TRST, sobota 9- aprila 1955 Let0 XI. . št. 83 (3012)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638. 93 808, 37-338
St. 37-338 ^ L UL' MONTECCH1 Sl. 6, III. nad. — 1ELEFON 93-SO* IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. upravni ion" GLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-- -	’	osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Jzvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa Sloven je, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D- ZOZ - Trst
toragatova Giustizia dolži demokristjane
lil so krivi prekinitve pogajanj za obmejni promet
draškoviCeve izjave na tiskovni konferenci
i
^sopis trdi, da so pogajanja prekinjena, čeprav je bil sporazum tik p Podpisom in da je precej pozitiven, ter dolži «Proro» netočnega ročanja - «Hitra rešitev je v našem interesu», poudarja «Giustizia»
^	gasilo	Hali-
N itrankr ie^~okraiske vlud'
4?. Giustizia«
Ideni
nobjavlja v l<‘,n no.if pod trikolon-izredno zani-,**» bipše pv«Sne,0a Podstav-o tir o i	G Oiorgia Cesa-
KlijanskZ<ltvi dela mešane
»i.- ,lSK0~lunnelr> .
«je
. VIDEm 7 znunek se glasi.
J%nskn ■	mešane
“ie it; , "JUS°slovanske soin:-vPrašaniP P°°blaščena rešiti 'bed j obmejnega prometa
ff obWamrhn-ozwljem' kl
°Venski , vša cona B in »snovi čip0 ^ Sežana), na ‘tottzum» na 7, londonskega ginjena' t° la nenadno Lacija , : Jugoslovanska o’e-
danJs V°di goscoc
inposlovanske komi-
ve 'ta™jnj.eba .v Beograd.
gospod Bu-zapustila Videm
Vg gp i ,	'	ucugiau.
pbnovili	aJ bodo zasedat.ja
. 80 ižrpi'n°Slovanski tlelega-*je, i(er z'b svoje obžalova-rj2Um	bil podpisan spo-
J! Že šrečt?rav . * kazal°- da
0° j-., 0 Priplul v pristan, izvoru m‘iVe. * Prišio v |e8acije p. d 4.efom naše de-111 mini pon°m, predstavnikove, ,	za	notranje
*v0m. jugoslovar.sk lovati « T>.°.m i s i j a je pričel
deli
delu¥aU .	-t-
Žani. v Vidmu 3. decembra
e’eibimi<3iiev Prometa med ob-u^en , zem!)i ima poseben aJoče v i?34e sonarodnjake Upanje '?* coni B in po-?a števi L sPorazuma vpliva «*. da ' "e .italijanske druži-f0110 Pn , acajo dokončno to U».c ^o vsei v..!.. t. j
cev
'Osltega verjetnosti bi od Prišlo v
be tir-;;? marca do februarja
i 12 bive TrSt 1442 begun' . treba - cone B, katerim prišteti 3iiSe v. zadnjih dneh i bil snni nov'b beguncev, če let, azum v Vidmu spre-
n^0rda
Jani -^e manjkal z obeh ?rašanje. ~^*n pogled na
Jajjtike*3 *
'A111 obdohil6 ni znalo premo-S r,e "mrzle voj Hunsko .J?oslaviie- z jugo-
raziogi notranje
mrzle vojne«
tj,
%
sna
dni pa so preče-ie Pepnmerna deja-„ ■ »o .""»“ie (katere se-a	t	i	že	od
>0%iaČe‘ka kritizirali Ka filek' ki je imel
učinek
alij in :1 prav
t*v*'sem "'V-*- <in ki je bil
jjbtjen TTn, in ki * bl1
jJHracii ,§ asllu Krščanske tS te	Trsta <<La Brora«.
^*v°bode	Pokazali	«-
a‘i Dri’ la 0 * u,ic
. .	--- ja. pri-
tu. 'rkazm' lzdajanju normaI-Ih'e 0z=J ,za stalne prebi-Jtžutn u	določenih v
-jKl,iub •
:S?rlenakPakam je sporazum el v nr°..sm-0 t0 že dejali,
kot
Pristanišče m mi smo
mnogo dosegli, čeprav smo morali glede nekaterih točk po-uustiti, Nekateri predstavniki naše delegacije sodijo o sporazumu precej pozitivno in tudi mi mislimo, da bo sedaj zelo težko doseči kaj več in da se, če upoštevamo vse skupaj, sporazum splača sprejeti.
Sedaj bo vprašanje ponovno prišlo na mize obeh ministrov za zunanje zadeve. Hitra rešitev je v našem interesu. Nimamo iluzij, da bo sporazum ustavil preseljevanje iz bivše cone B, ki nastaja iz drugih razlogov, vendar pa bi obnovitev dnevnega prometa, ki nam jo jamči načrt sporazuma, prav gotovo prispevala k politiki «Zadrževanja».
Mnogo bo odvisno od vzdušja, v katerem se bo izvrševal sporazum. Z jugoslovanske strani se zagotavlja, da bo dodelitev normalih dovoljenj (katerih trajanje je predvidene v načrtu sporazuma za en mesec in za skupno pet do šest potovanj) izvrševana brez zaprek in to predvsem pri obnavljanju dovoljenj. S tem postane odveč ena izmed najbolj opravičenih dvoumnih postavk sporazuma. Vse je odvisno, ponavljamo, od vzdušja, ki se bo ustvarilo med obema deželama tudi v obmejnih conah in od sposobnosti obeh vlad, da vodijo v teh conah politiko pomirjenja, katero so se tudi proti drugim silam obvezale voditi«.
Ne vemo, če ie zgoraj objavljena vest o razbitju pogajanj točna, ker je uradna objava o prekinitvi pogajanj izredno lakonična in se sklicuje na velikonočne praznike. Vendar pa se zdi, da je pisec gornjega članka dobro poučen in da njegov članek ni napisan brez dejanskih osnov. Pa četudi gre v resnici samo za nov odlog, za ponovno zavlačevanje pogajanj in nič hujšega, je že samo dejstvo, da se pogajanja vlečejo že več kot štiri mesece, čudno in sumljivo.
Kdo je kriv? Na to vprašanje «Giustizia» dovolj jasno odgovarja:
1. Italijanska delegacija, ker je:
a) sestavljena iz neprimernih ljudi,
b) ker se vodijo pogajanja, kot da bi še bili v fazi »hladne vojne« z Jugoslavijo, torej v skrajno neprijateljskem duhu;
2. jugoslovanska delegacija, ker je:
a) »preresno« upoštevala o-pisano «hladno» vojno s strani italijanske delegacije, ker ni molče prešla preko lažnivih in
žaljivih napadov nanjo; skratka, ker je upoštevala ozračje, katerega je tržaško uradno de-mokristjansko glasilo ustvarilo v Trstu;
b) zahtevala ureditev obmejnega prometa na osnovi posebni dovoljenj in ne na osnovi popolne svobode prehoda čez mejo za stalne prebivalce.
Mi ne bi hoteli polemizirati s to razlago »Giustizie«,
tudi na razpoloženje jugoslovanske delegacije, tako da smo v našem listu v torek 29. marca zapisali sledečo ugotovitev enega izmed članov delegacije: '«Brez dvoma je teže doseči sporazum v ozračju, ko mora jugoslovanska delegacija upoštevati tudi strah svojih sonarodnjakov, da jih bodo v Trstu aretirali ali zasliševali v zvezi z dogodki iz narodnoosvobodilne borbe.«
ker je v vrsti postavk tudi po našem mnenju izredno j prepričani, da bodo tudi te točna in zlasti, ker nam je ' ovire premagane in da bo res-pri srcu najvažnejše vpraša- nično »priplul v pristanišče!) nje. vprašanje odnosov, od tudi sporazum o obmejnem katerega je odvisna tudi do-1 prometu, čeprav ne bo zaen-
Volitve spomladi ali jeseni
Konferenca V Bandungu glavno vprašanje v Angliji
na osnovah koeksistence
Albanija predlagala sklenitev trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo - Menderesov ob:sk v začetku maja
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — ((Jugoslavija pripisuje velik pomen konferenci v Bandungu in to zato, ker se bodo tam prvič v zgodovini zbrali skoraj vsi svobodni narodi azijske in a-friške celine, in ker se bodo na tej konferenci obravnavala življenjsko važna vpraša-
Kljub vsemu temu pa smo | nja teh kontinentov, in to ne
sporazuma o trgovinski izmenjavi in transportih. Do razgovorov za ureditev teh vprašanj bo prišlo v kratkem, ker je to tudi v interesu Jugoslavije. Draškovič je potrdil vest, da bo te dni odpotovala v Turčijo jugoslovanska gospodarska delegacija na razgovore o obnovitvi letnega trgovinskega in pla-
Edenovo preosnovo vlade razlagajo na oba načina - Skleo o datumu volitev bo znan Sele po veliki noči - Edenova zahvala na čestitke iz VVashingtona in Moskve
končna ureditev obmejnega prometa in se zato rajši ustavimo prav ob tem vprašanju.
Sef jugoslovanske delegacije je dopisniku našega lista v zvezi z znanim napadom «Prore», glasila tržaške Krščanske demokracije izjavil sledeče (glej ((Primorski dnevnik z dne 29.111.):
«V zvezi s pisanjem nekih tržaških listov pa moram obsoditi napade na jugoslovansko delegacijo in jugoslovansko zunanjo politiko sploh, ker je to pisanje popolnoma neosnovano in ni v skladu s težnjami po normalizaciji odnosov med obema državama.
Jugoslovanska delegacija je imela stalno, v vidu interese obmejnega prebivalstva ne glede na njegovo nacionalno pripadnost. Naša delegacija je stalno zastopala- stališče, da se reši vprašanje obmejnega prometa med Trstom in prodročjem, ki meji s Trstom, v duhu točke 7 londonskega memoranduma.
V dosedanjih razgovorih ni bilo vprašanj in prepričan sem. da jih tudi ne bo, ki ne bi bila rešljiva v duhu medsebojnega razumevanja«
Pri pogajanjih torej n’ vprašanj (in tega mnenja je tudi «Giustizia». ki jih ne bi bilo mogoče rešiti v duhu prijateljskega razumevanja. Prav za to prijateljsko razumevanje torej gre. V sedanjem ozračju, ko se sporazum ne izvaja, ko se zapirajo antifašisti, ko se vrše policijska zasliševanja u-deležencev NOB. ko državni tožilec zmerja javno Slovence s psovko »pendagli da for-ca». ko se pripravljajo nove masovne razlastitve slovenske zemlje, itd. itd., pa je res težko doseči ugodnejši sporazum, kot je sporazum, ki je po trditvah glasila podpredsednika rimske vlade, tehnično skoro končan v Vidmu.
Ne smemo pozabiti, da so imeli vsi ti dogodki velik vpliv
krat popolnoma zadovoljil vseh interesov tako slovenskega kot italijanskega prebivalstva obmejnega področja. Prepričani smo tudi, da se bo ozračje v Trstu nujno moralo izpremeniti in da bo pripomoglo k čim boljšemu izvajanju tudi sporazuma o obmejnem prometu, v čemer se z mnenjem socialdemokratskega glasila povsem strinjamo.
na koncepciji politike blokov, čilnega sporazuma. Zelo ver-t.emveč na osnovah koeksisten- jetno je, da se bo delegacija ce in mednarodnega sodelo- istočasno razgovarjala tudi o vanja«, je poudaril na današ- odstranitvi težav, ki so nasto-nji tiskovni konferenci zastop- ] pile v dosedanji blagovni iz-nik državnega tajništva za , menjavi zaradi nesposobnosti zunanje zadeve Branko Dra- Turčije, da izpolni že sklenjene pogodbe.
škovič. Dodal je,	da	Jugoslavija ne bo poslala	svojega	Datum	obiska predsednika
opazovalca na to	konferenco	republike	maršala Tita	v
V zvezi z albansko-jugoslo- Franciji in obiska grškega vanskimi odnosi je Draško- ' kraljevskega para v Jugosla-vič izjavil, da je prav zadnje j viji še ni določen. Predsed-dni prišlo do nekaterih pozi- ' nik turške vlade Menderes pa tivnih rezultatov	v	normali-; bo obiskal	Jugoslavijo v	za-
zaciji odnosov. Albanska vla- četku maja. da je predlagala sklenitev I	B.	B.
LONDON, 8. — Angleški politični krogi danes obširno komentirajo vladne spremembe, s katerimi je Eden začel svoje ministrsko predsedovanje. Mnenja o tem so precej različna; eni trdijo, da je Eden izvršil dokaj obšir-nadajje i no preosnovo vlade in da to kaže, da namerava razpisati volitve šele v jeseni, drugi pa trdijo, da se tiče preosno-va samo nekaterih ministrstev in podtajništev in da je to najboljši dokaz, da bodo volitve še to pomlad. Po tem mnenju naj bi bile volitve 26. maja ali 16. junija. Oba datuma se iz raznih razlogov zdita najprikladnejša za volitve pred poletjem.
Vsekakor pa v londonskih političnih krogih pričakujejo, da bo datum ali vsaj čas volitve uradno sporočen po velikonočnih počitnicah. Eden je že včeraj odpotoval v uradno poletno rezidenco angle-
Scelba in Martino sta se včeraj vrnila brez posebnih rezultatov obiska v ZDA
Snelba je padel uli povratku v ostro polemiko med Krščansko demokracijo in socialdemokrati, ki vedno odločneje poudarjajo nujnost «ra/.čiščenja» - M Siracusi pričakujejo llliurckilla
(Od našega dopisnika)
RIM, 8. — Ministrski pred-
JjANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA 0 PARIŠKIH SPORAZUMIH
sporazum o Posarju pogoj
položitev ratifikacijskih listin
ay 0 konfe
renči štirih in o reševanju spornih vprašanj med Vzhodom in Zahodom
RrogrJ.' Lianski listi I nastal v zvezi z zadevo ‘metV] J de Lyon» objav-1 Rpechling. Minister je dodal,
V 11, t	.7'-’**«	VUjUl
«4» mulist1rrancuaHeg» zuna-ia Je med J Pmaya. iv,m.
L »»■(pral rus
(tro-
se
koh
J e ai
L4»im izjavil, da
uupuiovdti na
tOvr. "“filn T “	OH n
Oj6- «Semeaz»aru‘lno • Judt
r.ij dnih , , Zagovonnk ne-iz,*? -un Bugeja-On, dl te,.,	numsier, in
4 i?*1 o =-ne bl ^ s’*"11
Hužu1 h) Oj e' °racenJu n.eja, siv?, **uthvan.,1, lai.Kc
Ua.v
Vzho-
«HJ a, je u«*
» • *ah,s ;''•,, Su lenieijnt C-°. Ua ?*‘e Pont,rc. Gre
i« t.e, teme.,»	1	I)os'	:ivi	!:a
s* ?°a od m Z'aid 11 tega st litf ^ovo, .	11	o	potruuui,	da
^*6nuWj,v0 rešijo veliki se
evr
opsKa
V "e
S‘je
*	^	nato
vprašanja, vpiašanje Ue. 'tiazen te. naualievan po ln nadzorovane *a^/vU vuiua e-
hesoHia*-0- resltev '-b* dblJ med Vzho-
r . du~‘* le I
4j£,a*v,1/ahKriCe 4tlnh ve‘-‘
času priilj ,<v čim «Pora;,Pu Iatifkaciji
%o' fhočemn “h'"' ter je
? Var breg Bre za
upanje, da
var
>io° „popa'110
Ptopaguml-
Z
aradi
tega
i:«*
v 1
naj
pripravna ravni
dJprej
°čt.r,7 v tesrlu na ravni
i Ari„, kune,- . ’ a se 114 aprua
veslati
ftl>ebnPo r*)" 'o!er * dada>.
fšta?* *fivrope»VaRa ^ ■L«, d^ovat, trf Ue'
‘šč,
‘'e'!!10 to
til. azvunih sllne
da se pogajanja s tem v zve-radaljujejo. Gre namreč za lastnino velikih jeklarn Koechling v Posarju, ki so pod francoskim nadzorstvom. Te jeklarne je Francija po vojni zasegla na račun reparacij in proizvajajo eno tretjino’vsega jekla v Posarju.
nume-
ratiti-
tU'“‘.n. je pjnT. Panškin •a i» lnay odgovo-
p —asoma .to Gu. kar j/e za da in
’tati,.,1'ranciapje’ kdaj
Položit, a o
skU da VI’ Je Pi
wpo‘ož!u1COaka vlada .,b°sta reti, atine, p0-tosij klede o ni dve vpra
>( prV‘ada Prevze, ^ ^ 5arSp°P(d Sei>atom obvez‘
1, a
‘Pora, ti je
Konec vojnega stanja med Kitajsko ,n Kemčijo
PARIZ, 8. — Kitajska agencija «Nova Kitajska« javlja, da je Kitajska ljudska republika sklenila odpr„viti vojno stranje z Nemčijo.
Poročilo pravi, da »Kitajska odločno podpira bitko nemške demokratične republike, vse nemško ljudstvo. Sovjetsko zvezo in vse miroljubne narode, ki se borijo za mirno združitev Nemčije, za mirovno pogodbo z Nemčijo, za evropsko kolektivno varnost in za svetovni mir«.
Na koncu poročila se ponavljajo obtožbe »ameriške, angleške in francoske politike, ki je razdelila Nemčijo in pomagala k obnovitvi nemškega militarizma v Zahodu: Nemčiji, zato da se Zahodna Nemčija vključi v napadalne vcjaške bloke«.
Bulpnin sprejel indijskega poslanika
MOSKVA, 8.	— Predstav-
nik indijskega poslaništva v Moskvi je sporočil, da je imel indijski poslanik Menon enourni razgovor s sovjetskim ministrskim predsednikom maršalom Bulganinom. Dodal je, da sta ((govorila o številnih vprašanjih«. Po mnenju poučenih krogov sta Bulganin in Menon med drugim govorila tudi o Formozi in Avstriji.
teri izkoriščevalski elementi« že nekaj časa kupujejo blago z namenom, da ga nato skrivaj zopet prodajo. »Ti e-lementi, pravi list, izkoriščajo začasno’ pomanjkanje nekateri vrst blaga, ki ga je treba pripisati premajhni budnosti nekaterih trgovinskih or. ganizacij, ki ne upoštevajo zahtev potrošnikov«. «V številnih primerih, dodaja list, so tudi sami nameščenci trgovin sokrivi. Proti tem nepri-letnim pojavom je treba vodili odločilno borbo«.
List ne navaja sektorjev trgovine, kjer je nastalo največje pomanjkanje. Toda navaja, da na nekaterih podeželskih področjih primanjkuje parafin. sejalni stroji in milo, ter dodaja, da drugod primanjkuje sol, vžigalice in posoda
sednik Scelba se je danes popoldne vrnil v Rim. kjer je letalo, na katerem sta bila z zunanjim ministrom Martinom. pristalo na letališču Ciampino točno ob 17.15 uri. Oba državnika sta dala novinarjem kratke izjave. Scelba je poudaril v glavnem dober sprejem v Ameriki in v Kanadi zlasti med tamkajšnjimi italijanskimi emigranti. Dejal je, da bo sodelovanje z vlado ZDA odvisno od italijanske sposobnosti, da uresniči potrebe Italije in ohrani zaupanje v trdnost ((svobodnih ustanov«. Nato je govoril na splošno o koristnosti mednarodnih stikov in večkrat poudaril mir med narodi, ki da je ena glav-; nih osnov italijanske zunanje politike. Bolj zanimiva je bila izjava zunanjega ministra Martina, ki je dejal, da je bil obisk važen predvsem zaradi tega, ker sta se oba italijanska državnika razgovarjala z meriškimi ravno pred pariškim sestankom atlantskega sveta, ki se ga bo prvič po ratifikaciji pariški sporazumov udeležila tudi delegacija iz Zahodne Nemčije. «V. Parizu — je dejal Martino — bodo definirani predlogi za konferenco z vzhodnimi državami, ki bo služila okrepitvi miru in mednarodne varnosti«.
