POŠTNINA PLAfANA V GOTOVINI
IV. leto	V	Ljubljani,	24.	marca	1932'	Štev.	13
IZHAJA OB
| ČETRTKIH
i
% UREDNIŠTVO IN UPR Ž LJUBUANA,8REG 10 | po$t predal št 345 | (LAČ.POST.HPan V g LJUBLJANI {T. 15.393
j POSAMEZNA | | STEV.2 DIN |
I • I
g NAfOCNINA I LETO £ ^	80, '/i LETA 40 y* LE ^
g ta 20 DIN V IT ALIJI 0 0 NA LETO 40 L, TU AN' ^ | CUI60F. AMEHIM2 $ |
Sedel je v svoji podstrešni sobici. Sam, tako sam, da ga je zeblo v srce. Od zunaj je silil pomladni veter in majal zastore. Oblaki, ki so zakrivali pbzorje, so bili krvavo rdeči, čeprav je solnce zašlo že pred dobro uro.
Mi vedel, kaj mu trga srce. Ali jc bilo res samo hrepenenje po domu? Po rdečili banderih, ki se bodo jutri majala v vetru, tam doli. doma. po belih rutah, po pisanih pirhih, po materi?
Tehtal je to misel, toda vedel je, da to ni vse.
Nekaj mu je še manjkalo. Tam za oknom, na drugi strani hiše, je mlado dekle, ki jo je že nekajkrat srečal...
To dekle mu je manjkalo...
Kolikrat se je že odločil, da spregovori z njo. In vselej mu je zmanjkalo poguma. Bal se je, da se mu ne bi zasme jal a v obraz, čeprav so bile njene oči tako dobre...
in zato ni nikdar izpregovoril...
Kadar jo je zagledal na ulici, ko je hitela domov, se ji je ognil. Zadnjič jo je bil opazil šele poslednji trenutek. Nikjer ni bilo veže, kamor bi se bil skril. Zardel je do ušes, komaj se je spomnil, da je odkril klobuk in zajecljal pozdrav...
lo d'ekle mu je manjkalo...
'sunek vetra je zaloputnil okno. Zmotil ga je. Vstal je in oblekel površnik.
..Ven pojdem." si je rekel, „da se raztresem. Morda..."
..Kaj, morda?" se je vprašal.
Ni si vedel odgovora.
Črna stopnišča so izginjala v mraku. Spodaj je bila že luč. Tako čudno je brlela...
Votlo so odmevali njegovi koraki po veži. Skozi vrata je čul vrvenje ulice.
Odprl jih je. In tedaj je zagledal njo, ki je na drugi strani držala kljuko.
Kaj mu je? Obstal je na pragu kakor vkopan in ji zastavljal pot. Njegov i>ogled se je izgubljal na njej, na iijenčm obrazu, v tistih dobrih očeh...
Nemo ga je gledala.
..Klanjam se," je izdavil iz sebe.
..Kaj ste se prestrašali?" se je zasmejala njegovi zaldregi, kakor bi bila že stara znanca.
..Prestrašil?" je brez misli ponovil. „Ne. Morda..."
Kaj naj ji reče? V zadregi je gledal male zavojčke v njeni roki.
..Presenečen sem bil." je potem priznal. O, kaj bi bil še vse rad povedal, že tolikrat, pa mu ni hotela beseda iz grla. „Kaj ste kupovali velikonočna darila?"
šele tedaj se je zavedel, da ji zastavlja pot. Stopil je v vežo. Ali
Kadar srce išče dušo.
Velikonočna zgodba Napisal Boris Rihteršič
se ne bo zdaj hladno poslovila in zavila proti dvorišču?
Ne. Stopila je za njim.
..Da, nekaj malenkosti sem kupila. Sama sem, pa moram za vse skrbeti..." se mu je nasmehnila. In vendar je bil ta nasmeh resen...
..Sami ste? Tudi jaz sem sam, tujec. In jutri bo velika noč..."
„Sami ste... Tudi jaz sem sama... In jutri je velika noč..."
Premolknila je, kakor bi mislila nekaj lepega, dobrega. In glas, ki mu je prej zvenel tako tuje, je postal mehak, ko je rekla:
„Oba sva sama. Nikogar ni. ki bi se za naju menil. In jutri je velika noč..."
V veselem pričakovanju (Koto Fox)
„Kam ste hoteli? V kavarno, v gostilno? Danes, nihče noče biti sam."
„V kavarno? V gostilno? Tam človek ni doma. Še v sanjah ne..."
Ostal je sredi besede.
Brleča luč ji je svetila v obraz. Vildtel je, kako se je njen pogled, ki je prej strmel nekam daleč, spet uprl vanj.
„Da, jutri je velika noč..."
„Po’dite z menoj... V mojo sobico... Tam jo "bova čakala..."
Kakor otroka ga je prijela z roko.
Zdelo se mu je. da sanja. Šele pesek na dvorišču, ki mu je škripal poti nogami, ga je prebudil. In potem sta šla po stopnicah, ki so
bile tako temne kalkor one, ki so vodile v njegovo sobo...
Ključ je zarožljal v ključavnici. Odprla so se vrata in prijetna gor-kota mu je udarila v obraz. Tisti vonj domačnosti. Prižgala je luč.
..Vidite, to je moj, dom. Naj bo nocoj še vaš. Čaja bova skuhala in se pogovarjala. Nocoj hoče vsako srce izpregovoriti. Duše išče, ki bi ji lahko odkrilo, kar ga razjeda. Tudi moje..."
„Tuidi moje..." je ponovil.
Otomana, polna mehkih blazin, ga je vabila. Odložil je površnik in sedel nanjo. Pogled' mu je ušel za njo.
Stala je ob oknu in gledala nekam daleč. Pristopil je k njej.
„Tatnle je moje okno... Za njim je mraz," se mu je utrgalo z usten.
„\idela sem vas že za njim," je priznala. „Časih ste talko stali cele ure..."
„Tudi to veste?..."
„Tudi to vem..."
Sam ni vedel, kdaj jc ujel njeno roko. Ni je izmeknila.
..Zakaj ste stali ob oknu?" je tiho rekla. ..Povejte mi! Nocoj hoče sleherno srce izpregovoriti... Išče duše..."
„Duša, ki jo išče. mora vedeti..."
..Ve..." je dejala z drhtečim glasom.
Pretreslo ga je. Nekaj ga je prevzelo kakor vihar. Roka, ki se je prej mehko oklepala njene, je stisnila.
„Kako morete... kalko moreš to vedeti? .."
„Duša ve..."
Nagnila: je glavo in pogledala v tla, toda začutila je njegovo roko na svojem čelu. Naglo se je ozrla vanj.
„Duša je vedela... čeprav ti nisem vedela imena."
„Tudi moja... Milan..."
„Vida...“
„Vida!“ Zgrabilo ga je, da jo je moral stisniti k sebi, prijelo ga je, da jo je moral poljubiti. Začutil je v svojem objemu vitko telo, začutil na ustnicah njene opojne ustne, ki so se vdajale njegovemu poljubu...
.Jutri je velika noč..."
In ko sta potem sedela na oto-mani in strmela v plamen, ki je metal sence na stene, se je obrnil k njej, kakor bi se bil pravkar prebudil iz prelepih sanj, ki ne morejo biti resnične.
„Ti si, Vida?"
„Da, jaz, Milan."
„Povej, kaj je bilo to? Povej! Ne morem doumeti. Pretuje mi je. Saj sva si bila tujca..."
..Velika noč je... Srce je iskalo dušo... Našlo jo je...“
In kakor v odgovor so zapeli zvonovi alelujo.
A B AVO
Nekronani kralji Amerike
(Prvi članek je izšel v 12. štev. „Druž. Tednika14 dne 1?. marca)
Vsebina prvega članka
V prejšnji številki smo začeli prinašati serijo člankov o ameriških bogataših. nekronanih kraljih dolarske države. Njih denar je star. Nabiralo ga je več rodov. In začetniki tega bogastva so bili možje, trgovci, kakršnih je malo.
Ivan Jakob Astor. kralj kožuhovine, eden na j bogatejši h, je prišel brez denarja v Ameriko, i oda bil je podjeten. Lotil se je trgovine s kožami, ki je takrat najbolj nesla. Opremil je dve ekspediciji, eno po kopnem, drugo po morju, in jima naročil, naj ustanovita ob izlivu reke Kolumbije na zapadni ameriški obali naselbino, odkoder bo pošiljal kože v Azijo.
Prva ekspedicija na ladji „Tonquin“ je morala objadrati vso Ameriko, ker takrat še ni bilo Panamskega prekopa. Ustavila se je na Sendviških otokih, kjer je hotel Astor napraviti vmesno postajo med Ameriko in Azijo. Kapitan Thorn in vodja ekspedicije po morju MacDougal naj bi se po Astor-jevem ukazu sprijaznila z otoškim kraljem lamaahmaahom. Vsi potniki; po večini pustolovci in zankarji, so se preoblekli \ pisane uniforme, vedoč, da so otočani dovzetni za pisano šaro. Obdarovala sta kralja s steklenimi biseri, pisanimi rutami in noži. Tako sta Astorju pridobila kraljevo prijateljstvo.
Nato je ladja nadaljevala pot.
Ob izlivu Kolumbije. — Težavni pristanek
22. marca, torej pol leta po odhodu iz Ne\vyorka, je „T<Jnquin" pristal ob izlivu Kolumbije.
Pristanek je bil zelo težaven in je terjal osem življenj. Izliv reke, ki je širok kakih šest kilometrov, je bil prerezan z jezom, po:! katerim so se lomili visoki valovi. Hladen severozapadnik jili je gnal k obrežju. S strašno silo so se zaletavali ob čeri in pokrivali ves izliv z belo, svetlikajočo se peno. Lacija je morala več dni križariti pred izlivom. Ko se je veter naposled polegel, so poskušali priti s čolni čez vrtince. Toda ves trud je bil zaman. Krmar in sedem mornarjev je pri brezplodnih poizkusih utonilo.
V	najhujši stiski je pogumne pustolovce rešilo nekaj Indijancev, ki so edini poznali varno pot skozi čeri iu vrtince. S čudovito spretnostjo so pripeljali svoje preproste čolne čez besnečo vodo do ladje in ji pokazali pot skozi ozko sotesko.
V	širokem zalivu je naposled ladja pristala.
Ustanovitev Astorije. — Poglavarjeva hči reši MaiDougalu življenje
Indijanc i, ki so tako hrabro pomagali pri pristajanju, so bili iz plemena Čittkov. Pripovedovali so. da je n'ihova vas nedaleč ob reki. MacDougal je zato krenil z enim svojih spremljevalcem, MacKeyom, na pot, da obišče njihovega poglavarja Comcomlyja.
V p selo veliko nor
Seli to sroifm drot/im nornfin ihmn, hvlrrm in in*erp-nton*
UREDNIŠTVO hi UP 11A I I
Comcomly je bil prihoda belcev zelo vesel in ju je takoj povabil v goste. Pogovarjali so se prav lahko, ker sta MacDougal in MacKey znala s svojih prejšnjih potovanj po divjini dosti indijanskih besed. Tudi čez noč sta bila poglavarjeva gosta. Zjutraj sta si pripravila čoln, da se vrneta na „Tonquin“. Poglavar ju je sicer svaril, ker se je vreme poslabšalo, toda ker nista hotela, da bi ju imeli za strahopetca, sta se vendar odpeljala.
