Poštnina plačana » gotovim Posamezni Iterilka i d!a Uredništvo in uprava: StroBsmajerjrv trg 1 Tri. 6t 73 Leto XXIV Kranj, 30 Št. 48. 1940. Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 Viktor Plestenjak; Oh izseljenski nedelji Navezanost človeka na določen kos zemlje, na polje, gozd, travnik, na očet-no hišo, povezanost s starši, sorodniki, z ljudmi, ki govore isti jezik, žive po istih izročilih, goje iste šege in običaje, vse to nam pomeni domovino. Naš košček zemlje je kakor biser, ki nam ga je Stvarnik podaril. 2al tega daru ne uživajo vsi, ki imajo do njega pravico. Kajti ožja slovenska domovina živi premnogim le še v trpkosladkem spominu in je postala le še osnovni del mnogo večje slovenske domovine, ki se razteza skoraj po vsem svetu. Vsi stotisoči naših ljudi, ki žive izven meja slovenske zemlje, so pa prav tako del živega, dejavnega narodnega občestva. Kajti preko zemljepisnih razdalj se izraža nerazdružna vez krvi in jezika, vere in ustnih izročil. Naše izseljenstvo je sestavni del slovenske duhovne skupnosti, del naše ljudske duše. To so prednje straže slovenstva, otoki v tujem morju, kjer oko .ostreje vidi, uho jasneje čujie, srce močneje čuti. Zato se tudi v tujini mogočno uveljavlja sila slovenskega duha in stvarja velika dela. Vzemimo za zgled samo a-meriško Slovenijo: njene'mogočne prosvetne tloniove, župnije, šole, ki so jih zgradili slovenski pionirji z žulji svojih rok, zgradili zato, da z njimi ohranijo narodno izročilo, jezik in vero mlajšim rodovom! Poglejmo mogočne slovenske pevske zbore, ki širijo lepoto naše pesmi med tujim svetom, vsa dela nam tu doma žal malo poznanih mož! A kljub tem sijajnim zgledom prevladuje tu doma slej ko prej črnogleda miselnost in z njo nepravilno pojmovanje izseljenskega vprašanja, češ, saj ni več vredno, da se trudimo za narodno ohranitev rojakov po svetu. Toda bolj kot kjer koli drugod mora tu obveljati načelo največjega optimizma in nas mora napolnjevati vera v uspeh. Kajti borba izseljencev za narodno ohranitev bo uspešna le tedaj, če bodo imeli zavest, da jih domovina smatra za polnopravne ude narodnega telesa in jim v tem smislu skuša pomagati na vseh področjih duhovnega življenja- Slovenstvo v tujini predstavlja sklop številnih vprašanj. In če so važna predvsem vprašanja duhovne prirode, ohranitev narodnih svetinj, jezika in vere, ne sme za njimi zaostajati tudi ureditev gospodarsko-socialnih strani naših izseljencev, kar obsega predvsem: sklepanje zaščitnih delovnih pogodb s prizadetimi krušnimi državmi, zavarovanje izseljenskih vlog v naših domačih denarnih zavodih, nadalje dokončno razjasnitev državljanskega vrašanja, ki je našim ljudem prizadejalo mnogo gorja in težkih preizkušenj, in še nadalje pomoč brezposelnim in onemoglim izseljencem in izseljenskim povratnikom, ureditev zapuščinskih in odškodninskih zadev, mimo toliko dragih vprašanj, od katerih naj omenim predvsem še sezonsko izseljenstvo s težkimi, usodnimi posledicami, ki jih ima za telesno in duhovno zdravje naroda in države in kise izražajo najbolj v razbitih družinah, v rahljanju vezi, ki družijo našega kmečkega človeka z domačo zemljo in v postopnem podleganju škodljivim vplivom luje miselnosti. Vsa ta vprašanja so neodložljiva, ker zadevajo v živo ves naš narvid in vso državo. Treba jih bo razčistiti v skladu s potrebami domovine in rojakov po svetu. In če je usoda hotela, da se več ne vrnejo v domovino stotisoči naših' Naš državni prašnih Prvega decembra poteče že 22 let, odkar je bila naša osvobojena domovina zedinjena v skupno kraljevino pod žezlom vladarske hiše Karađorđevićev. Leto za letom praznujemo to veliko obletnico in leto za letom se naša čustva dvigajo v zahvalnosti k najvišjemu, da smo po tolikih stoletjih tujega robstva in osamljenosti dosegli zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Od leta do leta pa so ta čustva bolj vzvišena in spoznanje večje, da je obstanek in napredek nas vseh zajamčen edino v tej zedinjeni kraljevini. Prav oosebno pa je letos naša hvaležnost velika, ker stojimo kakor otok miru sredi viharjev in ognja, ki divja povsod o-krog