DRŽAVA RISE CESTO PO SVOJE
KOMANDIR P.P. ZAPUŠČA VARNO IZOLO I JADRALSKO ROKOMETNI VIKEND
l!'.;	>' '	,-v '	v
O PIRHIH IN JAJCIH
(Mef) Ne zugodi se prav pogosto, da bi ena stvar imela dva tako različna pomena v vsakdanjem govoru in razumevanju. Z jajci se radi obmetavamo takrat, ko hočemo povedati, da nekdo govori neumnosti, nekaj brez smisla ali celo škodljivega, uporabljamo pa jih tudi takrat, ko bi radi nekomu pripisali preveč ali premalo poguma. Ko pa ta ista jajca dobijo barvo ali celo vzorce postanejo pirhi in postanejo pomemben simbol velikonočnih praznikov in čaščenja kristusovega ponovnega rojstva oziroma novega življenja nasploh. Ljudje smo od vedno radi imeli simbole. Stoletja in tisočletja so simboli spremljali razvoj človeštva, nikoli mu niso nič posebnega dali a so bili vedno deležni posebne pozornosti ljudi. Celo umiralo se je zanje pa naj so bili v obliki zvezde ali križa, krone ali kose, coca cole ali heroina. Vsak od nas ima nekakšen svoj simbol, ki mu pomeni nekaj več kot drugi predmeti iz vsakdanjega življenja. Eni prisegajo na nogometno žogo, drugi na vinsko trto, tretji na značko avto-
fC Banka Koper
mobila, četrti pa na dolgolasega možakarja z baretko. Največja značilnost simbolov pa je ta, da nikoli niso enako pri srcu vsem ljudem. Simboli so predmet ideoloških, znanstvenih, gostilniških in družinskih sporov. Poglejmo samo našo zastavo in grb. Nekatere je pred leti motila zvezda, druge zdaj moti neprepoznavnost oziroma podobnost s slovaško zastavo in grbom. Tako so spori o simbolu prišli celo v državni zbor in ni vrag, da se zdaj zdaj o tem ne bo izrekalo celo ustavno sodišče. Tudi izolski grb je bil deležen podobne razprave. Enkrat je bil galeb debel, drugič suh, oljčna vejica enkrat obrnjena navzgor, drugič navzdol, na spodnjem deluje bilo enkrat sonce, drugič otok.
In čeprav se s takšnimi simboli ukvarja celo znanost imenovana heraldika se včasih zdi, da gre vendarle za pomožna sredstva ob pomanjkanju zavesti ali ob navadni pozabljivosti. Pirhi so zato, da se ob njih verniki spomnijo ponovnega Kristusovega rojstva, občinski grb je zato, da se potrkamo po prsih in se pohvalimo, da smo Izolani. Tistega o jajcih pa zdaj raje nebi razpredali, saj so vendar prazniki pred nami.
ti i
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
POGLEJTE NA MORJE
Že vse od začetka tega tedna je izolski zaliv dobesedno poln belih jader najrazličnejših velikosti. Kot vsako leto so tudi tokrat ob velikonočnih praznikih k nam prišli nekateri najboljši avstrijski jadralci, ki se pripravljajo na mednarodne tekme, prva pa jih čaka že ta konec tedna, saj bodo sodelovali na tradicionalnem velikonočnem Spring Cup-u, ki ga organizirata JK Burja iz Izole in Jadro iz Kopra. Tudi letos organizatorji pričakujejo kakšnih 200 posadk in zanimive boje v katere se bodo vključili tudi domači jadralci. Regatna polja bodo pred petelinjim rtom (svetilnik) in pod bolnišnico, zato se v teh dneh, ko boste šli na sprehod, opremite še z dalnogledom. Imeli boste kaj videti.
www.slo-istra.com
izolske spletne strani
28. marec 2002
lzola-05/6401 1 10
IZOLA JE VEDNO IMELA DOVOLJ VODE
VSE IZOLSKE VODE
V moji mladosti je bila vsakdanja nuja in potreba poznavanja treh jezikov, ki so se prepletali iz okna v okno in od vrat do vrat bližnjih in daljnih sosedov. Izolanov, ki smo, foresti, prinesli s seboj vsak svoj košček kulture in očetnjave, sestopili in se stopili z okoljem. V moji zavesti je ostala zapisana modrost starih, npr. o platanah, ki so naravni strelovodi, moja ušesa so bila polna povedk in legend o Grkih, Atili, Rimljanih, Turkih, Benečanih, Avstrijcih ... o vojakih in vojskah, ki jih je bilo potrebno oskrbeti, najprej z vodo.
Poznam trpko resnico o zavijanju rib in mesa v listine, ki so za vedno zabrisale del izolske zgodovine. Mesto ribičev in delavcev je potrebovalo vodo za zalivanje vrtov in dolgih njiv z zgodnjo zelenjavo ... Izolani so (smo) dobro poznali dolga sušna obdobja. Čisto tiho se je zgodilo, da Izola ni bila mesto ribičev, ampak vodnjakov. Tako dragocenih, da sojih podobno kot v Kopru, celo vgradili v temelje hiš in nadzidali s svojimi domovanji. Ribja industrija je vzniknila prav v Izoli, ker je imela bogate in KVALITENE vodne vire.
Izolani so številne zdravstvene tegobe zdravili s termalno vodo od 13. stoletja vse do 2. svetovne vojne. Izola je imela en sam vodni mlin, a učinkovit namakalni sistem Danes govorimo o vili rustiki kot o gomili obdelanih kamnov, ne vemo pa, da je obsegala preko 200 ha, vodovodni sistem, ogrevalni sistem, pokopališče ..."I veci" govorijo o velikanskem vodnjaku - fontana de fora - ki ni bil tisti pred sedanjo reševalno postajo.
Ne vem, kateri popis vodnjakov naj bi bil izgubljen - osebno poznam tistega iz leta 1981, kjer so popisani poleg vodnjakov tudi cisterne, izviri in vodovod. Uporabili smo ga v lanskem šolskem letu pri obširnem raziskovalnem projektu, ki sem ga na OŠ Livade vodila čez vse leto ob pomoči sodelavcev in zunanjih dobrovoljnih pomočnikov in svetovalcev. Med drugim smo dokumentirali vodnjake v liniji od Simonovega zaliva, Dantejeve, Morove, Drev. l.maja in Cankarjevega drevoreda Že obstoječi zapis smo dopolnili.
Takrat sem javnost tudi opozorila na slučajnostno najdbo devetega vodnjaka v temeljih hiše ob nekdanjih vratih, na območju nekdanjega samostana v starem delu mesta, dva sta še pod stavbami v ulici Okt. revolucije. Učence je presenetilo in prizadelo odkritje, da od 1998. dalje v Izoli NI VEČ vodnjaka z neoporečno pitno vodo, čeprav jo domači še pijejo.
Vsem vodnjakom je še danes skupno (po pričevanju lastnikov in domačinov), da v njih voda NE PRESAHNE OB NAJVEČJI1I IN DOLGOTRAJNIH SUŠAH.
Gospa Krivičič je z učenci posnela kratek dokumentarni fdm o izrabi naravnega vira vode v Arrigoniju, v ostalih dveh tovarnah (podjetjih), kjer so do nedavna te vire še izrabljali, pa nas niso marali.
V osrednji knjižnici in pokrajinskem arhivu v Kopru obstaja dokumentacija in zemljevidi o izolskih vodah, arhitektonskih in komunalnih napravah, tudi o "avstrijskem vodovodu", ki danes še služi svojemu namenu, jutri ne bomo več vedeli zanj. Kot ne vemo več za zbiralnik, perilnike, ribnike ... le vodnjaki in cisterne so še, pa vodni izviri, ki delajo sive lase tistim, ki bi radi imeli klet pod zemljo. Vodnjaki so in bodo, dokler bodo hiše z vrtovi in LJUDJE, ki skrbijo zanje.
Učenci OŠ Livade so Izolo odkrivali, kot je v učbenikih in knjigah ni. Lepša se jim je zdela tista z vrtovi ob hišah, senco parkov in drevoredov, ki Izoli dajejo poseben videz, vzdušje in vonj. Upam, da tega ne bodo pozabili na poti v odraslost. Z raziskovanjem izvora toponimov in ledinskih imen so znenada zazvenele tuje vse livade in jagodje in mladinske in druge ...in zmrazilo nas je ob branju različic poteka izgradnje avtoceste.
Znali smo si odpreti okno z DRUGAČNIM pogledom na Izolo, morda samo za eno šolsko leto, morda za življenje, vsaj dokler se bomo srečevali z. ljudmi, ki v Izoli niso začasno, ki vedo, kaj je avtohtonost in domoljubje.
Drugod bi morda tako obširen in kvaliteten šolski projekt znali ovrednotiti s časom, prostorom in sredstvi za izdajo preproste vezane izdaje. Morda jo bomo imeli čez čas. Morda že jutri. Morda je tudi to vezava na daljši čas z obrestmi in podjetništvom osveščanja in uzaveščanja krajinske slike in dediščine.
Lilia Ratoša
35. seja občinskega sveta
ČLANARINE ZA TURIZEM LETOS NE BO
Svetniki bodo poslušali poročilo o varnostnih razmerah v občini, sklepali o pogojih občine Izola pri določanju lokacije za bodočo hitro cesto in kanalizacijskega voda do Kopra ter .govorili o spremembi pravilnika o članarinah Zavoda za turizem
Na tiskovni konferenci pred redno sejo občinskega sveta smo novinarji poslušali poročilo komandirja izolske policijske postaje Stanislava Kofalta o varnostnih razmerah v občini Izola.
Poleg cele vrste statističnih podatkov, ki jih policisti zadnja leta zelo sistematično spremljajo smo izvedeli predvsem to, da se povečuje število kaznivih dejanj in prekrškov, ki so povezani z materialnim položajem posameznikov, saj je veliko drobnih tatvin, zabeležili pa so tudi nekaj več kršitev javnega reda in miru, čeprav je bilo večjih kršitev manj, saj je lani januar s kar dvema množičnima pretepoma postavil nove standarde.
Tudi prometna varnost je v okviru povprečja, zaskrbljuje predvsem to, daje povprečna starost storilcev prometnih prekrškov med 18 in 24 leti. Vsekakor pa je komandir, ki sicer zapušča Izolsko postajo in odhaja na delo na postajo pomorske policije, povedal, da je Izola z okolico varen kraj, kjer je bilo delo policista velikokrat tudi prijetno, saj je bilo sodelovanje z ljudmi in lokalno oblastjo res primerno.
BREZ TURISTIČNE ČLANARINE
Koliko jeze je bilo v zraku pred nekaj več kot letom dni, ko smo v Izoli med prvimi v Sloveniji uvedli takoimenovano obvezno članirino lokalni turistični organizaciji. Takrat so se uprli mnogi, predvsem tisti, ki so resno podvomili v to, daje njihova dejavnost v takšni zvezi s turizmom, da bi morali plačevati tudi to drugače imenovano turistično takso. Obvezni člani Lokalne turistične organizacije so namreč postali skorajda vsi obrtniki, od gradbincev do cvetličarjev.
Revolt zaradi takšnega včlanjevanja je pripeljal do tega, daje Upravni odbor Zavoda za turizem predlagal spremembo pravilnika o članarini, ki jo je podprla tudi Območna obrtna zbornica. Končno so občinski svetniki sprejeli sklep s katerim so plačevanje članarine določili postopno in sicer tako, da bi prvo leto obvezni člani plačali le polovico, drugo leto dve tretini, tretje leto pa šele polno članarino. Potem so predlagatelji ugotovili, da so narobe brali zakon o pospeševanju turizma in daje obveznih članov bistveno manj kot ob prvem "vpisu".
Ker je glede tega vprašanja nekaj bistvenih pomislekov vezanih na Zakon o pospeševanju turizma je Upravni odbor Zavoda za turizem pripravil predlog po katerem bodo letos začasno zamrznili plačevanje članarine lokalni turistični organizaciji. Integralni občinski proračun bo tako prikrajšan za dobra 2 milijona tolarjev namenskih sredstev za pospeševanje turizma, ampak plačniki bodo tega dejstva gotovo veseli.
LUCI ZA DREVORED IN PARK
Delavci J.P. Komunala te dni kopljejo v drevoredu 1. maja, ter postavljajo nove cevi za električno inštalacijo ki bo služila napajanju luči javne razsvetljave v drevoredu in v sosednjem parku Pietro Coppo. Kot je znano je Elektro Primorske zaradi varnosti izklopil nekatere luči, tako da je bil park ponoči strašljivo temen. Zdaj, ko bodo vkopali novo inštalacijo bodo postavili tudi nove svetilke, ki sojih sicer kupili v Italiji in pri nas. Del luči je tovarniško izdelan v Italiji, zgornji del pa je domače izdelave.
V JAGODJU Sl ŽELIJO VEČ OD TURISTIČNE TAKSE
Na seji Sveta krajevne skupnosti Jagodje, ki je potekala v minuli torek, so tokrat kar nekaj besed namenili turizmu. Kot pravi predsednik sveta KS Maks Filipčič je v Jagodju kar precej sobodajalcev, zato se s tega konca iz naslova turistične takse tudi stekajo določena sredstva. Zato bi si želeli, da bi se kaj več tega denarja k njim tudi vrnilo. Ker skozi območje, ki zajema KS Jagodje, potekajo številne sprehajalne poti, med njimi tudi popularna trasa Parenzane s tunelom, bi si želeli, da bi bile le-te označene. Zdaj namreč nikjer ni nobene oznake in krajani opažajo, da se pogosto, da sprehajalci sprašujejo za smer poti, ker se na številnih cestah in križiščih, predvsem v starem Jagodju večkrat ne znajdejo.
Medse so zato povabili tudi predstavnike turističnega društva, da bi se lotili tudi te problematike. Sestanka se je udeležil predsednik Turističnega društva Alojz Pečan, kije med drugim predlagal, naj v Jagodju ustanovijo sekcijo društva, v okviru katere bi lahko uresničevali svoje interese. Glede označevanja poti pa je povedal, da je v sklopu ureditve trase Parenzane predvidena tudi namestitev označevalnih tabel, kar naj bi se zgodilo do junija, ko bo potekalo praznovanje ob njeni 100-letnici.
Sicer pa so si v krajevni skupnosti po besedah Maksa Filipčiča tudi v letošnjem letu zadali kar nekaj nalog za ureditev infrastrukture. Tako je v občinskih načrtih že odobrena sredstva za postavitev javne razsvetljave na več križiščih in delih cest v starem Jagodju ter na odseku ceste pod cervijo Marije Loretske do Dobrave. Ker se v Jagodju znajo marsičesa lotiti kar sami, ne da bi čakali na pomoč občine, so pred nedavnim tudi prispevali k temu, da so še štiri družine uredile nekaj sto metrov ceste do svojih hiš. Tako postopoma slabijo za izboljševanje bivalnih razmer na tem izjemno privlačnem območju, kjer je opaziti kar nekaj novogradenj ter številne adaptacije hiš.
