Razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture In standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo Se kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumnlčenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature. (Ciril Žebot, SD, april 1%«» F 0 R A. F R E E S L O V E N i A Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Siovcnci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasadorska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih republiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koristno. (Ciril žebot, SD, april 1948) LETNIK XX. — VOLUME XX. 1. JUNIJ 1969 Published monthly by : Slpvenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 6. — NUMBER 6. NEPISANI TESTAMENT (31. 5. 1969 — Smer v slovensko j državo) Spet je pred nami obletnica črnih dni morda najtemnejših v vsej slovenski zgodovini. S po-koljem najzvestejših sinov slovenske domovine na ukaz lzvrž-kov naroda in vse človeške družbe se more primerjati Titov zločin z onim, ko so bili v 9. stoletju poklani povabljeni od Bavarcev na praznovanje zmage prvi slovenski knezi in prvaki ljudstva. Primerjajte le, kar zadeva zgodovinsko pomembne posledice, ne pa kar zadeva moralno stopnjo zločina. Gre za zločin Kajna nad Abelom! Mea est uletio! Sodba naj bo prepuščena Gospodu! Zamrla je pesem, utihnila je UREDNIKI ETNIČNIH LISTOV SO OBISKALI PODPORNE USTANOVE V TORONTU 24. maja letos je posembi odbor j znan že z njegovega dela pri „In- i the very old and verv voung, it z imenom »Ontario Inter-Group ternational Institute of Metro- j is very impdrtant to fell ac-molitev na ustnicah junakov, o-! Committee on Aging" priredil polttan Toronto". j cepted, loved and to have a feel- trpnilo je njihovo neustrašeno i »skupinski razgovor" strokovnja- i In opening I would like to1 ing of belonging. Uunfortunatelv, srce. Prva in edina doslej v zgodovini, organizirana in neprema-gana slovenska vojska je razoro-žena po izdaji omahnila v grob, v neznani grob znanih junakov! Oporoke kraljev in vladarjev, ki so bile zapisane za zgodovino, navadno nimajo dobrega slovesa. Nenapisana oporoka naših junakov, naših slovenskih domobrancev, mora in bo slovela vekomaj! Pred meseci smo zapisali, da je edina Titova rešitev v dorao branstvu. Že mrtvi junaki bodo še enkrat zmagali! Z Orlovega vrha že danes vladajo v domovini, v srcih vseh njenih zvestih sinov, mnogo bolj kot odpadniki: Kardelj, Kraigher, Kocbek, Vidmar in njihovi vse bolj malošte- kov na tem področju, pod vod-: point out that immigrants are; ure live in a vvorld of unrest in i stvom urednika našega lista. i not problem people but people | vvhich racial prejudice, diserim- j Med najboljšimi izjavami go-1 \vith problems mainly caused by: ination and rapid change are be-1 vomikov je gotova ona, ki jo je; stress while making efforts to coming dominant factors. It is podal g. N. S. Bojovič, B.A., j adjust to a new enviromment. i\l.S.W., ISenior Psjchlatric So- The change of cultures and cial VVorker, Social \Vork Service' breaking of ties vvith the native for New Canadlans, — Toronto Board of Educatlon. Ker se nam njegove izjave zde važne, prinašamo iste tukaj v izvirniku. G. Bojovič je Srb po rodu in je mnogim Slovencem po- zakriti razkroj. Celo Cerkev, ki je 2000 let kljubovala vsem navalom je prišla do roba propada. Vse to zato, ker narodi vsega 'land often esposes human be-ings, especially elderly people, to emotional stress that might pres-ents serious problems in their adjustment. The language barrier, socio-cultural differences, lack of community services an the prejudice and diserimination that they enconuter makes it neces-sary for immigrants to depend for a prolonged period on their the older person \vho often ex-periences diffieulties vvhen con-fronted \yith these problems. The' literature on mental health has Minister socialnih demonstrated an important relat-j skUl uslllžllosti in družin- I Med drugimi so obiskali i dom za žrtve »Cerebral Palsy", ionship between cultural clash i--------------g' J°h" Yarem »Earlscourt Children Home" na -Beverly St. VVork" pa je de- , , . ... _ : ko je 30. aprila povabil urednike e . r. .. lavnica za duševno zaostale, kjer es and mental illnes. Persons i .... ..... . . ... »a1- Clairs Gardens , kjer žive . ... .