nas. Težki oblaki so zatemnili svet in najhujša presenečenja so na dnevnem redu. Državna in narodna edinstva se krhajo, države propadajo, ljudstvo umira v masah, svetne dobrine Dropadajo. Ni lahko vztrajati v takih razmerah. Od vseh strani nam prete nevarnosti, od znotraj in od zunaj. Jugoslavija pa stoji kljub vsemu trdna in edina, neomajna v svoji neodvisnosti, zvesta svoji slavni tradiciji. Dolga leta smo živeli na zunaj zedinjeni, na znotraj razcepljeni. Pretepali smo se med seboj, se prepirali, vlekli vsak na svojo plat. Hvala Bogu, da smo se prej spametovali, preden je prišla nesreča. Zavedli smo se, da je naša bodočnost le v miru, da bomo napredovali le tedaj, če bomo vodili politiko prijateljstva in dobrih odnošajev s svojimi sosedi. Spoznali so to naši državni voditelji in zaokrenili modro svojo politiko v to smer ter nam tako pripravili zavidljiv položaj v Evropi. Naš narod ne kaže rad svojih čustev, ne razsipa z besedami, ne eovoriči tja \- en dan. ne razkazuje svoje notranjosi i brez potrebe. Kadar pa nastopi tak čas. da je prisil jen to storiti in se razkriti, tedni so ta čustva prava, resnična "•U'tvn. ki so skozi zunanjo skorjo pri- šla na dan, čustva, ki jim moramo verjeti. In taki trenutki so prišli že park rat v zadnjem času. Padle so bombe na Bi-tol j! Narod se je zdrznil, zabolela ga je ranica na našem narodnem telesu in povzdignil je svoj glas t obrambo domovine. Strnili so se duhovi vseh bratskih plemen in složno zagotovili državi svojo edinost in pripravljenost, da branijo to, kar so stoletja kovali in z muko ustvarjali naši predniki. Ne samo teritorialno, temveč tudi duhovno zedinjenje je prišlo do izraza. In zgodilo se je drugič, da so padle ostre, nepremišljene in neumestne besede na račun naše državne enotnosti. Ni še izzvenel njihov odmev, ko se je že začul z vseh strani enoglasen odgovor: „Jugoslavija je zato, da jo branimo, da bomo vse močnejši pri varovanju tistega, kar imamo in kar hočemo doseči. Danes v teh težkih časih in v gorečem obroču je naša prva naloga,da branimo celo naše telo in ga ohranimo zdravo in svobodno!" Tako postopanje je rodilo sadove: O-pravičili so se eni, utihnili so drugi in hiteli popravljati neugoden vtis prenagljenih besedi. Zastrmeli so dumanov-ci ob enodušnosti našega naroda in se poskrili. In tako sel bodo premislili še marsikateri, preden bodo načeli to narodno telo, ki je zdaj v kritičnih časih eno — zedinjeno v vseh ozirih. Praznik zedinjenja slavimo. Dvaindvajseti je že ta dan in še jih je nepregledna vrsta! pred nami. Nadaljevali bomo delo po začrtani poti, pod modrim vodstvom našega kraljevskega doma bomo previdno krmarili naprej ter varovali naš državni čolnič vseh nesreč. Narod, ki se je v tesnobnem ozračju razburkanega morja šele vzajemno sporazumel, ho to trdno voljo za oh rani-I tev obdržal tudi zanaprej. Svetla pota naših borcev za svobodo so nam poroštvo, da je naša rešitev bila in bo v — /edin jenju. Gradbena delavnost v Kranju Zdaj na jesen se nekatera javna dela v Kranju in okolici završujejo, druga pa so še v teku ali pa se baš začenjajo. Novo kopališče je v glavnem dovršeno. Dela na zgradbi so končana, pač pa se izvršujejo še razni posli v zvezi z olepševanjem celega prostora. Vrše se tudi priprave, da se še za letošnjo zimo uedi lepo in veliko drsališče, ki bo nudilo mnogo užitka vnetim drsalcem. U-pamo. da bo kmalu gotovo, kajti mraz že nastopa. Zdaj, ko je kopališče dograjeno, menda namerava občina poskrbeti za oskrbnika, ki bo kopališče oskrbo- val in se brigal za red. Kopališče bo začelo poslovati prihodnjo sezono. Poštno poslopje je te dni tudi dobilo svoj pravi zunanji izgled. Kot vidimo, je stavba zelo lepa in bo v okras središču Kranja. Fasada je dovršena in ome-tavanje končano. Tudi mlekarska poslopja v Čirčičah se dovršujejo. Z obratovanjem pa ne bo mogoče pričeti še letos, ker so nastopile razne nepredvidene težkoče, pač pa prihodnjo pomlad. Dela pri Ljudskem domu se s polno paro nadaljujejo, tako zidarska, mizarska, inštalaterska in druga. Upamo, da izseljencev — kar pomeni za nas nenadomestljivo izgubo — je tem bolj dolžnost