V začetku je šlo dobro, toda kolikor bolj sta se bližala izlivu, toliko bolj sta morala biti prepričana, da je imel Comcomlv prav.
Na' morju je divjal vihar, ki ga je še večala moč strašnega zapad-nika. Vihar je gnal morje v izliv reke in povsod, kjer je udarila morska voda ob rečno, so nastali vrtinci. Vanje je zašel čoln in kolikor bolj sta se jih čolnarja ogibala, toliko bolj sta zahajala vanje. Veslanje ni nič pomagalo. Vsi napori so bili zaman. Zašla sta v največji vrtinec in komaj sta se ubranila, da ju ni požrl. Razen tega je bila voda zelo mrzla, tako da so jima roke otrpnile in sta se le še s težavo oklepala oolnovih robov. Posebno MacDougal je bil v nevarnosti, ker ni znal plavati.
MacDougal je videl, da se bo le s težavo vzdržal še nekaj minut. Tedaj pa je v najhujši stiski prišla rešitev. Zagledala sta indijanski čoln. Comcomlv je vedel, kaj se bo zgodilo, iti je za svojima gostoma • poslal nekaj ljudi. Ko je prišel rešilni čoln v bližino vrtinca, je skočila iz njega v vodo prožna rjava postava in nenadoma je začutil Mac Dougal, da sta dve roki pograbili njegovo glavo. Še preden se je zavedel, je ležal v rešilnem čolnu. YlacKey, ki je znal plavati, se je sam rešil in priplaval k čolnu, k jer so ga potegnili iz vode.
Ko se je MacDougal prebudil iz nezavesti in vprašal, kdo ga je rešil, je zvedel, da je bila to poglavarjeva hči. Če bi bil kdo izmed moških skočil v vodo. bi se bil čoln utegnil prevrniti. Lahko dekle pa je to smelo tvegati brez nevarnosti.
Čoln je pripeljal rešenca nazaj k Comcomlyju, ki ju je muzaje se sprejel. Odklonil je vsa darila in jima dal šotor, kjer sta se lahko preoblekla in se posušila. Zvečer so se vetrovi polegli in sta se brez nesreče vrnila na „Tonquin“.
Ob povratku sta videla, da je kapitan med njuno odsotnostjo začel zidali naselbino. Mornarji in potniki so sekali drevesa in požigali grmovje.
V nekaj dneh je bilo poslopje postavi ieno. Nizek plot je obdajal naselbino. Posvetili so jo iu seveda povabili tudi ComCbiiilvja. Da bi bilo vse kolikor mogoče svečano, so belci spet oblekli svoie rdeče-viš-nieve uniforme. Po svečanem pozdravu poglavarja je bila velika pojedina, kjer so popili več sodov ruma. Ob koncu je MacDougal krstil v 'dolgem govoru naselbino z
imenom Astorija. Kozarec, ki je pil iz njega krstno pijačo, je zletel v leseno steno. Žvenketa j e so pad li kosi stekla na tla.
Napad Indijancev. — Konec „Tonquina“.
Ko so mornarji izkrcali vse, kar je bilo pripravljeno za novo naselbino, je „Tonquin“ razvil jadra. Po Astorjevem načrtu bi bil namreč moral križariti proti severu, in tani kupčevati med Indijanci s kožuhovino. To kožuhovino naj bi potem odpeljal na Kitajsko in se od ondod vrnil k izlivu Kolumbije. V nekem kitajskem pristanišču bi bil moral, kapitan oddati pošto za Astorja, da bi jo ameriška jadrnica, ki se je tam mudila, vzela s seboj. Z njimi se je odpeljal tudi neki Indijanec iz plemena Činukov.
Čez tri dni je pristala ladja pred .\ewitijem na otoku Vancouvru. Komaj je vrgla sidro, že se je približalo veliko število indijanskih čolnov. Indijanci so mahali' s kožami v znak, da bi radi menjali blago. Pustili so jih na krov, toda izkazalo se je, da je bil njihov poglavar Nukamis dosti bolj prebrisan trgovec kakor je bil kapitan. Sploh je bil Thorn zelo neizkušen v občevanju z domačini. Ko je opazil, da so ga Indijanci potegnili, se je razjezil in poglavarja oklofutal. J ako je bilo kupčije konec. Indijanci so poskakali v svoje čolne in se odpeljali, ne da bi se zmenili za preklinjajočega kapitana.
Indijanec- nikdar ne pozabi žalitve. Najhujša žalitev pa so udarci. To vemo, saj smo čitali nekoč indijanske povesti. To so vedeli tudi zankarji v Astoriji. ne pa kapitan Tho rn.
Ko so se Indijanci drugi dan vrnili, je mislil, da so se premislili. Ko so ponujali kože ceneje kakor prejšnji dan, je bil celo prepričan, da je starega poglavarja naučil pameti. Še to se mu ni čudno zdelo, da rdečekožcem ni bilo za steklene bisere in blago, ampak samo za nože. Tudi tedaj ni postal pozoren, ko so se Indijanci, ko so dobili nože. razkropili po krovu, šele ko so trije prišli na poveljniški mostiček, se mii je moralo zazdeti, da nekaj ni v redu. Zavpil je na krov: „Pripra-vite se za odhod! \ .si Indijanci morajo z ladje!"
Toda bilo je že prepozno. Indijanci so zagnali svoj bojni krik in se vrgli z noži na neoborožene belce. V nekaj trenutkih so bili vsi na tleh. Najhuje se je godilo kapitanu. Njegovo truplo so strašno razmrcvarili. Nukamis mu je sam odrezal skalp. Ko je bilo krvavo delo opravljeno, so divjaki zapustili ladjo. Drugo jutro so se nameravali vrniti, da vzamejo s seboj, kar bi utegnili potrebovati.
Maščevanje ranjenca. — Ladjo z Indijanci je pognal v zrak
Indijanci so mislili, da so na Tonquinovem“ krovu ostali sami
m
N a j p r e j i z 1 e p a
„Če mi pri priči ne izginete z mojega travnika, vam razbijem vse ko-sii!“
..Oprostite, kako pa naj vem, da čez, vaš travnik ni do —“
„Saj zato vam pa najprej izlepa povem !“
mrliči. Toda motili so se. Komaj so zapustili ladjo, že se je zbudil mornar Levvis, ki je dobil nož v hrbet in izgubil dosti krvi! S težavo je vstal in se vlekel po krovu. Kjer se mu je ustavil pogled, povsod je videl same mrliče. Čutil je, da tudi sam ne bo več dolgo živel. Zato je 'sklenil maščevati sebe in svoje tovariše. Splazil se je v smodnišnieo; s poslednjimi močmi je odprl vrata in se nenadoma znašel pred nekim Indijancem.
Bil je Činuk, ki se je udeležil odprave kot tolmač. Ko se je začel krvavi ples, je zbežal in se skril v stnodnišnici. Levvis mu je velel, naj takoj zapusti ladjo. Dal mu je svoje papir e, ki jih je skril v pločevinasti škatli. Činuk je skočil v vodo z ukazom, naj se na vsak način poskusi vrniti v Astorijo. Lewis pa je nadaljeval svoie priprave.
Drugo jutro so prišli Indijanci na krov po svoj plen. Nenadoma pa se je začul strašen pok. Ogromen steber elitna se je dvignil proti nebu. Ko ga je veter razgnal, ni bilo ladje nik er. Le še- ruševine in mrliči so plavali na razburkanih valovih.
Steklenica s kozami
V	Astoriji se med tem ni zgodilo nič posebnega. Indijanci so prihajali v naselbino s kožuhovino in jo menjavali za steklene bisere in nože. Zaloga dragocenih kož je rasla. O strašnem koncu „lonqui-na" in njegove posadke ni še vedel nihče nič. Kmalu pa so začeli na-selniki nekaj slutiti.
Indijanci so jeli izostajati. Sli so jim bili prinesli vest o krvavem dogodku pri Vancouvru in tedaj so se i ud i umska plemena ob Kolumbiji odločila, iztrebiti belokožce tudi tu. Zato so sklenila med seboj premirje in zvezo. NajeleIj se je upiral Comcomlv. loda ker so njegovi podložniki začeli godrnjati in grozili, da mu bodo vzeli poglavarsko čast, je moral popustiti.
Neko jutro so našli naseljenci na plotu sveženj puščic, prepojenih s krvjo. Zankarji. ki so živeli med Indijanci, so vedeli, kaj to pomeni. Potem so zagledali ob robu gozda veliko trumo pobarvanih indijanskih obrazov in nekaj mornarjev s „Tonquina“.
V	prihodnji številki popišemo strašno pot Astorjeve ekspedicije skozi pragozd in puščavo.
Slovenka, ki si v Egiptu siuži kruh
Milica Megličeva
Na našo ant si same služijo daljnega Egipta gl i če v a s kratk glablja o ženi v Članek je zt prinašanio neizj „ l ucli jaz 1) vaši 'anketi, saj
eto o gospodičnah, ki kruh, se je oglasila iz gospodična Milica Me-im člankom, kjer raziti jini.
lo zanimiv in ga zato remen jenega. rada spregovorila v si ’ sanni služim kruh,
•r
ih sicer v dn'jnji tujini. Ko sem rrvič odhajala v Egipt, kjer sem domača učiteljica pri norveškem konzulu v Aleksandriji, me je zanimalo vse novo in nepoznano. ToHko sem že čula o Egiptu, tej čudoviti deželi, in moja radovednost ie bila upravičeno velika. Seveda hi hihi dosti m iši vzela službo v domovini, kot učiteljica, pa je nisem i"ogla dobi*'. Zato sem šla v tujino. Ker mi je bila obljubljena lepa plača — funt je stal takrat še zelo visoko — sem bila 'eni bo'j zadovoljna.
Kmalu i o božiču pa sem začutila nenadno težko, čedalje večje hrepene-
nje po domovini, po svojcih, ki sem jih zapustila. Nesrečno dekliško sr«-je terjalo staro srečo. Res sem se poleti vrnila domov. Presrečna sem stopila na draga ljubljanska tla, ki sem jih pred letom s tako lahkoto zapustila. Toda dolžnost me je kmalu poklicala nazaj, ker sem bila vezana s pogodbo za dve leti. Ta pot je bila težka in boleča, saj sem morala pustiti domovino, ki sem jo komaj spet našla. Zdaj štejem dneve, ko se spet vrnem in ostanem za zmeraj doma. Hudo je pri vas. kakor berem iz časopisov, toda v tujini, med mrzlimi tujci in brezobzirnimi ljudmi, je še mnogo hujše. Kako mora to občutiti šele mlado dekle, ki si re more pomagati in se mora boriti s ‘ežavami. ki ne pridejo moškim nikdar m pot! Nobeni ženski ne bi privoščila lega, kar sem sama 'pretrpela. Malo bi jih zmagalo, morda one, ki so same na svetu in ki nimajo duše, kamor bi se zatekle v časih samote.
Res je lep občutek, če človek skrbi ■; >m zase, in vendar je resno govorjenje o moški enakopravnosti in samostojnosti bolj ali manj nemogoče, dokler bo naravna razlika med moškim in žensko, zlasti v duševnem oziru. Razlika med obema srcema, ki je pd mojem mnenju ne premosti nobena emancipacija ali denarna osamosvojitev. NTnravni »'oklic dekleta je znan, in ako je prisiljena ubrati drugo pot, da si s tem zagotovi življenje, mora pri tem tudi trpeti.
