Stev. 42 V Ljubljani, v ponedeljek, 22. februarja 1943-XXl Leto VIII. lekllačoa ooobiaščenfea ta offiaievan)* (tatilanskega Id tuieg* S Uredolltv« Id a p r s « a i Kopita neve & Llubtiana. S Jonceaatonaria oseluslva pel la pubbllcitft večale na 13 letal. Nova japonska zmaga na Kitajskem Tokio, 22. febr. S. Zmago, ki jo je japonsko orožje doseglo v srednji Kitajski, in sicer v pokrajini ilopej, nad silami, ki jim poveljuje kitajski general Peng, poudarjajo zaradi njenega pomena in zaradi možnosti za nadaljnji razvoj olenzive. Na tukajšnjih pristojnih mestih poudarjajo, da je bil s tem briljantnim japonskim uspehom osvobojen šesti čunkinški vojni pas sovražnika, ki je bil razpršen in pognan v beg. Še prav jx>sebno liudi boji so se odigrali južno od jezera Pailu, kjer so se Kitajci močno utrdili. Japonci so izvedli tu ponovne napade. V bojih, ki so se odigrali 17. in 18. februarja, je sovražnik pretrpel ogromne izgube. maloštevilni oddelki, ki so še ostali, pa so sa rešili z begom. Nova japonska zmaga je položila temelje za nadaljnji razvoj vojaških nastopov, o katerih mislijo, da bodo za napadalce potekali že zato ugodno, ker se’ v kitajski vojski opaža, da je njen vojni duh padel. Tudi japonsko letalstvo se je dejansko udeleževalo zmagovite ofenzive, Čeprav je bilo vreme slabo, fn japonski letalci so tako olajševali prodiranje vojske na tleh. Stalin opominja Angleže * na potrebo po drugem bojišču Lisbona, 22. febr. s. Med britansko-ruskiml manifestacijami, ki so jih priredili v Angliji ob 25. letnici ustanovitve rdeče vojske, je bilo izgovorjenih več govorov, izmenjane pa tudi poslanice med britanskimi in ruskimi vodilnimi osebnostmi. Med govori je bil najbolj zanimiv tisti, ki ga je imel sir Stafford Cripps v Shefieldu. Najprej je izrekel hvalnico ruski vojski, nato pa se pritožil, čeS da »sovjeti niso zmerom pokazali razumevanja za sijajne uspehe ladij, ki prihajajo v ruska pristanišča, kajti ti uspehi pomenijo ogromen napor te vojne.« Da bi pa svojo tožbo malce omilil, je zatrdil, da v »Veliki Britaniji nič več ne dvomijo niti ne ovirajo popolne prijateljske povezanosti Velike Britanije s sovjetskim ljudstvom za čas po tej vojni.« S svoje strani je Stalin poslal v London poslanico, v kateri pravi: »Ti izrazi prijateljskih čustev britanskega naroda do sovjetske narodne vojske podkrepljajo naše prepričanje, da je zelo blizu trenutek, ko se bodo oborožene sile naših držav strnile v skupne nastope proti skupnemu nasprotniku. »Da, tudi Stalin je pokazal, da nima nobenega razumevanja za sijajne nastope britanske mornarice, kajti sklicevanje za kombinirano ofenzivo oboroženih sil obeh držav jasno in nepreklicno izraža poziv Veliki Britaniji, naj se loti resničnih vojnih dejanj. Vesti 22. februarja Rooseveltov predlog za novo izredno obdavčenje letnih dohodkov, večjih od 25.000 dolarjev, je odklonila komisija ameriškega kongresa. _ Postavila se je na stališče, da se dohodki ne smejo omejevati. V Angliji so na več krajih včeraj proslavljali 25 letnico ustanovitve rdeče vojske. Govorniki so hvalili sovjete, dočim so v Angliji pred nekaj leti povsod govorili ravno nasprotno. Posebno značilna je izjava predsednika angleške trgovske zveze Daltona, ki je dejal, da je ruska vojska »rešila evropsko kulturo«. Nov ■ trgovinski sporazum sta sklenili Madžarska in Turčija. Madžarska bo dobavljala 7 Grčiji sladkor, v zameno pa bo dobivala bombaž. Ameriška komisija' za vojno izdelavo je objavila, da se je vojna izdelava v februarju v primeri z januarjem zmanjšala za osem odstotkov. Indijski voditelji, živeči v Burmi, pravijo, da je Gandijeva odločnost trden znak, da se bo Indija še naprej s pomnoženimi silami borila za svojo svobodo in neodvisnost. Gandi je “anes simbol tega indijskega hotenja. V Budimpeštanski kraljevski operi je bila prva predstava nove opere »Dijak postopač«, katero je uglasbil in tudi vodil skladatelj Franc Lehar. Opera je imela velik uspeh. Pri predstavi so bili navzoči tudi tevilni diplomati in zastopniki vsega madžarskega kulturnega sveta. Znani Španski general, o katerem je bilo veliko aliSati v času državljanske vojske, Queipo de Liano, je bil postavljen v rezervo. Odlok pra-vi, da je general že dopolnil svoja službena leta in je bil zato po zakonu postavljen v rezervo. Livorno in Pro Patria vodita vsak v svoji skupini V včerajšnjem 21. kolu državnega nogometnega progra se po ogorčenih borbah morali z velikimi izgubašu umakniti. Ostanki tako imenovanih partizanskih brigad, ki so doživeli v bojih onkraj Gorjancev hude poraze, so se na povratku z bega iz G®r* skega Kotora pomikali pod Gorjanci in napadli edinico v Pleterjih. Partizani so se zaradi ugodnega gozdnega terena približali zelo blizu pleterskemu samostanu in napadli edinico. Vnela sc je ogorčena borba. Ker je Pleterje med hribi in prav pripravno za nupade, se je partizanom posrečilo, da so edinico skoraj popolnoma obkolili. Po večurni borbi so se morali branilci Pleterij spustiti v odprto borbo. Poveljnik skupine je zapovedal izpad. Po zelo hudi borbi so sc morali partizani umakniti. V borbi je padlo več,jo število partizanov, še več pa je bilo ranjenih. Partizanska tolpa se je morala zaradi^ hudega ognja umikati skozi gozdove' proti Stopičam, kamor so jih oborožene skupine zasledova e in jih skoraj popolnoma razkropile. Ta krdela so sedaj obkoljena in so zapisana poginu. Naročajte Slovenski dom! Subert. Razenn morda ene ali dveh izjem smemo torej res trditi, da so to naši najboljši predstavniki. Lepo je bilo videti, da so bili igralci strogo ločeni od gledalcev, saj je to vsaj za nekatere, stilno razmakjene igralce precejšnja ugodnost. Kot prvi par sta nastopila Bradeško (K.) : Recek (Ml.). Po obojestranski lepi igri in ostrem tempu je zmagal pokr. prvak Bradeško z rezultatom 2:1. Vse do Bredine tretjega seta mu je bil Recek enakopraven nasprotnik, tu pa se je posrečilo Bradešku z nekaj lepimi udarci odtrgati se od partnerja in zmagati. /Tr. Sledila sta Merala (K.) : Strojnik A. (K.). Oba sta v zelo živahni igri izmenjala udarce v korist Merale (K.) 2:1. Merala je z nekaj lepimi udarci razgibal občinstvo, da je začelo navijati, dočim Alešu Strojniku kar nič ni šlo izpod rok, kar priča posebno rezultat tretjega seta. Naslednja Bta bila člana Mladike Keržič 0. in Strojnik R. Strojnik, let je že na skorji vseh turnirjih resno ogrožal zmagovalcem njihova mesta, se je pokazal premočnega in sočlana, ki prvič nastopa v tako važni borbi, z lahkoto porazil z 2:0 (21:13, 21:13). . Sledil je par najboljših Ilermežanov Bogataja in Fožcnela. Pričakovati je bilo od obeh, morda izrazito defenzivnih igralcev lepše partije in zanimivejših trenutkov njunega srečanja. Zmagal je izkušeni Bogataj z 2:0 (21:19, 21:16). V zopetnem srečanju klubskih tovarišev Mladike Keržiča in Recka je prav tako prišla do izraza borbenost slednjega, ki je zmagal tesno z rezultatom 2:1. _ Po lepi igri Merale v prvem srečanju t Strojnikom Al. je bila