„ J , 1 etmčmh listov, da si ogledajo „ ,,, , jih uče najrazličnejša ročna dela. delovanje večjega števila podpor- lcl stari otroci' ki Jih k. nlh ustanov v Torontu. Vse obi- Je življenje »vrglo" iz tira pa po- Končno so obiskali še krasno sveta in njihovi izvoljeni ali samozvani vodniki nimajo več ve- j ethnic organizations. Unfortunat-vllni sledniki. Iz preoranih gro j re v noben ideal. Splošna psiho- i ely, this is often misunderstood bov vstajajo Titu in njegovim za je ugodna za kolektivni samo- j by the established community strahotne vizije: kraljestvo zločl- nior! Pilula Je ideal sinov naj bo-1 and the nevvcomiuers are critic- na gre k svojemu koncu, brez pri-1 živa, brez izbire. Na komunizem in partizanstvo bo med narodom še ostal spomin, enako kot na rokovnjače. Spomin kot neprijetna mora! Domobranstvo pa bo zasijalo poveličano kot kralj Matjaž, več-no upanje našega naroda! Tisti pa, ki smo se rešili iz strašnih dni, hranimo globoko v svojih srcih nenapisani testament: Oznanjevati vsem Slovencem, današnjemu in prihodnjim rodo vom, doma in na tujem, da domobranci nikdar niso Izdali svoje domovine in svojih idealov, da so v neustrašenem boju izpolnjevali zgolj svojo sveto dolžnost neomajno, brez omahovanja, brez izdajstva, do poslednje /rt ve. In da bodo spet vstali kot prava narodna vojska, ne kot pravljični kralj Matjaž, temveč kot nepremagljiva sila, ko se bo v krvi lastnih zločinov zadušil galejših narodov sveta, ki se kopljejo v izobilju. Zaradi socialnih motivov seveda, ker so v skrbi, ized for creating uho are exposed to opposite sets of cultural values are often in conflict vvith themselves. Tliey vvant to preserve their oun values but societv imposes different ones on them. The need for comprehending sociocultural factors in the un-derstanding and helping of the elderly in this complex \vorld of today is greater than ever. Old age is a tem; that most people skane ustanove spadajo pod po-1 trebujejo psihološke pomoči. O- ure->em »Belmont Home" za sta-krajinsko vladno upravo. biskall so »Dovercourt Day Nur re moze in f.elle' ki nimaj° lliko" Obiskov alci so se seznanili s sery", kjer imajo tlo 90 otrok raz- Sar, da bl Jim Pomagal v vsak-podrobnlm upravljanjem ter vi- ličnih narodnosti, katerih starši j h živ,jenj'skil1 Potrebah, deli, kako pokrajinska vlada skr- morajo na delo, pa nimajo mož- Vsi, ki so sc ture udeležili (25). bl za pomoči potrebne državlja- nosti, kje pustiti otroke podnevi, j so odnesli z nje res najboljše V »Bellvvoods Park House" je utise. choosing to live in distriets in vvhich their ethnic group predo- must be involved so that \ve can • immigrants and their children begin to have a greater under-; with equal oppurtinities for us-ghettos" by; fear in our socictv, vvhen, vvith j standing of the needs of aH our ing the social services vvithin tik- kako bodo preživljali svoje otro-' minates. ke. Revni narodi, kjer v prvem letu po rojstvu umrje vsak drugi otrok, ali 2 od treh, nimajo te skrbi. Zgodba kmetice v Kocbekovi Listini se uresničuje ali pa ponavlja v povečanem obsegu. Menda sta res le ona in njen mož še na svetu, ki nista popolnoma zmešana, pa še za moža bi ne mogli zatrdno reči. Vprašati se moramo torej, ali smo morda zmešani mi, če niso Johnson, Nixon, De Gaulle, Brežnjev, kardinali Suenens, Koening, brazilski nadškof D. Helder Camara in drugi. Morda so zmešani z nami vred pok. Stephiac, škof Vovk, Beran, Slipy, Mindszenty, vsi trpeči v Vietnamu hi Biafri ter Sudanu? Čitamo, da ministri bivše Jolin-sonove vlade razmišljajo, kaj so v teh 4 letih napak storili. Sena slovenski zemlji poslednji j veda enoglasno ugotavljajo, da rdeči rokovnjač ln bo poslej narodu služilo