Rada imam otroke, svoj poklic učiteljice bi izvrševala z idealnim veseljem. nad vse rada na bi vzgajala last-"e otroke. Ta misel, ki je mogoče 111-bo tako težko uresničiti, me v tujini dviga. > veseljem bom zapustila pot s'imos*on>e ženske, ki pa je v resnici Je su mi ja svoje okolice in razmer — in -d v svojem domu ustvarila lastno samostojnost, v mišljenju, vzgoji in debi svojih otrok — v področju, ki je izključno naše in kjer res lahko najbolj samostojno in po svoje živimo, ker se moški na to ne spoznajo.
Pozdravl jam \ se svoje sovrstnice v druri domovini in iim želim vesele \ elikonočne praznike!"
Kdai se bo žrebalo
za nase velike nagrade?
V 12. številki ..Družinskega Tednika" smo clrnvili, da je skrajnji rok za sprejemanje zloženk 29. marec in da jili po tem roku ne bemo več sprejemali. Zato nujno prosimo cenj. naročnike. 11 iij to upoštevajo in če še niso zloženke rešili in poslali naši upravi (Ljubljana, Breg 10). naj lo nemudoma store. Iz razlogov, ki smo jih obširneje navedli v omenjeni številki, nam je časovno in tehnično popolnoma nemogoče. da bi ta rok podaljšali. Vse zloženki'. ki bi jih pozneje dobili, hotno morali, čeprav neradi, vreči v koš.
Od torka 29. t. m. pa do srede (>. aprila hemo vse zloženke uredili, vknjižili pcslano naročnino in pripravili vse potrebno zn žrebanje, ki se bo vršilo v sred«) A. aprila ponoldne. Žrebanje bomo uredili Inko, da mu bodo mogli prisostvovati tudi nnši naročniki. V prihodnji številki objavimo, kje. kako in ob kateri uri se bo žrebanje vršilo. Povedati moramo, da pridejo v žreb vse pravilno rešene zloženke, nagrade pa se prisodijo izžrebanim le leda j, če imajo v redu plačano naročnino Če bi usoda prisodila kako nagrado naročniku, ki naročnine (4(1 Din) ni porcvnal, se bo za lislo nagrado vnovič žrebalo, dokler je ne dobi na ročnik, ki ima naročnino plačano. (Te dni smo razposlali onemim* s položnico vsem, ki nam še dolgujejo naročnino. loko da se bodo cenj. naročniki znali ravnati).
Ponavljamo: pravico do tekmovanja zn nagrade ima>o s«m'' (is(i, ki so poslali pravilno re'eno zloženko in poravnalo polletno naročnino v znesku 40 Din. Skrajni rok '> poravnanje naročnine ie do 5. rorila 1 |„ t j. t dan pred žrebanjem. Dne <> april i dopoldne bo naša uprava za s(r-nke zaprta, ker se bo popoldne vršilo žreban je, za-
ELI DA
n
.j
ELID4
FAVORIT DOBREGA OKUSA.............
...pomeni od dobrega izbrati najboljše,od najboljših mil Flida Favorit milo. Ono varuje Vašo čisto polt, njegov čudoviti vonj ostane v milu, dokler se isto do kraja no porabi. Redno negovanje l Elida Favorit •milom ohrani ljubkost mladostnega videza.
pomotoma ponatisa vendarle ne prejeli, Vas prosimo, da ga takoj reklamirale.
Nekateri gg. naročniki dobivajo po 2 izvod a. Do te pomote je prišlo zato, ker so najprej poslali zloženko, potem se pa po dopisnici še enkrat naročili. ali pa narobe. Ker nam je v teh dneh to težko pregledati in prekontro-lirati. v nekaterih primerih pa celo nemogoče, vljudno prosimo prizadete, da nam I izvod vrnejo in obenem spo-roče, da so pomotoma dobivali po dva izvoda.
Neljuba, a razumljiva pomota se nam je v naglici pripetila pri ekspediciji p rosi i teden, ko smo poslali opomine tudi nekaterim cenj. naročnikom, ki so naročnino že poravnali. Naj nam blagohotno oproste! Položnico naj shranijo za drugič, ali pa jo dado svo-
jemu prijatelju ali znancu, ki bi se morda hotel naročiti na naš list.
Te dni smo prejeli iz Kočevja naročnino po položnici, na kateri m bilo pošiljalčevega imena. Ker nam je nemogoče ugotoviti, kateri naročnik nam je vsoto nakazal, vljudno prosimo \ se cenj. naročnike iz Kočevja, ki so naročnino poravnali, naj nam sporoče na podlagi položniškega odrezka, kateri dan so poravnali naročnino, da potem na podlagi ostalih položnic do-ženemo, komu naj jo štejemo v dobro. Prosimo čim prej, tla ne bo nereda pri žrebanju.
Vsem gg. naročnikom!
Poravnajte naročnino čim prej! Glejte, da bodo Vaši računi z listom v redu, drugače nimate pravice do nagrad. Če boste odlašali, zamudite rok za morebitne reklamacije.
to se ne tolažite s tem. da bo še poslednji trenutek čas. Upoštevajte tudi to. da položnica potuje do nas najmanj 1 dan do 2 dni delj kakor pismo, ker mera poprej na poštno hranilnico. Zn Vas je torej prav skrajnji rok za poravnanje naročnine najmanj 2 dni krajši, če sle količkaj delj od Ljubljane. pa računajte celo 1 dni manj, torej >. aprila. Priporočamo pa Vam v laslnein interesu, da no odlašate do zadnjega dne, nego da nakažete naročnino po možnosti 29. t. m., potem imate še čas za eveut. reklamacije.
Prostor nam ne dopušča, da bi še enkrat naštevali nagrade, ki jih razdelimo. in vse druge podrobnosti, ki so s tem v zvezi. Ponovimo le (o, da je vseh nagrad nad 2200 in da so vredne 52.000 Din.,
Če Vam še kaj ne bi bilo jasno, preberite naš članek o žrebanju in razdelitvi nagrad v 12. štev., ki je izšla I" t. m.
Vazna sporočila našim naročnikom
Nekateri novi naročniki, ki so že prejšnji teden list naročili, ga prejmejo šele tu teden s to številko. Vljudno jih prosimo oproščeuja zaradi zamude; prva naklada prejšnje številke nam je namreč pošla, druge pa zaradi pnjznika nismo mogli prirediti pred ponedeljkom.
I udi one gg. naročnike, ki še niso dobili p o n a t i s a rom Mia „\lost vzdihov', prosimo potrpljenja. Zaradi prezaposlen ja naše uprave in nujnosti kontrole smo ga prošti teden mogli od-premiti samo listini naročnikom, ki so ga naročili na naših modrih dopisnicah. Dotlej, ko dobite to številko v roke. bo stvar gotovo urejena. Če bi
HUMOR
Filmski programi
„Nezvesti Ekehard"
Danes poslednjič.
»Tašča pride!“
Pljuvanje po tleh prepovedano.
„Moric se koplje”
V petek prvič.
*
Nerodno
V nabasano polnem tramvaju vidi starejši gospod, da ga neka mlada dama neprestano opazuje. Nenadoma ga vpraša:
„.\li niste oče enega mojih otrok?"
Gospodu zmanjka sape in začudeno od v me:
..Prav nič ne vem, gospodična..."
Vsi navzoči se posmehljivo muzajo.
Tedaj gospodična v zadregi doda:
,,Sem namreč učiteljica.“
Barva krvi
V vojni leta 1870 je pritekel neki Žid k podčastniku in ga vprašal:
..Gospod podčastnik, kakšna je kri? Rdeča ali rjava?"
..Rdeča, tepec."
„11 vala bogu, mislil sem že, da sem ranjen."
Zagovoril jo je
Gospod pride v drogerijo in zahteva za tri dinarje kameličnega čaja. Lepa, toda navihana prodajalka mu odvrne:
..Kamelice vam lahko dam, toda čaj si boste morali sami kuhati."
Gospod malce užaljen: „Potem mi dajte še za tri dinarje slezovega čaja."
Prodajalka mu še posmehljiv eje od v me:
„Slez lahko dobite, toda čaj si morate, kakor sem že rekla, sami napraviti."
„Čakaj,“ si misli gospod, „ti bom že pokazal!" Potem reče:
„ln potem, gospodična, mi dajte še za tri dinarje prsnega čaja!"
To pot je opazka izostala...
V pravem trenutku
Dva Škota potujeta po Ameriki in prideta tudi na Divji Zapad. Tam vidita, da imajo ponekod kot edino prevozno sredstvo še zmerom poštni voz. Škotoma je to povšeči; saj jima pride vožnja na ta način mnogo ceneje.
Tako se zibljeta na staroverski vpregi po samotni skalnati pokrajini, ko se zdajci voz sunkoma ustavi — in pred oknom se prikaže bradat razbojnik z velikim samokresom v rokah:
.,Denar ali pa ustrelim!"
Eden obeli Škotov seže jadrno v žep, potegne iz njega bankovec za 5 dolarjev, ga porine prijatelju v žep in i)>ii zašepeče:
„Evo, vrnem li pet dolarjev, ki si mi jih včeraj posodil!"
Ubogi dežniki
„Kuj izbruhne vulkan najprej?"
..Profesorske dežnike."
Usoda
N a p i s a 1 A. P. T e r h u n e
Kdo je to neznano bitje? Ali je Previdnost, ali je Bog? Sam ne vem, kako naj ga imenujem. Morda je to šegavi mojster vesoljstva, morda je samo usoda. Naj vam naštejem nekoliko njegovih burk, pa potem sami ugibajte.
Lord Gardigan — nenadkriljivi mojster sablje in vražje predrzni pustolovec — je na čelu lahke brigade planil v bitko pri Balaklavu. Preko dva kilometra dolgega, nezavarovanega polja je direvil na čelu svojih konjenikov. Ruski strelci in ruske baterije so trgale strahotne vrzeli v njegovih vrstah.
Preko istega pol ja se je vračal z ostanki svoje čete, ves čas obsipavali z ognjem, svincem in jeklom. Na stotine mrtvecev je obležalo na tem polju — on ni dobil niti praske.
Mimogrede: Iz mnogih dvobojev je izšel kot zmagovavec. Par let pred omenjeno bitko z Rusi se je spoprijel v dvoboju z enim najzna-metiitejših sabljačev sveta in ga ubil, ne /da bi sam dobil najmanjšo ranico. V neštetih krvavih bojih je bil in iz vseh je prišel, zdrav nazaj. Bil je nedotekljiv.
Deset, let po balaklavški bitki je lord Cardigan miroljubno jezdil po samotni angleški cesti, ko se mu konj spotekne in ga vrže s sedla. Padel je na tla in obležal mrtev na mestu.
Neprimeren konec vojnega junaka.
