BELA CERKEV Katarina Udovč 99Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S BELA CERKEV Katarina Udovč ⁞ Prispevki: Janez Dirjec, Borut Toškan, Igor Rižnar 99 Bela Cerkev  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorica Recenzentka ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Katarina Udovč  ⁞Martina Blečič Kavur urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine,  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Univerza na Primorskem ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞katarina.udovc@zvkds.si  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica Ostali avtorji Lektorici ⁞ Matija Črešnar, član  ⁞Janez Dirjec  ⁞Nina Krajnc (slovenščina) ⁞ Milan Sagadin, član  ⁞Inštitut za arheologijo,  ⁞Fiona Thompson (angleščina) ⁞ Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Katharina Zanier, članica  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ Bernarda Županek, članica Prevod  ⁞iza@zrc-sazu.si  ⁞Maja Sužnik Izdajatelj  ⁞Borut Toškan  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Oblikovanje in prelom  ⁞Inštitut za arheologijo, ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nives Zupančič  ⁞Znanstvenoraziskovalni center SAZU  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Zanj  ⁞borut.toskan@zrc−sazu.si Tehnična priprava publikacije ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič  ⁞Igor Rižnar  ⁞Geološke ekspertize Igor Rižnar, s. p. Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Ulica bratov Martinec 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Robert Lebar, Danilo Cvetko  ⁞igor.riznar@telemach.net Fotografije – terenski posnetki  ⁞Uroš Kastelic, Borut Križ Načrt najdišča  ⁞Miran Kramar, Robert Lebar Terenske risbe  ⁞Miran Kramar, Ida Murgelj Geodetske izmere  ⁞Dolenjski muzej Risbe predmetov  ⁞Jernej Gojkovič Digitalizacija terenskih risb  ⁞Robert Lebar, Danilo Cvetko Digitalizacija risb predmetov  ⁞Marko Reš, Tamara Strmšek Fotografije predmetov  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević, Igor Rižnar Oblikovanje tabel gradiva  ⁞Nataša Svenšek Ljubljana, 2022 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 120329219 ISBN 978-961-7169-26-3 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 6 3⁞ Arheološki oris prostora 9 4⁞ Metodologija izkopavanj 11 5⁞ Interpretacija in stratigrafska podoba najdišča 13 ⁞ 5.1 Stratigrafska podoba izkopnega polja E 13 ⁞ 5.2 Stratigrafska podoba izkopnega polja H 14 ⁞ 5.3 Stratigrafska podoba izkopnega polja I, J, K 14 ⁞ 5.4 Interpretacija 18 6⁞ Gradivo 31 ⁞ 6.1 Starejša železna doba 31 ⁞ 6.2 Mlajša železna doba 37 ⁞ 6.3 Rimska doba 37 ⁞ 6.4 Novi vek 38 ⁞ 6.5 Neopredeljive najdbe 38 7⁞ Analize 39 ⁞ 7.1 Rezultati radiokarbonske analize 39 ⁞ 7.2 Analiza živalskih kosti Janez Dirjec, Borut Toškan 41 ⁞ 7.3 Analiza vzorcev kamnin Igor Rižnar 44 8⁞ Sklep 45 9⁞ Bela Cerkev 46 10⁞ Literatura 47 11⁞ Katalog stratigrafskih enot 50 12⁞ Katalog gradiva 65 ⁞ 12.1 Železna doba 66 ⁞ 12.2 Rimska doba 88 ⁞ 12.3 Novi vek 90 ⁞ 12.4 Kamniti odbitki 94 1Uvod Arheološko najdišče Bela Cerkev oziroma Bela Cerkev ZVKDS OE NM (št. pogodbe ZVKDS PB-80/2002) jih je – Pod Vovkom se je nahajalo južno od vasi Bela Cer- izvedla ekipa Dolenjskega muzeja. Arheološka izkopa- kev, na ozki ravnini med reko Krko in grebenom Vinjega vanja je vodil arheolog Borut Križ iz Dolenjskega muze- vrha. V skladu z metodologijo arheološke stroke je bila ja, namestnica je bila Pavla Peterle Udovič. Ekipa na izko- trasa avtocestnega odseka Kronovo–Smednik pregleda- pavanjih je štela 27 članov, poleg vodje še tri arheologe, na s predhodnimi terenskimi pregledi. Z ekstenzivnim šest arheoloških tehnikov in 18 študentov arheologije ter arheološkim pregledom v letu 1999 so odkrili odlomek drugih strok (fizičnih delavcev – kopačev). Poleg vodij sta keramike in opeko iz rimske dobe (Tica 1999). Najdišče sodelovali arheologinji Ida Murgelj iz Narodnega mu- je bilo potrjeno v letih 2000 in 2001 z intrasite pregle-zeja Slovenije in Katarina Udovč ter restavratorja Miha dom in nadalje z izkopom treh testnih jarkov, velikih Jakobčič in Simon Bobnar iz Dolenjskega muzeja. Stro-1 × 1 m (Djurić, Pinter 2001). Namen tokratnih raziskav kovni nadzor je opravljal mag. Uroš Bavec z ZVKDS OE je bil raziskati območje, po katerem so se razprostirale NM. Arheološka izkopavanja na zemljiščih 2643/1, 2644 arheološke najdbe iz prazgodovinske dobe. V skladu s in 2647, k. o. Bela Cerkev, so potekala od 2. avgusta prejetimi parametri s strani SAAS-a in sprejeto doktrino do 29. oktobra 2002. Potek dela je ves čas oteževalo in varovanja arheološke dediščine je Zavod za varstvo kul- prekinjalo močno deževje ter posledično razmočen in turne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto blaten teren oziroma zemlja ter vdori podtalnice. Blato (v nadaljevanju ZVKDS, OE NM), izdal kulturnovarstve- in zelenkasta barva zemlje zaradi razlitja nafte oziroma ne pogoje z vključeno ponudbo Družbi za avtoceste v kerozina sta vplivala tudi na vidnost in razpoznavnost republiki Sloveniji (DARS). DARS in ZVKDS OE NM sta stratigrafskih enot. Po dežju je bilo izkopavanje možno za arheološka izkopavanja najdišča velikosti 4500 m2 le ob izčrpavanju vode iz izkopnega polja. (180 × 25 m) sklenila pogodbo št. 551/2001. Pod okriljem Bela Cerkev, AAS 99, 2022 5 2Geografski oris prostora Arheološko najdišče Bela Cerkev – Pod Vovkom je ležalo na ravnini južno oziroma pod pobočjem, na katerem je gručasta vas Bela Cerkev. Vas leži na jugovzhodni meji občine Šmarješke Toplice, ki je ena mlajših in manjših občin v jugovzhodni Sloveniji (sl. 1−3). Pobočje nad vasjo se dviguje proti kopastemu hribu Vihri in naprej proti še višjemu podolgovatemu grebenu Vinjega vrha. Arheološko najdišče se je nahajalo na robu poplavne ravnine v spodnjem toku Krke, pod lokalno cesto Oto- čec–Ruhna vas in hitro cesto Ljubljana–Obrežje. Najdi- šče je bilo med izkopavanji ob dežju večkrat poplavljeno (sl. 4). Najdišče je ležalo na največjem poplavnem ob- močju Krke. 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. Krka v zgornjem toku teče po globoko vrezani dolini, zato ob njej skoraj ni poplavnih območij, kljub velikemu nihanju pretokov. V spodnjem toku se spremeni v značilno nižinsko reko. Pod Otočcem se odpre široka in prostrana ravnina, na kateri so vzdolž Krke in njenih levih pritokov obsežna po- plavna območja (Komac, Natek, Zorn 2008, 111). Pod vasjo Kronovo Krka preide v pravi ravninski svet Kostanjeviške ko- tline. Starejše kvartarne ter pliocenske terase so tu omejene le na obrobne dele kotline ob Gorjancih ter ob Krško–šmarješkem hribovju, medtem ko zavzemata mladopleistocen- ska ravnina in najnižje holocensko dolinsko dno ves osrednji del kotline ter se širita od Gornjega Kronovega daleč na vzhod proti Savi. Gre za okrog 20 km dolgo ter 4–6 km široko ravnino, večinoma nastalo v obdobju širokopoteznega würmskega nasipanja. Na območju najmanjše nagnjenosti recentne ravnine med Belo Cerkvijo ter Kostanjevico znaša njen naklon v povprečju le 0,125 %, na krajših odsekih pa celo le 0,005 % (Šifrer 1981, 104, 106). Struga Krke ima v toku 2 Lokacija arheološkega najdišča Bela Cerkev, vir: Atlas mimo Dolenjega Kronovega, Družinske vasi, Breške vasi, Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d. o. o. Merilo Drage in Gorenje Gomile proti Dobravi najnižje dolinsko 1 : 100 000. dno, zato se na tem območju 250–350 m na široko razliva Obravnavano območje je začelo geološko podobo dobivati povečini 1–2 m visoko. To se pokaže že pri Družinski vasi, pri pred približno 15 milijoni let in ima danes pestro geotekton-Ruhni vasi, pa tudi pri Drami in dalje proti Prekopi ter on- sko strukturo. Območje Šmarjete in Bele Cerkve je nekoč stran Krke med Dobravo in Kostanjevico, kjer se razliva po- „prekrivalo Panonsko morje, v katerem so se kopičile use- plavna voda po Krakovskem gozdu čez 2 km na široko. Po dline, ki so se postopoma strdile v apnenec, dolomit, lapor vseh teh starejših površinah nad najnižjim dolinskim dnom in peščenjak“ (Perše 2007, 18). je poplavna voda visoka le okrog 0,10–0,70 m in preseže to višino samo v lokalnih depresijah ter dolinskih zajedah (Šifrer 1981, 118–119). 6 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 3 Položaj najdišča Bela Cerkev na AC trasi; podlaga TTN5 in 5 Lokacija arheološkega najdišča na geološki karti. Podlaga idejni projekt DARS, ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. OGK SFRJ, listi Novo mesto (Pleničar, Premru, Herek 1976). Merilo 1 : 100 000. 4 Pogled na poplavljeno arheološko najdišče. 6 Pogled na dolino Krke med Vinjim vrhom in Gorjanci. Geološka podlaga v ravninskem delu so aluvialne rečne na- Relief se severno od najdišča in Bele Cerkve postopoma dvi- plavine, na pobočju pa siv lapor, bel in peščen rjav lapor, guje proti 392 m visokemu Vinjemu vrhu. Podolgovat gre-peščenjak in kremenov pesek (sl. 5). ben s strmimi pobočji je na prisojni strani porasel z vinsko Pobočje Vovki, ki se dviguje severozahodno od najdišča in trto. Na Vinjem vrhu, okrog cerkve sv. Jožefa, je prazgodo-na katerem leži vas Bela Cerkev, je zgrajeno iz litotamnijske-vinsko gradišče, saj so težje dostopna pobočja, bližina vode ga apnenca in kalkarenita ter trdega laporovca. Na vzho-in dober razgled omogočali dobre naselitvene pogoje že dnem delu pobočja je vhod v Škratovo jamo. Pod strmim od prazgodovine naprej. Z naselitvijo je človek sprožil nove pobočjem ni nakopičenega koluvialnega sedimenta (talusa), procese v dotedanjem preoblikovanju naravnega okolja. S zaradi česar posredno sklepamo, da je Krka v geološki se- krčenjem gozda, ki v tem subpanonskem obrobju predsta- danjosti tekla neposredno pod pobočjem in ga na ta način vlja naravno vegetacijsko odejo, so bili dani osnovni pogoji odstranila. Od takrat do »danes« ni bilo dovolj časa, da bi za okrepitev denudacije in erozije prsti. Odtok padavin je se nakopičil nov talus. Današnja morfologija ob vznožju po-postajal čedalje hitrejši, s tem v zvezi pa se je povečala vre-bočja, kjer bi utegnili opaziti staro opuščeno korito, je pov-dnost odtočnega količnika. Zdi se, da lahko začetke nasta- sem spremenjena zaradi magistralne in lokalne ceste (Verbič janja prvih poplavnih območij, ki jih je sprožila človekova 2002) (sl. 8). dejavnost, upravičeno umestimo že v prazgodovinsko ob- dobje (Šifrer 1981, 131). Bela Cerkev, AAS 99, 2022 7 Dolina reke Krke ločuje greben Vinjega vrha od masiva Gor- jancev, ki se na desnem rečnem bregu dvigujejo nad rodo- vitnim šentjernejskim poljem (sl. 6). V nasprotju z debelim prodom, ki so ga nanašali Sava ter potoki iz Gorjancev, so Krka ter njeni levi pritoki nasipali pretežno ilovnate ter pe- ščene sedimente s primešanim prodom, ki prevlada samo v nekaterih plasteh (Šifrer 1981, 107). Območje, po katerem se razprostira najdišče, je bilo v pre- teklosti njivska površina (sl. 7), vendar se je kmetijska izra-ba spremenila, čemur je mogoče botroval tudi spremenjen poplavni režim Krke. Pred izkopavanji leta 2002 je bil del območja travnik, zgornji malo dvignjen oziroma višji del pa njiva (sl. 8). 7 Lokacija arheološkega najdišča in način kmetijske obdelave na Franciscejskem katastru, georeferenciran. Merilo 1 : 10 000. 8 Pogled na arheološko najdišče ob začetku izkopavanj. 8 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 3Arheološki oris prostora Arheološko sistematično raziskano najdišče Bela Cer- kev – Pod Vovkom je del arheološkega najdišča, ki je vpisano v register nepremične kulturne dediščine kot Bela Cerkev – Arheološko najdišče Dolge njive (EŠD 15515). Arheološko najdišče Bela Cerkev – Pod Vovkom leži na ravninskem delu, kjer se reka Krka zelo približa pobočjem Vinjega vrha (Stare 1973; Dular 1991). V na- daljevanju bomo orisali arheološko podobo in raziskave jugovzhodnega pobočja oziroma vznožja Vinjega vrha s poudarkom na najdiščih, ki so nanizana ob prometni komunikaciji zahodno in vzhodno od obravnavanega najdišča. Večina tu predstavljenih najdišč je bila odkrita s predhodnimi terenskimi pregledi in izkopana ob gradnji avtoceste na prehodu tisočletja. Na večini obravnava- nih najdišč smo dokumentirali strukture in najdbe iz več 9 Lokacije omenjenih arheoloških najdišč: 1 – Dolenje Kronovo, 2 – Požarnice, 3 – Loke, 4 – Bela Cerkev (Šribar arheoloških obdobjih. Predstavili jih bomo, kot si sledijo 1958–1959), 5 – Bela Cerkev – Pod Vovki, 6 – Dolge njive, od zahoda proti vzhodu ob trasi avtoceste. Na zaho- 7 – Draga 2, 8 – Draga pri Beli Cerkvi, 9 – Draga 3, 10 – Loka dni meji šmarješke občine in zahodno od najdišča je vas (Ruhna vas), 11 – cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi, 12 – gradišče Dolenje Kronovo (sl. 9: 1). V bližini vasi so na trasi avto-na Velikem Vinjem vrhu, 13 – Strmec, 14 – Vihra, 15 – Gor. ceste izkopali najdbe, peči in naselbinske ostaline, ki so Gomila. Merilo 1 : 100 000. datirane v obdobje od pozne bronaste preko zgodnje 1000 m ob glavni cesti Aquileia–Siscia (Mason 2006a; načrt: železne, rimske dobe pa vse do danes (Murko, Ciglar Mason 2018, 179, sl. 3; podrobnejše objave naštetih najdišč 2012, 70). V okolici Družinske vasi so prve najdbe odkrili so v pripravi v okviru zbirke AAS). Na najdišču Draga smo ob gradnji hitre ceste (sl. 9: 2) Z drenažnim jarkom so odkrili tudi odlomke keramike in objekta iz obdobja zgo-presekali temelje treh rimskih stavb (Petru 1958−1959, dnjega eneolitika (Križ 2003, 18; Udovč 2022). Ob gradnji hi-302), naleteli pa so tudi na cesto iz rimske dobe (Urleb tre ceste so na križišču cest Draga–Bela Cerkev izkopali žgan 1958–1959, 303). Cesto domnevno iz starejše železne rimski grob, katerega natančnejša lokacija iz opisa ni razvi-dobe in ostaline 6 stavb so izkopali leta 2002 pri Požar- dna, pri podvozu za Belo Cerkev pa so odkrili rimsko cesto nicah (Topličanec, Tica 2006, 53–54). (Urleb 1958–1959, 302). Dele rimske ceste so odkrili na več Na pobočju oziroma najdišču Loke med Družinsko vasjo in lokacijah ob gradnji hitre ceste v 50-ih letih 20. stoletja, zato Belo Cerkvijo (sl. 9: 3) so odkrili in izkopali del naselja iz domnevamo, da so po ozki ravnini med Krko in Vinjim vr-zgodnje bronaste dobe in odlomke pramenaste, t. i. licenske hom potekale trase cest oziroma vse komunikacije od praz-keramike (Kruh 2003, 179–180). Zahodno od Bele Cerkve so godovine naprej. Glavni viri za potek rimskih državnih cest, pri gradnji avtoceste leta 1957, na zemljišču 2661/1 in 2, k. o. med katere sodi tudi cesta Emona–Neviodunum–Siscia, so Bela Cerkev, odkrili dva objekta (sl. 9: 4). Šribar jih je inter-Tabula Peuntigeriana in itinerariji s seznami obcestnih postaj, pretiral kot ostanke pristanišča iz rimske dobe (Šribar 1958– miljniki in arheološko dokumentirani ostanki utrjenih cestišč. 1959, 251–253, Priloga 1 in Priloga 2), Petru pa kot grobnici. Pregled zgodovine raziskav do preloma tisočletja na trasi viae publicae od Emone do današnje državne meje je podal Z izkopavanji na najdiščih Draga pri Beli Cerkvi, Draga 2 in M. Lovenjak (Lovenjak 2006, 39–47). Draga 3 v letih 2002 in 2003 smo dokumentirali obcestno naselbino javnega značaja s pripadajočim grobiščem (sl. 9: Jugovzhodno od Drage so med lokalno cesto Otočec–Ruh-7, 8, 9). Grobišče so predstavili na razstavi v Dolenjskem mu-na vas in reko Krko na območju najdišča Loka (sl. 9: 10) zeju (Križ 2003). Naselbina se je raztezala na dolžini približno izkopali naselbino iz zgodnje bronaste dobe in drenažne Bela Cerkev, AAS 99, 2022 9 jarke iz rimske dobe (Horvat 2003, 177–178; Horvat, Soklič 1968, 62). V vasi je Schulz okoli leta 1880 izkopal dve od šti-2021). Severovzhodno od in blizu najdišča Bela Cerkev – rih prazgodovinskih gomil, ob poti v in izven vasi so odkrili Pod Vovkom leži večfazno najdišče Dolge njive pri Beli Cer-tudi rimske grobove (Kušljan 1968, 104). V okolici vasi Go- kvi (sl. 9: 6). Tu so izkopali sledi poselitve iz pozne bronaste renja Gomila so na njivi odkrili tudi grob iz pozne bronaste dobe, tri gomile iz starejše železne dobe, iz rimske dobe pa dobe (Križ 1989, 211). sledi objektov in peči. Objekte nakazujejo konstrukcijske in V visokem in poznem srednjem veku je bilo območje ob odpadne jame ter odlomki keramike (Mason 2003, 119–121; Krki zaradi bližine Hrvaške oziroma Ogrske nekakšna „vojna Mason 2006a, 55). Poleg že omenjenega so na Dolgih nji-krajina“. V prostor so zaradi trgovskih teženj in teženj po vah odkrili sledi poselitve in odlomke keramike iz zgodnjega širjenju svojih posesti posegale številne močne rodbine, ki srednjega veka (Mason 2018, 94). jim je morala Freisinška škofija podeliti posest v fevd. Izme-Ob širitvi pokopališča in gradnji mrliške vežice okrog cer- njali so se družine Andeških, Baberbežanov in Speinheimov. kve sv. Andreja v Beli Cerkvi so leta 2009 odkrili grobišče Dinamika v menjavanju lastništva je botrovala, da se okoliški s 63 močno poškodovanimi grobovi, ki so bili večinoma kraji že zgodaj omenjajo v pisnih virih. Vas Bela Cerkev se brez pridatkov (sl. 9: 11). Grobišče so na osnovi obsenčnih omenja leta 1291, Draga pri Beli Cerkvi leta 1251, Družinska obročkov datirali v drugo polovico 10. in zgodnje 11. stoletje vas pa leta 1386 (Granda 2007, 67–68). (Mason, Tiran 2010, 23). Iz obdobja zgodnjega srednjega veka, iz leta 1074, je tudi listina, v kateri je zapisano, da je škof odstopil patriarhu 10 slovanskih kmetij svojega dvora v Vinjem vrhu nad Krko na Dolenjskem, desetino od treh pridvornih zemljišč ter vseh nesvobodnih, ki so tam pre-bivali (Kosi 2009, 89). V njej je navedeno, da bo freisinški škof cerkev postavil na Vinjem vrhu apud Uuinperch, kar bi lahko bila cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu, medtem ko je župnija z župnikom pri cerkvi sv. Andreja iz- pričana šele 1283. Župnijo v Beli Cerkvi uvrščamo med t. i. prafare in je bila v polnih patriarhovih pravicah (Höfler 2016, 286). Na grebenu Veliki Vinji vrh, ki se boči na ravnino, so zgradili dobro utrjeno prazgodovinsko naselje (sl. 9: 12), znotraj katerega so zgradili cerkev sv. Jožefa. Naselje skupaj z obširnim kompleksom grobišč, ki se razprostirajo po zahodnem, vzhodnem in južnem pobočju (Gradenjska hosta, Mlada vina, Laze, Ivanec pri Družinski vas), velja za eno od pomembnejših slovenskih železnodobnih najdišč (Dular A. 1991, 71; Mason, Mlekuž 2016, 95–116). Na njegovem juž- nem pobočju so na Strmcu (sl. 9: 13) odkrili plana grobišča, kjer so pokopavali v zgodnji in mlajši železni dobi ter zgo-dnjerimskem obdobju (Dular A. 1991, 72). Pri prekopavanju vinograda, na robu gradišča nedaleč od cerkve sv. Jožefa, so naleteli na grobišče iz 6. stoletja. V 4 od 12 skeletnih grobov so v letih 1898 in 1899 izkopali 4 zlate ploščice, okrašene s filigranom, in pozlačeno srebrno ptičjo fibulo z almadinom (Božič, Ciglenečki 1995, 266–267). Severovzhodno od najdi- šča Bela Cerkev leži kopast hrib Vihra (sl. 9: 14), na katerem je prazgodovinsko naselje z delno ohranjenim obodom. Pri sondiranju so leta 1991 odkrili odlomke keramike, ki dopu- ščajo trditev, da je bila Vihra poseljena v bakreni in pozni bronasti dobi (Dular et al. 2000, 122–124, 52–153). Na desnem bregu Krke leži vas Gorenja Gomila (sl. 9: 15), kjer je na Tabuli Peutingeriani umeščeno manjše naselje (Pirkovič 10 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 4Metodologija izkopavanj Arheološko najdišče, velikosti 180 × 25 m, smo razdelili Zgornji sloj prsti oziroma zemlje, t. i. ornico, smo povprečno na različno dolga in široka izkopna polja oziroma sonde. do globine 0,40 m odstranili strojno, nato smo nadaljevali z Izkopna polja E, H, I–K smo razdelili na 4 × 4 m velike ročnim izkopom in dosegli globino od 0,60 do 2 m. Površi-kvadrante, z izhodiščem v jugovzhodnem vogalu. Ob- no smo po odstranitvi vsake plasti postrgali oziroma počistili močja oziroma sonde so bile z daljšo stranico usmer-in dokumentirali. Dokumentiranje arheoloških ostalin je ob- jene severovzhod−jugozahod (sl. 10). Črke so si sledile segalo opis, fotografiranje in tehnično risbo ter geodetsko v smeri proti severu, medtem ko so številke naraščale izmero odkritih struktur pred in po končanem izkopu. proti zahodu. raziskano območje L1 L2 K1 presek (P) L3 K2 L4 J1 K3 sonda L5 J2 K4 L6 I1 J3 K5 L7 I2 PTT kabel J4 K6 H1 L8 I3 J5 K7 H2 L9 I4 podzemna električna napeljava J6 G1 K8 H3 L10 I5 J7 G2 K9 H4 L11 P 3 I6 F1 telefonska napeljava J8 G3 K10 H5 L12 I7 F2 J9 G4 K11 H6 E1 L13 I8 F3 kvadrant 4 × 4 m J10 G5 K12 H7 E2 L14 I9 F4 J11 G6 K13 H8 E3 D1 L15 I10 F5 J12 G7 D2 K14 H9 E4 L16 I11 F6 J13 G8 D3 K15 H10 E5 L17 I12 F7 J14 G9 D4 K16 H11 E6 L18 I13 F8 J15 G10 D5 K17 H12 E7 L19 I14 F9 J16 G11 D6 K18 H13 E8 L20 I15 F10 J17 G12 D7 K19 H14 E9 L21 I16 F11 J18 G13 D8 K20 H15 E10 L22 I17 F12 J19 G14 D9 K21 H16 E11 L23 I18 F13 J20 G15 D10 K22 H17 E12 P 1 L24 I19 F14 J21 G16 D11 K23 H18 E13 L25 I20 F15 K24 J22 G17 D12 H19 E14 L26 I21 F16 J23 G18 D13 K25 H20 E15 L27 I22 F17 J24 G19 D14 K26 H21 E16 L28 I23 F18 J25 G20 D15 K27 H22 E17 L29 I24 F19 J26 G21 D16 K28 H23 E18 L30 I25 F20 J27 G22 D17 K29 H24 E19 L31 I26 F21 J28 G23 D18 K30 H25 E20 L32 I27 F22 J29 G24 D19 K31 H26 E21 L33 I28 F23 J30 G25 D20 K32 H27 E22 L34 I29 F24 J31 G26 D21 K33 H28 E23 L35 P 2 I30 F25 J32 G27 D22 K34 H29 E24 L36 I31 F26 J33 G28 D23 K35 H30 E25 L37 I32 F27 J34 G29 D24 K36 H31 E26 L38 I33 F28 J35 G30 D25 K37 H32 E27 L39 I34 F29 J36 G31 D26 K38 H33 E28 L40 I35 F30 J37 G32 D27 K39 H34 E29 L41 I36 F31 J38 G33 D28 K40 H35 E30 L42 I37 F32 J39 G34 D29 K41 H36 E31 L43 I38 F33 J40 G35 D30 K42 H37 E32 L44 I39 F34 J41 G36 D31 K43 H38 E33 L45 I40 F35 J42 G37 D32 46 K44 H39 E34 9 L 2 I41 F36 J43 G38 D33 K45 H40 E35 L47 I42 F37 J44 G39 D34 K46 H41 E36 91 I43 F38 J45 G40 D35 K47 H42 E37 I44 F39 J46 G41 D36 H43 E38 I45 F40 J47 G42 D37 H44 E39 I46 F41 G43 D38 H45 E40 I47 F42 G44 D39 H46 E41 7 F43 H 9 4 0 G45 D40 E42 F44 G46 D41 E43 79 F45 89 G47 D42 E44 F46 D43 E45 F47 D44 88 E46 80 D45 E47 81 77 D46 D47 83 86 78 85 87 82 76 73 75 84 72 74 10 Arheološko najdišče, razdeljeno na izkopna polja; prikazane so sonde in preseki. Na tlorisu izkopnega polja E so vrisani 69 moderni posegi, električna napeljava in jarek za telefon (SE 11/SE 12). Merilo 1 : 1000. 