko stisno. Njegvi stopaj pa je biu gnako dugi, gnaki v vsejm. Tam, kak ena mala pout zavine s poštije, se je za grajko postrašena tetica tak brž križala, ka je skur vöter grato. Procesija pa je šla tadale. Že smo gvüšno naprajli pou kilomejtra, gda majstrova nouga stoupi doj s poštije. Že smo bili pod njegovim ramom. Više gor na brgej je biu. Zdaj smo si že brodili, kama demo, kam se süče procesija kak kakša velka kača. Tam na dvouri ga je najkrepše stisno, ka je že cvilo. »Žeeeeeeeenaaaaa!!!! Žeeeenaaaaa,« je majster djau na cejli glas. »Žeeeenaaaa, geeee ojdiiiiiš?!« Odmejvalo je dokejč se je nej z gouške čülo, kak neške nebesko silo ma. Aj mi majstrova gospa ne zamejri, depa, rejsan se je čülo, kak bi kakšna kusta stvar lejtala zmejs med drejvami. »Ka pa raščiš?! Vej pa vejš, kama sam šla,« je že bila venej s košarom, punim grbanjov pa lisičic. Majster ga je eške gnouk stisno za vüjo, ka je srmak skur düšo püsto. »Žena, povej, sam te pito če leko dem na eden ali dva špricera?« je biu njegvi glas zdaj bole mili pa topeu. »Ti, sumar stari, vej me tou vsikši den pitaš, ka zdaj o tejm trbej gučati,« je v nevou-li strosila z glavou. Majster je pogledno srmačeka, ga eške gnouk krepko stisno za vüjo pa njemi vcejlak naraji pravo: »Vidiš, ka majster ne laža?!« Potejm njemi je spüsto vüjo, se obrno, kak nika ne bi bilou pa nazaj v krčmou, procesija pa za njim. Tam smo tadale pili vsikši svojo pijačo pa smo se tak držali, kak bi se sploj nika nej zgodilo. Tistoga možakara sam več nigdar nej vido v tistoj krčmej. Nin za tri lejta sam ga v ednoj drugoj krčmej, daleč od tiste njegve nesrečne, srečo. Gledo sam ga, ga gledo bole od daleč pa vse bole gvüšen biu v tou, ka je njegva lejva vüja vekša od tiste druge. Tak se mi je vidlo, kak bi vövtegnjena bila. DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Sousedova krava Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Mali Lajči se je brezi kakše velke vole na dvouri prestapo es pa ta. Nikšnoga poštenoga dela si je nej najšo. Eške njegvi pes Herkules je biu nut v svojoj kučici. Un je tö brezi vole samo tak ta ležo. Za eden čas sta se na dvej potačaj pripelala Barbara pa Sini. Cinkala sta prva sta sploj prišla do Lajčijovoga rama, samo aj vej, ka se pelata. Čakala sta, ka de mali Lajči po svojoj staroj šegi za njima bejžo. Depa, nika takšnoga se je nej zgodilo. Mali Lajči je samo v eden kamen brsno pa njiva sploj nej pogledno. Barbara se je z Sinijon na paktrejgeri tadale pelala. Mama pa ata sta svojga sina gledala vö na okno. Nejsta vedla, zakoga volo je takši brezi vole. »Vejš ka, draga žena? Mi, starejši pa vejkši smo tö takši gé, ka takši den brezi vole više nas pride,« si je brodo ata. »Samo tou je gé, ka človek nigdar ne more vedeti, če de takši den trpo eden ali pa dva dneva.« »Ti vejš trno naoupak broditi pa gučati. Eden den leko samo eden den trpi pa nej dva dneva,« se je smedjala mama. Mali Lajči pa se je venej nej smedjau. Na sousedov dvour je krava prišla. Njiva krava, kak je šegou mejla koulak ojditi. Trbej prajti, ka je maloga Lajčija lepou poglednola. Un pa je njou sploj nej lepou pogledno. Nej samo tou, eške koriu se je z njou. »Ka je krava, ka me gledaš? Eške si nej človeka vidla?« Krava pa ga je eške tadale lepou gledala. Lajči pa njou nazaj eške bole čemerno. »Pravo sam ti, krava zmejšana, ne glejdaj me tak,« se je že zdejro na njou. »Eške malo me gledaj pa ta prejk stoupim.« Pa kak je pravo, tak je napravo. Šou je ta na sousedov dvour, ka de se tadale koriu s kravo. Zdaj pa tak! Vsi vejmo, ka je krava nej pes. Depa, leko skur takša kak pes samo nagnouk grata. Pa tak je bilou s tou sousedovo kravo. Kak je mali Lajči na dvour stoupo, ka de se z njou tadale koriu, se je zgoudilo. »Muuuuuuuuuuuuu,« je djala krava pa se že zagnala nut v maloga Lajčiva. »Ka to gé? Vej si pa ti nej bik, ti si krava. Ka se zaganjaš,« je najprva nej vörvo svojim očam. Depa, že tak včain je več nika nej spitavo. Več je nika nej spitavo, liki je z nogami kak najbole brž začno bejžati. Tak brž je, vejn, eške nigdar nej šlou. Kak bi pa ovak bilou, vej je pa krava bila včasin zar za njegvo zadnjo. »Krava, dola se stavi, ti si nej bik gé,« je zmejs eške leko pravo, depa, krava ga nej poslüšala. Mali Lajči je od velke nevou-le nej več bejžo po poštiji. Bole je leto kak pa bejžo. Tam nin za tri minute je že Barbaro pa Sinija zgrabo. Pa nej samo zgrabo. S kravo zar za seuv je že pred njiva prišo. Kakoli je Brabara klačila pedale, nej je Lajčija pa kravo mogla zgrabiti. Tam daleč sta se stavila. Leko, ka je krava zmantrana gratala ali pa oba nagnouk. Kakoli že, vcejlak pomalek sta prouti večeri prišla vsikši na svoj dvaur. Mali Lajči pa je že vedo prajti ka: »Geste takši den, ka leko bole brž dem od biciklina. Ja, samo dobro kravo moram meti, pa de kak najbole brž.