Ko je potop Titanica pretresel z grozo ves civilizirani svet, je bil med onimi potniki, ki so se rešili, tudi Oskar Palmquist iz Bridge-porta v ameriški državi Connecticut. Ko je Titanic treščil v ledeno goro, je sunek vrgel Palmquista čez ikrovno ograjo v ledeno morje, lire in ure dolge noči je plaval okoli; brez nade na rešitev je bil, a ni obupal. Ledeno mrzli valovi so mu pljuskali v obraz in mu dreve-nili ude. Zopet in zopet so ga pogoltnili vrtinci. Zadevali so ga plavajoči ostanki parnika in mu trgali kožo. A on je plaval naprej; z nezlomljivo voljo se je vzdržal na površju. Končno, končno, ko se je že danilo, ga je bolj mrtvega ko živega pobrala neka rešilna ladja. Kmalu je prebolel grozni doživljaj in se zdrav vrnil domov.
Priporočilo
..Gospod natakar! Pri sebi imam samo 10 Din — kaj hi mi priporočili? ‘ „ I )rugo rest u v racijo!“
Poslovenil K. M.
Pred šestimi ali sedmimi leti so časopisi poročali o Palmquistovi smrti. Utonil je bil v neki luži, ki ni bila niti poldrugi meter globoka.
Morda ste že slišali, kako čudežno je ušel smrti znani angleški planinec Edvard W hymper? On in štirje drugi so privezani na skupni vrvi plezali po strmih pečinah nad hudimi prepadi. Nekomu je na ledu spodrsnilo in pri padcu je potegnil za seboj še tovariše. Štirje so zbob-neli v prepad, v smrt, \Vhymper je ostal edjni, ker se je ob sunku utrgala vrv, s katero je bil privezan k ostalim. Prej in pozneje je \\ livmper preplezal najnevarnejše pečine v planinah. Bil je skoraj na vseh najnevarnejših in najnepri-stopnejših vrhovih sveta in prelazil vse najznamenitejše vrhunce Alp in And. Stokrat in stokrat je stavil na kocko svoje življenje in celoto udov in vselej se je vrnil domov nepoškodovan.
Nekaj let bo tega, ko je v Angliji predaval v neki dvorani o planinstvu. Stal je na robu odra in v navdušenosti svojega govora je na to pozabil. Stopil je korak naprej in padel z odra. Polomil si je nekaj udov in reber. Hudo ranjenega so ga odpeljali v bolnico,
Morda ste kdaj videli telovadce, kako skačejo čez visoke prečnice s pomočjo dolgega droga? Če ste, potem veste, da se skakač požene štiri ali pet metrov visoko in trešči na drugi strani prečnice na tla. No, ko sem bil še študent, sem poznal mojstra v takem skakanju. Bil je najdrznejši svoje vrste. Nikoli mu niso škodili skoki iz take višine. Ko je nekaj let pozneje zapustil kolegij. je stopil neroldno iz voza ulične železnice in padel. Na obeh straneh pretrganega so ga odpeljali v operacijsko sobo mestne bolnice.
Glejte nedolžne burke vesoljnega šaljivca!
Neki prijatelj mojega deda je bil znanstvenik. Ob začetku parnih ladij je napisal sijajno razpravo in z računi neovrgljivo dokazal, da je popolnoma nemogoče, da bi kurivo in parni stroj mogel pritirati večji parnik preko takih širokih planjav kot je Atlantik.
Prvi večji parnik, ki je plul iz Novega Jorika v Anglijo, je imel v svoji knjižnici brošurice z ono učeno in neizpodbitno razpravo.
Napoleon Bonaparte je bil v neštetih bitkah in spopadih. Osebno je vodil svoje armade v boj in ostal neranjen. Da opogumi druge, je posečal bolnice kužno obolelih. Polagal je roko na čela njih, ki so umirali od črnih koz. Noben bacil se ga ni prijel.
Pozneje, ko je živel v udobnem in varnem zatišju svete Helene, je podlegel bolezni, ki se je pojavila kot posledica njegovih poskusov, du se ubrani debelosti.
Peary, ki je odkril severni tečaj, je prebil nepopisne muke v mrazu in naporu na brezkončnih ledenih planjavah. I ri leta pozneje si je na novojorškem Broadwayu nalkopal hudo prehlajenje in pljučnico. Zakaj? Zato, ker je pozabil obuti galoše in je samo v čevljih brodil po snežni brozgi.
Nekdanji ameriški predsednik Caharija lavlor je bil prej slaven bojevnik proti Mehikancem in Indijancem. Po noči in po dnevu je tvegal življenje in preziral smrt. Kakor Cardiganovo tako je bilo tudi njegovo življenje začarano. V Arseh bitkah se mu ni niti las skrivil. V blesku bojne slave je bil izvoljen za predsednika Zedinjenih držav in se preselil v Belo hišo. Komaj se je dobro ugrel v novem bivališču, kjer mu ni pretila nobena nevarnost, ko nekega toplega dne pozoblje prgišče črešenj in popije čašo mleka ter se zgrudi na tla. Par ur pozneje so kurirji sporočili svetu njegovo smrt.
Tako bi lahko našteval take slučaje in polnil stran za stranjo. Rastel in rastel bi seznam ljudi, ki so tvegali svoje zdravje in življenje na sto in sto silovitih načinov ter ostali zdravi in nepoškodovani le zato, da podležejo smrti ali poškodbam tedaj, ko jim ni pretila nobena vidna nevarnost.
OSS
-l *
najlotidiujšt
KUIARNAfTDEU
Na Akropolisu so Atenčani postavil kipe v čast vsem znanim božanstvom. In da bi si ne nakopali na glavo jeze kake nepoznane vse-možue Moči, so naposled zgradili oltar ter ga posvetili „Neznanemu bogu“.
Ako postanem kdaj malikovalec, bom tudi jaz zgradil oltar. Okrasil ga bom z zlatom, platino in demanti in ga posvetil burkastemu božanstvu, ki se tako igra z nami. In pred tem oltarjem mu bom v čast sežigal petdesetdolarske in sto-dolarske bankovce in druge zlato-rumene državne vrednotiee. tedaj bo morda moja sreča varna. Ali — ali pa morda ne bo.
Strah
Zgodba i
Ko sem pojedel nekaj datljev, sem se napil vode iz Nila. kakršna je bila. Preveč sem bil utrujen, da bi si kuhal čaj.
Ko sem sezuval težke čevlje, mi je ušel pogled skozi križe ozkega okna. Slednja teh mehkih noči mi je bila nov dogodek, poseben in
tuj.
Za temnimi železnimi palicami so 'se kopali v mesečini težki ka-meniti kvadri mošeje. Nekaj senc, nekaj zvezd je otožno sililo v golo sobo. Nad! mojo poševno mizico je plesal soj meseca.
ZasJiokal sem, toda nihče me ni čul. Nato sem se iztegnil na divanu. ki sem ga bil s ikovčegi podaljšal. Kakor vsak dan, sem začutil kovčegov držaj na temenu.
Prebujen sem bil. In predramiti me je moralo nekaj neprijetnega, zloveščega. Nevarnost mi ji' morala pretiti. Y moji glavi je bilo vse tako čudno jasno, kakor so ne bi bil šele pravkar zbudil. Niti ganil se nisem. da ne bi izdal, du se že začenjam braniti proti neznanemu.
Ali se ni nekdo čez me sklonil? Sleherna mišica se je napela nalik struni, ko sem počasi odprl oči. l o-da zagleldal som le soj mesečine na stropu. To torej ni moglo biti.
Potem sem nenadoma začutil pritisk na prsih. Nekaj je ležalo na meni. Nekaj zvitega, napetega. Obšla me je misel, zgrabila me je in me ni hotela izpustiti. Kača je na postelji! Kača...
Otrpnil sem. Kri mi je šla v glavo. Hladen sem bil, trezen in •buden.
Opoldne sem z Arabcem in črncem Tomom kamenjal peščenega gada. Enega tistih peščenih gadov, ki v trenutku usmrte človeka.
Mali Žid Izak mi je pravil dosti zgodb o črnih gadih v srednji Afriki...
' Ali niso bile moje misli le halucinacije napetih živcev? Ali niso vse le sanje?
Z rokami sem se oklepal beder. Nohti so se mi zarili v meso. Za-
z Egipta
čutil sem bolečino. Ne, res sem bil buden. Spet sem odprl oči. Nad mano je plesala mesečina. Ne, nisem več spal.
Globoko sem vdihnil sapo in potežkal, temni klopčič. Gadje niso tako težki. Na mojih prsih mora ležati Kleopatrina kača — afriška kobra!
Če bi le mogel kačo pogledati! Poda moja glava je ležala pregloboko. Volnena odeja mi je stiskala roke k telesu. S težavo in neskončno počasi sem dvignil glavo. I oda še vse premalo. Samo malo sem \ i-del iz napihnjene odeje okrogli, črni klobčič. Ne, ne, to ni mogel biti navaden gad.
Potem sem spet mirno obležal. Možgani so mi neutrudno iskali izhoda. Afriška kobra slabo vidi in sliši in ne bi mogla v temi takoj najti prave poti. Pred mojo glavo je bil rob odeje kakor obrambni nasip. Kaj ko bi poskusil kričati? Toda če me začuti, sem mrtev!
Čutil sem. da ne bom mogel več dolgo prenašati muk. Živci so mi bili napeti in so pokali. .,Omer!" sem zaklical ostro in odsekano. Kača se ni ganila. „Omer!“ sem zatulil. Kača se še ni ganila. Ležala je, toda nelkaj se je v njej gibalo. dobro sem čutil skozi odeje.
Spet sem mirno obležal. Ali so minule minute ali ure — kaj sem še vedel o času? Zdaj je bilo treba udariti. Saj bi bil sicer znorel. Milimeter -za milimetrom sem dvigal roke ob telesu. Zdaj so bile že ob obeh straneh težkega klopčiča. Mišice so mi trznile. Sunek, udarec! Težka kepa je zletela z odejami vred ob steno. \ enem skoku sem bil pri električnem stikalu.
Obrnil sem — sek. Potem sem se vrgel nazaj, se stisnil k steni. Oči so mi zletele po sobi...
Tam! Meni nasproti — pri vratih — velika — črna mačka!
Njene oči so se prestrašeno uprle vame:
..Mjav!“
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MIC H EL ZtVACO
20. nadaljevanje
Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 19 nadaljevanj!
„Ne, mamica...“
,,Al i pa trebuh? Zakaj ne po-
veš:
1“
»Nič mi ni, mamica, res ne! Paolo je z veliko pozornostjo opazoval mater in hčer. Pomignil je Imperiji in st o p i 1 z njo v kot. Tam jo je skoraj osorno vprašal: „Ali se bojite, da vam ne bi hčerke zastrupili?”
Imperija je kriknila od groze. I oda odgovorila ni.
„Gospod,“ je zaječala in sklenila roke, ..poglejte, za Boga, kaj je otroku!"
»Pomirite se,“ je odgovoril Paolo. „Ali mi zaupate?"
„Da... da... čeprav ne vem zakaj...“
„Dobro. Izvolite oditi in recite služkinjam, naj zapuste sobo." Imperija se je zgrozila.
»Če se bojite,*' je rekel Paolo, »sem pripravljen prepustiti svoje mesto drugemu zdravniku.“
„Ne, ne! Saj vam zaupam...“ Pomignila je, in dve ali tri služabnice. ki so se trudile okoli Bian-ce, so neslišno odšle. Nato je sitrast-no pritisnila hčerko na prsi in hotela oditi. Takrat pa ji je rekel zfcfravnik:
»Izvolite naročiti lakeju gospoda Aretina. naj ipočaka v sosedni sobi, da ga lahko pokličem, če bi ga kaj potrebovali,"
ko je Paolo ostali1 sam. se je za trenutek zagledal v Bianco.