71 70 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 11 68 63 66 67 62 61 60 64 65 Stratigrafske enote (v nadaljevanju SE) smo dokumentirali opisno, fotografsko in prostorsko. Pri opisnem dokumen-tiranju smo za opise posameznih SE uporabili interni obra- zec, ki je bil izdelan na osnovi obrazca Arheološkega od- delka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri določanju barve plastem smo si pomagali z barvno skalo Munsell Soil Color Charts, 1994. Po stratigrafskih enotah smo pobirali tudi arheološke najd- be. Fotografsko dokumentiranje je sledilo načelom arheo- loške fotografije. Stratigrafske enote smo dokumentirali z najmanj enim posnetkom, na katerem je trasirka (merska palica) in oznaka za sever, ter najmanj enim brez tega v vseh fazah izkopavanja. Fotografije smo posneli v črnobeli in dia tehniki. Stojke in strukture smo izrisali v merilu 1 : 10, ostale stratigrafske enote in profile v merilu 1 : 20, generalni tlorisi pa v merilu 1 : 100. Višinske točke na terenu tako tlorisa izkopnega polja kot tudi plasti in struktur smo izmerili z laserskim tahimetrom. Na najdišču smo dokumentirali 11 presekov oziroma profilov izkopnega polja. Z risbo bomo predstavili posamezne odseke treh najbolj izpovednih pro- filov. Dokumentirali smo profile vseh štirih stranic (severno, južno, zahodno in vzhodno) izkopnih polj E, H, I–K. Polnila struktur (SE 85 in SE 73) smo vzeli kot vzorce za mokro sejanje – flotiranje. V polnilih so po mokrem sejanju našli odlomke ožgane gline, drobce oglja, 4 odlomke keramike in drobce živalskih ter ožganih živalskih kosti. Pranje kera-mičnih najdb je potekalo že na terenu. V nekaterih strati- grafskih enotah smo vzeli vzorce organskih snovi – oglja za radiokarbonske analize. V različne analize smo v okviru poizkopavalne obdelave najdišča poslali živalske kosti, oglje, kamnite odbitke in bruse. Poročila in rezultati analiz so v poglavju o analizah. Območje izkopavanj si je ogledal Tomaž Verbič, ki je podal opis in interpretacijo geološke sestave terena. 12 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 5Interpretacija in stratigrafska podoba najdišča Stratigrafsko podobo najdišča bomo predstavili po po- V sondi E smo kopali od globine 0,6 do 1,10 m, le v kv. E/10 sameznih sondah oziroma linijah kvadrantov E, H in I do in 11 smo kopali do globine 1,5 m. Stratigrafija v sondi E je K, ker linij F in G nismo izkopali oziroma dokumentirali. bila monotona. Pod ornico smo izkopali poplavni sediment Krke (sl. 11, 12). V izkopanih plasteh smo odkrili kamnite 5.1 Stratigrafska podoba odbitke in nedoločljiv bronast novec (globina 0,77 m, SE 13), ne pa tudi arheoloških struktur. izkopnega polja E Izkopno polje E je v dolžino merilo 164 m in v širino 4 m, potekalo je v smeri severovzhod−jugozahod. Obsegalo je kvadrante od E/6 do E/46. Izkopno polje E je bilo poško- dovano z novodobnimi infrastrukturnimi vodi. Po kv. E/6–10 se je vil vkop za telefonski kabel, ki je v kv. E/10 zavil izven izkopnega polja v kv. D/10. Severneje je v kv. E/14 do E/24 potekala mednarodna telefonska napeljava, v kv. E/36 pa še električna napeljava v smeri sever−jug (sl. 10). Nekaj me- trov južneje od izkopnega polja je potekala trasa plinovoda z 2 m širokim varovalnim pasom, v katerega se ni smelo posegati. 12 Fotografija stratigrafske sekvence v sondi E, kv. E/13–16. SE 1 – ruša SE 2 – ornica SE 4 – naplavinski sediment Krke SE 7 – naplavinski sediment Krke SE 12 – polnilo za ptt jarek SE 11 SE 13 – naplavinski sediment Krke SE 1 – ruša SE 2 – ornica SE 4 – naplavinski sediment Krke E19 E18 E17 E16 E15 E14 E13 E12 SE 7 – naplavinski sediment Krke 1 SE 12 – polnilo za ptt jarek SE 11 1 2 2 SE 13 – naplavinski sediment Krke 7 13 4 13 12 E19 E18 E17 E16 E15 E14 E13 E12 1 1 2 2 7 13 4 13 12 11 Presek oziroma stratigrafska sekvenca v sondi E. Merilo 1 : 100. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 13 5.2 Stratigrafska podoba 5.3 Stratigrafska podoba izkopnega polja H izkopnega polja I, J, K Izkopno polje H je v dolžino merilo 120 m, v širino pa 4 m; Izkopno polje je v dolžino merilo 129,5 m in v širino 9–10 m. obsegalo je kvadrante od H/3 do H/32 (sl. 13). Končni izkop Obsegalo je kvadrante I, J, K/2–34. Strojni in ročni izkop v je segal do povprečne globine 1 m. Poglobili smo kv. H/25 zahodni polovici kvadrantov I–K/18–34 sta segala do glo-in H/32; prvega do globine 1,6 m, drugega pa do 1,4 m. bine od 1 m do 1,4 m. Kvadrante I–K/34 smo poglobili na V izkopnem polju smo odkrili keramiko iz prazgodovine in globino 3,5 m, da bi ugotovili, na kateri globini se nahaja rimske dobe ter mlajših obdobij, nismo pa dokumentirali geološka osnova. Na tej globini smo naleteli na podtalnico struktur. V kv. H/25–H/31 smo dokumentirali linijo kamnov in plast peska s prodom oziroma na sediment reke Krke, (SE 49), ki je bila usmerjena zahod−vzhod. Linijo kamnov je SE 114 (sl. 14). Zaradi majhnega števila izkopanih najdb in po vsej verjetnosti naredil človek (gl. sl. 19, 20). Med kamni smo izkopali odlomke ostenj prazgodovinske keramike in kamnite odbitke. Pod rušo (SE 1) je bila čvrsta meljasta ilovica oziroma ornica (SE 2). V kv. H/9 do H/16 je ornico prekinil sodobni vkop (SE 9), ki je nastal zaradi razlitja olja. Zapolnjen je bil s SE 3. Polnilo, pripeljano od drugod, je vsebovalo grušč in odlom- ke sodobne keramike. Geolog predvideva, da je bil mate- rial – jalovina pripeljan z območja enega izmed dolomitnih kamnolomov z ilovnatim prekritjem (Verbič 2002). 14 Vdor podtalnice na globini 3,5 m v kvadrantu K/34. 13 Presek oziroma stratigrafska sekvenca v sondi H. 15 Kontrolna sonda v kvadrantih I–K/31. K34 SE 1 – ruša SE 5 – naplavinski sediment Krke 1 SE 7 – naplavinski sediment Krke 14 SE 10 – nasutje zaradi razlitja nafte 13 SE 13 – naplavinski sediment Krke SE 14 – ornica Z = 152,50 SE 48 – naplavinski 48 sediment Krke 5 7 10 16 Zahodni presek oziroma stratigrafska sekvenca v kvadrantu K/34. Merilo 1 : 50. 14 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 17 Zahodni presek oziroma stratigrafska sekvenca v 18 Severni presek oziroma stratigrafska sekvenca v kvadrantih I-K/34. kvadrantih K/8–10. raziskano območje proluvij faza 2 – starejša železna doba faza 3 – starejša železna doba L1 faza 4 – starejša železna doba L2 K1 L3 faza 5 – recentna doba K2 L4 J1 K3 L5 J2 K4 L6 I1 J3 K5 L7 I2 J4 K6 H1 L8 I3 J5 K7 H2 L9 I4 J6 G1 K8 H3 L10 I5 J7 G2 K9 H4 L1 I6 F1 J8 G3 K10 H5 L12 I7 F2 J9 G4 K1 H6 E1 L13 I8 F3 J10 G5 K12 H7 E2 L14 I9 F4 J1 G6 K13 H8 E3 D1 L15 I10 F5 J12 G7 D2 K14 H9 E4 L16 I1 F6 J13 G8 D3 C1 K15 H10 E5 L17 I12 F7 J14 G9 D4 C2 K16 H1 E6 L18 I13 F8 B1 J15 G10 D5 C3 K17 H12 E7 L19 I14 F9 B2 J16 G1 D6 C4 K18 H13 E8 A1 L20 I15 F10 B3 J17 G12 D7 C5 K19 H14 E9 A2 L21 I16 F1 B4 J18 G13 D8 C6 K20 H15 E10 A3 L22 I17 F12 B5 J19 G14 D9 C7 K21 H16 E1 A4 L23 I18 F13 B6 J20 G15 D10 C8 K22 H17 E12 A5 L24 I19 F14 B7 J21 G16 D1 C9 K23 H18 E13 A6 L25 I20 F15 B8 C10 K24 J22 G17 D12 H19 E14 A7 L26 I21 F16 B9 J23 G18 D13 C1 K25 H20 E15 A8 L27 I22 F17 B10 J24 G19 D14 C12 K26 H21 E16 A9 L28 I23 F18 B1 J25 G20 D15 C13 K27 H22 E17 A10 L29 I24 F19 B12 J26 G21 D16 C14 K28 H23 E18 A1 L30 I25 F20 B13 J27 G22 D17 C15 K29 H24 E19 A12 L31 I26 F21 B14 J28 G23 D18 C16 K30 H25 E20 A13 L32 I27 F22 B15 J29 G24 D19 C17 K31 H26 E21 A14 L33 I28 F23 B16 J30 G25 D20 C18 K32 H27 E22 A15 L34 I29 F24 B17 J31 G26 D21 C19 K33 H28 E23 A16 L35 I30 F25 B18 J32 G27 D22 C20 K34 H29 E24 A17 L36 I31 F26 B19 J33 G28 D23 C21 K35 H30 E25 A18 L37 I32 F27 B20 J34 G29 D24 C22 K36 H31 E26 B21 A19 L38 I33 F28 J35 G30 D25 C23 K37 H32 E27 A20 L39 I34 F29 B22 J36 G31 D26 C24 K38 H33 E28 A21 L40 I35 F30 B23 J37 G32 D27 C25 K39 H34 E29 A22 L41 I36 F31 B24 J38 G33 D28 C26 K40 H35 E30 A23 L42 I37 F32 B25 J39 G34 D29 C27 K41 H36 E31 A24 L43 I38 F33 B26 J40 G35 D30 C28 K42 H37 E32 A25 L44 I39 F34 B27 J41 G36 D31 C29 K43 H38 E33 A26 L45 I40 F35 B28 J42 G37 D32 C30 A27 46 K44 H39 E34 B29 9 L 2 I41 F36 J43 G38 D33 C31 K45 H40 E35 A28 L47 I42 F37 B30 J44 G39 D34 C32 K46 H41 E36 A29 I43 F38 B31 C33 91 J45 G40 D35 K47 H42 E37 A30 I44 F39 B32 J46 G41 D36 C34 H43 E38 A31 I45 F40 B33 J47 G42 D37 C35 H44 E39 A32 I46 F41 B34 G43 D38 C36 H45 E40 A33 I47 F42 B35 G44 D39 C37 H46 E41 A34 F43 B36 C38 H 9 470 G45 D40 E42 A35 F44 B37 G46 D41 C39 E43 A36 B38 C40 79 F45 A37 89 G47 D42 E44 F46 B39 D43 C41 E45 A38 F47 B40 D44 C42 A39 88 E46 B41 C43 80 D45 E47 A40 B42 C44 81 A41 77 D46 B43 D47 C45 A42 B44 C46 83 A43 B45 C47 A44 86 B46 78 A45 B47 85 A46 A47 87 82 76 19 Kompozitni načrt najdišča z vsemi stratigrafskimi enotami. Merilo 1 : 1000. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 15 raziskano območje proluvij faza 2 – starejša železna doba faza 3 – starejša železna doba L1 faza 4 – starejša železna doba L256 K1 faza 5 – recentna doba L3 K2 L4 84 85 J1 K3 L5 76 J2 90 K4 L6 I1 79 62 65 J3 K5 L7 63 I2 J4 K6 65 H1 L8 I3 95 J5 51 K7 H2 L9 74 I4 J6 88 G1 K8 H3 L10 45 59 I5 98 53 J7 G2 96 97 K9 H4 L1 116 I6 F1 82 J8 G3 K10 73 H5 L12 I7 F2 J9 71 G4 K1 H6 E1 L13 47 I8 F3 60 J10 86 G5 K12 91 H7 E2 L14 I9 F4 J1 G6 K13 70 H8 E3 D1 L15 I10 F5 J12 G7 D2 K14 H9 E4 L16 I1 F6 J13 G8 D3 C1 K15 H10 E5 L17 I12 F7 J14 G9 D4 C2 K16 9 H1 E6 B1 L18 37 I13 F8 18 J15 G10 D5 C3 K17 H12 E7 B2 L19 I14 F9 J16 G1 D6 C4 A1 K18 H13 E8 B3 L20 36 I15 F10 J17 80 G12 D7 C5 A2 K19 H14 E9 B4 L21 I16 F1 J18 G13 D8 C6 A3 K20 H15 E10 B5 L22 I17 F12 J19 G14 D9 C7 A4 K21 H16 E1 B6 L23 I18 F13 20 J20 G15 D10 C8 A5 K22 H17 E12 B7 L24 I19 F14 J21 G16 D1 C9 A6 K23 H18 E13 B8 L25 I20 F15 C10 A7 K24 J22 G17 D12 H19 E14 B9 L26 I21 F16 J23 G18 D13 C1 A8 K25 H20 E15 B10 L27 39 I22 F17 J24 G19 D14 C12 A9 K26 H21 E16 B1 L28 I23 F18 J25 G20 D15 C13 A10 K27 H22 E17 B12 L29 I24 F19 J26 G21 D16 C14 A1 24 22 K28 H23 E18 B13 L30 28 I25 F20 J27 G22 D17 C15 A12 26 K29 H24 E19 B14 L31 I26 F21 J28 G23 D18 C16 A13 41 K30 H25 E20 B15 L32 I27 F22 J29 49 G24 D19 C17 A14 K31 H26 E21 B16 L33 32 I28 F23 J30 G25 D20 C18 A15 K32 H27 E22 B17 L34 I29 F24 J31 G26 D21 C19 A16 K33 H28 E23 B18 L35 30 I30 F25 J32 G27 D22 C20 A17 K34 H29 E24 B19 L36 I31 F26 C21 J33 G28 D23 A18 K35 H30 E25 B20 L37 I32 F27 C22 J34 G29 D24 A19 81 K36 H31 E26 B21 L38 I33 F28 C23 J35 G30 D25 A20 K37 H32 E27 B22 L39 I34 F29 C24 J36 G31 D26 A21 K38 H33 E28 B23 L40 I35 F30 J37 G32 D27 C25 A22 K39 H34 E29 B24 L41 I36 F31 C26 J38 G33 D28 A23 K40 H35 E30 B25 L42 I37 F32 C27 J39 G34 D29 A24 K41 H36 E31 B26 L43 I38 F33 C28 J40 G35 D30 A25 K42 H37 E32 B27 L44 I39 F34 C29 J41 G36 D31 A26 K43 H38 E33 B28 L45 I40 F35 J42 G37 D32 C30 A27 6 K44 H39 E34 B29 9 L42 I41 F36 C31 J43 G38 D33 A28 K45 H40 E35 B30 L47 I42 F37 C32 J44 G39 D34 A29 K46 H41 E36 B31 I43 F38 C33 J45 G40 D35 A30 K47 H42 E37 B32 I44 F39 J46 G41 D36 C34 A31 H43 E38 B33 I45 F40 C35 J47 G42 D37 A32 H44 E39 B34 I46 F41 G43 D38 C36 A33 H45 E40 B35 I47 F42 G44 D39 C37 A34 H46 E41 F43 B36 C38 A35 H49 7 0 G45 D40 E42 F44 B37 G46 D41 C39 E43 A36 B38 C40 79 F45 20 G47 Detajlni kompozitni načrt. Merilo 1 : 500. D42 A37 B39 16 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 raziskano območje proluvij faza 2 – starejša železna doba faza 3 – starejša železna doba L1 faza 4 – starejša železna doba L256 K1 faza 5 – recentna doba L3 K2 L4 84 85 J1 K3 L5 76 J2 90 K4 L6 I1 79 62 65 J3 K5 L7 63 I2 J4 K6 65 H1 L8 I3 95 J5 51 K7 H2 L9 74 I4 J6 88 G1 K8 H3 L10 45 59 I5 98 53 J7 G2 96 97 K9 H4 L1 116 I6 F1 82 J8 G3 K10 73 H5 L12 I7 F2 J9 71 G4 K1 H6 E1 L13 47 I8 F3 60 J10 86 G5 K12 91 H7 E2 L14 I9 F4 J1 G6 K13 70 H8 E3 D1 L15 I10 F5 J12 G7 D2 K14 H9 E4 L16 I1 F6 J13 G8 D3 C1 K15 H10 E5 L17 I12 F7 J14 G9 D4 C2 K16 9 H1 E6 B1 L18 37 I13 F8 18 J15 G10 D5 C3 K17 H12 E7 B2 L19 I14 F9 J16 G1 D6 C4 A1 K18 H13 E8 B3 L20 36 I15 F10 J17 80 G12 D7 C5 A2 K19 H14 E9 B4 L21 I16 F1 J18 G13 D8 C6 A3 K20 H15 E10 B5 L22 I17 F12 J19 G14 D9 C7 A4 K21 H16 E1 B6 L23 I18 F13 20 J20 G15 D10 C8 A5 K22 H17 E12 B7 L24 I19 F14 J21 G16 D1 C9 A6 K23 H18 E13 B8 L25 I20 F15 C10 A7 K24 J22 G17 D12 H19 E14 B9 L26 I21 F16 J23 G18 D13 C1 A8 K25 H20 E15 B10 L27 39 I22 F17 J24 G19 D14 C12 A9 K26 H21 E16 B1 L28 I23 F18 J25 G20 D15 C13 A10 K27 H22 E17 B12 L29 I24 F19 J26 G21 D16 C14 A1 24 22 K28 H23 E18 B13 L30 28 I25 F20 J27 G22 D17 C15 A12 26 K29 H24 E19 B14 L31 I26 F21 J28 G23 D18 C16 A13 41 K30 H25 E20 B15 L32 I27 F22 J29 49 G24 D19 C17 A14 K31 H26 E21 B16 L33 32 I28 F23 J30 G25 D20 C18 A15 K32 H27 E22 B17 L34 I29 F24 J31 G26 D21 C19 A16 K33 H28 E23 B18 L35 30 I30 F25 J32 G27 D22 C20 A17 K34 H29 E24 B19 L36 I31 F26 C21 J33 G28 D23 A18 K35 H30 E25 B20 L37 I32 F27 C22 J34 G29 D24 A19 81 K36 H31 E26 B21 L38 I33 F28 C23 J35 G30 D25 A20 K37 H32 E27 B22 L39 I34 F29 C24 J36 G31 D26 A21 K38 H33 E28 B23 L40 I35 F30 J37 G32 D27 C25 A22 K39 H34 E29 B24 L41 I36 F31 C26 J38 G33 D28 A23 K40 H35 E30 B25 L42 I37 F32 C27 J39 G34 D29 A24 K41 H36 E31 B26 L43 I38 F33 C28 J40 G35 D30 A25 K42 H37 E32 B27 L44 I39 F34 C29 J41 G36 D31 A26 K43 H38 E33 B28 L45 I40 F35 J42 G37 D32 C30 A27 6 K44 H39 E34 B29 9 L42 I41 F36 C31 J43 G38 D33 A28 K45 H40 E35 B30 L47 I42 F37 C32 J44 G39 D34 A29 K46 H41 E36 B31 I43 F38 C33 J45 G40 D35 A30 K47 H42 E37 B32 I44 F39 J46 G41 D36 C34 A31 H43 E38 B33 I45 F40 C35 J47 G42 D37 A32 H44 E39 B34 I46 F41 G43 D38 C36 A33 H45 E40 B35 I47 F42 G44 D39 C37 A34 H46 E41 F43 B36 C38 A35 H49 7 0 G45 D40 E42 F44 B37 G46 D41 C39 E43 A36 B38 C40 79 F45 G47 D42 A37 B39 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 17 časovno neopredeljivih struktur smo v kv. I–K/2, 17, 23 in 31 naredili prečne kontrolne sonde, široke 1,5 do 2 m, dolge 9 m in do 2 m globoke (gl. sl. 10). Pri poglabljanju nismo odkrili niti najdb niti struktur. Naleteli smo na enoten sediment Krke (sl. 15). Pri izkopavanju smo se osredotočili na vzhodni del izkopnega polja, kjer smo na globini med 1,8 in 2 m naleteli na arheološke ostaline, ki jih bomo interpretirali v nadaljevanju. Iz sl. 16 in 17 razberemo, da so plasti nagnjene proti severu. Nagnjenost proti severu bi lahko bila pokazatelj, da je Krka nekoč tekla severno od današnje lokacije, neposredno pod pobočjem Vovki. Plasti je naplavila Krka, vendar sta vidni po-21 Pogled na arheološko najdišče med izkopavanji, SE 47. tencialni hodni površini. Na najdišču se pojavljata ali mulj ali eroziji Krke in „spodjedanja“ pobočja Vovki. Kamni niso bili mulj do peščen mulj (Verbič 2002). Med izkopavanji se je zaobljeni, je pa bila njihova površina vidno korodirana, kar potrdilo, da gre za plasti SE 5 in SE 66. Vzhodni del najdišča je značilno za apnenec. Po videnem sodeč sklepamo, da ka-je ležal neposredno pod izdatnim kraškim izvirom (0,3 l/s, mni na to mesto niso prišli z vodnim transportom, lahko pa izmerjeno 13. 9. 2002), ki je dandanes speljan skozi prepust jih je Krka premestila. Kamni so bili preneseni, potem pa jih pod cestama, približno 100 m vzhodneje. Sediment kraške-je poplavna voda prekrila z muljastim sedimentom (Verbič ga izvira je peščen, delno zamuljen prod, ki je na najdišču 2002). Bloki so se v diagonalni liniji vili po izkopnem polju v kv. I–K/3 in I–K/5–6 jasno viden kot SE 56, SE 57, SE 69, (sl. 19, 20). Ležali so na arheoloških ostalinah, npr. na SE 60, SE 76 in SE 74 ter v obliki leč SE 65. SE 73, SE 96. Med izkopavanji se je potrdilo, da so bloki samice, saj smo jih obkopali in prevrnili oziroma odstranili z arheoloških ostalin (gl. sl. 21), kar potrjuje geologovo tezo. 5.4 Interpretacija Litotamnijski apnenec je zaradi svojih lastnosti slabo odpo- Na arheološkem najdišču Bela Cerkev – Pod Vovkom smo ren proti mehanskemu preperevanju, kemično prepereva-izkopali sledi poselitve iz starejše železne dobe. Pri inter-nje pa je zaradi velike poroznosti prav tako hitrejše kot pri pretaciji in rekonstrukciji objektov smo upoštevali višino mezozojskih apnencih, zato razpada v grušč (Verbič 2011; oziroma lego in usmerjenost ostalin. Ruševine, ki so ležale Vojaković et al. 2014). Potemtakem bi lahko kot naravno v smeri vzhod−zahod, so imele podobno višino, medtem tvorbo, ki jo sestavljata delno apnenčasta skala delno grušč, ko smo pri tistih, usmerjenih sever−jug, poleg stratigrafskih opredelili tudi SE 83, v kv. I/4. V SE 83 nismo izkopali arhe-odnosov upoštevali tudi neprekinjeno povezavo oziroma oloških najdb. linijo zaradi padca terena proti rečni strugi. Na današnjo podobo najdišča so v preteklosti vplivali naslednji dejavniki: 5.4.1 Faza 1 poplave, nihanje vodostaja in pretok kraškega izvira, boč- Najstarejšo fazo predstavljata sedimenta Krke (SE 10, SE 114). na erozija reke Krke oziroma spodjedanje pobočja (SE 47, Pojavljati se začneta na globini 1,8 m pod današnjo hodno SE 84, SE 116) ter večji poseg in zelenkasta obarvanost prsti površino. Sledita ji arheološki fazi 2 in 3 ter faza 4. Fazo 4 zaradi razlitja nafte (SE 3 in SE 9) in prisotnosti organskih od starejših dveh faz ločujeta 0,3 do 0,4 m debela napla-snovi. Vkop in recentno nasutje sta spremenila podobo naj- vinska plast (SE 5) ter recentno obdobje oziroma faza 5. V dišča oziroma stratigrafije v kv. H/14–15 in I, J/11–15. Našteti zgornjem delu SE 10 in SE 114 (približno 0,2 m) smo izkopali dejavniki so oteževali interpretacijo arheoloških ostalin ter nekaj najdb (G3–G4 in G76–G82), ker pa se nespremenje-posledično tudi najdišča. na konsistenca nadaljuje najmanj do globine 3,5 m oziroma V kvadrantih J, K/8–10 so v izkopnem polju iz tal štrleli bloki vdora podtalnice (gl. sl. 14), zgornjega dela plasti nismo iz-litotamnijskega apnenca in kalkarenita, ki so bili dolgi do ločili in jih dokumentirali kot nov SE. 1,2 m. Dokumentirali smo jih kot SE 47 (sl. 18). Bloki so se pojavljali tudi v kv. K/4 in J/12, kjer je linijo prekinil vkop zaradi razlitja nafte. Geolog meni, da gre po vsej verjetnosti za samice, ki niso povezane s skalnato geološko podlago. Med kamni je temen mulj, z odlomki keramike, kostmi in hišica- mi kopenskih polžev. Kamni bi lahko potrditi tezo o bočni 18 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 L2 raziskano območje keramika kamen L3 kost K2 ožgana glina L4 85 oglje K3 L5 J2 93 K4 L6 90 J3 79 K5 L7 90 J4 79 K6 95 L8 I3 94 J5 K7107 L9 I4 100 J6 K8 L10 105 92 88 I5 106 73 J7 K9 H4 L1 I6 J8 92 K10 103 = 108 H5 91 I7 82 J9 G4 K1 H6 I8 J10 G5 H7 I9 J1 G6 H8 I10 F5 J1222 Kumulativni tloris faze 2. Merilo 1 : 200. G7 5.4.2 Faza 2 Objekt 1 V fazo 2 smo uvrstili največ stratigrafskih enot. Štiri delno Objekt 1 z rekonstruiranimi merami 7,65 × 3,25 m se je raz-ohranjene objekte smo rekonstruirali in interpretirali na prostiral v kvadrantih K/6–7 (sl. 23, 24). Sestavljale so ga osnovi ruševin hišnega lepa (SE 73, SE 79, SE 90) in zaplat SE 79, SE 90, SE 94, SE 95, SE 100 = SE 104 in SE 107. SE 95, nasutij gramoza oziroma tlakovanja SE 88, SE 91, SE 92, SE 94, SE 100 = SE 104 in SE 107 predstavljajo južno, preki-SE 103 = SE 108, SE 100 = SE 104, SE 107. Predpostavljamo, njeno linijo temeljnih kamnov, ki jo nakazujejo posamezni da voda oziroma poplave niso „prinesle“ zaplat tlakovanj, ohranjeni kamni med SE 94, SE 95 in SE 100. SE 79 in SE 90 so pa verjetno spremenile njihov tloris in videz. V to fazo sta ruševini severne stene. SE 79 se je nahajala severno od sodi tudi kurišče SE 85 (sl. 22). Stratigrafske enote so bile SE 93, SE 90 pa južno. V liniji s SE 94 in SE 95 sta ležali tudi vkopane v SE 75. V to fazo smo uvrstili najdbe, predsta-SE 100 = SE 104 in SE 107. Na prostoru med obema linija- vljene v katalogu, iz SE 72 (G39), SE 73 (G40–G50), SE 75 ma smo izkopali posamezne kose prežgane gline. Na izko- (G51–G68) in SE 90 (G71–G73). Na osnovi razporeditve in panih kosih prežgane gline so bili vidni odtisi prepleta vej odnosov določenih stratigrafskih enot lahko domnevamo, (sl. 25). Linija kamnov SE 93 se je vila ob SE 47 (kv. K/5–6, da so nekatere objekte popravili, zato smo te stratigrafske J–K/7) čez izkopno polje. Sprva so menili, da gre za temelje enote uvrstili v mlajšo fazo oziroma fazo 3: SE 71, SE 97, objekta (Križ, Peterle Udovič 2002). Izkazalo se je, da leži na SE 86 in SE 89. ruševinah SE 90 in SE 73 oziroma na jarku SE 105 (sl. 26). Predvidevamo, da je mlajša od obravnavanih stratigrafskih enot, vendar njene funkcije in tega, ali je naravnega ali an-tropogenega nastanka, ne moremo pojasniti. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 19 L5 raziskano območje K4 keramika kamen L6 kost ožgana glina oglje 79 K5 L7 90 79 K6 95 L8 93 94 J5 K7 107 75 J6 K8 100 I5 J7 K9 23 Tloris objekta 1. Merilo 1 : 100. I6 J8 I7 J9 H6 I8 H7 25 Lep z ohranjenimi odtisi vej. 26 Fotografija prikazuje odnos med SE 93, SE 79 in SE 90. 24 Objekt, pogled z vzhoda. SE 79, SE 90, SE 93, SE 94, SE 95. 20 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 L7 raziskano območje faza 2 – starejša železna doba faza 3 – starejša železna doba K6 keramika kamen L8 kost ožgana glina oglje K7 L9 Objekt 1 73 J6 K8 88 92 J7 88 K9 73 116 75 I6 92 117 71 J8 I7 27 J9 Tloris objekta 2, SE 88 in SE 92. Merilo 1 : 100. Objekt 2 Od objekta 2 se je do današnjih dni ohranilo tlakovanje SE 88. Tlakovanje je merilo 3,15 × 3 m. Tlakovanje SE 88 lahko po- vežemo s tlakovanjem SE 92. Tlakovanje SE 88 in SE 92 so sestavljali zaobljeni apnenci; največji so merili 0,19 × 0,11 m. Objekt je bil usmerjen jugozahod−severovzhod (sl. 27, 28). V SE 92 smo izkopali hišni lep in keramiko. Na najširšem delu je objekt meril 5,2 × 3,2 m. V severnem delu med oziroma nad SE 88 in med SE 88 in SE 92 ter na SE 92 so ležali večji kamni peščenjaka. Peščenjaki iz SE 88 in SE 71 so bili tudi na enaki višini, in sicer od 151,66 do 151,88 m nadmor-28 Tloris objekta SE 88, SE 92, SE 71; pogled s severovzhoda. ske višine (sl. 27). Med poizkopavalno obdelavo smo jih in- terpretirali kot popravilo in jih uvrstili v fazo 3. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 21 Objekt 3 Objekt 3 oziroma ruševina je bil v tlorisu okrogel s preme- rom 3,8 m (sl. 31, 32). Nahajal se je v kv. J–K/8–9. Ruševina Skale (SE 47), ki so posledica bočne erozije (gl. sl. 21 in hišnega lepa z odtisi prepleta in brun (SE 73) je prekrila jarka poročilo Verbič 2002), so se zrušile oziroma so ležale nad SE 101/102 in SE 105/106. Jarek SE 101/102 je bil izkopan v SE 73. Med skalami je bil hišni lep najbolj intenziven (sl. 29). SE 73 in bi lahko predstavljal drenažo. Jarek SE 105/106 je bil Na severnem delu smo po odstranitvi skale izkopali ostan-vkopan skozi SE 73 in je mlajši. Vanj so bili položeni kamni, ke prežganega trama ter lep z odtisi brun in vej (sl. 30). ki so imeli enako usmeritev kot SE 93. Objekt se je prilagodil 29 Pogled na hišni lep (SE 73), keramiko in kosti, ki so se 30 Prežgani tram in hišni lep SE 73. nahajali med SE 47. L8 raziskano območje faza 3 – starejša železna doba keramika kamen kost ožgana glina K7 oglje 66 93 66 K8 75 105 106 73 101 J7 K9 102 31 Tloris objekta 3, SE 73. Merilo 1 : 50. J8 22 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 34 Zahodna polovica temeljev oziroma tal objekta z SE 110, 32 Tloris SE 73 z vkopanima jarkoma SE 101/SE 102 in SE 105/ SE 111, SE 103 = SE 108 in SE 106. Skozi SE 110 se prepozna SE 106. tudi tlakovanje SE103 = SE 108. terenu. Teren od severa proti jugu pada (sl. 32, 33). Pod SE 73 sta se na dnu pojavili SE 110 in SE 103 = SE 108. SE 103 smo sprva dokumentirali kot vkop oziroma stojko z dvema apnencema, vendar se je med čiščenjem izkazalo, da gre za ostaline t. i. tlakovanja. Tlakovanje se je širilo v smeri zahod−vzhod, vendar podrobneje ni dokumentirano. Oblice in zaobljeni kamni so bili vidni tudi v SE 110 (sl. 34). Objekt 4 Objekt 4 se je razprostiral v kvadrantih J–K/9–10. Predsta- vlja ga tlakovanje SE 91. Objekt je bil pravokotnega tlorisa, z merami 6,7 × 5,11 m (sl. 35, 36). Od objekta se je bolje 33 Vzhodni presek SE 73, SE 101 in SE 106. ohranila južna stranica. V kv. J/9 se je nadaljeval pod SE 86 in SE 97 (sl. 37). Kurišče Kurišče SE 85 je ležalo na vzhodnem robu izkopnega polja, v njegovi bližini ni bilo drugih struktur (gl. sl. 22). K8 raziskano območje kamen L10 ožgana glina oglje K9 L1 J8 K10 L12 91 J9 K1 J10 35 K12 Tloris tlakovanja objekta 4, SE 91. Merilo 1 : 100. I9 J1 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 23 5.4.3 Faza 3 V mlajšo fazo smo poleg SE 71, SE 88 in SE 92 uvrstili ohranjene temelje objektov, ki so jih tvorile SE 70, SE 87, SE 96, SE 97, SE 89 in SE 86 ter ruševine hišnega lepa SE 60. SE 86 in SE 89 smo interpretirali kot utrditev podlage. Večji kamni, ki tvorijo vogal SE 97, so ležali na t. i. tlakovanju SE 89. Med temelji smo izkopali tudi večje kose oglja oziroma zoglenelih brun. SE 86, SE 89, SE 96 in SE 97 so prekrivale SE 91. Ločevala jih je približno 0,35 m debela plast mulja oziroma SE 66 (gl. sl. 37). V fazi I so bili objekti orientirani sever−jug, v fazi II so bili usmerjeni proti severozahodu. V katalogu so predstavljene najdbe 36 Tloris tlakovanja SE 91 objekta 4. iz SE 60 (G9–G25), SE 65 (G27), SE 66 (G28–G38) in SE 89 (G70). Predvidevamo, da kamnov, katerih razporeditev spo- minja na vogal pravokotnika, ni prinesla voda. Takšni SE sta SE 71 in SE 97. V fazo 3 smo uvrstili vse stratigrafske enote, katerih višina ne presega 152,15 m nadmorske višine (sl. 38, 39). Kamni SE 71, ki so se nahajali neposredno nad SE 92, so v tlorisu tvorili obliko vogala (gl. sl. 28). Glede na njihovo usmeritev proti peščenjaku v SE 88 se zdi, da bi lahko tvorili linijo objekta oziroma predstavljali utrditev ali popravilo temeljev. Od objekta se je ohranila severozahodna linija, katere dolžina je bila 5,8 m. Dolžina vzhodne stranice je bila 2,4 m, na najbolj ohranjenem delu pa je bil široka 0,5 m (gl. sl. 27). 37 Odnos SE 91 in SE 89 oziroma 2. in. 3. faze. Obliko vogala je imela tudi SE 97, ki se je nahajala nad SE 91, vendar ju je ločevala plast mulja (gl. sl. 37). SE 97 se je nadaljevala v tlakovanje SE 89 in SE 86. SE 97 so tvorili K7 raziskano območje L9 faza 2 – starejša železna doba keramika K8 kamen kost L10 89 J7 ožgana glina K9 97 71 L1 J8 K10 86 96 I7 L12 J9 K1 60 I8 J10 87 K12 I9 J1 70 H8 K13 I10 J12 H9 38 Kumulativni tloris faze 3. Merilo 1 : 150. I1 G8 J13 H10 24 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 I12 G9 ploščati kamni v obliki vogala, ki so se nadaljevali v tlako-Objekt je na zahodni strani poškodoval oziroma delno uničil vanje oziroma SE 89 in SE 86 (sl. 40). Stratigrafsko je bilo vkop SE 3/SE 9. Sestavljale so ga SE 60, SE 87, SE 70 (sl. 42). tlakovanje SE 89 pod SE 97. V kvadrantu J/10 smo v bližini Linija temeljev iz različno velikih apnenčevih kamnov se je SE 86 izkopali zogleneli les, ostanek trama (sl. 41). Ostanek ohranila v dolžino 6 m in v širino 1,5 m. SE 60 je na jugoza-trama se je nahajal tudi v K/10 v SE 114. V to fazo smo uvrstili hodni strani poškodoval vkop za zbiranje meteorne vode, delno ohranjene temelje SE 87 in SE 70 ter ruševine SE 60. izkopan med arheološkimi izkopavanji (sl. 43). 39 Pogled na SE 96, SE 97, SE 89, SE 86 in SE 71. 41 Zogleneli tram. raziskano območje raziskano območje keramika L8 L10 faza 2 – starejša železna doba kamen keramika kost kamen ožgana glina K9 kost oglje L9 ožgana glina oglje K8 K10 K9 89 K1 60 97 K10 J8 J10 87 3 86 J9 J1 70 I1 40 J10 Tloris tlakovanja v fazi 3 ozir I9 oma SE 97, SE 89 in SE 86. 42 Tloris temeljev SE 70, SE 87, SE 60. Merilo 1 : 100. I10 Merilo 1 : 100. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 25 5.4.4 Faza 4 V fazo 4 smo uvrstili stratigrafske enote, ki jih je od faze 3 lo- čevala približno 0,3–0,40 m debela naplavinska plast oziro- ma SE 5, ki hkrati predstavlja tudi hodno površino (sl. 44). V to fazo smo uvrstili vkope SE 34, SE 51, SE 54, SE 59, SE 62, SE 68, SE 43, SE 44, ruševine hišnega lepa SE 36, SE 37, kurišči SE 16, SE 27/SE 28, jame SE 18, SE 19, SE 22, SE 24, SE 26, SE 39, SE 41, vkop SE 30, zogleneli tram (sl. 45) in temelje SE 49 iz kv. G–H/27–28. Objekt 1 Na osnovi razporeditve vkopov za stojke smo interpretirali objekt 1. Objekt pravokotnega tlorisa z merami 9 × 3 m se je razprostiral v kv. J–K/6–9. Na jugozahodnem vogalu je ležala SE 67/SE 68, na jugovzhodnem SE 54/SE 55, na severovzho-dnem SE 61/SE 62, medtem ko je bil severozahodni vogal že izven izkopnega polja, zato ga nismo dokumentirali (sl. 46). Na vzhodni stranici objekta je na razdalji približno 4 m od obeh vogalov ležala SE 58/SE 59, na zahodni pa SE 50/SE 51. Globina vkopov je bila majhna, in sicer od 0,06 m do 0,17 m, vkop SE 62 pa je bil brez profila. V tlorisu so bile ovalne in okrogle oblike, z merami 0,15 × 0,20 m. Med SE 47 se je pojavljal hišni lep, ki je z globino oziroma ročnim poglabljanjem postajal intenzivnejši (sl. 47). Pod SE 5 so se nahajale ruševine 43 Pogled na ohranjene ruševine objekta SE 60, SE 87 in SE 70. hiše SE 73 in kulturna plast SE 66. Objekt 2 V bližini sta na vodoravni liniji, v medsebojni oddaljenosti 5 m, ležala vkopa SE 42/SE 43 in SE 43/SE 44. Lahko bi predstavljala stranico objekta 2. Njuna globina je bila 0,02 in 0,10 m, v tlorisu sta bila ovalne oblike (gl. sl. 46). Vkopa sta imela enako orientacijo kot vkopi pri objektu 1. Objekt 3 V kv. J/17 smo odkrili ruševine – zaplato hišnega lepa SE 36 nepravilnega tlorisa z merami 1,3 × 1,2 m (gl. sl. 45). V neposredni okolici nismo zasledili vkopov ali drugih struktur. Južno od hišnega lepa je v smeri zahod−vzhod potekala linija kamnov (SE 37). Med kamni smo izkopali odlomke prazgodovinske keramike (gl. sl. 45). Jame Na večje jame SE 18, SE 20, SE 24, SE 26, SE 32, SE 39, SE 41 smo naleteli na zahodnem delu izkopnega polja, v kv. K/28– 32 (gl. sl. 45). Jame so bile v tlorisu ali ovalne ali nepravilne oblike. Najkrajša stranica je merila več kot 0,60 m, najdaljša pa več kot meter; globina je bila od 0,10 m do 0,55 m. V njih smo izkopali drobce oglja, v SE 22 in SE 26 pa odlomke keramike. Zaradi odsotnosti najdb jih časovno ne moremo opre- deliti, prav tako ne moremo določiti njihove namembnosti. 44 SE 37, vkopan v SE 5, in pod njim SE 66. 26 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 K5 L7 raziskano območje 62 faza 4 – starejša železna doba K6 L8 J5 K7 L9 51 J6 K8 59 L10 45 53 J7 Objekt 2 K9 Objekt 1 L1 68 I6 55 J8 K10 L12 43 I7 J9 K1 L13 I8 J10 K12 H7 L14 I9 46 Tloris objekta 1 in delno r J1 ekonstruiranega objekta 2. Merilo 1 : 200. 5.4.6 Razprava Zaplate tlakovanj oziroma utrjenih površin (SE 88, SE 92, SE 100 = SE 104, SE 107, SE 91), ki smo jih uvrstili v fazo 2, so bile skrbno zložene iz zaobljenega apnenca. Poraja se več interpretacij – ali gre za pot, tlakovanje med objekti, drena- žo, tlakovanje oziroma utrditev za temelje hiš. Drenaže iz peščenjakovih lomljencev so izkopali v Ljubljani na arheološkem najdišču Tribuna. Dokumentirali so jih bo- disi pod celotnim tlakom bodisi le ob robu objektov (Voja- ković et al. 2011, 28–29). Prodnike so uporabljali pri gradnji ognjišč, ker dobro zadržujejo toploto. Mogoče so jih kot to-47 Del objekta med SE 47 in SE 5. plotni izolator uporabili tudi pri gradnji objektov na najdišču Pri SE 18, SE 24, SE 32 tekom izkopavanj nismo dokumenti-Bela Cerkev. Najdišče Tribuna je ležalo na zamočvirjenem rali sprememb v profilu, zato smo jih opredelili kot naravne območju oziroma terenu, medtem ko je Bela Cerkev ležala tvorbe oziroma plitve kotanje. – če ne na poplavnem območju pa vsekakor ob vsaj obča- Kurišči snem vodotoku – kar potrjujejo tudi SE 63, SE 65 in SE 76. V neposredni bližini Bele Cerkve, čez nekdanjo hitro cesto, se Kot kurišča smo opredelili vkope s prežganim dnom in ve-nahaja najdišče Dolge njive. Na Dolgih njivah so izkopali pot čjimi količinami oglja, SE 15/SE 16 v kv. K/31 in SE 27/SE 28 v in ploščadi iz pozne bronaste dobe ter tri gomile iz starejše kv. J/27–28 (gl. sl. 45). železne dobe. Pot je bila ožja, manj skrbno tlakovana, prav 5.4.5 Faza 5 tako so jo dokumentirali v neprekinjeni liniji (Mason 2006b, sl. 5 in 6). V naselbini na Grofovih njivah so odkrili s prodniki V najmlajšo fazo 5 sodijo sodobne plasti, ornica in moderni in kamenjem tlakovano pot iz starejše železne dobe, široko posegi vkop za telekomov jarek (SE 12/SE 13), elektriko in do 1,1 m in dolgo 210 m. Orientirana je bila sever−jug, na vkop ter zasutje (SE 3/SE 9) (gl. sl. 20). severnem delu je zavila nekoliko proti vzhodu. Zgrajena je bila na neutrjenih in ne posebej pripravljenih tleh (Pavlovič 2007, 17). Pot iz domnevno starejše železne dobe so odkrili na Požarnicah pri Družinski vasi. Pot je bila široka približno 3 m, dokumentirana je bila v dolžini 48 m, zgrajena je bila iz različnih kamnin brez načrtnega vzorca (Topličanec, Tica 2006, 53). Glavna pot širine 5 m in do 2 m široke stranske Bela Cerkev, AAS 99, 2022 27 L14 K13 L15 K14 L16 K15 L17 raziskano območje J14 faza 4 – starejša železna doba K16 kamen L18 J15 oglje 18K17 37 I14 L19 J16 K18 I15 L20 26 J17 K19 I16 L21 J18 H15 K20 I17 L22 J19 H16 K21 I18 L23 J20 K22 H17 20 I19 L24 G16 J21 H18 K23 I20 L25 G17 J22 K24 H19 F16 I21 L26 G18 J23 39 H20 K25 F17 I22 L27 G19 J24 H21 K26 F18 I23 L28 G20 J25 E17 H22 K27 22 F19 28 I24 L29 G21 J26 24 E18 H23 K28 F20 I25 L30 D17 G22 J27 34 E19 H24 K29 26 F21 I26 L31 D18 G23 J28 E20 H25 K30 41 F22 I27 L32 D19 32 G24 J29 E21 H26 K31 F23 I28 L33 D20 G25 J30 E22 H27 K32 F24 I29 L34 D21 G26 J31 E23 H28 K33 F25 I30 30 D22 G27 J32 E24 H29 K34 F26 I31 D23 G28 J33 E25 H30 K35 F27 I32 D24 G29 J34 E26 H31 F28 I33 D25 G30 J35 E27 H32 F29 I34 D26 G31 E28 H33 F30 I35 45 Kumulativni tloris faze 4. Merilo 1 : 200. D27 G32 E29 H34 F31 I36 28 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 D28 G33 E30 H35 F32 D29 G34 L14 K13 L15 K14 L16 K15 L17 raziskano območje J14 faza 4 – starejša železna doba K16 kamen L18 J15 oglje 18K17 37 I14 L19 J16 K18 I15 L20 26 J17 K19 I16 L21 J18 H15 K20 I17 L22 J19 H16 K21 I18 L23 J20 K22 H17 20 I19 L24 G16 J21 H18 K23 I20 L25 G17 J22 K24 H19 F16 I21 L26 G18 J23 39 H20 K25 F17 I22 L27 G19 J24 H21 K26 F18 I23 L28 G20 J25 E17 H22 K27 22 F19 28 I24 L29 G21 J26 24 E18 H23 K28 F20 I25 L30 D17 G22 J27 34 E19 H24 K29 26 F21 I26 L31 D18 G23 J28 E20 H25 K30 41 F22 I27 L32 D19 32 G24 J29 E21 H26 K31 F23 I28 L33 D20 G25 J30 E22 H27 K32 F24 I29 L34 D21 G26 J31 E23 H28 K33 F25 I30 30 D22 G27 J32 E24 H29 K34 F26 I31 D23 G28 J33 E25 H30 K35 F27 I32 D24 G29 J34 E26 H31 F28 I33 D25 G30 J35 E27 H32 F29 I34 D26 G31 E28 H33 F30 I35 D27 G32 E29 H34 F31 I36 D28 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 29 G33 E30 H35 F32 D29 G34 poti, ravnih linij, zgrajene iz prodnikov, manjših peščenjakovih lomljencev in odpadne keramike, so bile poti, ki so v starejši železni dobi razmejevale parcele na današnjem naj- dišču Tribuna (Vojaković et al. 2011, 29–28, sl. 5). V Ormožu so iz časa starejše železne dobe odkrili pravokotne stavbe in več kot 30 zemljank in polzemljank. Hodna površina v njih je bila tlakovana s celimi ali lomljenimi prodniki (Žižek 2003, 149). Ostanke tlaka, do 0,15 m velike apnenčeve lomljence, so izkopali v stavbi na Sv. Marjeti na Libni. Na tlaku so odkrili močno poškodovano ognjišče in vkopano jamo (Vojaković et al. 2014, 104). Ostaline objekta na najdišču Pavšlerjeva hiša nakazujejo večji kamni (nekakšno urejeno strukturo), ohranjene krpe tlaka iz drobnega kamenja in večje koncentracije oglja, hišnega lepa ter keramike (Rozman 2004, 63, sl. 3). Tlakovane površine smo opredelili kot objekte, ker se je tlakovanje SE 104 nadaljevalo pod SE 90 in prav tako SE 103 = SE 108 pod SE 73. Glede na to, da se je tlakovanje SE 88, SE 92 in SE 91, SE 103 = SE 108 nadaljevalo pod SE 71, SE 97, SE 86, SE 73, bi lahko sklepali, da gre za utrditev tal pred gradnjo temeljev. Vsekakor jih lahko povežemo z objekti, ne moremo pa jih z gotovostjo povezati z bivalnimi. V objektih tudi ni bilo odkritih ognjišč. Za drugo in tretjo fazo je značilna gradnja s sohami (Dular 2008, 340, sl. 4), medtem ko so objekti v fazi 4 zgrajeni s stojkami. Predvidevamo, da so lesene tramove oziroma bruna postavili na nekoliko od tal dvignjene kamnite temelje (SE 97, SE 87, SE 71, SE 70). Hipotezo nakazujejo v pravo-kotno ležečih linijah in tehniki suhega zidu položeni kamni SE 71, SE 97, SE 87, dokumentirani zogleneli ostanki tramov (sl. 30, 41), ter hišni lep z odtisi brun. Plast ploščatih v dveh vzporednih linijah položenih kamnov se je ohranila tudi od hiše A na Kučarju (Dular, Ciglenečki, Dular 1995, 35, sl. 14). 30 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 6Gradivo Med izkopanim gradivom po številčnosti izstopajo ke- 6.1 Starejša železna doba ramične najdbe, sledijo jim kamniti odbitki in kovinske najdbe. Na arheološkem najdišču Bela Cerkev smo izko- 6.1.1 Kamnita orodja in odbitki pali največ odlomkov oziroma črepinj posod iz starejše železne dobe, sledijo odlomki iz poznega srednjega in Med 212 kamnitimi odbitki smo prepoznali le 6 orodij, kar novega veka, najmanj je odlomkov iz rimske dobe. Za-je 3 %, in 4 jedra. Tipološko smo orodja opredelili kot tri radi slabe ohranjenosti oziroma razdrobljenosti, k čemur kamnita praskala (G105, G109, G111), klino (G53), konico sta verjetno pripomogli njihova raba in lega naselbine, (G112) in puščično ost (G28).1 Večino kamnitih orodij in od-nismo mogli sestaviti niti ene posode. Izkopali smo dva bitkov smo izkopali v naplavinskih plasteh, v SE 5 smo jih skupka črepinj, in sicer G39, G51 in G62. Odlomke lon-izkopali 48, v SE 13 smo jih izkopali 42, 15 v SE 6 in v SE 35 cev G51 in G62 smo izkopali skupaj, vendar gre za dve enega. V kulturni plasti SE 66 smo jih izkopali 19, v SE 75 pa različni posodi (sl. 48). Naselbina leži na poplavnem ob-16 kamnitih odbitkov. Domnevamo, da so odbitki na razi- močju, zato smo odlomke iste posode izkopali v dveh skano območje prišli z višje oziroma drugje ležečega najdi-različnih plasteh, kot npr. odlomek G75 v SE 96 in SE 75 šča. Kamnite puščične osti so izkopali na naseljih iz starejše in v kv. J/10, skodelico G19 v SE 60 in SE 114 in v kv. J, železne dobe na Gradcu pri Mirni (Dular 1991, t. 36: 19–21, K/11 in J/10. 127), Stični (Gabrovec 1994, t. 15: 7). 6.1.2 Keramične posode in drugi iz- delki iz keramike Keramične posode oziroma odlomke iz starejše železne dobe smo razdelili na več tipov (sl. 49). Pri posodju smo upoštevali obliko posod, razdelili smo jih na lonce, sklede, latvice, skodelice. K drugim izdelkom iz keramike smo uvrstili ognjiščne kozice, svitke, pekve in ročaje pekev. Poleg omenjenih smo izkopali tudi za obrt uporabne predmete, kamor sodijo vretenca oziroma vijčki in brus. Keramične najdbe iz grobov je tipološko razdelal in oprede- lil J. Dular (1982), vendar smo se zaradi značaja najdišča pri 48 Razbiti posodi G51 in G62 in situ. tipološko kronološki razdelitvi keramičnih najdb iz najdišča Bela Cerkev oprli na tipologijo keramike iz naselbine Stična, ki jo je izdelala L. Grahek (Grahek 2016). Večina posod je bila v uporabi daljše časovno obdobje. Analogije smo iskali znotraj višinskih naselij dolenjske halštatske skupine. Kuhinjsko posodje Lonci Med keramičnim gradivom prevladujejo odlomki ustij, ostenj in dna različnih loncev. Predstavljajo značilen kuhinjski inventar, pogosti so na gradiščih s prehoda iz pozne bronaste 1  Kamnite odbitke je pregledal in tipološko opredelil dr. Matija Turk l. 2006. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 31 Lonci L1 L2 L3 G69 G51 G39 Dna Dn1 Dn2 Dn3 Dn4 Dn5 G10 G77 G43 G59 G35 Noge Latvice LVN1 LVN2 La1 La2 G61 G36 G82 G72 Sklede Skodela Pekva Ročaji pekev Skl1 Sko1 P1 G37 G19 G46 G44 Ognjiščne koze Vretenca O1 O2 V1 G48 G47 G22 Rebra s prstom s šilom nerazčlenjeno navpična rebra vodoravna rebra G50 G2 G71 G75 G12 Gubanje G67 Bradavice enojna podolgovata dvojna G42 G17 G76 Nalepke v obliki podkve v obliki živalske glave G62 G74 49 Tipologija prazgodovinske keramike. 32 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 dobe v starejšo železno dobo. V uporabi so bili tudi skozi med servisno posodje. Latvice smo razdelili na dva tipa. Pri vse obdobje starejše železne dobe. Večino odlomkov ustij tipološki opredelitvi smo upoštevali prehod iz ustja v oste-sodi v tip valjastih loncev oziroma tip 1–8 po Grahkovi (Granje. V prvi tip (La1) smo uvrstili latvice z zaobljenim pre-hek 2016, 113–115, sl. 38). Izkopani odlomki ustij loncev, ki hodom ramen v ustje (G27, G36, G49), v drugi (La2) pa smo jih lahko po oblikovanosti tipološko razdelili, so bili ve-latvice s klekastim prehodom (G82). Rame latvice s klekastim činoma neokrašeni. O okrasu posod bomo več napisali v prehodom je bilo okrašeno z apliko, po vsej verjetnosti z posebnem poglavju, saj se je večinoma nahajal na oblikov-bradavico. Odlomke latvic smo uvrstili k tipom La1, La10 po no in tipološko nedoločljivih odlomkih ostenj. L. Grahek (Grahek 2016, sl. 45, 151). Pri tipološki delitvi smo upoštevali nagnjenost ustja. Glede Sklede na orientiranost ustja smo jih razdelili na tri tipe (gl. sl. 49). V Med sklede smo uvrstili tri odlomke posod, okrašene z gu-prvi tip (L1) smo uvrstili lonce z ravnim in ravno odrezanim banjem. Sklede sodijo tako kot latvice med servisno posod-ustjem (G9, G34, G60), v drugi tip (L2) lonce z noter nagnje-je. Vse smo pripisali tipu 1 (G26, G37, G67). Opredelitev je nim ustjem (G41, G51, G54, G58, G69), v tretjega (L3) pa možna le pri G92, ki ima ohranjeno ostenje z ustjem, od dru-lonca z navzven nagnjenim ustjem (G21, G39). Z vodorav- gih dveh je ohranjeno samo ostenje. Obravnavane sklede nim s prstom razčlenjenim rebrom sta bila okrašena lonca imajo kratek usločen vrat, ki se zaključi z izvihanim ustjem. G51 in G39; prvi sodi k tipu L2, drugi pa k tipu L3. Analogije Grahkova je podobne posode v stiški naselbini opredelila loncu G51 najdemo tudi med izkopanim gradivom hiše B kot tip 10 (Grahek 2016, sl. 48, 161), Dular pa kot tip 5 (Dular na Kučarju (Dular, Ciglenečki 1995, t. 15: 3–4; t. 37: 1−3), 1982, 71, t. 24: 226–232). loncu G39 pa na Makovcu nad Zagorico (Dular 1993, t. 1: 6). Tovrstno oblikovani in prostoročno izdelani lonci so se v Votle cilindrične noge Stični večinoma pojavljali ob zidu I, ki sodi v stopnjo Podze-Na najdišču smo izkopali eno celo in dva odlomka votlih, melj 1–2 in Stična 1 (Grahek 2016, sl. 129, 222). neokrašenih cilindričnih nog. Noge so se razlikovale po vi- Že Gabrovec (1994, 152) je ugotovil, da so v najstarejši stopnji, šini. V tip 1 (LVN1) smo uvrstili visoko cilindrično nogo (G14, stopnji Podzemelj I, pogoste oblike brez oblikovanega ustja G61). Po vsej verjetnosti k visokim nogam spada tudi delno in razmeroma ravnih sten ali sodčaste oblike, redek je tudi ohranjen odlomek (G11). K nizkim oziroma v tip (LVN2) smo ornament. uvrstili odlomek (G72). Dna Skodelice Odlomke smo razdelili na šest tipov (gl. sl. 49). Skodelice na obravnavanem najdišču zastopa delno ohra- njena neokrašena posodica (G19), katere ravno odrezano V prvi tip (Dn1) smo uvrstili največ odlomkov (G10, G20, ustje oziroma zaobljeno ostenje se proti dnu zoži. G35, G40). Zanje je značilen zaobljen prehod v steno iz rav- nega dna, tip 1 po Grahkovi (Grahek 2016, sl. 48, 166). K 6.1.3 Okras drugemu tipu (Dn2) sodi (G35), ki se od prvega razlikuje z bolj ostrim ali rahlo zaobljenim prehodom iz dna v steno Okras razčlenjenih reber posode (tip d 3 po Grahek 2016, sl. 48, 166). K ravnim dnom Med izkopanim gradivom na najdišču Bela Cerkev je bilo z zaobljenim ali ostrim sedlastim prehodom v steno posode največ odlomkov okrašenih z razčlenjenim rebrom. Štirje oziroma tipu 3 (Dn3) smo uvrstili odlomka (G5, G77), kar je odlomki so imeli rebro, razčlenjeno s prsti (G33, G39, G51, tip d 4 po Grahkovi. V tip 4 (Dn4) smo uvrstili odlomek (G43) G55, G81), eden s šilom (G2) in en odlomek je imel neraz-ravnega dna s poudarjenim, nekoliko navzven vlečenim ro- členjeno rebro (G32). Lonci z okrasom razčlenjenih reber bom in sedlasto oblikovanim prehodom v steno posode (tip se pojavljajo v naseljih, ki so nastala v mlajšem delu pozne d 7 po Grahkovi). V tip 5 (Dn5) smo uvrstili odlomka (G15, bronaste in na dobovskem grobišču v fazi II ter v naseljih G59) s prstanastim dnom (tip d 12 po Grahkovi). Na najdišču starejše železne dobe (Dular 1993, 105). Lonci oziroma od-Bela Cerkev izkopana dna se pojavljajo v stiški naselbini ob lomki ostenj loncev, okrašeni s prsti razčlenjenim rebrom, se vseh treh zidovih oziroma obzidjih, od stopnje Podzemelj I pojavljajo v naseljih, poseljenih v pozni bronasti dobi (Dular do certoške (Grahek 2016, sl. 129, 222). et al. 2000, 124, 127, 132): Kočnik nad Segonjami (Dular et al. Latvice 2000, t. 5: 11–15), Mastni hrib pri Škocjanu (Dular et al. 2000, t. 10: 5−16), Vihra nad Drago (Dular et al. 2000, t. 3: 3, 7). Dular (1982, 14) je latvice opredelil kot plitve posode, katerih Izkopali so jih tudi na gradiščih, ki so bila poseljena skozi vso glavna značilnost je navznoter zavihano ustje. Uvrščamo jih starejšo železno dobo: Kunkel pod Vrhtrebnjim (Dular et al. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 33 1991, t. 1: 2, 10; t. 4: 1–4), sv. Ana nad Vrhpečjo (Dular et al. Gubanje 1991, t. 8: 2, 3; t. 10: 9–11), Gradišče pri Trebnjem (Dular et al. 1991, t. 12: 10–12; t. 20: 1–4, 8–12), Križni vrh nad Belim Gri-Na najdišču Bela Cerkev se pojavijo trije odlomki, okraše- čem (Dular et al. 1991, t. 49: 7–9; t. 50: 1, 2) in Žempoh nad ni z gubanjem (G26, G37, G67). Okras gubanja ali gubam Ostrožnikom (Dular et al. 1991, t. 44: 11–14; t. 43: 11–14). S sv. podobne izbokline so oblikovali s pritiskanjem v še mehko Ane nad Vrhpečjo je tudi odlomek, ki ima rebro razčlenjeno ostenje posode (Horvat 1999, 39, sl. 29). Dular je na osnovi s šilom (Dular 1991, t. 10: 12), z Vinjega vrha pa odlomek z preučevanja grobnih najdb okras gubanja datiral v stopnjo nerazčlenjenim rebrom (Dular 1991, t. 14: 2). Lonci z ravnim kačaste fibule, okras pa je opredelil kot značilnost dolenjske rebrom so bili izkopani še na Cvingerju pri Dolenjskih Topli-skupine, saj se izven območja pojavlja le redko (Dular 1982, cah oziroma Meniški vasi (Dular, Križ 2004, t. 1: 7, t. 5: 11–14). 85). Teržanova je dokazala, da se tovrsten okras pojavi tudi že v predhodni stopnji Stična II. Skledo z nagubanim oste-Navpična rebra njem so izkopali v hiši 1 oziroma sondi 18 (Teržan 1990, 68; Nekaj odlomkov je bilo okrašenih s podolgovatim oziro-Teržan 1994, 122, t. 1: 9). Gubanko s Silovca nad Orešjem ma navpičnim rebrom (G75). V Stični so izkopali malo na so izkopali v plasti, katere radiokarbonska datacija je po-takšen način okrašenih odlomkov, ki pa ostajajo tipološko kazala čas (2510±25 BP), in je starejša od stopnje certoških neopredeljeni. Pojavljajo se v plasteh ob zidu I do vključno fibul (prim. Teržan, Črešnar 2014, 716, sl. 41, 42, 44). V Stiški plasti zidu II oziroma v stopnjah Podzemelj I-II do kačaste in naselbini se z gubanjem okrašena keramika pojavi že v stra-certoške stopnje (Grahek 2016, 193). tigrafsko najmlajših plasteh k zidu I oziroma v stopnji Stična Bradavice 1 (Grahek 2016, 213, sl. 59). Posode z nagubanim ostenjem so izkopali v naselbinah Vinji Trije odlomki so bili okrašeni z okroglimi (G31, G42, G70), vrh (Dular et al. 2000, t. 14: 4), sv. Ana nad Vrhpečjo (Dular trije pa s podolgovato oblikovanimi (G16, G17, G31, G79) et al. 1991, t. 8: 4 in t. 10: 15), Cvinger pri Dolenjskih Toplicah bradavicami. Bradavice so bile lahko izvlečene iz ostenja ali (Dular, Križ 2004, t. 12: 5), Kostajevec nad Tihabojem (Dular so jih nalepili. Če so bile izvlečene iz ostenja, imajo ob robu et al. 2002, 189, t. 18: 12), Kučar (Dular, Ciglenečki 1995, 62, t. rahel žleb. Večje podolgovate, dvojne (G76, G80) ali jeziča- 8: 6 in t. 72: 3), sv. Marjeta na Libni (Vojaković et al. 2014, t. ste bradavice (G78) so imele tudi funkcionalno vlogo, vlogo 2: 11), Stična (Gabrovec 1994, t. 1: 9) in Silovec nad Orešjem držaja. Okras bradavic se pojavlja v vseh plasteh, najpogo- (Kovač 2014, 508, sl. 29.4: 7). Na Hrvaškem se z gubanjem stejši je v plasteh ob zidu I oziroma stopnji Podzemelj I-II in okrašene posode pojavijo na najdiščih 3. horizonta skupine Stična I (Grahek, 2016, 196, sl. 59). Kaptol – Martijanec, skupaj s stiliziranimi živalskimi protoni Nalepke v obliki podkve na ročajih posod (Vinski Gasparini 1987, 208). Na štajerskih Na najdišču Bela Cerkev smo izkopali odlomek, okrašen s nekropolah se okras gubanja pojavi v času stopnje Poštela podkvasto nalepko (G62). Nalepke in držaji v obliki podkve III, ki je izenačen s stopnjo Ha D1 (Teržan 1990, 76) in s sto-so pogost okras loncev v mlajšem halštatskem obdobju. V pnjo kačastih fibul na Dolenjskem (Gabrovec 1987, 59). stiški naselbini se številčnejše pojavijo pri keramiki iz plasti Aplike v obliki živalskih glav zidu II, še pogostejše so v plasteh zidu III. Pojavijo se v kača-Na najdišču Bela Cerkev smo izkopali apliko, mogoče držaj s sti in so pogoste vse do negovske stopnje (Grahek 2016, sl. tremi roglji, pri čemer sta dva obrnjena navzgor in eden, ne-29, 197). Da so nalepke podkvaste oblike okras mlajših ob- koliko večji, navzdol (G74). Stilizirano obliko bi morda lahko dobij starejše železne dobe, potrjujejo tudi najdbe s Kučarja interpretirali kot živalsko glavico. Razvoj posod z apliciranimi (Dular, Ciglenečki, Dular 1995, 45, t. 25: 3; t. 32), Vinjega vrha živalskimi glavami sega v čas kulture žarnih grobišč. Sprva so (Dular et al. 2000, t. 20: 18) in Dolenjskih Toplic. V Dolenj-bile živali upodobljene realistično, tekom razvoja so upodo- skih Toplicah se pojavlja tako na posodah iz grobov (Teržan bitve postajale vse bolj stilizirane, v mladohalštatskem obdo-1976, t. 42: 2; t. 89: 8) kot iz naselbine (hiša 3: Teržan 1976, bju se zaradi stiliziranosti upodobitev živali več ne prepozna. t. 93: 14), ki sodijo v negovski horizont. Posodo s podkvasto Iz karte razprostranjenosti razberemo, da so bile pogoste apliko so med drugim izkopali tudi na ljubljanskem grobišču predvsem na vzhodno dolenjskih najdiščih in na najdiščih na SAZU, v grobu 2, ki ga Gabrovec datira v najstarejšo fazo obrobju Panonske nižine ter na območju razprostranjenosti grobišča, fazo I a oziroma v stopnjo HaB1 (Gabrovec 1973, skupin Kalenderberg in Klein-Glein-Martijanec (Dular 1978, 342), kar samo dokazuje dolgo časovni razpon uporabe 86–87). Na Hrvaškem so v skupini Kaptol – Martijanec značil-posod. ne za horizont 3 in poznejše obdobje (Vinski Gasparini 1987, 205). Aplike s stiliziranimi upodobitvami živalskih glav večje 34 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 velikosti so krasile ramena ciborijev, v nekaterih primerih se 6.1.5 Kovinske najdbe je z njimi zaključil pokrov ciborija, kot npr. v gomili Mačkovec (Udovč 2009, G61–62, G85). Fibule Na arheološkem najdišču Bela Cerkev smo izkopali tri raz- 6.1.4 Ognjiščno posodje lično ohranjene bronaste fibule, celo fibulo, fibulo brez igle Svitki in lok fibule. Svitke, debele glinaste obroče, so uporabljali kot podstavke Certoške fibule na ognjišču, zato so nemalokrat prežgani. Na najdišču Bela Trakasti lok bronaste fibule (G65) je vzdolžno nažlebljen in Cerkev izkopani svitki so neokrašeni (G23, G45, G50). Svitke na vsaki strani okrašen s prečnimi vrezi. Glede na to, da je so izkopali na naselbinah, ki so bile poseljene v pozni bro-ohranjen samo okrašen lok, bi jo lahko uvrstili ali k traka- nasti dobi, npr. Mastni Hrib pri Škocjanu (Dular et al. 2000, stim fibulam z diskasto ploščico (Dular 2003, t. 14: 1) ali pa t. 10: 23–27) in tudi v t. i. hišnem inventarju starejše železne k certoškim fibulam II. vrste po Teržanovi. Fibule II. vrste je dobe, npr. Kunkel nad Vrhtrebnjim, Kincelj nad Trbincem, izoblikoval dolenjsko-lucijski krog ob koncu 6. stoletja pr. n. Žempoh nad Ostrožnikom (Dular et al. 1991, t. 1: 8–9; t. 2: 13; št., v uporabi so ostale do 5. stoletja pr. n. št. (Teržan 1976, t. 4: 7–14; t. 37: 14–15; t. 43: 16–17; t. 44: 5–6), Vinji vrh (Dular 352, sl. 2, 43; Tecco Hvala 2017, 109). et al. 2000, t. 19: 15–17, t. 20: 18), Cvinger pri Dolenjskih To-Najbolje ohranjena belocerkovška fibula (G25) sodi k certo- plicah (Dular, Križ 2004, t. 2: 17–18; t. 5: 11–14). škim fibulam V. vrste po Teržanovi (Teržan 1976, 352). Fibu- le V. vrste imajo iztegnjen lok, ki je običajno segmentnega ali lečastega preseka; nad peresovino imajo poudarjeno Pekve prečno rebro. Prečno rebro krasi tudi prehod loka v nogo. Kot pekvi smo opredelili odlomka (G46, G55). Odlomka so- Zaključek noge je različen, prav tako imajo ene zgornji del dita k tipu pekev 5a in 5 b po Grahkovi (Grahek 2016, 178, noge okrašen s punciranimi krožci, druge ne. Pojavljajo se sl. 51), okrašeni sta z vodoravnim rebrom. Pekva (G55) ima na območju med Donavo in Padom (Teržan 1976, 353, sl. rebro razčlenjeno s šilom, (G46) pa s prstom. 18). Fibule V. vrste so pogoste najdbe v ženskih grobovih, Ročaji pekev medtem ko so v moških grobovih redke. Ženske so jih no- sile še v času (Teržan 1976, t. 66: 12), ko so se v moški noši Poleg odlomkov pokrovov bi k temu tipu posodja potenci- že uveljavile fibule X. vrste (Teržan 1976, t. 25: 4, 5), kar je alno, po fakturi in masivnosti sodeč, uvrstili še delno ohra-opaziti zlasti v Dolenjskih Toplicah (Teržan 1976, 353, sl. 17). njena odlomka ročajev (G24, G44, G57). Odlomek (G44) Dolgonožna trakasta fibula ima ovalni presek, medtem ko je (G57) preveč poškodovan za točnejšo opredelitev. Predvidevamo, da je bil njegov pre- Fibulo z lečastim presekom in mrežastim okrasom loka, dve- sek bolj kvadratne oblike. ma zavojema peresovine, brez igle in zlomljeno nogo (G38) Ognjiščne koze smo opredelili kot dolgonožno fibulo. Kratki vrezi krasijo tudi zgornji del noge. Razširjene so bile v Poadižju, kjer so Ognjiščne koze ali ražnji (Dular 1982, 15, sl. 1: 26; Horvat med drugim zabeležene v depojski najdbi Campo Paraiso; 1999, 174) so podolgovati masivni podstavki. Kot ognjiščne pogoste so v nekropolah ob reki Piavi in v Posočju, najbolj koze ali smo opredelili odlomka (G47, G48). Obe sta bili vzhodno pa se pojavljajo prav na dolenjskih najdiščih ter močno prežgani in okrašeni. Razdelimo jih na dva tipa. Prvi posamična primerka še v Dolnji Dolini in istrskem Nezakci-tip je imel ploskev okrašeno s predrtinami (G48). V drugi tip ju. Na Mostu na Soči označujejo stopnjo Sv. Lucija IIb, tudi smo uvrstili odlomek (G47), ki je imel zunanji rob okrašen s drugod so datirane v zadnjo četrtino 6. in prvo polovico 5. poševnimi žlebovi. stoletja pr. n. št. Parzinger jih uvršča med predstavnice hori-Vretenca zontov 7b/c in 8a (Tecco Hvala 2012, 244–245). Nascimbe- nejeva je dolgonožne fibule z mrežastim okrasom razdelila Na najdišču smo izkopali vretenci. Prvo vretence (V1) je bilo na dve različici. Primerke z enim mrežastim pasom na loku bikonično (G22), drugo pa delno ohranjeno ploščato vre-je označila kot tip I.7A, tiste ste z dvema mrežastima paso- tence (G84). Ploščato vretence smo uvrstili v rimsko dobo. voma pa kot različico I.7B (Nascimbene 2009, 116, Fig. 25, 26, Tab. 10.), kamor sodi tudi obravnavana fibula. Na Dolenjskem so jih izkopali na Magdalenski gori (Tecco Hvala 2012, 244), v gomilah pri Rovišču (Dular J. 2003, t. 67: 5), grob 34 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 35 gomile 13 v Brezju (Kromer 1959, t. 41: 12), grob 29 gomile 19 2: 13–17). Pogosto so bili izkopani v grobiščih oziroma gomi-v Dobrniču (Parzinger 1988–1989, t. 39: 15), grob 15 gomila lah na Dolenjskem (Dular 2003). Največ uhanov so izkopali I s Kapiteljske njive (Knez 1993, t. 15: 4), Strmec nad Belo v gomilah okrog Magdalenske gore (Tecco Hvala, Dular, Ko-Cerkvijo (Dular A. 1991, 96, 167) in v grobu 1 in 2 na Grofovih cuvan 2004, Pl. 70: 31). Obravnavanemu najdišču najbližje so njivah pri Drnovem (Pavlovič 2007, 46, t. 1: 1, t. 2: 5, 6). izkopali 4 uhane v šmarješki v gomili IV Golobič ter v gomil-Nanožnica nih grobiščih v okolici Šmarjete oziroma na pobočjih Vinjega vrha (Stare 1973, t. 24: 23, 34–40). Gomile so pripadale gradi-Masivne narebrene nanožnice in zapestnice s presega- šču na Vinjemu vrhu (Dular A. 1991, t. 39: 8–11). jočimi stanjšanimi konci so izkopali tako na grobiščih kot v naselbinah, pri čemer prednjačijo najdbe iz grobov. Na Le trije so bili izkopani tudi v ženskem grobu 26 gomile VII najdišču Bela Cerkev smo v SE 75 izkopali odlomek brona-na novomeški Kapiteljski njivi (Križ 2019, 87, sl. 69). Najvzho-ste narebrene nanožnice s stanjšanim koncem (G66). Na- dneje ležeče najdišče z uhani je Libna (Guštin 1976, t. 8: 2). rebren nakit s presegajočima stanjšanima koncema so na V grobu 2 na Grofovih njivah pri Drnovem so jih izkopali in Magdalenski gori nosile ženske in otroci ter le redko moški. dokumentirali in situ. Ležali so ob glavi oziroma uhlju po-Prve narebrene zapestnice zasledimo že med garniturami kojnice, s čimer so vsaj delno razjasnili dilemo, ali so uhani gladkega obročastega nakita v stopnji Stična 2, medtem ko ali lasni obročki (Pavlovič 2018, sl. 4, 10, 357). V naselju so bili značilen element dolenjske halštatske ženske noše posta-poleg Bele Cerkve po do zdaj objavljenih podatkih izkopani ne v kačastem horizontu. Skupaj z raznovrstnimi certoški- le še v Stični (Gabrovec 1994, t. 16: 21; t. 15: 4). mi fibulami ostane v uporabi tudi še v certoškem horizontu Igla (Tecco Hvala 2012, 250, 304). Karto razprostranjenosti broNa najdišču Bela Cerkev smo izkopali bronasto masivno iglo nastih narebrenih nanožnic z grobišč na območju dolenjske z nekoliko sploščeno, okroglo glavico in uvitim vratom. Naj-halštatske skupine je izdelala L. Grahek (Grahek 2004, 149, širši obod glavice je bil tordiran (G64). Podobne igle iz gomil sl. 39). Masiven narebren nakit se vključuje v t. i. rebrasti stil v Družinski vasi je Staretova interpretirala kot igle za spenja-nošnje od začetka 6. stoletja pr. n. št. (Teržan 1974, 41). Pojavi nje (Stare 1973, 46, t. 59: 10–12). V stopnji Stična so bile del že v času horizonta Stična 2, priljubljen pa je predvsem v moške noše poleg večglavih igel s trombastim zaključkom času kačastega horizonta (Gabrovec 1987, 59). tudi igle z nagnjeno glavico (Gabrovec 1987, sl. 2: 15). Bronaste narebrene odlomke bodisi zapestnic bodisi na- nožnic so odkrili v naseljih: Šumeje pri Podturnu (Breščak, Dular 2002, t. 18: 14) in Stični (Gabrovec 1994, t. 12: 3, 23, 32; 6.2 Mlajša železna doba t. 14: 5; t. 16: 20). Steklena zapestnica Uhani Na najdišču Bela Cerkev smo izkopali odlomek modre stekle- Uhan je bil izdelan iz tanke bronaste pločevine, ki je bila zvita ne zapestnice s tremi različno širokimi rebri (G63). M. Dizdar v obliko valja. Na eni strani je imel zanko, na drugi luknjico za je izdelal tipologijo steklenih zapestnic na območju Podravi-spenjanje. Okrašen je bil s preprostim geometrijskim orna- ne in območja, ki so ga poseljevali Skordiski in Tavriski. Za-mentom manjših in večjih iztolčenih pik (G68). Tovrstne uha- pestnice s tremi rebri iz kobaltno modrega stekla je uvrstil ne, obliko nizkega valja in okrašene z iztolčenimi bunčicami, v podtip 6b/2, serija 11a, ki so na širšem, sredinskem rebru je Tecco Hvala uvrstila v tip 7a (Tecco Hvala 2007, 478, sl. 1; okrašene z belo ali rumeno cikcak linijo. K temu tipu je uvrstil Tecco Hvala 2012, sl. 122: 12–13, 331). V grobovih se običajno tudi neokrašeni odlomek belocerkovške zapestnice, ker tudi pojavljajo v kompletih po dva, štiri ali šest primerkov (Tecco nekatere cele zapestnice niso bile okrašene po vsem obodu. Hvala 2012, sl. 124), v kombinaciji z ogrlicami iz steklenih in Ugotovil je, da so večino zapestnic tega tipa izkopali na od-jantarnih jagod ter s kačasto fibulo s sedlastim lokom ali s prtih nižinskih ali utrjenih naselbinah, le redko pa na grobiščih trakasto zanko, pa tudi s trakasto ali certoško fibulo vrste V. V (Dizdar 2006, 82–83, karta 4). Številne zapestnice z območja stopnji Stična je mogoče zaznati največ različnih tipov; neka-Skordiskov in Tavriskov je na osnovi predmetov, s katerimi se teri tipi uhanov oziroma lasnih obročkov, ki so takrat vzniknili pojavljajo, časovno uvrstil v Lt C2. Izdelovati naj bi jih začeli (tipi 3, 6, 7a), so doživeli poln razcvet v stopnji kačastih fibul. že v zgodnji fazi srednjega latena (Lt C1a). Tezo o uvrstitvi v Lt Proti koncu te stopnje pa so se uveljavile garniture štirih ali C2 bo potrebno potrditi še z najdbami iz zaprtih kontekstov. šestih trakastih obročkov tipa 6, iz katerega se je razvil tip 7 Predvideva tudi, da so jih izdelovali v srednjem Podonavju, od (Tecco Hvala 2012, 332). Z uhani na jugovzhodnem alpskem koder naj bi na območje mokronoške skupine prispele po t. i. območju se je ukvarjal Gleischer (Gleischer 1997, t. 1: 8–12; t. jantarni poti (Dizdar 2006, 84–85). 36 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 6.3 Rimska doba 2018, 377, sl. 9. 9). Jagode iz mozaičnega stekla, izkopane v Sloveniji, in njihovo razširjenost v evropskem prostoru je V kv. J/8–9 smo izkopali odlomke loncev (G88 in G89). Od-obravnaval T. Knific (Knific 2008, 36–38, sl. 3: 3). Mozaične lomki so se nahajali med skalami SE 47, nad SE 73. Po vsej steklene jagode so izkopali v Dolenji vasi pri Cerknici (Ho-verjetnosti so se nahajali na meji med SE 66 in SE 5, zato bi fman 2018, 56–57). jih lahko uvrstili k SE 5. Odlomek ostenja lonca (G88) naka- zuje, da bi lahko šlo za obliko trebušastega lonca z visokim stožčastim vratom in kaneluro na prehodu v ostenje. Po-6.4 Novi vek dobni lonci so bili izkopani na prehodu iz mlajše železne v rimsko dobo na Beletovem vrtu (Knez 1992, 88, t. 11: 3; t. Med arheološkimi najdbami je najmanj odlomkov iz nove-17: 5; t. 59: 6), Mihovem (Windl 1975, t. 10: 17; t. 16: 1; t. 18: ga veka. Vse smo izkopali v SE 1, razen enega v SE 63. V 10; t. 19: 10; t. 50: 1), Verdunu (Breščak 2015, t. 1: 2; t. 17: 3) in obdobje ali visokega srednjega ali novega veka uvrščamo peči na Kapiteljskem hribu (Udovč 2018, 223, t. 1: 10), Stični odlomke konveksnih ustij loncev (G90, G94, G101, G103), (Grahek 2017, t. 10: 1; t. 12: 4, 5). Drugi odlomek (G89) je imel stopničasto oblikovanih ustij (G91) in odlomek zeleno gla-izvihano ustje in narebren vrat. V rimsko dobo smo uvrstili zirane pečnice (G98). Lonci (G90, G94, G103) imajo oster še ploščato vretence (G84), dno lončka (G83) in ročaj (G85). prehod iz ustja v vrat, da so jih lahko prijemali in premikali z burklami. Podobni so tipu 5C po Štularju (Štular 2007, t. 1: Žebljički 5C, 388). Predvidevamo, da so na najdišče večinoma prišli z Žebljičke smo interpretirali kot okove oziroma konice za če- obdelavo oziroma gnojenjem površin. vlje. Tipologijo žebljičkov je izdelal Volken (2011). Po njegovi tipologiji je žebljiček s stožčasto glavico (G86) datiran v čas 120–165 n. št. Žebljičke za čevlje so med drugim izkopali na 6.5 Neopredeljive najdbe Nadleškem hribu, Ilovici pri Vranskem (Lazar 2006, 41) in Na najdišču smo izkopali tudi kovinske najdbe in brus, ki so najdišču Draga pri Beli Cerkvi (Udovč, 2022). težje časovno opredeljivi. Med njih uvrščamo železen okov Zgodnjesrednjeveška jagoda s predrtino (G102), železen večji žebelj (G96), bronast ma- siven okov (G97) in kamnit brus (G13). Jagoda v obliki olive ima 6 očesc, obrobljenih rumeno in rdeče, z modro piko na belem polju v sredini (sl. 50). Izko- pali smo jo v sedimentu Krke oziroma SE 6 kot posamično najdbo. Opravljene analize stekla so pokazale, da je jagoda z najdišča Bela Cerkev izdelana iz halofitskega stekla (Knific, Šmit 2018, 394, 401). Tipološko jo uvrščamo v skupino MAP 0121 (Andrae 1975, t. 2) oziroma H001 (Callmer 1977, colour plate IV). Callmer je ta tip jagod datiral v drugo četrtino in sredino 9. stoletja (Callmer 1997, PL. 16: C8). Mozaične jagode z očesci (tri niso bile analizirane) in druge jagode iz halofitskega stekla so v Sloveniji znane z 21 najdišč (Knific 50 Zgodnjesrednjeveška jagoda iz halofitskega stekla. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 37 7Analize 7.1 Rezultati radiokarbonske Razprava analize Radiokarbonska analiza je pokazala širok časovni razpon V laboratoriju CEDAD- CEntro di DAtazone e Diagnosti- (halštatski plato). Iz analize sledi, da je bil objekt SE 73 z ca, Univerze v Salentu so analizirali 5 vzorcev iz različnih 88 % gotovostjo poseljen od 896 do 749 pr. n. št. (sl. 52), stratigrafskih enot. Vzorce smo izbrali na osnovi zaklju-oziroma na prehodu iz pozne bronaste dobe v starejšo čenih enot, in sicer iz ruševin objektov SE 73 in SE 79, železno dobo. Ruševine objekta SE 79 (sl. 53), pa so po-kulturne plasti SE 66 in kamnitega tlakovanja SE 86 in kazale, da je bil z 42,1 % gotovostjo poseljen od 806 do SE 107. Rezultate smo prejeli za vseh 5 vzorcev. Posto-701 pr. n. št., in s 53,3 % gotovostjo pa od 695 do 539 pr. pek obdelave (povzeto po priloženi razlagi k datacijam): n. št., oziroma skoraj 300 let. V obeh stratigrafskih enotah nismo izkopali kronološko občutljivih najdb, ki bi pomagale Čiščenje vzorcev je potekalo z mehaničnim odstranjeva- pri ožji časovni opredelitvi. V bližini SE 73 smo v kulturni njem makro kontaminantov pod optičnim mikroskopom in plasti SE 75 izkopali bronast valjast uhan (G68) in odlomek z izmeničnim raztapljanjem vzorcev v kislini, lugu ter po-posode, okrašene z gubanjem (G26, G37, G67), ki jo uvr- novno v kislini. Vzorci so bili nato z izgorevanjem v zaprti ščamo že v stopnjo kačaste fibule, v SE 90, južno od SE 79, kremenovi cevi spremenjeni v CO in pri temperaturi 550 2 pa apliko z živalsko glavo (G74). °C v grafit z uporabo vodika ultravisoke čistosti kot reduk- cijskega medija in 2 mg železovega prahu kot katalizatorja. Izpostaviti moramo SE 66, SE 86 in SE 107. SE 66 je prekri-Meritve koncentracije izotopa ogljika 14C so bile narejene na vala SE 73 in SE 79. Radiokarbonska analiza vzorca zob je podlagi primerjave izmerjenih tokov izotopov ogljika 12C, 13C plast SE 66 z 92,3 % gotovostjo uvrstila v čas od 325 do 540 in 14C s tistimi, ki so bili pridobljeni iz standardnih materialov, n. št. (sl. 54), tlakovanje SE 86 pa s 94 % odstotno goto-ki jih dobavljata IAEA (Mednarodna agencija za atomsko vostjo v čas od 240 do 429 n. št. (sl. 55) oziroma v rimsko energijo) in NIST (Narodni urad za standarde in tehnologi-obdobje. Analiziran vzorec kosti SE 107 s 95,4 % gotovostjo jo). Konvencionalna vrednost za starost vzorca je bila izra- uvršča v čas od 412 do 600 n. št (sl. 56). V plasti SE 66 smo čunana z δ13C korekcijo (razmerja med 13C in 12C) na podlagi poleg odlomkov keramike izkopali tudi certoško fibulo V. meritve s pospeševalnikom. Pri oceni datacijske negotovosti vrste (G25) in na meji s SE 5 tudi odlomka lonca iz rimske sta bili upoštevani statistika v štetju radioizotopov in razprši-dobe (G88, G89). Odlomka sta ležala na meji med SE 66 in tev podatkov, pri čemer je kot končna napaka podana višja SE 5, na območju, kjer smo odkrili SE 73 oziroma ruševine od obeh spremenljivk (sl. 51). objekta. Odlomke keramike iz starejše železne dobe smo izkopali tudi v SE 86 in SE 89 (G70). SE 107 smo dokumen- Datumi so bili kalibrirani s programom OxCal, verzija v 3.5, tirali na nižjem nivoju najdišča v fazi 2, in sicer pod SE 47 in in ob uporabi kalibracijske krivulje IntCal13 (Reimer PJ et al. SE 90. Zaradi naravnih dejavnikov, kot so npr. poplava ali 2013, Radiocarbon 55 No. 4-1869–1889). Rezultati kalibraci-razlitje kraškega izvira, predvidevamo, da so vzorci prišli v je so prikazani na sl. 52–56. stratigrafske enote z infiltracijo iz zgornjih plasti. SE Št. vzorca Radiocarbon Age (BP) δ13 C (‰) (**) Interpretacija Vzorec Slika 73 LTL18289A 2613 ± 45 -28.7 ± 0.5 faza 2/objekt 3 oglje 52 79 LTL18290A 2549 ± 45 -16.2 ± 2.5 faza 2/ objekt 1 oglje 53 66 LTL18291A 1642 ± 45 -12.2 ± 0.3 faza 3/ kulturna plast zob 54 86 LTL18292A 1685 ± 45 -11.8 ± 0.3 faza 3/ objekt zob 55 107 LTL18293A 1550 ± 45 -17.2 ± 0.8 faza 2/ objekt kost 56 51 Prikaz rezultatov radiokarbonskih analiz. 