Pričakujejo pa, da bodo pristojne občinske službe poskrbele tudi za namestitev cestnih kažipotov na cestni povezavi med Jagodjem in Šaredom ter proti Kortam, kjer zdaj ni prav nobene označbe.
V zvezi smo za pojasnilo zaprosili Martina Podbreznika, predstojnika Urada za komunalni razvoj, ki pravi, da je omenjena slemenska cesta od Jagodja za Šared, pa tudi tista proti Kortam preozka za dvosmerni promet. Ker gre za bivši kolovoz, je na nekaterih mestih široka le 2 metra, da bi lahko zarisali črte in uredili vso signalizacijo pa bi morala biti po predpisih široka vsaj 4 m. Zato je kategorizirana kot javna pot, kar je nižji nivo kategorizacije. "O problematiki takšnih cest v občini smo precej razmišljali" je dejal Podbreznik."Men/mo, da zadostuje, da so takšne ceste v uporabi domačinov in tistih, ki pač vedo zanje. Če bi jih opremili s kažipoti, bi na nek način spodbujali tudi tujce k njihovi uporabi. Vendar kot vem, tudi tamkajšnjim domačinom ni posebej v interesu, da bi se po teh cestah večal promet, saj so v prvi vrsti namenjene njim. Sicer pa, če krajevna skupnost meni, da bi bilo smiselno namestiti kažipote, naj da našemu uradu to pobudo in razmislili bomo tudi o tem, " je stališče pristojnih služb pojasnil Podbreznik.	(Karmen Bučar)
Hitra cesta Koper- Lucija
DRŽAVA RIŠE KAR PO SVOJE
Trasa hitre ceste je v glavnem znana, ostajajo pa nekateri odseki kjer se načrti Darsa in občine Izola ne ujemajo v celoti. Koliko hiš bo treba podreti oziroma stanovalce preseliti?
Izolski občinski svet bo danes obravnaval in sprejemal predhodne pogoje občine Izola k lokacijskemu načrtu za hitro cesto Koper -Izola. Gre pravzaprav za nekoliko neobičajen dokument, saj je bilo pričakovati, da so načrtovalci v predhodnih dogovorih in strokovnih posvetih uskladili možnosti in zahteve obeh strani: državne in lokalne. Toda ob pregledu predloga lokacijskega načrta za hitro cesto, ki bo v izolsko občino vstopila nekoliko nad Božičevo kmetijo pod bolnico in se potem v loku spustila po pobočju proti obstoječi štiripasovnici, je bilo tudi laiku jasno, da se nam na območju nad Stavbenikom obeta pravi labirint različnih vstopov in izstopov s hitre ceste, krožišča, povezovalne ceste in še kaj.
ODVEČ KROŽIŠE?
Načrtovalci, ki jih je najelo ministrstvo so namreč brez posebnega dogovora z občino zarisali dodatno krožišče (krožna verzija križišča) preko katerega naj bi sedogajal izvoz iz hitre ceste na mestno vpadnico in hkrati izvoz za bolnišnico na hribu. Na lokacijo krožišča imajo v občini pripombe že zato, ker posega v zadnje še zazidljivo območje v tem delu občine, poleg tega pa so v lokalni skupnosti pripravili tudi boljše, cenejše in enako učinkovite izstope iz hitre ceste. Po varianti Ministrstva bi namreč ob tem izstopu na razdalji kakšnih 200 metrov hitrost vožnje zmanjšali s 100 na borih 30 ali 40 kilometrov na uro, kar seveda neizogibno pomeni ustvarjanje kolon ob izstopu za Izolo.Dodaten problem pa je še povezovalna cesta med tem novim krožiščem in glavno pentljo, ki bo nadomestila sedanje izvennivojsko križišče pri Rudi. Ta splet cest se že na načrtu zdi zelo kompliciran, v živo pa bo verjetno še bolj, čeprav je res, da drugače verjetno niti ni mogoče, če so hoteli načrtovalci slediti glavni povezovalni cesti hitre ceste z mestom. To funkcijo bo prevzela sedanja Industrijska cesta, ki bo seveda presekala sedanje območje Stavbenika, tako da bo nujno preseliti del njihovih poslovnih prostorov na sosednje območje.
Gradnja kanalizacije med Izolo in Koprom
ODPLAKE POD PARENZANO
Potem ko so vsi trije občinski sveti sprejeli odločitev o gradnji čistilnih naprav po katerem bomo Izolani svoje odplake pošiljali v koprsko čistilno napravo, se zdaj že nadaljujejo postopki za posamezna dela, saj brez pripravljene dokumentacije in potrjenih projektov ne bo mogoče kandidirati za denar iz evropskega pridružitvenega sklada.
Čeprav so mnenja o ustreznosti takšne odločitve, vsaj v Izoli, še vedno deležna tudi nekaterih pomislekov pa je treba postopke peljati naprej, sicer bi se lahko zgodilo, da bi zamudili jesenski rok, ko še lahko kandidiramo na omenjena evropska nepovratna sredstva. Seveda tudi v primeru, če na natečaju za evropsko posojilo ne bi uspeli projekt ostaja, le njegova realizacija bi postala zgolj breme treh obalnih občin in države.
Občinski svetniki bodo danes obravnavali in sprejemali Program priprave lokacijskega načrta za povezovalni kanalizacijski kanal med Izolo in Koprom. Pravzaprav bodo sprejemali dokument le za izolski del trase, drugega pa bodo sprejemali koprski svetniki. Povezovalni kanalizacijski kanal bo vkopan v temelje nekdanje železniške proge Parenzane, kar seveda pomeni, da bodo tam potrebna kar obsežna izkopavanja. Na določenih mestih bo treba urejati in popravljati tudi kamnomet (zaščitni zid) seveda pa bo treba poskrbeti tudi za urejanje prometa med Koprom in Izolo, saj bo gradnja povezovalnega kanala gotovo motila normalno odvijanje prometa.
Če bodo postopki pridobivanja dokumentacije, kandidiranja na razpisih in pridobivanja vseh ostalih soglasij potekali po (zelo napetem) rokovniku, potem se bodo konkretna dela začela jeseni leta 2003, trajala pa naj bi približno 6 mesecev. _______________________________
PRIKLJUČEK IZOLA
V občini so tudi prepričani, daje treba del ceste, ki poteka skozi občino Izola obravnavati kot celoto, saj se je doslej pokazalo, da je obravnavanje takšnih projektov po sektorjih posledično prineslo nekatere pomanjkljivosti. Lep primer je odsek že zgrajene hitre ceste, kjer niso bili pravočasno pripravljeni preboji za poti, ceste in druge komunikacije. Eden takšnih je bil predviden pod cesto v območju Petrolovega servisa, vendar ga takrat niso uredili, zdaj pa ga bo treba vrtati. Cesta je namreč povsem presekala komunikacijo med območjem nad Servisom in Jagodjem, tako da morajo, naprimer, lastniki kmetijskih zemljišč ali taborniki za pot do mesta po trikrat daljši poti kot prej, ko hitre ceste še ni bilo.
KOLIKO HIŠ BO TREBA RUŠITI?
Gradnja hitre ceste seveda vedno in povsod terja žrtve. Te so v obliki zemljišč, zgradb in tudi ljudi, ki morajo živeti v neposredni bližini takšnega infrastrukturnega objekta. Tudi v primeru gradnje izolskega dela hitre ceste bo tako, začelo pa se bo že pri spomeniško zaščiteni stavbi Božičevih, ki jo bo cesta sicer obšla, vendar je vprašanje kako bo v njej živeti, saj bo cesta prišla iz tunela v neposredni bližini. Podobno se obeta še nekaterim zgradbam na območju glavnega izvennivojskega križišča oziroma pentlje, kjer naj bi nekatere hiše bilo treba podreti, posamezne pa najbi celo ostale sredi vseh tistih obvoznic Za nekatere bo tako treba poiskati nadomestne lokacije, teh pa bo, tudi zaradi poseganja ministrskih načrtovalcev v območje zazidljivega območja, vse manj. V občini pravijo, da želijo ta problem reševati celovito, saj občina pri pridobivanju novih zazidalnih površin na nezazidljivem območju katerega lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč nima veliko možnosti, medtem ko gredo državi te stvari bolje od rok. Po sedanjih predvidevanjih bo treba na tem območju rušiti vsaj 5 objekte, vsaj še enkrat toliko pa jih bo treba zavarovati pred hrupom in drugimi vplivi takšnega infrastrukturnega objekta.
KAJ S S KRIŽIŠČEM PRI RUDI?
Z dograditvijo hitre ceste in pripadajočih objektov bo sedanje izvennivojsko križišče pri Rudi izgubilo sedanjo funkcijo in bo pravzaprav motilo urejanje športno rekreacijske cone, kije načrtovana na tem območju. Seveda pa vse te gradnje ne bodo potekale istočasno, zato bo tudi nadvoz nekaj časa še tam, morda pa bo celo dobil kakšno funkcijo v navezavi hitre ceste in bolnišnice na hribu. Lokalni urbanisti sicer razmišljajo o tem, da bi cesto do bolnišnice speljali mimo Mehana in naravnost do prvega ovinka pod bolnišnico, vendar je to le ena od idej, vsekakor pa bi morali to povezavo odmakniti od bodoče izolske športno rekreacijske cone. (DM)
Velikonočni prazniki
VEC KOT LE PIRHI IN ZEGNANA SUNKA
■ 'C ...
■ '.-h
Velika noč je za mnoge napomembnejši krščanski praznik, saj je pravzaprav praznik novega življenja, praznik veselja ob ponovnem Kristusovem rojstvu pa tudi praznik trpljenja ob njegovi: smrti. Od vedno ga je spremljalo ' veliko simbolov, ki so poosebljali 1 življenje, trpljenje in Kristusovo, rojstvo, v turističnih krajih pa je postal tudi praznik oziroma napovednik prihajajoče turistične | sezone. Izolskega župnika Andreja Sedeja smo povprašali kako danes verniki čutijo ta praznik.
-	Težko je videti, kaj vse je v ljudeh, saj je praznik večplasten. Eno je njegova teološka vsebina, drugo pa je osebno razumeanje- vsakega posameznika. To kar opažamo je, da ljudje začenjajo pri praktičnih stvareh, kot so naprimer simboli, potem pa vse bolj prihajajo do prave vsebine tega praznika.
-	Kako se to pozna pri obisku verskih obredovi?
-	Vsekakor se zelo pozna. Na cvetno nedeljo smo imeli nabito cerkev in jih je bilo morda celo več kot jih bo na samo Veliko noč. Morda je razlog tudi temu, da je cvetna nedelja povezana z oljčnimi vejicami in oljka postaja pravi simbol tega praznovanja. Tudi blagoslov oljk je zelo otipljivo dejanje, oljčno vejico imaš v rokah, jo postaviš v stanovanju, podariš nekomu. Pri Izolanih pa je to še posebej izrazito, saj imamo oljčno vejico tudi v našem grbu. Zato so ljudje prišli k obredu z oljčnimi vejicami, za tiste, ki so bili brez smo jih še mi pripravili, kar precej pa smo jih odpeljali tudi našim duhovnikom in rojakom v Muenchen, tako da smo naredili tudi ta most razumevanja in sodelovanja.
-	Pirhi v Istri menda niso poseben simbol Velike noči.
-	Verjetno je res bolj povezan z Nemško cerkvijo, sicer pa gre za zelo star simbol, saj so ga imeli že Egipčani kot simbol novega življenja. Preko simbolov pravzaprav lahko pridemo do vsebine Velike noči.
-	V Kortah je trenutno razstava pirhov in drugij velikonočnih simbolov, pri pripravi ste sodelovali tudi vi.
-	Sodelovala je naša župnija, kaplan Sašo Mugerli pa je bil zraven tudi pri pripravi materinskega dneva. Ta se letos koledarsko ujema ravno z Veliko nočjo in je zato dobil poseben pomen. Zanimivo pa je, da ga prav zaradi tega nismo liturgično praznovali, ker ne sodi v praznovanje Velike noči zato ga bomo prenesli na 8. april.
-	Nasploh je bil letos koledar zelo "zgoden".
-	Pa niti ni najhitrejši, saj mislim, da bo leta 2005 Velika noč 27. marca, pust pa bo padel točno na 8. februar, ko imamo kulturni praznik. Velika noč se namreč ravna po luninem koledarju in je vedno prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni.
-	V Izoli so velikonočni prazniki tudi nekakšen turistični barometer. Se to pozna tudi pri obisku cerkve?
-	Seveda, če je več ljudi v mestu je več ljudi tudi pri obredih. Pri svetem Rokuje zdaj zelo veliko vernikov, ker je tam blizu pač hotel Delfin, vidimo pa tudi veliko tujih turistov. Zanimivo je, da so me iz Delfina klicali kdaj bo drugo leto Velika noč, ker očitno planirajo že zdaj dopust za drugo leto.
-	Kje vse imate obrede?
-	Pri sv. Mavru, sv. Roku in v Kortah. Ker sva vsega dva je dela več kot preveč ampak za takšen praznik ni nič težko.
-	V soboto boste blagoslavljali jedi.
-	Interes za ta obred je zelo velik, saj bomo na veliko soboto imeli pri sv. Roku blagoslavljanje dvakrat, pri sv. Mavru enkrat, na podeželju pa menda kar na petih krajih, v Cetorah, Maliji, Morganih, Medoših in v Kortah. Vse kar prinašajo ljudje k blagoslovu so simboli, ki so povezani z Veliko nočjo. Hren in meso recimo predstavljata trpljenje, tako kot potica v obliki krone. Ljudje imajo na ta način nekaj v roki in preko tega dobijo tudi neko drugo sporočilo, kije v tem primeru sporočilo Velike noči, polno upanja in vere v novo, boljše življenje.
Velikonočni prazniki so znanilci upanja in človeka potrjujejo v njegovem temeljnem hrepenenju po nesmrtnosti in večnosti. Človekov duh se namreč ne zadovolji z umrljivostjo telesa. Vsaka nedelja je "mala velika noč" in vsak dan naj se napolni z upanjem velikonočnega jutra. Bodimo vstajenjski kristjani in s tem upanjem tudi boljši ljudje.