O rezultatih obiska Scelbe in Martina v Ameriki pa izvemo nekaj več iz raznih časopisnih komentarjev. Tako na primer ugledni «11
formalni sporazum, ki bo odstranil nevarnost, da bi Italija bila v tem pogledu osamljena. List končno presoja obisk v Ameriki kot povsem pozitiven.
Kot smo že včeraj poročali, pa čaka Scelbo v domovini zopet znamenito vprašanje ((razčiščevanja« v vladni koaliciji. To vprašanje so ponovno postavili na dnevni red socialni demokrati, takoj ko se je Scelba vrnil v Rim, tako da bi se nova vlada sestavila še pred volitvami na Siciliji', vlada bi bila tudi brez PSDI, če demokristjani ne bi 'sJjrejcii socialdemokratskih zahtev. To zahtevo po razčiščenju je socialdemokratsko glasilo predvčerajšnjim s posebnim poudarkom objavilo, včeraj pa ta poudarek še posebej podčrtalo.
Uradno demokristjansko glasilo je socialdemokratsko zahtevo sprejelo s precejšnjim negodovanjem. «11 Popolo« P'i_ še med drugim:	((Odgovorni
krogi na Piazza del Gesii izražajo živo presenečenje, ko u: gotavljajo, da vsebuje uradni dokument zavezniške stranke tudi stavke, ki prav gotovo niso dobrohotni do nekaterih slojev Krščanske demokracije, in lahko zadenejo demokristjansko stranko v celoti. Zadeva se zdi toliko bolj čudna, kolikor Krščanska demokracija v nobenem svojem uradnem dokumentu ni nikdar u-porabljala podobnih sistemov. Toda upajmo, da gre le za spregled«.
Včerajšnja «La Giustizia«, Corriere uradno glasilo PSDI, pa odgo z mastno natiskanim
lir, samo pri efektivnih izdatkih.
Prihodnji torek pričakujejo v Siracusi prihod bivšega angleškega ministrskega predsednika Churchilla. Stanoval bo v hotelu «Villa Politi« sredi krasnega vrta. ki je ze ves v cvetju. Skozi okna vile bo imel Churchill krasen pogled na okoliške oljčne gaje čudovite srebrno-zelene barve. Churchilla bodo spremljali hčerka, zet in nekateri drugi sorodniki.
A. P.
katnost mednarodne politike, pri čemer so v razgovorih v ZDA določili glavne točke in splošno skupno platformo za pripravo obnove razgovorov med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi nujnost konsolidacije atlantskega zavezništva po politični, gospodarski in vojaški liniji. Druga točka, ki jo poudarja list, zadeva gospodarsko plat razgovorov, pri čemer so dali pobudo za pogajanja glede nekaterih specifičnih vprašanj. In končno tretja točka naj bi bili sporazumi, ki so jih dosegli z razgovori glede sodelovanja za uporabo nuklearne energije v miroljubne namene; ti sporazumi bodo vključeni v dvostranski
Konferenca o Indokini med Francijo in ZDA
Konferenca se ho sestala honec aprila - Položaj v Južnem Vietnamu še vedno nejasen - Ubisk vietnamskega ministrskega podpredsednika v Novem Delhiju
PARIZ 8-	— Predstavnik
francoskega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo konec aprila v Washingtonu verjetno francosko-ameriska konferenca o Indokini.
Predstavnik je pripomnil, da ni bil še določen dokončen dan in tudi ni bilo določeno, ali se bo konference udeležil zunanji minister Pinay. Konferenca bo vsekakor razdelje-n, na dva dela. Gre namreč za zadeve. H se tičejo samo Francije in ZOA kakor na primer vežbanjf čet, in druge zadeve ki šo v zvezi z ženevskimi dogovori, glede katerih se bo hotela gotovo razgovar jati tudi Velika Britanija.
Iz Sajgona javljajo medtem, da so trije ministri, ki so pred I lnevi odstopih. Z ioet Orekh-
I cali svoj odstop. ((Ljudski od-| bor za pomirjenjei). ki je bil
ki ga je danes odddjal «310.	čel	o	sožitju.
Pravi med drugim, da «neka-1 ki mu preusc j
«Pravda» graja prekupčevalce z blagom
•MOSKVA. H. V svojem uvodniku, ki ga je včeraj objavila moskovska «Pravda» in
della Sera« poudarja zlasti triivarja z mastno	n
glavne točke teh rezultatov, člankom, da ne gre za ” Predvsem poudarja list deli-(površnost. «Mt smo po
pokazali s prstom — pise Ust — na demoknstjanski mtegra-lizem ki je ena izmed naj-večjih nevarnosti, ki grozijo
demokraciji v Italiji«. In ker je znano, da je Fanfan znan integralist, velja socialdemokratski odgovor direktno glavnemu političnemu tajniku Krščanske demokracije.
Glasilo PSDI nato poudarja, da stremi zahteva socialdemokratskega vodstva za tem, da se stališča obeh strank točno označijo ter da pride na ta način med zavezniškimi strankami do iskrene diskusije. Pri tem poudarja list. da so bile te stranke zaveznice «vceraj in so še danes«, da pa se lahko zgodi, da jutri ne bodo več. uče se določeni pogoji ne bodo uresničili«. Končno list poudarja: ((Hkrati smatramo, da je naša dolžnost, opozoriti na nevarnosti, ki se kopičijo pri politiki ozkih interesov, m preprečiti, da se taksna politika vodi za našim hrbtom in pod našo kapo.«
Kot vidimo, postaja polemika precej živahna, zlasti ker socialnidemokrati obtožujejo Gonello, demokristjanskega prvaka in bivšega političnega tajnika KD, da se je preveč ljubeznivo vedel na turinskem Nennijevem kongresu, kjer je bil opazovalec.
Javno mnenje se tudi precej zanima za volitve novega predsednika republike. Vedno bolj se opaža propaganda v demokristjanskem tisku za postavljanje kandidature predsednika senata Merzagore. Ne-
Karabegovič poudarja topel sprejem v Italiji
BEOGRAD, 8. — Danes se je vrnil z obiska v Italiji član zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič. Novinarjem, ki so se zbrali na postaji, je Karabegovič med drugim izjavil, da so v Rimu razpravljali tudi o potrebi sklenitve širšega sporazuma
o finančnem in tehničnem sodelovanju in da so italijanski zastopniki poudarili potrebo ureditve ribolova na Jadranu. Ti razgovori so potekali in se razvijajo v dobrem ozračju, je ugotovil O-sman Karabegovič, in poudaril topel sprejem v Genovi, Milanu in Turinu. «Podpis sporazuma in pozornost, ki smo je bili deležni, jasno govori, da je politika gospodarskega sodelovanja in politika ustvarjanja dobrih sosedskih odnosov. ki jo izvajata obe vladi. uresničljiva in da odraža interese obeh držav«.
WASHINGTON. 8. — Državni departma ZDa je danes javil, da bo objavil dokumente
ških ministrskih predsednikov Chequers. Z njim je odšel tudi finančni minister Butler, ki je danes drugi mož v angleški vladi in ki ga imajo za starega Edenovega prijatelja. V Chequers je odpotoval tudi predsednik zasebnega sveta lord Salisbury, ki je nadomestoval Edena med I njegovo boleznijo.
V konzervativnih krogih sodijo, da bodo volitve razpisane še to pomlad, ker meni konservativno vodstvo, da je sedaj idealna priložnost za ponovno konservativno zmago, ki se ne bo tako kmalu ponovila. Spor med Attleejem in Bevanom je po konservativnem mnenju zrahljal enotnost laburistične stranke in zlasti zmanjšal laburistični vpliv na precejšnje število omahujočih volivcev. Rezultati nedavnih volitev v grofij-ske svete, ki sicer nimajo velike politične važnosti, kažejo na velike izgube laburistične stranke. Na drugi strani se zdi, da bo Anglija proti jeseni zašla v nove gospodarske težave, kar bi bilo spet neugodno za konservativce.
Drugi argument konservativnih zagovornikov skorajšnjih volitev je ta, da je letos spomladi še mogoče obljubljati sestanek velikih, medtem ko bi jeseni ob istem vprašanju lahko pridobivali volivce že laburisti, če medtem do sestanka ne bi prišlo.
Eden se je danes brzojavno zahvalil na čestitke, ki jih je dobil iz Washingtona in Moskve. Berzojavka, ki jo je poslal Molotovu, govori tudi o «dobrih odnosih preteklosti«. Na splošno razlagajo danes v londonskih političnih krogih Mololovovo brzojavko Ede-nu, kot »spodbuden znak«.
na Gipru
NIKOSIA. 8. — študentje grških srednjih šol so danes demonstrirali po mestnih ulicah in prepevali grške rodoljubne pesmi ter vzklikali proti Angležem. Nato so odšli
glede stališča general Mac j pred zapore in zahtevali izpu-Arthurja do vstopa Sovjetske I stitev zaprtih študentov. Poli-zveze v vojno proti Japonski j cija je zastražila zapore, nad leta 1945. Obrambni departma I mestom pa je krožilo letalo, ki dodaja, da te dokumente se-jje bilo v stalnem stiku s podaj proučujejo na zahtevo ne- ličijo.
katerih članov kongresa. Dan, Nocoj je v središču mesta objave dokumentov ni bil še I eksplodirala bomba, ki pa ni določen.	|	povzročila človeških žrtev.
Zaključna faza razgovorov o priznanju avtonomije Tuniziji
Britanske oblasti so nocoj po radiu izdale poziv za zbiranje prostovoljcev za ustanovitev posebnega orožništva, ki bo delovalo ves čas izjemnega stanja.
Grški zunanji minister Ste-fanopulos je danes izjavil, da namerava Grčija ponovno postaviti vprašanfe Cipra pred OZN, takoj ko bo za to ugoden trenutek. Dodal je, da ostane grška vlada zvesta svoji politiki, ki jo 'je že jasno obrazložila, ter nemerava to vprašanje postavljati pred OZN, dokler ne bodo zahteve ciprskega prebivalstva izpolnjene.
Televizija in alkohol
LONDON. °.	- Britanski
svet za gospodarska raziskovanja je dapes objavil brošuro pod naslovom; ((Televizija in pijančevanje med mladino pod 21 letom v letu 1953».
Brošura poziva lastnike barov in javnih lokalov, naj ne postavijo v svojih lokalih televizijskih aparatov, ker imajo pravi hipnotični učinek in so mladi med gledanjem nepremični, toda «s kozarcem v roki«. Z druge strani pa priporoča brošura, naj se televizijski aparati v večji meri razširijo v stanovanjih, kjer je mladina, in v mladinskih ljudskih krožkih, kjer je prepovedana prodaja alkoholnih pijač.
Glvoiilev lil. sunlaiH« zagrslišKeaa velesejma
ZAGREB, 8. — Danes so v Zagrebu odprli zagrebki spomladanski velesejem, ki bo omogočil inozemskim gospodarstvenikom. da se seznanijo s proizvodnimi in izvoznimi možnostmi Jugoslavije. Na velesejmu razstavlja več kot tisoč industrijskih in trgovskih podjetij ter proizvajalnih in obrtniških zadrug okrog 3.500 artiklov. V okviru sejma so odprli tudi razstavo obrtništva in Tazstavo kvalitetnih jugoslovanskih vin. Velesejem bo odprt do 17. a-prila.
27-odstotni porast jugoslovanske industrije
BEOGRAD. 8. — Po še ne nepopolnih podatkih je industrijska proizvodnja v prvih treh mesecih letos večja za 27 odst od lanske proizvodnje v istem času. Največji dvig je bil zabeležen v industriji gradbenega materiala, v črni metalurgiji, v kemični industriji in v elektroindustriji.
Francozi bi želeli pogajanja zaključiti še pred začetkom konference v Bandungu, ker se bo tam razpravljalo tudi o položaju v Severni Afriki Tunizijci zahtevajo izpustitev Burgibe pred podpisom sporazuma
vietnamskega Rdečega križa Van Nhut. pa si prizadeva, da bi se spor med vlado in versko političnimi sektami mirno rešil. Diemova vlada je sporočila, da bo dala v 48 urah odgovor na posredovanje tega odbora. Predstavnik sekte Binh Xuven pa je izjavil, da načelno sprejema pametne poravnalne predloge«.
Iz Novega Delhija javljajo, da je vietminški ministrski podpredsednik danes prišel s posebnim letalom v Novi Delhi skupno s štirimi visokimi funkcionarji njegovega ministrstva. Razgovarjal se bo z Nehrujem in z drugimi visokimi osebnostmi. V ponedeljek pa se 'bo vrnil v Hanoj.
Na letališču je vietminški in indijskim ljudstvom, hvalil Nehruja in njegovo politiko ter izrazil željo po vedno tesnejših vezeh med Vietminhom in Indijo na podlagi petih na-
PARIZ, 8. — V uradnih krogih javljajo, da se razgovori o avtonomiji Tunizije u-godno nadaljujejo in da bodo kmalu zaključeni. Včerajšnjih popoldanskih razgovorov se je udeležil tudi predsednik vlade Faure. Danes pa je. Faure povabil tunizijskega predsednika vlade, naj cim-prej pride v Pariz. V poučenih krogih so mnenja, da bo Ben Amar v Parizu verjetno v torek in bo skušal skupno s Faurom pospešiti pogajanja, ki se vlečejo že osem mesecu. Francozi bi želeli zaključiti pogajanja še pred konferenco afriških in azijskih držav v Bandungu, ki se bo začela 18. aprila in na kateri bodo med drugim govorili o zahtevah severnoafriških nacionalistov. Tunizijci pa bi se želeli vrniti domov še pred začetkom ramadana, ki se začne 21. aprila.
V tunizijskih krogih obtožujejo Francoze, da so se nekoliko umaknili glede koncesij, na katere je pristala prejšnja vlada Mendes-Francea. Tunizijci trdijo:	L Francozi
so umaknili svojo obljubo, da bodo pristali, da bo predsednik novega arbitražnega sodišča, ki bo skrbelo za pravilno izvajanje francosko-tu-nizijskega sporazuma, Tunizijec v prvih treh letih. 2. Francozi zahtevajo, naj bi na podlagi novega sporazuma postala francoščina uraden jezik v deželi istočasno z arab-
kateri listi so včeraj objavili I skim jezikom. Tunizijci so
vest, da je Merzagora tako rekoč že postal uradni kandidat vladne koalicije. Kot je znano, je v Turinu Nenni dejal, da bo njegova stranka kandir dirala za predsednika republike Ferruccia Parrija.
Medtem so razdelili poslancem načrte proračunov za ministrstva notranjih zadev, zunanjih zadev, obrambe, pravosodja, javnih del, prosvete, dela in socialnega skrbstva ter trgovske mornarice za proračunsko leto 1955-56. Predvideno je zvišanje proračuna za ministrstvo za delo in social-I no skrbstvo v znesku 28 mili-i jard lir, za ministrslvo trgovinske mornarice ,7,6 milijard
baje pripravljeni na kompromis glede prve točke, nasprotujejo pa vsakemu predlogu, ki bi dajal prednosti francoskemu jeziku.
Druge glavne točke, glede katerih še ni sporazuma, so: 1. položaj vojaških ozemelj na jugu. Tunizijci so predlagali, naj bi francoski vojaški izvedenci izvajali kontrolo nad policijskimi silami južnih področij v mejah, ki bi jih prej določil poseben proglas francoskega generalnega rezidenta. Zavračajo pa francoske zahteve, da bi francoske o-borožene sile imele nadzorstvo nad policijo na vseh področjih dežele, ter si pridržu-
jejo pravico imenovati krajevne poglavarje. 2. Francozi zahtevajo 50 odst. sedežev v vseh občinskih svetih. Tunizijci se temu odločno upirajo. Predlagajo da bi Francozi v mestih kjer je vsaj 10 odst. Francozov razpolagali z eno tretjino sedežev. Razen tega zahtevajo Tunizijci, naj bi tuniški sultan odobril seznam francoskih svetovalcev, ki bi mu ga predložil francoski »visoki komisar«, kakor naziva-jo bodočega francoskega predstavnika, sedanjega generalnega rezidenta. 3. Tunizijci zavračajo zahteve za ustanovitev gospodarskega in socialnega posvetovalnega sveta. Mnenja so, da bi ta svet še bolj zapletel upravni aparat, in da Frgncozi že imajo svojo trgovinsko zbornico, na katero se tunizijska vlada lahko obrne za posvetovanja o vseh gospodarskih zadevah.
Tunizijci zavračajo francoske zahteve, naj bi izrecno določili, da je novi statut dokončen. Odklanjajo vsako obveznost, ki bi za vedno povezovala Turčijo s Francijo, kar bi oddaljilo sleherno u-panje na popolno neodvisnost.
Razen tega so zastopniki Tunizije ponovno opozorili predsednika vlade Faura, da bi morale francoske oblasti izpustiti voditelja stranke Neodestur, Habiba Burgibo, ki je interniran v Franciji. Poudarjajo, da bi se moral Burgiba vrniti v domovino še pred podpisom sporazuma. Mnenja so, da bi njegov povratek v Tunizijo ustvaril u-godno razpoloženje med tunizijskim ljudstvom. Zdi se da bi hoteli Francozi Burgibo izpustiti šele po podpisu sporazumov.
Nadaljuje se azijska konferenca
NOVI DELHI, 8. — Danes
se je v Novem Delhiju na daljevala neuradna konferenca azijskih držav. Dve japon ski delegatki sta predlagali zbiranje podpisov az prepoved atomskega orožja in raz-
širjanje podatkov glede učinkov atomskih bomb.
Indijski delegat je predlagal izmenjavo tehničnih in znanstvenih informacij ter specializiranega osebja med azijskimi državami. Kitajski delegat je poudarjal potrebo razvoja trgovinskih odnosov med azijskimi državami na podlagi načela enakopravnosti in medsebojne koristi. Sovjetski delegat pa je pied-lagal odločno borbo proti raznim oblikam diskriminacije in omejitev zlasti na področju trgovine in gospodarskih odnosov.
Medtem pa je neka osebnost indijske kongresne stranke sporočila, da so nekateri predstavniki te stranke, ki so prvotno dali svoj pristanek na konferenco, umaknili svoje sodelovanje, ker baje Ne-hiu ni preveč naklonjen tej konferenci.
Medtem pa se pripravlja konferenca azijskih in afriških držav v Bandungu. Na poti v Bandung se bo Novem Delhiju ustavil predsednik e-giptovske vlade Naser, Prišel bo v Novi Delhi 18. aprila in bo gost indijske vlade. 15. a-prila pa bo odpotoval skupno z Nehrujem v Jakarto in Bandung.
BEOGRAD, 8. — Zaradi velikonočnih praznikov so v Rimu prekinili razgovore med jugoslovanskimi in italijanskimi zastopniki o prenosu premičnega premoženja oseb, ki se na osnovi londonskega sporazuma selijo iz Jugoslavije v Italijo in obratno. Vodja jugoslovanske delegacije Aleksander Jelič, ki je prispel na poročanje v Beograd, gleda optimistično na izid pogajanj.
Dr. Stane Pavlič potuje v Ankaro
BEOGRAD. 8. — 10. aprila bo odpotovala v Ankaro jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom veleposlanika dr. Staneta Pavliča. Predvidevajo, da se bo delegacija razgovarjala tudi o vprašanju sklenitve posebnega sporazuma, ki bi za dalj časa zagotovil sodelovanje med obema državama.
Slovenska filharmonija bo gostovala v Italiji
LJUBLJANA, 8. — Ob koncu maja bo odpotoval na turnejo po Italiji orkester slovenske filharmonije. Orkester bo nastopil v Aquili, Sassari-ju in Bariju. Vodijo se pogajanja za gostovanja tudi v Livornu in Brescii.
KAIRO. 8. — Jemenski kralj je ukazal predsedniku vlade Hasanu, ki se je pripravljal na povratek v domovino, naj o-stane v Kairu do novega ukaza.
Clanl sovjetske vlade, ki so se sestal! v Kremlju in razpravljali o kmetijski politiki. V prvi vrsti od leve proti desni; Malenkov, Hruščev, Bulganin, Molotov, Kaganovič. Zadaj na skrajni desnici: Mikajan.