njihovo ime zgolj kot psovka. Slovenska zgodovina po I. 1940 mora biti ponovno napisana, brez laži in brez potvorb. Sedanjemu in prihodnjih rodovom smo dolžni sporočiti to oznanilo naših neumrljivih junakov, ki jim je v ne znanemu grobu na ustnicah zamrla pesem hi molitev: Mati, domovina, Bog. In še povedati tujcem, vsem narodom, med katerimi živimo, da je tudi zanje le ena in edina rešitev v boju proti peklenskim silam, ki jih danes ogrožajo: ne rakete na luno, ne atomske bombe, temveč domobranstvo, z vsem srcem, z vso dušo! Pred 25. leti se je pričel rušiti za nas svet. Vse, kar smo mislili, to, da niso Jolmsona odvrnili od oboroženega posega v Vietnamu. Immigrants uho experience difficulty in their complain that our community services are not gaered to be of much help to them. They fcel that social services are very com-plicated and that social agencies do not have enough Social Wor-kers and other professional staff vvho speak foreign languages and understand other cultures. Thev believe that many of their problems could have been prevented if the social services vvere design-ed to help them during the first years of their adjustment. The school of thougt, that pre-vailed until recentlv, that immigrants should not be provided vvith services in their o\vn language because thev uould not be motivated to leam English an consequently uould delav their integratdon, has proved to be detrimental to the health and \velfare of their immigrant and ali our rich resourčes, it should ■ citizens. be \velcomed. Office oji Aging and Homes for the Aged Branch, Ontario Department of Social and Family Board of Education as uell as i Services, ostali panelisti pa: i It is hoped that the etnic lead-1 in the community. In the field Dr. J. M. Kirsdhbaum. prezi-In spite of our greater psycho- ers, in cooperation vvith the so- 1 of education this Service has dent, Canadian Ethnic Press Fe- logical knovvledge of the human adjustment being, there has never been sueh a rejeeting attitudes tovvards the aged in the history of the wes-tern world. This is especially cial agencies, vili use more effec- j been extended to an extent un- deratiOn, g. E. Kutscha, prezident tively the available community j paralleled in any other Canadian German Canadian Senior Citizens resourčes and seivices for the j citv. j Club. Hamilton, ga. E. Pasternak, elderly and vvith the help of the It should be noted, that in spite prezident, Ukrainian Home for Provincial and Municipal gov- of of the many complaints that the Aged, Toronto, gdč. M. Do- Celo sedaj, ko imajo priliko za also a bigger drain on the tax- trezen premislek, jih obdaja tgolj misel na samomor. Svet, ki je neobčutljiv za moralo, za vero in za Boga, je tudi jo pravici udarjen s slepoto. Če payer. Fortunately, there has been a gradual but steady real-ization that Nevv Canadians can-not postpone their problems until they learn English as they jI se jim primerilo, da jih bodo should be helped vvhen they need v masah postavljali ob zid, ne I it most — during the first years evident on our continent' vvherc! ernments \vill be able to provide I have heard from Ne\v Canad-! minico, Information Officer, Sec- tion on Aging, Social Planning Council of Metropolitan Toronto, ga. J. J. McHale, direktor, Forest City Kivvanis Senior, Co-inmunitv Centre, London, g. D. F. Ellis, administrator Home for the Aged, Timmins, g. D. H. Ra-pelje, Adminstrator, Home for vouth and physical vigor are particularlv valued. It is true that there cannot be progress uithout vigor and changes but not ali change is progress, nor is ali progress made by vigor alone. Most of our immigrants come services that uould restore the ians, they ali agreed that Can-dignity, independence and self- nada is the best country to live respect of ali our senior citizens in. I uould also like to assure vho liave made a great contrib-, vou that the people from ali ution to the grovvth and develop- three levels of government vvith ment