Buona Pasqua a lutti. La Pasqua e' vera Pasqua se diventa per noi un fatto quotidiano. Se, inchiodando nella croce il nostro limite, ci apriamo alla liberta
Andrej Sedej, župnik
OBREDI VELIKEGA TEDNA
Veliki četrtek - zahvala za sv. mašo in duhovnike
Škofova krizmena maša v Kopru - stolnica, ob 9.30 uri. praznična sv. maša pa v župnijski cerkvi v Izoli ob 19.00 uri.
KORTE: sv. maša ob 19.00 uri. Pred sv. mašo priložnost za spoved.
Veliki petek - Jezusova smrt na križu, post in češčenje križa
Na dan Jezusove smrti je strogi post. Pobožnost križevega pota bo ob 15.00 uri, zvečer ob 19.00 uri pa obredi češčenje križa. Ta dan ni svete maše.
KORTE: obredi velikega petka ob 19.00 uri. Pred obredi priložnost za spoved.
Velika sobota - Jezus v grobu. Blagoslov jedil.
Blagoslov jedil: pri sv. Roku ob 14.00 in 16.00 uri, v župnijski cerkvi pa ob 17.00 uri. Vabljeni k velikonočni vigiliji - slavju luči zvečer ob 19.00 uri. Ta večer bodo v koprski stolnici prejeli zakramente uvajanja katehumeni - tudi iz kortežanske župnije.
KORTE: Blagoslov jedil: Cetore ob 15.00 uri, Malija ob 15.30, Morgani ob 16.00, Čedlje ob 16.30, Medoši ob 17.00, župnijska cerkev ob 17.30. Od 18.00 naprej priložnost za spoved. Obredi velike sobote ob 19.00 uri.
Velika noč Gospodovega vstajenja
Sprememba ure! Praznovanje začnemo z velikonočno alelujo in praznično procesijo - ob 6.30 uri. Praznična sv. maša je ob 10.00 uri in zvečer ob 19.00 uri. Ni sv. maše pri sv. Roku. Pri vseh sv. mašah bo ofer za stroške gradnje nove šole in semenišča v Vipavi.
KORTE: sv. maša ob 10.00 uri v župnijski cerkvi, ob 11.30 na Maliji.
Velikonočni ponedeljek
Pri bogoslužju ob 10.00 uri ta dan sodeluje zbor italijanske skupnosti Halietum. Sv. maši tudi zvečer ob 19.00 uri. Maša v Domu upokojencev - ob 15.00 uri. KORTE: ob 10.00 uri sv. maša.
Bela nedelja - mala velika noč
Sv. maše po običajnem umiku. 8.30 sv. Rok, 10.00 in 19.00 v Izoli.
KORTE: sv. maša ob 10.00 uri in na Maliji - ob 11.30 uri.
Izboljšajte si vsakdanjo vodo Z informiranimi kozarci !
Kozarci, ki dokazano izboljšajo fizikalno-kemične* lastnosti pijač in s tem ugodno vplivajo na naše zdravje in počutje.
*(Preizkušano na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani, Mednarodnem registru metod za monitoring, Fakulteti za biologijo državne univerze Lomonosov v Moskvi)
REVIJA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Dobri obeti na turistični borzi
HOTELIRJI SO NASTOPILI KOT IZOLA
Sredi marca (16. - 20. 3. 2002) je bila v Berlinu tradicionalna Mednarodna turistična borza, zagotovo eno največjih in najpomembnejših turističnih srečanj in razstavišč v Evropi. Ce že ne gre drugače potem turistični delavci na Berlinski borzi zagotovo vedo, kakšna sezona se jim obeta tisto leto. In če upoštevamo, da je letos na borzi sodelovalo skoraj 10 tisoč razstavljalcev iz 181 držav, potem je jasno, da turistično gospodarstvo za letos načrtuje dobro sezono. Takšne so bile tudi ocene organizatorjev in udeležencev, ki so ugotavljali, da bo letošnja sezona v znamenju kulturnega turizma, obiskov znamenitih mest, toplic in aktivnih počitnic. To so lahko spoznali tudi predstavniki izolskega turističnega gospodarstva, ki so že tradicionalni udeleženci Berlinske turistične borze.
Posebnost letošnje predstavitve izolskih turističnih podjetij je bila pravzaprav na njihovi suknjičih, saj niso nosili le priponke z imenom njihovega hotela pač pa so imeli priponko Izola, kar pomeni, da so dejansko prodajali našo blagovno znamko, ki tudi na berlinski borzi ni bila neznana. Na novinarski konferenci je bilo menda od tuje nemške novinarke celo slišati, da je Izola gazela slovenskega turizma, kar seveda razumemo kot kompliment a tudi dobro de.
Prejeli smo
CIPRESE V IZOLI
Izola - občankam in občanom prijazno mesto. Tako že nekaj let na javnih nastopih in v medijih poudarja izolska županja Breda Pečan. Žal, kot kaže, so tisti, ki delajo zanjo in za vse nas, drugačnega mnenja. Ali pa preprosto niso pravi ljudje na pravem mestu, sicer bi znali razmišljati tudi malo širše, ne le v smeri prej obstoječega, slabšega stanja. Javna graja nikakor ni v moji navadi, sploh pa graja ljudi, ki jih osebno ne poznam. Početje na Bazoviški ulici v Izoli pa mi je stopilo na žulj. Najbrž obstajajo razlogi, da imamo tovornjake, kopače in drugo mehanizacijo pod okni že približno pol leta. Ne razumem pa poteze, da bi namesto odstranjenih cipres posadili še več takšnih dreves. Poleg tega, da so bile ciprese, cedre in druga drevesa na obeh straneh pločnikov tako blizu in pomešana, da je bilo vse skupaj videti kot ena velika 'ciganerija', skratka ničemur podobno,
Bazoviška ulica brez visokih cipres zdaj končno diha. Laže dihamo tudi občani, ki nas že vrsto let tare alergija zaradi cipresovk. Srbeče oči, razdražena sluznica, kihanje, glavoboli in drugi znaki alergije nas spremljajo dan in noč. Kar poglejte v lekarni opozorila o koncentraciji cvetnega prahu cipresovk. Morda vam bo 'kapnilo', da bi - če že morate kaj na novo saditi - izbrali občanom bolj prijazno rešitev od cipres (in tudi drugih alergenov).
Do takrat pa lahko v imenu alergikov farmacevtskim družbam vsak dan pošiljate lepe pozdrave iz Izole, kjer (predvidevam) se iz leta v leto povečuje število odjemalcev njihovih izdelkov, tudi po vaši zaslugi. Morda vas in nas nagradijo za zvestobo. (Nives Krebelj)
"CVETKE BREZ SMETKE" TUDI NA OBALI
Mladinski odsek Obalnega planinskega društva Koper je v soboto, 23.3.2002, že peto leto zapored organiziral čistilno akcijo "Cvetke brez smetke". Čistili so otroci obalnih osnovnih šol in vrtcev: OŠ Antona Ukmarja Kojier, OŠ Dušana Bordona Koper, OŠ Aleša Beblerja Hrvatini, OŠ Ankaran, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Vojke Šmuc Izola, Vrtec Pobegi, Vrtec Koper; Vrtec Škofije, Vrtec Šalara.
Sodelovalo je 165 otrok in 35 odraslih, ki so nabrali 90 vreč smeti.
V preteklih štirih letih so se otroci lotili Slavnika iz različnih smeri, letos je bila na vrsti slovenska obala od Debelega rtiča do Pirana. Marljivi "čistilci" so se na koncu zbrali v Simonovem zalivu in se okrepčali s sendviči, čajem in piškoti. Za zaključek so otroci iz nabranih pločevink, plastike, papirjev in drugih odpadkov, izdelali domiselne skulpture, ter tako pokazali, da se lahko odpadke tudi drugače uporabi, jih reciklira. Akcija seje zaključila s skupnim plesom in pesmijo.
MO OPD Koper se zahvaljuje vsem udeležencem in sponzorjem: Občina Koper Urad za okolje in prostor, Droga Portorož živilski industriji D.D., Pekarstvo in slaščičarstvo Kruh Koper D.D., Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv D.D., Avtobusni prevozi Rižana
» A».s. fife
, n - ^
O tem kakšna bo sezona si zdaj tudi izolski hotelirji že upajo govoriti. Glavna sezona bo najmanj takšna kot lani, saj skoraj nimajo več kapacitet, ki bi jih prodajali v juliju in avgustu pa tudi pred in posezona dobro kažeta. Tradicionalni turistični agentje so potrdili zvestobo Izoli, srečali pa so tudi nekatere nove. Seveda pa bo za kaj več treba izboljšati in še razširiti našo turistično ponudbo.
Vsega skupaj je sejem obiskalo nekaj več kot 122.000 obiskovalcev od tega kar polovica iz drugih držav. Prisotnih pa je bilo tudi 7.000 novinarjev iz 124 držav in ni vrag da ne bomo o Izoli lahko brali tudi v katerem od tujih časopisov ali turistični reviji.
OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA
Občinski štab za Civilno zaščito
OBVESTILO
ZA OBČANE OBČINE IZOLA
Občane občine Izola ponovno obveščamo o obvezi prijave kurjenja v naravnem okolju (ko je razglašena velika požarna ogroženost se v naravi ne sme kuriti), ki je bila določena z Odlokom o varstvu pred požarom na območju občine Izola (Uradne objave Občine Izola, št. 16/2001).
Prijava poteka na sledeči način:
-	občan, ki želi kuriti mora le-to prijaviti na teritorilano pristojnem Prostovoljnem gasilskem društvu
-	ob prijavi občan dobi "POTRDILO O PRIJAVI KURJENJA", ki gaje dolžan imeti s seboj v času kurjenja - potrdilo o prijavi in tudi samo kurjenje, po določilih Odloka, nadzirajo tako gasilci, štab Civilne zaščite in tudi občinska inšpekcija
URADNE URE za prijavo kurjenja so:
1.	za območje PGD Korte, vsako soboto med 08.00 in 12.00 uro v Gasilskem domu Korte, Korte 44
2.	za območje PGD Izola, vsako soboto med 08.00 in 12.00 uro v Gasilskem domu Izola, Brkinska ulica 15
-	po določilih Odloka sc lahko kuri
(CE NI RAZGLAŠENA VELIKA ALI ZELO VELIKA POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJA):
1.	v petek popoldan
2.	v soboto cel dan in
3.	v nedeljo dopoldan.
Vse dodatne informacije lahko občani dobijo na sedežih gasilskih domov med uradnimi urami v soboto:
-	PGD Korte: 05/642-01-36
-	PGD Izola: 05/641-83-30 ali v
-	službi za zaščito in reševanje občine Izola na tel. št. 05/660-02-03.
Občinski štab za Civilno zaščito
OZARA - POMOČ, KI JO PREMALO POZNAMO
Morda niste vedeli, da v Izoli deluje pisarna društva Ozara, ki skrbi za informiranje in svetovanje, v njenem sklopu pa delujejo tudi klub svojcev, klub prostovoljcev in skupina za samopomoč. Pisarna je res v Smrekarjevi ulici št. 21, vendar ob prvem obisku v njej ni bilo opaziti posebnega dogajanja. Ko pa smo se naslednjič oglasili smo tam našli Danijela Mivška, ki je pred slabima dvema mesecema prevzel vodenje informacijske pisarne v Izoli. Pri delu mu trenutno pomagata Gašper in Aleš, ki sta na civilnem služenju vojaškega roka in sodelujeta pri skoraj vseh dejavnostih društva.
In kaj počnejo v društvu Ozara? Kot nam je povedal Danijel, kije sicer domačin, po poklicu pa socialni delavec, seje v treh letih, kar ta pisarna deluje v Izoli, na njih po pomoč obrnilo okrog 80 ljudi, ki so se tako ali drugače znašli v duševni stiski. Velikokrat ti ljudje, ki prihajajo iz vseh treh obalnih občin, potrebujejo le trenutno pomoč, pretežno pa se pri njih oglasijo tisti, ki so bili hospitalizirani, oziroma so uporabniki psihiatričnih storitev. Zanje izvajajo program za pobolnišnično oskrbo in psihosocialno rehabilitacijo, predvsem pa jim nudijo pomoč pri vzpostavljanju čimbolj samostojnega življenja ter podporo svojcem. Pri njih deluje tudi skupina za samopomoč, delajo pa tudi individualno, s posamezniki. Pomagajo jim pri stikih z institucijami, pri iskanju zaposlitve, pri načrtovanju prihodnosti posameznikov, pri tem pa spodbujajo predvsem samoiniciativnost uporabnikov. Zelo pomembne so socialne vezi, ki nastajajo v skupini, zato se vsaj enkrat mesečno odpravijo skupaj v kino, na gledališko predstavo, skupaj praznujejo rojstne dneve, pa tudi novo leto so praznovali skupaj. Pri tem je zelo dragocena pomoč sponzorjev in donatorjev, pravi Danijel. Dobro sodelujejo z izolskim Kulturnim domom in Avditorijem, kjer jim večkrat podarijo karte za ogled predstav, brezplačen vstopnice so dobili tudi za ogled predstav v izolskem kinu. Velikokrat se odpravijo tudi na pohode v naravo in osvojili so že marsikateri hrib v naši bližnji in daljni
okolici.
Delo s posamezniki je seveda zelo raznoliko, saj so potrebe različne. Tako nekaterim pomagajo pri stikih z institucijami, drugim pri opravilih na banki, nudijo pa tudi inštrukcije. Zgodilo seje tudi, da jih je nekdo zaprosil, da bi se rad naučil pisati, ker te možnosti v življenu ni imel, in tako zdaj eden od vojakov dela s to osebo. Radi bi tudi organizirali tečaj angleščine, saj vlada med člani veliko zanimanje.
V načrtu imajo še ustanovitev skupine prostovoljcev, ki bi pomagali pri delu z uporabniki. Nameravajo pa tudi vzpostaviti skupino za mlade, ki bi zajela populacijo od približno 18 do 28 let starosti, saj zanje primanjkuje tovrstnih programov. Namen takšne skupine bi bil predvsem psihosocialna podpora mladim in pomoč pri iskanju zaposlitve.
Kljub vsemu pa njihova dejavnost ostaja dokaj v senci, in marsikdo, ki bi morda želel njihovo pomoč, o njihovem delovanju ne ve skoraj nič, ali pa prav ničesar. Povprašali smo tudi na Uradu za družbene dejavnosti občine Izola, kjer bi morali kaj vedeti o delovanju društva, vendar nismo bili boljše sreče. Zato še njihov naslov:
OZARA, SMREKARJEVA 21, 6310 IZOLA, TEL: 05/640 35 73.
(K.B.)
IZOLANI GREMO V BENETKE
13. aprila ŠE ENA EKSPEDICIJA
Najprej smo bili dogovorjeni za soboto, 6. aprila, toda zaradi izjemnega zanimanja za obisk Benetk je bilo treba rezervirati še eno vožnjo in tako bomo Izolani v Benetke potovali dvakrat.