države, da skuša vnaprej z vsemi možnimi sredstvi in ukrepi zajeziti ta usodni beg z domače zemlje, ki se pojavlja predvsem med našim kmečkim orebivalstvom in nuditi doma življenjskih pogojev najširšim množicam. Tn tu se vedno bolj kričeče javlja potreba po načrtnem izboljšanju neplodnega ozemlja, po smotrni notranji kolonizaciji rodovitnih, a redko obljudenih predelov, no industrializaciji pasivnih okrajev. V kolikor pa to nikakor ni izvedljivo, naj oblasti dovolijo izselitev res najpotrebnejšim, a ta izselitev se mora vselej izvršiti po načrtnih pripravah, po vzajemnem soglasju in popolnem jamstvu prizadete krušne države, da bo spoštovala duhovne in socialne pravice naših ljudi. In še je pri tem važno to, da se naseljujejo ti ljudje izključno le v strnjenih naselbinah, kjer so pač neprimerno večje možnosti za ohranitev narodnosti in jezika. Skupno s temi ukrepi pa mora iti duhovni preporod naroda, predvsem njegovih kmečkih slojev, preporod, ki naj dvigne zavest, da je zemlja najboljša rednica in vodnica, ki naj priklene našega kmečkega človeka spet na grunt in odvrne od njega blodno misel, da sije sreča po tovarnah in rudnikih, da se v tujini »cedita med in mleko"... bomo sv. Miklavža pričakovali že v izdelani veliki dvorani. Most v Lajhu pridno grade. Zdaj sta zabetonirana že oba opornika, čeprav je slabo vreme močno oviralo delo. Spomladi se bodo pa lotili razpet i ne mostu. Leseni kokrški most tudi popravljajo. Oboki so že skoraj v celoti opaženi in tako dobro zavarovani pred vremenskimi neprilikami. Naredili so tudi nekaj novih križev v ogrodje mostu, s čimer se je stabilnost mostu povečala. Najbolj bodo pa utrdile nosilnost mosta jekiene vrvi, s katerimi bo most zasidran. Cestna dela so končana. Jelenov klanec je urejen in tlakovan. Cesta na njem je široka 6 m, na ovinkih po 8 m. Ob strani so hodniki za pešce. Urejen je tudi odcep v Kopališko ulico. Cesta od Jelena naprej skozi mesto je modernizirana. Drugo leto je na programu tlakovanje mestnih ulic in trgov. V ta namen telefonska sekcija polaga cevi za telefonski kabel in tudi ta dela že čredo h koncu. Preden bodo tlakovali ulice, bo treba preurediti, popra, viti in po načrtu izpeljati mestno kanalizacijo. V poslednjem času so pa pričeli zdeli za dve novi stavbi, za novo moderno tekstilno šolo in za Borzo dela. Pri obeh so v teku terenska dela, količenje in pripravljanje, tako da se bo takoj spomladi lahko začelo graditi v polnem obsegu. l\aklanci - pomislimo kam gremo! Kamaj je minulo štirinajst dni, kar nas je pretresla strašna vest. da je po-sial žrtev zločinske roke Golobov Lojze, fant v najlepši moški dobi, že se je dogodil drugi zločin, ki po posledicah hvala Bogu ni tako strašen, po dejanju oa mnoiro grši in vsega obsojanja vreden. Pred par leti se je naselil v Marijinem domu v Malem Naklem duhovni svetnik v pokoju g. Meršolj Janez, da nri častitih sestrah preživi svoja stara leta. Mož je dobričina, vedno vesel proti vsakemu ljubezniv, kljub visoki starosti vedno pripravljen pomagati dejansko in z nasveti vsakomur: revežem, cerkvi, pri društvih itd. Zaradi teira je crnsnod v splošnem med farani zelo priljubljen. Preteklo nedeljo zvečer je imel gradbeni odbor za postavitev ..Farnega doma seio. pri katerem zelo vneto deluje kot blagajnik tudi g. Meršolj. Po končani seji so kakor običajno gospodu ponudili spremstvo za pot proti domu. kar oa je gospod ljubeznivo odklonil, ker ni mislil, da bi mu kdo kaj zalega hotel. Ko je šel gospod nič hudega sluteč no cesti proti Malemu Naklu, ga ,e nenadoma na samotnem kraju nekdo udaril in podrl po tleh. Nato se je gospod pobral in šel počasi naprej. Ko pa je šel par sto metrov naprej, ga je napadalec nenadoma pahnil od zadaj, da je gospod padel z obrazom na cesto in se pri tem po obrazu in rokah precej ranil. Nato ga je napadalec začel tolči po glavi, da mu je prebil, ter nato pobegnil v noč. Gospod Meršolj je klical na pomoč, a ta čas ni bilo nikogar blizu, zato je potem počasi in s težavo prišel ves prestrašen in s krvjo oblit v Marijin dom, kjer so mu častite sestre hitro nudile prvo pomoč. Božja previdnost je