— J —
9. a
prila
»PO>ll.\>K| l>XF,VI
Na današnji dan j* OMa leta 134.) sestavljena prva vlada LR Srbije.
J!	mam
	
	
	m
	
	g,
IN I\l EIIT li IVI E L.I E 1\J A
POSTAVITEV H (1111S1 IM 1 V 11 It H); Ž Ul JE BILA IVEKAK HIHITA
m	   —-----------
Županstvo devinsko-nabrežinske občine vložilo priziv zaradi imenovanja komisarja
£u|iau v svojem prizivu zahteva, da vladni generalni komisar prekliče ukrep tržaške prefekture - Neveljaven podpis na gradbenem dovoljenju
Danes, SOBOTA J.
Vel. Marija KI., Ljuba« Sonce vzide ob 5.32 mi zatoi« j 18 42. Dolžina dneva 13.1°. WJ[ vzide ob 21.23 in zatone ob ■ Jutri, NEDELJA 10 aprila Velika noč, Srčanka ^
V OKVIRU NflCRTfl ZA IZKORIŠČANJE DVEH MILIJARD LIR| Razpjs abonmaja
ZGRADILI BODO NAPRAVE^akonce, 1,0se!ono, Verdl
Protidemokratičen ukrep tržaške prefekture, ki je pretekli mesec postavila kom sarja «ad hoc» v devinsko-na brežinski občini zaradi znane sesljaneke zadeve, je tud paavno neutemeljen. To je u potovitev devinsko-nabrežin-»kepa župana, ki je v imenu občinske uprave vložil ta te den priziv na vladnega pene ralnepa komisarja dr. Polama-ro ter o svojem ukrepu obvestil tudi tržaško prefekturo in organizacijo za pomoč julij-skim in dalmatinskim begun ce m.
Kot je znano, je podprefekt dr. Mucciotta dne 7. matrca poslal na nabrežinsko županstvo posebnega komisarja prefekture, ki je v kiratkem času dveh ur izstavil orpanzaciji za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem gradbeno dovoljenje za zidanje 25 stanovanjskih hiš in hiralnice v Sesljanu. Oo tega ukrepa nadrejenih oblasti je prišlo kljub neštevilnim protestom in jasnim določbam Posebnega statuta, ki pravi, da se ne sme spreminjati etničnega značaja naše zemlje. Očitno je bilo. da pri vsej stvari ne igra toliko važnosti n. pr. vprašanje enodnevne zamude, ki je nastala Zaradi božičnih praznikov iri je bil s tem zamujen rok za priziv občine, temveč da so določeni krogi zasledovali predvsem določene cilje: kakšni so ti cilji, je vsakomur jasno in jih je pač najbolje označil neki nabrežinsk i demo-krščanski funkcionar, ki je dejal, da se bo ob prihodnjih volitvah položaj v nabrežinski občini tako spremenil, da bodo imeli Italijani pečino«.
To pomeni, da je cilj koloni-tacije naše zemlje predvsem ta, da se med Trstom in ostalim ozemljem italijanske republike ustvari umeten most. Umetno naseljeni italijanski priseljenci bi občino, v kateri živi dve tretjini Slovencev, prevzeli v svojo upravo in v njej zagospodarili v imenu »ljudstva«. Zato so ti načrti groba kršitev Posebnega statuta, proti kateri so protestirale vse slovenske politične skupine, medtem ko je jugoslovanska vlada zaradi tega protestirala v Rimu.
Toda kot sledi iz sedanjega priziva devinsko-nabrežinske-pa župana, je ukrep tržaškega 1 odprefekta ne samo protidemokratičen, temveč tudi nezakonit in je prekoračil oblastveno funkcijo prefekture. Priziv obsega tri tipkane strani in je razdeljen na dva dela V prvem delu so navedeni razlogi, ki izpodbijajo zakonitost ukrepe o postavitvi komisarja, kajti prefektura lahko imenuje komisarja le v primeru, Če občinska uprava ne
izvršuje svojih dolžnosti ali
pa če ne more redno poslovati. Toda v našem primeru o tem ne. more biti govora, kajti v pismu z dne 25. februarja 1 ■ l. je. občinska uprava sporočila organizaciji za pomoč ju-
namerava razširiti svoje podjetje.
Sedaj to podjetje kupuje pri raznih italijanskih družbah lite in kovane kose in jih nadalje obdeluje. Z novo razširitvijo pa bo podjetje izdelo-
0'uncem 'da d“'matins*i™	I vaTo''“izdelke” oTTafetkTod
punčem, da naj na dokončni konca samo Xa ra2širitev je
sklep o vprašanju 'izstavitve gradbenega dovoljenja počaka do 10. marca. Neutemeljeno in nezakonito je tudi opiranje podprefekta na dejstvo, da je organizacija julijskih in dalmatinskih beguncev postavila občini rok za izstavitev gradbenega devoljenja, kajti ne obstaja noben zakon, ki bi zasebnim organizacijam dovoljeval postavljati ultimate občinskim upravam. Zatorej je bil ukrep podprefekta o postavitvi komisnrja prenagljen, kajti namesto da bi to v okvir u zakonskih določil storili po 10. marcu, so komisarja postavili že 7. marca.
Nezakonito je bilo tudi ravnanje samega posebnega komisarja. Ker je bil v tistem času župan razrešen svojih funkcij in jih je prevzel komisar, bi moral ta pri podpisu gradbenega dovoljenja upoštevati vsa pravila in določbe, ki so v zvezi s p odpisom takega dovoljenja. Občina ima svoj gradbeni pravilnik, iz katerega jasno sledi, da mora župan sklicati člane občinske gradbene komisije, slišati njihovo mnenje in nato dovoljenje izstaviti ali pp odkloniti. Ker je posebni komisar prevzel funkcijo župana, bi torej moral najprej sklicati člane gradbene komisije, jih zaslišati, da o tem izrečejo svoje mnenje in potem podpisati. Toda komisar je šel mimo tega in je dovoljenje na svojo roko podpisal. Iz tega jasno sledi, da je njegov podpis neveljaven.
Iz priziva devinsko-nabrežin-skega župana je torej razvidno, da tržaška prefektura ne i smela postaviti komisarja n da je njegov podpis neveljaven. Prepričani smo. da bo ladni generalni komisar dr. Palamara upošteval jasne in edvoumne razloge devinsko-abrežinskega župana in v tem smislu tudi ugodil njegovi zahtevi, da se ukrep tržaške prefekture prekliče.
postala potrebna zaradi obširnejših načrtov izvoza proizvodov. za kar je treba znižati proizvodne stroške. Podjetje proizvaja sedaj okrog tisoč sklopk različnih tipov na mesec in jih prodaja izključno italijanskim čistilnicam. V zadnjih dneh pa je podjetje dobilo prvo naročilo v vrednosti 40 milijonov lir za novo zgra-
jene čistilnice petroleja v Egiptu.
Ko bodo zgrajeni novi oddelki^ oo podjetje pričelo izvažati proizvode na obsežnejše trge za tovrstne izdelke Srednjega vzhoda, v Venezuelo, Argentino in celo v ZDA.
V torek seja občmskeqa sveta
Tržaški občinski svet, ki se ta teden zaradi praznikov ni sestal, se bo ponovno sestal v torek 12. t. m. ob 18. uri. Nadaljeval bo z razpravo o proračunu tržaške občine za 1. 1955.
za predelovanje smeti v gnojila
Za prodajo in izkoriščanje gnojil bo ustanovljen poseben konzorcij kmetovalcev
Tržaška občina je že izdelala načrt za izkoriščanje dveh milijard lir. ki jih je dobila kot izreden prispevek za nekatera velika javna dela. Načrt je bil že predložen generalnemu komisarju in drugim pristojnim uradom ob začetku leta. Po izjavah podžupana Visintina ki je načrt predložil v odobri, tev občinskemu svetu, bi morali z deli začeti najkasneje že v tem mesecu. Ker je bil zakon za nakazilo omenjenih dveh milijard lir že objavljen je torej samo še vprašanje do. končne odobritve del. Upajmo da bodo z deli tudi res čim-prej začeli.
Načrt javnih del v okviru teh dveh milijard lir predvi deva več novih šolskih pošlo.
PO IMENOVANJU POSEBNE KOMISIJE STROKOVNJAKOV V RIMU
S kakšnimi pooblastili prihaja v Trst komisija „za prosto cono“?
Glasilo mestnega odbora za „integralno prosto cono“ „La Zona Franca“ poudarja, da bo morala komisija delovati v korist Trsta ne pa v korist krogov, ki nasprotujejo „intcgralni prosti coni“
Pred dnevi smo objavili po- kakšnemu industrijcu; inte-ročilo poluradne agencije Igralna prosta cona za celotno «ANSA», da je odbor držav- tržaško področje, pa bi nudila nih podtajnikov, ki se ukvarja'možnost razvoja vsem gospo-
C f V7 O C O 1 TV) 1 V 7 T*. T) T) . . •) *) 4 «	«	A	n	tI	t)	V)!)	It	)	W)	v,	I,	M	rt	T)	W)	1»!	..	—	 J	.	I
s tržaškimi vprašanji, predlagal predsedstvu vlade, naj poveri posebni komisiji strokovnjakov proučitev «proste cone v tržaškem pristanišču«. V poročilu omenjene agencije so
darskim panogam, ki so sedaj v veliki krizi. Zahteva po integralni prosti coni je prišla do izraza, kot smo to že večkrat pisali, tudi v tržaškem občinskem svetu, kjer so bili
bila tudi imena visokih držav- proti samo fašisti in monar-nih funkcionarjev, ki sestav- 1 Iiisti.
Razširitev podjetja v žaveljskem pristanišču
Med tolikimi negativnimi vestmi o razvoju tržaškega gospodarstva, z zadovoljstvom registriramo razveseljiv sklep družbe «Orion Petro Chimica«, k? v žaveljskem industrijskem pristanišču proizvaja sklopke za petrolejsko industrijo in ki
ljajo to komisijo. Te osebe so visoki predstavniki ministrstev in ustanov za zunanjo trgovino in podržavljenih podjetij. khrati pa se na svojih službenih mestih bavijo s finančnimi vprašanji, z vprašanji zunanje trgovine, s carinskimi tarifami, itd. itd., kar potrjuje njihovo tehnično kvalifikacijo za sestavo tako važne komisije za Trst.
Ko smo objavili gornjo vest, smet tudi poudarili .dejstvo, da Vši 'tržaški gospodarski krogi in ogromna večina prebivalstva zahtevajo ustanovitev »integralne proste cone za celot-
Po treh dneh od objave poročila agencije «ANSA», ki je govorilo o «komisiji strokovnjakov za proučitev proste cone v tržaškem pristanišču«, pa nihče več ne govori o «prosti coni v tržaškem pristanišču«, ampak govorijo in pišejo samo o ((komisiji za proučitev proste cone«. V tem smislu poroča tudi list «La Zona Fran-
komisija pooblaščena, da se prepriča, da poleg tako imenovanih ((kvalificiranih« organov, obstaja tudi Mestni odbor za integralno prosto cono, h kateremu je pristopila ogromna večina gospodarskih ustanov in mu poverila obrambo tega vprašanja, katerega stališče podpirajo skoraj vse politične stranke, sindikalne skupine in vse prebivalstvo?.'Zato Odbor za prosto cono ne sme biti ignoriran«. List končno opozarja, da bo morala vladna komisija rešiti vprašanje proste cone v korist Trsta in ne sme pasti pod vpliv zunanjih interesov in pritiskov, ki imajo svoja sabotažna središča v daljnih in bližnjih italijanskih mestih.
ca«, ki ga izdaja Mestni od- I Brez dvoma izvira zaskrb-
bor za prosto cono. Po informacijah, ki smo jih dobili v dobro obveščenih krogih, je bila komisija v Rimu sestavljena za proučitev «proste cone« in ne »proste cone v pri-
nc tržaško področje«. «Med I stanišču«. Ce je to res, potem
'upajmo, da vladna komisija,
prosto cono, ki naj bi jo proučevala rimska komisija, in prosto cono, ki jo zahteva Trst, je bistvena razlika«. Tega ne more nihče zanikati, ker ((prosta cona za tržaško pristanišče« pomeni zaprto prosto cono v pristaniških carinskih mejah, kar bi morda koristilo le skupinici veletrgovcev in
PO STAVKAH PROFESORJEV IN JAVNIH NAMEŠČENCEV
Resen položaj državnih in poldržavnih uradnikov
Poleg občih težkoč državnih in poldržavnih uradnikov, se tej kategoriji pridružujejo v Trstu s svojimi težavami še bivši uslužbenci ZVU
Na najem ozemlju je v bi rokratskem aparatu zaposlena približno tretjina celotne zaposlene delavne sile Zaradi tega ni nič čudnega, če na pri. mer tržaška občina ne more kriti z rednimi dohodki niti stroškov za plačevanje osebja in če gre toliko milijard področnega proračuna za plače uslužbencev. Takega razmerja med delovno silo, zaposleno v produktivnih in neproduktivnih panogah v škodo prvih ne pozna nobena država niti dežela. Razen te prenatrpanosti javnih in državnih uradov pa so tu še druga vprašanja, ki se jim ne bo mogoče večno izogibati in ki bodo terjala rešitev .
Nezadovoljstvo državnih in poldržavnih nameščencev je že slira stvar, saj so še vedno med najsiabje plačanimi kategorijami, čeprav je večina dobila poseben povišek, ki s.cer »e m vštet v plačo, ki oa so go nameščencem izplača;, v obliki doklot e O nezadovoljstvu državnega osebja nam priča na primer zadr. ja stavka pcldržavmh in javnih nameščencev. Vse to velja v državnem obsegu, v Trstu pa je še slabše.
Tako je okoli 8.500 bivših uslužbencev ZVU, ki sner še vedno delajo, pa ne vedo, kaj bg z njimi. Obljubili -u jim sjcer, da jih bodo vključili v posebne prehodne sezname, toda minilo je že šest mesecev, s vse je ostalo pri sta-itm; zato je povsem razumljive,, da so zaskrbljeni. S3 bolj so vznemirjeni člani civilne policije, ki jih je tudi vedno manj, ker so jih že mnogo odpustili, nad sto pa se jih je izselilo v Avstralijo Vsi ti u-službenci primerjajo svoj položaj s položajem državnih in javnih nameščencev. Tem so dali izredno doklado, uslužbencem krajevnih ustanov pa dve mesečni plači namesto iz-ledne doklade; uslužbenci ZVU pa niso dobili nič. Tudi zadnje poviške v obliki pneseč-ne doklade »o priznali državnim uslužbencem in uslužbencem krajevnih ustanov, ostalim pa nič Policisti so sicer dobili nekaj predujma, toda boie se, da fia bodo morali vrniti, kakor so ga morali vrniti tisti, Iti so prostovoljno zapu-
stili službe in šli v Avstralijo, in tisti, ki so jih odpustili.
Mnogo slabši pa je položaj bivših uslužbencev angloame-riških vojaških sil. Le kakih 55t) uslužbencev je dobilo začasno zaposlitev pri SELAD in prekvalifikacijskih tečojih, nad 2.100 pa jih čaka na zaposlitev v izrednih tečajih. Doba zaposlitve pri SELAD in prekvlifikacijskih tečajih pa se bliža koncu in potem ne bodo imeli številni uslužbenci zopet nobene perspektive niti zs skromen zaslužek. Ce upoštevamo, da imajo skoraj vsi ti uslužbenci družine, tedaj vidimo, da je v skrbeh za bodočnost veliko število ljudi, kar seveda močno vpliva na psihozo izseljevanja, ki se že tako širi v mestu. Prebivalstvo mora pač prenašati posledice zgrešene gospodarske politike iri trpanja neštetih priseljencev v razne urade, ki so nekoč delovali z manj kot polovico sedanjega osebja. Vso to odvečno delovno silo po raznih uradih bi lahko vedno šteli za potencialno brezposelno, saj je polnila urade, ker je niso mogli zaposliti v produktivnih panogah, ostati pa je moraia pač tu kot volilna maneviska masa. Iz tega položaja ni sedaj drugega izhoda kot okrepitev tržaške lftdušttije !n p -morstva ali pa izseljevanje; žal pa se izseljujejo prelvrein domačini, in sicer kvalificirani in visoko kvalificirani, kar meni konec koucčv nude izgubo za tržaško gospodarstvo.
k; bo prišla v Trst. ne bo proučevala samo možnost ustanovitve proste cone, ampak da b ) izdelala tudi osnutek pravil za carine prosto področje na Tržaškem. Osebe, ki sestavljajo komisijo, so tudi tehnično kvalificirane, da pripravijo vso potrebno gradivo za vlado, ki naj bi dokončno izdelala zakonski osnutek o ustanovitvi integralne proste cone za tržaško področje.
Toda v tržaških gospodarskih kj-ogih in še posebno v krogih, ki se odločno borijo za ustanovitev tržaške integralne proste cone, izražajo nad bodočim delovanjem omenjene vladne komisije zaskrbljenost, ki jo tolmači list »La Žona Franca« v svoji zadnji številki. Ta list poudarja, da če ima komisija nalogo, da nam pride povedat, da različni zakoni in carinska pravile onemogočajo to in ono, potem bo samo izgubljala čas in je v tem primeru bolje, da Z rešilnim avtom so morali Is® j’1’. ne “j^ane. List dalje nekaj minut	po	11.	uri	pripe-I u, arja’a ,	-16, rrst v
ljati v	bolnišnico,	kjer	so	ga	P°eledu -dela popolnoma razli-
pridržali na II. kirurškem od-
Vojak padel z motorjem
ljenost »La Zone France« iz izkpšenj. ki jih ima Trst na tem področju. Znano je. da so do sedaj razni monopolistični krogi in velika italijanska pomorska mesta, nasprotovali vsakršnemu resničnemu gospodarskemu napredku našega mesta, ki je danes v takšnem položaju, da se lahko izkopa iz nevzdržne gospodarske krize samo z izrednimi carinskimi ukrepi, ki mu bodo omogočili povečanje trgovine, proizvodnje, pomorskega prometa in s tem izboljšanje življenjske ravni prebivalstva.
pij, kot na primer v Križu. Grljajiu, na Opčinah, pri Sv. Soboti, v Ulici Rossetti ter nadzidavo še nekaterih drugih šolskih poslopij v mestu. Zvedelo se je, da bodo na Opčinah zidali poslopje za nižjo srednjo šolo in ne za osnovno Šolo, kot je bilo prvotno v načrtu.
Poleg tega bodo s tema dvema milijardama zgradili nov del občinske palače, stanovanja za družine, ki bodo morale zapustiti stare stanovanjske hiše. ki jih bodo porušili, poslopja in naprave za uničenje smeti ter še nekaj manj važnih del. V prvotnem načrtu je bilo rečeno, da bodo zgradili naprave za sežiganje smeti, kar je zbudilo med večino svetovalcev v občinskem svetu in med osebami, ki se u-kvarjajo s kmetijstvom, velik odpor. Večina je bila mnenja, da je treba smeti izkoristiti za organska gnojila, kot to že delajo v nekaterih krajih. Končno je kmetijsko nadzorni-štvo izdelalo načrte za gradnjo podjetja za predelavo smeti v organska gnojila, kar je občinska uprava sprejela. Tako bodo iz sredstev dveh milijard lir zgradili tudi naprave, ki bodo predelovale smeti v gnojila, kar bo v veliko korist domačemu kmetijstvu, hkrati pa bodo' odvečno proizvodnjo lahko prodajali v bližnjo Furlanijo. Za prodajo in izkoriščanje teh gnojil se bo ustanovil poseben konzorcij med kmetovalci.
Glede zidanja novega dela občinske palače pa so bili svetovalci opozicije mnenja, naj bi s temi deli počakali in naj bi namenili ta denar za gradnjo ljudskih stanovanj. Kljub temu pa je obveljal predlog občinskega odbora. V novi del občinskega poslopja bodo namestili anagrafski urad. higienski in zdravstveni oddelek ter druge občinske urade in oddelke.