Prvi del ekipe (tisti najhitrejši) v soboto 6. aprila, drugi del pa naslednjo soboto 13. aprila.
Zanimiveje, daje tudi druga vožnja že dobro razprodana, tako da pohitite z rezervacijami, saj tretje možnosti ne bo.
Pri Kompasu Portorož so cene izleta za Izolane znižali za polovico (4.750 Sit na osebo), otroci do 3. let pa lahko potujejo s starši brezplačno. Rezervacije sprejemajo v agencijah ^riifiTtfiilMl Bele skale in Laguna ter v knjigami Graffit.
Poleg izleta v Benetke bo na poti tja in nazaj tudi veselo in zabavno z izolskimi igralci in glasbeniki.
OBVESTILO O OBČASNIH POPOLNIH ZAPORAH V IZOLI
(križišče V Jagodju, Prešernova cesta, Južna cesta in Cesta v Jagodje)
Skladno z zahtevami Dovoljenja za občasne popolne zapore lokalnih cest, vam sporočamo, da bo
v času od ponedeljka 25.03.2002, do predvidoma 30.04.2002
zaradi gradnje trgovsko poslovnega centra Livade oz. miniranja na gradbišču, občasno moten promet zaradi
15 minutnih popolnih zapor Prešernove ceste,
Južne ceste, Ceste v Jagodje in križišče v Jagodju.
Zapore bodo v navedenem terminu vsak drugi dan in sicer od 12.00 do 16.00 ure.
V času popolnih zapor bo obvoz urejen in ustrezno označen.
Zaradi varnosti prosimo vse udeležence, da se ravnajo po navodilih "minerske straže" oz. da upoštevajo znake!
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 041/631-815,
Dobrinja Marino - vodja gradbišča.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav!
%
9S&
r
N	LEGENDA: \\
JAGODJEj ;	»


S'
STAVBENIK, gradbeništvo d.
UliCri 15 niiijii 16. 6000 Kojxt
NOGOMET-3.DNL zahod
MNK IZOLA:GALEB ANKARAN 1:0(0:01
Strelec za Izolo: Mujkič (63-Im)
MNK IZOLA: Boškovič, Gerič (Mrak), Čavar, Ružnič, Kraja, I. Božič, D. Božič, Starčevič (Gavrič), Apollonio, Mujkič (Radovac), Nadal Izdani so imeli veliko dela z obrambno igro Ankarančanov in so zadetek dosegli le po enajstmetrovki, dosojeni nad Ružničem.
V	nedeljo bodo Izdani igrali doma proti zadnjeuvrščenemu Transportu
Jadran ROKAVAiAvtoplus KORTE
0:3(0:01
Strelci za Korte: Banica, Štampfer, Zaič Avtoplus Korte: Sirotič, Aščič, Zaič, Mehič (Bašič), Jankovič, Furlanič, Banica, Štampfer (Softič), Jureš, Gregorič, Serdinšek (Sorgo)
V	prvem delu enakovredna igra potem pa so Kortežani zaigrali napadalno in odnesli tri točke iz Dekanov. Tako so spet na 3. mestu in v nedeljo čakajo Adrijo iz Mirna.
ODBOJKA-2. DOL-moški ČrnučeJzola 2:3 (21, -19, -19,27, -11)
Izdani so v gosteh zmagali in so tako ob-koncu prvenstva na šestem mestu v sredini prvenstvene lestvice. Lahko pa bi bilo tudi malo
KAPUČINO

Lanska
bolje.
3. DOL ženske
BohinHnterval A Izola 0:3 (-20, -12, -21)
Izolanke nedvomno ne morejo pozabiti nepotrebno izgubljenih nizov iz prvega dela prvenstva, saj so zasedle končno tretje mesto z vsega eno točko manj kot drugouvrščeni Piran, ki se bo boril za napredovanje v 2. ligo.
JADRANJE-SPRINGCUP
Konec tedna bo Izola prizorišče največje že tradicionalne mednarodne regate v tem delu zaliva, imenovane Spring Cup (Spomladanski pokal) na kateri sodelujejo jadralci v razredih Laser, 470, Europa in Finn
Na regato, ki je kategorizirana kot regate za evropski pokal bo tudi letos nastopilo okrog 200 posadk, med njimi bo seveda največ avstrijskih, ki so tukaj na pripravah že skoraj ves teden in domačih jadralcev.
Seveda pa bodo prišli tudi sosedje Hrvati in Italijani ter jadralci iz bolj oddaljenih dežel kot so Češka, Nemčija Danska in Švedska. Organizator regate je JK Burja Izola v sodelovanju z JK Jadro iz Kopra, ki organizira tekmovanja jadralcev in jadralk v razredu 470. Letos gre seveda največ pričakovati Od Vasilija
Žbogarja v razredu Laser, ki trenutno vodi na evropski lestvici in Teje Černe v razredu Evropa, ki je bila lani na mladinskem evropskem prvenstvu druga. Polg njiju bo zanimivo spremljati še nastop posadk v razredu 470 in sicer nove posadke Čopi - Lisjak ter ženskih posadk Dekleva - Maučec in Orel - Orel ter seveda tudi novo kombinirano posadko izolske Burje in koprskega Jadra: Može - Dekleva.
Regate se bodo začele v petek in bodo trajale do nedelje, ponedeljek pa bo rezervni dan v primeru da bi imeli organizatorji težave z vetrom. Ker bodo regatna polja dovolj blizu obale bo tekmovanje gotovo zanimivo tudi za gledalce, ki bodo regate najbolje spremljali na plaži svetilnik.
ROKOMET 1.DRL moški Sevnica-Izola 20:10 (13:71
Izola: Vončina, Božič 5, Grujičič, Cetin 1, M. Muha, B. Muha, Vukovič 4, Žeger 3 (1), Bubnič, Čebular 3, Cah, Petrinja, Selišnik, Gregorič.
in bodoča LB ligaša sta v medsebojnem srečanju odločala le o tem, kdo bo zadnji. Obstanek med najboljšimi sta si zapravila že davno. Tako kot v Izoli in v obeh lanskih tekmah so tudi v soboto Sevničani dokazali, da so boljši. Takoj od začetka so povedli, vendar si prave razlike niso priigrali skozi prvih 50 minut. Tudi po nepotrebni diskvalifikaciji Boštjana Muhe še sredi prvega polčasa.
Izolska 6-0 obramba je delovala bolje kot v zadnjih tekmah in ob dobrem Vončini so v 49 minuti domači vodili le s tremi zadetki prednosti (18:15). Domači igralci so imeli na postavljeno obrambo veliko težav, prav tako kot tudi Izolani. Po 50 minuti pa so domači s tremi hitrimi protinapadi po napakah Izolanov v napadu, povišali vodstvo na 6 zadetkov. Obalni igralci so se predali in odtod visok poraz, ki bi vendarle lahko bil nižji, predvsem po prikazanem.
Mladi izolski rokometaši so se letos vseeno izkazali, vsaj s posamičnimi kvalitetami in zanimanje zanje je pokazalo veliko prvoligaških dubov. Posredniki so že okoli kluba in na žalost, mhodnje leto verjetno ne bo v Izoli več tistih, ki so etos pokazali največ.
I0K0MET-KADETI KRK IZOLIkRKSVIŠ 26:20
zolski kadeti so minulo soboto dokazali da sodijo med roljše ekipe v Sloveniji. Z lepo, pametno in lotrpcžljivo igro so povsem nadigrali goste. Na začetku so naši povedli in razliko vseskozi povečevali. Tekma je bila odločena približno v 40.minuti (19:11). Cadeti so trenutno na tretjem mestu, le točko za Irugouvrščeno Ribnico in 3 točke za vodilno škofjeloko, do konca pa je še 6 krogov.
, \ POGLED STRANI
piše ŽARKO uf	za Kapučino Šporrt

Poraz v Sevnici je Izolane tudi teoretično odpisal in rešil dilem o obstanku. Prvoligaški ples še ni končan, vendar bi morali že sedaj vedeti, predvsem pa organizirati delo, kako naprej. Vsa namigovanja o snubitvi izolskih
igralcev mogoče tudi niso resna, kar nekaj igralcev končuje srednjo šolo in ti bodo sigurno odšli. Tako se laho zgodi, da bo po koncu prvenstva ekipa "razpadla". Zopet bo ekipa sestavljena iz mlajših igralcev, brez izkušenj, predvsem pa brez trde podlage za normalno delovanje. Lanskoletne izkušnje, predvsem pa dejstvo, da l.b liga ni cenejša od sedanje, bi morale vse v klubu resno zamisliti. Žal je v Izoli tako, da vsi stavijo samo na zmagovalce in ko se zalomi težko kdo pomaga. Športni proračun res obljublja nekaj več "razkošja", vendar bo težko ohraniti rokometni primat na obali. Izolska dekleta so razigravanje pričela z zmago. Ekipo, katera jim je zadala dva poraza so tokrat premagale. Samo razigravanje sicer nima visokega tekmovalnega naboja, tudi tukaj so pizicije
jasne, vendar pa klub cilja na peto mesto. Nekoliko grenkobe ob dejstvu, da bi lahko bile višje pa odtehtajo prva mesta v vseh mlajših selekcijah. Tudi evropski "izlet" je ekipo dodatno ojačal, saj so dekleta spoznala tudi pravo stran rokometa. Praznično rokometno dogajanje v dvorani samo potrjuje, da nas RZS jemlje resno. Stopničke, katere nas ločujejo od najboljših so nižje, predvsem pa jih je manj. Seveda bi ob "pravih" slovenskih ekipah imeli več možnosti, toda globalizacija zajeda tudi v rokomet. Zadnja zmaga izolskih kadetinj nad Krimom (53:22) že napoveduje, da smo blizu centra, samo še avtocesta!
http//izola.gvcri.net
ROKOMET 1.DRL ženske
Sava Kranj- Izola Rori KMO 22:30110:17)
Kranj - Dvorana Planina, sodnika Pajič Gregor in Tomo iz Krškega
Sava: Jovičič, Karničar, Novovič 3, Šemrl 1, Janša, Žontar 1, Mrak 4(1),
Gojkovič, Šparovec 2, Olič 4, Bešter, Jemc, Gradišar 7(5), Kovač
Izola Bori KMO: Hodžič, Petrinja 4, Adamič 11(3), Hmjič 3, Čvorak 6,
Mitruševska,Šmitran D. 2, Argenti 2, Šviligoj, Sušelj, Višnjevec 2, Škopelja,
Kaltak
Izolanke so proti ekipi Save, ki jih je v rednem delu prvenstva izločila iz borbe za naslov državnega prvaka, odigrale odlično in zanesljivo zmagale. Le v uvodnih minutah so domače držale priključek s Primorkami, tam do 3:3, potem pa so naše punce prestavile v peto in izkušena gorenjska ekipa (večina igralk je starejša od izolskih veterank) so klonile. Izolanke so povišale na 9:3 in vprašanje zmagovalca bilo rešeno. Odlična 6-0 Obramba je bila nepremostljiva repreka za domače, če pa so le uspele mimo, so naletela na razpoloženo DarjO Kopelja, ki je zbrala 25 obramb. Naskok na končno peto mesto v državnem prvenstvu seje začel, s podobnimi predstavami pa je tudi relano dosegljivo. Še bolj veseli dejstvo, da so Izolanke začele igrati tudi na gostovanjih in predvsem prinašati domov točke.
KADETINJE
Izola Bori KMO - Krim Eta Neutro Roberts 53:22129:11)
Izola - Športna dvorana v Izoli, sodnika Markežič in Črnigoj Izola Bori KMO: Šviligoj 1, Gatej, Sušelj 2(1), Adamič 14, Petrinja 8(3), Argenti 10(2), Hmjič 9, Mitruševska 2, Čubrilo 2, Čič 2, Kaltak 2(1), Poljak 1 Krim: Rupert, Bagari 1, Kapič, Utješanovič 1, Pozvek 3, Lešek, Ajkič 1, Zupan 2, Ivanc, Krojtorovič 4(1), Bojanič 5, Velikonja 5(3), Repovž, Palislamovič 7-M: Izola 7(7), Krim 6(4)
Izklj.: Izola 10 min, Krim 8 min
Izolske kadetinje so dobesedno povozile vrstnice iz Ljubljane. Med strelke so razen ene od vratark vpisale prav vse igralke. Izstopale so seveda nosilke igre tudi iz članske ekipe. Velika večina pa se bo prihodnji vikend udeležila priprav slovenskih reprezentanc (članske, mladinske in kadetske), ki bodo v Izoli.
ROKOMET-STAREJŠI DEliKI MRK IZ0LA:RKSVIŠ 11:12
Izolski starejši dečki so minulo soboto gostili Sviš. Še enkrat več so dokazali da se lahko kosajo z starejšimi ekipami. Naši so tekmo sicer izgubili, so bili večino tekme boljši. Že na začetku so prevzeli pobudo in ob polčasu imeli ugoden rezultat (6:3). Vodstvo so nato še povečali na 8:3, nato pa je padla koncentracija. Pri izidu 8:6 so naši ostali še brez Srabotiča, kateri se je poškodoval. Nato so naši še držali vodstvo do 10:7, na koncu pa ni šlo in z igralcem manj prejeli gol iz sedemmetrovke. Tako so naši po 8 tekmah na četrtem mestu z 8 točkami, vodi pa Ribnica z 16 točkami.
Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, David Ivančič, Matej Srabotič, Uroš Srabotič 4, Matjaž Piantoni-Žeger, Rok Gomezelj 2, Rok Jurman 3, Jan Radojkovič, Matej Kleva, Miran Kaligarič, Matic Čebulj 2, Amel Redžič, Jasmin Dedič
MRK IZ0la:RK lliles RIK014:19
Izolski starejši dečki so vnovič ostali brez točk. Tokrat so bili od njih boljši igralci iz Ribnice, ki so bili boljši vso tekmo. Že na začetku so gostje povedli (0:3). Kasneje so se naši, predvsem po zaslugi Jurmana in Čebulja v napadu držali korak z gosti, a je trener Radojkovič imel premalo razpoloženih igralcev za kaj več. Tako so naši po sedmih tekmah z štirimi zmagami in tremi porazi še vedno na tretjem mestu, kar je lep uspeh glede na fizično razliko med njimi in nasprotniki. Naslednjo tekmo bodo naši odigrali v domači dvorani, ko pri njih gostuje Sviš.