of Canada. | whom I have the privilege of In closing, I uould like to sav vvorking, are doing their uimost that the Toronto Board of Ed- to help Nevv Canadians in their from a less complex society i ucation has been avvare of the adjustment and integration. the Aged and Rest Home, Wel-where family closeness and the ■ problems and needs of the people Thev have a high respect for the j iancj an ft®VSUM MUMV*3 ZAMISEL DELA V ZAMEJSKI SLOVENIJI IN ZANJO VREDNOTE (Peta knjiga 196»—uredil Ruda Jurčee) šo objavile razpravo dr Vinka Brumna NAŠE OBČE- j STVO. Razpravi, ki predstavlja zapiske za njegovo predavanje na 16. slovenskem socialnem dnevu v Buenos Airesu, 13. avgusta 1967, je dodal naslednji DODATEK, ki ga tukaj ponatiskujemo. Uredništvo di drugim v kulturnih stvaritvah dati. V takem smislu moremo govoriti tudi o narodu kot nositelju posebne narodne kulture, ker nudi svojim udom možnosti, da kulturno dozore in da črpajoč iz že dosežene narodne kulture s svojim osebnim ustvarjalnim genijem bogate božje stvarstvo in človeško kutluro z novimi vrednotami. (3) če je narod kot občestvo, ali kateri koli njegov del, še živ, je tudi kulturno delaven, ker je 1. Zamejsko Slovenijo ali Slovenijo v svetu sestavljajo vsi Slovenci, ki so se naselili na tujem, dokler ostanejo Slovenci. Ker dobro razlikujemo med narodnostjo in državljanstvom, imamo še za Slovence tudi tiste, ki so si že pridobili novo drravl-janstvo, a še živijo iz slovenske kulture. Kajti narodnost nam je v prvi vrsti kulturno dejstvo. Zato spadajo k zdomski Sloveniji tudi že v tujini rojeni, ki pa so kulturno še Slovenci, četudi v manjši meri kot njihovi starši ali celo njihovi bratranci v matič- j kulturno delo prvi in bistveni ni domovini. izraz narodovega življenja, rekli 2. Čeprav besedo marsikdaj j bi celo, ker je kultura duša, torej zlorabimo ali vsaj po nemarnem živlenje naroda. Če tedaj kak uporabljamo, vendar moremo s narod, ali kakšen del naroda, kot previdno in zmerno rabo govorili o posebnem narodovem po-, slantsvu, za nas o poslanstvu I slovenskega naroda. Poslanstvo je za narod to, kar je poklic za poedinca. Torej nič nujno skriv-, nostnega ali mističnega, četudi ga smemo pojmovati tudi religiozno, vsaj kot nalogo za katere izpolnitev smo nravno, pred Bogom odgovorni. Kaj jc poslanstvo slovenskega je npr. zdomsko slovenstvo, hoče ostati živ, sc mora zlasti udinjati kulturnemu delu, ker je tako delo pogoj narodovega življenja. 5. Da pa more narod, ali iz njega in zanj udje naroda, zares dojeti nove možnosti in da jih more ostvariti prav kot svoje, narodne in osebne vrednote, mora seveda imeti zadosti močno življenjsko silo, čvrsto fizično in moralno zdravje, težnjo in voljo naroda, ni mogoče kar na lahko po čim veji izpopolnitvi. povedati. Tudi drugi narodi tega o sebi z gotovostjo ne vedo ter v mnenjih in dejanjih marsikdaj greše. Morda bi mogli precej splošno reči, da je vsak narod poklican prinesti svoj delež k občečlove-ški kulturi. Kot kulturo pa Ume-vamo vse tisto, s čimer človek, če se smemo tako izraziti, pomore Bogu dousvariti ali izpopolniti stvarstvo, vključivši samega sebe in soljudi. (1). Bog je sicer ustvaril in še ustvarja vse, kar je, a mnogo tega doustvarja po silah, ki jih je položil v naravo; najodličnejšim stvaritvam daje bit in bivanje po svoji najodlič-nejši stvari, to je po človeku. Tako je človek božji sostvarnik sebe in sveta in to, kar on v sebi in v svetu ustvarja, označujemo z imenom kultura. (2). Že ne-človeška narava pa pri ostvaritvi božjih stvariteljskih Kakor pa poedinec ne more zrasti le sam iz sebe in živeti le zase, temveč potrebuje pobude in naslovnikov svojega dela v obližju, se tudi narod ne sme zapreti pred vplivi od zunaj, niti ne more kulturno polno živeti, če ne vzbudi zanimanja za lastno kulturno delo tudi zunaj narodnega občestva. Poleg zamejskega je tudi zdomski del naroda poklican, da svojemu narodu pomaga pri tej kulturni izmenjavi ter s tem pri oploditvi in očvrstitvi narodovega kulturnega