S prvim	koncertom	v	soboto
23. »prila se bo pričela v gledališču «Verdi» koncertna sezona, ki bo trajala do 4. junija, ko bo na sporedu zadnji, t. j. deveti koncert. Za teh devet koncertov je razpisan abonma s sledečimi cenami:
Lože ....................L.	15.000
Sedeži	v	parterju .	»	9.000
Sedeži	na	I. galeriji .	»	7.000
Sedeži	na	II. galeriji	»	6.000
Numerirani prostori
na balkonu . . » 4.000 Abonma je plačljiv v enem samem čbroku do 19. aprila 1955. Ir.foimacije pu'i gledališki blagajni, tel. 23-938.
O programu koncertne sezone bemo podrobneje še pisali. Danes omenjamo le, da bodo dirigirali sledeči dirigenti:	Alceo
Galliera (Milan), Rudolf Kem-pe (Muenehen), Sergiu Celibi-dache (Berlin), Ataulfo Argerira (Madrid). Luigii Toffolo (Trst), Paul Van Kerhpen (Holandska), N-ino Sanzogno (Milan), Franco Crrareiolo (Neapelj).
Kot solisti bodo na koncertih sodelovali: pianisti Maureen Jones (Avstral.) in Lya de Bar-beriis (Rim) ter duo Gorini-Lo-renzi (Benetke), kitarist Narciso Yepes (Španija), violinista Itaac Štern (ZDA) in Franco GuHi (Tržačan) ter čelist Maurice Ger.dron (Franc.).
Na programu bedo sledeči avtorji:	Bach, Beethoven, Bizet,
Iirahms (večkrat). Bugamelli, Čajkovski, Ghedini. Gluck,' Haydn, Levi, Mahler, Mendelssohn, Mozart, Mussotgski, Paganini, Pizzetti, Ravel. Respi-ghi, Rodrigo, Schuman, Sibelhus, Skrjabin, Štrausa (večkrat) We-ber. De Falla.
( OLEDAHSČA )
VERDI
Danes: ob 21. uri, Sem Be-nelli ((Pajek«. Debut skupine Ricci . Magni. Ponovitev v redčijo popoldne. Skupioa bo u-prizorila še Pirandellc »Sest oseb išče avtorja«, 0’Neiil »Prvi mož«, Maulnier «Nočna hiša«.
TEATRO NUOVO Danes in jutri odpade pouk izgovarjave in recitiranja.
•JU Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V ponedeljek 11. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU
Shakespeareova
komedija
<UMena UmogMa«
Mednarodni točaj o produktivnosti podjetij
Od sept. t. 1. do marca 1956 bo na Holandskem pri univerzi v Delftu mednarodni tečaj o produktivnosti malih in srednjih podjetij. Tečaj organizira »Foundation Training Cour-ses Ant Research«. Italijanska viada- je v sporazumu z vlado Združenih držav razpisala štipendije, za katere pa imajo pravico izključno strokovnjaki za organizacijo industrijske proizvodnje, ki popolnoma obvladajo angleščino. Interesira-ni se lahko obrnejo za pojasnila do 12. aprila na ((Tržaški center za gospodarski razvoj« v Ul. Della Borsa 2 telefon 28255 - 56, kjer bodo tudi predložili prošnje za vpis.
Pri izkopavanju v Ul, Pondaies so naleteli na človp* n kosti
Včeraj okoli 9. u je 44-letni geometer Raffaello Cor-beri. ki vodi delo pri gradnji kurilnih naprav v ljudskem prenočišču v Ul. Pondares obvestil agente javne varnosti, da so delavci med izkopavanjem odkrili človeške kosti.
Oblasti, so takoj uvedle preiskavo in policijski zdravnik je ugotovil, da gre za kosti ljudi, ki so umrli pred več desetletji. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo na tistem mestu izraelsko pokopališče, katerega so kasneje premestili na mesto, kjer je danes. Kosti _ so poslali kasneje v mrtvašnico splošne bolnice.
Vojaške barake so podirali
Včeraj so zasačili 22-letnega Stellija Bacila, 21-letnega Giu-seppa Mezzino in 23-letnega Viktorja Luina, vse tri iz Domus civica pri podiranju bivših angleških vojaških barak pri bazoviškem strelišču. Vse tri mladeniče so aretirali in jih, p^ijjvili sodišču.
IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
Prejeli smo sledeče knjige:
1. L’Art medieval Yougo-slave.
2. Andric Ivo: La sete.
3. Bartol Vladimir: Ala-mut. Novi Sad 1954. (v cirilici)
4. Jevnikar Martin: Vsebine leposlovnih del. III. del. Trst
5. Kardelj Edvard: Problemi naše socialistične graditve.
Knjiga III. Borba proti sovjetski hegemoniji ter naša zunanja m notranja politika. Lj. 1955.
6. šenoa Avgust:	Prekletstvo. II. del Lj. 1954.
Revijo:
Arheološki vestnik V/2. Lj., SAZU 1954.
SOBOTA, ». april* 11,5
tkmt i‘o*T AJA a
.c za v>
11.30 Lahka noč: 14-» pWti; kogir nekaj; D-M Sl' iw 13.30 Lahke metodi!«: „ D_duru;
del:	Concerto &r°sso v .	^
11.15 Kulturo, obzorm...	^
Rinrrčne popevke	.	15«
Tcmmasini:	Vesele	z«'"	pc,t.
Melodije iz revij; Vjyar«l» ženo; l?-,00.., jjjjfl«
vov
koncert; 16.20 Plesu« cp>
17.00 Domači motivi,
mini na Kalma-na in	kl>*
18.00 Martucci: Kc-ncert z fjj, vir in orkester: 18.35
nih narodov; l9M„-n? j, #• ba; 20.20 Šport; 2005 tg letnega sveta; 70.JU	^
glasba; 21.00 Slovenski , j|ii 21.15 Pestra operna ‘Vier.iavvski:	Koncert z» , jjl
št. 2; 22.06 Filmska S'3504'^' Chopin:	«Les Sylphides*'
22.42 Večerni ples.
•r it s »’ >•
j/fK
12.15 Orkester F. rAj « 13.25 Lahka glasba;	1
Verdi: «Moč usode«.	#
11.30 Melodije m F'
•vt, --------- ,
deianjih; 21.30 Koncert lista G. Lippija; 22.45 t* r telje jazza.
14 41 P E H Slovenska poročila:
13.30, 14.30 19.30 lil 20f'M Hrvaška poročila: vsak
6,30.
I*
on
20.00.	ljJ* Italijanska poročila: o.ia.
17.00, 19.00 in 23.00,	. ,4)K Iz naših listov v 51 ^ečtl)-
dan (razen nedelje in p ka) ob 14.36	vd*
Iz naših listov v ‘‘“"nedelj* dan (razen nedelje 111
ka) ob 17.06.
7.00 K®’
i:8P®v('
ledar - vremenska '-o napoved Časa; 7.05 ba;
Nogo sl je zlomila
Okoli -19. ure je 66-letna Ida Hrovatin vd. Mauro iz Ul Molin a Vento, v bližini svojega stanovanja nerodno padla. Pri tem si je zlomila stegnenico leve noge. Štiri ure kasneje se je ženska zaradi bolečin zatekla v bolnišnico, kje so jo morali pridržati na ortopodskem oddelku. Zdravniki so si zaradi njenega resnega stanja pridržali prognozo.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Pod suknjo skrita gnjat
izdala tatu in njegovega pajdaša
Čeprav je obtoženi v zaporu sestavil dolgo pismo na tožilstvo trdeč da je nedolžen, sta bila oba nepridiprava obsojena
delku, 22-letnega vojaka 82. pešpolka s sedežem v vojašnici pri Lazzarettu, Salvatore-ja Buccellija, kateremu so u-gotovili udarce na glavi in praske po obrazu in udih. Kakor so ugotovili je vojak med vožnjo z vojaškim motorjem v bližini ladjedelnice Felzsegy včeraj iz neznanih razlogov padel.
cen od katerega koli drugega italijanskega mesta in pristanišča, in da zato potrebuje izredne ukrepe.
»Proučevanje komisije bo moralo biti ugodno usmerjeno h koncesijam izrednim pravilom in ureditve, različnih od vsedržavnih pravil, brez birokratskih komformističnih pridržkov...« List se nato sprašuje: »Ali je komisija pooblaščena, da deluje v tej smeri?«, «Je
ARETACIJA DVEH PREBRISANIH GOLJUFOV
Aretacije cerkvenih tatov
V zadnjih dneh so agenti aretirali v raznih cerkvah kar 12 žeparjev, ki so hoteli izrabiti trenutek in si preski-beti nekaj denarja za praznike, Agenti, ki so bili poslani v šentjakobsko cerkev pa so
NEPOŠTENA TRGOVINA z miniaturnimi radio aparati
Izdelovala in prodajala sta aparate v velikosti zavoja cigaret, ki pa niso bili vredai niti počenega groša
Ze več let se je pojavljal v tedniku «La Domenica del Corriere« oglas, s katerim je podjetje «Arner», last 52-let-nega Costantina Furlanija iz Gorice ponujalo bralcem za izredno ceno radijske sprejemne aparate, ki niso bili prav nič večji kot navaden zavoj cigaret.
Kupčija je začela naenkrat cveteti, vendar so začele prihajati tudi pritožbe, češ da aparatove lastnosti ne odgovarjajo opisom v oglasu in kmalu zatem so začeli nekateri zahtevati celo povračilo zneska, drugi pa so aparate pošiljali v popravilo. Furlani pa je bil tudi prisiljen ponu-zasačili tudi znanega tatu An- I diti nekaterim kupcem zanie-tonija Bernettija iz Bazovice njavo majhnih aparatov z
prav v trenutku ko je ob izhodu iz cerkve ukradel železno cev, ki je bila v nekem kotu med materialom.
ki ga zi(%trji rabijo za popravilo cerkve. Hernetti se je
skušal z ukradeno cevjo naglo oddaljiti, vendar so ga agenti na Istrski cesti dohiteli in ga aretirali. Prijavili so ga sodišču pod obtožbo tatvine.
večjimi ali pa s stenskimi u-rami in pisalnimi mizami, vandar vedno seveda proti
plačilu razlike. Policija je že tedaj opozorila Furlanija, vendar opozorilo ni dosti zaleglo, kajti možakar je vedno bolj širil svojo trgovsko mrežo in sklenil ustanoviti podružnico tudi v Gorici. Za svoj načrt je pridobil Giuseppe Ziml-
cha iz Ul. Buffolini, ki je imel že svojo delavnico. Slednjemu je Furlani poveril nalog sestavljanja aparatov in razpošiljanja po Italiji in tudi v tujino, od koder so tudi prihajala naročila. Kljub pravi plohi protestov pa se je podjetje zaradi vedno novih naročil venomer večalo in Furlani je moral najeti celo uradnico in odpreti nov u-rad. Na goriško kvesturo pa so začeli prihajati tudi protesti proti Zimichu in njegovemu podjetju in tedaj so preiskovalni organi uvedli preiskavo. Isto je storil tudi leteči oddelek tržaške kvesture in ko so ugotovili, da so razpošiljali majhne aparate s primitivno galeno, zaradi česar so se že med prevažanjem pokvarili, so agenti stopili v akcijo in 31. marca letos v Gorici aretirali Zimicha, dan kasneje pa so v našem mestu aretirali tudi goljufivega Furlanija, ki je imel svojo delavnico na Miramarskem drevoredu. Oba so poslali v
Po prijavi drzne tatvine v gostilno v Ul. Baiamonti, ki jo je februarja letos imel v najemu Eugenio Deljusto, so bili preiskovalni organi v veliki zadregi; imeli so sicer seznam specializiranih tatov, toda dokazov ni bilo. Policija je aretirala nekega Podreko, vendar so ga izpustili, ker je dokazal svojo nedolžnost. Toda sreča jim je tudi tokrat pomagala. Na policijo se je namreč javil neki Strohmayer, oče znanega nepridiprava 20-letnega Edilija in agentom izročil kakih 200 gr gnjati, ki jo je našel v sinovem plašču. Omeniti moramo, da so neznani tatovi med drznim vlomom ukradli poleg usnjenega suknjiča, aktovke, žepnih svetilk in noža tudi slanino in gnjat.
In prav ta gnjat je agentom pripomogla k aretaciji mladega Strohmayerja, ki so ga zasačili v družbi znanega nepridiprava Carla Larsija. Naravno je, da je tudi slednji končal v zaporu in prav njegov usnjen suknjič ter žepni svetilki, ki so ju našli pri njemu so oba še bolj pokopali: suknjič in svetilki je namreč Deljusto spoznal za svoje in dokazi za njuno tatvino so tako prišli nepričakovano v roke preiskovalnih organov, ki so pri Strohmayerju odkrili celo 4 žagice, ki jih u-porabljajo vlomilci pri svojih vlomih.
Toda v zaporu je Strohma-yer sestavil dolgo pismo in ga poslal tožilstvu. V njem je ponovno zanikal tatvino izgovarjajoč se, da je Larsi našel suknjič v neki grapi v Ul. Baiamonti. V suknjiču naj bi našel poleg gnjati tudi žep-
ni svetilki in druge stvari.
_ Ta poteza pa ni rodila zaželenih uspehov, kajti preveč je bilo dokazov proti njima, zaradi česar ju je sodišče kratko malo obsodilo in sicer Strohmayerja za. tatvino na 7 mesecev in 3 dni zapora ter na 5.500 lir globe, za posest vlomilskega orodja pa na 4 mesece pripora, medtem ko je bil Larsi obsojen za prvo točko obtožnice na 8 mesectv zapora in na 6.000 lir globe, za drugo pa bo moral presedeti enako dobo kot Strohmayer.
Pred.; Fabrio, tož.; Amadeo, zapis.:	Petrocelli,	obramba:
odv. Padovani,
Z vesoo v avlo
Med vožnjo z vespo po Ul. Flavia je 37-letni Anton Pol-drugovac iz Ul. Settefontane iz neznanih razlogov trčil ob pločnik ustavljenem avtu, kar ga je silovito vrglo z vozila. Ker se je poškodoval so ga odpeljali v bolnišnico, kjer s> ga zaradi hudega udarca na ključnici z verjetnim zlo-
Nezgode na delu
Med delom na parniku v gradnji v ladjedelnici Sv. Marka je včeraj zjutraj 27-letni Gaetano Passaggio iz Ul. Fon-deria padel, pri čemer se je močno udaril po hrbtenici. Ker so mu v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe, so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 15 ali 20 dneh.
Zaradi verjetnega zloma noge so sprejeli istotako na ortopedskem oddelku 23-letnega delavca Bruna Modola iz Ul. Koštalunga, ki je izjavil, da si je poškodbo povzročil med delom v tovarni tržaške steklarne.
mom pridržali s prognozo o-zapor in ju prijavili pod ob- I krevanja v 10 ali 30 dneh na tožbo prevare tožilstvu.	I ortopedskem oddelku.
Avto v plamenih
Med vožnjo s svojim avtom skozi predor, ki veže Seneni trg s Trgom Baiamonti, je 32-letni Renato Dughieri zavohal vonj po zažganem. Ker je opazil, da so iz motorja švigali plameni, je takoj u-stavil ter skušal požar pogasiti s svojim suknjičem. Pri tem se je tudi malenkostno opekel. Kmalu zatem so prišli na mesto tudi gasilci, katere je poklical neki policijski agent, vendar avtomobila niso mogli več rešiti. Kasneje so ga odpeljali iz predora, da ne bi oviral prometa. Požar je avtomobil popolnoma uničil.
Mož zaradi pijanosti žena zaradi napada...
V družinskih spopadih je po navadi ženska tista, ki-mora kloniti pod težo moževih pesti. Toda dogaja se, da je prisiljen včasih kloniti mož pred udarci metle v rokah svoje boljše polovice. To se je dogodilo tudi 39-letnemu delavcu Danijelu Furlaniju iz .Milj, ki se je januarja meseca lani pijan oglasil na policijskem poveljstvu v Škofijah in pojasnil, da je postal žrtev ženinega napada.
Agenti so ga seveda takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili poleg rane na čelu tudi vinjenost, zaradi česar so ga prijavili sodišču pod obtožbo pijanosti. Pred sodišče je prišla tudi njegova 34-letna žena Ernesta Roici, katero so na podlagi moževe izjave obtožili povzročitve telesnih poškodb.
Na razpravo pa se ni nihče prijavil in tako je sodišče oba obsodilo in sicer ženo na 3 mesece in 15 dni zapora, moža pa na 5 dni pripora, seveda brez ugodnosti, ki jih predvideva zakon.
Preds.: Gnezda, tož.: Amo-deo, zapisn.:	Magliacca, o-
bramba: odv. Sbisa.
Darovi in prispevki
Mira Kralj daruje 400 lir za Dijaško Matico.
Ljudska prosveta
PD »Ivan Cankar« obvešča člane in prijatelje društva, da je vsak dan od 17. do 22. ure v društvenih prostorih na 'razpolago namizni tenis, šah m dama. Vabljeni vsi, ki se želijo zdravo in prijetno zabavati.
iz te ti
IZLET iSPPT., Na velikonočni ponedeljek 11 f,»m: bo popoldanski izlet k izviru Timava, k Dooerdobskemu jezeru h:	k
Blatu Prelozno. Odhod iz Trsta z vlakom ob 13.07 do Devina.
6.40 Jutranja glasbaj	•
—, “7.30 'Nasveta” za	5
11.00 Iz opere v opf„.Amo Ritmi in pesmi; 12.50 L j4.0® vas; 13.45 Zabavna	li«
Od meledije do meloou’ ^a, Pojo fantje na vasi, ‘Ufc.opJi0 diužba in dem: 15.30 “1 rtijad‘ znani solisti- 16.00 P°„*,;ieo5l°‘ sklh poteh: Renče; 16 20 varuški zabavni orkestri jtal,: sti; 17.30 Radijski rorW" Ljii Remaro.ue:	«Slavolok -šport
18.15 plesna čajanka; 19 jL,tivo,;
19.15 Nekaj zabavnih jojbit*' za-» gadi
ilcl*'
21.00
»Trot
Amoniak v oči
Z zasebnim avtom so včeraj popoldne pripeljali iz Tržiča v tržaško bolnišnico 10-letno Alido Forza iz Tržiča, katero so morali sprejeti na okulističnem oddelku.
Dekletce je izjavilo, da je hotela povohati amoniak, ki ga je imela neka prijateljica v steklenici, ko je iznenada nekdo po nesreči udaril po steklenici iz katere je brizgnila tekočina, ki je nesrečnemu dekletcu priletela v okb.
Po mnenju zdravnikov obstaja nevarnost, da bi dekletce izgubilo vid.
Po lastni krivdi povzročil prometno nesrečo
Z neprevidno vožnjo s kolesom je 13-letni dijak Luciano Faidutti iz Ul. jella Scalinata zakrivil prometno nesrečo, katere žrtev je postal sam. Po njegovi krivdi se je namreč vanj zaletel s svojim avtom 51-letni .Silvio Bonifaci iz Ul. Media, ki ga je nato tudi odpeljal v bolnišnico. Neprevidnega mladeniča so zaradi rane pa glavi in zloma stegnenice sprejeli s prognozo okrevanja v 4o ali 60 dneh na ortopedskem oddelku.
Rossetti. 16.00: ((Divizija Folgo-ie», S. Manni, F Tozzi. Excelsior. 15.30:	»Neznan ljubi-
mec«, Van Heflin, G. Rogers. Mladoletnim prepriovedano. Fenice. 16.00: «Jupiter v novem jopiču«, C. Dapporto, Depa Stala. Mladoletnim prepovedano
Naziouale. 16.00:	»Lahko noč...
odvetnik!« A. Sordi, G, Masma. I ilodrammatico. 16.00: »Bobnenje bobnov«, A. Ladd.
Suptrcinema. 16.00:	((Čudovite
dogodivščine Pluta, Pippa vn Paperina«, W»lt Disnevev film. Arcobaleno. 15.15:	«Desiree»,	J.
Simmcns, M, Oberon.
Astra Rojan. 16.00. »Skoda, da ie izprijenka«, V. De Sica, S. Loren.