VSAK ČETRTEK OB 21.30
A«/. K£KEC
( od AVSENIKA do RAKETE )
tel./fax: 05/ 641 67 24
KICK B0XING USPEL TURNIR V IZOLI
V telovadnici Livade je bil v nedeljo 2. turnir za državno prvenstvo v Semi contactu, ki ga je zelo uspešno organiziral izolski Tae Kwon Do klub. Na turnirju, ki je žal potekal istočasno s podobnim članskim turnirjem v Celju, je nastopilo več kot 100 tekmovalcev iz 14-tih slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci obeh izolskih klubov borilnih veščin. TUB KW0II DO klub IZOlR je imel predstavnike v vseh mlajših kategorijah, njihovi člani pa so nastopili na turnirju v Celju, klub borilnih veščin FikfO pa so zastopali tekmovalci v članski konkurenci.
Oboji so bili zelo uspešni, še posebej pa so navdušili mladi borci Tae Kwon Do kluba, ki sodijo v sam slovenski vrh.
Rezultati v mlajših kategorijah:
Mladinci -63: Dalibor Marčeta je z močnim nasprotnikom izpadel v prvem krogu
Mladinci -71 ks Darjo Svetljanovič, 1. mesto, Marko Vivoda, 2. mesto, Matevž Radin in Bojan Klobas - 3 mesto. Gre za izrazito izolsko kategorijo, za vstop v finale pa sta morala Svjetlanovič in Vivoda zmagati po trikrat.
Mladinci +71 ks Admir Sinanbegovič - 1. mesto. V finalu je premagal klubskega sotekmovalca Aleša Intiharja. Tudi v tej kategoriji sta morala za vstop v finale ob zmagati po trikrat.
Pii Članicah nad 65 kuje Tatjana Kofljač (Tae Kwon Do klub) zasedla 2 mesto,
med Člani pa so prevladovali člani kluba borilnih veščin Pikro, saj je v kategoriji nad 94 kg zmagal MarkO KUthC, v kategoriji do 89 kg pa je zmagal ZiVkO Dvorak Scnad Salkič je bil drugi v kategoriji do 84 kg, Serif Osmani je bil v isti kategoriji tretji, tretje mesto pa je v kategoriji do 94 kg dosegel Sezuret Osmani.
Člani Tae Kwon Do kluba so istočasno tekmovali na turnirju v Celju. Rezultatov še nimamo.
Povejmo še, da je bila organizacija turnirja zelo dobra, da so k temu največ pripomogli delavni člani in starši mladih tekmovalcev Tae Kwon Do kluba Izola in da si je tekmovanje ogledala tudi županja Breda Pečan. Na začetku turnirja so se z minuto molka spomnili tragično preminulega R0k3 Dolharja, ki je bil sicer član kluba borilnih veščin Pikro iz Izole.
Jadranje
IZOLSKA ZMAGOVALCA TRETJA NA SP

Na Svetovnem prvenstvu v Tampa Bayu na Floridi so zvozili vseh devet predvidenih regat. Kar prvih štirinajst mest so si razdelile posadke iz Velike :\.* • .
Brtanije, Švice in Australije. Naslov 'ISl' v svetovnega prvaka za leto 2002 sta si priborila Britanca lan Pinell in David Šcott, na drugo mesto sta se uvrstila njuna rojaka Richard Estaugh in Simon Potts, tretja pa sta končala Švicarja Erich in Reudi Moser. Prav Švicarja sta znanca Izole, saj sta lani zmagala odprto prvenstvo Slovenije, ki ga je pripravil JK Olimpie.
Na svetovnem prvenstvu v ZDA sta nastopila tudi Mik Kansky in Miha Slekovec (JK Olimpie), ki sta po dobrem nastopu na regati pred prvenstvom računala celo na uvrstitev v prvo polovico nastopajočih, toda na koncu se je pokazalo da so mojstri res mojstri in tako sta se na koncu uvrstila na 45. mesto med 59 posadkami. Glede na to, da se šele spoznavata s to konkurenco rezultat niti ni tako slab. Posamično sta dosegla 43., 52., 38.,in 44. mesto, dvakrat sta bila diskvalificirana, ter še 32., 29. in 36. mesto.
Kot rečeno jima je šlo bolje na Fireball International Regatti, ki je bila uvod v Svetovno prvenstvo. Mik in Miha sta regato končala na solidnem 27. mestu med 50 posadkami. Regata je bila podobna angleškemu državnemu pn enstvu, saj so si prva štiri mesta zagotovile posadke, ki prihajajo z otoka.
Sicer pa bo v naslednjih dneh na naslov JK Olimpie prispela ponudba Mednarodne jadralne zveze razreda Fireball za organizacijo evropskega prvenstva v Izoli, najverjetneje septembra leta 2003. Na prvenstvu pričakujejo udeležbo kakšnih 60 tujih in najmanj 15 slovenskih posadk, kar pomeni, da bomo imeli prvovrstni športni dogodek, ki bo podaljšal turistično sezono v Izoli.
Reprezentančni vikend
VSI ZENSKE ROKOMETNE REPREZENTANCE V IZOLI
Od petka 29.3.2002 do nedelje 31.3.2002 bodo v Izoli potekale priprave vseh ženskih rokometnih reprezentanc (članske, mladinske, kadetske in prvi pregledni trening reprezentance starejših deklic). Seveda bodo reprezentante odigrale tudi nekaj pripravljalnih tekem, tako da bomo videli pravo revijo slovenskega ženskega rokometa.
Po programu bo v petek ob 18.30 tekma med mladinsko in kadetsko
reprezentanco. V soboto zjutraj bodo treningi, v soboto popoldne pa skupni sestanek vseh reprezentantk s predsednikom RZS, Zoranom Jankovičem, trenerjem članske reprezentance Tonetom Tisljem in predsednico strokovnega sveta dr. Marto Bon.
Sledili bosta tekmi kadetske reprezentance z ekipo M Degro Pirana in tekma članske reprezentance z mladinsko reprezentanco v popoldanskem času bodo tudi pregledne tekme štirih področnih reprezentanc starejših deklic.
V nedeljo pa preostanejo še treningi mladinske in kadetske reprezentance. Od Izolank so bile v reprezentance v poklicane naslednje igralke:
v mladinsko reprezentanco Jelena čvorak in po starosti še vedno
kadetinje Ana Petrinja, Petra Adamič in Manuela Hrnjič v kadetsko reprezentanco Anja Argenti, Neža Mitruševska in Sabina Gatej (vodita jo trenerja Izole Boris Čuk in Dušanka Čuk) v reprezentanco starejših deklic Uiana Poljšak, Ines Kaltak, Lara Pavčnik, Meri Karajkovič in Lea Benuluč.
Seveda ste vabljeni na ogled vseh tekem, saj boste lahko spoznali cvet slovenskega ženskega rokometa.
KO KONKURENCA OBMOLKNE
To, da je izolski ženski rokometni klub prava tovarna novih in novih talentov je že znano, saj se izolske mlade rokometašice že vrsto let v slovenskem vrhu, zdaj pa se proti vrhu prebijajo tudi članice prve ekipe, ki so istočasno še vedno tudi mladinke, kadetinje in celo starejše deklice. Pogled na prvenstvene lestvice v posameznih kategorijah pove vse.
St.Jok. zmage r>eod porazi dani prejeti JpCko
1. KRIM	18	18	O	o	732	338	36
2. PIRAN	18	15	O	3	587	421	30
3. OLIMPIJA	18	13	O	5	572	489	26
■4. JELOVICA	18	1 1	O	7	496	469	22
S. ŽACEC	18	9	1	8	462	486	19
e. IZOLA BORI KMO	18	7	2	9	822	630	16
7 SAVA	18	7	1	10	413	562	15
8. GRAMIZ	18	4	3	1 1	424	536	1 1
©. BURJA	18	1	1	16	394	597	3
	18	1	O	17	370	543	2
kadetinje	it.tok.	imago	nood.	porazi dani		prejeti	točko
IZOLA BORI KMO	18	17	O	1	716	344	34
2. KRIM	17	13	2	2	437	383	28
3. OLIMPIJA	15	1 1	1	3	472	320	23
4 JELOVICA	15	8	1	6	336	326	17
5. KETING	15	7	1	7	395	407	15
6. PIRAN	18	6	1	9	388	426	13
7. PLANINA	15	5	3	7	290	339	13
8. GRAMIZ	15	5	1	9	309	353	1 1
C»	FU IF?.IA	16	3	O	13	273	483	5
stareiše deklice	15	O	O	16	155	366	O
							
	it.tek.	zmago	neod	TJ 0 S N a Al 2, TJ |			točke
1. IZOLA BORI KMO	13	13	O	O	436	160	26
2. HRPELJE	12	9	O	3	315	185	18
3. IL. BISTRICA	12	8	o	4	253	211	16
4 N GORICA	10	5	1	4	177	181	1 1
S. SE2ANA	12	5	1	6	213	247	1 1
e BURJA	11	3	1	7	149	207	7
7. KETING	1 1	2	1	8	174	243	5
8 GRAMIZ	15	5	1	9	309	353	1 1
C» F>l F? A fsj	12	O	o	12	102	372	O
mlajše deklice A	3* tek zmago neod porazi dam . prejeti točke						
-1. IZOLA BORI KMO	11	11	o	O	247	6«	22
2. HRPELJE	10	8	o	2	189	120	16
3	PIRAN	10	5	o	5	126	158	10
4	SEŽANA	11	4	1	6	166	174	9
5	KETING	9	4	o	5	100	134	8
6	BURJA	10	2	1	7	109	174	5
7	GORICA	8	O	o	8	61	156	9
mlajše deklice B	it.tok.	zmage	nood.	porazi	j	prejeti	točke
1. IZOLA BORI KMO	8	8	O	O	170	47	16
2	PIRAN	8	6	o	2	1 16	59	12
3. HRPELJE	7	3	o	4	81	70	6
4	IL. BISTRICA	7	1	o	6	22	122	2
5. SEŽANA	6	O	o	6	22	113	O
PINO JE ODLOŽIL SEKIRO
Kdo bi mu še pred meseci verjel, da bo najmajši, še vedno čil mesar Jože Pino Markončič iz prve skupine vajencev, prvega marca za vedno odložil delovno orodje in začel uživati zasluženi pokoj.
Nihče. A vendar seje zgodilo. Pino - tako ga poznajo številni Izolani in predvsem Izolanke, je svojo zgodbo, ki se je v življenju potrdila kot zgodba o uspehu, začel davnega 1957-ega leta kot mesarski vajenec v mestni klavnici Izola. Prve izkušnje v stroki je pridobil od danes že pokojnega Franca Volariča, ki je skrbel, da bi še ostalim enajstim vajencem približal skrivnost, lepoto in težavnost poklica. In kot pravi Pino, sije od vsega najbolj zapomnil težavnost, saj so kot vajenci morali opraviti vsa prijetna in manj prijetna dela v klavnici, preostali čas pa bili nepogrešljivi v izolskih prodajalnah z mesom. Teh je bilo v Izoli pet. Neurejeni pogoji, zlasti s področja sanitarne varnosti so nekdanjo mestno klavnico Izola odpihnili ter jo pripojili h KZ Lucija. Ne za dolgo. Že v letu 1966 prihaja do novih povezav. Tokrat s KZ Postojna. Pino postane v izolski mesnici poleg prodajalca še pomočnik poslovodji Renzu Veljaku. Zadnjih 20 let pred dokončno odločitvijo, da poskusi na svoje, je znanje in izkušnje ponudil zagrebškemu delodajalcu Turopoljcu in Mercator Degroju iz Portoroža.
Odločitev, da poizkusi na svoje je padla že v letu 67, uresničil pa jo je 14.5.68 z otvoritvijo lastne mesnice in delikatese "Pino". V poslovalnico je vložil poleg lastnih sredstev veliko ljubezni in volje. In uspel, saj so se kupci radi vračali.
In kot kaže,se bodo še, saj so lično urejeno obratovalnico vzeli v najem novi lastniki - družba Jelenov Kal iz Kala pri Pivki, ki je v Izoli iskala svoj prostor pod soncem. In kot pravi direktor družbe, so se s Pinom hitro dogovorili. Seveda je družba v Izolo prinesla nov program sveže divjačine in svežega konjskega mesa ter suhomesnatih izdelkov iz divjadi Gre za prvo tovrstno ponudbo v slovenski Istri, ki veliko obeta. Namesto Pina, ki se je dokončno odločil, da se umakne iz mesarske stroke, je nalogo poslovodje prevzel mladi, a že izkušeni mesar Gregor Likar, ki obljublja, da bo z vso odgovornostjo in z istim žarom, ki je krasil Pina, nadaljeval tradicijo dejavnosti. Upajmo, da mu bo uspelo in da se bo Pinova zgodba o uspehu nadaljevala.
In prav je tako. Izolan in naš stari znanec Pino si to gotovo zasluži. Pa še nekaj: Pino, srečno v pokoju.
Vlado Ostrouška
100°/o KVALITETA
JET TEC£I^
InkJet cartridges
ADRIA
/COMPUTER Sl

Computer ^
[Tesl-Sleyy ;
za-EJPSOJH	črna barvna
Stylus 400/800/+/lOOO..	1800,-
Color/Color, Color 200. 2100 -	3500,-
Color	300............... skupaj	2800.-
Color	500.............. 2600 -	3500-
Color	400/600........... 2700 -	3300 -
Color	820/Color II/ lis.	2100.-	3500 -
Color	800/850/1520...... 3200,-	3200,-
Color	440/460/640/660.	2700 -	3500,-
Color	480/580.......... 2100 -	3100,-
Color	740/760/860/1160.	3100,-	3500.
.rr. CAO-fONt črna barvna	Color 680/685 z čipom..... 4700.- 5500,-
BJC 2000-2100	1300.-	2400 -	Color	l’bolo/Pholo/OO/EX. 2700.-	2900 -
BJC 4000a.5100	1200 -	2300.	Color	900/900N/980 .... 3800 -	4500,-
BJC 3000-6500	1750 -	1390 -	Color	880/880Ì......... 3500 -	3500,-
BJC S400.S450	1750,-	1390.-	Color	C20 / C40........ 2100 -	3100.-
BJC S600.S630	1450,-	1390,-	Color	C60............... 4700,-	5300,-
ADRIA ■» cena
/COMPUTER sl veliki trg 11.6310 Izola, Tel.: 05/6400-660, e-mail: adria@bb8.sl
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola tel 66 31 380
Kulturni center Izola
Bazoviška 4 Tel.: 641 55 71,641 84 39
Petek. 29. marca ob 20.00
Ekološka naselia in kmetije na vzhodni obali
Avstralije
. ti ~
TRERMAKU CTHI RNCTÉko L OŠK QT N 'ATSE LfUEtO' RjViSiTrA1 J “1wATERS QS.VZHQDNI OBALI AVSTRALIJE
Predavanje in predstavitev z diapozitivi Deželo nam bo predstavila KATARINA W0HINZ.