Vidfeč, da njena mati odhaja, se je otrok napol dvignil na kanapeju, gledal za njo z očmi, temnimi od jeze, in zamrmral:
„Le idi!... Le vrni se spet na ples!... Kar vrni se med svoje moške!... Tvoja hči pa naj ostane sama!"
Paolo se je nasmehnil: zdaj je vedel, katera bolezen razjeda Bianco.
Stopil je k njej, sedel na kanape. jo prijel za roko in mehko dejal:
„Al,i ne bi malo pokramljala, dete moje?"
»Nisem bolna in hočem biti sama," je nervozno odgovorila Bi-anca.
»Vem, da nisrte bolni. Vaše telo ne trpi, sirotka. Vaše srce trpi, kaj ne?... Dajte, zaupajte se mi! Vaš prijatelj sem. Nekaj velikega vas teži, kajneda?... Dajte, poglejte me, in sami presold'ite, ali lahko z menoj govorite kakor s prijateljem..."
Bianca je dvignila k možu, ki ji je tako govoril, svojo glavo, ki jo je dotlej skrivala v blazine.
Roland je osupnil nadl izredno le|H>to tega deviškega obraza.
Bianca je imela takralt nekaj manj kakor štirinajst let.
Toda bila je že malone odrasla deklica: pod vročim solncem južnega neba se italijanske deklice
naglo razcveto kakor cvetke v topli zemlji.
Bianca je imela vso lepoto svoje matere, le nekaj neopredeljivo tršega je bilo v njenih linijah, pa mehkejšega v oblikah. Njene tem-nosinje oči so bile živo nasprotje idealni deviškosti njene glave. V teh skoraj divjih očeh so goreli ognji neznanega besa ali pa upornosti, ki je vstajala iz njenega razmišljanja.
Bila je 'dobro vzgojena; branja, pisanja in računanja so jo mojstri naučili; kitaro je igrala< z nedopovedljivo čuvstvenostjo. Pri materi dolgo ni bila: morda je bilo kur-tizano sram pred' deklico kar ne bi bilo pri ženski Imperij inega značaja nič čudnega. Potenf pa, iznenada, kakor bi ji bilo nekaj šinilo v glavo, ali pa se je v njej zbudila materinska ljubezen:	mahoma je
začutila, da ne more več ostati brez nje, in tedaj je kurtizana odpotovala po hčerko, jo vzela s seboj in ji dala na razpolago stanovanje v ■svoji palači, kjer je Bianca živela malone kakor jetnica. Skoraj vsak večer, ko je legel mrak na. zemljo, it. Imperija, skromno oblečena jj> zastrta kakor žalujoča vdova, šla z Bianco na dolg izprehod, bodisi peš. ali pa v gondoli. Toda podnevi ni deklica nikoli zapustila palače. Imperija je ljubosumno ipazila. da ni nobeno moško oko videlo njene hčerke, in le malo je bilo ljudi, ki so sploh vodteli, da ima Imperija hčer. V tej nečisti hiši so bile Bian-cine sobe edini čisti kotiček, in Imperija je vselej s strahom stopila vanj. Če le ni navzlic vsem njenim odredbam Biaftcina lepota že zbudila v kom grešnih skomin?...
Minuto ali še delj je Bianca opazovala Rolanda.
„Da,“ je rekla naposled, »mislim, da lahko govorim z vami kakor s prijateljem. Nič se mi ne zdite podobni drugim moškim, ki zahajajo k moji materi. Pogled iz vaših oči ni predrzen kakor pri vseli drugih. In ravno zato toliko trpim, /ato, ker vidim, s kakšnimi ljudmi se moja mati obdaja. Sanjala sem o majhni hišici, kjer bi živeli čisto sami zase..."
»Tak vas prav nič ne mikajo veselice in zabave, ki se vrše v tej palači?"
»Groza me jih je. Še včeraj sem prosila mojo mater, naj nocojšnji ples odpove. Pa ni hotela. O. kako sem nesrečna!"
Bianca se je spustila v jok.
»Res ste nesrečni!" je zamrmral Rolanld1.
Pustil je deiklico. da se je izjokala.
»In vendar," je nato povzel, »in vendar imate svojo mater zelo rudi?"
»Da. ljubim jo... In smili se mi. Zakaj časih se mi zazdi, da tudi ona ni srečna. Rada jo imam, go-
spod. Če bi kaj pomagalo, bi se žrtvovala zanjo. Pa vendar se mi zdi, da bi bolje storila, če bi jo zapustila..."
Roland se je stresel.
»A zakaj?" je vprašal. »Pravite, da ljubite svojo mater, po drugi strani vas ona obožuje — zakaj bi jo potem zapustili?"
»Ne vem. Tu se še zadušim."
»Morda vam manjka prostosti?"
»O, ne! Duši me, ker se mi /di zrak, ki ga tu diham, težak in zastrupljen; duši me, ker slutim, ker čutim, da se dogajajo strašne reči... Kakšne?... Ne vem! In ker ne vem. me je še bolj groza."
»Pomirite se, dete moje, potolažite se! Nič takega se tu ne dogaja, da bi vas moralo groza biti."
Deklica mu je pogledala v oči.
»Vaše besede ne govore tega, kar mislite, zakaj dobro čutim, da zdaj vaš glas ni tak kakor prej. Vidite, proč obračate oči. Zakaj mi ne |x>-veste resnice?..."
»Ker vam mora ta resnica ostati prikrita," je odgovoril Roland z vznemirjenostjo, ki si je ni znal razlagati. ..Ne poskušajte je odk liti! Zaklepajte se v svojo sobo! Če se vrata potihoma odpro, zbežite! Če zaslišite glasove, zamašite si ušesa! Če zagledate sence, zaprite oči..."
»O!" je vzkliknila Bianca, »zdaj vem, da ste mi res prijatelj..."
»Da, prijatelj, dete moje, verjemite mi!"
»V nekaj besedah ste mi naslikali življenje, ki ga tu živim. Zakaj vse, kar mi svetujete, že dolgo počnem; toda do zdaj sem počela iz instinkta, ne vedoč, ali me bo to rešilo ali pogubilo... Ah. gospod! Ko bi mogli mater pregovoriti, da zapusti Benetke!... kako sem bila srečna, dokler nisem bila tu..."
»Kje pa ste živeli poprej?"
»Na kmetih, v vasi blizu Mantove. Mati me je dvakrat na leto obiskala, in takrat sva bili tako srečni! Kadar me je zapuščala, mi je bilo, kakor da mi mora počiti ■ srce, ko sem jo gledala, kako joka. Pa vendar si talko neizrekljivo želim prejšnjega življenja..."
»Ne izgubite upanja, dete moje. Storil bom, kar bom mogel, da vašo mater pregovorim..."
Bianca je sklenila roke.
„ 1 akrat bi bili obe rešeni!" je vzkliknila, ne vedoč, kako globok je pomen teh njenih besed. »Kdaj boste govorili z njo?"
»Kakor hitro bom mogel. Morda še nocoj... ne, rajši jutri; zakaj premisliti moram."
»Kako ste dobri, gospod! Resnično dobri... Sram me je. da vam nisem vsega zaupala."
»Česa mi niste zaupali?" je začudeno vprašal Roland.
Bianca je postala rdeča ko škr-
lat.
»Nisem vam vsega povedala... Pa vam moram. Neki mož... eden izmed tistih, ki prihajajo časih semkaj..." „Nu?...“
»Nekega dne me je mati izjemoma vzela o belem dnevu s seboj na Lido. rI a mož naju je srečal. Čeprav je bila moja mati zastrta, jo je vendarle spoznal. Stopil je k nama, in ko me je pogledal, me je izprele-tela ledena zona."
»Ali bi mi 1 ati ko popisali tega človeka?"
„ I ako je grd. da me ga je strah. I istikrat je bil v duhovniškem plašču, toda z višnjevim robom..."
»Bembo!" je gluho zamrmral Roland.
»Mesec dni nato," je nadaljevala Bianca, »so se odprla tale vrata. Na pragu je stal 011! Obraz mu je gorel in začeL je nekaj jecljati. Nisem ga razumela, tako sem se ga bila prestrašila. Zakričala sem. Pritekle so služkinje in tedaj je šel, opravičevaje se, da se je zmotil..."
»In kaj je rekla vaša mati, ko je to čula?"
»Nisem se ji upala povedati, še danes, kadarkoli na to mislim, me groza strese."
»Ne bojte se!‘
J c
rekel Roland
s tako mrkim glasom, da je deklica prebledela. »Branil vas bom prdd' njim."
»Ali ga mar poznate?"
»Da,	poznam ga,"	je	odgovoril
Roland.	Obraz se 11111	je	nenadoma
izpremenil.
Toda takoj se je spet obvladal. »Zbogom, dete moje," je rekel s čudno mehkim glasom. »Ničesar se več ne bojte in blagoslavljajte usodo, ki me je pripeljala k vam. Poslej naj vas ne bo pred ničimer več strah, zakaj jaz bom pazil na vas."
 ...............  mil"""1....................................." "Mi,mili  ....    <!,„■
£
5 Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo	/
najboljše	in	v	največji	izbiri pri	\
JUGOŠPORT
LJUBLJANA
s	s
Miklošičeva cesta štev. 34
L	s
■ ""».      •l|,|»»»«'",,'»ll,,ll||ll»"»l||,ll,,|l«»"t||,|,||,||l«»'»l|,ll|||l|im»l|„|||(|(,|lMI|„|||(I|,lM.U|„||||lHHIIII||||||(l,1|M»IU|1|1|1|„tlll||
%
W V 24 urah $
m baiva, plisira ia kemično čisti 7^1 obleke, klobuke itd. Škrobi m
svetlolika srajce, oviatnike, za- ^ £li|y pestuice itd. Fere, suši, monga Wi in 1 ka domače perilo lo a n . JOS. REICH ^ W	Ljuutiana
Bianca se je ljubko priklonila ia v očeh ji je zasijal lesk globoke hvaležnosti.
Roland je odprl vrata in pomignil orjaškemu lakeju. Jel mu je tiho govoriti na uho, kakor da mu daje navodila; v resnici pa je rekel:
„Scalabrino, dobro si oglej to deklico!"
„Vidim jo, gospodar."
„Vtisni si njen obraz v spomin, da ga nikoli več ne pozabiš."
»Spoznal ga bom iz tisoče v."
„V redu," je naposled rekel Rolami na glas, ko se mu je zdelo, da je bil Scalabrino do dna proučil Biancin obraz. ..Poskrbite, da vse to
0 pravem času dobim."
Lakej se je priklonil in šel.
Roland je tedaj Bianci, ki je vsa srečna strmela vanj, pomignil v slovo in zaprl vrata.
„Kaj je?" je v strahu dihnila Imperija.
„Nič hudega, gospa. Če se želite sami prepričati, boste videli, da je vaša hči popolnoma pri zdravju."
Imperija je hlastno planila v sobo k svoji hčerki.
Dozdevni tajnik Paolo —• za nas Roland — je tedaj stopil, ik Areti-nu, ki je bil z Imperijo 'čakal nanj, in mu tiho rekel:
..Povabite pri priložnosti svojega prijatelja Bemba k sebi na intimno večerjo. Na tej večerji bomo samo on, vi in jaz."