v^igri s Hermežanom Subertom pričakovati zmage prvega. Zmagal pa je proti pričakovanju Subert z 21:18, 19:21, 17:21. Odličen Bogataj in drugi Korotanec Strojnik A. sta zaključila kar v dveh setih 21:10, 21:19. Zmagal je z 2:0. Sledila sta Strojnik R. (Ml.) in Poženel (H.) Ob odličnih plasiranih žogah Strojnika je Poženelov drive kar »onemel«, kar je prvemu tudi pripomoglo do tako hitre zmage v dtfeh setih (21:14, .. n , Subert jo v igri s klubskim tovarišem Bogatajem podlegel. Zelo lep užitek se je nudil gledalcem v srečanju Bradeška in Keržiča. Bradeško se je morda le mhlo preveč zanesel na svojo premoč, kar ga jo stalo tudi en set. Ostala dva pa je dobil. Poženelov močni forchand udarec jo ukrotil sicer zelo dobrega Recka v dveh setih 21:19, 21:17. Kot zadnja sta nastopila brata Strojnika. Roman je 2 krat premagal Aleša. Momentalno je uga Življenje italijanskega ljudstva v vojnem času Vojna je v Italiji marsikaj spremenila, ni pa mogla spremeniti ljubeznivega, živahnega in z naravno vljudnostjo oblagodarjenega značaja italijanskega človeka Tudi v Benetkah, Fire-nzi, Sieni, Napoliju in po številnih drugih italijanskih mestih so v prejšnjih časih imeli navado vsako leto prirejati celo vrsto tradicionalnih in svetovno znanih ljudskih praznikov, ki so se jih 'ljudje vse leto veselili, zdaj pa so jih spričo vojnih razmer opustili. Ljudje so se zdaj pri svojem razvedrilu omejili le na kinopredstave in na športne prireditve. Kino je v Italiji zelo poceni, morda najcenejši v vsej Evropi. V Rimu je cela množica kinematografov. Naval nanje je tako velik, da jih morajo tu pa tam včasih za nekaj časa zapreti, ker ni več prostora. Vsi tuji filmi so seveda sinhronizirani. Amerikanskih filmov, ki so bili prej ljudem tako pri srcu, zdaj skoro ni nikjer več v Italiji. Odkar je Italija v vojni, firedvnjajo tam vedno več filmov domače izde-ave. Pri tem pa so filmi vsako leto boljši. Tako stiska rodi napredek. Rimski Stadion ob cesti Via Flamminia je na vsak način manjši kakor pa so športni prostori drugih evropskih velemest. Toda, kadar je za športnike »velik dane, recimo takrat, kadar rimsko moštvo igra z Milančani, se na igrišču nabere redno po kakšnih 20.000 gledalcev. Pred nekaj tedni so na Rimskem Stadionu tekm'"?n!i Kakšno je življenje ljudstva v sedanjem vojnem času v Italiji? Kako živi danes v Italiji jireprosti človeki' Kako je poskrbljeno za njegova interese, prehrano in razvedrilo,« lakšna vprašanja večkrat slišimo — piše rimski dopisnik »Pester Lloyda< — in skušali bomo ua kratko na ta vprašanja odgovoriti. Vojne razmere seveda tudi v Italiji vplivajo na življenje preprostega človeka, in že samo zato se ta preprosti človek — pa naj ga drugače navdajajo kakršna koli čustva — tako živo zanima za vojne dogodke. O tem se lahko vsakdan znova prepričamo, ko ob en j popoldne objavijo vsakodnevno vojno poročilo. Že pet do deset minut pred eno se v Rimu in po drugih italijanskih mestih začno ljudje zbirati P™** kavarnami, bari, pred trgovinami, kjer prodajajo radijske aparate, in tudi pred zasebnimi hišami, iz katerih slišijo, da se oglaša radio, ter čakajo na časovno na.povpd. Po manjših krajih in vaseh se zbirajo ljudje na trgih, kjer so pred javnimi poslopji postavljeni radijski zvočniki. Kar sapo zadržujejo, s tolikšnim zanimanjem poslušajo vojno poročilo. Nihče jih k temu ne sili. Prostovoljno se zbirajo, ker zelo | dobro vedo, da je od vseh teh dogodkov, ki jim ; jih sporoča radio, odvisno morda vse tudi zanje j osebno. In koliko je med njimi takšnih, ki imajo na enem od bojišč, v Afriki, v Rusiji im Balkanu ali na daljnih morjih knkšnega bližnjega sorodnika, sina, moža, brata, za čigar življenje so v skrbeh. Razen za vpoklice se ljudje v Italiji v sedanjem vojnem času seveda najbolj zanimajo za vprašanja prehrane in za predpise, ki so bili v zvezi s tem izdani. Zadržanje italijan. ljudskih množic do teh vprašanj in predpisov pa je bilo celo za tiste, ki Italijo dobro poznajo, pravo preseuečenje. »V Italiji,« tako so ob izbruhu vojne pravili mnogi, »je strogo racioni-ranje življenjskih potrebščin »nemogoče«, ker so italijanske ljudske množice premalo disciplinirane in zato ne bodo nikdar sprejele sistema nakaznic.« V resnici pa se je zgodilo čisto drugače. Široki italijanski ljudski sloji so se presenetljivo hitro sprijaznili z živilskimi in drugimi nakaznicami. In zdaj funkcionira ta stvar v Italiji povsem zadovoljivo. Položaj glede življenjskih potrebščin je letošnjo zimo brez dvoma boljši, kakor pa je bil prejšnje leto Deloma •se to da razložiti tudi z dejstvom, da obstoji med nižjimi ljudskimi sloji neke vrste medsebojno podpiranje. Široki ljudski sloji po velikih mestih vzdržujejo s podeželskim ljudstvom trajne in tesne zveze. V Rimu ima vsak majhen trgovec, vsak obrtnik in vsak delavec kakšnega sorodnika na deželi, v bližnji Campagni. Kar se tiče zabav in razvedrila je Italijan prav tako kakor glede vsega ostalega zelo sikromen in malozahteven, v vojnem času, kakršen je sedanji, pa je nujno postal še bolj. Cele vrste ljuskih praznikov, pri katerih so iljudje prirejali bogate gostije, kjer se je pilo in jedlo na mrtvo, zdaj v vojnem času m vec. Slovitega »sejma Befane« na Navonskem trgu na letošnji božič ni bilo. V rimskem okraju Trastevere že dve leti ni bilo v mesecu avgustu običajnega slavja »Noantri«. Prej je trajalo navadno po več dni in je ves Rim romal tja. jal tudi Aleš, vendar momenti niso mogli predrugačiti končnega rezultata. Do naslednje nedelje je stanje torej tako 1. in 2. sta Bogataj in Strojnik R. s tremi točkami, sledi Bradeško z dvema, Merala, Subert, Poženel in Recek imajo vsak eno, brez zmage pa sta Keržič in Strojnik A. Omeniti je treba k tej lestvici šo, da so Bradeško, Merala in Subert nastopili le dvakrat, in imajo pred seboj še vsak 6 srečanj, dočim so ostali igrali že vsak trikrat in bodo nastopili samo še petkrat!!! Zaenkrat se je na vrhu že odločila skupina treh tekmecev za prvo mesto, dočim sredina, mogoče tudi konec verjetno ne bo ostal tak! v nogometu mornarji in letalci. Mornarica jo zmagala Ljudje so navdušeno vzklikali: »Živela mornarica!« Tekmo so prišli gledat tudi številni ranjenci in rekonvalescenti s povezanimi glavami in rokami. Tudi tu si lahko videl, da jc Italija v vojni. To opaziš lahko na vsem. Vojna je v Italiji marsikaj spremenila. Le ljubeznivega, živahnega in z niravno vljudnostjo oblagodarjenega značaja italijanskega človeka ni mogla spremeniti. Slej ko prej se ti kaže vsepovsod na najrazličnejše in najmikavnejše načine. Prirojena ljubeznivost in plemenita milina prepros*e;ra italijanskega človeka je tisto, zaradi česar človek n*»hote pozabi na težave sedanjih vojnih časov in trdno veruje v srečno bodočnost večne Italije — s temi bespdami končuje madžarski časnikar svoje zanimivo poročilo iz Rima. zapvj iantoMani N-apoJieoJt Zato pisec te knjige tako očitnega nasprotstva ne zna drugače razložiti kakor takole: Napoleon Je gotovo od Miollisa zahteval takšno poročilo, da bi ga mogel pokazati v opravičilo papeževega prijetja škofom in ljudstvu. To razlago potrjuje tudi Miollisovo vedenje ob srečanju s tistimi papeškimi podložniki, ki so Francozom prodali svojo slnžbo zoper papeža; takoj po prijetju so pritekli k Miollisu, da bi dobili obljubljeno nagrado (Judove denarje), ta jim je pri priči plačal, se potem obrnil k svojemu službujočem« častniku in vzkliknil po francosko: »Gospod, poženite že vendar to druhal!