Capitol. 16.00; «Rdeča planjava«,
G Pečk,
Cristallo. 15.00:	((Vitezi okrogle
mize«, R. Taylor, A. Gardner. Grattrcielo. 15.15: »Desiree«, M.
Oberon, J.	Simmons.
Alabarda. 15.30:	»Sabrina«, A.
Hepburn.
Ariston. 16.00: «Podeželska ljubezen«, J. Povvel.
Arinonia 15.00:	((Znamenje ko-
bre«. N. Patrick Aurora. 16.OO: »Sulica, ki ubije«, S Tracy.
Garibaldi. 15.00: »Mogambo«, C. Gable.
Ideale. 16.00: ((Obleganje sedmih strelic«, W.	Holden.
Impero, 16.00:	»Med dvema lju-
beznima«, G. Garsoti.
Halla. 15.30: «Sabnna», H. Bo-gart, A. Hepburn.
S. Marco. 16.00: «Sangare», A. Dahi.
Kino ob morju. 16.00: «Hiša Ri-coidi«, T. Gobbi.
Moderno. 16.00. «Burjasit belec«, t. Panker.
Savona. 15.30:	»Pristaniška fron-
ta«, M, Brando.
Visle. 16.00:	«Ljubezenske pe-
smi«, M Fiore Viitorio Venelo. 15.30:	«Rdeča
plan tava«, G. Peck.
Azzurro 16.00: »Oddaljena dežela«, J. Stewa-rt.
BeLedere. 16.00: «Damaščanka», H. Hudson.
Marconi. 16.00: «Učitel,j Don Juana«. E, Flyr»n.
Massimo. 16.00: »Saaskatchevvan-ski rdeči Jopiči«, A Ladd.
Novo Cine. 16.00: «Vesel konjeniški oddelek«, A. Sordi,
Odeon, 1600: «0 Gangaceiro«, A. Rushel
Radio. 16.00: «Dež», R. Hayworth. Secolo. 16.30: »Dogodivščina gospodične X«, L Olivler Vecezia, 14.30:	«Rešite kralja«,
A. Dexter.
Skedenj. 18.00:	«Pustolovec Iz
Luisiane«, T Povver P. Lanr'e, Kino na Opčinah. 18.00: «Milost za tistega, ki pade«,. A. N„z-zari.
Od včerai ds danes
IlOJSTVA SIVIH'! 1 IN POHOKK
Dne 8. aprila so se v Trsiu rodili 4 otroci, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 7.
POrtOCILl SO SE; vojak amer. vojske Herman .Jay Rockwel 1 In gospodinja Antonia Bal-dvd, klepar Oliviero Negro in ba-rbt-ka Mirella Michelazzi, uradnik R(mano Visentlni in gospodinja Llcia Ghermig, Šofer Ez.lo Vise o in življa LeonIIda Tommasm., kicjač Arcangelo Breriua in gospodinja Erminia Libutti, Šofer Vmiclo Kupfersin in gospodinja Ciiuepphia Morgan, upokojenec Aibeito Cavu/zon in nosiKKlinja Stefan la /,io.
UMRLI SO: 77-1etn| Josip CL bic, 69-letni Alfrede Simoncelli. -0-1 etn a Angela La Costa por. /eller, 81-1-etna Maria Busecchian vd. Borsr-tti, 73-letni Luigi Luc-I	«':•«*» Clsefla Guetiner
1 vd. Micetič,
20.15 Sobotni večer Ije narodne glasbe; ska igra:	Matkovič:
22.00 Plesna glasba.
» I- 4» V K A 1 •* *
327,1 m. 202.1 m. 212-* jjjd, Poročila ob 5.00. 6.00. ( u • 15.00. 17.00 in 22.00,	iW
11.00 Radijski koledar' p^i Glasbena medigra:	1
za naše male: 12.00 »JJ jffi' nasveti; 12,10 Poje !«>■'* . sit' Svoboda Tabor; 13.00	m«-
Pcsiušajte! 13.00 GUastoem ^ zaik; 14,00 Pester glasbene^;
1-P.1	SOI	i	»t	i	Č	0»
in mali 3n5a,5.ll
red operne in solistične s^i: 14.40 Solisti in mali »[’ izvajajo zabavno gl^io SM' Dve operni uverturi; *«• p venska narodma glasba; >”■^ ir bavna glasba; 17.15 ganke; 18.00 Jezikovni 18.15 Vesele slovenske kjjr! 18 30 Okno v svet; tamburaški orkester ljUPLj)cti» Svobod; 20.00 Zabaven večer; 21.30 Plesna S'3Sni'
l'l.| RVI/IJ*
16.45 Šport; 17.30 FiW kanec«; 20.30 Dnevne	D#”
Paolo Ferrari: «Zdravil<> no deklico«.
TRS Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338
sprejema in-serate. male oglase, osmrtnice ip od 8. do 12.30 in od
PRI MOTO GUZZI TAo Qt\,o IZROČITVE! Airone	W
to Zigoli 98. G a rde 11) ”0. vefir
torni tricikelj. Uphoi3 G(ni Mondial bati. Nadod1 jjel»v lil, si. Avtomoto Diesel	®
za popravila. CREMA
Fabio Severo 18 -
Trst.
nase najm|ajs* ,jg dospela štev
R E S T A V R A
E D
SESLJA" j0,4
nedeljo v,e
na ci
priredi
na veliko noc m likonočni pob 21. ure do 4. zj ,f
Vabljeni so
XPB$
ADRIA E
rHST p#
4 Prl
UL Cicerone »*• tel. 29241^
hjgvlj*
Adria Express °jzlet°v' spored prihodnl j,.5. -22. - 24. 4 in„7'KA W OPATIJA,
STOJNA, LJl3.4 (l/ vpisovanje d° ■ jZ]et)
let) in 25-4 (2-
17. - 22.5.195*
DUNAJ	S0-i'l9>>
vpisovanje
i.«-53
MUENCHLNi
29.5- •
CARLO
15.,
19
J2.
odhodi L, ®7 in 29.
PARIZ ________—	Trst»
dnevni odhod*
na	.	»»
SICILIJO	pust*	,o
(specialni	na)n’
skupine P° oseb)
D**"
«Adri3 ' Fjkraj^ tu'!'
skrbi V navad*1*^ V*'
trgovske. ntranzltn
stične zume.
BORBA proti monopolom
Petrolej	brez krinke
Pod tem naslovom je prof. -j ? ° ®°ssi napisal 7.a zad-■W številko tednika «11 Mon-* članek, v katerem je mno-w Mnimivih podatkov, ki pri.
is i ° 2e*° nazorno položaj ,,.V.°S0> ki ga mednarodni ° eJslri kartel igra v medli«- nem gosP°darskem živil, JU 'n Posledice, ki jih to u, Poraja, zlasti v zahod-“Vopskem gospodarstvu.
%0Vi
,'«i
o odvisnost od ZDA itd. jj™e mednarodnega petro-kartela je zlasti raz-
cene izravnane z ameriškimi | trolejskega kartela je bila raz-cenami na svetovnem tržišču, vidna tudi preprostemu člove-Na ta način prevoznina ne ku zlasti takrat, ko Perzija, za-vpliva na dejanske prevozne | radi spora med petrolejsko
>r' a objava poročila Ev-Oft<! gospodarske komisije
gl »Cena petrolejskih pro-ajJ0® v Zahodni Evropi».
l»ttu'a0b?aVe Prišlo kljub “a je mednarodni petro-
W>n!ltrtel izVa3al priUsk na
zunanje ministre in P^i,naJlade- da bi t0 pre‘
obiavi-	^ bil° P°r0^il0
]jj, leoo, so se vse pet roli t' družbe, ki sestavljajo
p	zagnale kot en mož
Sovi' n3emu> ®eš da se nje-n,ej avt°rji sploh *ne razu-j,’ na petrolejsko gospo-pj ,v°’ 'la so podatki netoč-Jt’. a poročilo sloni na «po-kjr g°sPodarskih teorijah«,, »oni-* dokazuje le, da jih je "0cil° zadelo v živo.
Itl "^narodni petrolejski kar-druiKSbaV^3a osem petrolejskih Stana’ Pet ameriških (Jersey Je ard. California Standard, tri ‘ ^acuum in Gulf) ter sk- *vr°Pske (anglo-nizozem-*ka a P°l ®utch Shell, angle-Hp Pflio-franian OH Compa-f, ln. francoska Compagnie
dej Petroles). V tem Piočn ej.skem kartelu sta naj-Stanri'15’ ameriška Jerseg tln)i,ard in anglo-nizozemska pri ,fioVal Dutch Shell. Za ne|?er3av° naJ nam služi le Pmm (p°datkov o poslovnem tetu teh dveh družb. V St0nd M ie ameriška Jersey 27o	imela 4 milijarde
tega . i°Pov dolarjev kosma-iard .‘nkasa (to je 2.700 mili-tPo	predstavlja okrog
stroške in razmerje med cenami različnih proizvodov se nc more vskladiti s posebnimi zahtevami vsakega evropskega tržišča. Tako je, na primer, jasno, da je v Italiji pomen nafte mnogo večji od onega, ki ga ima zanjo bencin, ker je v Italiji premog mnogo dražji. Razlika v ceni med nafto in bencinom, bi morala zato biti mnogo manjša v Italiji kot v ZDA. S tem, da vzdržujejo enako razmerje, pospešujejo protiekonom-sko strukturo italijanskih čistilnic.
Poročilo pa poudarja tudi, da vertikalna organizacija kartela (proizvodnja, prevoz, in razdeljevanje) dopušča tem družbam, da morejo zmanjšati po'mili volji zaslužek zahodnoevropskih čistilnic. Kar-telirane družbe morejo tako v vsakem trenutku zadušiti neodvisne evropske čistilnice ali tako, da zvišajo ceno surovega petroleja ali pa da znižajo ceno rafiniranih proizvodov. Kar bi s tem izgubile, morejo nadoknaditi z večjim zaslužkom na surovem petroleju, prevozu in razdeljevanju.
Moč teSa mednarodnega pe-
družbo Anglo-Iranian in perzijsko vlado, ni mogla prodati niti najmanjše količine surovega petroleja, dokler je ta spor trajal.
V luči vseh teh podatkov moramo jasneje razumeti polemiko, ki se v italijanskem javnem življenju vodi okrog vprašanja o izkoriščanju italijanskih petrolejskih ležišč, kakor tudi posreden in neposre den pritisk, ki ga na italijansko vlado izvajata ameriški poslanik Clara Luce in ameriško zunanje ministrstvo, da bi vlada preklicala izključno koncesijo izkoriščanja petrolejskih ležišč v Padski nižini, ki jo je dala ustanovi ENI — kakor tudi pritisk, da bi takoj odobrili zakonski osnutek To-gni, kar bi postavilo Italijo v odvisnost mednarodnega petrolejskega kartela, odvisnost, ki bi bila še mnogo slabša od one, v katerih se nahajajo dežele Srednjega vzhoda.
Vsi ti manevri se vrše pod masko «atlantske solidarnosti«. «Prijatelji Amerike, da; 'koristni idioti’ mednarodnega petrolejskega kartela, ne.1« zaključuje povsem upravičeno prof. Ernesto Rossi.
Spomenik padlim borcem jugoslovanske ljudske armade je dograjen. Svečano odkritje bo predvidoma 17. t. m. ob navzočnosti veleposlanika FLRJ v Rimu dr. Pavla Gregoriča.
ALI ZARES	LAHKO	GOVORIMO	CUDEZU"?
RAZSTAVA	DVEH	TALENTIRA
Mladi kipar Stojan in arhitekt - slikar B. Kobe
Izreden odziv občinstva in močan vtis njune razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani
KAKO ŽIVI NEMŠKO LJUDSTVO
deset let po zlomu nacistične vojske
Prori
Vajino več kot celotni
»ke acu.nski dohodki italijan-*ngle£ave za leto 1953-54!), Oiit-L ' nizozemska Ropal ^ tch Shell
Kako živi industrialec Reiss, posloVni čloVek Henkel in kovinarski delavec Kikler in kako živi brezimena množica navadnih težakov, uradnikov in upokojencev s sedemdesetimi markami na mesec
°Segla
sili
H,
pa je istega leta Ulili:"'" eelo 4 milijarde 788 J n,)!'0v dolarjev kosmatih "OkovJ
ti osem petrolejskih družb, 6SlI1 združene v mednarodni kartelu, ima monopol preskrbo Zahodne Evro-Hkrat petr°lejskimi proizvodi, tj ' imajo izključno pravi-»kih , ..izkoriščanjem petrolgj-ez'šč na Srednjem vzho-t|tazp°lagajo z dvema tret-\ t svttovne tonaže ci-*j0 , e2a ladjevja, nadzoru, kih r' petrtine zahodnoevrop-Wilcnlstilnic in večino razdeli Pega omrežja «Moremo tk( Pravi poročilo Evrop-<« . *osPodarske komisije —
"»Ki,
0sent velikih družb, ki
- i >korai vse svoje intere-tjjr s Vseh velikih središčih, ,ro!e/e br°izvaja in čisti pe-,l>to;nP°flrobl'o levji delež v
tet
Proizvodnji surovega *n pri njegovem či-
Z01'*
nJu»
v.
•kih ^Pata vrednost petrolejki (c0’7-v°dov v Zahodni Ev-^vkov)ena v čistilnicah, brez
'»ilijo,. ’ zna:ia 2 milijardi 200 ,°Vip» t,'' '
it)vi^.n°v dolarjev na leto. Po-
c«bo Rednosti odpade na Pt*stanišh°V'ne	odpremnih
Srednjega vzho-
‘ko ,r 'na na prevozne stro-'kdbe n3a četrtina na pro-Ci''čepi» "^oške in dobiček od
C’ PrU"
Petroleja za evropske 1;m 'ki =	—
oizvodna cena su-
£tga
*‘r>	znaša 700 milijard
'izbe	odštejemo to, ka
kijo i»u- .aA° "ladam za kon-
Proi?!!OP'aPania in zelo niz-
stroške na Sred-kboaalsk? , ~~ predstavlja r,ei a ekstraprofit, ki ga nV°av*	s tem, da iz-
ia v	surovega	pet.ro-
ki j“"‘.l0dni Evropi s ce-khiškol^13 surovi petrolej
k ki -^ait'
Riškem zalivu,
ke nn^Vnav° ie bil*, mo-;ted dvurPOC*arsko opravičiti i* ®vtona° svet°vno vojno, ko St vUpa fvažala skora, dva-
slJroveca nptrnloia
kn so bile
Ž^ra«niranr°Vega Petrole’a ov
1, 1ZVr)dn;a
Ar°Vf.r, 1 8'avnih izvoznikov :0,zVodmPetro,'la in ko je s«-,114 Srert SUrovega petrole 7 kom« njem vzi1°du do-t|fa dane^ kdmin° sedanje
S* v*č sur" ZUA np ,zva-!>ak n- Vega petroleja
ia°llVodnja Cel° Uvažaio; ko »It Pa Sred 8UroveGa petrole-OHtai Pop ‘km vzh(|du krije
S* VVr- °ma 1'ut^he Z
rope
' Sl, ne moi-e
taka politika kn ‘ evronei, U več v skla,
V* d°8aia d k"nstmi' Ta
l 1* s,i-_	•	da	Evropa pla
ki 8Urovi
kn*S i* zan? f°*ej po ce"ah ‘1 ie se riPlacevala takrat Prisn"	iz	ZDA
•Pon emu w»V.a temu med* v opolski p|(sj ogromen
taža« Eh, ta Herr Treiber je znal lepo govoriti in jaz sem socialdemokrat in socialdemokrati nismo za sabotažo,
celo naša stranka nam je rek- _	_____ __________________
la. da ni časa za neumnosti. vitev kompozicije v določene Najprej je treba zgraditi dr-	■	’	-
žavo in zato sem delal in de-
Marca letos sta priredila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani svojo prvo pomembnejšo razstavo kipar Stojan Batič in arhitekt-slikar Boris Kobe. Malokatera prireditev te vrste je zapustila v občinstvu tolikšen odziv in tako močan vtis, pa čeprav sta razstavljavca v naši javnosti že dobro znani imeni in bi ju prekrila vrsta naglo se vrstečih drugih umetnostnih prireditev
Mladega kiparja BATIČA poznamo na primer kot avtorja plastičnega figuralnega dela spomenika trboveljskih žrtev, in tudi Boris Kobe je pri tem delu sodeloval kot projektant za arhitektonski del spomenika. Ta je bil odkrit pred dvema letoma. Batič je Trboveljčan, boril se .-je v partizanih' in je po osvoboditvi študiral in absolviral kiparstvo ng akademiji v Ljubljani. Ze nekaj let smo opažali na razstavah, na katerih je sodeloval, kaj prikupno i-n talentirano izvedene kipce v terakoti, akt dekliške figure zelo vitkih in slokih oblik, svojstveno eleganco v ritmično povezanih linijah ter čustveno izmodelirano lepotno nežnost, ki se je odražala zelo tipično v stvaritvah dekorativne drobne plastike.
Batič je storil v delih svoje prve samostojne razstave, o kateri poročam s prijetnim presenečenjem, velik korak naprej. Kakor slikar Kobe, je začutil zgolj notranjo potrebo prikaza svojega dela tudi Batič, in to v prav takem obdobju, ko se mu je zdelo potrebno poudariti vsebinsko in oblikovno problematiko svojega umetniškega spopolnjeva-nja v najaktualnejši fazi ter prikazati obvladanje tudi drugačnih tehničnih in materialnih pogojev. Na tej razstavi odkriješ namreč zavestno hotenje po izrazito kiparski predočitvi oblikovnih teženj, potrebo po obvladanju dane kiparske prostornosti in posta-
fpatiniran mavec, viš. 84 cm, t motivika, v kateri je Kobe 1.954), kot aplika stilizirani Re-\uccela originalen, poleg Preg-lief za občinsko zgradbo V Se- /ja, Debenjaka in Kregarja novem fpatin. mavec, 84x125 j najizrazitejši oblikovalec
Stalni »Politifcin« dopisnik v Bonnu Leon Davičo je napisal to reportažo o življenju v zapadni Nemčiji. Ker reportaža zelo živo in nazorno prikazuje tamkajšnje življenje, jo v nekako okrajšani obliki objavljamo.
Minilo je deset let od tedaj, ko so zavezniške čete z vzhoda in zapada, severa in juga prisilile tudi zadnjega SS-ovskega obupanca, da je položil orožje. Cele reke beguncev so se pomikale proti Labi, velikanske vojske brezposelnih so se gnetle okoli vojaških kuhinj in poželjivo čakale na vsak košček kruha, na vsako skodelico tople juhe. Dolge vrste gospodinj v ponošenih oblekah in v čevljih brez podplatov so potrpežljivo čakale na kruh, ki so ga pekli v na pol porušenih pečeh sredi ruševin. Nemčija
Bonn ob Renu.
ni bila na kolenih, bila je i pred vhodom avtomobil, ker na tleh. Iz ruševin nekdanjih I nimajo dovolj denarja, da bi
lepih mest se je še dvigal dim.
Od tedaj je minilo deset let. To je mnogo, hkrati pa tudi malo. Kakor hočemo to vzeti. To je deset let zasedbenih stroškov, deset let »denacifi-kacije« in politične »prevzgoje«. Hkrati pa je to deset let obnove in izgradnje.
Preskočimo teh deset let in poglejmo za kulise te gledališke predstave, ki jo bomo imenovali »nemški čudež«.