In Paolo se je zatopil v premiš-
1 jan j e, ki ga Pietro A retino iz spoštljivosti ni hotel motiti.
„Čudna reč." je premišljal Poland, ,,čudna reč je človeška usoda! Vzemimo to žensko, to pokvarjeno kurtizano: strast ene ure, ki jo je prevzela do mene, je bila nemara glavni vzrok vse moje nesreče. Prav gotovo se je udeležila zarote. Prav gotovo je služila namenom Fosca-rija, Bemba in ALtierija, zavržene trojice zarotnikov, ki so se združili, da me vržejo v brezdanjo temo. Prav. Potem zvem, da ima hčer in da to hčer ljubi. Dobro, si rečem, to bo orodje moje osvete. Poskrbel bom, da se bo ta materinska duša, ki je zašla v kurtizansko telo, zvijala v krčih obupa. In ko začnem misliti, kako bi jo kaznoval, glej, sc zbudi v mojem srcu usmiljenje. Zagledam hčer, in pokaže si-, da je pravi angel, vreden usmiljenja in ljubezni ljudi! Prišel sem, da jo udarim, in odhajam s sklepom, da jo rešim. Zakaj nisem tedaj, ko sem prisegel osveto, začel s tem, da si iz-rujem iz prs to svoje premehko srce!"
Vsa žareča od veselja se je takrat Imperi ja vrnila in zgrabila Rolanda za roke.
„Ah, mojster Paolo!" je vzkliknila, „res ste veliik zdravnik! „Še nikoli nisem videla svoje hčerke tako dobro razpoložene in vesele življenja! Gospod A retino, vaš tajnik je zaklad."
„Saj sem vam rekel, gospa," je dejal Pietro Aretino.
Ob dotiku Imperijinih rok se je Roland stresel od studa in mržnje.
V	en;!ar se je takoj obvladal.
„Torej ste se pomirili?"
„kako se ne bi?"
„A če bi vam rekel, da je ta videz zdravja varljiv? Če bi vam rekel, da je vaša hči res bolna?"
„Z grozo me navdajate," je kriknila kurtizana in prebledela.
,,Ali mi dovolite, gospa, kratek razgovor?"
„Pri priči! O, še ta trenutek!"
„Ne; plesna hrupnost bi me mo- 1 tila. Jutri..."
„Predolgo mi bo! Vznemirjena sem na smrt. Dajte, pridite o polnoči! Dotlej najdem pretvezo, da goste odslovim. Rotim vas..."
„Prav, o polnoči!"
Roland je šel. Imperija pa se je zamislila.
Kje je it čula ta glas, da jo vselej mraz izpreleti, kadar ji u«lari na ušesa?... Zakaj zbuja pogleld na tega moža strahotne spomine v njej?
V	spremstvu Pietra Aretina se je Imperija vrnila v plesno dvorano. S tisto nedosegljivo spretnostjo, ki jo je odlikovala, je začela pripravljati množico gostov na odhod. In proti polnoči je bila palača, kakor je prej napovedala, prazna in tiha, luči. utrujene, lakeji v posteljah: v eni uri je Imperija to dosegla.
Ko je ostala sama, sc je postavila zraven hišnih vrat, da jih bo sama odprla.
Kmalu se je prikazal mož. ki ga je noznala kot mojstra Paola.
Prijela ga je za roko in ga odvedla s seboj v majhno sobo. Nato je sedla in povabila tudi Aretino-vega tajniika-zdravnika, naj sede.
Rolami se je mehanično spustil na naslanjač.
Sekunda, ki jo je tedaj preživel, je bil eden tistih trenutkov strašne tesnobe, ki jih je ze večkrat doživel, odkar je pobegnil iz ječe.
To sobico, kjer ji' bil... spoznal jo je! Bila je tista, kamor ga je bila kurtizana odvedla s seboj tisti usodni večer, ko je prvič začutil nad glavo ledeni piš bližajoče se ka-tast role.
Vztrepetal je in začutil, da je po-bledel pod plastjo maske, ki si je bil z njo izpremcnil obraz. Kakor v sanjah se je zagledal šest let nazaj: uzrl je Imperijo, kakršno je videl takrat, koprnečo od pohote in trepečočo kakor list v vetru od nebrzdane strasti.
Blazna želja po ubijanju je tedaj zameglila Rolandu oči.
To žensko, ki je iz kaprice bežne strasti strla njegovo življenje — to žensko ima zdaj pred seboj, v tišini speče palače. I ra plačila je napočila zanjo!... Rolandove roke so se skrčile, nehote se je vzpel, priprav-Ijajc se, da se vrže nanjo...
..Pripovedujte mi o moii hčerki," je mehko rekla’ Imperija.
Roland je omahnil nazaj v na» slanjač in težak vzdih mu je napel prsi. Vse je izginilo predi njim. sen o prostosti, misel na umor... in zdajci ni videl v Imperiji nič drugega kakor mater — ženo, ki trpi v svojem materinstvu, tej vzvišeni sreči vsega ženstva.
„Česa se bojite zanjo?" je vprašal, s silo skušaje pregnati misli, ki ho vstajale iz prošlosti.
„Kaj vem!... Blazno ljubim tega otroka! Več mi je kakor življenje, gospod... najmanjši videz bolezni me vznemiri na smrt... O, če bi jo morala izubiti!"
„Nemogoče, gospa, da bi se samo tega bali..."
,,kaj hočete reči?" je kriknila Imperija in vztrepetala.
„Bianca je trdnega zdravja, lo-da lepa je... morda preveč lepa! Kajne, gospa, da bi vam bilo ljubše, če vaša hčerka nikoli ne bi bila zbudila pozornosti moških?"
„In vendar se bo morala poročiti!" je vsa bleda dehnila Imperija.
„fega se ne bojite, dobro vem... Če bi prišel kak mladenič, lep, vdan in zvest in bi položil svoje življenje Bianci pred noge v zameno za njeno ljubezen, potem se ne bi pomišljali!... Toda vašo hčer je nemara opazil kateri teh nestvorov v človeški podobi, ki je že sam pogled iz njihovih oči smrtna žalitev..."
„\ aše besede me navdajajo z grozo!"
,.Morda je Bianca zbudila strast v katerem teh zverinskih src, ki je sleherno njihovo čuvstvo smrtonosen strup, iki sejejo povsod, kjer se pokažejo, zločin in nesrečo, in se zdi človeku, kadar pride v njihovo bližino, kakor bi šel kraj smrti."
Imperija je visela na Rolandovih ustnicah in ga gledala s čedalje večjo grozo.
„Če je tako, gospa," je povzel Roland, „potem se Bqg usmili vaše hčerke! Vampir preži nanjo v sencah te palače. Žejen je njene mlade krvi. Njena blesteča lepota prija njegovi nagnusnosti. Potrpežljiv je, ne mudi se mu. Zaveda se, da mu plen ne more uiti. Pripravlja se v miru in temeljito in kmalu utegne biti vsaka rešitev deklice prepozna."
Imperija je kriknila od groze.
„Kaj vam je, gospa?" se je začudil Roland. „Tc moje besede so samo domneva. Sicer pa ste vi tu, da pazite na Bianco. Kdo se ji bo upal približati se vpričo matere? Razen seveda, Če nima mati kake skrivne pogodbe z zločincem! Razen. če ni mati s kakšnim temnim zločinom do smrti zvezana s svojim paidašem in bo morala molčati, kadar bo ta pajdaš stopil pred njo in ji rekel: Tvojo hčer hočem!"
Imperija je planila na noge, stekla k vratom in pogledala, ali kdo ne prisluškuje. Nato se je plašno vrnila k Rolandu.
..Kdo vam je to povedal? je zajecljala. ..Katera peklenska moč vam je odkrila pogodbo, ki sem z njo zvezana z nestvorom, z vampirjem. s kardinalom?..."
„Ne vem, o čem govorite," je mrzlo rekel Roland. ..Samo iščem in tipam okoli sebe... nič drugega. Zdi se mi, da sem nevede pogodil resnico."
„Tak nič ne veste?"
..Nič!" je odgovoril Roland.
Imperija se je oddehnila. I oda Roland je spet povzel:
..Ničesar ne vem. toda vedeti moram vse, če hočete, da rešim vaso hčer."
Kurtizana je zadrgetala in pobesila glavo pod vplivom tega ukazovalnega glasu, ki jo je popolnoma pod ia rinil.
Rolanda pa je ob teh spominih spet prevzel brezumen bes. Le s
strašnim naporom volje se mu je posrečilo, da se je premagal.
„Tako torej!" si je govoril sam pri sebi, „kakor otrok se obnašaš! Ali res hočeš, da ti živci uidejo z uzde? Osvesti se, dokler še ni prepozno! Treba je, da iztrgaš iz nje skrivnost! Ona sama, kot priča tiste strašne drame, ti mora povedati. kako se je odigrala!..."
„Vse vam povem, kar vam lahko izdam!" je tedaj rekla Imperija, ki se je tudi morala boriti sama s seboj, da ohrani hladno kri.
„Če je tako," je mirno odgovoril Roland, „skušajva spraviti v ta pogovor nekaj reda. Kolnem se vam, gospa, da nisem slutil, ko ste me prosili, naj preišče in vašo hčerko..., da nisem slutil, da bom moral poseči v tragično pustolovščino... Sirotka nedolžna!..."
„Nedolžna!“ je zaječala Imperija.
„Da, nedolžna. Nedolžna nad zločini, ki so jih drugi storili in jih bo morda po krivdi zavistne usode morala ona poplačati!"
Kurtizani se je izvil obupen vzdih.
„Oh,“ je kliknila, „kdo ste? Še nikoli, ni nihče tako oblastno govoril z menoj! Še nikoli ni nihče prodrl v moje najbolj skrite misli, kakor ste vi prodrli s prvo besedo! Kdo ste? Vedeti hočem..."
Tako govoreč je uprla svoje nemirne oči v Rolandov obraz, v duhu primerjaje njegove črte s sliko, ki je tisti trenutek vstala v njeni domišlj i j i.
..K/1o sem?" je odgovoril Roland. ..Skromen pisar pri gospodu Aretinu. Študiral sem v Pisi in Fi-renci. Vsa moja mladost je potekla v študiranju lilozofije. Ju zato mi je nemara dano pogoditi skrite reči. Znameniti Ciovanni de Medicis, ki me je poslal mojemu novemu gospodarju, mi je izkazal čast, da mi je mnogo zaupal. In le globoko prijateljstvo, ki ga čuti do Aretina, ga je pripravilo do tega, da se je ločil od mene."
Roland je zelo preprosto govoril. Imperija se je ob mirnem zvoku njegovega glasu počasi pomirila.
„Vprašujte," je rekla, pripravljena sem vam odgovarjati..."
..Prvo je tedaj, da spraviva v najin razgovor nekaj reda. Zato vas prosim, gospa, iker se mi že hočete zaupati, da to storite brez zahrbtnih misli."
..Skušala bom." je odgovorila Imperija in zardela od sramu, videč, da je neznanec izpregledal njeno namero, da mu izda samo to, kar se ji bo zdelo primerno.
..Pravkar mi je prišla neka misel," je povzel Roland. ..Če preti Bianci nevarnost, mora biti na svetu nekdo, ki je prav tako poklican, da jo brani, kakor vi."