Vstopnina : 800 SIT, študentje, dijaki, upokojenci : 600 SIT
Medobmočno srečanje gledaliških skupin:
petek. 29.3.. ob 18. uri v Kulturnem domu Izola
Plesno gledališče KCI
ZA ZIDOVI
Avditorij Portorož
VELIKONOČNI KONCERT
Sobota. 30. 3.. ob 20.30
ELDA VILER s spremljevalno skupino
Blaž Jurjevčič - klavir, Primož Grašič - kitara, Aleš Avbelj - bas, Ratko Divjak - bobni. Gosti večera bodo Ana Dežman, Jure Robežnik in Miran Zadnik. Program bo povezoval Patrik Greblo.
Vstopnina: 3.000 SIT, (študentje, upokojenci 2.500 SIT)
galerija
ALGA
razstava slik
MATEVŽ
GROS
galerija
INSULA
MIRA LIČEN KRMPOTIČ "PODOBA BARVE"
v Galeriji Insula v Izoli (slike)
v Pretorski palači v Kopru (slike), in v Galeriji Sqart v Kopru (cikel grafik)
kavarna ZVON
Razstava grafik znanih slovenskih likovnikov iz zasebne zbirke ( Jaki, Šubic, Žefran, Spacal, Centa,...).
kino ODEON
,	•	■ . "• .i 1	; v; ;	. j v •' ; ,•)
ČETRTEK, 28.3., PETEK, 29.3., SOBOTA, 30.3., NEDEUA, 31.3. in PONEDELJEK, 1.4.
SESTRELJENI ČRNI JASTREB,*le»»».»
(Black Hawk Down), akcijska vojna drama
Režija: Ridley Scott^ Vloge: Josh Hartnett, Eric Bana, Ewan McGregor, Tom Sizemore.
TOREK, 2.4.2002 ČUDOVITI UM ob 18.00 in 20.30 drama
OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH...
Velika noč je največji in najstareši krščanski praznik. Kristjani po vsem svetu se vteh dneh spominjajo Kristusovega vstajenja. Praznovanje Velike noči se navezuje na starejši judovski praznik, pasho ali judovsko veliko noč, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pashalni obredi pa verjetno izvirajo iz nekega starega nomadskega praznika.
Praznovanje Velike noči je s krščanstvom zašlo v Evropo in se je kasneje razširilo na vse kontinente. Pri nas je postalo ob Božiču in Velikem šmarnu glavni cerkveni in ljudski praznik. Na Zahodu in kasneje tudi drugod po svetu je naletelo na številne poganske šege, navade, verovanja in obrede, ki so bili povezani s čaščenjem pomladi.
En teden pred Veliko nočjo je oljčna ali cvetna nedelja. Na ta dan je v Istri v navadi blagoslov oljčnih vejic. Velikonočni prazniki trajajo od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka. Na velikonočno soboto popoldan se začno velikonočni obredi: blagoslov ognja, vstajenjska maša, procesija, blagoslov krstne vode. V vaseh so nekoč ljudje na okna postavili prižgane sveče, okoli vasi pa zakurili kresove. Na veliko noč zjutraj so šli v cerkev po blagoslovljeno žerjavico. Z njo so potem zakurili ogenj na ognjišču. Še danes je v navadi blagoslov jedi.
O Veliki noči, njenem nastanku in o pomenu tega praznika, prav tako pa o ljudskih običajih, ki so v tem času v navadi, se lahko poučite v knjigah:
France ROZMAN, Velika noč, DZS 1991 / Vilko NOVAK, Slovenska ljudska kultura, DZS 1960 / Gorazd MAKAROVIČ, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana 1981 / Edi BERK et al., Ljudska umetnost in obrti v Sloveni}, Domus 1993 / Janez BOGATAJ, Smo kaj šegavi?, MK 1998 / Dušica KUNAVER, Pisanica rdeča, Didakta 1991 / Janez BOGATAJ, Mojstrovine Slovenije Rokus 1999 / Niko KURET, Praznično leto Slovencev, Družina 1989 / Janez BOGATAJ, Sto srečanj s slovensko dediščino, Prešernova družba, 1992/ Damjan J. OVSEC, Velika knjiga o praznikh, Domus 1992 / Albert PUCER, Krkavče, 1991 / Alberto PUCER, Šmarje pri Kopru, 1995 / Berta GOLOB, Kako visoko je nebe Mohorjeva družba Celje, 1990
KNJIGE Sl LAHKO IZPOSODITE V MATIČNI KNJIŽNICI IZOLA!
_____________________________________________(Pripravila Špela Pahor)
Režija: Ron Howardj1 Vloge: Russell Crowe, Jennifer Connelly, Ed Harris
SREDA,3.4.2002 ČUDOVITI UMoblSOO
Art KINO - Odeon
sreda 3. 4. ob 20.30 uri družinska drama
V PASTI - IN THE BEDROOM
Pet nominacij za nagrado OSKAR 2002: najboljši film, glavna moška vloga, glavna ženska vloga, stranska ženska vloga & prirejen scenariji Režija: Todd Field / Igrajo: Tom Wilkinson, Sissy Spaček, Marisa Tornei,
Film Todda Fielda 'V pasti" je sijajen portret družine iz Nove Anglije, ki jo pretrese nenadna tragedija. Družina postopoma podleže žalosti in z vsakim pretresljivim dogodkom razkrije svojo krhkost. Na obali Mainea je čudovito poletje. Mati je doktor, poročen z newyoréko učiteljico koralne glasbe Ruth. Njun edini otrok Frank prihaja domov na šolske poletne počitnice. Honorarno dela, da bi zaslužil za šolanje v jeseni. Zaljubljen je v mlado mamo Natalie, ki se ločuje od svojega moža. Lepota kratkega leta se končuje, akterji pa se nenadoma znajdejo sredi neverjetne tragedije.
Režiser Todd Field je za svoj prvenec prejel številne nagrade, tudi na ameriškem festivalu neodvisnega filma v Sundancu. Nastal je pod vplivom zgodb Andrea Dubusa, ki jih je Field spretno združil v celoto.
KLUB ŠTUDENTOV OBČINE KOPER
V četrtek 28. marca bodo v okviru projekta Filmski večeri predvajali film Tanka rdeča črta režiserja Terrenc-a Malick-a.
Vabljeni ob 20:30 v prostore KŠOK.
ODHODI V LJUBLJANO Zaradi praznika je sprememba tudi pri avtobusnih prevozih in sicer bo odhod v Ljubljano v ponedeljek 1. aprila ob 20:00 pred tržnico. Cena prevoza za člane je še vedno 750,00 SIT. Obvezna predprijava na sedežu KŠOK-a.
PREPROSTO O PRORAČUNU - 3. del

Če si dovolim malce razglabljati o "filozofiji" uporabe javnega denarja bi rekla takole: čimdlje opravljam javno funkcijo na lokalni ravni in čimgloblje spoznavam dogajanja na področju javnih financ v Sloveniji zlasti na nivoju občin, bolj se mi zdi, da smo se vsi po vrsti: župani, članice in člani občinskih svetov in skupaj z nami seveda občanke in občani zavrteli v vrtinec neprestanega in pospešenega investiranja. V občinah, ki so nastale na novo in so zelo majhne ali vsaj med manjšimi, so se v prvem mandatu po ustanovitvi zapodili v gradnjo vodovodov in cest, v drugem mandatu pa v gradnjo šol, vrtcev, telovadnic in/ali športnih objektov. Mnoge med njimi so daleč presegle svoje dejanske zmožnosti in tako se sedaj pojavljajo primeri, ko Računsko sodišče ugotavlja, da so občine gradile "na puf", da so se zadolževale pri izvajalcih. To sicer ni nič čudnega, saj občinski svet in župan, ki v svojem mandatu nista nič pomembnega zgradila, enostavno "ne štejeta" in vsi po vrsti iščemo načine in vire, da uresničimo vse potrebe in pogosto tudi želje naših občank in občanov, ki jih prej leta in leta ni bilo mogoče uresničiti. Vprašanje je, ali je res nujno, da vse, kar potrebujemo (ali si želimo), res moramo narediti takoj in zdaj, ali pa bi nekatere stvari lahko še nekaj časa počakale.
Tudi mi, Izolanke in Izolani nismo pri tem nobena posebna izjema. Zapodili smo se v pospešen ciklus investiranja, tako da nam včasih kar malo zmanjkuje sape. Srečo imamo, da smo, kljub do še pred kratkim splošno veljavnemu prepričanju o nerazvitosti in revnosti naše občine v primerjavi z močnima sosedama, finančno dovolj močni, da proračun zmore slediti našim investicijskim načrtom.
Sedaj pa k investicijam v družbenih dejavnostih. Na tem področju imamo nekaj naložb, ki jih moramo zaključiti ali pa nadaljevati iz preteklega oziroma preteklih let.
PALAČA MANZIOII IN MARIJA AIIETSKA
Tak primer je palača Manzioli -Lovisato, ki se počasi zdi bolj podobna kot jari kači kot resni stavbi. Za tiste, ki morda ne poznate podrobnosti: ta palača, ki stoji na vogalu med Manziolijevim trgom in Smrekarjevo ulico je bila že pred mnogimi (mislim da je bilo to leta 1986) leti ena izmed tem meddržavnega sporazuma med takratno SFRJ in R Italijo, ki sta ga podpisala predsednika Mikulič in Goria. Dogovorjeno je bilo, da bosta državi stavbo popolnoma obnovili in da bo postala last italijanske samoupravne skupnosti Izola. Občina Izola, kije bila lastnica stavbe, jo je takoj prenesla v last ISNS in v naslednjih dveh, treh letih poskrbela za nadomestna stanovanja družin, ki so takrat živele v palači ter za izpraznitev poslovnega prostora v pritličju. Potem seje začelo čakanje in leta 1996 sta Slovenija in Italija podpisali protokol, s katerim sta določili, kako in v kakšnih deležih bosta sofinancirali obnovo stavbe. Letos je zagotovljen denar v Ministrstvu za kulturo za zaključek gradbenih, obrtniških in instalacijskih del Italijanska stran je končno dobavila vse potrebne materiale in skoraj gotovo bo stavba končana najkasneje konec maja letos, upamo pa, da bo tudi opremljena vsaj v taki meri, da bo možna selitev ISNS in njenih kulturnih društev v nove prostore Za dokončanje del smo v proračunu predvideli nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev.
Podobna jara kača je obnova cerkve Marije Alietske, ki se vleče že kakih deset let, zaključek pa predvidevamo v naslednjem leta Skupaj z Ministrstvom za kulturo bomo letos zanjo namenili 22 milijonov, naslednje leto pa še 15 milijonov tolarjev.
NUJNA SELITEV KNJIŽNICE
Letos nas tudi čaka še precejšenj zalogaj plačil za že zaključena dela na zdravstvenem doma Za pojasnilo naj povem, da je bil pogodbeni rok plačila 128 dni po izstavljeni situaciji in tako nam je v letošnje leto padlo še za 172 milijonov tolarjev plačil, dela pa so bila seveda že zdavnaj končana, saj zdaj verjetno res že vsi vemo, da je treba iti k zdravniku v novo stavbo.
V vrtcu Mavrica je stanje zlasti sanitarij ob igralnicah, pa tudi cevovodov in radiatorjev centralne kurjave v posameznih stavbah zelo problematično, zato bo treba v stavbi vrtca v ulici Oktobrske revolucije v celoti obnoviti šest sanitarij in zamenjati talne obloge na hodnikih, kar nas bo stalo 14 milijonov tolarjev.
Če bo občinski svet potrdil predlog selitve knjižnice v izpraznjene prostore vrtca v Livadah, bomo za ureditev in opremo prostorov v Livadah porabili 28 milijonov tolarjev. Takoj po selitvi ISNS v obnovljeno palačo Manzioli-Lovisato se bomo lotili ureditve izpraznjenih prostorov v pritličju Besenghijeve palače za potrebe Glasbene šole, za kar smo namenili 10 milijonov tolarjev. Za obnovo kinodvorane, pri čemer je mišljena nabava in montaža dvigala za invalide, namenjamo 4,5 milijona tolarjev, medtem ko bomo za ureditev arheološkega najdišča v Simonovem zalivu namenili 6 milijonov tolarjev.
VEČNO VLAGANJE V ŠOLSKE STAVBE
V	letošnjem letu nameravamo nadaljevati s postopnim urejanjem pogojev za varno delovanje izolskih osnovnih šol in temu namenjamo 3,25 milijona tolarjev (ograje, varnostni sistemi..), za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje v vseh štirih šolah treh osnovnih in glasbeni) bomo letos namenili 12 milijonov, medtem ko bomo za sofinanciranje začetka delovanja visoke šole za zdravstvene delavce namenili 6 milijonov tolarjev. Za projekte za dozidavo učilnic in drugih prostorov, kijih bo potrebovala osnovna šola Livade, da bo lahko začela v šolskem letu 2003/2004 s poukom v prvem razredu devetletke, bomo letos namenili 4 milijone tolarjev, naslednje leto pa še 4 milijone tolarjev skupaj z 80 milijoni za gradnjo prve faze dozidave šole Projekti za gradnjo novih paviljonov v vrtcu v ulici Oktobrske revolucije pa nas bodo stali 6 milijonov tolarjev. Slednje bomo naročili samo, če bo občinski svet, kot že rečeno, potrdil predlog selitve knjižnice v Livade. Ko smo že pri pripravi projektov naj povemo, da smo tudi za projekte za rekonstrukcijo stavbe v Dantejevi 18 za potrebe Mladinskega centra letos namenili 3 milijone tolarjev, nadaljnjih 9 milijonov pa v letu 2003.
DODATNA POMOČ VERJETNEMU OLIMPIJCU
V	športu smo letos samo za investicijsko vzdrževanje športnih objektov in površin namenili 10,4 milijona tolarjev, za zagotavljanje pogojev za priprave na olimpiade pa še 1 milijon tolarjev, s čimer bo občina pomagala VK Argo pri nakupu novega skifa za našega olimpijca. Kot sem že v prvem delu pojasnjevanja proračuna povedala, smo letos namenili za tekočo porabo 1 milijardo in 587 milijonov tolarjev. Od tega bo občina porabila za delovanje občinskih organov (županja, občinski svet, nadzorni odbor), drugih uporabnikov (italijanska samoupravna narodna skupnost, politične stranke) in občinske uprave skupaj 765,5 milijona tolarjev, za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom (krajevne skupnosti, skupne komunalne potrebe: javna razsvetljava, čiščenje ulic..., vrtec, šole, športna društva, kulturna društva, požarna varnost, civilna zaščita, kmetijstvo, malo gospodarstvo...) pa 821,5 milijona tolarjev.