življenja. Seveda danes tehnične iznajdbe, med temi zlasti množična občila in prometna sredstva omogočajo boljše stike s tujimi kulturami tudi naravnost narodni glavnini. Vendar to še vedno ne more nadomestiti tistega, kar morejo storiti kulturno živi in dejavni narodovi udje, ki živijo zamisli marsikaj pokvari (razni sredj drugih kultur: morejo jih spački....), a to se zgodi nekako J od blizu spoznati in svoji matični po nesreči, po pomoti. Človek domovini posredovati, na drugi tudi kdaj le tako, po pomoti, iz- strani pa tuje kulturne skupnosti malici božjo stvariteljsko zami-j seznanjati s kulturnimi dosežki sel, a on, kot edino duhovno in lastnega naroda, pa še sami so- Stanje ugodja v hišah v ZDA Po zadnjih razpoložljivih podatkih imajo hiše v ZDA naslendje ugodnosti (število je v milijonih, stanje se nanaša na 1. januar). Za primerjavo navajamo tudi podatke za 15 let nazaj. Podatlki se nanašajo samo na hiše, ki imajo električno napeljavo. 1953 1968 Celotno število hiš 42.3 100% 60.1 100% , t zato svobodno bitje v našem ste-! tu, se more tudi osebno odločiti, za neizpolnitev ali za napačno j izpolnitev božje zamisli, s čimier | vnese v stvarstvo nered. To pa ne ; jemlje vrednosti tistemu, kar I človek kot sostvarnik božji do- j brega doustvari v svetu. 3. Sostvarnik božji je človfek kot poedinec. Toda kot družno bitje potrebuje za svoje življenje, in posebej še za kulturno, družbe, iz katere živi in za katero živi. Do viška, ki je v nekem oblišju in v nekem času dosegljiv, se more razviti in povzpeli le ob že doseženi kulturi občestva, v katerem živi. Na tem višku more, kadar more, ustvariti nekaj zares novega, nove kulturne vrednote ali dobrine. delovati pri kulturnem ustvarjanju tujine iz kulturne osnove lastnega naroda. 6. Vsak narod si skuša svoje življenje čim bolj urediti, kulturno čim bolj obogatiti, pa še drugim iz svoje kulturne zakladnice dajati. Narodovi udje v zdom-stvu, kolikor in dokler so še to, morejo svojemu narodu pri tem pomagati: , a) Narodovo kulturo, zlasti njene trajne vrednote morejo pomagati ohranjevati. Tiste vrednote, ki jih je treba po času in položaju obnavljati, morejo pomagati prilagajati. Zlasti kolikor so ustvarjalno nadarjeni, morejo tudi v zdomstvu ustvarjati nove kulturne vrednote in tako pomagati bogatiti narodno kul-Družbe pa potrebuje tudi za to, j turo. Posebej pa more zdomstvo da ima komu nuditi svoje stva-; naxx>dni kulturi pomagati z rit ve. Kot družno bitje ne more gojitvijo tistih živeti le zase, niti sreče ob do- j vrednot, katerih matična skup-sežkih svojega ustvarjanja ne nost iz kakršnih koli razlogov more uživati sam. Mora imeti ne-1 ne more gojiti. Ker se pristna koga, komur more nove stvaritve ] kultura poraja seveda le iz re-nuditi kot ljubezenski dar. Kakor j snično in polno živetega in doži-/ivi iz družbe, more polno, pose-; vetega celotnega položaja člove-bej še stvariteljsko polno živeti kovega in je za izseljenca ta prav le za družbo. : njegova izseljenost, more zdoin- 4. Neko stičišče vseh življenj- stvo domovini celo dati nove •skih silnic, ki človeka kot kulturno bije oblikujejo in po katerih človek kot sostvarnik deluje in učinkuje, je zlasti eno človeško občestvo, narod, kakor ga mi pojmujemo. Ta je človeška družba, ki ohranja in pomnožu-je neko svojo kulturo, ki ima Sobni regulatorji zraka 0.6 1.3 22.0 36.7 Električne odeje 3.6 8.6 25.4 42.3 Stiskalnice (za sOkove) 1.5 3.5 12.0 20.0 Odpirač konzerv — — 20.7 34.5 Kuhalnik za kavo 21.6 51.0 47.8 79.6 Pomival ec posode 1.3 3.0 10.9 18.1 šušilec perila ('tudi plinski) 1.5 3.6 20.8 34.6 Mlevec odpadkov 1.4 3.3 10.8 18.0 Ledcnica 4.9 115 16.3 27.2 Posoda za pečenje — - — 31.1 51.8 Likalnik 37.9 89.6 59.6 99.3 Mešalnik (za sadje in zelenjavo) 12.6 29.7 47.1 78.5 Radio 43.7 96.2 59.8 99.5 Peči — ločene (10.2 (24.1 20.5 34.1 vzidane ( ( 7.7 12.9 Hladilnik 37.8 89.2 59.9 99.7 Televizija — črnjbela 19.8 46.7 58.9 98.1 barvna — — 15.7 26.2 Prepečevalec kruha 30.0 70.9 52.6 87.6 Sesalnik prahu 25.1 