hotela, da ni prišlo do uboja in da so okoliščine takoj pokazale sled za storilcem, katerega bodo naši vrli orožniki gotovo izsledili. Kakor ob prvem, tako smo se tudi ob (Daljo na drugi strani spodaj) STRAN 2 H.'KNJFC« Sv: Istreznimo se! Nedavno je bilo v našem tedniku objavljenih nekaj številk o potrošenem denarju za alkohol, kolikor ga je bilo razpečanega v enem letu v posameznih občinah kranjskega okraja. Zanimiva pa je tudi podrobna razpredelnica, koliko je bilo rtu.pecane v posameznih krajih pijače te ali one vrste. Predvsem pade v oči precejšnja količina razpečanega špirita, ki ga nekoliko razredčenega premnogi pijančki uživajo mesto žganja. Sploh se žgane pijače, ki je se posebno kvarna za organizem, pa tudi za duhovno življenje, zelo veliko razpeča zlasti po nekaterih občinah. Pri tem pa moramo vzeti v poštev, da so tu navedene številke vzete po prijavljenih količinah, dočim se je neprijavljene pijače popilo še neprimerno več. — lies je potreben boj proti alkoholizmu, da se vsaj nekoliko omeji ta strašni, a nepotrebni strošek in se ves ta denar porabi za druge, vse bolj potrebne stvari, kot je alkohol. Omejena je poraba mesa, poraba kruha in drugih stvari. Toda za dušno in telesno zdravje slovenskega naroda bi bilo veliko bolj potrebno, da bi omejili prodajo rdkohol- 11 tli pijač. Veliko dobro delo bo storila oblast, ako bo v tem oziru malo več storila iii bo bolj stroga zlasti do tistih, ki ljudi naravnost izrabljajo in. jim izvabljajo iz žepa še zadnje, težko pri-služeue dinarje. Vsak gostilničar, ki gostu toliko časa nosi pijačo, da se popolnoma opije in se komaj odziblje iz lokala, naj bi bil občutno Itaznovan! Pa tudi pijanec, ki se ga zaloti v takem slanju na cesti. Taki ukrepi bi bili res potrebni, da bi se iz našega naroda iztrebilo tako pogubonosuo pijančevanje. Podrobni pregled prodane pijače in potrošenega denarja za alkohol. O B C I N A V i 11 o Pivo ni Kranj........! 3769-19 Besnica 85 21 Cerklje .......i; 332-50 Golnik ,...... 279-68 Mavčiče....... 108 95 Naklo........ii 35505 Preddvor......;, 361 91 Predoslje......' 304 19 Smlednik......!* 246+6 Stražišee ..... fcenčur Jezersko Kovor . Križe Tržič . Sv. Ana 895-2b 610.13 280 23 43901 685-17 99283 12186 Sv. Katarina.....19623 din hI 4,523.188 102.^52 399.000 335.ti16 130 740 4a, i MU) 434.292 365.028 29S.232 l,074.53ti 73^136 336-276 526.M48 822.104 1,191.396 149.616 235.476 149194 10-08 3665 6459 14-02 121-36 58 47 71-21 28-96 24544 77-67 66-30 91-52 1V6- 8 337-92 3287 25*7 Skupaj 10.0f>743 12,080 6:6 2.901-45 din Žganj c Rum, lik e r, konjak Š p i r i t lil din lil • lin hI 1,790.328 12.096 ji 43.980 I 77.508 16.824 145632 70.164 1 85.452 I 34.7521 i94.528i 93.2( 4 ' 67 620 1 109 824 151.896 405.504 39.44411 31.044 84.61 14 73 8.40 3.51 0 51 9.41 6.98 1.92 2.49 ai7 10.54 19.34 8.76 10.76 24.34 2.87 5.44 338.440 58.920 -33 600 14.040 2.040 : 37o40 , 27.920 7.680 ! 9.960 j 3.680 «2.160 " 77 360 35 040 \< 43.040 97.360 11.480 21.700 ' 23.06 0.29 0.72 177 0. 15 1.92 1. % 1.20 0. 20 1. 4 2. 80 , 7.20O 7.2fO 69.11 6.58 13.10 3.03 1.57 4.82 2.74 4.68 1.43 8.72 16.45 3.01 20 3 20 66 36 89 5.63 4.44 din Opomba '.49.215 i 42.770 i 85.150 I 19.695 I 10 205 j 31.3-0) i 17.80 ;■ 30.4.0 H 9.295 96680 i, I06y..'5 j, I9..i65 I 130 845 131.290 239.185 96.595 " 28^60 i Za ; i It 111 85 ljudi ena gostil na ali trgovec i alkoholom. Za vsakih 62 ljudi ena gostilna. 3,469.800; 22278 891 120 !| 72.38 324 830 222.99 1,449.435] Brezje v vsaki slavenski hiši Otroci se radi zbirajo okrog svoje matere. Njej zaupajo svoje težave. Taki smo Slovenci, zvesti otroci svoje Matere Marije. K Njej hitijo prošnje mnogih src. Mnoge cerkve, njej posvečene, mnoge kapelice Njej v čast postavljene so priča naše vdanosti do Marije. V vseh časih smo se zaupno obračali do Nje. Iz srca so prihajali topli izrazi zahvale in prušnje do Marije ob velikih slovesnosti. Ali ni bil evharistični kongres en sam veliki praznik tudi za Marijo ? K Njej so se tedaj obračala srca velikih in malih, starih in mladih. Tako se nam je priljubila, da smo nehote zaželeli, da bi ostala pri nas v naši! hiši, na