« Omenili »mo, da je v nasprotju s majhnim Številom izdajalcev večina meščanov z užaloščeno zvestobo spremljala papeževo usodo in da jih je napolnjevalo z žalostjo in bolečino, ker so ga prijeli in odgnali. Rimske ceste so bile pokrite z majhnimi lepaki z Dantejevimi stihi: »Le žgi ga. •• ker v papežu je Kristusa uklenil, opali ga, ki papeža je smešil, ožgi, da žolč in kis ga prenovita!« Med drugim je Miollis v svojem poročilu izjavil (ali pa je morda moral izjaviti), da je spoštovanje do papeža »narekovalo vso mogočo prizanesljivost«. Kako so vzvišeni papeževi osebi prizanašali tisti, ki so ga spremljali, bomo takoj videli. ^ ^ - Papeževo potovanje je bilo polno neprijetnosti, trpljenja in pomanjkanja. 2e samo to nam da slutiti neprijetnosti potovanja, ker so ga »edeminšestdesetletnega zmotili iz nočnega spanja in ga nepričakovano prisilili na potovanje, brez priprav, z eno samo obleko, brez denarja in brez služabnikov. Temu je treba dodati silno sopi, H co tistih dni, toliko bolj neznosno v vozilu z zaprtimi okenci in celo a spuščenimi zastori, ki niso dovoljevali niti pogleda na plan« Opoldne so se ustavili ▼ neki gorski gostilni, tako revni, da je ’ imela en sam stol. Proti večeru je papež prosil, naj mu dado piti, in neki podnarednik mu je dal steklenico blatne vode, zajete iz pocestne mlake. Tudi to noč je papež preživel v poštni kočiji. Po devetnajstih urah nepretrgane vožnje so ob enajstih ponoči prišli v vas Radico-iani, kjer bi se papež lahko odpočil od utrudljivega potovanja v izbici borne gostilne. Bi se lahko! Ce bi se seveda mogel preobleči, če ne bi tako zelo pritiskala vročina, če se ga ne bi zaradi izlitja žolča lotila mrzlica. Vse to pa mu ni dalo spati. ^ j Kljub temu je Radet že navsezgodaj naganjal k odhodu, ker je dobil povelje, naj pride v Florenco še tisti dan 7. julija. Na pot« se je pri kočiji strlo kolo in papeža so morali potegniti iz me skozi okence. V Florenci so Pija VII. povedli v Certoso v neko samico, kjer so ga stražili orožniki in je mogel samo hišni predstojnik priti K njemu. Upati je bilo, da si bo tu vsaj malo lahko odpočil; toda zbudili so ga še isto noč, da bi nadaljeval potovanje. Zdaj je moral ttt brez spremstva kardinala Pacce, ki ga je zvesto pospremil do sem, a so ga zdaj ločili od njega in ga je nadomestil neki služabnik. — Čeprav je bila nedelja, papežu niso dovolili niti maševati niti it« k maši. Potovanje iz Florence v Genovo je trajalo tri dni zapovrstjo z eno samo nočjo počitka. Nihče se ni smel približati papežu, kt niti s služabnikom ni mogel govoriti brez navzočnosti službujočega častnika. Prav tako ponižujoče in težavno je bilo nadal;nje potovanje. Duhovniki in školje niso smeli nikjer priti k papežu. Celo kardinalu Feschu, Napoleonovemu stricu, so preprečili, da bi mu posodil denar, kakor je želel. V čast cerkvenemu poglavarju niso smeli zvoniti. Ob prihodu v Valenzo (Dr6me), kjer je umrl Pij VI., je Pij VII. želel obiskati grob svojega prednika. Niti tega mu niso dovolili. Docela so ga ločili od sveta! . I Samo ljudstvo Je kljub strogim prepovedim v množicah pri-tekalo in kazalo papeža *voje vneto češčenje — največkrat od Ali res šiške ni mogoče kanalizirati? Te dni smo brali, da večje šiške kot je današnja ne bi bilo mogoče kanalizirati, prav tako pa tudi morebitne šišenske kanalizacije ne bi bilo mogoče priključiti na sedanjo mestno kanalizacijo. Pisec članka je namreč mnenja, da bi pri kanalizaciji ne mogli dobiti dosti padca. šiškarjem v tolažbo moramo povedati, da so načrti zn kanalizacijo velike šiške žc narejeni ter pač čakajo na boljše čase, da se v mestni blagajni zberejo za tako velika dela potrebna sredstva. Res je tudi, da velike šiške vsaj sedaj ne bi bilo mogoče kanalizirati, deloma zato, ker sedanja kanalizacija ni položena dosti nizko, da bi bil mogoč odtok s skrajnih delov periterije, deloma pa tudi zato. ker bi bil stari zbiralni kanal preoh-težen, če bi bilo vanj speljano vse odtočne vode velike Šiške. Toda s tem še nikakor ni rečeno, da bi tudi v prihednjosti ne bilo mogoče dobro kanalizirati velike šiške. Pač. pa lahko trdimo nasprotno! Naravno ozemlje bodoče velike šiške in vseh nadaljnjih ljubljanskih delov ima zložen padec proti vzhodni strani Ljubljane tja dol do bližnjih Fužin, kjer so projektirane čistilne naprave za bodočo kanalizacijsko omrežje vse velike Ljubljane. V tem načrtu ie seveda tudi vsa sedania in prihodnja velika šiška in še celo ves Št. Vid. Kakor rečeno, je osnutek za tako kanalizacijo že potov in tudi že odobren. Zato pa o kakem pomanjkanju kana-fizacije v bodoči veliki šiški ne more biti niti govora, seveda bo pa treba prej žrtvo"!>,i t"*ke do-.narce posebno za zbiralni kanal od Št. Vida pa tja do Fužin. ElflR — p Mo l*wM**na Ponedeljek, 22. febr.: 14.10 Domovina v vojni — himne in pesmi izvajata ork. in zbor, dir. Gal-lino — 14.50 Simf. glasba — 15 Poročita v slov. — 17 Napoved časa, poročila v italijan. — 17.15i Prenos iz rimskega gledališča Eliseo: koncerte organizira Rimska kr. filharmonična akademija; komorni koncert — 18.30 Prenos javnega simfoničnega koncerta iz dvorane »Uniotu; koncert vodi dirigent D. M. Sijanec. sodeluje pianist Bojan Adamič — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini — 2015 Komentar dnevnih doeodkov v slovenščini— 2080 Simfonične priredbe iz filmov: simfonični orkester družbe EIAK vodi dirigent Ferrero — 21.25 Godba — 21.45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Orkester pesmi vodi dirigent An- gelini —• 22 20 Klasični orkester vodi dirigent Man-]10 — 22.45 Poročita v italijanščini, daleč, ker so vsakemu poskušali preprečiti, da bi se približal kočiji. Ko so ženske videle, kako je papež obdan od orožnikov, so jokale In kričale nanje: »Psil Psil« Mnogi so kleče čakali ob cesti, da bi prišel papež mimo. Matere so dvigale otroke, drugi so držali molke, svetinjice in kipe, da bi dobili nase, na svoje drage in na te predmete blagoslov Kristusovega namestnika. Možje so poskušali z denarjem doseči, da bi se smeli približati papežu; ponoči so prižigali bakle in sprevod prižganih luči jc šel pred kočijo; pred hišami, v katerih se je ustavil papež, so s spremljavo glasbil prepevali hvalnice. Zoper take množice so bili brez moči celo orožniki, ki so večidel uporabljali zvijače, da so si utirali pot med ljudstvom. Take »posrečene bojne zvijače« se je domislil Radet, ki je začel kričati: »Pokleknite, sveti oče bo podelil blagoslov!