59.4 53.3 92.0 Pralnik perila 32.2 76.2 56.6 94.3 Slovtnska državotvornost v delih Frana Levstika ta Ivana Cankarja Za poljudnoznanstveno delo s tem naslovom je izvršni odbor Študentske skupnosti v Mariboru razpisal natečaj. Namen tega natečaja je vzbuditi med mladino zanimanje za slovensko kulturno in politično zgodovino. Tečaja se lahko udeleže vsi redni slovenski študentje in srednješolci v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Slovenski fantje hočejo vojaško obveznost služiti v Sloveniji V Nedeljskem dnevniku je Drago Zaje 23. marca komentiral izid raziskave Slovensko javno mnenje 68, kjer so anketiranci odgovorili na vprašanje: Ali bi koristilo naši obrambi, če bi večina slovenskih fantov služila vojaško obveznost v vojaških enotah na ozemlju Slovenije? Odgovori so bili sledeči: Da — 69.9%, ne — 22.1%, ne vem — 8%. vrednote. Svojo izseljenost polno doživeti in iz tega doživetja ustvariti nove kulturne vrednote —v tem bo pač izredna kulturna naloga izseljencev, kolikor se nanaša na sodelovanje pri kulturnem delu lastnega naroda. Tudi domovino, njeno usodo in nek značilen, svojski način do-1 njene naloge morejo izseljenci s življanja že doseženih kulturnih j svojega mesta v svetu drugače vrednot in ki po svoje odkriva i videti in doživeti kakor pa rojaki in ostvarja možnosti novih. Čep- j doma. Vse, kar zdomstvo more rav so .tedaj resnični sostvar- vrednega storiti, jc njegov ljube-niki sveta ljudje kot posamezni-! ženski poklon domovini. ki, je narod tisto obližje, v katerem morejo oni kulturno dorasti in se kulturno izraziti, pa se tu- b) Iz svojih stikov z drugimi kulturami, zlasti' kadar vrednote teh morejo in znajo po svoje, recimo po slovensko doživeti, morejo dajati plodne pobude v domovini delujočim ustvarjalcem. V tem pogledu je vredno posredovanje tudi tedaj, kadar se omejuje zgolj na informiranje. c) Svojemu narodu morejo pomagati, da svojo kulturo, to je plodove izrazito svoje stvaritel-jnosti, more izžarevati v veliki svet. S tem more narod opraviti tudi tisto vlogo svojega poslanstva, ki je v bogatenju obče človeške kulture. Obenem pa dobi s tem tisto rezonanco v svetu, po kateri njegov kulturni napor dobi vesoljnejši smisel in ne ostane le nekaka domača obrt za hišno porabo. č) Posebej bo še zdomska Slovenija pronicala s slovensko kulturo v veliki svet, kolikor bodo njeni udje mogli sodelovati pri ustvaritvah drugih kultur, a iz svoje slovenske kulturnosti. Tudi tako bo slovenska kultura dala svoj delež obči človeški kulturi. 7. Pretirano se mi zdi razlikovanje med gospodarsko in politično emigracijo in neprimerno s tem zruženo poniževanje ekonomskih emigrantov. Kolikor je razlike, je umestna le kot razlika v izvoru ali razlogih izselitve. Gotovo ti vplivajo tudi na poznejše življenje izseljenca. A zdomska Slovenija je le ena in kakor koli je nekdo vanjo stopil, ni potrebno ne nujno, da ga to ovira v opravljanju narodnega poslantsva, kolikor to pritiče zdomcem. Kar koli Slovenec, pa naj bo v domovini, v zamejstvu ali zdomstvu, napravi kulturno pozitivnega, je slovensko kulturno delo, je delo z narodom, iz naroda in za narod. 8. Kulturno delo, kakor ga imamo tukaj v mislih, ni le izpolnjevanje osebnosti, svoje in drugih, ni le pesnjenje, slikanje in klesanje, skladanje in petje, gledališko igranje in plesanje, versko življenje, filozofiranje, znanstveno raziskovanje in kar je še podobnega, marveč tudi politično urejanje skupnosti, gospodarjenje in tehnika. Zlasti glede na politiko bi hotel še posebej naglasiti, da jo štejem h kulturnemu delu. Nikakor pa ne mislim, da je politika edino, pa tudi še dolgo ne najvažnejše, kar more (ali celo mora) zdomstvo za svoj narod storiti. Potrebno je in vredno svoje cene. Pač moramo tudi na to misliti, kako bi za plodno življenje zdomstva mogli ustvariti čim ugodnejše pogoje, zlasti z organizacijo. O tem sem že drugje govoril in menim še. Za danes pa, ker nisem politik in niti se skušam biti, marveč največ le razmiš--Ijevalec tudi o političnih vprašanjih, še posebej puščam besedo o tem politikom, ki so navzoči. Še manj se hočem spuščati v gospodarske probleme zdomstva. Tudi za to imamo tukaj strokovnjake. Bojim se le, da bo izven našega pretresa ostala tehnika. Drugič bo treba misliti še na koga, ki bo mogel kaj več povedati tudi o njej. 9. Pripomnil pa bi vendar rad, za poznejšo diskusijo, da so politične organizacije, gospodar- ske ustanove in tehnika vsaka po svoje skupnosti potrebne, ker služijo njenemu življenju. Ne smemo pa prezreti, da tako imenovana duhovna kultura je življenje občestva.