našem polju, da bi bila vedno z nami. Isto misel je izrazil kongres Kristusa Kralja. Zato nam je Jugoslovanska tiskarna zelo ustregla, ko je natisnila sliko brez-janske Marije. Slika je veren posnetek prave Marijine podobe na Brezjah. Založilo in izdalo jo je Škofijsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani. Cena sliki je 40 din. Slika bo izšla za praznik Brezmadežne Naročila za sliko sprejema centralna I pisarna naših organizacij, ki je zdaj v lokalu poleg kokrškega mostu, pozneje pa bo v Ljudskem domu. Naj postane ta slika prava narodna last in Marija z Brezij kraljica Slovencev. Delavski obzornik. Preteklo nedeljo se je vrši] v Smartinskem domu delavski sestanek za Straiiščo in okolico. Sestanek je -vodil tov. Berčič. k: je delavstvu razložil, kako nujno potrebna je delavska strokovna organizacija, brez katere ni skupnosti in ne uspeha. Apel.ra! je na vse, naj takoj pristopijo k delu in pomagajo onim, ki že delajo. Zb njim je1 .zastopnik centrale tov. Pir.ih imel na navzoče lep govor, v katerem nas je popeljal skoz delo in cilje nasprotnih organizacij, ki jim ni za izboljšanje delavskega položaja in ne za delavstvo. Prava delavska strokovna organ zaci ja je le Zveza Združenih delavcev, ki jo vodijo delavci, je z delavci in za delavce.. Njeno delo je uspešno >n njeni uspehi so vidni. Tov. Berčič je končno še poudaril, da je namen sestanka ustanoviti v Stražišcu podružnico ZZD. Pr pravljalni odbor je že na delu in se bo prav v kratkem tudi' v Straž.išču delavstvo zbralo in si postavilo svoje zaklon šče v močni podružnici ZZD. V nedeljo i. decembra na državni praznik narodnega zedinjenja naj člani ZZD v obilnem številu prisostvujejo cerkvenemu opravilu in proslavi v ljudskem domu. Odbor ZZD bo imel tudi kratko širšo sejo v počastitev narodnega praznika, hkrati pa bo na iej seji dana osnova akciji za zimsko pomoč delavstvu. Strokovni tečaj. Drugo in tretjo nedeljo v decembru bo v Kranju delavski strokovni tečaj za kranjsko okrožje. Tečaj bo v veliko korist delavcem in njihovim zaupnikom. Tvarina bo vzeta iz sodobne soc. zakonodaje, higijene in zaščite delavstva. Poudarjena bo tudi potreba po drugem slučaju zdrznili in obsojali surovinsko dejanje, potem pa počasi na vse pozabimo in naše življenje gre počasi svojo pot naprej, ne da bi resno premislili, odkod oz. iz katerih vrst izhajajo slična dejanja. Ali ni bil zadan prvi udarec od človeka, ki mu je vera in cerkev deveta briga, ali ni napad na g. Meršolja zadosten dokaz mržnje in sovraštva do katoliškega duhovnika in vsega, kar je z duhovnikom in cerkvijo v zvezi? Zganimo se in ne čakajmo šu hujših dejanj, da ne postane iz lepega Nakla jama razbojnikov. Ob tej priliki pa lahko omenimo še drug, nič manj značilen pojav. Po Naklem so se namreč v zadnjem času prav močno razpasli neznani junaki, k. so tako ..viteškega duha", da v svoji omejenosti in besnosti ne morejo pustiti v miru „Slovenca" na oglasni deski, ne plakatov po stenah. Sirote s to surovostjo pač ne bodo dosegle uspehov, i Mar se čutijo že res tako slabotne, da j se morajo celo s senco vojskovali,ali pa je to morda način, ki najbolj odgovarja stopnji njihove kulturne nezrelosti; vsekakor pa je dokaz manjvrednosti. Starši, pomislite, kje in kako se vaši j otroci vzgajajo, v kakšno druščino zahajajo, ali so med sv. mašo v cerkvi ali pred cerkvijo! Mladina je kazalo, kam gre naša pot. Faran. pravilni in pravični ureditvi novega družabnega reda in ureditvi gospodarskih razmer. Delavci in delavke iz vrst ZZD, zanimajte se za ta tečaj in prijavite svojo udeležbo! Go»podarstro= Miii pustošijo našn polja Že drugo ali tretje leto prihajajo iz nekaterih občin (Šenčur, Cerklje, Preddvor in Mavčiče) posamič prav bridke tožbe o škodi, ki jo povzročajo našim njivskim sadežem miši Posebno na jesen so letos uničevale ajdo in krompir ter je nevarnost, da bodo Dokončevale tudi ozimine. Ko se tako-le razgovarjam z ljudmi, večinoma slišim mnenje, da miši najceneje in najzanesljivejše uničujejo dobre mačke. Da so proti podganam najboljše sredstvo dobre mačke, vem iz izkušnje. Glede uničevanja miši po mačkah na