..Kdo?" sc je začudila Imperija.
„Njen oče," je preprosto rekel Roland.
Gramofone, plošče
kupim edino najugod neje ker je na j večja izbira, edino le pri
..APOLLO
Ljubljana, Miklošičeva c 38 Palača Grafike.
Na)modernej5a Izposojcvaln ca ploSC
Iz kraljestva filma
Moj prvi članek
Napisal Clark Gable
Ne moreni se navaditi intervjujev. Naval časnikarjev mi je še preveč tuj. Ali si morete misliti: Včeraj sem bil še skromen igralec v Newyorku — danes sem filmski zvezdnik. Vse je prišlo tako nenadoma. Leta in l^ta sem se klatil od gledališke skupine do druge, imel sem še nekaj uspeha, dosti sem prestradal in zdaj sem filmski igralec, lepo plačo imam, vse imam, česar si želim, celo konja, ki sem o njem tako dolgo sanjal.
Postati bi bil moral kmet, toda odločil sem se za študiranje. Motel sem biti zdravnik, pa sem pustil to misel, ko sem prvič stopil na gledališke deske. Igral sem najprej majhne, ne-važne vloge, toda prišel sem tudi do večjih, ki so mi prinesle ime.
Oče me je poklical domov, prišel sem in nekaj časa delal na polju, toda nisem mogel strpeti: gledališče me je držalo v krempljih.
Če sem bil brez službe, sem si služil denar na vse mogoče načine. Bil sem krojaški pomočnik, urednik lista,, nadzoroval sem drvarje v gozdovih, bil sem knjigovodja — med tem pa sem časih igral. Dostikrat, ko nisem imel službe, sem premišljal, ali ne bi bilo
Časih slišimo pri ženah, ki bi rade ostale ali postale mladostne, da uporabljajo dosti pudra in šminke. Prepričane so, da si bodo s temi umetnimi sredstvi pričarale prirodnost. Ne vedo pa. da delujeta puder in šminka le tam, kjer je telo ali obraz negovan tudi na druge načine. Razen toga je „poslikovanje“ lastnega obraza odvisno od mode in njenih norosti, ki se vsak dan menjajo. Pretirano šminkanje že davno ni več moderno. Uporaba, oziroma množina pudra je ostala ista in sicer po pravici, ker deluje puder kozmetično in higijensko. toda samo pri pravilno negovani koži. Na to je treba paziti! Razen tega je še več čislo psiholoških utemeljitev. Saj vemo, da pride človeku z nego in čistostjo neka samozavest, ki ne pripušča občutkov manjvrednosti. Poleg tega pa vodi občutek čistosti in prikupljivosti do duševne harmonije in prav redko doživimo, da Ivi bili ljudje, ki pazijo na nego kože, slabega ali celo podlega značaj a.
|)a je čistost in nega telesa higijen-ska, ne bo mogel nihče oporekati. Ljudmil, ki s temeljito nego pazijo na telo, ne pridejo do živega prehladi in nalezljive bolezni, pa tudi za mraz in vročino niso tako občutljivi.
Pripomnili bi še, da je danes vsakomur omogočeno negovati kožo, ker so pripomočki, ki so potrebni, razmeroma poceni.
Razen pudra, kreme in mila je spanec eno najboljših sredstev za ohranitev lepote. Ponočevanje zareže v obraz globlje črte kakor starost in sk rbi.
Največ pomaga spanec pred polnočjo. V posteljo ne smeš iti s polnim želodcem, pa tudi ne lačna. Dobra posto-
bolje izbrati si dober stalen poklic, toda od gledališča se nisem mogel posloviti.
Ko sem bil nekoč spet brez službe, sem poskusil srečo v hollywoodskih ateljejih. Vloga statista v Lubitschevi režiji je bilo vse, kar se mi je posrečilo. Potem pa so me „odkrili“. Lionel
Nadebudni Rantaplanec Smrk
Barrvmore me je videl v neki komediji in se me spomnil, ko se je vrnil v Uollyvvood.
Prvi film, kjer sem igral z Joano (ravvfordovo, se je imenoval „G lob i -ne življenja". Toda ta vloga je bila le majhna. Potem sem postal partner Norme Shearerjeve in zdaj
Ija.— ne premehka — lahke, letnim časom ustrezajoče odeje, ki pa morajo biti tople — to so glavni pogoji za prijeten spanec.
Če telesu jemlješ spanec, grešiš proti lepoti. Kakor potrebuje stroj, ki je sicer iz jekla in železa, časih počitka, da ostane uporaben, tako je treba tudi telesu red n o dajati prilike, da se odpočije. Pri izdatnem spanju se telo osveži, koža se ugladi in napne, oči pa dobe nov sijaj. . Telo se pomladi in tako dobimo v spanju sredstvo, ki povečuje lepoto in ohrani mladostni videz, kar je ravno lepotni ideal.
NEGOVANJE LAS
Marljivi učenjaki so izračunali, da imamo, oziroma da smo imeli na glavi kakih 80.000 las. Življenjska doba vsakega lasu je dve do štiri leta, medtem ko znaša na primer pri trepalnicah komaj 100—150 dni. Vsak dan izpade 40—100 las, ki jih nadomestijo novi. Lasje zrasejo — pa najsi jih strižemo ali ne — v stik dan za dve do tri desetinke milimetru. Proces rasti, živ Ijenske dobi in obnavljanju las je torej precej kompliciran. Ljudje se navadno zanj ne zmenijo, ali pa se zmenijo šele tedaj, ko se na ta ali oni način ustavi.
Kakor telo jeftctfba tudi lase že od zgodnje mladosti iiegovuti. Vsak večer in vsako jutro jih moramo razčesnti in očistiti s ščetko. Glavnik ne sme bili pregost in njegovi zobje ne preostri, ščetka pa ne pretrda. Čistost glavnika in ščetke je glavni pogoj za pravilno negovanje las.
Prepogosto umivanje las lasišče preveč izsuši, /ato smemo lase umiti le enkrat ali največ dvukrut v štirinajstih dneh. Priporočljiva je uporaba
igram z Greto Garbo v filmu „S u z a -na Leno x“.
In to je tudi vse, kar vam morem povedati. Saj se je moje življenje pri filmu komaj pričelo...
DRUŠTVO NARODOV IN FILM
Mednarodno razsodišče, kjer je sodelovalo 52 držav, je dobilo nalogo, da izbere najboljši filmski manuskript, ki propagira ideje Društva Narodov. Te dni je podelilo prvo nagrado 150.000 frankov Francozu Eugenu Louisu Blanchetu za scenario z naslovom ..Mržnja umira". Tekmovalo je 47 držav in Blanchetovo delo je bilo soglasno izbrano kot najboljše.
PET ZVEZDNIKOV V ENEM FILMU
Šef Metrove produkcije lrvving Thalberg je dal program Metra za letošnje leto. Izjavil je, da hoče zboljšati kakovost filmov in zanimanje občinstva za film na ta način, da bo angažiral za pisanje originalnih filmskih scenarijev' nekaj znanih evropskih in ameriških pisateljev in da ne bo več delal filmov, kjer bi igral le en sam zvezdnik, med tem ko bi imeli druge vloge manj znani igralci, temveč da bo v vsakem filmu igralo po več prvovrstnih igralcev.
Ta svoj namen je izvedel. Že v filmu ..Mata Mari" igrata dva izmed najpopularnejših igralcev sveta — Greta Garbo in Ramon Novarro, v filmu „Graud Motel", ki ga bodo napravili
dobre alkoholne toaletne vode (n. pi. lavcndel), vendar pa se je treba pri uporabi ozirati na mastnost las. Če je lasišče presuho, bi odsvetovali izpiranje z alkoholnimi lasnimi vodami, priporočali bi pa rahlo masiranje lasišču (krožno masiranje s prsti). Premastne lase pa je treba na vsak način umivati s toaletno vodo. Preveč pogosto izpre-minjanje oblike las ali barve las (kotiranje, barvanje itd.) pa utegne biti celo škodljivo in je treba zato zmeraj paziti, da ne pretiravamo ne z enim ne z drugim.
MODNI AVTOMATI
Moda jedilnih avtomatov, ki so se zelo obnesli, je pripravila Američane na misel, da napravijo avtomate tudi za druge predmete, ki jih človek vsak dan potrebuje. Posebno velike uspehe so pokazali modni avtomati za moške. Če stopiš v tak avtomat, vidiš za steklom in jeklom kravate, nogavice, robce, srajce, podveze, naramnice, torbice in denarnice, ovratnike, gumbe za manšete, klobuke itd. V špranjo spustiš novec, pritisneš na gumb — in že imaš, kar želiš. Tudi poceni obleke lahko dobiš. Kdor se hoče preobleči, mora stopiti v nalašč za to pripravljene kabine. Pri roki so tudi sobice, kjer selfchko sam obriješ. ( ene so tako nizke, da navadne trgovine s temi avtomati ne morejo konkurirati.
PRINCESA SE UČI NEGE OTROK
Danska princesa Karolina Matilda je vstopila v kodanjsko otroško bolnico, da se nauči moderne nege otroku. Ker je šele prvo leto tam, je morala začeli od kraja in opravlja zdaj pomožna dela kakor pometanje in drugo, česar se današnja ženska le preveč ruda brani.
po romanu pisateljice Vicky Baum, bo pa kar pet znanih zvezdnikov: Greta Garbo, John Barrvmore, Joan Cravv-fordova. Lionel Barrymore in Lcvvis Stone. Razen njih pa bodo nastopili v tem filmu še Jean Ilersholt, John Miljan, Tullv Murshal, Kathrvn Cravv-ford in še kakih deset precej znanih igralcev..
Film bo režiral Edmund Boulding, režiser ..Ane Karenine", scenario .pa je napisal Evropec Hans Kraly skupno s pisateljico.
ČEŠKI FILMI
Češka filmska industrija je v velikem razmahu. Vzlic hudi krizi zidajo Čehi več novih študijev. Temu se ne smemo čuditi, saj je na Češkem 1700 kinov, ki imajo skoraj vsi zvočne aparature. Razen tega je parlament sprejel zakon, da mora vsak kino igrati na leto najmanj osem domačih filmov. Na ta način je prišla do besede domača industrija, ki prej pri poplavi tujih filmov sploh ni mogla delati.
Med letošnjimi filmi kažejo v Pragi z velikim uspehom „Tretji bataljon", ki je velika slika vojne po znanem zgodovinskem romanu Jožefa Kopte in, kuže odisejado čeških legijonarjev po Sibiriji.
Nič slabše se nista odrezala filmu ..Izprememba Ferdiše Pištorja" in ..Karijcra Pavla Čamrde". Prvi je izdelan po Langerjevi komediji, drugi pa po Ermanov i noveli.
Lani so Čehi napravili sedemnajst domačih filmov.
KAJ JE PRI FILMU NOVEGA
P a r u m o u n t je napravil v Join-villu pri Parizu prvi govoreči film iz. cirkuškega življenja. Imenuje se ..Skok v vrtinec". Glavno vlogo igra Cillv Feindt. Drugi film „Klovn Marko" pa bo v kratkem gotov. Glavni vlogi igrati Kovvnl Samborski in Berthe Ostvn.