38 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 52 Rezultat radiokarbonske analize SE 73. 55 Rezultat radiokarbonske analize SE 86. 53 Rezultat radiokarbonske analize SE 79. 56 Rezultat radiokarbonske analize SE 107. 7.2 Analiza živalskih kosti Janez Dirjec, Borut Toškan Na arheološkem najdišču Bela Cerkev so izkopali 494 ostan- kov kosti in zob (sl. 57), večinoma (491 oziroma 99,3 %) pripadajočih velikim sesalcem (izjeme: fragmenti ptičje kosti ter človeškega humerusa in femurja). Vsaj do nivoja rodu jih je bilo mogoče determinirati 125 (tj. 25,3 %). Pretežni del najdb izvira iz železnodobnih plasti, pri čemer edino izjemo predstavlja kv. J/3, SE 63 (drenažni jarek). V navedenem primeru je material namreč premešan (prazgodovina in srednji vek), vendar pa le-to zaradi majhnega števila najdb celotne slike najdišča ne spreminja. 54 Rezultat radiokarbonske analize SE 66. Izkopani živalski ostanki kažejo značilnosti naselbinskega gradiva. Večinoma gre za kuhinjske ostanke, ki so zato tudi močno razbiti. Zelo značilno za kostne najdbe je, da celih okostij ni in da je vprašljiva celo prisotnost večjih delov, ki bi pripadali enemu okostju. Kako zelo razbite so bile kosti, kaže tudi dejstvo, da je bila izmed vseh izkopanih kosti Bela Cerkev, AAS 99, 2022 39 57 Zastopanost odlomkov kosti Takson št. % % NISP. Juvenil. Obgrizen Ožgan Urez Zasekan. posameznih živali. Absolutna (št.) in Ovis s. Capra 43 8,7 2 2 relativna (%) pogostnost fragmentov, Ovis aries 3 0,6 3 delež določljivih primerkov (% NISP), Bos taurus 38 7,7 3 2 4 število juvenilnih kosti/zob, število Sus sp. 26 5,3 3 3 1 1 fragmentov s sledmi zob (obgrizen), Equus caballus 9 1,8 2 1 število ožganih fragmentov ter število Canis familiaris 1 0,2 ̶ 1 kosti s sledovi urezov in zasekanin. C. capreolus 1 0,2 Vulpes vulpes Zvezdica (*) označuje kosti s sledovi zob 1 0,2 Aves glodavcev. 1 0,2 Homo sapiens 2 0,4 ident. gen & sp. 369 74,7 3 9 14 4 1 Skupaj 494 100 100 16 12 14 11 8 (skupno 444) nepoškodovana le ena, pa še v tem primeru Ovis s. Capra min Me max (N) gre za calcaneus (kompaktna kost). Očitno je, da so si z dro-Mandibula bljenjem omogočali lažji dostop do mozga ter si zagotovili 1. dolžina zobnega niza (M7) 66 1 temeljito prekuhavanje. Na kosteh iz Bele Cerkve so vidni 2. dolžina niza meljakov (M8) 45 1 3. dolžina niza predmeljakov (M9) 23 24,5 26 2 kosi razkosavanja, vrezov in pasjih zob, poleg tega je bilo 4. višina mandibule pred M1 (M15b) 20 20 21 3 14 fragmentov ožganih, na enem pa smo opazili sledi zob 5. višina mandibule pred P2 (M15c) 13 1 glodalcev. Dens Kot je razvidno iz sl. 57 vrstna pestrost najdišča ni velika. 1. dolžina M3 19 21 23 5 Skupno so izkopali ostanke le osmih vrst velikih sesalcev, od 2. širina M3 7 8 9 5 tega le dveh lovnih. Iz navedenega je jasno razvidno, da Metacarpus je bila živinoreja bistveno pomembnejša od lova; domačim 1. širina proksimalne epifize (Bp) 24 1 živalim smo namreč pripisali kar 98,4% vseh izkopanih ko- 2. najmanjša širina diafize (SD) 15 1 3. (najmanjša) globina diafize (DD) 10 1 sti. V tem se stanje iz Bele Cerkve povsem ujema s sliko drugih železnodobnih najdišč pri nas in v okolici. Tako npr. 58 Prikaz velikosti drobnice oziroma ovc in koz. Podani so mediana (Me), variacijska širina (min−max) ter število meritev delež lovnih živali v nobenem od petih horizontov iz Stične v (oklepaju). Predstavljene dimenzije so povzete po von den ni presegal sedmih odstotkov vseh najdb. Skupno obema Driesch 1976). Vse meritve so izražene v mm. najdiščema pa je tudi redkost (Stična) oziroma celo popolna odsotnost (Bela Cerkev) jelenjih ostankov. Pri ugotovljenih šestih vrstah domačih živali gre za tiste, ki tem smo se naslonili na navodila, ki jih podaja Payne. Rezul-so od bakrene oziroma zgodnje bronaste dobe prisotne v tati nakazujejo, da je bilo meso pri drobnici domnevno dru-praktično vseh najdiščih zmernega pasu v Evropi. Med njimi gotnega pomena, saj naj bi bili pomembnejši sekundarni so v Beli Cerkvi najštevilčnejši ostanki drobnice ( Ovis s. Ca-produkti (mleko, volna). Pri skoraj polovici živali, kjer je bila pra). Ker je ločevanje med ovco ( Ovis aries) in kozo ( Capra ocena starosti ob zakolu mogoča, je namreč le-ta prese-hircus) na osnovi kosti in zob težavno, pogosto pa celo ne-gala tri leta (sl. 59). Upoštevajoč dejstvo, da je zakol zaradi mogoče, smo lahko do vrste določili le 3 ostanke drobnice, (primarno) pridobivanja mesa najprimernejši v juvenilni in vse tri pripadajoče ovci. Slednja sicer prevladuje (nad kozo) subadultni starosti (okrog 1,5−3 leta), ko je meso tudi najbolj tudi v številnih drugih železnodobnih najdiščih. Odsotnost okusno. Velik delež že adultnih osebkov govori v prid reje rogov in pa celih kosti ter sploh maloštevilnost ostankov zaradi izkoriščanja sekundarnih produktov. V tem smislu drobnice onemogočajo zanesljivo oceno velikosti takratnih lahko razumemo tudi osebke, ki ob zakolu niso presegali koz in ovc, prav tako pa tudi ugotavljanje razmerja med 12 mesecev starosti in so domnevno predstavljali presežek spoloma. Biometrično obdelani fragmenti (sl. 58) so sicer samcev. znotraj variacijske širine železnodobnih ovc in koz iz Stične Domače govedo je po številu najdb na drugem mestu, tik ter presegajo tiste iz sočasnih najdišč Karpatske kotline in za drobnico (sl. 60). Na osnovi navedenega se tako zdi ver-severne Italije, vendar pa bi bilo posploševanje omenjenih jetno, da je prav govedo najbolje zastopana vrsta v našem ugotovitev na celotno populacijo drobnice iz Bele Cerkve, vzorcu. Če ob tem upoštevamo še njegovo nesorazmerno zavoljo premajhnega števila najdb, neustrezno. Starost koz večjo maso v primerjavi z ostalimi domačimi živalmi, se zdi in ovc ob zakolu smo ocenjevali z analizo obrabe zob. Pri 40 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 Zob Stopnja obrabe Ocena starosti Bos taurus min-Me-max (N9 dp4 (*) 6-12 mesecev Epistropheus dp4 (*) 6-12 mesecev 1. dolžina corpus-a, vključujoč dens (LCDe) 121 (1) dp4 (*) 6-12 mesecev 2. širina facies articularis cranialis (BFcr) 91 (1) M1 6A 6-12 mesecev 3. najmanjša širina vretenca (SBV) 46 (1) M2 5A 1-2 leti M1 9A 1-3 leta Matacarpus M1 9A 1-3 leta 1. širina proksimalne epifize (Bp) 51 (1) M3 4A 2-3 leta 2. najmanjša širina diafize (SD) 27 (1) M3 9G 3-4 leta Metapodium M2 9A 3-6 let širina distalne epifize (Bd) 56 (1) M1 15A 4-8 let M1 15A 4-8 let Ox coxae M2 11G 4-8 let 1. dolžina acetabulum-a na obodu (LAR) 45 (1) M2 11G 4-8 let Femur M2 14A 6-8 let 1. (največja) globina caput femuris-a (DC) 36 (1) M3 16G nad 8 let Tibia 59 Analiza starosti živali ob zakolu glede na obrabo spodnjih 1. širina distalne epifize (Bd) 59 (1) (pred)meljakov pri ovcah/kozah ( Ovis aries in/ali Capra 2. globina distalne epifize (Dd) 41 (1) hircus). Stopnja obrabe zob in ocena starosti sta povzeti po Payne 1973. Za izjemo treh dp4 (*), ki pripadajo ovci, 60 Dimenzije izkopanih ostankov domačega goveda. Podani ločevanje med obema vrstama na zob ni bilo mogoče. so mediana (Me), variacijska širina (min–max) ter število meritev v oklepaju. Predstavljene dimenzije so povzete po von den Driesch 1976. Vse meritve so izražene v mm. njegova vodilna vloga v takratni živinoreji nesporna. Od-vrst upoštevajoč biometrijske razlike pa vzorec ni dovolj šte-sotnost rogov in fragmentiranost ostankov onemogočata vilčen, smo omenjene ostanke določili le kot Sus sp. Ocena ugotavljanje razmerja med spoloma pa tudi ocena velikosti starosti ob zakolu (na osnovi obrabe zob – po metodi, ki sta osebkov iz Bele Cerkve ni mogoča. Za kaj takega je samo jo predstavila Rolett in Chiu) sicer kaže na prevlado doma- šest izmerljivih fragmentov pač premalo. Izkopani metacar- čih prašičev. V kar sedmih (od devetih) primerih so namreč pus tako po velikosti sovpada s tistimi iz Stične, kjer naj bi ostanki pripadali subadultnemu ali pa mlademu adultnemu bila v železni dobi prisotna majhna do srednje velika oblika osebku, medtem ko je bil delež zob zrelih adultnih živali v goved, tibia pa s tistimi iz madžarskih železnodobnih naj-vzorcu le 28-odstoten. Gre torej za starostno strukturo, ki dišč, kjer je bilo govedo večje. Kljub majhnemu številu najdb kaže očiten vpliv človekove selekcije v prid pridobivanja naj-pa se zdi smiselno zaključiti, da so bili tudi pri govedoreji kvalitetnejšega mesa, ki ga zagotavljajo 1- do 3-letni osebki. izredno pomembni sekundarni produkti (mleko, vprežna Le–to pa je izvedljivo samo v primeru, da so živali rejene moč), saj so bile v vzorcu le kosti z že zraščenima epi- in (ostanki lovnih živali navadno kažejo bolj enakomerno za-diafizo, torej domnevno pripadajoče adultnim živalim. stopanost posameznih starostnih kategorij. Ocena velikosti železnodobnih prašičev iz Bele Cerkve je nemogoča, saj so Prašič je bil v vzorcu zastopan s 26 fragmenti kosti in zob izmerljivi le po ena spodnja čeljustnica in prvi spodnji meljak (sl. 61). Ker je ločevanje med domačim ( Sus domesticus) in ter trije tretji spodnji meljaki (sl. 62). Dolžina slednjih sicer divjim ( Sus scrofa) prašičem le na osnovi morfologije kosti in presega dolžino primerkov iz Stične, kjer so izkopali ostanke zob praviloma nemogoče, za oceno deleža vsake od obeh Zob Stopnja obrabe Starostna skupina Ocenjena starost M1 B/C subadultni 5/8 - 10/14 mesecev Sus cg. Domesticus min - Me - max (N) M1 zasnova subadultni 5/8 - 10/14 mesecev Mandibula M1 E mlad adultni 10/14 - 18/26 mesecev 1. dolžina niza meljakov (M8) 74 (1) M3 A mlad adultni 10/14 - 18/26 mesecev M3 A mlad adultni 10/14 - 18/26 mesecev Dens M3 zasnova mlad adultni 10/14 - 18/26 mesecev 1. dolžina M1 24 (1) M3 v izraščanju mlad adultni 10/14 - 18/26 mesecev 2. širina M1 16 (1) M2 E zrel adultni nad 18/26 mesecev 3. dolžina M3 34-34-37 (3) M3 B/C zrel adultni 4. širina M3 14-16-17 (1) 61 Ocena starosti živali ob smrti glede na obrabo spodnjih 62 Dimenzije izkopanih ostankov prašiča. Podani so meljakov pri prašiču (Sus sp.). Analiza temelji na navodilih, ki mediana (Me), variacijska širina (min–max) ter število meritev sta jih objavila Rolett in Chiu (1994). v oklepaju. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 41 Equus caballus min - Me - max (N) Vulpes vulpes min - Me - max (N) Dens Mandibula 1. dolžina P3 29 (1) 1. dolžina niza predmeljakov P1 - P4 (M11) 33 (1) 2. širina P3 15 (1) 1. dolžina niza predmeljakov P2 - P4 (M12) 28 (1) 3. dolžina M3 29 - 30,5 - 32 (2) 3. višina mandibule med P2 - P3 (M20) 11 (1) 4. širina M3 13 - 14 - 15 (2) Dens Metapodium 1. dolžina M1 15 (1) 1. širina distalne epifize (Bd) 48 (1) 2. širina M1 6 (1) 2. najmanjša širina diafize (SD) 25 (1) 64 Dimenzije izkopanih ostankov lisice. Podani so mediana 3. najmanjša globina diafize (DD) 32 (1) (Me), variacijska širina (min–max) ter število meritev v Phalanx I oklepaju. 1. širina proksimalne epifize (Bp) 47 (1) 2. najmanjša širina diafize (SD) 33 (1) je imel lov pomembnejšo vlogo predvsem pozimi in zgodaj 3. najmanjša globina diafize (DD) 20,5 (1) spomladi, pred regeneracijo čred domačih živali. Zanemar- ljiv delež srninih in pa odsotnost jelenjih ostankov v vzorcu 63 Dimenzije izkopanih ostankov konja. Podani so mediana (Me), variacijska širina (min–max) ter število meritev v tako preseneča, čeprav lahko (vsaj do neke mere) odraža oklepaju. tudi majhnost vzorca, posledično pa tudi njegovo omejeno majhnih prašičev primitivne rasti. Od treh C1 v vzorcu dva reprezentativnost. pripadata samici, eden pa samcu. Med domačimi živalmi sta po številu ostankov najslabše za- 7.3 Analiza vzorcev kamnin stopana konj ( Equus caballus) in pes ( Canis familiaris), ki s Igor Rižnar po sedmimi oziroma enim odstotkom vseh določljivih najdb (domnevno) niso imeli pomembnejše vloge. Podatki o di- Analiziranih je bilo 33 vzorcev z najdišče Bela Cerkev menzijah izmerljivih konjskih fragmentov so podani na sl. (sl. 65−70). Pri izboru vzorcev smo pazili, da so bili ti čim 63, medtem ko fragmentiranost pasjih ostankov meritev ni bolj raznoliki. V katalogu so izmed vzorcev, z risbo in fo-omogočala. Na osnovi navedenega je nemogoče tudi oce- tografijo, predstavljeni le kamniti odbitki, ki imajo retuše ali niti velikost železnodobnih konj in psov iz Bele Cerkve. Zelo sledi uporabe. verjetno je, da so konje gojili za vprego, tovorjenje in ježo, Med analiziranimi vzorci jih je osem iz črnega roženca, med pse pa kot hišne in čredne čuvaje ter kot pomoč pri lovu, njimi je G29. S petimi primerki jim sledijo odbitki iz temno vendar pa prisotnost sledov urezov na njihovih kosteh priča sivega do zelenkasto sivega roženca z radiolarji in sledo-o tem, da so tako konje kot pse (vsaj občasno) tudi jedli. Ker vi dolomitizacije, med njimi sta tudi G3 in G52. G10 je iz naj bi se uživanje psov v srednji Evropi zaključilo že v brona-srednje temno sivega roženca z radiolarji in sledmi dolo- sti dobi, je morda sled ureza na pasjem humerusu mogoče mitizacije. Štirje primerki pripadajo rjavkastemu rožencu, za povezovati z obrednim kosanjem ali ritualnim uživanjem katerega so značilni prosojnost, laminiranost ter beli, obi-psov. Določitev starosti v našem vzorcu zastopanih psov in čajno podolgovati in imbricirani alokemi. Trije so izdelani konjev ob poginu ni bila mogoča. Edino izjemo predstavlja-iz belega, mestoma sivkastega roženca z grobo površino ta konju pripadajoča tretji spodnji meljak, ki kaže na starost (G6), dva pa iz neprosojnega rdečega roženca z radiolarji mlajšo od (okrog) 30 mesecev ter popolnoma osificiran cal-ali planktonskimi foraminiferami, po eden pa iz svetlo sivega caneus, pripadajoč vsaj 3-letnemu osebku. neprosojnega in sivega roženca (Rižnar 2020). Lovne živali v vzorcu zastopata le spodnja čeljustnica lisice Večina kamnitih odbitkov ne kaže sledi uporabe oziroma ( Vulpes vulpes) in metapodij srne ( Capreolus capreolus). Po retuširanja. Retuše kot posledica uporabe so opazne na od-izraščenosti in obrabljenosti zob lahko sklepamo, da je pri- bitkih G7, G10 in na brusu G13. padala mandibula odrasli lisici (sl. 64). Ker se zdi malo verjetno, da bi lisice lovili z namenom pridobivanja mesa, lahko prisotnost njenih ostankov v vzorcu pripišemo varovanju lju-di, živine, morda perutnine ter z namenom pridobivanja ko- žuha. Tako slaba zastopanost lisičjih kosti/zob v vzorcu nikakor ne preseneča. Po drugi strani pa je bil lov na nedvomno številčnejšo in obilnejšo srnjad in jelenjad gotovo usmerjen v pridobivanje dodatnih količin mesa. Pričakujemo lahko, da 42 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 65 Odbitek črnega roženca tipa wackestone z radiolarji 68 odbitek prosojnega sivega do rjavega laminiranega (G29). roženca tipa mudstone do wackestone. 66 Artefakt iz olivno sivega roženca tipa wackestone (G3). 69 Odbitek svetlo sivega do belega roženca (G6). 67 Odbitek sivega nekoliko lisastega roženca tipa 70 Odbitek temno rdečega roženca tipa wackestone. wackestone (G10). Bela Cerkev, AAS 99, 2022 43 8Sklep Arheološko najdišče Bela Cerkev je bilo sistematično povezana z mogočnim gradiščem na Velikem Vinjem vrhu raziskano leta 2002. Nahajalo se je na ozki ravnini pod in je po vsej verjetnosti predstavljala občasno poseljen za-Vinjim vrhom, na levem bregu Krke. Območje je bilo selek, kmetijo. Najdišče bo treba ovrednotiti v širšem konte-pogosto poplavljeno, na vzhodnem delu najdišča je bil kstu najdišč, ki ležijo na trasi avtoceste. Krajevno in časovno kraški izvir. Poplave in kraški izvir oziroma njun vodostaj najbližje izmed njih so Dolge njive pri Beli Cerkvi, kjer so sta vplivala na ohranjenost in tloris arheoloških ostalin. odkrili ploščad iz pozne bronaste dobe in gomili iz starejše Stratigrafija na najdišču je bila monotona, prevladovali železne dobe. so sedimenti reke Krke. Izkopali in dokumentirali smo Po levem bregu Krke naj bi od prazgodovine naprej poteka-temelje objektov, ruševine in »tlakovanja« iz zaobljenih la prometna komunikacija. S komunikacijo in zgodovinskim apnencev, ki smo jih časovno umestili v starejšo žele-dogajanjem bi lahko povezali posamezne najdbe iz mlajših zno dobo. Zaplate tlakovanj (SE 92, SE 94, SE 95, SE 88, časovnih obdobij, kot npr. odlomek steklene zapestnice iz SE 91, SE 103, SE 104, SE 107) smo interpretirali kot utrdi-mlajše železne dobe (G63), žebljička za čevlje (G86–G87) iz tev, saj se ponekod nadaljujejo pod temelje. Uvrstili smo rimske dobe in mozaično jagodo iz 9. stoletja n. št. (sl. 50). jih v fazo 2 (gl. sl. 22). SE 92 se je nadaljevala pod te- melje oziroma SE 71, SE 91 pod SE 89 in SE 97 ter SE 103 = SE 108 pod SE 110. Radiokarbonske analize vzorcev oglja, izkopanega v ruševinah, oziroma med hišnim le- pom uvrščajo SE 73 z 88,1 % gotovostjo v čas od 896 do 749 pr. n. št. (sl. 53), SE 79 pa z 42,1 % gotovostjo v čas od 806 do 701 pr. n. št. in s 53,3 % gotovostjo v čas 695 do 539 pr. n. št. (sl. 54). Temelje oziroma eno vrsto v tehniki suhega zidu zgrajenih ploščatih kamnov (SE 71, SE 97) smo uvrstili v fazo 3 (gl. sl. 40). Dopuščamo mo- žnost, da gre v tej fazi ali za popravilo objektov ali za temelje, ki so nastali hkrati z utrditvijo. Gradnjo s sohami potrjujejo v bližini kamnitih linij oziroma temeljev (SE 70, SE 71, SE 87, SE 97, SE 96) izkopani ostanki tramov in lep z odtisi brun ter prepleta vej (SE 60, SE 73, SE 79, SE 90). Objekti v mlajši fazi 4 so bili zgrajeni s stojkami (gl. sl. 45). Med izkopanimi najdbami prevladujejo odlomki keramike iz mlajših obdobij starejše železne dobe (gl. sl. 50), stopenj kačaste in certoške fibule. Poleg odlom- kov keramike smo izkopali certoške fibule (II. (G65) in V. (G25) vrste po Teržanovi 1976), dolgonožno trakasto fibulo (G38), valjast bronast uhan (G68) in narebreno na- nožnico (G66). Tako keramičnim kot kovinskim odlom- kom najdemo analogije na drugih višinskih naselbinah dolenjske halštatske skupine in tudi širše. Na najdišču Bela Cerkev smo izkopali sledi nižinske nasel- bine. Iz arheoloških ostalin ne moremo sklepati, ali je bila stalno ali le občasno poseljena, prav tako ne moremo potrditi, da smo izkopali stanovanjske objekte. Naselbina je bila 44 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 9Bela Cerkev The archaeological site of Bela Cerkev was systematically At Bela Cerkev, we unearthed traces of a lowland settle-researched in 2002. It is located on a narrow plain bene- ment. We cannot conclude from the archaeological rema- ath Vinji vrh, on the left bank of the River Krka. The area ins whether it was permanently or occasionally settled nor was frequently flooded and a karst spring was found in can we confirm that we excavated dwelling structures. The the eastern part of the site. The floods and the karst spring settlement was connected to the mighty hill fort at Veliki or their water level influenced the preservation and gro-Vinji vrh and was most probably an occasionally populated und plan of archaeological remains. The stratigraphy at hamlet, or a farm. The site will need to be evaluated in the the site is monotonous, sediments of the Krka prevail. We wider context of sites that are located on the route of the unearthed and documented foundations of structures, motorway. The closest in place and time is the site of Dol-ruins, and „paving“ made of rounded limestones, whi- ge njive near Bela Cerkev, where a platform from the Late ch were chronologically classified into the Early Iron Age. Bronze Age and two tumuli from the Early Iron Age were Patches of paving (SU 92, SU 94, SU 95, SU 88, SU 91, SU discovered. 103, SU 104, SU 107) were interpreted as reinforcements From prehistory onwards, a traffic communication route su-since they continue under the foundations in places. They pposedly ran along the left bank of the Krka. Individual finds were classified into phase 2 (see Fig. 22). SU 92 continues from later periods, such as a fragment of a glass bracelet under the foundations or SU 71, SU 91 under SU 89, and from the Late Iron Age (G63), two shoe nails (G86–G87) SU 97 and SU 103 = SU 108 under SU 110. Radiocarbon from the Roman period, and a mosaic bead from the 9th analyses of samples of charcoal excavated in the ruins or century AD (Fig. 50), could be connected with this commu-among house plaster assign SU 73 into the time from 896 nication and historical happenings. to 749 BC with 88.1% certainty (Fig. 53), and SU 79 to the time from 806 to 701 BC with 42.1% certainty, and in the time from 695 to 539 BC with 53.3% certainty (Fig. 54). The foundations or one line of flat stones built in the dry wall technique (SU 71, 97) were assigned to phase 3 (see Fig. 40). We allow for the possibility that in this phase we could be dealing with either the renovation of structures or foundations that were made simultaneously with the reinforcement. The construction with beams is confirmed with beam remains excavated near stone li- nes or foundations (SU 70, SU 71, SU 87, SU 97, SU 96) and house plaster with impressions of logs and intertwi- ned branches (SU 60, SU 73, SU 79, SU 90). Structures in the younger phase 4 were built with posts (see Fig. 45). Fragments of pottery from younger periods of the Early Iron Age prevail among excavated finds (see Fig. 50) of stages of serpentine and Certosa fibulae. In addition to pottery fragments, Certosa fibulae of types II (G65) and V (G25) according to Teržan (1976), a long-footed bend bow fibula (G38), a cylindrical bronze earring (G68), and a ribbed anklet (G66) were excavated. Analogies for both pottery and metal fragments are found at other hilltop settlements of the Dolenjska Hallstatt group and wider. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 45 10Literatura Franciscejski kataster za Kranjsko, Arhiv Republike Slovenije. DULAR, J. 1993, Začetki železnodobne poselitve v osrednji Slove- www.arhiv.gov.si niji (Beginn der eisenzeitlichen Besiedlung in Zentralslowenien). ANSL − Arheološka najdišča Slovenije, 1974, Ljubljana. – Arheološki vestnik 44, 101–112. ANDRAE, R. 1973, Mosaikaugenperlen. Untersuchungen zur Ver- DULAR, J., S. CIGLENEČKI in A. DULAR 1995, Kučar. Železnodob-breitung und Datierung karolingerzeitlicher Millefioriglasperlen no naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri in Europa. – Acta Praehistorica et Archaeologica 4/1973 (1975), Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäu-101–198. dekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1. BOŽIČ, D. in S. CIGLENEČKI 1995, Zenonov tremis in poznoan- tična utrdba Gradec pri Veliki Strmici. – Arheološki vestnik 46, DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 247–277. 2000, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Krke. – Arheološki vestnik 51, 119–170. BREŠČAK, D. in J. DULAR 2002, Prazgodovinsko in poznoantično naselje Šumenje pri Podturnu (The prehistoric and late Roman DULAR, J., P. PAVLIN in S. TECCO HVALA 2003, Prazgodovin-settlement of Šumenje near Podturn). – Arheološki vestnik 53, ska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji. – Arheološki vestnik 54, 101–115. 159–224. BREŠČAK, D. 2015, Graves with weapons from Verdun near Sto- DULAR, J. in B. KRIŽ 2004, Železnodobno naselje na Cvingerju piče / Grobovi z orožjem z Verduna pri Stopičah. – V: J. Istenič, pri Dolenjskih Toplicah (Eisenzeitliche Siedlung auf dem Cvinger B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slo-bei Dolenjske Toplice). – Arheološki vestnik 55, 207–250. venia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem, Katalogi in mono-DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattze-grafije 41, 75–125. itlichen Nekropolen von Dolenjska. – Opera Instituti Archaeologici CALLMER, J. 1997, Beads and bead production in Scandinavia Sloveniae 6, Ljubljana. and the Baltic Region, ca. AD 600-1100; a general outline. – V: U. DULAR, J. 2008, Prazgodovinske lesne gradbene tehnike in nji-von Freeden, A. Wieczorek (ur.), Kolloquien zur Vor- und Frühge-hova terminologija. – Annales. Series historia et sociologia 18.2., schichte 1, 195–202. Koper, 337–348. DIZDAR, M. 2006, Nalazi staklenih narukvica latenske kulture u GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji Podravini. Glasarmringfunde der Latènekultur in der Podravina. – (Der Beginn der Hallstattzeit in Slowenien). – Arheološki vestnik Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 23/2006, 67–128. 24 (1975), 338–385. DJURIĆ, B. in I. PINTÉR 2001, Poročilo o rezultatih arheološkega GABROVEC, S. 1987, Dolenjska grupa. – V : A. Benac (ur.), Praisto-pregleda na potencialnem najdišču Bela Cerkev. − Novo mesto rija Jugoslavenskih zemalja V, Željezno doba, Sarajevo, 29–120. (neobjavljeno poročilo). GABROVEC, S. 1994, Stična I. Naselbinska izkopavanja (Siedlun-DRIESCH, A. v. d. 1976, A quide to the Measurement of Animal gsausgrabungen). – Katalogi in monografije 28, Ljubljana. Bones from Archaeological Sites. Peabody Museum Bulettin Har-vard University Press. GLEIRSCHER, P. 1997, Hallstattzeitliche Kleinfunde aus der Durez-za-Schachthöhle. – Neues aus Alt-Villach, Jahrbuch des Stadt-DULAR, A. 1978, Okras živalskih glav na posodah halštatskega museums 34, 31–53. obdobja Slovenije (Tierkopfschmuck aufGefassen der Hallstattzeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 29, 85–94. GRAHEK L. 2004, Halštatska gomila na Hribu v Metliki. – Arheološki vestnik 55, 111−207. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. – Dela SAZU 23/12, Ljubljana. GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika / Stična. Iron Age settlement pottery. – Opera Instituti Archaeolo-DULAR, A. 1991, Veliki Vinji vrh. – Prazgodovinska grobišča v gici Sloveniae 32. okolici Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo. / Die Vorgeschichtlichen Nekropolen in der Umgebung von Vinji vrh oberhalb von Bela GRAHEK, L. 2017, Nova odkritja grobov iz starejše in mlajše žele-Cerkev. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. zne dobe na Viru pri Stični / Newly discovered graves from the Early and Late Iron Age at Vir pri Stični. – Arheološki vestnik 68, DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrje-197–244. na prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. – Arheološki vestnik 42, 65–204. 46 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 GRANDA, S. 2007, Zgodovina Šmarjete in Bele Cerkve. – V: F. KRUH, A. 2003, Loke. - V: D. Prešeren (ur.) Zemlja pod vašimi Cvelbar in S. Granda (ur.), Šmarjeta in Bela Cer kev skozi stoletja, nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 179–180. Novo mesto, 51–163. KUŠLJAN, I. 1968, Spomini. – V: I. Pirkovič, Crucium, Rimska po-GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice 3. štna postaja med Emono in Neviodunom. / Die romische poststa-HOFMAN, B. 2018, Mozaične in členaste steklene jagode iz Do- tion zwischen Emona und Neviodunum, Situla 10, 103−119. lenje vasi pri Cerknici. – V: Nakit ostane. Dediščina, naš najdrago-LAZAR, I. 2006, Ilovica pri Vranskem. – Arheologija na avtocestah cenejši nakit. 8. Valičev muzejski dan, povzetki predavanj, Kranj. Slovenije 1, Ljubljana. HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lon-LOVENJAK, M. 2006, Rimski miljniki na Dolenjskem. – Rast 2 čenine, keramični arhiv. – Razprave filozofske fakultete, Ljubljana. (104), Rimske ceste in projekt avtocest, 39–47. HORVAT, M. 2003, Loka. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi MASON, P. 2003, Dolge njive pri Beli Cerkvi. – V: D. Prešeren (ur.), nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 177–178. Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, HORVAT, M. in J. SOKLIČ 2021, Loka 1 pri Beli Cerkvi. – Arheologi-Ljubljana, 119–121. ja na avtocestah Slovenije 92, Ljubljana. MASON, P. 2006a, Rimska poselitev pri Beli Cerkvi. – Rast 17, Rim-HÖFLER, J. 2016, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. − Lju-ske ceste in projekt avtocest: strokovni posvet, 55–57. bljana. http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja. MASON, P. 2006b, AC Kronovo−Smednik Poročilo o arheološkem pdf. izkopavanju na lokaciji Dolge njive. – Novo mesto (neobjavljeno KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt poročilo). / Novo mesto 2. Keltisch römisches Gräberfeld Beletov vrt. – Car-MASON, P. in A. TIRAN 2010, Bela Cerkev, Orešje, Vinji vrh pri Beli niola archaeologica 2. Cerkvi. – Varstvo spomenikov 46, 23. KNEZ, T. 1993, Novo mesto 3. Kapiteljska njiva. Knežja gomila MASON, P. in D. MLEKUŽ 2016, Negotiating space in the Early (Fürstengrabhügel). – Carniola Archaeologica 3. Iron Age landscape of south-eastern Slovenia: the case of Veliki KNIFIC, T. 2008, Predmeti orientalskega izvora z zgodnjesrednje-Vinji vrh. – V: I. Armit, H. Potrebica, M. Črešnar, P. Mason in L. Bü- veških najdišč v Sloveniji. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arhe-ster (ur.), Cultural Encounters in Iron Age Europe, Archaeolingua ološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino. / 38, Budapest, 95–120. Mittelalter. Archaologische Forschungen zwischen der Adria und MASON, P. 2018, From Crucium to Uinperch: new approaches to der Pannonischen Tiefebene, Ljubljana, 35–38. the Roman period in the middle Krka valley in eastern Slovenia. / KNIFIC, T. in Ž. ŠMIT 2018, Zgodnjesrednjeveško steklo na Slo-Od naselja Crucium do kraja Uinperch: novi pristopi k rimskemu venskem: študij sestave in jagode iz halofitskega stekla. Early me-obdobju v osrednji dolini reke Krke v vzhodni Sloveniji. – V: M. dieval glass in Slovenia: Analytical study and beads of plant-ash Janežič, B. Nadbath, T. Mulh in I. Žižek (ur.), Nova odkritja med glass. – Arheološki vestnik 69, 369–459. Alpami in Črnim morjem: rezultati raziskav rimskodobnih najdišč v obdobju med leti 2005 in 2015. /New Discoveries Between the KOMAC, B., K. NATEK in M. ZORN 2008, Geografski vidiki poplav Alps and the Black Sea Results From the Roman Sites in the Period v Sloveniji. – Geografija Slovenije 20. Between 2005 and 2015. In Memoriam Iva Mikl Curk, Monografije KOSI, M. 2009, Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Sloven-CPA 6, Ljubljana. skem. Primerjalna študija o neagrarnih naselbinskih središčih od MURKO, M. in I. CIGLAR 2012, Dolenje Kronovo. – Arheologija na zgodnjega srednjega veka do 13. stoletja. – Thesaurus memoriae avtocestah Slovenije 25, Ljubljana. Opuscula 1, ZRC SAZU Ljubljana. NASCIMBENE, A. 2009, Le Alpi Orientali nell‘etá del ferro (VII–V) KOVAČ, O. 2014, Orešje na Bizeljskem. – V: B. Teržan in M. Čre-secolo a. C. – Collana “L‘Album” 15. šnar (ur .), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slove-PARZINGER, H. 1988–1989, Hallstattzeitliche Grabhügel bei Do-nia, Katalogi in monografije 40, 505–514. brnič. – Arheološki vestnik 39/40, 529–635. KRIŽ, B. 1989, Gorenja gomila. – Varstvo spomenikov 31, 211. PAVLOVIČ, D. 2007, Grofove njive pri Drnovem. Halštatskodobna naselbina in gomila. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, KRIŽ, B. in P. PETERLE UDOVIČ 2002, Poročilo o arheoloških iz-Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana (neobjavljeno). kopavanjih na lokaciji Bela Cerkev na trasi AC Kronovo–Smednik. – Novo mesto (neobjavljeno poročilo). PAVLOVIČ, D. 2018, Gospa z uhani z Grofovih njiv pri Drnovem. / Lady with earrings from Grofove njive near Drnovo. – V: M. ČreKRIŽ, B. 2003, Draga pri Beli Cerkvi – antična nekropola. – Kata- šnar in M. Vinazza (ur), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste log razstave, Novo mesto. in železne dobe na Slovenskem: zbornik prispevkov v čast Bibi KRIŽ, B. 2019, Kapiteljska njiva. Način pokopa v starejši železni Teržan, Ljubljana, 353–366. dobi. Burial rite in the early iron age. – Carniola Archaeologica 8, PAYNE, S. 1973, Kill-off patterns in sheep and goats: the mandi-Dolenjski muzej. bles from Aşvan Kale. – Anatolian studies XXIII. KROMER, K. 1959, Brezje. – Arheološki katalogi Slovenije 2. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 47 PERŠE, J. 2007, Geografske in geološke značilnosti. – V: F. Cvelbar TERŽAN, B. 1994, 9., 18. in 19. sonda na prečnem nasipu gradi-in S. Granda (ur.), Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja, Novo šča. – V: S. Gabrovec, Stična I. Naselbinska izkopavanja / Siedlun-mesto, 13–26. gsausgrabungen, Katalogi in monografije 28, 120−138. PETRU, P. 1958–1959, Družinska vas. – Varstvo spomenikov 7, 302. TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2014, Poskus absolutnega datiranja PLENIČAR, M., U. PREMRU in M. HEREK 1976, Osnovna geološka starejše železne dobe na Slovenskem / Attempt at an absolute karta SFRJ 1: 100.000, list Novo mesto L 33–79. – Geološki zavod dating of the Early Iron Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar Ljubljana, Savezni geološki zavod, Beograd. (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalo-PIRKOVIČ, I. 1968, Crucium. Rimska poštna postaja med Emono gi in monografije 40, 703−724. in Neviodunom. / Die romische poststation zwischen Emona und Neviodunum. – Situla, Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani TICA, G. 1999, Kronovo–Smednik. – Poročilo o rezultatih eksten-10. Ljubljana. zivnega arheološkega pregleda. − Novo mesto (neobjavljeno poročilo). REIMER, P. J., E. BARD, A. BAYLISS, J. W. BECK, P. G. BLACKWELL, C. BRONK RAMSEY, C. E. BUCK 2013, “IntCal13 and Marine13 Ra-TOPLIČANEC, M. in G. TICA 2006, Rimska in prazgodovinska diocarbon Age Calibration Curves 0–50,000 Years cal BP.” − Ra-cesta pri Požarnicah. – Rast 17. Rimske ceste in projekt avtocest: diocarbon 55/4, 1869−1887. strokovni posvet, 53–54. ROLETT, B. in M. CHIU 1994, Age estimation of Prehistoric Pigs UDOVČ, K. 2009, Mačkovec pri Novem mestu. – Arheologija na (Sus scrofa) by molar Eruption and Attrition. – Journal of Archa-avtocestah Slovenije 8, Ljubljana. (http://www.zvkds.si/sites/www. eological Science 21. zvkds.si/files/uploads/files/publication/008_mackovec_pri_no- vem_mestu.pdf). ROZMAN, B. 2004, Keramika iz prazgodovinske naselbine v Kra- nju (Pavšlarjeva hiša). – Arheološki vestnik 55, 55–109. UDOVČ, K. 2018, Poznolatenska peč za žganje keramike s Ka- piteljskega hriba v Novem mestu. – V: Arheološki vestnik 69, STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete (Der vorgeschichtliche 209–226. Komplex von Šmarjeta). − Katalogi in monografije 10, Ljubljana. UDOVČ, K. 2022, Draga pri Beli Cerkvi. – Arheologija na avtoce- ŠIFRER, M. 1981, Fizičnogeografske značilnosti poplavnih obmo-stah Slovenije 101, Ljubljana. čij v porečju Krke. – Geografski zbornik XX, 97–131. URLEB, M. 1958–59, Draga. – Varstvo spomenikov VII, 303. ŠRIBAR, V. 1958–1959, Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v Beli Cerkvi. Notausgrabung eines antiken Hafens in Bela VERBIČ, T. 2002, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na Cerkev. – Arheološki vestnik, IX-X, 3/4, 251–270. najdišču Bela Cerkev. – Novo mesto (neobjavljeno poročilo). ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi visokosrednjeveške kuhinje s VERBIČ, T. 2011 , Poročilo o opravljenih arheoloških izkopavanjih kamniškega gradu Mali Kamnik. – Arheološki vestnik 58, 375–404. na lokaciji Libna – Sv. Marjeta, parcelah št. 88/1, k. o. Stari grad (EŠD 323), Ljubljana. − Ljubljana (neobjavljeno poročilo). TECCO HVALA, S., J. DULAR in E. KOCUVAN 2004, Železnodob- ne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der VINSKI GASPARINI, K. 1987, Grupa Martijanec – Kaptol. – V: A. Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36, Ljubljana. Benac (ur.), Praistorija Jugoslavenskih zemalja V, Željezno doba, Sarajevo, 182–232. TECCO HVALA, S. 2007, Women from Magdalenska gora. – V: M. Blečić et al. (ur.), Scripta Praehistorica in Honorem Biba Teržan, VOJAKOVIĆ, P., M. NOVŠAK, T. ŽERJAL, T. VERBIČ, J. KRAJŠEK in Situla 44, 477–490. J. HRUSTEL 2011, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah : na lokaciji Ljubljana − stanovanjska soseska Tribuna (december TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura 2007–november 2008). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. Social structure and burial rites of the Iron Age community. – Opera VOJAKOVIĆ, P., S. PORENTA in B. TOŠKAN 2014, Novo odkritje Instituti Archaeologici Sloveniae 26. prazgodovinske poselitve ob vznožju gradišča Sv. Marjeta na Libni / New discovery of a prehistoric dwelling below the hillfort TECCO HVALA, S. 2017, Molnik pri Ljubljani v železni dobi. The of Sv. Marjeta on Libna. – Arheološki vestnik 65, 101–121. Iron Age site at Molnik near Ljubljana. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36. VOLKEN, M. 2011, Les clous de chaussure du site de Pfyngut. – V: O. Paccolat (ur.), Pfyn/Finges, évolutiuon dʼun terroir de la TERŽAN, B. 1974, Halštatske gomile iz Brusnic na Dolenjskem. / plaine du Rhône: le site archéologique de ˮPfyngutˮ, Cahiers dʾ Die hallstattzeitlichen Grabhügel aus Brusnice bei Novo mesto. – Archéologie Romande 121, Archaeologia Vallesiana 4, 315–391. V: Varia archaeologica, Posavski muzej Brežice 1, 31–66. WINDL, H. 1975, Das La Tène- und kaiserzeitliche Gräberfeld von TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula. – Arheološki vestnik 27, Mihovo (Unterkrain – Dolenjsko). – Neobjavljena disertacija / Un-317–537. published PhD thesis, Universität Wien. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer- ŽIŽEK, P. 2003, Hajndl pri Ormožu. – V: D. Prešeren (ur.) Zemlja skem. / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in mo-pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljublja-nografije 25, Ljubljana. na, 148–149. 48 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 11Katalog stratigrafskih enot SE 1 – kv. E/–46, H–L/2–45 3 odlomke rimske in 10 odlomkov novoveške keramike. Čvrst, temno rjav (10 YR 3/2) zemljen depozit z 10 % manj- Interpretacija: naplavinski sediment reke Krke. ših kamenčkov. Debelina je 0,28 m. Interpretacija: ruša. SE 6 – kv. H/3–6 SE 2 – kv. E/–46, H–L/2–45 Gnetljiv, rjav (10 YR 4/3) zemljen depozit s 5 % kamnov, Čvrst, temno rjav (10 YR 3/2) zemljen depozit s 30 % manj- vel. 0,01 × 0,05 m. Nad depozitom je bila 0,03 m debela ših kamenčkov (vel. 0,001 × 0,003 m). Na globini 0,47 m peščena plast, ki je bila posledica poplav. Interpretacija: je bilo v kv. H/3 5 večjih kamnov, vel. od 0,18 × 0,22 m do naplavinski sediment reke Krke. 0,33 × 0,32 m. Interpretacija: ornica. SE 7 – kv. H/22–25 SE 3 – kv. H/9–16; I–K/11–15 Čvrst, temno rjav (10 YR 3/4) zemljen depozit brez grobih Čvrsta, oranžnorjava (10 YR 5/8) peščena zemlja. Pojavila vključkov, debeline 0,43 m. V depozitu je bilo veliko organ- se je na globini 0,10 do 0,20 m v kv. H/9 in se izklinila na skih snovi. Interpretacija: naplavinski sediment reke Krke. globini 0,52 m v kv. H/16. V njej smo izkopali sodobno SE 8 – kv. H/14 do H/16 keramiko in gradbeni material. Zapolnjevala je vkop SE 9. Sivorjav grušč, pomešan s peskom. V njem smo izkopali Interpretacija: sodobno nasutje zaradi razlitja olja oziroma 1 odlomek novoveške keramike, opeko in odlomek stekla. mazuta. Interpretacija: sodobno nasutje ob izlitju nafte. SE 9 – kv. H/9–16, I–K/11–15 SE 10 – kv. I–K/2–34 V tlorisu in profilu nepravilne oblike. Vkop je bil različne Gnetljiv, močno rjav (7.5 YR 4/6) zemljen depozit brez debeline. Zapolnjen je bil bil s SE 3 in SE 8. Interpretacija: vključkov. Debel je cca 0,65 m. V njem smo izkopali 24 sodobni strojni izkop zaradi razlitja nafte, olja ali mazuta. odlomkov prazgodovinske, 8 rimske, 5 srednjeveške in 7 nedoločljivih odlomkov keramike. Interpretacija: naplavinski sediment reke Krke. SE 11 – kv. H/15–H/23 Gnetljiv, rjav (10 YR 4/3) zemljen depozit. Interpretacija: polnilo vkopa SE 12 – PTT jarek oziroma kabel. SE 12 – kv. H/15–H/23 Vkop, v tlorisu pravokotne oblike, širne 0,6 m. Interpretaci-ja: vkop za SE 11 – PTT jarek oziroma kabel. SE 13 – kv. E/6–45 Čvrst, temno rumenkasto rjav (10 YR 4/4) zemljen depozit s 15 % kamnov, vel. 0,05 × 0,05 m. V plasti smo izkopali 109 odlomkov prazgodovinske, 89 odlomkov rimske, 140 kosov srednjeveške in 16 odlomkov novoveške keramike, odbitek, SE 4 – kv. H/3–7 12 kosov opeke, 1 steklo in 45 živalskih kosti. Interpretacija: Čvrst, temno rjav (10 YR 4/3) zemljen depozit s 5 % naplavinski sediment Krke. drobcev oglja in 10 % kamenčkov, vel. od 0,01 × 0,01 m do 0,03 × 0,04 m. Interpretacija: naplavinski sediment reke SE 14 – kv. H–L/2–44 Krke. Čvrst, temno rumenkasto rjav (10 YR 4/4) zemljen depozit z drobnimi (5–10 mm) velikimi kamenčki. V plasti smo izko- SE 5 – kv. I–K/2–34 pali 4 odlomke rimske in 5 odlomkov novoveške keramike Gnetljiv, rdečkasto rjav (7.5 YR 4/4) zemljen depozit. Na ter 27 kosov opeke. Interpretacija: ornica. globini 0,60 do 0,80 m se je v kv. H/17 pojavila prazgo- dovinska keramika, v kv. H/23 pa na globini med 0,7 do 0,8 m. V plasti smo izkopali 139 odlomkov prazgodovinske, Bela Cerkev, AAS 99, 2022 49 SE 16 – kv. K/31 SE 20 – kv. J/21 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,5 × 0,4 m in glo- Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,68 × 0,60 m. V bine 0,13 m. Zapolnjen je bil bil z ožgano zemljo, ogljem profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen in zemljo (SE 15). Ožgana glina je bila bolj intenzivna na je bil bil s čvrstim, temno rjavim (10 YR 4/4) zemljenim vzhodni strani. Vkopan je bil v SE 5. Interpretacija: kurišče. depozitom z 1 % drobcev oglja in 5 % manjših kamenčkov (SE 19). Interpretacija: jama. SE 18 – kv. K, J/17 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1,14 × 1,11 m. V pro- filu nismo opazili spremembe v barvi in teksturi. Zapolnjen je bil bil s čvrstim, sivorjavim zemljenim depozitom z 1 % drobcev oglja in 5 % manjših kamenčkov, vel. od 1 × 2 mm do 5 × 5 mm (SE 17). Interpretacija: vkop, naraven. SE 22 – kv. K/29 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1,30 × 0,60 m. V profilu je bil nepravilne oblike in globine od 0,55 m do 0,78 m. Zapolnjen je bil bil s čvrstim, rjavim (10 YR 4/3) zemljenim depozitom, s 5 % kamenčkov, vel. 1–5 mm (SE 21). V polnilu smo izkopali drobce oglja in odlomke prazgodo- vinske keramike. Interpretacija: jama. 50 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 SE 24 – kv. K/29 SE 28 – kv. J/27–28 Vkop v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,61 × 1,55 m. Vkop v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,9 × 1,05 m. Orientiran je bil severozahod−jugovzhod, zaključil se je v Zapolnjen je bil s čvrstim rjavim (10 YR 4/3) zemljenim profilu. Zapolnjen je bil s čvrstim, temno rumenkasto rjavim depozitom, pomešanim z ožgano glino in ogljem (SE 27). (10 YR 3/4) zemljenim depozitom z 2 % drobcev oglja in Večja koncentracija prežgane gline in oglja je bila v za- 2 % manjših kamenčkov (SE 23). Interpretacija: jama. hodnem delu. V njem smo izkopali 0,5 kg ožgane gline. Interpretacija: kurišče. SE 26 – kv. K/30 Vkop v tlorisu nepravilne oblike, z merami 1 × 0,90 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,29 m. Dno vkopa SE 32 – kv. K/32 je bilo zaobljeno. Zapolnjen je bil s čvrstim temno rumen- Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1,23 × 0,75 m. kasto rjavim (10 YR 4/4) zemljenim depozitom z 1 % drob- Orientiran je bil zahod−vzhod. Zapolnjen je bil s čvrstim, cev oglja in 3 % kamenčkov (SE 25). V SE 25 smo izkopali rumenkasto rjavim (10 YR 4/4) zemljenim depozitom z 1 % prazgodovinsko keramiko. Interpretacija: jama. drobcev oglja in 3 % manjših kamenčkov (SE 31). V profilu ni bilo opazne spremembe. Interpretacija: jama, naravna. SE 35 – kv. J–K/34 Čvrst, rjav (10 YR 4/2) zemljen depozit z 1 % kamenčkov, vel. 3 × 5 mm. Podoben je SE 5 in SE 13. Interpretacija: naplavinski sediment Krke. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 51 SE 30 – kv. J/31 Vkop v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,33 × 0,23 m. Orientiran je bil jugozahod−severovzhod. V profilu je bil banjaste oblike in globine od 0,10 do 0,20 m. Zapolnjen je bil čvrstim, temno sivorjavim (10 YR 4/2) zemljenim depozitom (SE 29). V polnilu nismo izkopali najdb. Interpretacija: stojka. SE 36 – kv. J/18 Gnetljiv, rjav (10 YR 4/3) zemljen depozit, pomešan z ožga- no glino oziroma lepom, z merami 1,3 × 1,2 m in globine 0,07 m. V njem smo izkopali 36 odlomkov prazgodovinske keramike in 12 kosov lepa. Depozit je bil orientiran seve- rozahod–jugovzhod. Vkopan je bil v SE 5. Interpretacija: ruševine. SE 34 – kv. K/30 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,4 × 0,3 m. SE 37 – kv. I–J/15–17 Orientiran je bil vzhod−zahod. Zapolnjen je bil z gnetlji- Linija različno velikih nezaobljenih kamnov – manj- vim, rjavim (7.5 YR 4/3) zemljenim depozitom (SE 33). Na ši vel. 0,05 × 0,06 m, srednji 0,15 × 0,14 m in veliki od sredini SE 33 je bil kamen, vel. 0,21 × 0,10 m. Drugačna 0,33 × 0,19 m do 0,85 × 0,46 m. V dolžino je merila 2,5 m obarvanost zemlje je po vsej verjetnosti posledica spiranja in v širino od 1,34 m do 0,35 m. Linija je bila orientirana oziroma preperevanja kamna. Približno 0,45 m severoza- severozahod−jugovzhod. V SE smo izkopali 12 odlomkov hodno od polnila se je nahajala večja koncentracija oglja. prazgodovinske keramike. Vkopan je bil v SE 5. Interpreta- Interpretacija: jama, naravna. cija: slabo ohranjene ruševine temeljev. 52 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 SE 39 – kv. J/24–25 SE 41 – kv. K/31 Vkop v tlorisu nepravilne oblike, z merami 2,5 × 2,3 m. Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1 × 0,44 m. Orienti- Orientiran je bil severovzhod−jugozahod. V profilu je bil ran je bil vzhod−zahod. Vkop je bil plitev, brez profila. Za-nepravilne oblike in globine od 0,30 do 0, 55 m. Zapol- polnjen je bil s čvrstim, rjavim zemljenim depozitom s 3 % njen je bil s čvrstim temno rjavim (10 YR 3/3) zemljenim kamenčkov in 1 % drobcev oglja ter ožgane gline (SE 40). depozitom z drobci oglja in 10 % srednje velikih kamenčk- Interpretacija: jama, naravna. ov, vel. od 1 × 2 do 5 × 5 mm (SE 38). Vkopan je bil v SE 5. Interpretacija: jama. SE 43 – kv. J/10 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,25 × 0,23 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,02 m. Orientiran je bil severozahod−jugovzhod. Zapolnjen je bil s čvrstim, temno rumenkasto rjavim (10 YR 4/4) zemljenim depozi- tom s 25 % srednje velikih kamenčkov, vel. od 1 × 1 mm do 5 × 4 mm (SE 42). V jugozahodnem delu vkopa je bila večja koncentracija oglja. Interpretacija: stojka. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 53 SE 45 – kv. K/9 SE 47 – kv. J–K/9–8 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,15 × 0,18 m. V Linija različno velikih apnenčevih kamnov, največji so bili profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen je vel. od 0,28 × 0,36 m do 1,3 × 0,85 m. Orientirani so bili bil s čvrstim, temno rumenkasto rjavim (10 YR 4/4) zemlje- zahod−vzhod. Med SE 47 smo izkopali 72 odlomkov praz- nim depozitom, ki je vseboval 20 % srednje velikih ka- godovinske keramike, 30 kosov ožgane gline in 7 živalskih menčkov, vel. 1 × 2 mm (SE 44). Na vrhu in v sredini polnila kosti. Kamniti bloki so ležali v neposredni bližini in na SE 66 je bilo skoncentrirano oglje. Interpretacija: stojka. ter prav tako med SE 5. Interpretacija: prikotalili naj bi se s pobočja in so posledica bočne erozije. SE 48 – kv. J – K/34 Čvrst, rjav zemljen depozit z 1 % manjših kamenčkov, vel. 5 × 4 mm. Interpretacija: naplavinski sediment Krke. SE 49 – kv. G–H/27–28 Linija različno velikih (od 0,14 × 0,14 m do 0,69 × 0,37 m) kamnov, z merami 4,3 × 0,7 m. V plasti smo izkopali 11 odlomkov prazgodovinske keramike. V profilu so bili vidni v SE 5. Interpretacija: tlakovanje oziroma utrditev. SE 46 – kv. K/12 Gnetljiv, rjav zemljen depozit z 10 % drobcev oglja, z me- rami 1,2 × 1 m. Večja koncentracija oglja je bila v jugovzhodnem vogalu. Depozit so v ovalni obliki obdajali manjši kamni. V njem smo izkopali 14 odlomkov prazgodovinske keramike. Po čiščenju oziroma strganju ni bilo opaziti nobenega vkopa, prav tako so se odstranili tudi kamni. Interpretacija: naravni sediment. 54 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 SE 51 – kv. K/8 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,20 × 0,16 m. V profilu je bil U-oblike z ravnim dnom in globine 0,17 m. Orientiran je bil severozahod−jugovzhod. Zapolnjen je bil z gnetljivim, rjavim (10 YR 4/3) zemljenim depozitom z 10 % majhnih kamenčkov in 3 % drobcev oglja (SE 50). Vkopan je bil v SE 5. Interpretacija: stojka. SE 55 – kv. J/8–9 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,15 × 0,19 m. Orientiran je bil severovzhod−jugozahod. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen je bil s čvrstim temno rjavim (10 YR 3/3) zemljenim depozitom z veliko oglja in s 3 % manjših kamenčkov, vel. 1 × 2 mm (SE 54). Vkopan je bil v SE 5. Interpretacija: stojka. SE 53 – kv. J/8 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,19 × 0,17 m. Orientiran je bil sever−jug. V profilu je bil U-oblike z ravnim dnom in globine 0,29 m. Zapolnjen je bil s čvrstim rjavim (10 YR 5/3) zemljenim depozitom, ki je vseboval 5 % manjših kamenčkov in drobce oglja (SE 52). Vkopan je bil v SE 5. Interpretacija: stojka. SE 57 – kv. K/2–3 Vkop v tlorisu linearne oblike, z merami 0,41 × 1,9 m, na- daljeval se je izven izkopnega polja v vzhodni profil. Zapolnjen je bil z gnetljivim, temno rjavim (10 YR 3/3) peščenim depozitom, z večjimi (od 0,01 × 0,02 m do 0,04 × 0,03 m) kamni (SE 56). Interpretacija: naravni jarek. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 55 SE 59 – kv. J/7 Vkop v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,2 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,11 m. Zapolnjen je bil s čvrstim, rjavim (10 YR 4/3) zemljenim depozitom z 10 % kamenčk-ov, vel. 1 × 3 mm, in drobci oglja ter lepa (SE 58). Vkopan je bil v SE 5. Interpretacija: stojka. SE 47, SE 60, SE 70, SE 86, SE 87 SE 62 – kv. K/6 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,2 × 0,21 m. Vkop ni imel profila. Orientiran je bil severozahod−jugovzhod. Zapolnjen je bil s čvrstim, temno rjavim (10 YR 3/3) zemlje- nim depozitom z 10 % kamenčkov, velikosti od 1 × 2 mm do 5 × 5 mm (SE 61). Interpretacija: vkop, naraven. SE 60 – kv. K/11 Čvrst, rjav (10 YR 4/3) zemljen depozit z manjšimi kamenč- ki, vel. 5 × 5 mm in drobci oglja. V njem so bile vidne sledi SE 65 – kv. J/3–4 korenin. Pojavil se je 0,94 m pod današnjo hodno površi- Rahel, rjav (10 YR 4/3) peščenozemljen depozit, z merami no. V njem smo izkopali 544 odlomkov prazgodovinske 4,30 × 0,7 m. Vseboval je 40 % manjših, vel. 1 × 2 mm keramike (G9–G12, G14–G24), 1 svitek (G23), ročaj pekve in 10 % večjih, vel. 5 × 10 mm kamenčkov. V njem smo (G18) in kamnit brus (G13), 3 kg ožgane gline oziroma izkopali 3 odlomke prazgodovinske keramike (G27), 1 od- hišnega lepa, 82 živalskih kosti in 3 žgane kosti. Interpreta-lomek rimske in novoveške keramike. Interpretacija: nanos cija: ruševine. potoka, sediment kraškega izvira. 56 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 SE 64 – kv. I–K/3 Vkop v tlorisu nepravilne pravokotne oblike, dolžine 10 m in širine 0,45 do 1 m. Zapolnjen je bil s čvrstim, temno rumenkasto rjavim (10 YR 4/4) zemljenim depozitom, ki je vseboval drobce oglja in železove okside (SE 63). V njem smo izkopali 5 odlomkov prazgodovinske keramike in 1 opeko. Interpretacija: drenažni jarek. SE 66 – kv. I–K/5 do 11 Čvrst, rjav (10 YR 4/3) zemljen depozit z 10 % drobcev oglja in manjšimi kamenčki, vel. od 1 × 3 mm do 30 × 20 mm in sledmi ožgane gline. V plasti smo izkopali 620 odlomkov prazgodovinske keramike, 3 kamnite odbite (G28–G29), 2 kg ožgane gline oziroma hišnega lepa, 93 živalskih kosti, 2 zoba in 5 žganih kosti. Poleg odlomkov keramičnih posod (G30–G37) smo izkopali tudi bronaste fibule (G25, G38, G65). Interpretacija: prazgodovinska kulturna plast oziroma hodna površina. SE 69 – kv. K/3 Gnetljiv, sivorjav (2.5 Y 4/1) zemljen depozit z 1 % manj- ših kamenčkov, vel. od 1 × 1 mm do 5 × 5 mm, z merami 1,3 × 0,7 m. Začel se je 0,7 m pod današnjo hodno povr- šino. Orientiran je bil severozahod−jugovzhod. V njej smo izkopali 1 odlomek prazgodovinske keramike in 2 živalski kosti. Interpretacija: naplavinski sediment kraškega izvira. SE 68 – kv. J/9 SE 70 – kv. I/9 Vkop v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,14 m. V profilu Temelji z od 0,03 × 0,03 do 0,10 × 0,12 m veliki kamni, v je bil banjaste oblike in zelo plitev, globok 0,06 m. Zapol- tlorisu pravokotne oblike, z merami 0,6 × 0,65 m. Ori- njen je bil s čvrstim temno rumenkasto rjavim zemljenim entirani so bili severovzhod−jugozahod. Med njimi smo depozitom s 5 % manjših kamenčkov, vel. 1 × 1 mm in izkopali 3 odlomke prazgodovinske keramike in 11 kosov drobci oglja (SE 67). Interpretacija: stojka. ožgane gline. Interpretacija: temelji. SE 71 – kv. J/8–9 Temelji z od 0,07 × 0,03 do 0,04 × 0,47 m veliki delno zaobljeni kamni, v tlorisu nepravilne oblike, z merami 1,5 × 1,2 m. SE 71 leži na SE 92. Interpretacija: temelji. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 57 SE 72 – kv. I/17 SE 76 – kv. K–J/4 Čvrsta, temno sivkasto rjava (10 YR 4/2) muljasta ilovica. Na Gnetljiva, rumenkasto rjava (10 YR 5/4) peščena zemlja območju, velikem 1,1 × 0,3 m, je bila razsuta posoda (G39). z drobci oglja in 3 % ožgane zemlje. V dolžino je meril Interpretacija: plast. 3,9 m, njegova širina je variirala od 0,7 do 2,65 do 1,5 m, SE 115 – kv. K/8–9 debelina je bila 0,27 m. Orientiran je bil sever−jug. Nahajal Vkop v tlorisu okrogle oblike s premerom 3,8 m. Zapol-se je 1,14 m pod današnjo hodno površino. Interpretacija: njen je bil s prežgano zemljo oziroma hišnim lepom črne naplavinski sediment Krke. in rdeče barve ter drobci oglja (SE 73). V profilu je bil nepravilne oblike in globine 0,44 m. V polnilu smo izkopali 195 odlomkov prazgodovinske keramike (G40–G50), 34 kg ožgane gline oziroma hišnega lepa in 45 živalskih kosti, od tega 9 žganih. Na nekaterih kosih lepa so bili vidni odtisi vej. SE 73 se je nahajal pod SE 47 in SE 66, v SE 75. Interpretacija: ruševina. SE 78 – kv. I–K/17 Vkop v tlorisu nepravilne oblike, z merami 8,95 m in širino od 0,35 do 0,2 m. Zapolnjen je bil s čvrstim, temno sivkasto rjavim ilovnatim depozitom, ki je vseboval 1 % drobcev oglja (SE 77). Vidni so bili ostanki preperevanja korenin, debelina polnila je bila 0,25 m. SE 79 – kv. K/6–7 SE 74 – kv. K–J/5–6 Linija prežgane zemlje oziroma hišnega lepa rdeče in črne Rahel, svetlo olivno rjav (2.5 Y 5/3) peščen depozit, z me- barve. Orientirana je bila jugozahod−severovzhod. Manjša rami 0,5 × 6 m. Depozit je vseboval 1 % kamenčkov, veliko- koncentracija se razteza v 2 m dolgem in od 0,3 do 0,7 m sti 1 × 1 mm. Interpretacija: naplavinski sediment Krke. širokem pasu, večja koncentracija lepa pa v 2,6 m dolgem in od 0,3 do 0,9 m širokem pasu. V SE 79 smo izkopali 14 odlomkov prazgodovinske keramike, 1 odlomek rimske in 4,5 kg ožgane gline oziroma hišnega lepa. SE 79 je bil vkopan v SE 75. Interpretacija: ruševine. SE 75 – kv. I–K/4–11 Čvrsta, temno sivkasto rjava (10 YR 4/2) muljasta ilovi- ca z drobci oglja in 1 % kamenčkov, vel. 1 × 1 mm. SE je bil podoben SE 66. V SE 75 smo izkopali 313 odlomkov prazgodovinske keramike (G51, G54–G62), 2,5 kg ožgane gline in 134 živalskih kosti, stekleno zapestnico (G63), br. nanožnico (G66) in kamnita odbitka (G52, G53). Interpre- tacija: kulturna plast. 58 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 SE 80 – kv. I/16–17 SE 83 – kv. I/4 Čvrst, temno rumenkasto rjav (10 YR 4/4) zemljen depozit Depozit je bil sestavljen iz različno velikih kamnov. Manj- s 5 % kamenčkov vel. od 0,01 × 0,01 m do 0,07 × 0,05 m. ši kamni so bili velikosti od 0,05 × 0,03 m, srednje veliki Depozit je v dolžino meril 4,30 m in v širino od 0,47 do 0,12 × 0,08 m ter veliki 0,23 × 0,13 m. Dolžina depozita je 0,95 m. Orientiran je bil jugozahod−severozahod. Inter- bila 2,8 m in širina od 0,3 do 0,5 m. Orientiran je bil seve-pretacija: posledica bočne erozije. rovzhod−jugozahod. Interpretacija: naraven depozit, grušč oziroma razdrobljena skala. SE 81 – kv. J–K/37 Depozit srednje velikega in velikega kamenja, ki se razteza SE 84 – kv. K/4–5 v južnem delu kv. K/37 in v severnem delu J/37. Njego- Depozit je bil sestavljen iz velikih od 0,33 × 0,46 m do ve mere so bile 4,10 × 2,15 m. Manjši kamni so veliko- 0,7 × 0,5 m kamnov. Dolžina depozita je bila 4,7 m in širina sti 0,07 × 0,06 m, srednje veliki 0,13 × 0,16 m ter veliki od 0,2 do 0,9 m. Orientiran je bil jugozahod−severovzhod. 0,48 × 0,36 m. Interpretacija: posledica bočne erozije. Kamni so se nahajali 1,10 m pod današnjo hodno površino. Interpretacija: posledica bočne erozije. SE 82 – kv. K/11 Depozit z merami 1,5 × 0,3 m so sestavljali delno zaobljeni kamenčki. Orientirani so bili jugozahod−severovzhod. Med SE 87 – kv. I–J/11 kamni smo izkopali 10 odlomkov prazgodovinske keramike Depozit je bil sestavljen iz kamnov, velikosti od (G69), 2 živalski kosti. Interpretacija: tlakovanje. 0,26 × 0,20 m do 0,05 × 0,06 m. Depozit je bil oblike pravokotnika, ki pa ni bil povsod enakomerno zapolnjen s kami. V dolžino je meril 3,50 m, v širino pa 1,2 m. Interpretacija: temelji. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 59 SE 85 – kv. J/2–3 SE 88 – kv. I–J/7–8 Sledi depozita rdeče in črne prežgane zemlje oziroma Depozit je bil sestavljen iz različno velikih kamnov. Majhni hišnega lepa z drobci oglja. Vkop je bil v tlorisu nepravilne kamni so bili velikosti 0,04 × 0,03 m, srednje veliki približno oblike z merami 1,65 × 0,65 m. V profilu je bil banjaste oblike 0,08 × 0,09 in veliki 0,19 × 0,11 m. Manjši in srednje veliki in globine 0,06 m. Najdaljša linija lepa je merila 0,49 × 0,3 m. kamni so bili zaobljeni, na jugovzhodni in severozahodni V njem smo izkopali 4 živalske kosti in 14 kosov ožgane strani so bili omejeni z velikimi kamni. Depozit, v tlorisu zemlje oziroma hišnega lepa. Po poglobitvi se je izkazalo, da nepravilne oblike, je v dolžino meril 3,15 × 2,75 m. Med gre za dobro ohranjeno kurišče. Interpretacija: kurišče. kamenjem smo izkopali 10 odlomkov prazgodovinske keramike in 2 živalski kosti. Interpretacija: tlakovanje. SE 89 – kv. J–K/9 Depozit je bil sestavljen iz delno zaobljenega kamenja, velikosti od 0,04 × 0,08 do 0,16 × 0,11 m. Depozit je v dolžino meril 2,8 m in v širino 1,2 m. Orientiran je bil severozahod–jugovzhod. Med kamenjem smo izkopali 18 odlomkov prazgodovinske keramike (G70), 2 živalski kosti in 2 kosa ožgane gline oziroma hišnega lepa. Interpretaci- ja: tlakovanje. SE 86 – kv. J/9 SE 90 – kv. K/6–7 Depozit je bil sestavljen iz delno zaobljenega kamenja veli- Linija prežgane zemlje oziroma hišnega lepa. Večji kosi kosti od 0,04 × 0,05 do 0,22 × 0,15 m. Depozit je v dolžino lepa so bili veliki 0,08 × 0,04 m, manjši pa 0,03 × 0,02 m. meril 2,85 m in v širino 1,4 m. Med kamenjem smo izkopali Bolje ohranjen zahodni del je v dolžino meril 1,4 m, v širino 37 odlomkov prazgodovinske keramike in 12 živalskih kosti. 0,14 m, vzhodni pa 1,2 m v dolžino in v širino 0,15 m. V Interpretacija: tlakovanje. plasti smo izkopali 56 odlomkov prazgodovinske keramike (G71–G82), 18 kg ožgane gline oziroma hišnega lepa in 22 živalskih kosti. Interpretacija: ruševine. 60 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 SE 92a – kv. J/8 Depozit je bil sestavljen iz zaobljenega, srednje velikega kamenja, vel. od 0,02 ×0,03 m do 0,16 × 0,09 m. Depozit je v dolžino meril 1,16 m, v širino pa 1 m. V južnem delu depozita so se nahajali večja kosa lepa in keramika. Depo- zit se je nadaljeval pod SE 71. Interpretacija: tlakovanje. SE 92b – kv. K/8 Depozit je bil sestavljen iz srednje velikega delno zaob- ljenega in zglajenega kamenja. Kamni so bili velikosti od 0,04 × 0,05 m, 0,11 × 0,06 m ter veliki od 0,51 × 0,51 m. Depozit je v dolžino meril 1,05 m in v širino 0,75 m. Inter- pretacija: tlakovanje. SE 91 – kv. J/10 Depozit je bil sestavljen iz delno zaobljenih kamnov, vel. od 0,03 × 0,04 m do 0,19 × 0,17 m. Depozit je bil v tlorisu nepravilne oblike z merami 1,25 × 0,60 m. Interpretacija: tlakovanje. SE 91a – kv. J/9 Depozit je bil sestavljen iz delno zaobljenih kamnov, vel. od 0,03 × 0,04 do 0,11 × 0,10 m. Dolžina depozita je bila 1,4 m, širina pa 1,05 m. Nadaljeval se je pod SE 89. Inter- pretacija: tlakovanje. SE 91b – kv. J/10 Depozit je bil sestavljen iz delno zaobljenega kamenja, velikosti od 0,04 × 0,03 m do 0,13 × 0,09 m. Depozit je v dolžino meril 4,7 m in v širino 1,15 m. Depozit se je nada- SE 93 – kv. K/5–7 ljeval pod SE 75 in je bil spet viden v kv. J/9. Interpretacija: Linija različno velikih kamnov, ki se je vlekla v južnem delu tlakovanje. kv. K. Orientirani so bili zahod–vzhod. Manjši kamni so bili velikosti 0,05 × 0,06 m, srednje veliki 0,15 × 0,30 m in veliki 0,5 ×0,2 m. Interpretacija: temelji objekta SE 73, SE 86, SE 91 SE 94 – kv. J/6–7 Depozit je bil sestavljen iz srednje velikega, delno zaobljenega kamenja, z merami 0,65 × 0,52 m. Velikost kamnov je bila od 0,20 × 0,11 do 0,5 × 0,6 m. Orientiran je bil jugozahod–severovzhod. Interpretacija: tlakovanje. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 61 SE 95 – kv. J/6 SE 102 – kv. J/8 Depozit je bil sestavljen iz srednje velikega, delno zaoblje-Vkop v tlorisu linearne oblike, z merami 3,9 × 0,2 m. V nega kamenja. Velikost kamnov je bila od 0,04 × 0,04 m do profilu je bil U-oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen je bil s 0,34 ×0,14 m. Depozit je bil v tlorisu nepravilne oblike, z prežgano zemljo in hišnim lepom (SE 101). Interpretacija: merami 0,56 × 0,6 m. Interpretacija: tlakovanje. jarek. SE 96 – kv. J/9–10, K/10 SE 103 = SE 108 – kv. J, K/10 Linija različno velikih kamnov. Velikost kamnov je bila od Delno zaobljeni kamni so bili velikosti od 0,17 × 0,18 do 0,09 × 0,06 m do 0,20 × 0,23 m. Dolžina je bila 6,4 m 0,17 × 0,37 m. Linija je v dolžino merila 2,60 m in v širino in širina 0,65 m. Med kamni smo izkopali 37 odlomkov od 0,75 do 1,05 m. Interpretacija: tlakovanje. prazgodovinske keramike, 2 živalski kosti in 4 kose ožgane SE 104 = SE 100 – kv. J/7 gline oziroma hišnega lepa. Interpretacija: temelji. Depozit je bil sestavljen iz od 0,07 × 0,04 do 0,31 × 0,31 m SE 97 – kv. J–K/9–10 velikega zaobljenega kamna. Orientiran je bil seve- Depozit je bil sestavljen iz ploščatih kamnov, velikosti od rovzhod–jugozahod. V dolžino je meril 4,4 m, v širino pa 0,21 × 0,16 do 0,03 × 0,49 m. V tlorisu je bil pravokotne 2 m. Interpretacija: tlakovanje. oblike, z merami 1,4 × 0,75 m. Interpretacija: temelji. SE 107 – kv. J/7 Depozit je bil sestavljen iz srednje velikega delno zaoblje- nega kamenja, velikosti od 0,05 × 0,16 do 0,16 × 0,14 m. V dolžino je meril 1,10 × 0,67 m. V vzhodnem delu depozita je ležala kost. Interpretacija: tlakovanje. SE 86, SE 89, SE 97 SE 105 – kv. K/9–10 Čvrst rjav (10 YR 5/3) zemljen depozit s kamni, velikosti od 0,17 × 0,18 m do 0,37 × 0,17 m in odlomki lepa vel. od 0,01 × 0,02 m do 0,02 × 0,03 m. Orientiran je bil vzhod– zahod. Interpretacija: polnilo jarka SE 106. SE 106 – kv. K/11 Vkop v tlorisu linearne oblike, z merami 2,6 × 0,75 m. V SE 98 – kv. J/3 profilu je bil U-oblike in globine 0,3 m. Presekal je SE 73. Gnetljiv, rjav ilovnat depozit z 1 % majhnih kamenčkov, vel. Po odstranitvi SE 73 so se od vkopa videle 3 lise z merami 1 × 1 mm. V njem smo izkopali odlomke keramike. Inter- 0,72 × 0,34 m, druga 1,05 × 0,28 m, in tretja 0,95 × 0,28 m. pretacija: kulturna plast. Zapolnjen je bil s SE 105. Interpretacija: vkop za SE 105. SE 99 – kv. I–K/10 SE 110 – kv. J/9 Čvrst, rjav ilovnat depozit z drobci oglja in sledmi pre- Čvrst depozit sivkasto rjave (10 YR 5/2) barve, z merami perevanja korenin. V ilovici smo opazili zelene lise, ki so 2 × 1,65 m. Vseboval je lep, 1 % drobcev oglja in zaobljene bile posledica razlitja in pronicanja nafte. Interpretacija: kamne, velikosti od 0,03 × 0,04 m do 0,1 × 0,05 m. Zaob-kulturna plast. ljeni kamni v SE 110 so bili SE 103=SE 108. Interpretacija: dno – tlak objekta. 62 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 SE 111 – kv. J/9 Gnetljiv zemljen depozit rjave (10 YR 4/4) barve z drobci oglja. V tlorisu je bil nepravilne oblike (v polkrogu je obdajal SE 110), z merami 2,3 × 0,50 m. Interpretacija: plast. SE 113 – kv. J/10 Vkop v tlorisu je bil ovalne oblike z merami 0,47 × 0,35m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,21 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo, rjavo (10 YR 4/3) ilovico (SE 112). Interpretacija: sprva vidno kot stojka, a gre za nadaljevanje tlakovanja SE 91. SE 114 – kv. J–K 7–10 Gnetljiv, močno rjav (7.5 YR 4/6) zemljen depozit brez vključkov. V njem smo izkopali 66 odlomkov keramike iz železne dobe (G76–G82), 24 kosov ožgane gline in 25 živalskih kosti. Interpretacija: naplavinski sediment Krke. SE 115 – kv. K/8–9 Vkop v tlorisu okrogle oblike s premerom 3,8 m. Interpre- tacija: vkop za SE 73. SE 116 – kv. I/7 Skale, vel. 0,56 × 0,39 m do 1,20 × 0,85 m. Nahajale so se južno od SE 88. Interpretacija: prikotalile so se s pobočja, posledica bočne erozije. SE 117 – kv. J/8 Skala – peščenjak, vel. 0,4 × 0,4 m. Interpretacija: prikotalile so se s pobočja, posledica bočne erozije. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 63 64 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 12Katalog gradiva Opis najdb sledi oblikovno-tehnološkem in tipološkem Okrajšave obrazcu, kakršnega predlaga Milena Horvat (Horvat 1989; Horvat 1999). pr. premer dl. dolžina Gradivu je določila inventarne številke kustosinja Dolenjske-ohr. ohranjen ga muzeja Petra Stipančić. š. širina Gradivo hrani Dolenjski muzej, Novo mesto. v. višina Kriteriji rek. rekonstruiran db. debelina Zrnatost (po Horvat 1999, 16) ost. ostenje zelo finozrnata (velikost vključkov do 0,25 mm); u. ustje finozrnata (velikost vključkov od 0,26 mm do 0,5 mm); d. dno drobnozrnata (velikost vključkov od 0,51 mm do 2,0 mm); grobozrnata (velikost vključkov od 2,01 mm do 3,0 mm); zelo grobozrnata (velikost vključkov nad 3,0 mm). Površina na otip (po Horvat 1989, 31) raskava (čutimo ostre nepravilnosti kot smirkov papir); hrapava (čutimo nepravilnosti); gladka (nepravilnosti ne čutimo); mazasta (če povlečemo s prstom po površini, delci od površine odstopijo in na prstu ostane sled); prašnata (delci se ločijo od površine, a ne puščajo sledov na prstu). Bela Cerkev, AAS 99, 2022 65 12.1 Železna doba 6 SE 13, kv. E/33 Kamnit odbitek; dl. 1,6 cm, š. 0,9 cm. 1 SE 5, kv. I/21 Kamnit odbitek; dl. 2,2 cm, š. 0,9 cm. 7 SE 13, kv. E/44 2 SE 5, kv. H/20 Kamnit odbitek; dl. 1,2 cm, š. 0,8 cm. Odlomek ostenja, okrašenega z vrezi. Sestava: drobnozrnata; po- vršina: gladka; barva: siva (10 YR 5/1); ohr. dl. 3,8 cm, ohr. š. 3 cm, db. ost. 0,6 cm. 8 SE 35, kv. I/30 Kamnit odbitek; dl. 3 cm, š. 1 cm. 3 SE 10, kv. K/3 Kamnit odbitek; dl. 2 cm, š. 1 cm. 4 SE 10, kv. E/34 Kamnit odbitek; dl. 1,5 cm, š. 1 cm. 5 SE 13, kv. J/12 Dno. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: zelo temno siva (7,5 YR 3/1); ohr. dl. 6 cm, ohr. v. 4 cm, rek. pr. 19,4 cm, db. ost. 1 cm. 66 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 1 2 3 4 – 5 6 7 8 1, 3, 4, 6–8 merilo 1 : 1, 2, 5 merilo 1 : 2. 1–2 SE 5, 3–4 SE 10, 5–7 SE 13, 8 SE 35; 2, 5 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 67 9 SE 60, kv. J/11, inv. št. P 6865 13 SE 60, kv. J/11, Odlomek lonca. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; inv. št. P 6881 barva: neenakomerna od rdečkasto rjava (7,5 YR 5/4) do Kamnit brus. Ohr. dl. 6, 5 cm, ohr. rumenkasto rjava (10 YR 6/6); ohr. dl. 14 cm; ohr. v. 11,7 cm, rek. š. 5,4 cm, db. 2,4 cm. pr. 17 cm, db. ost. 1,25 cm. 14 SE 60, kv. J/11 Odlomek votle cilindrične noge in dna. Sestava: finozr- nata; površina: gladka; barva: črna (10 YR 3/2); pr. 8,2 cm, dl. 9,2 cm, db. ost. 0,7 cm. 15 SE 60, kv. J/11 Dno. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: zelo temno siva (10 10 SE 60, kv. J/11, inv. št. P 6860 YR 3/1); ohr. dl. 9 cm, ohr. š. 5,9 cm, Dno. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: nee- rek. pr. 8,2 cm, db. ost. 1,2 cm. nakomerna, zunanjost: črna (10 YR 3/2), notranjost: siva (10 YR 6/1). pr. 8,8 cm; ohr. v. 8,3 cm, rek. pr. 9 cm, db. ost. 1,05 cm. 11 SE 60, kv. J/11 Odlomek votle cilindrične noge. Sestava: finozrnata; površina: glad- ka; barva: neenakomerna, svetlo rumenkasto rjava (10 YR 6/4); ohr. v. 4,9 cm; ohr. pr. 5,9 cm, rek. pr. 8 cm, db. ost. 0,8 cm. 12 SE 60, kv. J/11, inv. št. P 6863 Odlomek ostenja, okrašen z rebri. Sestava: finozrnata; površina: gladka; ohr. v. 4,9 cm; ohr. pr. 5,9 cm, db. ost. 0,8 cm. 68 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 9 10 11 12 13 14 15 Merilo 1 : 2. SE 60, merilo 1 : 2. Bela Cerkev, AAS 99, 2022 69 16 SE 60, kv. J/11 Odlomek ostenja z držajem, oblikovanim kot podolgovata bradavica. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od rjave (7,5 YR 5/4) do sive (10 YR 5/1); ohr. dl. 6 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. ost. 1 cm. 17 SE 60, kv. K/11 Odlomek ostenja, okrašen s podolgovato bradavico – držaj. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: siva (10 YR 5/1); ohr. dl. 7,9 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. ost. 0,8 cm. 18 SE 60, kv. J/11 Ročaj pekve. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: rdečkasto rumena (7,5 YR 6/6); ohr. dl. 6,7 cm, ohr. š. 4 cm, db. 1,2 cm. 19 SE 60 in 114, kv. J/11 in J, K/10 Skodelica. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna rjava od (7,5 YR 5/4 do 7,5 YR 4/4); ohr. dl. 9 cm, ohr. v. 5,7 cm, rek. pr. 12 cm, db. ost. 1,02 cm. 20 SE 60, kv. J/11 Dno. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: zelo temno sivkasto rjava (10 YR 3/2), ohr. dl. 6,5 cm, ohr. v. 4,5 cm, rek. pr. 24 cm, db. ost. 1,2 cm. 21 SE 60, kv. J-K/10-11, inv. št. P 6859 Lonec. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: nee- nakomerna od svetlo rumenkasto rjave (10 YR 6/4) do močno rjave (7,5 YR 5/6); pr. 29 cm; ohr. v. 18 cm, db. ost. 1,43 cm. 70 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 16 17 18 19 20 21 Merilo 1 : 2. SE 60, merilo 1 : 2. 71 22 SE 60, kv. K/11, inv. št. P 6871 Vretence. Sestava: drobnozrnata; površi- na: gladka; barva: rjava (7,5 YR 5/4); pr. 3,4 cm, v. 3,5 cm, db. ost. 1,7 cm. 23 SE 60, kv. K/8, inv. št. P 6873 Svitek. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: svetlo rumenkasto rjava (10 YR 6/4); ohr. dl. 4,9 cm; ohr. š. 4 cm, db. 2 cm. 24 SE 60, kv. K/8, inv. št. P 6872 Ročaj pekve. Sestava: grobozr- nata; površina: gladka; barva: rdečkasto rumena (7.5 YR 6/6); ohr. dl. 7,5 cm; ohr. š. 4,5 cm, db. 2,83 cm. 25 SE 60, kv. J/8, inv. št. P 6874 Bronasta fibula. Dl. 5, 5 cm. 26 SE 60, kv. J/11, inv. št. P 6867 Odlomek sklede, gubanke. Gube so drobne. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna; ohr. dl. 6,3 cm, ohr. v. 3,5 cm, rek. pr. 15,8 cm, db. ost. 0,48 cm. 27 SE 65, kv. K/3 Odlomek ustja latvice. Sestava: finozrna- ta; površina: gladka; barva: črna (10 YR 3/2); ohr. dl. 4,5 cm, ohr. v. 3 cm, db. ost. 0,8 cm. 28 SE 66, kv. K/6, inv. št. P 4437 Kamnita puščična ost; dl. 1, 6 cm, š. 1,2 cm. 29 SE 66, kv. I/4 Kamnit odbitek; dl. 6 cm, š. 0,8 cm. 72 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 22 23 24 25 5 26 27 29 28 28, 29 merilo 1 : 1, 22–27 merilo 1 : 2. 22–26 SE 60, 27 SE 65, 28–29 SE 66; 28–29 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 73 30 SE 66, kv. J/9 36 SE 66, kv. K/10 Odlomek posode. Sestava: finozrnata; povr- Odlomek latvice. Sestava: finozrnata; površi- šina: gladka; barva svetlo rjava (10 YR 6/6); na: gladka; barva: črna; ohr. š. 2,3 cm, ohr. v. 30 31 ohr. dl 3,6 cm, ohr. š. 2,3 cm, db. ost. 1 cm. 2,3 cm, rek. pr. 11,4 cm, db. ost. 0,76 cm. 31 SE 66, kv. J/9 37 SE 66, kv. K/7 Odlomek ostenja z bra- Odlomek sklede, gubanke. Sestava: fino- davico. Sestava: drobno- zrnata; površina: gladka; barva: črna do zrnata; površina: gladka; sivorjava (10 YR 5/2); ohr. š. 3 cm, ohr. v. barva: svetlo rumenkasto 6 cm, rek. pr. 15,2 cm, db. ost. 0,6 cm. rjava (10 YR 6/4); ohr. dl. 7,6 cm; ohr. v. 7,7 cm, db. ost. 0,8 cm. 32 32 SE 66, kv. J/10 Odlomek ostenja, okrašen z žlebljenjem in rebrom. Sestava: 33 finozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna od rozasi- ve (7,5 YR 7/2) do svetlo sive (10 YR 7/2); ohr. dl. 9 cm, ohr. š. 6 cm, db. ost. 1,2 cm. 34 33 SE 66, kv. K/7 Odlomek ostenja z rebrom. Sestava: drobno- zrnata; površina: hrapava; barva: rdečkasto rumena (7,5 YR 7/8); ohr. dl. 4,1 cm, ohr. š. 4 cm, db. ost. 0,8 cm. 34 SE 66, kv. K/7 Odlomek lonca. Sestava: drobnozrnata; 35 36 površina: gladka; barva: svetlo rumen- kasto rjava (10 YR 6/4); ohr. dl. 5,8 cm, ohr. š. 4,4 cm, rek. pr. 26 cm, db. ost. 0,94 cm. 37 35 SE 66, kv. K/10 Dno. Sestava: drobnozrnata; povr- šina: hrapava; barva: črna, ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. 1,8 cm, rek. pr. 11,4 cm, db. ost. 0,85 cm. Merilo 1 : 2. 74 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 30 31 32 33 34 35 36 37 Merilo 1 : 2. SE 66, merilo 1 : 2. 75 38 SE 66, kv. J/6, inv. št. P 6875 43 SE 73, kv. K/8 Bronasta dolgonožna fibula. Noga je odlomljena. Prehod Dno. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: svetlo noge v lok in loka v glavo je okrašen s po štirimi vrezanimi, rumenkasto rjava (10 YR 6/4); ohr. dl. 8 cm; ohr. v. 4,2 cm, rek. vzporednimi linijami, najširši del loka pa z mrežastim okrasom, pr. 14,6 cm, db. ost. 1,2 cm. ki ga prekineta dve vzporedni, prečni neokrašeni liniji. Ohr. dl. 5 cm. 39 SE 72, kv. I/17, inv. št. P 6883 Odlomek lonca, okrašenega z rebrom. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od siva (10 YR5/1) do bledo rjava (10 YR 6/3); ohr. dl. 17 cm; ohr. v. 9 cm, rek. pr. 30,6 cm, db. ost. 1,24 cm. 40 SE 73, kv. K/8 Dno. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna siva (10 YR 5/1) do svetlo rumenkasto rjava (10 YR 6/4); pr. 5,2 cm, ohr. v. 3 cm, db. ost. 1 cm. 41 SE 73, kv. K/8 Odlomek ustja lonca. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: siva (10 YR 5/1); ohr. pr. 8 cm; ohr. v. 4,5 cm, rek. pr. 27,8 cm, db. u. 0,96 cm. 42 SE 73, kv. K/8 Odlomek ostenja, okrašen z bradavico. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: črna; ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. ost. 0,65 cm. 76 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 38 39 40 41 42 43 Merilo 1 : 2. 38 SE 66, 39 SE 72, 40–43 SE 73; merilo 1 : 2. 77 44 SE 73, kv. J/8-9, inv. št. P 6862 Ročaj pekve. Sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: rumenkasto rjava (10 YR 5/6). Ohr. dl. 4,8 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 2,4 cm. 45 SE 73 Svitek. Sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: rdečkasto rumena (7.5 YR 6/6); ohr. dl. 6,7 cm, db. 2,8 cm. 46 SE 73, kv. K, J/8 Odlomek pekve, okrašen z rebrom. Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: rdečkasto rumena (7.5 YR 6/6); ohr. dl. 12 cm, ohr. v. 7 cm, db. ost. 1,3 cm. 47 SE 73, kv. J, K/ 8-9 Odlomek ognjiščne kozice- ražnja, okrašenega s poševni- mi vrezi. Sestava: drobnozrnata; površina: prašnata; barva: rdečkasto rumena (7,5 YR 6/6); ohr. dl. 15 cm, ohr. š. 6 cm, db. 2,88 cm. 78 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 44 45 46 47 Merilo 1 : 2. SE 73, merilo 1 : 2. 79 48 SE 73 51 SE 75 in SE 98, kv. I, J/3, inv. št. P 6866 Odlomek ognjiščne kozice – ražnja, okrašenega s predrtino. Odlomek lonca, okrašenega z rebri. Sestava: finozrnata; povr-Sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: rumenkasto šina: barva: zunanjost neenakomerna od temno rjava (7,5 YR rdeča (7.5 YR 6/8); ohr. dl. 9,5 cm; š. 7,7 cm, db. 2,4 cm. 3/3) do rdečkasto rjava (5 YR 5/6) in notranjost rdečkasto rjava (5 YR 5/6); ohr. dl. 22,7 cm, ohr. v. 10 cm, rek. pr. 30 cm, db. ost. 1,04 cm. 49 SE 73, kv. K/8 Odlomek latvice. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna od rumenorjave do rjavkasto rumene (10 YR 6/6) do zelo temno sivkasto rjave (10 YR 3/2); ohr. dl. 8 cm, ohr. v. 5 cm, rek. pr. 14,2, db. ost. 0,86 cm. 50 SE 73 Odlomek svitka. Sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: rumenkasto rdeča (7.5 YR 5/6); ohr. dl. 4,2 cm; š. 3,8 cm. 80 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 48 49 50 51 Merilo 1 : 2. 48–50 SE 73, 51 SE 75 in SE 98; merilo 1 : 2. 81 52 SE 75, kv. J/3 59 SE 75, kv. J/11 Kamnit odbitek; dl. 1,7 cm, š. 1,5 cm. Dno. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: črna, ohr. dl. 3,6 cm, ohr. v. 3,8 cm, rek. pr. 4,6 cm, db. ost. 0,78 cm. 60 SE 75, kv. J/10 Odlomek ustja lonca. Sestava: finozr- 53 SE 75, kv. K/4, inv. št. P4436 nata; površina: gladka; barva: črna; Kamnita klina. Dl. 5,2 cm, š. 2 cm. ohr. š. 4,3 cm, ohr. v. 4 cm, rek. pr. 17,4 cm, db. ost. 0,65 cm. 54 SE 75, kv. K/9 Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna (10 YR 3/2); ohr. dl. 8,5 cm; ohr. v. 4,5 cm, rek. pr. 17,6 cm, db. ost. 0,85 cm. 55 SE 75, kv. K/4 Odlomek pekve, okrašen z rebrom, razčlenjenim s šilom. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: rjavkasto rumena (10 YR 6/6); ohr. dl. 3,8 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. u. 1 cm. 56 SE 75, kv. K/9 Odlomek ostenja posode. Sestava: finozrnata; površina: glad- ka; barva: črna (10 YR 3/2); ohr. dl. 2,2 cm; ohr. v. 2 cm, db. ost. 0,6 cm. 57 SE 75, kv. J,K/7, inv. št. P 6861 Odlomek svitka. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: notranjost: (7.5 YR 6/6); zunaj: črna; ohr. dl. 5, 2 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 2,8 cm. 58 SE 75, kv. J/11 Odlomek ustja lonca. Sestava: drobnozr- nata; površina: gladka; barva: črna, ohr. dl. 4 cm, ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. 10,2 cm, db. ost. 0,75 cm. 82 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 52 53 54 55 56 58 57 59 60 52, 53 merilo 1 : 1, 54–60 merilo 1 : 2. SE 75; 52–53 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 83 61 SE 75, inv. št. P 6869 67 SE 75, kv. J/6, inv. št. P 6870 Odlomek votle cilindrične noge. Sestava: finozrnata; površina: Odlomek sklede, gubanke. Sestava: gladka; barva: siva (10 YR 5/1); pr. 14, 4 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. finozrnata; površina: gladka; barva: ost. 0,87 cm. črna; ohr. dl. 6,4 cm, ohr. š. 4 cm, db. ost. 0,64 cm 68 SE 75, kv. J/7, inv. št. P 6879 Bronast valjast uhan okrašen z iztolčenimi bunčicami. Dl. 1, 4 cm, š. 1,2 cm. 62 SE 75, kv. J in I/3 Lonec s podkvastim držajem. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna od črne do rdečkasto rjave (7.5 YR 4/6); ohr. dl. 18, 3 cm; ohr. š. 14 cm, rek. pr. 34 cm, db. ost. 0,8 cm. 63 SE 75, kv. K/4, inv. št. P 6871 Odlomek zapestnice iz modrega stekla. Zapestnica ima tri rebra, sredinsko je najširše in najvišje. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 1 cm. 64 SE 75, kv. J/8, inv. št. P 6876 Bronasta igla z masivno okroglo, nekoliko splošče- no in nagnjeno oziroma uvito glavo. Vrat igle je odlomljen. Ohr. dl. 5,4 cm. 65 SE 75, kv. J/7, inv. št. P 6877 Trakasti lok bronaste fibule. Najširši del loka je okrašen s podolžnimi vrezi. Ohr. dl. 3,2 cm. 66 SE 75, kv. I/9, inv. št. P 6878 Bronasta narebrena nanožnica s presegajočima koncema, ki se proti koncu zožita. Pr. 10,4 cm. 84 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 61 62 63 64 65 66 67 68 68 merilo 1 : 1, 61, 63–67 merilo 1 : 2, 62 merilo 1 : 4. SE 75; 62 merilo 1 : 4, 68 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 85 69 SE 82, kv. K/3 75 SE 96 in SE 75, kv. J/10 Odlomek ustja lonca. Sestava: Odlomek posode, okrašene z navpičnim rebrom. Sestava: finozrnata; površina: gladka; drobnozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna od barva: rjava (10 YR 5/3); ohr. rdečkasto rumene (7,5 YR 6/6) do rjave (10 YR 5/3); ohr. dl. dl. 6 cm, ohr. v. 4,5 cm, rek. pr. 11 cm, ohr. v. 4,7 cm, rek. pr. 13,5 cm, db. ost. 0,8 cm. 20 cm, db. ost. 0,8 cm. 70 SE 89, kv. J/9 Odlomek ostenja z okroglo bradavico – držaj. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka, barva: črna (7,5 YR 2.5/1); ohr. dl. 5,3 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. ost. 1,2 cm. 76 SE 114, kv. K/7 Odlomek ostenja. Na ostenju je dvojna bradavica - držaj. Se- stava: finozrnata; površina: gladka; barva: notranjost: rjavkasto 71 SE 90, kv. K/7 rumena (10 YR 6/6) in zunanjost: črna; ohr. dl. 9 cm; ohr. š. Odlomek lonca z neraz- 6,6 cm, db. ost. 1,1 cm. členjenim rebrom. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna od svetlo rjave (10 YR 6/3) do sive (10 YR 5/1); ohr. dl. 5,5 cm, ohr. v. 4 cm, rek. pr. 25,2 cm, db. ost. 0,95 cm. 72 SE 90, kv. J, K/6,7, inv. št. P 6880 Nizka votla cilindrična noga. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna; pr. 6,8 cm, db. d. 0,59 cm. 73 SE 90, kv. J/6 Odlomek ustja. Sestava: finozrnata; površina: hrapava; barva: zelo temno siva (7,5 YR 3/1); ohr. dl. 3,8 cm, ohr. v. 3,7 cm, db. 0,75 cm. 74 SE 93, kv. K/7, inv. št. P 6864 Aplika ali držaj v obliki živalske glave. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna; ohr. dl. 3,2 cm, ohr. š. 2,4 cm. 86 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 69 70 71 72 73 74 75 76 Merilo 1 : 2. 69 SE 82, 70 SE 89, 71–73 SE 90, 74 SE 93, 75 SE 96, 76 SE 114; merilo 1 : 2. 87 77 SE 114, kv. J/7, inv. št. P 8668 12.2 Rimska doba Dno. Sestava: finozrnata; površina: hrapava; barva: črna, pr. 11,5 cm, 83 SE 5 ali SE 66, kv. I/3 ohr. v. 7 cm, rek. pr. 13,8 cm, Dno. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: rumena db. ost. 1,3 cm. (10 YR 7/6); pr. 6,8 cm, db. 0,75 cm. 78 SE 114, kv. J/7 Držaj, jezičasta bradavica. Sestava: finozr- nata; površina: prašnata; barva: rdečkasto rumena (7,5 YR 6/6); ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 84 SE 4, kv. H/3 2 cm, db. 1,4 cm. Ploščato vretence. Sestava: drobnozrnata; 79 SE 114, kv. J/7 površina: gladka; barva: rjava (7,5 YR 5/4); Odlomek ostenja, okrašen s podolgo- pr. 3 cm, v. 3,5 cm vato bradavico. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna; ohr. dl. 4,9 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. ost. 0,8 cm. 85 SE 6, kv. E/13 Ročaj. Sestava: finozrnata; površi- na: prašnata; barva: rdečkasto ru- 80 SE 114, kv. J/7 mena (7.5 YR 7/6); ohr. dl. 3,8 cm; Odlomek ostenja z držajem. Sestava: drobnozrnata; površi- ohr. š. 2 cm, db. 0,6 cm na: gladka; barva: siva; ohr. dl. 5,7 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. ost. 0,95 cm. 86 SE 6, kv. K/7, inv. št. A 3896 Železen žebelj s stožčasto glavico; ohr. dl. 2 cm. 81 SE 114, kv. J/10 Odlomek ostenja, okrašen z razčlenjenim rebrom. Ohr. dl. 3,8 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. ost. 1,05 cm. 87 SE 6, kv. K/7, inv. št. A 3897 Železen žebelj s polkrožno glavico; ohr. dl. 0,9 cm. 82 SE 114, kv. J/10 Odlomek latvice. Sestava: drobnozrnata; finozrnata; površina: gladka barva: črna; ohr. dl. 8 cm, ohr. š. 9,2 cm, rek. pr. 25 cm, db. ost. 0,85 cm. 88 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 77 78 79 80 81 82 83 86 85 84 87 Merilo 1 : 2. 77–82 SE 114, 83 SE 5 ali SE 66, 84 SE 4, 85–87 SE 6; merilo 1 : 2. 89 88 SE 5, kv. J/8–9 12.3 Novi vek Odlomek ostenja z ustjem, ki je okrašeno z rebri. Sestava: drobnozrnata; površina: prašnata; barva: rumenkasto rjava (10 90 SE 1, kv. G/26 YR 6/6); ohr. dl. 10 cm; ohr. v. 10,4 cm, db. ost. 0,98 cm. Odlomek ustja lonca. Sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: svetlo siva (10 YR 7/1); ohr. dl. 6 cm; ohr. v. 3 cm, rek. pr. 19 cm, db. ost. 0,7 cm. 91 SE 1, kv. G/26 Odlomek ustja lonca, profiliran. Sestava: fino- zrnata; površina: gladka; barva: zelo svetlor- java (10 YR 7/2); ohr. dl. 3 cm, ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. 16,4 cm, db. u. 0,4 cm. 92 SE 1, kv. G/25 Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: zelena glazura; ohr. dl. 4,7 cm, ohr. v. 1,9 cm, rek. pr. 10,5 cm, db. 89 SE 5, kv. J/8–9 u. 0,65 cm. Odlomek ostenja s kaneluro, vrča. Sestava: drobnozrnata; 93 SE 1, kv. G/25 površina: prašnata; barva: rumenkasto rjava (10 YR 6/6); ohr. Odlomek ustja latvice. Sestava: finozrnata; dl. 11,5 cm; ohr. v. 12,7 cm, rek. pr. 22,6 cm, db. ost. 0,65 cm. površina: gladka; barva: rjava glazura; ohr. dl. 3,8 cm, ohr. v. 3 cm, rek. pr. 15,6 cm, db. u. 0,4 cm. 94 SE 1, kv. G/25 Odlomek ustja lonca. Sestava: fino- zrnata; površina: hrapava; barva: siva; ohr. dl. 5,3 cm, ohr. v. 3,8 cm, rek. pr. 21,6 cm, db. ost. 1,2 cm.. 90 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 88 89 90 91 92 93 94 88–92, 94 merilo 1 : 2, 93 merilo 1 : 4. 88–89 SE 5, 90–94 SE 1; 93 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 91 95 SE 1, kv. H/6 102 SE 65, kv. K/5 Odlomek lonca, okrašen z valovnico. Se- Železen okov. Dl. 8,2 cm, š. 4 cm. stava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: svetlo rjava (10 YR 6/3). Ohr. dl. 4,5 cm, ohr. š. 3,5 cm, rek. pr. 16,2 cm, db. ost. 0,82 cm. 96 SE 1, kv. H/21, inv. št. N 260 Železen žebelj s ploščato, kvadratno glavo; ohr. dl. 3,6 cm. 103 SE 65, kv. K/3 Odlomek lonca. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna (10 YR 3/2); ohr. dl. 3 cm, ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. 20 cm, db. ost. 0,5 cm. 97 SE 2, kv. K/8, inv. št. N 261 Bronast palmetast okov, ki je okrašen z vrezanimi krožci; dl. 2,1 cm, v. 1 cm. 98 SE 8, kv. H/15 Pečnica zeleno glazirana; ohr. dl. 2,3 cm; ohr. š. 2,7 cm, db. ost. 1,3 cm. 99 SE 13, kv. I/17 Dno. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna; ohr. pr. 3,6 cm, db. d. 0,4 cm. 100 SE 13, kv. I/17 Odlomek lonca. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: zunanjost: rjava in notranjost: zelena glazura; ohr. pr. 3,8 cm, ohr. v. 3 cm, rek. pr. 7,4 cm, db. ost. 0,53 cm. 101 SE 63, kv. I/3 Odlomek lonca. Sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: črna; ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 3,3 cm, rek. pr. 9,4 cm, db. ost. 0,95 cm. 92 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 95 96 98 97 99 100 101 102 103 Merilo 1 : 2. 95–96 SE 1, 97 SE 2 98 SE 8, 99–100 SE 13, 101 SE 63, 102–103 SE 65; 93 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 93 12.4 Kamniti odbitki 104 Inv. št. P4432 Kamnit odbitek. Dl. 3,3 cm, š. 1,3 cm. 105 Inv. št. P4433 Kamnito praskalo. Dl. 1,9 cm, š. 1,3 cm. 106 Inv. št. P4434 Kamnit odbitek. Dl. 3,8 cm, š. 1,4 cm. 107 Inv. št. P4435 Kamnit odbitek. Dl. 2,9 cm, š. 2,3 cm. 108 Inv. št. P4438 Kamnit odbitek. Dl. 3,7 cm, š. 1,3 cm. 109 Inv. št. P4439 Kamnito prskalo. Dl. 2,6 cm, š. 2,1 cm. 94 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 104 106 105 107 108 109 Merilo 1 : 1. Naključne najdbe, merilo 1 : 1. 95 110 Inv. št. P4440 Kamnit odbitek. Dl. 1,8 cm, š. 1,6 cm. 111 Inv. št. P4441 Kamnito praskalo. Dl. 1,9 cm, š. 1,7 cm. 112 Inv. št. P4442 Kamnita konica. Dl. 2,4 cm, š. 0,8 cm. 113 Inv. št. P4443 Kamnit retuširan odbitek. Dl. 2,8 cm, š. 1,5 cm. 114 Inv. št. P4444 Kamnit odbitek. Dl. 3,5 cm, š. 1,5 cm. 96 Bela Cerkev, AAS 99, 2022 110 111 112 113 114 Merilo 1 : 1. Naključne najdbe, merilo 1 : 1. 97 Document Outline 1Uvod 2Geografski oris prostora 3Arheološki oris prostora 4Metodologija izkopavanj 5Interpretacija in stratigrafska podoba najdišča 5.1 Stratigrafska podoba izkopnega polja E 5.2 Stratigrafska podoba izkopnega polja H 5.3 Stratigrafska podoba izkopnega polja I, J, K 5.4 Interpretacija 6Gradivo 6.1 Starejša železna doba 6.2 Mlajša železna doba 6.3 Rimska doba 6.4 Novi vek 6.5 Neopredeljive najdbe 7.3 Analiza vzorcev kamnin 7.2 Analiza živalskih kosti 8Sklep 9Bela Cerkev 10Literatura 11Katalog stratigrafskih enot 12Katalog gradiva 12.1 Železna doba 12.2 Rimska doba 12.3 Novi vek 12.4 Kamniti odbitki sporadično