polju pa večina strastnejših lovcev zastopa mišljenje, da mačke preganjajo samo divjačino in zato zasledujejo njen zarod. Tudi zakon o lovu menda dovoljuje prosto streljan je mačk, ki se oddaljijo nad 200 m od doma. Tega dovoljenja se poslužujejo lovci, kakor pripovedujejo ljudje, v prav obilni meri. Nisem lovec, čeprav sem imel vžlaliti v Borovljah prve puškarje, pa vendar iz lastne izkušnje lahko nepristransko povem, da so šle doma mačke (ne toliko mački) na polju pri delu za nami tudi nad 2 km in so lovile samo miši. Posamezne mačke z mladiči pa so naravnost rekordno po večkrat na dan prinašale miši daleč s polja. Nekateri mački seveda, posebno starejši, so v resnici podivjali in so se specializirali bolj na lov na divjačino. To pa so bile le bolj izjeme, kajti ljudje povsod raje redijo mačko kakor pa mačka. Zakon o lovu menda dopušča, da v izjeminh slučajih, ko se miši tako zelo razmnožijo, tla bitno ogrožajo njivske posevke, pristojni okr. šumurski referent začasno prepove streljanje mačk. (Prošnje za prepoved streljanja teh pa morajo s primerno obrazloženo utemeljitvijo predložiti občine uradno). Vsako drugo zatiranje miši, n. pr. s strupi, je pa uspešno le, ako se to izvede skupno po vseh posestnikih enega krn>a nli občine na vseh površinah. Najcenejše in najuspešnejše zatiranje poljskih miši _ razen z mačkami — izvršimo z vabami iz zastrupljene pšenice nli zastrupljene moke. Za zastrupljanje miši uporabi jamo naslednja srodstva, ki jih pripravimo takole: 1. ) Zastrupljeno pšenico pripravimo tako, da pšenično zrnje 1 uro kuhamo v 40/» vodni razstopini natrijevega arze-nata ali natr. arzenita z dodatkom malo metilenovega modrila. 2. ) S strihninom zastrupimo pšenico na ta način, da namakamo 50 kg zrnja v 40 I vode, v katero smo dodali 1/2 kg strihninovega nitrata, malo fuksina ter tO kg sladkorja: namakanje se vrši ta-, ko dolgo, da zrnje tekočino popolnoma popije. Nato zrnje razgrnemo, da se dobro posuši, sicer prične plesniti. 3. ) Arzenovo kašo pripravimo z mešanjem 50 gr. arzenika. 10 gr. sode, 750 cem vroče vode, 1 kg moke in nekaj sirupas 4. ) Fosforjeva pasta. Te ni treba posebej pripravljati ter jo dobite že iz-gotovljeno. Dan ali dva pred polaganjem vab je treba mišje luknje zamašiti z nogo ali valjarjem in vabe nato polagati v sveže odprte luknje. Tako se prihrani mnogo materiala. V vsako mišjo luknjo položimo 15 zastrupljenih zrn ali kepo pripravljene kaše v velikosti golobjega jajca ali pa po eno slamo, namočeno v pasti oziroma zmesi. Pasto ali kašo postavljamo navadno s pomočjo žitne slame. 20 cm dolgo slamo namočimo v polovici dolžine v pripravljeno zmes ali pasto, nakar slamo s pomočenim koncem potisnemo čim globje v mišjo luknjo. Navedena sredstva dobite v vseh dro-gerijah ali lekarnah. Pripominjamo pa, da je za dovoljenje za nabavo strupov treba vselej prositi pristojno okrajno načelstvo (zdravstvenega referenta). Pri pripravljanju in polaganju vab je potrebna skrajna pre-- 'dnost. da ne pride do zastrupi jenj. Med delom ljudje ne smejo jesti nli kaditi. W. Podplat je koža ... Pred daeri so imeli d jaki tekstilne Sole predavanje, v katerem je djijak £L letnjika J. L, rodom zid. razlagal svojo teorijo, da človek izhaja iz op ce. Razrednik mu je koncem predavanja povsem pravilno pojasnil tako-le: „Če 9te vi, jaz nisem." Mi pa pravimo: Glavna teza darvinizma (naravna izbira) je tn, rla /uradi ohranitve e, ker so se umetnice-pjevačice že „otselile" v Ljubljano. Sretan im put. Posli so razi čni, dob čkanosni, pa se j'h poloti kakor veš in znaš. Treba je le, da do-našajo. Lahko navedeš v račun kar hočeš, samo da ..zaradiš". Ne izprašuj, odkod je prvi ni I ;on, vs, nadaljnji so potem pošteno pridobljeni. Nato pa spoštuj VII. božjo zapoved, da ne ukradeš meni tega, kar sem jaz drugim nakradel. ..Zvišajte nam plače!" to je danes najbolj priljubljeno geslo. Do tega so oni dan pr šli tudi ubogi trgov*ki pomočniki iz Kranja in okolice, Sklicali so zborovanje, podobno kakor gostilničarji za žegnanje. Govorili so o svo-iem ni zornem |>oložaju, o težkih čas h, o prema j lin h plačali, refren pa je bil: Povišajte nam plače, sicer ne moremo nikamor več! Dugi dan so mnogi kranjski trgovci debelo r'edali, ker nj hovih tako slabo plačanih po-močn kov ni bilo na posel. Ugotovili so, da *o pri svoj h skrajno nizkih in nevzdržl jivdi plačah vso noč lumpali. V Ljud. domu obišče Miklavž mladino v četrtek ob 4., odrasle ob pol 9. zvečer •l.OHENJBCe STRAN ? Mestno zavetišče na Jesenicah Mestno zavetišče na Jesenicah je do- I predsednik županske organizacije za grajeno in izročeno svojemu namenu, j radovijiški okraj radovljiški župan g. Sedanja občinska uprava, ki je prevze- |Resman, ravnatelj KID g. dr. ing. Her- la gospodarstvo občine leta 1936, je v j man klinar ter vsi obrtniki, ki so izvr- dobi svojega vodstva jeseniških javnih | šili večja dela pri stavbi zadev izvršila marsikaj, kar bo pričalo o njeni vsestranski delavnosti in sposobnosti. Največji spomenik svojega plodo-nosnepa dela za koristi jeseniške bčine si je pa postavila brez dvoma z velikim soc. zavodom, ki nosi naslov Mestno zavetišče. V nedeljo dne 24. novembra se je izvršila slovesna blagoslovitev stavbe in hišne kapele in s tem tudi uradna otvoritev zavoda Slovesnost je bila sicer bolj internega značaja, vendar se slovesni značaj tejra dogodka ni mogel prikriti. Blagoslovitev je izvršil knezoškof dr. Grego-rij Rozman. Naprošen, da bi izvršil o-bred blagoslovitve, je sporočil, da je ta dan sicer zelo zaposlen, da pa bo za tako važno soc. ustanovo, kakor je občinsko zavetišče na Jesenicah, vendar skušal najti toliko časa in bo prišel. Prevzvišeni se je prijeljal s prvim ljubljanskim vlakom ob 3/4 na osem. Ob 8. uri je bil v zavetišču zbran skoraj celoten občinski odbor ter drugi povabljeni gostje. Vabilu k udeležbi pri blagoslovitvi so se odzvali okrajni načelnik g. dr. Vrečar, ki j a zastopal tudi g. bana, dalje Prevzvišeni ie najprej blagoslovil domačo kapelico in stavbo, nato pa je kot prvi maSeval pri umetniško izdelanem oltarju sv. Heme. patrone kapele in celega zavetišča. V krasnem cerkvenem govoru je Prevzvišeni orisal krščanske značaje u-stanove zavetišč, ki se posebno lepo odraža v dobi, ko se drugod na nečloveški in barbarski način skušajo znebiti starih in onemoglih ljudi. Mted sv. mašo je dovršeno prepeval jeseniški cerkveni zbor. Za zaključek je odpel Kimovčevo posebno skladbo v čast sv. Hemi. Tako pri pridigi kakor ob petju se je moglo ugotoviti, da je kapela silno nrijelno akustična, Po končani blagoslovitvi je bila pri-nravljena za vse goste in občinske odbornike zakuska. Ob te j priliki je predsednik soc. odseka cr. banski svetnik Pe ter Arnež pozdravil Prevzvišenega ter vse druge povabljene goste. Opisal je kratko ztrodovino. kako je mogočna stavba Mestnega zavetišča nastala. Naj bi Mestno zavetišče kar najlepše uspevalo in bilo v nnjveč'o korie* potrebnim prebivalcem jeseniške občine. Drobne novice % Jesenic Wiie der Kerl ist, so denkt er von dem an- derefl, pravijo Nemci. (Kakršen je kdo sam, tako misli o drugem.) Na *0 smo se spomnili, ko smo brali hudovarje v „Delavski polit k-1*, ker smo objaviK, da so Jelenov.no prodali Kranjski industrijski družbi. (To je približno tako, kakor če bi kupila rdeča Jelenovina Krekov ab Sokolski dom.) V glavnem se zagovarjajo tako: „Kadar bomo mi na vladi, nam bo naša vlada dala toliko drž. denarja, da bomo lahko vse dolgove plačali in nam ne bo treba nič prodati." Nadebudni s0 res ti sodru-gi lin kako preprosto si razlagajo, zakaj tudi Krekovega doma ni kupila KID. Sava dere bregove Pod Mežakljo. Kakor smo že poročali. je ob zadnji povodnji visoko narasla Sava začela spodjedati breg na desni strani pod cesto, ki pelje skozi Jesen ce (Tod Mežakljo) na Blejsko Dobravo. Spodkopala je toliko brega, d« je sedaj ta važna zveza Jesenic z Dobravo, Poljanami .in Gorjami za vozni promet prekinjena. Na obeh krajih spod-jedene ceste je cesta s prečnimi drogovi zaprta. Občina je takoj zahtevala komisj ki pregled od strani banske uprave. Komisija, ki v kratkem prde ogledovat spodjedene bregove Save, bo lahko takoj na prvi pogled ugotovila, da je glavna in morda edina krivda te velike nezgode v tem, ke*r tovarna imisipsva