(5) S Saint-Exu-peryjem bi zato dejal, da življenje more ustvariti red, a red sam ne ustvari življenja. (6). Življenje vsakega občestva, zato tudi zdomsko slovenskega, je kultura: gojimo to in ji ustvarimo potrebne organe, ščite in opornike, da bo mogla ostati čim bolj in čim dalje zares živa, kar je lahko le, dokler je tudi ustvarjalna. Ali da povem z besedami A. Korošca, ki sem jih tudi že drugje navajal: "Politika (ki je tudi urejanje skupnosti) je krovski posel. Politična organizacija (in sploh vse organizacije), stranka, vpliv, vse to je.... streha. Pod njo.... pa klije in se razvija božje življenje" skupnosti. če tega življenja ni. tudi strehe ni treba, ker nimamo česa pokrivati in varovati. Ohranjati in ostriti si moramo čut za pravo lestvico vrednot in to pri svojem delu tudi spoštovati. Potrebni so nam templji, da v njih častimo Boga, a Bogu moremo čast dajati tudi v katakombah ali gozdovih, če nimamo templjev; templji pa prenehajo biti to, če se v njih ne opravlja bogoslužje. Muzeji so potrebni, da v njih hranimo umetnine, če smo jih ustvarili; a umetnine morejo viseti tudi v domovih, muzeji brez umetnin pa prenehajo biti muzeji. Potrebne so knjižnice, da v njih spravljamo pisane priče kulturnega dela; a pisatelj Ksaver Meško je imel knjige razmetane po mizi, po postelji, pod posteljo in po koteh sobe, vendar je bilo v tem več vrednosti in kulture, kakor bi je moglo biti v najdražjih policah, če bi te ostale prazne ali naložene s plažo. Kultura je duša ali vsebina človeških skupnosti, organi, organizmi in organizacije so njihovo telo ali lupina. Lupina je vredna in potrebna, kadar in kolikor hrani vsebino, in je toliko vrednejša, kolikor vrednejšo vsebino hrani. Nočem jemati cene organizaciji, politiki, gospodarstvu ali tehniki, a prvo ni to. Je Martino delo, ki je vredno vse skrbi in prizadevnosti, a prvo je Marijin "boljši del". V Simčičevi Zgodaj dopolnjeni mladosti nam Poslanec očita: "Koliko križev, koliko znamenj in cerkva — a ljubezni je bilo premalo". (7). Očitek bi mogli raztegniti: Koliko organizacij, koliko javnega delovanja, koliko zunanje skrbi za pravo-vernost na vseh področjih — a duha, duha službe resnici in pravici, je premalo. Ob vsej naši organiziranosti je naše občestveno življenje vedno revnejše, plitvejše in votlejše. Zato je tako malo privlačno, zlasti še za mladino. ki nam tudi zaradi tega uhaja. Zato še enkrat: če zdomsko slovenstvo hoče ostati živ in koristen člen slovenskega naroda, mora zlasti in v prvi vrsti služiti duhu ter oskrbovati in gojiti "božje življenje" zlasti ustvarjalnega kulturnega dela. Vse ostalo nam je lahko navrženo, ne pa to. * (1) "Z izrazom 'kultura' v splošnem pomenu označujemo vse f/0£h in K€\/tJ£- VQ •1 tisto, s čimer človek spopolnjuje in razvija mnogovrstne duševne in telesne sposobnosti: skuša s svojim spoznanjem in delom ves svet podvreči svoji oblasti: na-pravlja socialno življenje tako v družini kakor tudi v celotni družbi z napredkom nravi in ustanov bolj človeško; končno spada h kulturi tisto, s čimer človek v teku časov izraža, posreduje drugim in ohranja v svojih delih velika duhovna izkustva in napore, da tako služijo napredku mnogih, da, v blagoslov vsega človeškega rodu". (Pastoralna konstitucija c Cerkvi v sedanjem svetu, Gaudium et spes, 5312) (2) '"Ko namreč človek z delom svojih rok ali s pomočjo tehničnih naprav obdeluje zemljo, da prinaša sadove in da postaja