Čemu vse je namenjen ta denar, pa bomo podrobneje govorili v naslednjem tednu. Lep pozdrav in še enkrat iskrena hvala za potrpljenje vsem, ki ste si vzeli čas za branje tega in prejšnjih besedil.
Županja: Breda Pečan
Toni Prunk - praktični človek
MOZ TISOČERIH IDEI
Toni Prunk je sicer le na pol Izolan, saj polovico upokojcniških dni preživi v našem mestu, drugo polovico pa v Vremski dolini. V Izoli je srečal svojo novo življensko sopotnico, v Brkinih pa ima hišo in ob njej množico zanimivosti zaradi katerih je pravzaprav prišel v naše uredništvo. Svojih let ne kaže niti na zunaj še manj pa v očeh, ki so bistre in živahne kot pri kakšnem dvajsetletniku, besede pa kar vrejo iz njega in težko jih je bilo uokviriti v običajen časopisni prostor. Že njegova predstavitev je bila nenavadna.
-	Sem najsrečnejši Izolan. Kar to napišite namesto imena.
-	Seveda bomo napisali, ampak od kod vsa la vaša sreča?
-	Od vedno sem želel biti koristen nekomu in zdaj imam občutek, da sem koristen osebi s katero živim. Dolga leta sem bil poročen z žensko, ki mi je zgolj jemala in ker sem vedno želel biti koristenje to zelo dolgo trajal. Zdaj pa sem našel osebo, ki rada sprejme to kar nudim in mi marsikaj vrača, zato sem srečen.
-	Ampak ne dajete le eni osebi?
-	Ne, že ves čas skušam dajati tudi neki ožji ali širši skupnosti, vendar brez posebnega uspeha. Noja, uspeh je že, saj vsi vidijo, kaj nastaja iz mojih idej, vendar pa okolje še vedno nima posluha za nekatere moje ideje.
Tako sem naprimer pripravil projekt, ki bi tukaj pri nas zaposlil nkaj sto ljudi, poslal sem ga na ustrezna ministrstva, vendar nisem dobil niti odgovora. Zagotovo razmišljajo, kako se bo nekdo, ki ni niti doktor niti magister domislil nečesa dovolj pametnega in še uspešnega zraven.
-	Lahko poveste za kakšen program gi
-	Samo v grobem, saj gre vendarle za moje dolgoletno delo in zamisel, ki je seveda ne gre kar tako trositi naokoli. V bistvu gre za artikel, kije tržno gotovo koristen in ki bi lahko bil zanimiv ne le za nas ampak za tržišča vsega sveta. Seveda pa je treba tak izdelek avtorsko zaščititi in ga potem prodajati, tega pa naša država očitno ne more narediti. Nobeden od mojih izumov ali moja inovacija ni zaščitena, morda tudi zaradi mene, ker si vse to drugače zamišljam. Naj povem bolj v obliki anekdote. Šel sem v Ljubljano na urad za patente, da bi zaščitil nek svoj izum oziroma izdelek pa mi je možakar povedal naj najprej prinesem 200 tisočakov, potem se bomo pogovarjali naprej. Bil sem presenečen in sem mu povedal, da bi po moje morali to drugače reševati, saj jaz od izdelka ne potrebujem veliko, zato pa bi oni lahko iztržili zase oziroma za državo avtorske pravice, ko bi patent prodajali v tujino. Pa se nisva posebej razumela.
-	Vi niste klasičen inovator ali izumitelj.
-	Jaz zase uporabljam izraz "praktičen človek". VSako stvar, še posebej če je
\	»Aa; naprava ali stroj, najprej opazujem
‘ *	‘	* in potem takoj razmišljam o tem ali
bi se jo dalo izboljšati. Seveda pa je eden od motivov takoimenovana lenoba. Štirje močni mladeniči pljunejo v roke in se lotijo nekega dela, jaz pa razmišljam, kako bi isto naredil brez velikega napora.
-	Ampak neko osnovno znanje pa je le treba imeti
-	Seveda. Pri meni je to moj kovinarski poklic, začelo pa se je pravzaprav iz potrebe in okolja v katerem sem živel. Doma je bila bolj revščina kot bogastvo in z bratrancem s katerim sva rasla skupaj sva celo otroštvo razmišljala o tem, kako bi naredila kolo. Dejansko so bili vsi najini pogovori o delu za razliko od današnjega časa, ko se otroci in mladi pogovarjajo o vsem, le o delu ne. Seveda je to povsem razumljivo, ker otrokom tako radi rečemo naj se učijo, da jim ne bo treba delati.
-	Tudi ob 11. septembru ste najprej razmišljali, kako bi se dalo zmanjšati število žrtev.
-	Res je, čeprav sem to mojo reševalno napravo pripravljal že prej, zdaj pa je seveda dosti bolj zanimiva. Zato smo tudi imeli predstavitve pri glavnem
republiškem inšpektorju za požarno varnost, patentnem uradu. Gre pravzaprav za izdelek, ki je nastal potem, ko sem na televiziji gledal reportažo o akciji reševanja ljudi iz visokih zgradb, ki je bila v Ljubljani.
Tam je bilo pet gasilcev, ki so enega človeka v košari zvlekli s prvega nadstropja in ga "rešili". Takoj sem videl, da gre za klasično akcijo, ki je sama sebi namen, saj je pet ljudi najprej v idealnih
ovomih
'l

pogojih peljalo opremo v prvo nadstropje, potem pa je vseh pet reševalo enega človeka. V primeru potresa pa bo seveda razmerje reševalcev in ponesrečencev čisto drugačno in tako sem prišel na idejo za izdelavo naprave, kije vredna kakšnih 20 -30 tisočakov in bi lahko bila v vsakem takem stanovanju. Naredil sem tudi več variant za različne primere, vendar še nevem, če bo kdo zares zagrabil za to stvar.
-	Vaš piri izdelek te vrste je bilo prenosno dvigalo.
-	Seveda to ni moj izum, je bilo pa eno prvih v prejšnji državi. V podjetju kjer sem delal smo šli na ogled takšnih prenosnih dvigal in sem ugotovil, da bi jih
lahko izdelovali tudi sami, saj smo kovinarsko podjetje. Pa so mi rekli, da je to prevelika odgovornost in smo šli raje na kavo in še zdaj jih, v veliki večini, uvažamo. Takšna so ta mala italijanska prenosna dvigala, ki stanejo manj kot 30 tisoč tolarjev in so toliko tudi vredna, vendar pa sem eno od njih tudi jaz dobro uporabil. Prijatelju invalidu sem ga montiral tako, da zdaj lahko sam hodi v kopalnico ali na stranišče, kar je bilo prej veliko breme zanj in za njegovo soprogo.
-	Okrog hiše je veliko takšnih nenavadnih strojev.
-	Vse sem naredil zato, da si olajšam delo, od raznih mizarskih strojev do freze, kosilnice in drugega. Naj povem še za en primer. Ko sem začel graditi hišo je bilo še težko dobiti betonsko železo in prijatelj gaje našel v Nemčiji. Bilo nas je več kupcev, železo pa je bilo jekleno in seveda zvito v krog, tako da gaje bilo treba ravnati. Eden od kupcev gaje dal ravnati na gradbeno podjetje, kjer so to jeklo najprej greli in potem ravnali, kar gaje veliko stalo. Drugi je s tovornjakom nategoval žico, vendar tudi to ni šlo in so jo morali ravnati ročno. Jaz pa nisem imel ne denarja ne tovornjaka, zato sem naredil majhno napravico z nekaj valčki in s pomočjo Tička potegnil skoznjocelo žico in v dobre pol ure je bilo železo poravnano. Seveda sem potem to naredil še za druge, ki so kupili takšno železo.
-	Naredili ste tudi stroj za izdelavo betonskih kvadrov.
-	Ker sem bil samograditelj sem si moral pomagati, saj je bilo treba takrat celo za opeko čakati po nekaj mesecev. Veliko različnega materiala, primernega za gradnjo, kot je naprimer žlindra, pa seje dalo uporabiti za izdelavo betonskih kvadrov in tako sem naredil ta stroj, ki se danes zdi počasen ampak takrat je bil gradbeniški hit in nekateri tedanji kupci so danes močni gradbinci, začeli pa so prav s tem strojem.
-	Ste kdaj naredili tudi kakšno stvar, ki ni bila ravno v pomoč pri delu.
-	Morda bi dal primer iz veslanja, čeprav je tudi to neke vrste delo ampak je hkrati tudi počitek in zabava. Veslanje je eden najstarejši športov in ena najstarejših oblik potovanja človeka, vendar se v vseh teh stoletjih ni nič bistveno spremenila in je to morda edina oblika vožnje kjer stalno vozimo vzvratno. Naredil sem izboljšavo s katero veslamo podobno kot zdaj vendar vozimo naprej, v smeri pogleda. Seveda sem to tudi praktično izdelal in preveril ter ugotovil, da je takšno veslanje lažje, najmanj enako hitro, vesla ne bežijo z nosilcev in podobno. Predstavil sem ga tudi veslačem in so rekli, da imajo pač neka svoja pravila. Vse kar sem lahko odgovoril je to, da so tudi smučarski skakalci včasih skakali z rokami naprej, danes pa čisto drugače. To je pač razvoj.
-	Imate majhno jadrnico tukaj v Izoli
-	Naredila sva jo sama s sinom, takorekoč od začetka do konca, le kalup sva dobila od tistih, ki te stvari delajo. Tudi na njej kar naprej nekaj dopolnjujemo in pred kratkim sem uporabil motor kosilnice in naredil majhno črpalko s katero v dobri minuti izčrpam vso deževnico iz cockpita.
-	Za konec pa še o stvari o kateri nočete nič povedati.
-	Stvari o katerih sem vam govoril so danes bolj ali manj znane in jih izdelujejo povsod po svetu, nove pa so bile za nas v tistem povojnem času in še malo kasneje. Drugače je seveda z napravo za reševanje in z izdelkom o katerem pravzaprav ne morem povedati čisto nič. Gre za stvar, ki bi sodila v skoraj vsak dom, ni draga ampak je koristna, kar so mi potrdili tudi ljudje, ki semjim jo dal na preizkus in jo hočejo zdaj na vsak način odkupiti. To je izdelek, ki bi dal delo lepemu številu ljudi, saj je precej izboljšana v primerjavi s tisto, ki že obstaja. Prav bi prišla takorekoč vsem, še posebej pa v bolnicah, saj bi lahko preprečila marsikatero bolezen. To je izdelek od katerega bi tudi sam rad imel nekaj. Saj ne rabim veliko ampak toliko pa, da si bom lahko privoščil zaščito tistih izumov ali inovacij, ki jih je mogoče še zaščititi.
-	Iščete torej nekoga, ki bo verjel v vas in vašo inovacijo ter vas podprl.
-	Natanko tako.Žal sem jih doslej našel bolj malo, res pa je tudi, da jih nisem niti posebej iskal. V tem primeru pa je seveda drugače.
Toni Prunk ni navaden bralec ali gledalec, še posebej ko gre za prispevke s področja tehnike. Tako ga je zbodel članek o uvedbi energetske nalepke s katero bodo morali biti do konca leta označeni vsi aparati pri nas. Tako-le je komentiral: Kako naj verjamem državi ki sprejme takšno odredbo, naprimer za mikser, istočasno pa sprejme zakon po katerem moramo sredi belega dneva voziti po mestu s prižganimi lučmi, čeprav je jasno, da gre za te luči skoraj polovica energije motorja in s tem goriva in izpušnih plinov avtomobila. Na ekologijo pa so v tem primeru pozabili.
Letno poročilo Policijske postaje Izola	v v
KOMANDIR ZAPUŠČA VARNO MESTO
Stanislav Kofol, komandir izolske policijske postaje je za današnjo sejo občinskega sveta pripravil oceno varnostnih razmer, ki je, vsaj po njegovih podatkih, dokaj dobra in Izolo opisuje kot razmeroma varno in mimo mesto. Vprašali smo ga za primerjavo med situacijo, ki jo je srečal pred dvema letoma, ko je prispel v Izolo in letom 2002, ko to mesto tudi zapušča.
-	Mislim, daje bilo pred dvema letoma malo manj kaznivih dejanj, vendar so bile takrat tudi razmere drugačne kot danes, saj je bil dohodek občanov v povprečju boljši kot danes in to pomeni, daje kriminal nekoliko v porastu. Glede javnega miru ni posebnih pripomb je stanje celo nekoliko boljše, saj smo lani imeli vsaj 3 kršitve v katerih je bilo od 5 do 10 kršiteljev.
Vseeno pa mislim, da je Izola varno mesto, najmanj tako kot je bila ali še bolj.
-	Kakšna je vaša ocena obvladovanja teritorija občine?
-	Po teh naših analizah je čutiti majhen porast, vendar imamo vse pomembne zadeve raziskane, od ropov do drznih tatvin, od pogrešanih oseb in tako naprej.
-	Tudi na področju prometne varnosti ni nič alarmantnega.
-	Ko sem prišel v Izolo je bilo pri nas 7 smrtnih žrtev, od tega celo v samem mestu, zdaj tega skoraj ni in to je posledica dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo.
-	Kaj se vam zdi, kje bi lahko naredili več?
-	V prometu je možno narediti še več. Mi z analizami ugotavljamo katera področja so rizična in tam postavljamo patrulje kar pomeni, da se tam varnost poveča. Lani smo več patrol poslali na obvoznico in rezultati so vidni. V samem mestu pa je najbolj obremenjena ulica Cankarjev drevored in tudi tam smo morali poostriti kontrolo, saj je bilo lani tam kar 29 nesreč.
-	Je morda kaj kriva tudi živa meja na tamkajšnjem križišču?
-	Ko smo ugotovili, da se je razrasla smo o tem obvestili Komunalo in so jo porezali, tako da to ni več problem.
-	Opozorili ste na to, da polovica skuteristov vozi brez čelad.
-	Resje prav pri njih največ nereda in nespoštovanja zakona. Policija je žal le represivni organ in ne more nadomestiti starševske vzgoje.
-	Ste dali v popravilo veliko skuterjev?
-	Lani smo jih dali v predelavo 16, ker so bili prehitri, pri preglasnih pa je problem, ker bi morali mejo hrupa izmeriti, sicer ni mogoče dokazati, da je motor res preglasen. Lažje to storimo v primeru, ko lastnik nima homologacije in ugotovimo, da skuter ni tehnično popoln.
-	Maja začne veljati obvezna registracija mopedov in skuterjev.
-	Bojimo se, da bodo tisti, ki nimajo pogojev za registracijo vozili okoli brez tablic, vendar so kazni zelo stroge in verjamemo, da si bodo hitro premislili.