Zavesa je težka, gledališče novo, razsvetljava neonska. V parterju sedijo debeluharji v črnih oblekah in srebrnih kravatah. Kadijo debele cigare, pred vhodom pa jih čakajo razkošni' »Mercedesi«, ki stanejo — komaj 25.000 mark. V prvi galeriji sedijo nekoliko manj debeli gledalci v temnih ali sivih oblekah. Teh ne čaka
ga — vzdrževali. Na drugi galeriji je pestro občinstvo. To občinstvo ne kadi cigar
in psa tega nočeta razumeti. Josef, prosim te, pokliči mi takoj New York, nato pa mi daj zvezo z Aletcsandrijo. Moram pogledati, kaj mislijo ti ljudje. Rekel sem jim že. da je skrajni rok pojutrišnjem, oni pa se sploh ne javljajo. In role je rok, tu ni kaj početi! Ako Hopkins meni, da me je s tem, da mi je 1946. leta dal denar za obnovitev kombinata, obvezal, se zelo moti. Denar sem mu vrnil in se mu tudi zahvalil in danes je vsem obvezam konec. Posel je posel, meine Herren. »Halo, New York«, kaj mislite sploh’ Ali boste poslali akreditive ali ne? Ako ne, dobro, imam lepo ponudbo Leipziga, oziroma nekih Kitajcev. Prosim? Politika me ne zanima. Kitajci plačajo v dolarjih. Prosim? Politika v Nemčiji, pravite? To je druga stvar. Ne mislite menda, da se bom vpisal v socialdemokratsko stranko? Torej pojutrišnjem pošljete akreditive, dobro! Josef, odpri televizijski aparat. Kaj je sedaj na programu, box math? Odlično! Stavil sem na Rubbyja.
lam.
Resnici na ljubo, nisem nezadovoljen. Delam, na mesec zaslužim 400 mark in sem zdrav. Glavno je da je človek zdrav, da dela in da poleg njega dela tudi žena. Da, žena zasluži tudi 180 mark na mesec, ker sicer . bi .bilo nekoliko teže. In tako s skupnimi napori, plačam stanarino, zavarovalnino, socialno skrbstvo, članarino rv stranki, hrano in tudi šolo za sina. In, če bi mi uspelo prislužiti še
Ij. O.
(Nadaljevanje na 4. strani)
prostorninske odnose, poglabljanje ustreznih izraznih sredstev, psihološko karakterizacijo oblikovane motivike, ter razširitev sižejskih in tehničnih nalog. Poslednje pome. ni prikaz portreta (bron, les) in izvršitev figuralike v marmorju. Tako ima Batič na tej razstavi že 18 zelo odbranih in zgolj novih, še neznanih del, izmed katerih vzbujajo poleg priznane terakotne in drobne bronaste figuralike, posebno pozornost zlasti Deklica s pikapolonico (patiniran mavec, 1954), izredno zanimiva prostorninsko gibalna študija Baleta (patin. mavec, viš. 95 cm, 1954), Dekle z lutnjo
cm. 1954), obe marmorni kompoziciji Nejeda in Dekle s pa. pigo (oboje iz l. 1954) ter tenkočutno doživljena portretna plastika (predvsem portret prijatelja, bron, portret I.M., les, in Vera. patinir. mavec, vse iz leta 1954).
Z liričnim navdihom in izven sleherne prisilienosti ali trdote izstopa pred zavzetim ljubiteljem, tudi pred najbolj razvajenim poznavalcem drob. ne plastike, nekaj odličnih primerkov, ki jih morem tu samo našteti: Kompozicija (bron,
1953), Orfej (bron, 1954) nič manj pa v priznani Batičevi žgani glini čarobno zasnovani kipci dveh Sedečih (1954 in 1955), Pričakovanje (1954),
Pan in Pomlad (oboje 1955). —
Ponavljam: Batič je oplemenitil svojo plastiko z dragocenimi izkušnjami zadnjih let, u-spel je s poglobitvijo in spo-polnitvijo izredno sugestivnih izraznih prijemov, s pogumnostjo in iskrenostjo umetnika, ki mu je edini cilj — n-metniška resničnost in predano iskanje sebi primernega in zato nepot vorjenega izraza svoje notranjosti-Tudi KOBETOV A ne zadrza- posveča Kobe lapidarni pri-na m vztrajno spopolnjena sli- n ............................ -■
svojstveno umetniško individualnostjo:	Jadranska	obala,
Mediteranske starožitnosti.
Konkretno:	slikarsko	neiz-
črpna drazest dalmatinske ar-haike, njena klasičnost v smislu najmonumentalnejše likovne izraznosti Tu se je zasidrala i Kobetova tvorna fantazija in slikarsko odkrivala, še zlasti v zadnjih letih, bogate zaklade ljudskega življenja in praforme avtohtonega stila: neizpodbitna pričevanja slikarjeve ingenioznosti in pristnega umetniškega zanosa se porajajo v velikih, z eruptivno silo utelešenih podobah, v katerih se srečujejo vse prednosti umetnikovih senzibilnih reproduktivnih posegov, širina in ritem iz ploskve v plo-s!cev prelivajočih se prostorov, kjer se vrste v imaginarnih legah zaznamovan i znaki pomorskih naslad, iz spominskih beležnic svobodno obnovljeni liki predmetov in z njimi simbolično povezanih doživetij. Otroško naivna vedrina in robinzonsko veselje, odkrivanja pričara gledalcu otočja in zalive, kamnite hiše in gibke barke. V kolikšni meri se
karska prizadevanja kulmini-rajo Po razdobju sporadičnih manjših nastopov, — če izvzamemo z Marijem Pregljem skupno prirejeno študijsko razstavo pred 3 leti ■—, v impozantnem prikazu najnovejših umetniških dosežkov: 30 oljnih del. 6 temper in 21 grafičnih liston (barone litografije, linorez, barvni lesonit).
Univerzitetni profesor in arhitekt ing. Boris Kobe je Plečnikov učenec, bil je Plečnikov sodelavec pri raznih obnovitvenih projektih na področju Ljubljane (Tivoli, po osvoboditvi samostojni obvo-vitelj ljubljanskega Gradu), cenjen je kot odličen_ risar in ilustrator, je izobražen in razgledan spremljevalec celokupnega sodobnega kulturnega življenja. Posvetil se je slikarstvu že v času svojega pariškega študija a je nekaj vojnih let preživel v Dachauu. Med povojnimi uspelimi deli vaj bo častno omenjena stropna d“koracija grajskega stolpa (Kob e-Pregelj).
Svet Kobetovega slikarstva, ki je na vsej liniji emoderno«, ali vsaj sodobno ploskovito. barvito kakor- preproga, ali z otroškimi koloriranimi risbami pokrita tapeta, je predvsem krog slikarjeve rodbine (portretne kompozicije), domači pčjsaž (Krakovo-Ljubljana) in
ampak cigarete, potuje z av- Josef, daj mi, prosim, današ-
da imajo Angleži zares pre- svojih računih, seveda razen
raProfit,
t,»t.kiPrav Uk„SUr0Vega Petro-r'iče-lst'6n* nor* ,Zarad' mo' l«j«w <*na rPal't.lk* . izumet-
t>r°izvort anih Petrolov. Tudi tu so
^^oki	na
U *to Ln°virri nn V Darm.sta<U
S a, ?ki'»tnov ii>Pkon'
DOV
:arv alaok
odpaa-
V“ le8;
N9t6>e*a slaak
or ja.
lz
oriH prldo
več denarja. Pred kratkim smo v nekem rimskem tedniku lahko brali sledeč oglas; »Odličen kabriolet, osebna last Mussolinija prodam najboljšemu kupcu. Naslov-. Piazza Mignatelli štev. 8« Na prodaji je bil torej star Mussolinijev avtomobil, ki so ga ocenili na kakih 80.000 lir vrednosti. In vendar se je pojavil neki »bogat Anglež«, čigar ime seveda ni bilo objavljeno in je po svojem odvetniku kupil to razvalino za celih 100 funtov šterlingov, torej za približno 1,700.000 lir. V tisku se je pojavila celo vest. tla je bil ta avtomobil kupljen za Winstona Churchilla. kar pa je le domneva. Dejstvo pa je, da niti oni tako sentimentalno razpoloženi italijanski fašisti, ki tako poudarjajo svojo privrženost pokojniku iz Piazza Loretto niso zbrali tolike vsote, da bi kupili to »svetinjo«. In je ta šla v London, kjer imajo toliko denarja, da ga lahko mečejo stran.
ff * *!'
da je pokadil Winston Churchill v svojem življenju že lepo količino 153.500 cigar. Ko sta bila namreč pred kratkim Scelba in Martino v Londonu sta bila tudi na kosilu pri Churchillu. Martino, ki je po poklicu zdravnik, je vprašal Churchilla koliko cigar pokadi na dan. Chuichil! mu je odgovoril:	»Sedem in to
že 60 let nepretrgoma«. To vest ie Martino sporočil novinarjem in Churchillov zet 1 Soames se je rotil računa. Po
onih dni, ki jih je Churchill prebil v bolezni in ki jih e bilo razmeroma zelo malo, e Soames prišel do rezultata, da je Churchill pokadil dejansko 153405 cigar. In to zares ni malo. posebno če vzamemo v poštev da so cigare, ki jih kadi Churchill, zelo velike
* * *
da vlada v Mehiki še vedno nekak srednji vek. V mehiškem kraju Huarezu je pred kratkim množica napadla brata Alfreda in Martina San-cheza ter ju obdolžila, da sta začarala živino. Množica je ; velike
odvlekla mladeniča na trg in ju linčala. Ko so prišli orožniki na kraj linčanja, sta oba »čarovnika# že visela mrtva na drevesu.
* * *
da je skupina nemških arheologov, ki se sedaj ukvarja z izkopavanjem starinskih predmetov v Olimpiji v Grčiji naletela na ostanke antične delavnice, v kateri so ležali modeli za vlivanje v,-likanskega kipa. Doslej izkopani kosi predstavljajo plasc sedeče monumentalne figure. Arheologi menijo. ’da je šlo za 20 m visok kip boga Zevsa ali Jupitra, ki naj b; ga bil izklesal kipar Fidij v petem stoletju pred našim štetjem in ki je prišel v zgodovino kot ena izmed sedmih svetovnih čudežev. Zlati kip so razbili med preseljevanjem narodov. Ce bodo našli dovol' odlitkov bodo kip lahko ponovno sestavili
tobusi in tramvaji. Na bal konu je občinstvo v starih, vendar pa čistih oblekah in se po navadi ne vozi, ampak hodi peš. Pred gledališčem pa je množica, ki v gledališče nikoli ne zahaja. To niso nekulturni ljudje, ampak ljudje, ki nimajo dovolj sredstev, da bi bili toliko kulturni, da bi šli v gledališče.
Cas je, da se predstava začne.
Po himni pridejo na oder igralci. Na enem koncu odra piskajo tovarniške sirene, močan dim se dviga iz dimnikov in visokih peči. Porurje dela s polno paro. Občinstvo se smehlja, predvsem ono iz parterja. ki s prstom kaže na dimnike; »Ta je moj«. »Tudi ta je moj« ... In dalje: »Tudi ta in ta je moj«. Premični oder se obrača. Nastopi vrsta žensk v najlonskih nogavicah in lepih čevljih z dvojnim podplatom. Med njimi so ženske, ki so odete v krzno. Ustavijo se pred trgovino. V izložbi vidiš vse, kar si poželiš; hladilnike, avtomobile, e-lektrične peči, aparate za masažo. sesalce prahu, radijske aparate in vse drugo bogastvo. Zenske se smehljajo in z njimi občinstvo. Oder se ponovno premakne. Prikazuje se film: nova mesta, moderne hiše. monumentalne zgradbe zavarovalnih družb, bank in hotelov. Parter ploska, z njim tudi prva galerija, dočim druga galerija in balkon le nemo opazujeta. Scena se ponovno menja; nočni lokal z orkestrom, ki igra boogie-wo-ogie. »Meine Damen und Her-| ren«. prisostvujete predstavi premiere. Videli ste
nje časopise. Kaj, Bundestag razpravlja o pokojninah? Socialdemokrati zahtevajo zvišanje osnovnih pokojnin? Prav to bi bilo potrebno! Kaj ne? Kaj mislijo ti ljudje, od kod pa denar?
* * *
Ime mi je Kurt Henkel. Imam »Volksvvagen«. Ko ga odprem, je motor še hladen in tako izgubljam čas in si mislim kako to, da še nihče ni odkril možnosti, da bi se motor takoj vžgal, da bi se tako ne izgubljal čas. Deset je že ura. jutri zjutraj pa moram vstati že ob šestih
OZADJE IJRŽ/l V UM SKL VOJNE 1/ JUŽNEM VIETNAMU
ZDA, Francija, Bao Daj, sekte, Ngo DinDiem
Ozadje spora je v bistvu med ameriškimi in francoskimi interesi, vmes so interesi posameznih verskih sekt
V Južnem Vietnamu je prišlo do krvavega spcpada. Začela se je ne«e vrste državljanska vojna, ki pa je povsem drugačna od one, ki se je bila med Hočiminhom in Južnim Vietnamom. Gre za spopad med dvema reakcionarnima taboroma, ki se hočeta polastiti oblasti. Več kot
Ob sedmih moram biti že j verjetno je, da se za tem v pisarni, ob osmih imam se- spopadom krijejo tudi dolo-stanek s predstavnikom »Akor-, čem širši inter.si internacio-die«, ob devetih s Schmid- nalnega značaja, znani inte-
»nemški čudež«. Orkester odigra še »Auf VViedersehen« in neonske luči začenjajo ugašati. občinstvo se usuje na vrata.
* * *
Ime mi je Heinrich Reiss, lastnik sem velikega rurske-ga kombinata. Ko sem stopil, iz gledališča, se mi je šofer Franc priklonil in odprl široka bleščeča avtomobilska vrata. Sedem v avtomobil, odprem radio in poslušam borzna poročila. Poročila ro dobra, akcije so ohranile svojo ceno. Franc prižge luč in mi poda mikrofon. Narekujem pisma, ki jih bo jutri zjutraj prepisala tajnica. Magnetofonski aparat je vgrajen v sedežu avtomobila. Ne smemo izgubljati časa! Važna je vsaka minuta, je rekel stari Bismark
Prišel sem domov. Zenta in Ja y se vrtita okoli mene. Ne morem se igrati z njima
tom, ob desetih pa z onim nespretnim Muellerjem. Tako sem zaposlen, da sploh ne bom mogel kositi. Toda nič za to. S tem bom prištedil tri marke. Sicer pa je dovolj, če človek je le dvakrat na teden meso, pač pa več krompirja in pije več piva, ker je to baje dobro za živce. Baje jedo v nekaterih državah tudi najbolj siromašni ljudje meso vsak dan. Mein Gott! Zato so tako siromašni!
S tem je treba namreč računati. kaj ne?
V pisarni delam že trideset let. Zamenjujem direktorja. Moja mesečna plača je 800 mark. Lepa vsota, kaj ne? 150 mark mi gre za to prekleto stanarino, 150 za odplačilo »Volkswagena«, 50 za odplačilo hladilnika, 30 za televizijski aparat, za davke in takse pa še 100 mark. Za dom, za domače potrebe in ostalo, in plače je konec. Vedno sem brez pfeninga v žepu. Ostali uradniki pa se mi klanjajo, misleč, da imam najmanj 10.000 mark v banki.
* * s«
Dovolite da se vam predstavim: Peter Kikler, 30 let star, po poklicu delavec. Nocoj sem bil v gledališču in sedel na drugi galeriji. Denarja ne razsipam, ampak sem hotel videti ta »nemški čudež«. Toliko se o tem govori in da odkrito povem smo zares mnogo storili. Trdo smo delali, od zore do mraka. Včasih se nam je zdelo, da dobivamo za svoje delo premalo plače Nato pa je prišel oni znani Herr Treiber, ki zna tako lepo govoriti. »Prijatelji moji, ie rekel, vem da vam ni lahko, toda sedaj ne smete zavirati proizvodnje, kajti tudi vi boste bolje živeli. če boste sodelovali v tej konjunktur ni dobi. Za sedaj pa bi bila stavka — sabo-
resi nekaterih velesil. Do spopada je prišlo med vlado na eni in verskimi sektami na drugi strani. Kaj je temu vzrok?
Sedanja Ngo Din Diemova vlada se je v svoji politiki opirala na verske sekte, ne r a politične stranke, ker pra-vih strank v Južnem Vietnamu ni. Verske sekte (glavne so: Kao-Daj, Hoa-Hao in Bin-Ksujen) so torej imele v vladi svoje predstavnike. Njihov vpliv na javno in politično življenje je bil in ie še vedno močan. Vsaka teh sekt ima tudi svojo oboroženo vojsko.
Osnovni razlog spopada je bil načrt Ngo-Din Diema, da bi se vse vietnamske oborožene sile združile, tako da bi mogel proti dobro organizirani in enotni Hočiminhovi vejski postaviti prav tako e-m tno vojsko Južnega Vietnama. Bliža se namreč čas ko se bodo v Južnem Vietnamu začela volitve, kot je bilo sklenjeno na ženevski konferenci, in na teh se bo odločila usoda vsega Vietnama. Južni Vietnam bi moral dotlej okrepiti tako svoj vojaški kot politični položaj, če naj nastopi kot enakovredna stranka, ko se bo odločalo o usodi Vietnama. Za to je. potrebno v prvi vrsti imeti močno in enotno vojsko. To južnovietnamski ministrski predsednik dobro ve, še bolj od njega Amerikan-ci. ki so mu ta načrt prišepni! i
Predstavniki sekt so nastopih proti unifikaciji vojske. Rczumljivo, brez lastnih oboroženih sil bi gotovo izgubili tako svojo politično kot gospodarsko pomembnost.
Obsodili in napadli so Ngo Din Diema, da je avtokrat, diktator, nasilnež. Postavili so zahtevo po demokratični vladi, dasi je pri ljudeh, ki te sekte vodijo, malone smešno govoriti o demokratičnosti.
Vse tri sekte so se združile tar sporazumele, da preprečijo Diemov načrt. Ustanovile so tako imenovano «Zdru-ženo fronto«. Postavljena je bila zahteva ne samo, da se njihovih oboroženih sil nihče ne sme dotakniti, ampak tudi, da se izvrši temeljita reorganizacija vlade in parlamentarnega seatava.
Ngo Din Diem o tem ni hotel slišati, posebno ne glede zahteve, da lahko sekte ohranijo svoje oborožene sile. Dejal je: «V svrho enotne akcije je nujno potrebno, da se izvrši vojaška unifikacija*. Za to parolo stoje v prvi visti Amerikanci, ki so v tem smislu tudi primerno pritisnili. S stališča njihovih politično strateških interesov je ta unifikacija več kot potrebna, zakaj na stveru so »e vedno Hočiminh
Toda vodje omenjenih sekt so Diemoue argumente odklonili, nakar je sledil oborožen spopad.
Za boljše razumevanje situacije treba pri tem upoštevati še nekatere bistvene elemente: cesarja Bao Daja in Francoze. Cesarjevo stališče glede nastalega spora ni jasno. Iz ničesar še ni mogoče sklepati na katero stran s'; je postavil. Ozadje »pora ja v bistvu najbrž spopad med ameriškimi in francoskimi interesi, z vmesnim členom. ki ga predstavljajo interesi sekt. Zadnji čas se je Bao Daj očitno začel nagibati h kompromisu z Amerikanci, ni se pa povsem odtrgal od francoskega vpliva. V splošnem se vsa njegova »politika« vrti le okrog varovanja njegovih osebnih interesov .
Razumljivo, da Francozi ne ljubijo Diema, ki mu je, kot eksponentu ameriških interesov. Pariz deveta briga. Tudi sc ne morejo postaviti proti sektam, ki go jih do pred
kratkim podpirali. Da bi se odločili za nasprotno stran, je nemogoče, ker bi se v tem pr.meru spopadli z ameriškim generalom Collinsom, ki je odkrito izjavil, da bo branil Diema. Zraven tega se tudi zelo boje, -da bi se ost dižavljanskega spopada usmerila proti v Južnem Vietnamu živečim Francozom. Slika, ki so si Jo ustvarili o najnovejših dogodkih pa je sledeča, in reči moramo zelo realistična.
1. Diemov režim ne uživa podpore ljudstva.
2. Sekte so nesposobne, da b: ustvarile resnično fronto.
3. Situacija se razvija v smeri ustanavljanja avtonomnih con, vsled česar se bo oblast vlade zožila na Saj-gon in nekatera druga središča.