« Ko pa so vsi mirno klečali ter pričakovali papeževega blagoslova, je kočijaž oplazil konje z bičem in jih pognal v največji dir. Dne 21. avgusta 1809 Je prišel papež v pni stalni kraj svojega jetništva in svojega pregnanstva, namreč v Savono, kjer je moral ostati tri leta. Napoleon se ustraši« Ko Je Napoleon zvedel, kako so papeža vsi sloji prebivalstva s spoštljivo ljubeznijo, vdanostjo, sočutjem in občudovanjem spremljali, kako so po cerkvah očitno molili za ujetega papeža, kako se je javno mnenje obrnilo zoper cesarja, saj so se celo v državnem svetu njegovi najzvestejši prijatelji preplašili spričo novice, da je prijel papeža — se je ustrašil. Čeprav je bila misel, da bi prijel papeža, do kraja njegova in jo je sam naročil najprej Muratu, potem Miollisu, si je zdaj začel kakor Pilat umivati roke. Dne 18. Julija 1809 je pisal policijskemu ministru Fouchčju: »Ni prav da ste zaprli papeža; bila je velika neumnost. Morali ti zapreti kardinala Pacco papeža pa mirno pustiti v Rimu; sicer pa zdaj ni več pomoči, kar je je. . Naiboljši kraj, kamor #a moremo spraviti, je Savona... Kadar bo nehal blazneti (!), se ne bom upiral, če ga bomo poslali nazaj v Rim .. Glejte, da boste nadzorovali niegovo dopisovanje (!).« Podobno pismo je poslal Casnba-cčrčsu, neko drogo pa dne 6. avgusta spet Fouchčju. > » K K Ljubljana Pastirski ogenj so je hudo razgorel ter svetil staro drevo, na katerega se je pastir naslonil in čakal. Prepričati se je hotel, koliko je resnice na stari drvarski veri o zlodeju, o katerem ve pripovedovati to-le: če pustiš goreti ogenj v noč ter ga ne pogasiš in ne narediš čezenj križa, preden odideš od njega vstran, pride, bojda, k ognju sam zlodej se gret in takrat da se lahko z njim pogovarjaš in se domeniš marsikaj... Seveda, če te ni strah in če ti zlodej hoče pomoči... 4. Pastir se je »kril za deblo, pred katerim je njegov pastirski ogenj visoko plamenil. Zlodeja si je pa zdaj prav močno želel, da bi prišel k ognju. Čakal je v temno noč, čakal nestrpno in ga res dočakal, črna postava se je približala ognju, si nad plameni pogrela roki in si jih veselo pomela, češ, toplo je že, če pa bo zdaj le še dobra kupčija... Skrčil je roki. kot bi že grabil nevidno dušo, in kot bi si jo bil pritisnil na prsa ter njo in sebe ovil s črnim pla* • ščem. * Koledar Ponedeljek, 22. svečana: Petrov stol v Antiohiji; Marjeta Kort., spokornica. Torek, 23. svečana: Peter Damijan, škof in cerkveni učenik; Romana, devicu; Siren, rnuč. Obvestila Vso obiskovalce nocojšnjega VIII. simfoničnega koncerta v veliki unionski dvorani prosimo, da zasedejo par minut pred pol sedmo sedeže v dvorani, da tako omogočijo točen začetek in s prepoznim prihajanjem ne motijo poslušalcev in izvajalcev. Zato bo vstop v koncertno dvorano in gar-} derobo ob začetku zaklenjen in bodo morali zamudniki Čakati v predprostorih, dokler se ne odigra prva točka koncertnega sporeda, Prosimo torej, točno pred napovedanim časom, kajti le tako je mogoč tudi pravočasen konec, da morejo oddaljenejši posetniki z zadnjimi tramvaji na svojo domove. Začetek točno ob pol 7, vse vstopnice so razprodane. Petrolej in bencin za obrtnike. Ponovno se opozarjajo obrtniki iz Ljubljane in okolice, da jo kolektivno prošnjo s seznami za nakazilo petroleja ali bencina vložil odsek za obrtništvo na Pokrajinski svet korporacij. Poedinci dobe zato brez posebne prošnje bone v uradu Pokrajinskega sveta, soba št. 12. Oni, ki za januar ali februar še niso dvignili bonov, naj jih dvignejo najkasneje do 25. februarja. Po tem dnevu boni zapadejo. Za marec in naslednje mesece dobe bone poedinci stroke ob naslednjih dneh: dne 1. do 3. v mesecu mizarji, knjigovezi, slikarji, urarji, graverji in optiki; od 3. do 5. mehaniki, ključavničarji, kleparji, elektrotehniki, steklarji; od 5. do 7. krojači, mo-distke in krznarji. Kdor v teh rokih bona ne bo dvignil, mu za dotični mesec zapade. Fjjubljnns/eo gledališče Drama: Ponedeljek, 22. februarja ob 15: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za GIL, Torek, 28. februarja: Zaprto. Opera: Ponedeljek. 22. februarja: Zaprto'. Torek, 23. februarja ob 17: »Janko in Metka«. Premiera. Red Premierski. Sreda. 24. februarja ob 17: »Beg iz serajac. Red Sreda. Ljubljančani radi bero Obisk v treh glavnih ljubljanskih javnih knjižnicah Ljubljana, 21. februarja. Ljubljančani so že od nekdaj pridno obiskovali knjižnice. Ljudstvo je vedno čutilo, da mu je knjiga potrebna, zlasti da mu je potrebna dobra knjiga. Letni zaključki v posameznih ljubljanskih knjižnicah pričajo, da ljubezen do naše knjige iz leta v leto raste in da ljudje vedno več bero. Večina jc namreč navez,ana na javne knjižnice. Pri nas sicer tiskajo izredno mnogo knjig — menda zlepa ne kje drugje na svetu, a knjižno založbe izdajajo razkošno opremljene izdaje, imajo sicer lepo število naročnikov, ne zajemajo pa širših ljudskih plasti, ker so predrage. Kako potrebna in zaželjena je bila med narodom cenena knjiga, dokazuje izredno visoko število naročnikov »Slovenčeve knjižnice«. Večina ljubiteljev knjig pa obiskuje javne knjižnice, kjer dobe za majhen denar vse knjige do najnovejše izdaje. Danes bero ljudje kakor ze davno ne. V Ljudski knjižnici Obiskal sem najprej Ljudsko knjižnico ki ima svoje vzorno urejene prostore na Miklošičevi cesti št. 7. Ob 10 dopoldne je bilo in mc_ sem. da «i bom v tem času najlažje ogledal knjižne prostore in se mirno porazgovoril s knjižničarjem Pa sem se zmotil! Kdo bi mislil, da se zbore ob tej zgodnji uri _v knjižnici že toliko ljudi! Reporter pa se kaj hitro znajde. Povprašal sem po svojem rojaku-knjižničarju g. Dokler ju, češ da imam važen razgovor, llrž so me vodili k njemu v poseben kotiček. Sivolasi gospod me je ljubeznivo 6prejel. Ko sem mu izrazil željo, da bi rad nekaj pojasnil o knjižnici, se mu je obraz razveselil in živo mi je začel pripovedovati o delu v knjižnici. Osem let že izvršuje službo knjižničarja v Ljudski knjižnici, zato mi jc kaj lahko in hitro odgovarjal na vprašanja. Ljudska knjižnica se je izredno lepo razvila in je danes ena največjih ljudskih knjižnic, ki šteje 18.000 knjig, od teh 9000 slovenskih, 4000 italijanskih, 1000 hrvatskih in okrog 7000 nemških. V knjižnici je dalje okrog 2000 ljudskih iger. Število obiskovalcev iz lota v leto raste. Tu navajamo le nekaj podatkov iz zad^n.jih let, iz kateirih lahko vidimo, da ima ta knjižnica vedno več knjig, pa tudi vedno več obiskovalcev. Leta 1930. je imela knjižnica 13.248 obiskovalcev in je izposodila 18 9% knjig, leta 1931 — 11.369 obiskovalcev (izposojenih knjig 19.431), 1. 