-	V Izoli ste bili komandir dve leti, živite tukaj in delali ste tukaj. Je bila to prednost?
-	Prepričan sem, daje to prednost, ker veliko dela lahko opraviš v prostem času in si ljudem na razpolago 24 ur na dan. Sicer pa me mnogi poznajo tudi kot zagrizenega kolesarja in ob odhodu bi opozoril na to, da za kolesarje v Izoli ni dovolj dobro poskrbljeno, saj je kolesarskih stez zelo malo. Ob tej pripombi pa se moram seveda zahvaliti izolski občini in Izolanom nasploh za dobro sodelovanje v teh dveh, zame uspešnih letih.
Pomoč sindikatu policije Hrvaške!
Pred dvemi leti so na Hrvaškem ustanovili Policijski sindikat. Pobudnik ustanovitve je bil sedanji podpredsednik Hrvaškega policijskega sindikata in poverjenik HPS za istrsko upravo, Edgar Franjul. Konec leta 2000 so zaprosili za vzpostavitev kontakta s policijskim sindikatom Slovenije - Območni policijski sindikat Obalno - kraške regije. Na podlagi tega kontakta je nato prišlo do podpisa mednarodnega sporazuma o sodelovanju med Policijskim sindikatom Slovenije in Hrvaške. Ker hrvaški sindikat ni vključen v nobeno mednarodno policijsko združenje je IO OPSOKR Koper na njihovo zaprosilo pridobil k sodelovanju še člane Policijskega sindikata Italije «S.I.U.L.P.
Tako je dne 22. 3. 2002 tričlanska delegacija S.I.U.L.P. pod vodstvom sekretarja Francesca Guerruccia in tričlanska delegacija PSS - OPSOKR pod vodstvom podpredsednika Marjana Dermota, opravila obisk pri Policijskem sindikatu v Puli. Obisku je prisostvoval tudi predsednik Carinskega sindikata Hrvaške, Željko Popovič. Pogovor je tekel v utrjevanju sodelovanja, pomoči hrvaškemu sindikatu pri mednarodnem vključevanju in pa sodelovanju policistov na mejah vseh treh držav. Podpredsednik OPSOKR je prejel pisno priznanje za pomoč in prizadevnost pri hrvaškem sindikalnem gibanju.
Obisk je vključeval tudi obisk in razgovor pri direktorju Policijske uprave Koper in načelniku Policijske uprave v Puli. Vsi udeleženci so obisk ocenili za zelo koristen in kvaliteten.
REGISTRACIJA SKUTERJA V PETIH SLIKAH
Nalepka o opravljenem tehničnem pregledu. Dobite jo na pooblaščenem servisu in jo je treba seveda plačati.
Od 1. maja letos bodo morala vsa kolesa z motorji imeti registrsko tablico, ki je rumene barve z občinskim grbom in seveda malepko o opravljenem tehničnem pregledu. Skuterji in mopedi brez tablice bodo morali v kleti če nočete prejeti visoke kazni za vožnjo neregistriranega motorja.
Z registracijo dobite pravo prometno dovoljenje, ob njem pa imejte še potrdilo o homologaciji in zavarovalno polico.
Za pridobitev vseh potrebnih dokumentov je treba plačati nekaj več kot 15.000 tolarjev. Toda za to ceno je vaš skuter zavarovan, vi pa bolj mimi.
Kapitan ribiške ladje Droga 2, Rajko je eden prvih lastnikov registriranega skuterja v Izoli. Čeprav mu je bilo žal 15 tisočakov je vendarle zadovoljen, saj se zdaj med vožnjo počuti veliko bolj varnega kot doslej. Zato pa je njegov skuter deležen zavidljivih pogledov mnogih mladcev, ki skuter sicer imajo, vendar so eni brez potrdila o lastništvu, drugi pa brez homologacije. Brez tega pa registracija ni mogoča.
KRIMINALIJE
Nič posebnega se ni dogajalo prejšnji teden v Izoli, če seveda ne omenimo nesrečnega oziroma tragičnega dogodka na Šaredu, ki se je končal s pogrebom enega in priporom drugega mladega Izolana. Izolski policisti so seveda sodelovali tudi pri tem postopku, vendar pa so imeli tudi druge redne naloge, od nadzorovanja prometa do preprečevanja dejanj, ki predstavljajo kršitve javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Tudi teh ni manjkalo, čeprav je res, da so se nepridipravi zadovoljili z majhnim.
POREZAL SE )E
V	Polju je poljska hiša in neznanec seje odločil, da bo pogledal kaj skriva. Veliko sreče ni imel, saj seje najprej porezal na steklu, potem pa je pobral v glavnem prchrabnene artikle. Bilo jih je za kakšnih 50 tisočakov.
RENT A COPATI
Občanka je sporočila, da so njenemu sinu ukradli športne copate. Potem so izvedeli, da te iste copate nosi sosedova hči, ki pa samo občasno prihaja domov. Ta podatek je pomemben zato, ker je, potem ko soji copate zasegli, povedala, daje bila prepričana da so copati last njenega očeta.
FIZIČNO PARKIRANJE
Izolan je na policisko postajo sporočil, da je imel težavo oziroma spor s sosedovim prijateljem. Vzrok za spor je bilo napačno parkiranje (prijateljevo), preprir pa seje končal s fizičnim obračunavanjem, kar je še en dokaz več, da res živimo v zelo tolerantni družbi.
GULIVER SE JE IZGUBIL
Pri črpalki Istrabenz je bilo parkirano kolo z motorjem Aprilia Guliver. Čeprav je bil Guliver velik popotnik tokrat očitno ni odpotoval sam, lastnik pa je bil za skuter rdeče barve oškodovan za 150 tisočakov.
PRENOSLJIVA KODA
V	trgovini prodajajo motorne žage in nekdo jo je očitno potreboval, saj jo je kupil. Pa nakup ni bil čisto pošten, saj je kupec zamenjal črtno kodo na dveh žagah in svojo na ta način pocenil za 70 tisoč tolarjev. Na podlagi opisa so kupca izsledili in mu pocenjeno žago tudi zasegli. Med hišno preiskavo pa so mimogrede našli še dve pištoli in več nabojev za katere nima dokumentov. In da bi bila mera polna se je med preiskavo njegova soproga tako nedostojno vedla, da so jo morali prijaviti sodniku za prekrške.
NE BO GOLAŽA
Po cesti proti zaselku Morgani je vozil osebni avto, čez cesto pa je hotela srna. Kljub temu, da ima avto zavore, srna pa tudi je prišlo do trčenja v katerem je ta kratko potegnila srna, ki je obležala mrtva, avtomobil pa je poškodovan po prednji strani. Smo je prevzel higienik, golaža znjoki ne bo.
NALEZLJIVA BOLEZEN
Sicer še ni dokazano, da se prenaša na ljudi ampak trgovec in kupec sta se menda obnašala tako grdo, da bosta oba končala pri sodniku za prekrške. Trgovec z govedino ima o dogodku svojo verzijo, nezadovoljni kupec pa tudi. Teleta ni nihče nič vprašal.
MLADI GASILCI
V	Arrigoniju imajo gasilne aparate, vendar z njimi ne bi veliko pogasili, saj jim je rok uporabnosti pretekel že pred leti. Kljub temu so jih neznani storilci uporabili za gasilsko vajo med katero pa posebne škode niso naredili, le da so aparati zdaj še bolj prazni in neuporabni.
OPREMLJEVALEC BARK
Neznani ljubitelj jadranja, tega plemenitega športa, jc prišel na jadrnico, ki ni bila njegova last in si nabral nekaj koristnih stvari. Ukradel je škripce, vrvi, zajle in razno okovje ter s tem pravega lastnika oškodoval za najmanj 120 tisočakov.
GORELO JE TUDI V ŽEPU
Kljub razglašeni veliki požarni ogroženosti je Izolan zakuril naprostem in sis tem dejanjem prislužil lepo kazen. Ogenj pa je pogasil gasilec.
ŠE OLJKE KRADEJO
Nekateri tudi delo kradejo. Neznanec je namreč iz oljčnika ukradel sedem sadik oljke v vrednosti 15.000 tolarjev. Verjetno ne ve, da bomoral na prve plodove še dolgo čakati.
PA MOTORJE TUDI
Pravzaprav tokratniso ukradli celega skuterja ampak so z njega pobrali le nekajdelov, ki jih je bilo najlažje odviti in so tudi sicer najbolj obrabljivo blago. Škoda znaša 30 tisočakov.
STANISLAV ODHAJA VIKTOR PRIHAJA
Na nekoliko nenavaden dan, 1. aprila, se bo zgodila nova zamenjava na čelu izolske policijske postaje. Po dobrih dveh letih uspešnega dela Stanislav Kofalt zapušča mesto komandirja policijske postaje, namesto njega pa bo prišel Viktor Zinreih, ki že 11 let opravlja različne policijske naloge na obalnem območju. Bil jc vodja izmene mejne policije, vodja izmene pomorske policije, kriminalist na splošni policijski postaji v Kopru in tudi vodja policijskega okoliša. Opravil je višjo in visoko policijsko šolo in je star 38 let. Sicer pa ga bomo imeli še čas spoznati in predstaviti.
Dosedanji komandir Stanislav Kofalt bo na Pomorski policijski postaji opravljal naloge namestnika komandirja.
MALI OGLASI
•	Mešanci, med škotskim ovčarjem - koker španijelom - terierjem, mladiči (prvo leglo) stari 2 meseca, samico in samca brezplačno oddamo v dobre roke. Tel.: 05 641 9510,041 597 536.
-Prodam citroen zx.1.8 letnik 94 registriran do sredine aprila, prvi lastnik, redno servisiran za 470.000 sit. tel 041-413-467
-ZASTONJ ODDAM večdelno leseno garderobno omaro, leseno kredenco z vitrino in leseno omarico.
PO UGODNI CENI PRODAM novejšo spalnico v temno modri barvi: zakonsko posteljo z nočnimi omaricami in predalom za posteljnino, veliko večdelno garderobno omaro in druge manjše kose pohištva. Pokličite 031 477 904 (petek, sobota, nedelja). -PRODAM NOKIA 3310 (25.000), Motorola T191 (30.000), ter videorekorder Goldstar star 7 let (12.000). tel 070 205 430
-	ZARADI SELITVE prodam kabelski TV priključek v Izoli za 25% cene.
-	PRODAM SESALEC IGEA z vsemi priključki (suho,mokro,globinsko sesanje, nastavek za čiščenje šip, vodna masažna blazina, čistila,..- Zelo malo rabljen. Še 10 mesecev v garanciji. Cena 115.000 SIT. info: 041 861 216
■ MAKE UP - kozmetika za vse vrste priložnosti: maturantske plese; poroke in valeto, info 041 795 284
•	ENOKRILNA VRATA BREZ STEKLA potrebujem. Ali mi jih lahko nekdo , ki
jih ne potrebuje odstopi tel 041 95 00 68
-RAČUNALNIK 48
6 DX, 8mb ram, 120mb OLLIVETI in printer, primeren za igrice in seminarske naloge prodam. Cena 25.000 SIT. tel.: 040/ 251 335
-	PRODAM OTROŠKO SPALNICO (z mostom) in raztegljivi dvosed.
Tel: 641 38 48 dopoldan ali zvečer po 19. uri
-	Mlada družina najame eno ali dvosobno neopremljeno ali delno opremljeno stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Kličite na tel. št.: 05/6281-101 po 19. uri.
-	Poslovni prostor v Izoli, namenjen mirni dejavnosti, oddam. Cena po dogovoru. Tel.: 040/314-734
-BIO KOZJI GNOJ - HUMUS, tel.: 680 13 90 zvečer
-	Ne utegnete vsega sami? Potrebujete občasno pomoč na domu? Počistim, pospravim, skuham, zlikam, zašijem... Veseli me tudi varstvo otrok.
Pokličite na tel. št. 641 37 31!
5A
M/IMIMI/IC ....... v
JC tCCinin IZOUMOV
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektortehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
e-mail: urednistvo@mandrac.com
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: B1ROGRAFIKA BORI, Izola
TAJNICE SE ZDRUŽUJEJO
Na fotografiji je cvet obalnih tajnic in poslovnih sekretark. Pravzaprav so na fotografiji udeleženke zadnjega srečanja članic njihovega stanovskega združenja, takrat pa so se tudi dogovorile, da bodo v klub povabile tudi tiste stanovske kolegice, ki doslej niso vedele o delovanju tega kluba. Tako-le so zapisale:
Se vam zdi, da so šale o tajnicah izumrle? Da nihče več ne govori o vas? Ste se vprašale, zakaj? Odgovor je dokaj preprost, čeprav je nekoliko skrit v Klubu tajnic in poslovnih sekretark Obale. Tam vam namreč poleg prijetnega druženja in izmenjav izkušenj nudijo še možnost dodatnega izobraževanja in še marsikaj drugega. Zato vabijo vse tajnice in poslovne sekretarke, ki ste se pripravljene družiti, deliti svoje znanje, izkušnje in se kaj novega naučiti, da postanete članice kluba. Klub zagotavlja bogat program tako na družabnem, kot tudi na strokovnem področju.
Prijave sprejema ga. Eda Glišovic, tel.št. 05 6643 201.
IZOLANI SMO DOBRI BORCI
V nedeljojebil vlzoli eden od turnirjev za državno prvenstvo v kick boksu - light contact. Čeprav je turnir sovpadal s podobnim turnirjem v Celjuje prišlo več kot 100 borcev, med njimi tudi člani obeh izolskih klubov, ki so dosegli kar nekaj odličnih uvrstitev in dokazali, da je borilni šport v našem mestu dobro razvit. Tudi gledalcev je bilo precej, še več pa bi jih bilo, če bi dvorana v Livadah premogla vsaj montažne tribune.
PRILOŽNOST!
Na zalogi OMEJENO število avtomobilov
letnik 2001
PO UGODNIH CENAH !
Od 1. maja bodo morali biti vsi skuterji in druga kolesa z motorjem opremljeni s takšno-le registrsko tablico. Že res, da je koprsko rumena, vendar je na njej izolski grb, seveda pa je na motorju tudi obvezna nalepka, da o zavarovanju niti ne govorimo.
'arfo
fEREB=
Izola, tel.: 616 80 00
MOTOHOV KOT
7

ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA SOLARIJ ležeči
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 m ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
irrsr
I
RD© ©wo'Sqwdt)® [°)[PW©0:0©'SW@
Primer izračuna
Znesek kredita v SIT	500.000,00	500.000,00	500.000,00
Odplačilna doba v mesecih	12	30	60
Anuiteta v SIT	44.272,00	16.008,00	10.281,00
fC Banka Koper
Banka Koper d.d.. Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si