4. Od takšne situacije more imeti korist samo Hoši-minh.
Trenutno vlada med vlado in sektami premirje. Predstavniki sekt pa so prav te dni podali izjavo, s katero obsojajo Diemovo politiko, zatrjujoč, da noben Vietnamec ne bo več dolgo sodeloval z njim.
morski folklorni motiviki, mislim, da mi m treba še posebej omenjati.
Starejša dela kažejo vse poteze fonistično espresivne palete, ki jo slikar spretno prilaga barvitosti velikih in ši-j rokih formatov. V najnovejših dobah ga zanimajo nove možnosti ploskovne prostorne projekcije, 'deloma pod vplivom novejših pariških smeri, vzlic temu pa tudi v tej obliki zavestno oživlja ozračje in motiviko domače tradicije. Prav zato lahko štejemo Kobe-tove podobe Krakovega »
Ljubljani.z marljivimi obdelovalci vrtnih parcel, prosojne Soline, podobe iz Istre in x dalmatinskih otokov (Korčula, Lopud, Jelša na Hvaru), hercegovsko tihožitje, plesno kolo Orao, Pred lovom. Raža, Toros med najvrednejše stvaritve slikarjevega vzpona. Rodbinskemu in otroškemu okolju dolgujejo svojo inspiracijo dela osebne, psihološke bistrine, n. pr. žalost in veselje, Hčerki, Jezna punčka, Družina (1948 najstarejše razstavljeno delo), dočim predstavljajo kompozicije Lastna podoba
(1951) in Arhitektov atelje
(1952). Istrskih skal (1955) in Istrska zemlja (1953) zgodnejše rešitve nove prostorne gradnje. V zadnjih delih pa je uspelo Kobetu reševati tudi barvno ali hroma tično vrednost ožarjenega ploskovnega kolorita, ki pridobiva zato vse bolj na intenzivnosti dekorativne ornamentalnosti. —
S posebnim zadovoljstvom sprejema občinstvo tokratno j vzorno ureditev celotne raz-j stave, in izredno lepo izdajo i kataloga, ki vsebuje ves po-] trebni tekst, podatke in ilustracije numerirane bibliofil-| ska izdaja v 300 izvodih, u-rednik: Zoran Kržišnik).
Vsestranska pozornost, ki jo je uživala ta razstava tako glede umetniškega, kakor tudi materialnega uspeha, nemalo tudi po prizadevanju nove požrtvovalne uprave Jakopičevega paviljona, je obenem zrcalila višino in zrelost umetnostnega življenja v našem kulturnem središču « najbolj povoljni luči Razstava b bila po vsem tem zelo dobro došla tudi v drugih krajih Slovenije in izven nje.
Shawovd hiša ne bo muzej
Angleži, kljub temu, da imajo toliko denarja, niso imeli dovolj sredstev, da bi ohranili poletno hišo pokojnega velikega britanskega knjiž.vnika Bernarda Shawa. Pred kratkim so namreč to hišo, ki je v Avot St. Lau-rence in ki je po smrti velikega književnika ostala prazna ter prepuščena razpadanju. dali v najem nekemu Američanu, ki plača za najemnino 175 funtov na leto. Shaw je namreč svojo hišo izročil neki organizaciji, ki se ukvarja z oskrbovanjem in vzdrževanjem kulturnih spomenikov. Toda ta organizacija ni imela dovolj sredstev za vzdrževanje Shawove hiše in nabiralna akcija, si so jo organizirali za to, da bi hišo spremenili v muzej, je v enem letu dala komaj 400 funtov šterlingov.
S |
Desno: General Ngujen Tanh Fuong, poveljnik Bao Dajevc vojske v razgovoru z generalom Le Van Tyjem, generalom vladnih oboroženih sil, ki so se združile 31. marca z Bao Daje vo vojsko po nalogu načelnika sekte Fan Kong Tao, ki ima bt let in ima naslov papeža sekte.
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
AKTiiaiJOST /liimm: n i>m:mnsni;\i im
Kaj skuša „Gazzettino“ doseči z očitki »slovenskemu tisku“
Goriški »Gazzettino« že nekaj časa objavlja članke, v katerih ne prikriva svojega zadovoljstva nad bližnjo ustanovitvijo obmejnega pasa, v katerem bodo prebivalci lahko šli čez mejo s posebno legitimacijo. List objavlja članke o tem vprašanju z velikim zadovoljstvom in mu pripisuje tudi važno vlogo pri odstranjevanju goriške gospodarske krize. Svoj čas pa je ta list, kakor tudi drugi meščanski goriški list z zadovoljstvom objavljali izjave monarhističnega svetovalca Pedronija o nespravljivosti italijanskega in jugoslovanskega gospodarskega sistema in o nemožnosti trgovanja med sosednima državama (1). Vse kaže, da Gazzet-tinu ni težko demantirati njegovega včerajšnjega pisanji ter postavljati na glavo trditve, ki so še včeraj bile na trdnih nogah.
Drug dokaz njegovega neznačajnega pisanja, (ki je poleg tega zelo oddaljen od resnicoljubnosti), pa je trditev ki jo je objavil v zvezi z obmejnim pasom v včerajšnji številki, da je namreč «certa stampa slovena« od «pričetka pogajanj do danes, s svojimi bizantinizmi komplicirala ti »to, kar sta komisiji skušali poenostaviti ali izravnati«.
Ali ihorda Gazzettino pri tem misli nase in na svoje enakomisleče bratce v Gorici irt Trstu, ki so stalno zagovarjali omejeno ustanovitev obmejnega pasa na Tržaškem, kot da Gorici niso potrebni ukrepi za dvig njekega gospodarstva.
Prav na tem mestu bi bilo umestno povedati zgodbo o tatu, ki je kričal; «Primite tatu!«
vo vso v ognju. Poklicali so tudi gasilce, vendar njihova pomoč skoraj ni bila potrebna, ker so organi javne varnosti takoj zmetali na dvorišče vse kar je gorelo. Marinijeva je ležala poleg postelje. Ogenj se je zelo naglo širil, tako da je pričela goreti tudi žimnica. Z rešilnim avtom so jo odppe-1 j ali v bolnišnico.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68.
Ma/a meseca
električna luč na Vihul
Vse kaže, da bodo Vrhovci v mesecu maju že čitali ob električni luči. To vest smo izvedeli na županstvu, ki je z družbo SELVEG uredilo vse potrebno m ji tudi nakazalo denar.
Ze prejšnji četrtek so pričeli meriti, kako bodo postavili električne drogove, v torek 12. aprila pa bodo pričeli kopati jame za namestitev drogov. Po vseh vrhovskih hišah so že speljali električno napeljavo. Sedaj pričakujejo, da bodo hišno napeljavo povezali z zunanjim vodom.
Vrhovci se sovodenjski občini zahvaljujejo za njena prizadevanja pri izvedbi načrta, ki jim ga je sovodenjsko županstvo postavilo v program takoj po izvolitvi sedanje občinske uprave.
Kmalu bi umrla v ognju in dimu
Ce bi mimoidoči ne prihiteli na pomoč, bi 64-letna Zora Marin, roj. De Reja, ki stanuje v kletnem stanovanju poslopja štev- 48 na Korzu Italija, prav gotovo umrla tragične smrti v plamenih.
Marinijeva je namreč, po ugotovitvah gasilcev imela o-koli 20.30 opravka okoli peči, kjer se ji je zaradi neprevidnosti vnel desni rokav. Zena ni vedela kako bi preprečila, da ji obleka ne bi zgorela. Tako je bila razburjena, da sploh ni pomislila na vodo ampak je steki i v sobo, kjer se je ogrnila s posteljnino. To pa je povzročilo ravno nasprotno, kar je Marin želela. Ni namreč samo nadaljevalo tlenje njene oblel , ampak tudi posteljnine. Nesrečnica je v smrtnem strahu izgubila, zavest, katero je pridobila šele v bolnišnici, kjer so jo zdravniki pregledali in ji u-gotovili hude opekline druge stopnje po desni -roki in po telesu.
Ko se je okoli 20.30 Bruno
OB ZBOROVANJU KMEČKIH POSESTNIKOV V STEVERJANU
V Goriških Brdih bodo kmalu postavili raketne postaje
:
S siiiPlL w jm 4- IBS
.. v \	!	L:!::'!'';i:
IS
••»; ..
i šil:::::
Sjjfj lipS ta pppii -I Mii s
TRETJI DAN MLADINSKEGA NOGOMETNEGA TURNIRJA FIFA
Ul SO DOSEGLE UISGIIE ZMAGE lugoslavija, Madžarska i« Avslriia
V tekmi z Luksemburgom je Jugoslavija dosegla doslej najboljši rezultat na tem turnirju
TAKO MISLIMO MI:
Rezultati;
Jugoslavija
(5:0)	\	svojih najboljših močeh.
Madžarska - Turčija 3:0 (2:0) J MONTECATINI TERME, 8. | n0 tekmo 18. dec. 1955 v Ita-Avstrija - Francija 5:2 <2:0> j — Organizacijski odbor mia-Romunija - Belgija 1:1 (1:0) 1 dinskega nogometnega turnir-LIVORNO, 8. — Današnja ja FIFA je določil, da bo tek-tekma med Romunijo in Bel- ; ma Italija - Nemčija, ki bi motijo je bila najlepsa, kar je r;,la biti v ponedeljek v Ge-b.lo doslej na mladinskem tur- povi lstega dne na stadionu
Steverjanski in oslavski kmetje so sklenili vključiti se v konzorcij za obrambo proti toči, da bi s tem pre> prečili vsakoletno škodo v vinogradih in sadovnjakih
Pred kratkim je bilo v Ste- njancev (ANPPIA) je poslala verjanu zborovanje kmečkih goriškemu županstvu pismo, v posestnikov, katerega je or- j katerem se zahvaljuje za pri-
ganiziral kmetijski konzorcij iz Gorice. Zborovanje je bilo namenjeno obravnavanju vprašanj obrambe proti toči, ki povzroča vsako leto vinogradnikom in sadjarjem velike težave. Zaradi tega se je zborovanja udeležilo lepo število števerjanskih pa tudi oslav-skih kmetov, saj je tako enim kot drugim posebno v preteklem letu toča napravila ogromno škode. Da bi bila obramba proti toči uspešnejša so Brici sklenili, da se pridružijo krminskemu konzorciju za obrambo proti toči. Postali bodo člani tega konzorcija m plačevali letno 500 lir za vinogradno njivo in po 250 lir za orno njivo zemlje.
Sklep Steverjancev in Oslav-cev je hvale vreden in upati je, da bodo v Brdih kmalu postavili raketne postaje, od koder se bo vodila borba proti toči ter bodo končno Brici z večjim upanjem pričakovali vsakoletno trgatev in večji doprinos sadja.
speveK, ki so ga odobrili za gradnjo spomenika padlim žrtvam nacifašizma v Mauthau-senu. Poleg tega zveza zahteva, naj bo v delegacijo, ki bo prisostvovala bližnji otvoritvi spomenika vključeno tudi zastopstvo naše občine.
Mosl čez Aborno
Izvedeli smo. da bodo popravili most čez Aborno, ki veže vse vasi občin St. Lenarta, Srednjega, Grmeka in Dreke. Ze večkrat smo pisali, da je treba most popraviti, ker je bil v zadnji vojni hudo poškodovan. Vsa ta leta pa so samo zmanjšali tovor prevoza preko mostu, niso se pa zmenili, da bi ga popravili, čeprav je bilo to zelo potrebno. Končno pa je «Genio Civile« iz Vidma napravil načrt za popravilo mostu in upati je. da bodo de-
10.000 avtomobilov
Mazzolini, ki stanuje v prvem la izvedli v najkrajšem času. nadstropju istega poslopja, vračal domov, mu je takoj u-daril v nos dim, vendar, je Mazzolini menil, da prihaja ta dim od kakšne peči, ki slabo vleče. Zaradi tega je šel domov, ne da bi temu sumljivemu pojavu pripisoval večjo važnost.
Kasneje sta šla po Korzu mimo hiše dva stražnika javne varnosti, in sicer Basilio Di Giuseppe in Terzio Ross, Tudi njima je udaril v nos dim, ki je prihajal skozi okno do pločnika. Stopila sta bliže in odprla okno. Ugotovila sta. da je soba napolnjena z gostim dimom. Takoj sta skupno s patruljo policije vdrla v stanovanje, kjer sta našla na tleh v nezavesti nesrečno Marinije-
Promet na letališču v mesecu marcu
Na goriškem letališču je bil v marcu sledeč promet: priletelo je 21, odletelo pa prav eako 21 letal; dopotovalo je 80, odpotovalo pa 55 potnikov. Poleg tega so pripeljali 72C kg prtljage, odpeljali pa 436 kg; naložili so 273 kg, razložil pa 821 kg blaga. Skupno je bilo pripeljane in odpeljane 1091 kg pošte.
inimivejša	tekma	turnirja,	če	metne reprezentance za dobo
Luksemburg 7:0 , bosta	obe	moštvi	zaigrali	po	j 1055—56 je sedaj izpolnjen.
Nemčija je predlagala povrat-, no tekmo 18. dec. 1955 v Ita-! liji. Pritrdilno je odgovorila ■ tudi švedska zveza za tekmo ! Italija - Švedska 25. aprila i 1956.
 ______ _	Sedaj so torej določeni sle-
nirju odjgranih tekem v■_ Li- v	FfrenzahT Tako	bodo	v po-	deči datumi: 29. maja 1955 Ita-
lija - Jugoslavija v Torinu, 27. novembra Madžarska - Italija v Budimpešti, 18. decembra Nemčija - Italija v Italiji, 15. februarja Italija - Francija v Italiji, 25. aprila 1956 Italija -Švedska v Italiji, junija 1956 Italija v Argen-
\ornu. Občinstvo je večkrat I n( dejjek v Firenzah dve tek-ploskalo odličnim igralcem, ki n,j: ob 1S
uri: Anglija Švica,
ob 16,30 ’ Italija Nemčija.
Ko'e<far mednarodnih fekem italijanske reprezentance
RIM. 8. — Koledar medna- Argentina 1 rodnih tekem italijanske nogo- tini.
Bologna-Inter
Catania-Triestina
Genoa-Sampdoria
Milan-Fiorentina
Napoli-Spal
Pro Patria-Novara
Roma-Atalanta
Torino-Juventus
Udinese-Lazio
Monza-Como
Padova-Marzotto
Prato-Cremonese
Sanremese-Lecco
Cagliati-Modena
Bolzano-Venezla
1
X 1
2 X 1 1 1
1 2 1
2 X 1
X 2 1 1
X I 1
1 X X
HOKEJ JfA KOTALKAH
ZAČETEK TURNIRJA V MONTREDl
Italija-Francija
(visokošolc) v Paviji
PAVIA, 8. — Jutri bo tukaj mednarodna košarkarska tekma med italijanskimi in francoskimi visokošolci. Na italijanski strani bodo igrali tudi državni reprezentanti Costan-7o, Riminucci, Macoratti, na francoski pa Baltzer. Sodila bcsta Švicar Duboi in Jugoslo-
van Kolovič.
ZOPET TEKMOVANJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V ŠAHU
so igrali tudi zelo kavalirsko.
Od Romunov je bil najboljši Georgescu, leva zveza, ki je bii sploh najboljši na igrišču. I
FIRENZE. 8. — Na tekmi ' med Avstrijo in Francijo sta bili zelo očitni dve soli. Hitro in živahno moštvo Francije, toda le za pol ure. Avstrijsko j moštvo pa je bilo na videz počasnejše, toda njegova igra je koristnejša. Avstrijci so pokazali, da znajo bolje manevrirati z zogo in ustvarjati mnogo bolj homogeno igro. K temu sta mnogo pripomogla oba igralca na zvezah. Količek in Huberts, ter odlična Klee- ! mayerjeva igra v sredi. Franco- | zi so uspeli šele zadnje četrt | uie zabiti svoja dva gola. j
siena. s. - Tekmo med i JUgosIavij o bosta na tem turnirju pristavljala Rabar in Fuderer
Madžarsko	in	Turčijo	je	prvih	^
Glede	na	rezultate 22.	šam- njem boao nastopili poleg Fuderer (Jug.). Donner (Hol).
pionata	SZ,	ki	je	veljal	tudi
okviru
tekmovanj za svetovno prven-lo Prizadevnosti in dobri igr'jslv0> je seda3 bs,a udeležen posameznikov so Madžari po-' medconskega turmrja p0-stavili nasproti zelo kompakt- F°'"a- Sekretariat F DE (Fe-no igro vsega moštva, v ka-. deratmn International d Echec terem pa se je za stopnjo nad ~ Mednarodna. sahovska zvedi ugimi odlikoval srednji na- za^ )e 0 3avl ; a se ° padalec Karady. Madžari so , medcomski turnir odigral od zrpustili	zares	zelo	ugoden	avgusta	do	.	sep em ra
| letos v Goeteborgu na Sved-
PISA, 8. — Luksemburžani
rezultatom 4:28.2, torej 88 za eno desetinko sekunde •* še od svetovnega rekorda stralca Marshalla.
MONTREUX, 8. — Tekmovanje v hokeju na kotalkah za «Pokal narodov« se je pričelo danes in bo trajalo do 11. aprila.
Danes so bile na sporedu sledeče tekme: Anglija-Italija,
Švica - Nemčija, Belgija - Portugalska, Francija - Italija,
Švica - Španija, Nemčija -Belgija, Anglija - Portugalska.
9. aprila: Nemčija - Portugalska, Španija - Francija, | nes, ker je bilo včeraj « Belgija
Drobny izgublja živce
MONTE CARLO, 8. - Cl' trtfinalno igro, ki bi jo la igrati že včeraj, sta vt ny in Skonecki igrala šele
■aj že tene
Italija, Nemčija -1 no, ko bi se morala začeti n)*
Francija, Švica - Portugalska, Anglija - Belgija, Španija -Italija.
10. aprila: Francija - Portu galska, Švica - Anglija, Belgija - Francija, Anglija - Francija, Švica - Belgija, Nemčija - Španija, Italija - Portugalska.
11. aprila: Nemčija - Italija, Švica - Francija. Anglija - Španija. Belgija - Francija. Švica
10 velemojstrov in 14 mednarodnih mojstrov
bo nastopilo na medconskem turnirju v Goeteborgu
- Italija, Nemčija
Anglija,
Španija - Portugalska.
MONTREUX, 8. — Rezultati prvega dne tekmovanja: Italija - Anglija 9:0 (4:0), Nemčija - Švica 4:2 (1:1), Portugalska - Belgija 11:2 (8:0). Italija - Francija 4:0 (1:0), Španija - Švica 1:1 (0:0).
20 minut nekoliko motil dež.
Kot je bilo pričakovati, so Madžari dosegli lepo in neopo- ,	.
rečno zmago. V tekmi je prišla	conskl	_
zelo do izraza podonavska so-
CANNES, 8. — Drugi dan I mladinskega nogometnega turnirja: Milan - Charleroi 1:0, KeimS' - BSK 2:0.
* * *
SOFIJA, b. — AIK - Udarnik 3:1.
skem. Imel bo 24 udeležencev.
igralcev s conskih turnirjev še Reshevslri, Bronstein in Ke-res, ki so si razdelili drugo do četrto mesto na zadnjem turnirju kandidatov v Švici.
Nastopilo bo . 10 velemojstrov in 14 mednarodnih moj-sfov. Med njimi sta tudi Jugoslovana Rabar in Fuderer, velemojster Pirc pa je rezerva za igralce svoje cone. (Conski turnir v Muenchenu).
1 rn< " i velemojstrov s pravi-
Gorivo proste cone za avtoprevoznike
V torek 12. aprila bodo razdeljevali avtoprevoznikom gorivo proste cone za mesec april.
Zavarovalnino za vajence bo plačevala dižava
V zvezi z novim zakonom o vajeništvu, ki je stopil v veljavo 1. marca, so obrtniki razrešeni plačvanja zavarovalnine in skrbstvenih prispevkov za vaje'nce, ki so pri njih zaposleni; te prispevke bo na podlagi člena 28 prej omenjenega zakona neposredno plačevala država iz fonda za strokovno usposobljenje. Obrtniki bodo lahko sprejemali vajence proti obvestilu urada za delo.