1932 — 11.582 — 19.199 (prva številkla pomeni število obiskovalcev, druga število izposojenih knjig), leta 1953 9.626 (14 928), leta 1934 9.435 (14.103),' leta 1935 9 177 (16.661), leta 1936 8.878 (15.798), leta 1937 9.697 (18.190) leta 1938 9.899 (19.920), leta 1939 11.879 (24.173); leta 1940 12.831 (23.752), leta 1941 13.942 (30.555), lani pa 19.607 (48.3a8). Kakor je ra.zvidno, se je zanimanje za knjigo podvojilo. Razumljivo je, da skrbi knjižnica, da se izpopolnjuje z najnovejšimi knjigami, fako je v preteklem letu nabavila nekaj nad 1000 knjig. Število obiskovalcev se je izredno visoko dvignilo, še bolj pa število izposojenih knjig, vse to zaradi tega, ker je knjižnica sposobna in nudi obiskovalccev kar le more. Ljudje najrajši boro dela naših pisateljev Jurčiča, Finžgarja, Kersnika in Tavčarja, pridno pa sedajo tudi po knjigah »Ljudske knjižnice«, »Naše knjige«, »Dobre knjige«, zlasti pa zadnje čase po »Dom in svetu«, »Ljubljanskem zvonu« in po K Mavu. Manj bero Detelo, Levstika Erjavca Zadnje, čase jc povpraševanje po Preglju. Za znanstvene knjige ni mnogo zanimanja. - Knjižničar mi je pokazal posebno kartoteko, v kateri točno vodi o vsem, kako se ljudje zanimajo za knjige._ Za svetovno književnost je dokaj zanimanja. Zanimivo je, da Statve-mehanične kupimo. Vse širineI be je poslati upravi »Slovenca« pod >Statve-1030<. Pomaranče in suhe golie prodaja Gospodarska zveza. Ljubljana, Bleivveisova cesta 29. Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleivveisova cesta 29. bero moški zadnje čase v največji meri kriminalne romane. Najbolj pridni obiskovalci Ljudske knjižnice so dijaki, akademiki, zasebni uradniki, duhovniki; ostala inteligenca pa prihaja v bolj pičlem številu. V knjižnici Pokrajinske delavske zveze Ena izmed najlepših, najprijaznejših in sorazmerno najlepše urejenih in obiskovanih knjižnic v Ljubljani pa je brez dvoma knjižnica Pokrajinske delavske zveze, prej Delavske zbornice na 'Miklošičevi cesti. Zaradi svojih lepih prostorov, veliko in p/ijazne čitalnice je Knjižnica mnogim priljubljeno zatočišče. ■ * Knjižnica stalno nabavlja 'vse knjižne novosti, ki izhajajo na domačem trgu. Poleg tega razpolaga z velikim številom tujih knjig, zlasti italijanskih in nemških. Članom knjižnice je na razpolago vse domače dnevno časopisje in mnoge revije. Zanimiv je pregled knjižničnega delovanja v preteklem letu. Na 24.700 različnih knjig, ki jih ima knjižnica, od teh mnogo tako, da je skupno število knjig precej večje, je bilo izposojenih 95.000 knjig. Obiskovalcev jc knjižnica imela skupno 37.000. Vseh vpisanih članov je bilo 12.616, od katerih je bila ogromna večina delavskega in meščanskega stanu poleg mnogih dijakov. V tekočem letu ima knjižnica namen izpopolniti in prenoviti svojo zalogo domačih knjig, prav tako pa hoče nabaviti mnoge nove italijanske in druge tuje knjige, kar bo gotovo v zadovoljstvo njenim starim in novim članom. Nabavo italijanskih knjig je v na j večji meri omogočil Eksc. Visoki komisar, ki ie lani podaril v ta namen 5000 in letos januu ja meseca 10.000 lir. Šentjakobska knjižnica je izposodila lani 92.102 strankam 362.456 knjig, število ostalih odjemalccev stalno narašča. Io pomeni, da tudi ta knjižnica ustreže željam številnih obiskovalcev. V knjižnico prihaja najbolj pogosto mladina, pa tudi starejši ljubitelji radi prihajajo semkaj. V šentjakobski knjižnici so lani najliolj segali po delih pisatelja Miška Kranjca, dalje po delih pisatelja In- Športni drobiž Včerajnjo nedeljo so imeli v Ferrari veliko tekmovanje v sabljanju s floretom. 51 tekmovalcev, predvsem vseučiliščnikov in članov GIL-a se je prijavilo za borbo. Tekme je organizirala akademija »Halo Balbo«. Rezultati pa so bili naslednji: 1. Cerrati Mario - GUF, Mantova s šestimi zmagami; 2. Galluzzi Sergio - GUF, Siena s petimi zmagami; 3. Rossi Gianfranco - GUF, Fircnze; 4. Ricci Enzo - GUF, Modena; 5. Tibulzi Luigi « GUF, Terni itd. Včeraj, v nedeljo, so priredili Švicar ;ki policaji veliko smuško tekmovanje. Ostrih tekem sc je udeležilo čez 200 policajev, Najboljši med poedinci je bil Wallizer. Na spoTe(}tl «o bili, razen tekov, tudi skoki, spust in tekme patrol. V Zagreba so gledali včeraj tudi dve nogo- • metni tekmi večjega formata. Dopoldne sta se na igrišču Gradjanskega pomerila Gradjanski in moštvo Hajduka iz Osjeka. Osječani so igrali podpovprečno in so domačini zmagali premočno s 7:0 (3:0). WolfI je zabil tri gole, Šuprina in Cimerman-čič pa po dva. — Popoldne pa sta se na igrišču Konkordije srečali moštvi Konkordije in Haška, da doigrata še tistih nekaj minut jesenske prvenstvene tekme, ki je bila tedaj prekinjena. Kljub temu da je Hašk nastopil z 10 igralci, mu je uspelo, da je obdržal rezultat neodločen: 0:0. Hrvaška veslaška zveza je že objavila svoj letošnji tekmovalni spored. Med letom bo zveza priredila celo vrsto veslaških regat tako v Zagrebu, Zemunu, Dubrovniku, Osjeku in drugod, izvedla bo nadalje tudi državno prvenstvo v veslanju. Tudi datumi teh tekem so že določeni. Boksarji hrvaške ustaške mladine bodo dne 4. marca odpotovali v Italijo v Verono, da se bodo pomerili z najboljšimi predstavniki italijanskega GIL-a. Za reprezentanto je določenih 15 tekmovalcev. goliča, med poučnimi knjigami pa najbolj po strokovnih knjigah o elektriki in političnih vprašanjih. Ti podatki kažejo, da v Ljubljani res izredno mnogo bero in da imajo naše knjižnice dovolj dela. Vse to pa zgovorno priča o navezanosti našega ljudstva na knjigo, ki je prav v teh časih vsem v največje razvedrilo. Obisk v naših knižnicnh je lep in nanj je Ljubljana lahko samo ponosna. Edgar VVallace: 25 Žabar s £ Ne, bil je tudi oblečen v eleganten krasen nov frak, ki je bil gotovo narejen v najdražji krojačnici, urezan pa po zadnjih pravilih kraljice noric. Njegova brada je bila z nekaj palcev krajša jn čez nov, čisti_ telovnik je visela debela zlata verižica. V frukovi gumbnici je nosil kamelijo. Na glavi 'e imel cilinder, najsijajnejši cilinder, .:i si ga lahko mislimo, v roki najboljšo palico iz ebenovine in slonove kosti, na katero se je pri hoji opiral. »Svilene nogavice! —_ Lakasti čevlji! — Moj Bog, le poglejte ga natančno,« je stokal El k ves zaprepaden. Maitland je šinil miino njiju in stopil v vežo. »Ta je pa znorel,« je rekel Elk votlo. S svojega sedeža je Dik mogel opazovati milijonarja. Med izvajanjem drugega dela koncertnega sporeda^ je Maitland sedčl ves čas z zaprtimi očmi. Po vsakem komadu je ploskal s svojimi ogromnimi rokami v snežnobelih rokavicah. Dik je bil prepričan, da je Maitland med izvajanjem koncertnih točk spal in da ga je šele ploskanje prebudilo. Enkrat je celo zaznal, da stari možak komaj komaj zakriva zehanje To je bilo pri drugem stavku Elgarjevega violinskega koncerta, ki je po zaslugi izvrstne interpretacije velikega umetnika občinstvo očaral. Ko je bil koncert pri kraju, se je Maitland bojazljivo ozrl, kakor da se hoče prepričati, ali so tudi drugi poslušalci vstali. Nato se je dvignii tudi on in odšel ven. »To jo bogati Maitland,« je slišal praviti gospoda zraven sebe. »Te dni je kupil palačo princa Cauxa v Ber-kelev Spuarou.« Ko je prišel Elk k njemu, je iztresel kar cel koš novic, ki so bife druga od druge bolj čudne in skoraj neverjetne. »Ali mislite, da se sfari Maitland kaj razume na glasbo, gospod kapetan?