dostojno bivališče za celotno človeško družino, in ko se zavestno udeležuje življenja družbenih skupnosti, izršuje od začetka časov razodeti božji načrt, po katerem naj si človek podvrže zemljo in dovršuje stvarstvo ter Hkrati oblikuje samega sebe; obenem spolnjuje veliko Kristusovo zapoved, naj se požrtvovalno postavlja v službo bratom". ,Tam, 57J2.) (3) "Iz različnega načina uporabljanja reči, opravljanja dela in izražanja, izvrševanja vernosti in oblikovanja nravi, določanja zakonov in pravnih ustanov, pospeševanja znanosti in tehnike ter iz gojitve lepote nastanejo različne skupne življenjske razmere in različne oblike razvrščanja življenjskih vrednot. Tako se iz izročila uredb in navad izoblikuje vsaki človeški skupnosti lastna dediščina. Tako tudi nastane določeno zgodovinsko okolje, v katerega je postavljen vsak človek, naj pripada kateremu koli narodu ali času, in iz katerega zajema dobrine za nadaljnje razvijanje' človeške kulture in civilizacije". (Tam, 53|3.) (4) "Istočasno raste prepričanje, da more in mora človeški rod svoje gospodovanje nad ustvarjenim svetom ne samo vedno bolj krepiti, temveč da ima tudi nalogo ustvariti tak politični, družbeni in gospodarski red, ki bo vedno bolje služil človeku in ki bo posameznikom in skupnostim pomagal uveljaviti in razviti njim lastno dostojanstvo". (Tam, 9]1.) — "Da bi bilo poskrbljeno za naraščajoče prebivalstvo in zadoščeno rastočim potrebam človeškega rodu, gre po pravici danes bolj kakor kdaj prej težnja za tem, da bi se dvignila raven proizvodnje v kmetijstvu in industriji in da bi se izvršil napredek tudi v storitvenih dejavnostih. Zato je treba pospeševati razvoj tehnike, podpirati duha novatorstva, vnemo za ustanavljanje in povečanje podjetij, prilagajanje proizvodnih metod in krepka prizadevanja vseh tistih, ki so udeleženi v proizvodnji, z eno besedo, treba je pospeševati vse tisto, kar služi omenjenemu napredku. Temeljni namen proizvodnje pa ni zgolj večje število izdelkov, pa tudi ne dobiček ali gospodovanje, temeljni namen proizvodnje je služba človeku in sicer celotnemu človeku, pri čemer se je treba ozirati na vrstni red njegovih gmotnih potreb, pa tudi zahtev njegovega umskega, moralnega, duhovnega in verskega življenja; pravimo služba slehernemu človeku, slehernemu sloju ljudi, • BOGOSLOVNI VESTNIK. Izdaja Teološka fakulteta v Ljubljani, 1. 28, zv. 3—4, 1968. Zajetna dvojna številka BV je posvečena stoletnici rojstva prof. dr. Aleša Dšeničnika (1868-1952). Objavljeni so spominski govor dr. S. Cajnkarja in dr. Franceta Grivca, oba iz 1. 1952, ter razprava (51 strani) Antona Strleta o Useniničku in njegovem mestu v slovenski kulturi. Slede razprave Vekoslava Grmiča "Nekaj misli o človeški naravi" v zvezi s pogostim sklicevanjem okrožnice Humanae vitae nanjo, Janeza Janžekoviča "Ob okrožnici Humanae vitae", Štefana Steinerja "Okrožnica Humanae vitae in naša zrelost", p. Romana Tomin-ca "Eestetika sholastikov", Franceta Rozmana "Svetopisemski pojem pokore in apostolska konstitucija Paenitemini, ter Marijana Smolika "Liturgični ali sveti zbor". Pregledi in poročila prinašajo sestavke "Vera v se-kulariziranem svetu" (Vilko Fajdiga), "Knjiga o verskem pouku v duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora" (Anton Strle), "Trofenikove publikacije s področja naše kulture in zgodovine" (Maks Miklavčič), "Lik duhovnikov v nagovorih pri ordinacijah po novem obredu" (neuradni prevod: Marijan Smolik), "Slovesna veroizpoved papeža Pavla VI. za sklep leta vere" (Anton Strle). Ocene poročajo o Baragovih življenjepisih (M. Jezernik, R. Čuješ, Jaklič-Šolar), o slovenskem prevodu okrožnice Posredovanje človeškega življenja ter o več delih iz neslovenskega slovstva, dreš. • CERKEV V SEDANJEM SVE-TN, 1. 3, št. 1—2, 1969. Letošnji letnik bo posvečen razpravam o poedinih zakramentih. Prva dvojna številka obravnava zakrament sv. birme: Priprava na birmo v luči predpisov cerkvenega zakonika (J. Bertoncelj), Teoligija birme in starost prejemnikov