Na švedskem bodo letos napravili 52 domačih filmov, na Polj-s k e m pa 27.
V M e h i k i so tako zelo povišali carino na ameriške filme, da je vsak uvoz nemogoč. Mehiška domača industrija'je to izrabila in z državno podporo napravila precej filmov.
V Kanadi so začeli delati lastne filme v angleščini in francoščini. Napravili so tudi svoje ateljeje v Iron-sidu.
Za letošnji Goethejev jubilej bo Ufa napravila nekaj kratkih filmov o Goetheju.
Na Japonskem mislijo letos napraviti 700 domačih filmov.
Film ..Kraljica Luiza" s llennv Po rte n v glavni vlogi je pri nas prepovedan zaradi tendenčnosti. Vsebina je vzeta iz pruske zgodovine v časih Napoleonskih vojn.
BBBBEBBBBBEBH
ČUJEš JO: VELIKA NOČ hodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavi. Vrata na stežaj odprimo! Okna s cvetjem okrasimo! Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nanj „Jajnine“ postavimo.
Vsa družina ho vesela, ko ho v skledi jed duhtela.
BBBBBBBBBBBBB
Ženski kotiček
Vaše telo zahteva pravilne nege
NEGOVANJE KOŽE
Napake naše vzgoje
Kadar dobi otrok izpričevalo
V vsaki družini pride do mučnih prizorov, kadar prihajajo v hišo izpričevala. Največkrat starši upajo, žele in pričakujejo več kakor pride.
Res je bilanca učnega leta nekaj važnega. Res je, da otroci dostikrat zaslužijo očitke, če ne izpolnijo nad, ki so jih stavili nanje starši, toda teh očitkov otroci ne bi smeli nikdar slišati. Starši in vzgojitelji, ki so odgovorni za uspeh učencev, ne smejo videti v izpričevalo Domoklejevega meča, pač pa migljaj, kako morajo iz-preineniti ali izpopolniti način vzgajanja.
klasifikacija ni zmeraj izraz, znanja: tudi dobro pripravljen učenec časih odpove. Vzroki so različni, dostikrat jih ni mogoče odkriti in posledica je slabši red. V splošnem pa mora biti izpričevalo le zato, da pove staršem in učencu, kje mora nadomestiti ono, kar manjka, izpolniti vrzeli in pogledati po tem in onem. Če bi starši to upoštevali, bi otroci le redkokdaj s skrbjo in strahom čakali razdelitve izpričeval.
„Nu, bomo že videli, ko prineseš spričevalo," je za otroka skoraj vedno skrita grožnja, čeprav odrasli ne mislijo tako hudo.
Če so nade starše\ ostale neizpolnjene, je to zelo važen povod, da morajo preizkusiti otrokove zmožnosti in njegovo nadarjenost. Pozabiti je treba celo na željo, da bi otrok napravil to in to, postal to in to.
Dostikrat odločajo pri izberi poklicev bolj želje staršev, kakor prirojena otrokova nadarjenost:	starši
se ne ozirajo dovolj na otrokove telesne in duševne zmožnosti, posebno pri dečkih, medtem ko so pri deklicah bolj popustljivi, ker se bodo itak omožile... Dečku kar nalože, kaj mora postati, in če mlado bitje ne more pre-1 našati bremena, ki so mu ga naprtili, se starši še čudijo...
V ljudski šoli že šola sama poskrbi, da katastrofa ne more biti prevelika, pri starejših učencih, ki so tik pred tem, da se odločijo za svoj poklic, pa tako ravnanje staršev lahko povzroči velike tragedije.
J
u
L
I
J
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN
KLEIN
LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA ŠT. 4
Telefon it. 33-80
Zato naj starši malo manj gledajo na važnost izpričeval in naj ne prisojajo vse krivde samo otroku, če ne prinese domov samih „odličnih“. Popolnoma dovolj je, da učenec izdeluje s srednjim uspehom; stremljenje po odličnjaštvu je huda vzgojna napaka, ker nimajo vsi otroci enakih zmožnosti.
Pri polletnem izpričevalu sploh ni tako hudo. Tudi ob koncu leta ne, čeprav bo moral otrok razred ponavljati: boljše je temeljito znanje tvarine, ki je otrok v enem letu ni mogel predelati, kakor težavno „lezenje“ v višji razred.
Gospodinjstvo
Pazi, ko barvaš pirhe!
Le še nekaj dni je do Velike noči.
Pobarvati bo treba pirhe. Vzeti pa boš
morala le nestrupene barve! Po-.
v	ort
misli, da je otrokov želodček zelo ol %
čntljiv — in pirhi so namenjeni otrs**jL
ku! Svetujemo ti nekaj barvil, ki
neškodljiva. V njih mdraš jajca kiS*1'
hati šest do deset minut.
Zeleno barvo dobiš, če vzameš pest špinače ali pa trave.
Rumeno barvo napraviš iz žafranu in zadovoljna boš, ker ta barva sploh ne udari skozi lupino.
Zlato rumeno barvo daje zik nanja čebulovu kožica, toda izbrati moraš čebule najlepše barve.
Slamnato m m e 11 i bodo pirhi, če boš porabila za barvanje mandljeve kožice, ki ti ostanejo, ko boš delala mandljevo potico.
Rdeča barva bo najlepša, če jo boš napravila iz. pernambukovega lesa, ki ga dobiš v vsaki drogeriji.
Rožni ali škrlatno rdeči bodo pirhi, če boš vzela več ali manj košenilije v prahu. Dobiš jo tudi v drogeriji.
Rjavo barvo daje kavni odcedek.
Višnjeve pirhe boš imela, če boš v drogeriji vzela za barvanje nekaj lakmusa in dodala ščepec sode.
ČAJNE ŠIB1CE
Potrebščine: 28 dkg moke, 10 dkg surovega masla, masti ali margarine, 6 jedilnih žlic mleka, l rumenjak, nekaj soli, 1 zavojček Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, kutnič.
Priprava: Gornje potrebščine se dobro pomešajo po vrsti, kakor so naštete, in masa se dobro zmesi na deski: nato se oblikujejo male, kakor prst debele šibice, ki se pomažejo z rumenjakom in potrosijo s kumičem ter peko približno 10 minut na zmaščeni pločevini v zmerno vroči pečici. Ta masa da približno 40 čajnih šibic, ki so zelo
Vue in izborno teknejo.
PEČENI JABOLČNI OBROČKI
Potrebščine: pol do tričetrt kile srednjevelikih jabolk, ki ne smejo biti premehka, en rumenjak, četrt litra mleka, osminka kile moke, ščepec soli, sneg iz enega ali dveh beljakov.
Priprava: Jabolka olupi, izreži sredino in razreži na obroče, ki naj bodo za pol prsta debeli. Operi jih
Da bo tvoj rod zdrav!
Ali sme doječa mati kaditi?
Vsaka ženska bi morala vedeti, da kopica strupov materino mleko izpre-nicni v taki meri, da otroku -— dojenčku škoduje. Znano je, da mora biti doječa mati pri zdravilih oprezna, ker nekatera preidejo v njeno mleko, ki postane za otroka neužitno, lako je treba računati pred vsem pri morfiju in drugih mamilih s tem, da lah-hko pri malenkostni količini, ki je za mater neškodljiva, zastrupe otroka. Doječa mati mora vselej prej vprašati zdravnika, ali sme jemati zdravila ali ne.
Tudi razni strupi, ki jih uživamo vsak dan in se tega niti ne zavedamo, so za otroka škodljivi. Že pred davnimi leti so raziskovali, kako je s kofeinom in dognali, da pride en odstotek zaužitega kofeina v materino mleko in z njim v dojenčka. Zato lahko rečemo, da doječa mati ne sme piti preveč in premočne kave, če hoče, da bo ostalo njeno dete zdravo.
Važno je tudi, kako je z alkoholom. Stara ljudska vera pravi, du %ira doječa mati piti dosti piva. Namen, ki naj bi ga s tem dosegla, da bi mlečne žleze bolj delovale, se bo izpolnil v prav taki, če ne celo v večji meri, če bo uživala dosti neškodljivega kravjega mleka in močne juhe. Gotovo je, du doječa mati, ki popije dosti alkoholnih pijač, škoduje svojemu otroku.
Zv J ./
m
pod tekočo vodo in položi na bel prt, da se posuše. Potem hitro napravi tekoče testo iz mleka, rumenjaka, soli in moke, zlij na krožnik in zmešaj s snegom. Pomakaj jabolčne obroče v testo in jih peci na v roči masti, du postanejo zlatorumeni. Polagaj jih drugega k drugemu na širok, plitev krožnik in dobro potresi z vanilijevim sladkorjem. Obročki so izredno okusni, toda moraš jih skrbno pripraviti. Ker mrzli niso dobri, jih je treba takoj pojesti. Zato jih napravi zadnji trenutek pred kosilom.
ČE ŠE NE VEŠ
Kuhinja in alkohol. Na tisoče, je družinskih očetov, ki so postali pijanci, ker njihove žene niso znale kuhati. Preveč začimb jih je užejalo. Človek ne sme vstati od mize žejen.
Madeži 11 a torbicah. Umazane torbice lahko sama najbolje osna-žiš. Najprej jih umij z mlekom, potem pa namaži z brezbarvno pasto za čev -lje in zdrgni s čisto cunjo.
Žamet bo kakor 11 o v. Črn žamet, ki se zelo rad naleze prahu in postane grd, če ga zmeraj krtačiš, postane kakor nov, če ga malce ovlažiš s petrolejem.
Fotelje, divane i u sploh podložene dele pohištva izpraši šele takrat, ko si položila nanje vlažno čisto cunjo. Prah se nabere na cunji, ki jo je treba pogosto izmenjati.
Ne sladkaj riža takoj! Riža za sladke jedi ne smeš takoj sladkati, ampak šele takrat, ko je že mehak. ker sladkor preprečuje hitro mehčanje in potrebuješ zato več kurjave.
Z naraščajočo navado, du ženske kade. je nastalo tudi vprašanje, ali nikotin preide v materino mleko. Znano je, da tobakov strup — nikotin — ne samo pri kroničnem uživanju ampak tudi pri enkratnem zastrupijenju škoduje. posebno človeku, ki ga ni vajen — v našem primeru dojenčku.
Raziskovanja tega vprašanja so se lotili na diisseldorfski otroški kliniki. Preiskovanje mleku kadečih dojilj je dokazalo, da preide nikotin v mleko po sedmi cigareti. Pri dveh otrocih, ki sla tako mleko pila, se je pojavilo zaprtje.
V splošnem se je pokazalo, da zmerno kajenje doječe matere otroku ne škoduje. Pri pretiranem kajenju pa se seveda kaj hitro pokažejo slabi učinki na dete. Doječa mati sme pokaditi brez škode za otroka 15 cigaret. To so dognali na diisseldorfski otroški kliniki. Matere, ki kadite, ne pozabite tega!
'VZ'/V\AZ'7\^ /-
Kupujte domače izdelke
jugoslovanske tvornice
Df. fl. Oethepja!
Zaklad v kuiuni
0
Oetker'
»JEVA ZMES ZA ŠARTELJ
Šartelj!
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, 7„ litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. OETKERJEUE špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. OETKER. M9RIBDR.
l/.dnjr za konzorcij Družinskega tednika „Romuna“ K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja 11. Kern, novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzi
tetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.