« ga je vprašal. »On 6i je že vnaprej naročil sedeže za vse koncerte prihodnje koncertne sezone. Njegov tajnik je prišel danes popoldne s takšnim naročilom. Tudj on ni mogel skrivati začudenja. Imel je še drugo, bolj zamotano nalogo: moral je namreč naročiti za nocoj posebno mizo za gospoda Maitlanda v Neronovem klubu. Elkov obraz je bil med vsem tem pripovedovanjem mrliško resen. Poklical je k sebi enega svojih spremljevalcev. »Koliko ljudi je potrebnih, da obkrožimo ves Neronov klub?« ga je vprašal. »Sest« se je glasil točen odgovor. »Deset, kadar je treba narediti splo- šen pregled in racijo, dvajset pa, če se obiskovalci kluba postavijo po robu.« _ | »Vzemite jih s 6eboj trideset!« je ukazal Elk. Klub se je z,del od zunaj popolnoma nepomemben. Kadar pa je bil človek v njem za zaprtimi vrati in spuščenimi zavesami, je pozabil na njegovo bedno zunanjost. Razkošen, 7. debelimi preprogami pokrit in sijajno razsvetljen hodnik je vodil v plesno dvorano in restavracijo. Dik je čakal na ravnateljev prihod in občudoval, stoječ med vratmi, bogastvo te dvorane. Mize so stale na politiranih tleh v obliki podolgastega pravokotnika. Od daleč je bilo slišati zvoke zamorske kapele. V sredini dvorane p« so se vrteli plesalci in plesalke po taktu orkestra. Bilo jih je nekako dvajset parov. Plesali 60 po taktu hitre glasbe. »Skriven kraj pregrehe, okrašen z zlatom!« je dejal Elk sgm pri sebi. »Radoveden sem le, koliko 6taue tukaj kosilo ali večerja. Globoko bi bilo treba seči v žep, ker človek tukaj ne plača le izdatkov za jed in pijačo, ampak prispeva tudi precejšen delež k | razkošnosti tega grešnega kraja. Poglejte, tamkaj pa je naš Metuzalem!« i Metuzalem — Maitland je sedel za najboljšo mizo v dvorani. Njegova pleša se je svetila od neštetih luči sijajno razsvetljene dvorane. Izpod stropa v sredi dvorane je visel krasen dragocen kristalni svetilnik. Pred Maitlan-dom je stal na mizi velik kozarec, napolnjen s pirota. »Pije!? Čudno je to!« je dejal Elk postavijo po _ in nejeverno zmajal z glavo. Hagn se jima je približal s prijaznim nasmehom na ustnah. »To je veselo presenečenje, gospod kapetan,« je vz.khknil. »Ali želite, da vas uvedem? Sicer pa, gospoda, to ni potrebno. Vsak policijski stražnik z višjim činom je namreč član mojega kluba.« šel je pred njim proti dvorani, ju vodil med mizanti in našel prazno ložo zanju. Elk je opazil, da so 6e obrazi nekaterih gostov zresnili ob {»ogledu nanj in na kapetana. Eden izmed njih je na tiheip izginil ter ga tudi pozneje ni bilo več videti. »Danes pa imamo zares odlične goste,« je dejal Ilagn ter si od zadovoljstva mel roke. — »Tukaj sta lord in lady Belfin, onile možak z dolgo brado je bogataš in bančni strokovnjak Maitland in njegov tajnik je tudi tu-' kaj.« j »Johnson?« je vprašal Dik presene-, čen. — »Kje pa je?« Skoraj istočasno pa je že zagledal debelega filozofa. Sedel je v oddaljenem kotu dvorane. V svojem fraku ie bil videti zaradi starega kroja zelo staromoden in neroden. 1 »Pojdite tja in privedite ga semkaj,« je zašepetal Dik Elku. Elk se je podal skozi vrste plesalcev in prišel do gospoda Johnsona, ki ga j« začuden pogledal in mu tako prijazno stresel roko, kaikor da bi ga I Elk rešil iz zapuščenega otoka. »Zelo ljubeznivo od vas, gospod Elk, da ste prišli k meni in da ste me povabili k svoji mizi,« se je zuhvaljevnJ. Ko pa je prišel do Dika, mu je ves srečen podal roko in sc tudi njemu zahvalil za povabilo, naj prisede k njima. | »Tukaj 6c ne počutim nič kaj prc^ več dobro. Vsekakor mislim, da je to 1 moj prvi in zadnji obisk v tem lokalu.« Zagledal se je v majhno družijo v nasprotni loži. fudi Gordon jc opazil, ko je vstopil v dvorano, te osebe, ki so i sedele v loži. Bili so to Ray, ki je bil sijajno razpoložen, dalje Lola Bassa-1 nova, ki je imela krasno in moderno večerno toaleto in pa čokati boksar Lew Brady. Johnson je s pogledom pokazal na starega Maitlanaa. »Ali ni to več ko čudež?« je dejal šepetaje. — »V enem samem dnevu je mož popolnoma spremenil svoj dosedanji; način življenja. Kupil si je hišo v najdražjem okraju, mene poslal, da kupim koncertno vstopnico. Dalje, kupuje dragulje! Res, vsega tega pa res ne razumem!« je dejal majnje z glavo. »Posebno pa je čudno to, da se ni v uradu nič spremenil. Tum je ostali še vedno_ stari skopuh in nedostopnež. Želel je še, da jaz vodim njegove privatne posle, kar sem pa odbil. Kar me pa najbolj skrbi, je to, da se bojim, da me bo čez noč vrgel na cesto in odslovil, če ne bom privolil v to, da vodim tudi njegove zasebne stvari. V tem tednu je bil res že nekajkrat ne-1 znosen. — Ali ga je Ray sploh opazil?« I o milili 1 H) neusm: HENRIK SIENKIEWICZ Delo Italijank v sedanji vojni Italijanke so spretnejše kakor ženske v kateri koli drugi evropski deželi Berlin, 21. februarja e. Nemški tednik »Das Reich« je posvetil delu Italijank po tovarnah in naglici, s katero se italijanske ženske usposabljajo za posebna dela, naslednji članek: Neki nemki inženir, ki mu je bila dana prilika, da je lahko obiskal mnogo vojnih tovarn in v njih opazoval delo italijanskih žen6k, 6e je iskreno začudil: »Kako je vendar mogoče — 6e je izrazil — da tu v Italiji neizurjene ženske po kratki praksi opravljajo težka dela v varilnicah, dela, ki jih morajo drugod opravljati moški delavci-š]>ecia!isti? Kako je mogoče, da italijanska neizurjena delavka lahko doseže, če je pod pravilnim vodstvom in pravilno zaposlena, povprečno tako veliko proizvodnjo? Krivični predsodki Začudenje, ki ga je izrazil nemški inženir 6 temi vprašanji, 6i je mogoče razlagati na ta način, da so tujci, ki so bili obiskovali italijanska mesta v prejšnjih časih, čisto napačno 6odili o juž-njakih, ker 60 pospeševali ti6to, kar so videli le v nekaterih mestih. Ti predsodki glede italijanske ženske so nerazumljivi. Italijanka je imela žareče oči in črne kodraste lase. Moški 60 ljubosumno gledali nanjo. Imela je mnogo otrok in je vneto častila številne svetnike. Njene sposobnosti pri gospodinjstvu in pri drugih opravilih 60 bile mnogo manjše, kakor jih ima 60-dobna, samostojna in delovna ženska evropskega severa. Če so volja do dela, razumnost in ročna spretnost glavni darovi delavca, je treba priznati, da je vsaj ročna spretnost Italjanke verjetno večja kakor pri ženskah kjer koli drugod v Evropi. Zaradi te svoje sposobnosti Italijanke, prav tako kakor Japonke, učinkovito pomagajo vojni industriji. Neizurjeno delavko so vzgajali že od otroka za ročna dela, kakor 60 bile vzgojene tudi njihove matere, babice in ženske vseh prejšnjih rodov. Italije je dežela »neznanega umetnika-obrtnika« Da 6i je človek ustvaril pravilno sliko o tem, mu ni bilo treba drugega, kakor pogledati malo po cestah, po katerih hodijo tujci. 