« Miki Roš Tradicionalna pobožična ekskurzija mladih iz Prekmurja in Porabja 27. decembra, kakor je že skoraj tradicija, je Klub prekmurskih študentov spet organiziral pobožično ekskurzijo za svoje člane in za nas, člane Sekcije mladih Porabcev. To leto je naša destinacija bila Graz/Gradec v sosednji Avstriji. Cilj - kot je seveda vsakega našega srečanja - je bil, da mladi prekmurski in porabski Slovenci preživimo krasen dan skupaj, se malo družimo in se malo pogovarjamo, seveda slovensko, med seboj. Odšli smo na izlet dopoldne, okrog desete ure iz Monoštra in smo bili v Gradcu že ob pol dvanajstih. Malo manj potovanja letos, vendar enako razpo-loženje kot lani. Ko smo prispeli v Gradec, smo dobili malo prostega časa, in sicer smo preživeli nekaj ur v nakupovalnem centru Seiersberg, hodili smo malo po trgovinah, smo - predvsem punce - uživali v pobožičnih razprodajah in smo postali že zelo lačni do pol treh, ko smo skupaj pojedli kosilo v lokalni restavraciji. Po kosilu smo nadaljevali izlet v centru mesta, kjer smo se sprehajali po čudovito okrašenih ulicah, obiskali smo majhen umetni otok na reki Muri, potem pa smo pogledali mesto tudi s ptičje persperktive, z grada. Po slikanju prelepega razgleda in kratkem sprehodu z grada smo šli proti glavnemu trgu mesta, kjer se nahaja tudi Mestna hiša. Tam smo se dogovorili spet za malo prostega časa, eni so šli malo na kuhano vino ali vročo čokolado, drugi po trgovinah v tej zadnji uri našega izleta. Okrog sedme ure pa smo že odšli na pot domov. Lahko iskreno rečem v imenu vseh udeležencev izleta, da smo res uživali ta dan v Gradcu, ki ni daleč od Porabja, vendar kljub temu ni vsak dan, da ga obiščemo. Ta izlet je bil zelo lep konec leta 2013 in smo z dobrimi spomini lahko začeli leto 2014. Najlepša hvala vsem organizatorjem, Klubu prek-murskih študentov, da smo se lahko tudi mi udeležili izleta, in šoferju, da smo varno prispeli domov. Anamarija Bedič, članica Sekcije porabske mladine Prekmurski in porabski študentje v Gradcu (Murinsel) PETEK, 10.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA, 11.55 SVETO IN SVET: KNJIGA KNJIG, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA, SLOV. NAD., 20.30 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2014, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: ŠAH IN ŠPORT, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 10.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 15.55 SKRIVNOSTI GLASBE: PRVIČ, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 NA OBISKU, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 GOLDMAN SACHS: BANKA, KI VODI SVET, DOK. ODD., 18.10 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 TOČKA, 20.00 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, DOK. SER., 20.45 SODOBNA DRUŽINA, AMERIŠKA NANIZANKA, 21.10 URA, ANG. NAD., 22.00 NADZORNIKA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.35 SKRIVAJ, FRANCOSKI FILM, 0.50 TOČKA, 1.40 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 11.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OZI BU, RIS., 7.02 MODRA KRAVA, 7.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: V GORE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 BINE: PISMONOŠA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.35 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 7.55 ZVITI ČRVIČKI, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.29 ŽIVALSKE ZGODBE: VOHLJAJOČI PUJSKI, 8.30 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.50 VELIKI PRIJATELJI, OTR. SER., 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 NAJ SE PREDSTAVA ZAČNE, DOK. FILM, 9.40 BIZGECI, RIS., 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM, 10.50 IZGUBLJEN V AFRIKI, DANSKI FILM, 12.20 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 KULTURNI VRHOVI MESTOM, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI AVTO LETA 2013, 21.20 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 22.10 POROČILA, 22.40 POLJE KRVI, ŠKOT. NAD., 23.40 OZARE, 23.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFO-KANAL SOBOTA, 11.01.2014, II. SPORED TVS 7.40 TARČA, 9.00 UMETNI RAJ, 9.30 OSMI DAN, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.40 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 19.30 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 ROMEO IN JULIJA, BALET, 21.20 KABARET, AMERIŠKI FILM, 23.10 SOBOTNA GLASBENA NOČ: THE ROLLING STONES - RESNICA IN LAŽI, 0.00 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 12.01.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VIDEM-DOBREPOLJE, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: JEZUSOV KRST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2014, 14.45 SLOVENSKI VODNI KROG: MUTSKA BISTRICA, DOK. NAN., 15.20 MULAN, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 PESEM JE - VITA MAVRIČ, 17.30 VESNA, SAMO, HIPERBOLA ... SPOMINI ČAPOVIH UČENCEV, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: 15. DEL: POSADIMO DREVO, DAN. NAD., 21.05 INTERVJU, 21.