KINO
v goriški pokrajini
Goriški zastopnik Lancie iz. CORSO. 16: »Italija K 2», pa-Torina je predvečerajšnjim I noramsko platno, prodal avtomobil znamke «Ap-j VERDI. 16.30:	»Gladiatorji«,
pia», kateremu so na avtomobilskem uradu dali evidenčno tablico štev. 10.000. Res lepo število avtomobilov v naši pokrajini.
Zveza političnih preganjancev goriškemu županstvu
Državna zveza italijanskih antifašističnih političnih prega-
cinemascop, V. Mature in S. Hayward.
CENTRALE. 17: ((Zadnja puščica«, T. Povver in C. Mit-chel.
VITTORI A. 17: »Tanganika«, barvni film, V. Heflin in R. Roman.
MODERNO. 17:	((Osvojitev
Kalifornije«, barvni film, C. Wilde.
dru-
id se ves čas tekme Jugoslo- j vanom upirali, kolikor so	.
mogli ter si pri tem na vso razlikuje od sis emov v moč prizadevali, da bi dosegi, £ih športnih panogah. Svetov-
vsaj častni gol. Pa proti jugo- ™ Prvak branl naslov vsako slovanskemu moštvu k, je bi-1 tretje leto. vmesni cas pa salo močno v vseh vrstah, niso hovsk> svet ,P°rabV da ™ lz’ ničesar opravili. Pač pa so Ju- bere najboljšega izziva ca, za gcslovani nasuli Luksembur- kar )e potreben relativno zelo zanom v mrežo golov, kolikor j00'® postopek, jih še nobeno moštvo ni do-, Prične se s tako zvanimi seglo na tem turnirju. Pri Ju- j conskimi prvenstvi:	na njih
goslovanih je bil odličen sred- imajo pravico nastopiti prednji napadalec Popovič, ki je-slavniki	posameznih držav,
sam dosegel tri gole, ler desno (njih število pa je določeno po krilo Sentin.	i	ključu FIDE. šahovski svet
V nedeljo bo v Firenzah tek-i (Azija, razen sovjetskega dela
Sistem tekmovanj za svetov- co nastopa v Goeteborgu so prvenstvo v šahu se precej ; sledeča:	Unzicker (Nemčija).
ma mrd Jugoslavijo in Madžarski. ki bo mogoče najza-
Kakoživinemškoijudstvo
deset lel po zlomu nacistične vojske
(Nadaljevanje s 3. strani)
50 mark na mesec, bi si vzel še motorno kolo. Tudi moj oče je bil socialdemokrat in zato je težko živel pod Hitlerjem. Delal je jeklene plošče za tanke, pa četudi je sovražil tanke. Ce bi ne bil delal, bi ga bili poslali v konclager. In zato tudi jaz delam plošče za tanke, hkrati pa sem velik nasprotnik tankov, vojne in vojske.
—o
Ostalo občinstvo ni bilo v gledališču. To so mali upokojenci s 70 in 80 markami pokojnine na mesec. Med njimi so tudi razni nižji uradnički in težaki ter visokošolci z 80 markami podpore na mesec. Ti so ostali zunaj in njih »nemški čudež« ni zajel. Sicer pa se je čudež zares zgodil?
Videli smo Heinricha Reissa, spoznali smo Kurta Henkla in tudi Kiklerja, ki nadaljuje delo svojega socialdemokratskega očeta, in ob koncu smo se pomešali tudi med upokojence in uradnike. Zato si postavljamo vprašanje; ali je res tu čudež? Da. bil bi čudež, če bi ne bilo vse tako kot je.
—555=5,5
n večji del Afrike nista zastoju ni) je razdeljen ozemeljsko na sedem con (Južna in Za-padna Evropa, Vzhodna Evropa brez Sovjetske zveze. Južna. Amerika. Severna in Srednja brez ZDA, ZDA, Sovjetska zveza in Avstralija), torej se igra tudi sedem conskih turnirjev.
Najboljši s teh turnirjev smejo nastopiti na medconskem turnirju, ki je v vsakem ciklusu tekmovanj za svetov-
Szabo (Madžarska), Pachman (CSR), Stahlberg (švedska). Reshevski (ZDA), Petrosjan.
Sliwa in Filip (CSR), Bisguier in Evans (ZDA), Guimard in Panno (Argentina), Anders-son ali Yanovsky (Kanada) ter Medina ali Quellar (Cile).
Prva šestorica s te—i turnirja bo igrala z velemojstrom Smislovom na turnirju kandidatov, katerega zmagovalec bo ,,
dobil pravico, da leta 1957 iz- landsk° ln Rusil<>. k> se je zove svetovnega prvaka Botvi-
Mornar-Bruselj 14:2
BRUSELJ, 8. — Vaterpolo moštvo splitskega Mornarja je premagalo izbrano moštvo Eruslja s 14:2 (6:2).
s!:**
ARNIJHM, g — p0 nedeliski j tekmi v Amsterdamu med Ho-
gr.al je reket vstran ter i tem še vznemirjeno ved«
na igra. Danes pa 3e..pMj,r. bel Drobny za senzacij°'
tl,i:
piotestiral proti odioo stranskih sodnikov. Vend« je res to, da je bil zelo izven forme in je 8 j neckim že krepko Incident se je zgodil v tre ^ setu pri stanju 1:1. Prj3. i i seta pa je Skonecki do 6:3, 6:1. V semifinalu bo » necki igral z Američanom
lcyem.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT
. Trd
n’ka na dvoboj.
Smislov-Geller 1:1 (J
končala z zmago Rusov s 6:4, je bila ponovna tekma včeraj zvečer v Arnehmu. Rusi so pet zmagali s 4:3 (3:2). Ho-andci so igrali zelo nekorekt-o in Rusi jim niso ostajali
Ulmu ŠKEDgjjj
predvaja danes 9. t. im * začetkom ob 18. uri
10. t. m. z začetkom 15. uri barvni fi,m'
Pustolovec
iz LuisiaJ25
Igralci:
TYRONE POWER Piper LAURIE JULIA ADAM® Romantičen film. P® neverjetnih srečanj’
Smislov in Geller sta tudi dolžni, tako da so včasih igrali drugo partijo matcha remizi-; le po trije igralci na vsaki Geller, Bronstein in Keres | rala, in sicer na predlog Smis- strani.
(SZ), Najdorf in Pilnik (Ar- lova po 23. potezi. Stanje je j	---------
gentina).	tciej	1:1. Odigrati morata se n I j-	vl	L	I	I
štiri partije. Določeno je. da KfiKOrOl aiTienSKlh pl0V0!ceV postane zmagovalec tisti, ki si
V štirinajstorico mednarodnih mojstrov sodijo tile: Spa-
ski in Ilivecki (SZ), Rabar in j prvi osvoji 3,5 točke.
SLAB USPEH SLOVENSKIH SAHISTOV
na moštvenem prvenstvu Jugoslavije
Letošnje jugoslovansko moštveno šahovsko državno prvenstvo je bilo nekako v senci mednarodnega turnirja v Mar del Plati. K temu je mnogo pripomoglo tudi to. da si je Partizan še pred polovico turnirja zagotovil prvo mesto in je tako praktično najbolj zanimiva borba okoli prvega niesta odpadla.
Za drugo mesto sta se bo-
prvenstvo samo po eden. rUa zagrebška Mladost in Sla-
Prva šestorica z medconskega turnirja in poraženec z. zadnjega dvoboja za svetovno prvenstvo (če bi bil rezultat dvoboja neodločen je to izzivalec) pa odigrajo turnir kandida-I tov, ki je običajno večkrožen In določi svetovnemu prvaku novega nasprotnika.
Od leta 1948. ko so ta sistem uvedli in je postal svetovni prvak Botvinik, sta potekla dva taka ciklusa tekmovanj. Prvič se je bori1 proti Botviniku Bronstein in dosegel neodločen rezultat 12:12. toda po predpisih je ostal svetovni prvak Botvinik. Tudi v drugem dvoboju, ki je bil odigran lani, Botvinik ni mogel premagati svojega nasprotnika Smislova, ampak je Li! rezultat zopet 12:12.
Medconski turnir v Goete-torgu sodi v tretji ciklus. Na
vija iz Beograda. Mladosti letos. predvsem zaradi odsotnosti Fudererja ni uspelo obdržati mesta, ki ga je dosegla luni. Moštvo tudi ni bilo homogeno in je šlo nekaterim igralcem le za svoj lastni u-sfeh. Slaviji je do uspeha pripomogel največ mojster Jano-ševič. ki je igral na prvi deski in dosegel najboljši individualni rezultat na svoji deski.
Med Crveno zvezdo in LUSK «01impio» se je bil zagrizen boj za četrto mesto. Beograj-j sko moštvo je, čeprav je bilo po sestavu mnogo močnejše, pobegnilo !e za pol točke.
Peto in osmo mesto pomenita za Slovence pravzaprav neuspeh. Moštvo ljubljanskih študentov (LUSK) je lani zavzelo tretje mesto, ki ga pa
Pirc in mojstrski kandidat Filipovič, ni moglo obdržati. Najšibkejši točki moštva sta bili tretja in zadnja deska: Vcšpernik je bil preigran in utrujen še z državnega prvenstva v Novem Sadu in je zaradi tega zabeležil samo eno zmago in množico porazov. — Medtem, ko so imela vsa druga moštva na zadnji deski
Na prvenstvu ZDA v plavanju v zaprtem bazenu v Neiy Havenu so ameriški plavalci
in Britanec Wardrop dosegli nove .svetovne rekorde. Tako je včeraj Američan Albert Wiggins porušil dosedanji svetovni rekord na 100 metrov butterfly z rezultatom 1:01.5, Dosedanji rekord Madžara Tumpeka pa je bil 1:02.0. Razen tega je Ford Konno (ZDA) dosegel na 220 yardov prosto rezultat 2:04.0 in s tem novi svetovni rekord (njegov prejšnji rekord 2:04.7). Le nekoliko slabši je bil Britanec Jack V/ardrop, ki študira v ZDA — 2.04.5. Wardrop je preplaval 400 yardov mešano v času 4:36.9. kar je tudi nov svetov-ri rekord, ki ga je imel prej
mojstrske kandidate, sta na njej nastopala za LUSK en icn sam. Robert Gauboy (ZDA) prvokategornik in en drugo- Pa je postavil nov svetovni re-kategornik. V moštvu so bili I kord na progi 220 yardov prs-najboljši velemojster Pirc (pr- ro s časom 2:38.0. Prejšnji re-
va deska, dve zmagi in pet remijev), mojstrska kandidata Grosek (četrta deska, tri zmage in štirje remiji in najboljši rezultat na svoji deski), Trampuš (ena zmaga in sest remijev). Krivec in Gabrovšek (vsak po 50 odst. možnih točk). Groska in Krivca je ovirala še bolezen.
Drugi slovenski predstavnik mariborski Železničar je plačal običajni davek začetnikov: zasedel je zadnje mesto in z moštvom iz Sarajeva, ki je bilo tudi novinec v prvi zvezni ligi, izpadel iz nje. Mariborčani so imeli kljub mojstroma Germeku in Longerju, najslab-moštvo na šampionatu in
kord je imel Danec Glaier 2:38.8. Na 440 yardov prosto je zmagal zopet Ford Konno z
KINOPROSIK-KONlMj
predvaja dane 9. t m' z začetkom ob 19.30 <n nedeljo 10. t. m. z zaCt, kom ob 17. uri barv film:
Odkar si tnojS.
Igra MARIO LANZ*.
MISO V KHj$
Danes, 9. t. m. ob 19- uf'
Dunajska dekle13
Afgacolor Willi Forst, Dora KoF8f
V nedeljo, 10. t. m
ob
15
Dunajska dekle13
t. «■
V ponedeljek, H ob 17. uri
Dvojno znamenje Zorra
ob i’
V sredo, 13. t. m. 00
Tržaška deklet*
Carla del PogO10 Jean Pierre Aum°n
le tos kljub temu, da sta v I kaj več od njih ni bilo pričanjem nastopila velemojster I kovati.
predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri Dear film:
Milost za tistega, ti pait
Igra	  -jS;
AMEDEO NAZZARI
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR4VLJIC IN ČAROVNIJE
74.
oglavje« V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŠKRAT
Hodil sem razoglav. da ml je sonce žgalo na teme in tilnik.. Pozneje, v šoli, mi je ta ali oni učitelj z začudenjem ogledoval vrat. misleč da je umazan, dokler se ni prepričal, da mi Je sonce vtisnilo svojo plavkasto siyo barvo, žeje skoraj nisem poznal, v nasprotju z Borisom, ki je pil pri vsakem vodnjaku in prosil vode pri vsaki hiši. V najhujšem poletnem soncu sem hodil navadno sam. Teta Tončka se je spričo mene, če me je srečala, ko sem se vračal, kje na ulici, večkrat jezila na mojo mamo, da' me pusti v taki vročini «na hrib«. Toda jaz sem vročino naravnost ljubil in prepričan sem, da mi ni nikoli škodovala. Nasprotno. Imam utemeljen občutek, da se Je moje telo v pekočem soncu samo utrdilo in postalo odporneje.
70.
Po tem preskoku v «hrib», ki posega pravzaprav že v naslednja leta. se povrnimo spet v tisto usodno poletje, zadrije, ko sem bil se popolnoma svoboden in ko se nisem začel hoditi v šolo.
Neko jutro sem vstal spet zelo zgodaj in priskakljal pojoč na vrt. Poskakoval sem po stezi do vodnjaka. V uti poleg njega je že sedel na klopici «nono» in nekaj rezljal s svojim »foučem«.
»Nono, nardite mi nož iz lesa«, sem mu rekel, »še bolj kakor posest lesenega noža me je veselilo gledati »nonota« pri delu, kako je premišljeno in vendar urno sukal svoj «fouc»
in iz brezobličnega drva polagoma luščil obliko noža.
«Kej mi daš, če ti nardim en nuašc?«
»Povedal vam bom, kje sem bil ponoči«,
«Čje? U puasli dama pr mame«.
Zasmejal sem se.
«Kaj še! Jaz hodim vsako noč nekam, ma vam ne povem, ce mi ne nardiste noža«.
»Pejdi punj enu drvu«, mi je rekel.
šel sem in mu prinesel polence
Vzel ga	Je v roko in ga	začel počasi rezljati s	foučem.
«Pej čje	si biu panuače?«
«Bil sem v Jadtah, kjer sem doma. To je veliko, veliko kraljestvo. Tam vlada kralj Kladdn. Skoraj vsako noč grem k njemu«.
Nehal je rezljati, povesil roke, me začudeno pogledal in vprašal:
«Pej kdu ti je povjedau tu pravljicu?«
«To ni pravljica, nono, to je zares. Skoraj vsako noč odplavam v Jadra. Na oblaku, z Razklanega hriba. Kralj Kladan me	navadno že čaka	v	dvorani.	Tam	imam	drugačno
ime. Kličejo	me Sterndd, Dom	Sternad,	Sem	velik,	večji ka-
kor vi, nono«.
Spet je nehal rezljati. Gledal me je in majal z glavo.
«Pej kdu ti je vse tu pavjedau?«
Smejal sem se mu.
»Saj to je vendar res nono. Kralj Kladan ni sam, Okrog
njega stoji njegovih pet vojskovodij. Eden	je ženska«.
»Zjenska? Pej žjenska ne muare bit	general«.
«Kako da ne?« sem se mu smejal. »Prvi je Mendžadžtk. drugi je Sadonek. tretji je Kurlkič, četrti je Kadnfek peta pa je Kaanfčdda>.
»Keku si rjeku?«
Naštel sem mu ponovno vseh pet Kladanovih vojskovodij.
Medtem so prišli tudi drugi otroci in	poslušali	zgodbo	o
mojem nočnem potovanju v Jadra. Opisal	sem kraj	in	obseg
kraljestva, dvorano, v kateri je Kl&dan sprejemal, naštel ponovno vseh pet vojskovodij.
Videl sem, da «nonotu» ni bilo všeč, da sem pripovedoval tudi drugim. Hitro je izrezljal nožek in mi ga dal.
«Pej buoš šou panuace spjet če, keku si rjeku...?« me je vprašal pozneje, ko sem bil sam.
»V Jadra. Ne vem še. Nenad je nekam bolan danes«.
«Pej kej gre tudi uan s tabua. Sej še ne huade ne«.
«On je v Jadrah vojskovodja Mendžadžek. To je tisti Mendžadžek, ki sem vam pravil«.
Naslednje jutro me je «nono» že čakal v uti. Spotoma sem bil pobral kos lesa In mu ga stisnil v roko.
«Danes mi napravite en fouč, nono«, sem mu rekel.
»Je preuesko drvo«.
»Grem pa po drugega«.
Prinesel sem mu kos debele veje. pa spet ni bil zadovoljen. Nanesel sem mu kupček lesa, iz katerega je končno izbral primeren kos.
»Kej se biu tam panuače?«
»Bil. Kladan nn je obljubil, da mi bo razkazal svoje zaklade«.
»Kej je buogat?«
«He, seveda. Bogat? Več ima, kakor vsi kralji in cesarji na svetu«.
»In uni? keku se kliče? ke si rjeku. da je Lenard?«
«Ne Lenard, Nenad se kliče moj brat. Tam, v Jadrah, je Mendžadžek, general«.
Moral sem mu vnovič opisati kraljestvo Jadra, kralja Klad&na in njegovih pet vojskovodij Ko sem mu pripovedoval, je le počasi rezljal, kakor da bi hotel podaljšati mojo
zgodbo. Komaj pa so prileteli drugi otroci v uto, je hitr° tovil leseni fouč in odšel.	,	vati.
Od takrat sem mu moral vsako jutro priP°vtl?iiih ’ svojih nočnih potovanjih v Jadra in o svojih srecauJJ doživetjih v kraljestvu kralja Kladdna.	0čjji
Bilo bi nesmiselno poskusiti obnoviti zgodbe mojih 0vf(t potovanj, kakor sem jih tisto poletje vsako jutro P. dšf1 val «nonotu», a tudi brezuspešno. Tisto, kar je.“b gest* ostalo živo ne le v meni, marveč tudi v spom:hu .g pl Masenke in obeh bratov Branka in Nenada in kom od Germekovih, so imena Jader, Kladana, Meno ‘ ^oj .sadoneka, Kiirlkica, Kaanfeka in Kaanfeede. In P vel1 zgodba z »nonotom«, ki je pomenila v mojem živVe rcten 1 preokret in vtisnila vsemu mojemu življenju svojevr
usoden pečat.
 sc »pev sivo spominjam, njun ,
pojoč iz hiše, ko mi je «nono», ki me Je sleherno . fo zmerom večjo nestrpnostjo pričakoval, prišel z ° Flr in11 cem iz ute naproti. Hodil Je, suh in koščen, kak pijeR., f^n!j^Je "a?r5j upORnJeT1\ fouč pa le imel P£‘p/je “ ■
-	-	-	KJ(X	čC	L«rwwj	IGU rczajiaujc*'	»	da
moa nama	nekako tiho	dogovorjeno, če	je hote	i.	-j
pripovedujem o svojem potovanju v Jadra v zadnji
takrat se je znašla na vrtu tudi ena od na najemnic, gospa Czokova. Ko je videla, da mi z odprtim foučem naproti, je vsa zgrozena zakričalaga Nono se je prestrašil, pogledal njo, mene in f0UT ’ pa ffr£ molel proti meni, potem je hitro povesil roko. ^3k0va p Sf	ko sem razumel, da se je gospa Cz<	v
strašila v misli, da me hoče starček zaklati.	glad’^'	*]
... NaJveč sem moral cnonotu« pripovedovati ° zaTeg» pi. Jih je hranil Kladan v podzemeljskih shrambah. 0i J* povedovanja	mu ni bilo	nikoli zadosti, nikoli m	^	vi
dovolj opisov, naštevanj o zlatu in draguljih, ki sein v Jadrih.	ofcrok	u
Marsikdo	se bo vprašal, kako je prišel	šestletn
tega pestrega	sveta in teh	čudnih imen.	ded^
(Nadaljevani