2e nekaj kilometrov proč od Firenze, v veličastni toskanski deželi, je imel hijec priliko videti deklice, sklonjene nad statvami, kako z neutrudljivo potrpežljivostjo izdelujejo tiete umetniške vezenine, ki skupno s slamniki, ki jih tudi pletejo ženske, tvorijo temelj slovite florentinske obrti. V deželah ribičev in lagun je cvetela čipkarska umetnost in po beneških steklarnah 60 bile zaposlene ženske. Kolovrat in statve 60 bile v Italiji vedno v rabi. V letih pred sedanjo vojno je tujec vse to smatral kot sestavni del tistega, kar je več ali manj 6padalo k tujskoprometni industriji. Buranske čipke, čudovite rapalske blazinice za ročna dela, florentinski slamniki, perilo s svilenimi čipkami, benečan6ko 6teklo in umbrijska keramika — vse to 60 tujci kupovali v Italiji za spomin na 6voja potovanja tja, jiotovanja, o katerih 60 potem večkrat dejali, da so bila najlepša, kar so jih kdaj naredili, in so se jih zato vedno spominjali. V tretjem letu vojne 60 poetali nakupovalci raznih 6pomin6kih predmetov v Italiji skoro zgodovinski pojav. Številne delovne moči pa ustvarjajo zdaj dela, ki so koristnejša kakor čipke, keramika in dragoceno steklo1 Stoletno navado, posvečati 6e samostojnemu delu, so Italijanke zdaj v veliki meri opustile. Spričo 6voje bistrosti so 6e brž tako izurile za delavke po vojnih tovarnah, da je Italija prešla iz mirnodobnega v vojno gospodarstvo brez vsakih težav in je na tein polju dosegla celo presenetljive uspehe. ROMAN V SLIKAH Žena maršala čangkajška govori v ameriški zbornici Lisbona, 2fi. febr. s. V zbornici Združenih držav, ki se je za to priliko eešla na skupno sejo, je Cang-kajšekova žena imela govor, v katerem je dejala, da st je Japonska zagotovila nadzorstvo nad vsemi surovinami, potrebnimi za nadaljevanje vojne. Ce ji bodo zavezniki pustili časa, da te surovine izkoristi s svojo industrijo, bo prav kmalu postala nepremagljiva. Misel na zgraditev prekopa Kra je spet oživela Če bo vojna dovolila uresničiti ta načrt, je vprašanje, ki nanj lahko zanesljivo odgovori le bodočnost Kakor pravijo poročila z Daljnega vzhoda, prihaja vprašanje prekopa Kra —_tako se prav prav imenuje ožina, ki veže Zadnjo Indijo Malajskim polotokom — spet na dnevni red. Po osvojitvi Singnpura, Malajskega polotoka in za z Birmanije so se japonski strokovnjaki začeli znova baviti z mislijo, da bi uresničili ta nekdanji načrt. Že davno pred sedanjo vojno — pravi isto poročilo iz japonskega vira — so Japonci kazali veliko zanimanje za zgraditev prekopa Krn ki lig j bi potekal v celoti po siamskem ozemlju. Igsadha tega davnega načrta bi bila zelo po-nemnna ne samo v trgovskem in prometnem, pač pa nič manj pomembna tudi v vojaškem oziru, zakaj s tem bi se z do skrajšala pot iz Indijskega oceana v južna kitajska morja. Nič več ne bi bilo treba pluti okrog južnega konoa Malajskega polotoka mimo Singapura. Leta 1936. je prispelo v Bangkok posebno zastopstvo japonske družbe Mitsui, ledaj so Japonci ponudili Siamu veliko posojilo, s katerim naj bi zgradil prekop Kra, toda tedaj je bil Siam še vezan na pogodbo, ki jo ie bil sklenil z Anglijo leta 1897. V tej pogodbi si je Anglija pridržala pravico do zgraditve tega prekopa. pro-irugim ________ _ __ deželo Siam — postala sestavni del velikega vzhodnoazijskega prostora, ki ga nadzorujejo Japonci, je ta ovira odpadla in v Tokiu zdaj menijo, da je napočil trenutek, ko bo le mojjoce izvesti davno zasnovani načrt. Dejstvo je, da je Frvi načrt za prekop Kra naredil erdinand L e s s e p e, torej mož, ki je ustvaril tudi Sueški prekop. Prekop Kra pa ne bi bil prav nič manj pomem- c? ® » «-/ K * *' “ ~ V Spričo tega je omenjeni japonski predlog padel. Ko pa je zdaj Tajska, kakor z dri imenom označujejo df”"1* c: 4~'" ben, kakor sta Sueški in Panamski prekop. Francoska vlada je poslala leta 1883. na polotok Kra posebno 6vojo ekspedicijo, da bi natančneje Proučila vse možnosti za zgraditev prekopa, rekop nai bi šel od tam, kjer se v celino zajeda globok zaliv, tako bi bilo treba od mesta Kra, ki leži ob izilivu reke Paktshan, do Siamskega zaliva na vzhodni strani prekopati le 42 km dolgo progo. Za delo francoske odprave so se zelo zanimali tudi Angleži, in, angleški vojaški odposlanec v Siamu, J. Loftus' se je po naročilu svoje vlad p udeležil merjenj. Kakšne tehnične uspehe je francoska odprava tedaj dosegla, ni bilo nikdar znano, a J. Loftus je objavil poročilo, iz katerega sledi, da bi bilo za zgraditev tega pre kopa treba razmetati nad 22 milijonov ton kamnite zemlje. Prihaja do zaključka, da bi bile težave in stroški pri tom delu preveliki v primeri z ugodnostmi, ki bi jih od tega prekopa imeli. A s tem načrta za zgraditev prekopa Kra še niso opustili. V poznejših letih in zlasti še v času med prejšnjo in sedanjo svetovno vojno so često razpravljali o tem vprašanju, vselej pa so naleteli na odpor od strani Angležev, ki iz vojaških ozirov niso hoteli pristati na izvedbo tega velikopoteznega načrta. Da bi se Anglija zavarovala pred kakšnimi neprijetnimi presenečenji od kakšne druge strani, je leta 1897. sklenila omenjeno pogodbo s Siamom. Tisti, ki bi edini smel resno misliti na zgraditev prekopa Kra, naj bi bila samo Anglija, zakaj Angleži so si že vnaprej hoteli zagotoviti popolno nadzorstvo tudi nad to morebitno bodočo morsko potjo. 247. Tedaj je v dvorano prišla cesarica Popeja, za njo pa Ti-gelin. Oči vseh navzočnih so se nehote obrnile vanj, zakaj še nikdar ni npben vladar tako samozavestno jezdil v zmagoslavnem sprevodu, kakor je zdaj on stopil pred cesarja ter začel počasi govoriti: »Cezar, našel sem žrtve, ki jih hoče ljudstvo zaradi maščevanja. Ali si kdaj slišal, kdo je bil Kristus, ki ga je dal Pon-cij Pilat križati? Ali veš, kdo so kristjani? Ali ti nisem pravil o njihovih hudodelstvih in o njihovih prerokovanjih, da bo ogenj pokončal svet? To so sovražniki človeškega rodu Rima in tvoji sovražniki. Ljudstvo godrnja nad tabo zaradi požara, toda naj se njegov sum obrne drugaml Daj mu kristjane za žrtev!« Danes je položaj fak, da so Japonci v največji meri zainteresirani na teni, da širne pokrajine, ki so si jih lansko leto osvojili, v vojaškem oziru zavairujejo in jih tudi gospodarsko dvignejo. Glede na to igra osnutek za graditev prekopa od mesta Kra do Siamskega zaliva pomembno vlogo, velikega pomena pa bi bil ta prekop tudi z ozirom na morebitne vo-| jaške nastope, zakaj skozenj bi bilo mogoče mnogo hitreje pošiljati vojne ladje v Indijski ocean. Če bo vojna 6pIoh dovolila izvedbo velikopoteznega načrta za prekop Kra, je še vprašanje, ki bo nanj mogla dati zanesljiv odgovor samo bodočnost. 248. Neron je v začetku poslu šal začudeno, potem se mu je obraz začel spreminjati. Delal se je razburjenega, potem je vstal, vrgel togo z ramen, da mu je padla k nogam, potem pa stegnil roki kvišku in nekaj časa tako molče stal. Potem je po igralsko spregovoril: »O nesmrtni bogovi, kaj je nesrečno mesto storilo tem da so ga tako uničili?« »Sovražijo človeški rod In tebe!« je dejala cesarica. Dvorjani so začeli stegovati roke in klicati: »Kaznuj požigalce! Bogovi zahtevajo maščevanje!