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.05 KERAMIKA IZ ČASA RIMLJANOV, DOK. ODD., 22.40 POROČILA, 23.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFO-KANAL NEDELJA, 12.01.2014, II. SPORED TVS 7.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.10 SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR Z 7.30 GLOBUS, 8.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.35 TURBULENCA, 9.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 11.35 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.30 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 17.40 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA : UKRAJINA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER, 21.35 CITY FOLK - OBRAZI MEST: MEXICO CITY, 22.00 RDEČI KMERI - VPRAŠANJE PRAVIČNOSTI, DOK. ODD., 23.20 AGAPE, KRATKI FILM, 23.40 BELI ZAJEC, TV-IGRA, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 13.01.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VELIKI PRIJATELJI, OTR. SER., 10.45 INFODROM, 11.00 ZIMSKE: OTON ŽUPANČIČ IN MIROSLAV KOŠUTA, ODPETA POEZIJA, 11.10 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: ŠAH IN ŠPORT, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TRNOVO ROBIDOVJE: POLETNA ZGODBA, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PLATFORMA, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL PONEDELJEK, 13.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.20 ZIMSKE: OTON ŽUPANČIČ IN MIROSLAV KOŠUTA, ODPETA POEZIJA, 8.30 MOJA SOBA: DIJAŠKI DOM TABOR, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, 15.05 INTERVJU, 15.55 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, DOK. SER., 16.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.25 PRAVA IDEJA!, 17.55 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): SRBIJA : POLJSKA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: GOETHE!, NEMŠKI FILM, 21.40 JACK TAYLOR: DUHOVNIK, IRSKA MINI-SERIJA, 23.10 TOČKA, 0.00 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 14.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.00 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 11.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: V GORE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 BINE: PISMONOŠA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.35 NAJ SE PREDSTAVA ZAČNE, DOK. FILM, 12.15 PLATFORMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: JEZUSOV KRST, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 21.00 PRILETNI PARAZIT ALI KDO JE MARKO BRECELJ?, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 14.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.55 NAJ SE PREDSTAVA ZAČNE, DOK. FILM, 9.10 INFODROM, 9.20 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.20 SLOVENSKI AVTO LETA 2013, 15.40 GLASNIK, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 KERAMIKA IZ ČASA RIMLJANOV, DOK. ODD., 17.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.40 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.05 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.35 NA UTRIP SRCA, 21.35 SKRIVNOSTI GLASBE: ODVISNOST IN TIŠINA, DOK. SER., 22.00 VSI SO VENCI VEJLI - JANEZ DOVČ IN BOŠTJAN GOMBAČ, 22.05 LIPICANCI - JANEZ DOVČ, BOŠTJAN GOMBAČ IN METOD BANKO, 22.15 SEVER, NORVEŠKI FILM, 23.30 TOČKA, 0.15 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 15.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 PEPI VSE VE O LUTKAH, POUČNA NANIZANKA, 11.55 PRILETNI PARAZIT ALI KDO JE MARKO BRECELJ?, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: DRAGULJ, ITALIJANSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 15.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, 15.25 PESEM JE - VITA MAVRIČ, 15.40 VESNA, SAMO, HIPERBOLA ... SPOMINI ČAPOVIH UČENCEV, 16.45 GLASNIK, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): FRANCIJA : POLJSKA, 21.45 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPOTNA ODDAJA, 22.15 ŠPORTNI IZZIV, 22.45 KUHINJA Z DUŠO, NEMŠKI FILM, 0.20 TOČKA, 1.10 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 16.01.2014, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 MALE SIVE CELICE, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA: NOVA PRIJATELJICA, RIS., 15.55 ADI V VESOLJU, RIS., 16.00 VSE O ROZI, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOSJE, 20.55 POGOVORNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 16.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 SLOVENSKI VODNI KROG: MUTSKA BISTRICA, DOK. NAN., 14.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 15.45 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 16.35 TOČKA PRELOMA, 17.05 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 19.15 ŽREBANJE DETELJICE, 19.20 UMETNOSTNO DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO, 21.55 SKRIVNOST EDWINA DROODA, ANG. NAD., 22.50 IZGNANSTVO, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 0.15 TOČKA, 1.05 ZABAVNI KANAL zveza.hu www.porabje.hu