« Gibanje števila prebivalstva v Italiji Rim, 20. februarja, s. »Službeni list« št. 43 z dne 22. februarju 1943-XXl. prinaša naslednje datke o gibanju prebivalstva v kraljevini iji: V letošnjem januarju je bilo 18.890 porok. V istem mesecu se je rodilo 82.363 živih otrok, umrlo pa je v letošnjem januarju 75.877 ljudi. Potemtakem je bilo v prejšnjem mesecu v kraljevini Italiji 16.386 otrok več rojenih, kakor pa je ljudi umrlo. V domovino se je vrnilo 139 ljudi več, kakor pa se jih je izselilo. Na dan 31. januarja letošnjega leta je imela evropska Italija brez pokrajin, ki so bile priključene kraljevini v sedanji vojni, 45,791.000 prebivalcev. ^SSJkii£i 3$^ Lužar jo še govoril, ko je Boštjan s Smarnikom in Glihom sedal za mizo: »Veš, voli sem prodal, sedaj pa likof pijemo. Mora biti. Zastonj jih nisem redil. Mar ne, Amejc? Presneto si jih poceni kupil!< »Beži, beži,« mu jo oni ugovarjal. »Dobro 6em jih plačal Kolikor si zahteval.« Beseda jim jo stekla zopet* o kupčiji, dokler ni nanesla na vreme, letino in stare čase, na stvari, ki jih kmetski ljudje najraje in najpogosteje premlevajo v svojih pomenkih. Boštjan je naročil liter vina in vsakemu nekaj prigrizka. »Pot človeka zdela, da je pošteno lačen,« je omenil in hlastno ugriznil v suho klobaso ter prigriznil kos kruha. »Kajpak, kajpak,« mu je kimal Gliha. »Ce ima človek dolgo pot za 6eboj mora tudi likof piti in prigrizniti, ha, ha.. .< Potlej so molčali in pomalem pili. Ko je bil liter pri koncu, | J« mislil Boštjan iti. Cimprej bi bil rad pri Minki. Tri leta je že ni videl. Bog ve, kako so je spremenila. V drugi obleki bo, ne- , koliko drugače bo počesana, resnejše poteze bo imela, morda že. eno ali dve gibici na čelu, in mislil bo, da se je veliko spreme- j nila. Tako človek vedno misli, kadar ugleda drugega po dolgem presledku. V tem trenutku si je je zaželel kot že dolgo ne. V | Ameriki jo hrepenel po njej in njeni ljubezni, po globokih očeh In mehkem smehu..., a takrat se je precej zavedel, da k njej ne more, ker je daleč, daleč za morjem. Sedaj mu je bila blizu In prav zato je zahrepenel po njej. Najraje bi zbežal iz gostilne, pustil vso družbo in ji zletel v naročje, a ni so upal. Kmetje bi s« norčevali iz njega, češ. kikle se gre držat- »Boštjan, boš dal za liter?« ga je povabil Lužar. »Bom. zakaj pa ne« Kmetje so s« še bolj razživeli. »Liter vina!« je naročal Lužar. »Plača Amerikanec! Pa boljšega, birt, kot je ta smrdljivec! Tega pij sam, če hočeš!« Krčmar je skakal okoli mize, govoril sladko besede in šel men- caje po vino. | Smamik in Gliha sta se poslovila, Boštjan pa je moral prisesti. Zagledal je mnogo znanih obrazov, ki jih prej niti opazil ni. Z vsakomer je segel v roko, tudi z onimi, ki jih je prvič videl in bil z njimi domač, kar je mogel. Krčmar je prinesel črnine. »E, fantje, to je vino!« ga je hvalil krčmar. »Sam Bog bi ga pil in angelci njegovi.« »Beži, beži, birtt« ga je Famik zavrnil. »Ti vedno tako praviš, ko pa vino pokusimo, vidimo, da je navadna kislica, ki bi je še pes ne povohat Poznamo te.« Krčmar je besede namerno preslišal in se že vrtil med drugimi mizami. . »Pijmol« je pozval Arnejc. »Na zdravje našemu Amerikancu!« Dvignili so kozarce. »Na zdravje!« so zabrundali, spili iu so globoko olešcali. »Ta pa je!« so govorili, hvaleč vino. Potlej jo moral Boštjan pripovedovati o Ameriki. Govoril je suho in mrtvo, a vseeno so ga poslušali z odprtimi usti. Saj m mogel pripovedovati. Preveč ga je mučilo hrepenenje, in komaj jo čakal, da pride domov, domov. Tako blizu doma je bil, a do njega še ni mogel... Počutil se je kakor v zaporu brez luči in sonca, in on je prikovan v verige... »Primaruha!« se je pridušil mlad fant. »Tudli jaz pojdem. Primaruka, da bom res šel! Boste že videli.« Pričeli so se meniti med seboj. Nekateri so bili že pijani. Boštjan je izrabil to priložnost, poklical na skrivaj krčmarja, mu plačal in brez slovesa odšeL Ko jo zavil med njivami za Florjanovo gostilno, se je razkoračil, prijel za klobuk in glasno zavriskal. Hej, ljudje, Boštjan se vrača domov. Iz Amerike prihaja, izza morij, iz tujih dežel... Zdaj pa vriska in srce mu poje v veliki radosti in neskončnem veselju. ker zopet vidi domačo zemljo, gorice in hoste, stoji v njenem objemu, jo občuduje ln srka njeno lepoto... Strmite, ljudje božji, in poslušajte 1 Naša zemlja je najlepša. Ni je zemlje čez naše. — Vse to bi rad povedal s tem vriskom. In zaukal je znova, zateglo, široko, da je odmevalo od Cvibja preko njiv v prehod med polji proti njegovi vasi... Krenil je po stezi, smukal zlato klasje in si na tihem požvižgaval ter dajal s tem hiter takt. Ako bi šel po cesti, bi bil sicer prej v vasi, a pri Minki bi bil pozneje, ker stoji Teharje vina na koncu vasi. Sonce je stalo visoko in se smejalo. Tako se je zdelo Boštjanu. Sonce! Kos božjega stvarstva in lepote! V Ameriki ga je hudo pogrešal. Zdaj pa ga bo palilo po obrazu in vratu. Delal bo, da mu bo znoj lil s čela, kapljal na prst in za srajco, da bo vsa premočena. Ne bo se bal dela, ne, ne. Zase bo delal, za Minko, za otroke, ki bodo klicali njegovo ime, in v delu ne bo videl po- nižanja, ampak smisel... Ah, saj Boštjan 6e ne zna niti izraziti. Ce bi ga poslali v šole, bi znal povedati tudi to. Včasih mu je tehant pri pridigi z ust vzel misel, ki mu je zastala... Boštjan je vedel, da je delo blagoslov. Kaj bi vendar ljudje počeli brez dela? Bili bi zločinci, še hujši kot so v resnici. Same zle misli bi jim rojile po gtavi ;. Seveda ne vsako delo! Ce delaš nekaj z mržnjo ali s kletvijo na ustih, ni blagoslov. Boštjanovo delo pa bo blagoslov. Da, kmetsko delo je sploh blagoslov. Minka mu bo pomagala, a nje no bo pustil preveč delati. On bo postoril vse. Minka bo morala skrbeti za otroke, saj v tem je naloga vseh žena. Hoče, da mu rodi zdrave otroke, močne naslednike in dobre ljudi. Vzgajati jih bo morala, četudi bi grunt trpel na moči. Dobijo se tabrharji, ki delajo z veseljem, kamo da jim plačaš in daš jesti. Druge matere ne moreš najeti. Mati je samo ena in njeno življenje je odmerjeno za kratko dobo. Boštjan 1 je videl, kako so možje priganjali noseče matere k delu, jih pretepali, zmerjali in so jim smejali, a one so tiho trpele... Potlej pa eo se možje čudili bolehavosti otrok in prehitremu siliranju | svojih žen. Saj kmetska Zena ni molzna krava ali slamoreznica ali govedo, ki je brez pameti. Dušo ima kakor ti, si je dokazoval, trpi kakor ti, samo molče, ker je potrpežljiva, medtem ko drugi vpijemo o krivici, ki nas je zadela ... Minka bi tudi ne prenesla, da bi jo pretepa! ali kakor koli žalil. Prvi dan bi mu ušla in nobena obljuba bi ne zalegla, da bi se vrnila. Ponosna je bila njegova Minka, ponosna in on »am j« bil ponosen n« njen ponoe... Z. LM.b. tiskarno , lobija«!: lot. Kramerll. - ladajatelj: Inl Sedj* - Ored.fV: Birke J..»mik. - Koknpf.et n. nečem.. - dem« lajale ob delavnikih ob 11 - Mcečn. naročnina U lir, *a inozemsko 20 lir. - Uredništvo; Kopitarjem ullea 6, DJ, nadstropje. - Up favn; Kopitarjem oiica C, Ljubljana. - loleloji Štev. <0 01 do 40-03. - rodroinlcai Novo most«.