na levem bregu reke odpadke iz visokih peči in je tako s tem nasipom spremenila smer toka vode, ki je začel spodjedati desni breg. Krivda bo torej v tem. ker se je tovarni KID I, 1015. dovol lo odlaganje odpadkov ob bregu Save. Želimo in zahtevamo v imenu prizadetih posestnikov ob ogroženem bregu ter v imenu jesen ške obč ne, ki tudi trpi radi ttga veliko škodo, ker je cesta, ki je sedaj zaprta, občinska, da se ne ugotovi samo krivec, ampak tudi (Hipravi dosedanja škoda ter se onemogući nadaljnje ra/d'iran'e brega. Upoštevajte regulacijski načrt! Po regulacijskem načrtu za mesto Jesenice, ki ga je ministrstvo že odobrilo, je predv'den Pod Mireo čez Telečnjek takozvani zaščitni pas V tem delu se zato ne morejo izdajati gradbena do- voljlenja. Za marš.koga je to sicer morda jako neprilično, oda, če »e naj z regul cij-kimi načrti ščitijo obči in eresi, ni mogoče drugače, kakor da se vsak prilagodi načrtu. Gradbena zapora za kraj, kjer bo stala meščanska š*ola >n gimnazija. Mestna občina je prejšnji teden razglas la gradbeno zaporo na parcele št. 273 in 272/1-3. Na teh parcelah je namreč predvidena meščanska šola in gmnaz.i-ja. Novih privatn h *tavb kakor tudi prez dave na že obstoječih zgradbah se na tem zemljišču ne bodo dtovoljevala. Zaklonišča so goova, razen enega. Na*a občine je zgradila v teku letošnjega leta šes zaklonišč pred zračn mi napad . Dve sla zunanji in 4 notranje. Izdanih je b lo v ta nameu "lUNKI.— din. Zgotov tve še čaka zaklonišče — navečje — k ga bo gradila tovarna. Za to zaklonišče se bo izrabil propust Ukove, ki je speljan pod tovarno. Za gradbo tega zaklonišča je dala tudi obč na 22.000.— d n. V glavnem bo ta propust oziroma zaklonišče namenjeno delavstvu tovarne. V dolž ni ca 50 m ga bodo pa smeli uporabljati tud drugi bližnji stanovale .-- Proslavja državnega praznika zedinjenja 1. decembra bo v Krekovem domu v nedeljo dne i I, decembra ob 10. uri dopoldne. Prireja jo i Fantovsk odsek in nastop jo zlasti mladci. Celodnevno češčenje sv. R. T., ki bo v nedeljo dne I, decembra v farni cerkvi na Jese-n eah. se zaključi s prdigo in pet mi 1 itan'ija-jami ob poli 6. zvečer. Miklavžev večer v Krekovem domn. Opozarjamo starše, naj za obdaritve otrok pri Miklavževem popoldnevu v Krekovem domu pravočasno prinesejo darove v Krekov dom. Tsti dan zvečer je M klavžev večer za odrasle, ki tra pr redi dramatski odsek Krekovega prosvetnega društva. Radljah' aparat za Mestno zavetišče je obljubil ob pri ki blagoslovtve in otvoritve zavet šea ravnatelj tovarn KID g. dr. ing. Klinar za Mklavžn. Jako primerno Preb'valcem zavet šča, ki so v včini upokojene1 tovarne, se bo s tem napravilo veliko in trajno veselje. TEDENSKE NOVICE KRANJ Dežurno zdravniško službo ima v nedeljo 1. decembra zdravnik dr. Bczič Josip. Prosvetno društvo v Kranju priredi Miklavža za otroke v četrek 5, decembra ob štirih pepoldne v ljudskem domu. Najprej zaigraj«i lepo M klavževo igrico ..Parkljev koš", nuto pride sv. Miklavž in po kratkem nagovoru obdan mladino. Miklavževo spremstvo bo sprejemalo darili istega dne dopoldne ;n popoldne v drugem nadstropju Ljudskega doma. Za vsako darilo se plača din 2. — Vstopnina za osel*) din l.—J Istega dne zvečer ob pol i 9. tiri bo pa Mi-klavževanje za odrasle pri pogrnjenih mizah. Vstopnina za osebo 2.— din. od darila se plača 2.— din. Posebnih vabil ne l*>. Luči pobijajo. Nc/nani pobalini so razbili v zadnj h desetih dneh osem luči ob raznih cestah, tako v Starem drevoredu, na po'i proti Pnirtskovcm in proti Rupl Opozarjamo občane, da sami pazijo na slične ma!o|>r:dae/e, ker ob ponovnih slučajih občina lučS ne bo nadome-tila in bodo ceste y tena'. Prosvetno društvo v Kranja je pripravljeno prirediti maskerski tečaj in posebej režiserski ,V se l»> javilo dovoljno število udeležencev. Vsak podeželski prosvetni oder naj prijavi vsaji dva udeleženca. Prijave pošljite na Tiskovno društvo V Kranju. Ibvo, čaj y eni minuti — dobite samo v slaščičarni o 1 N R V Čirčičah so ta teden porezali repe in grive konjem raznih posestnikov. Ta nelepa obrt se je v zadnjem času zelo razpasla po Gorenj kem. Prvod?cemberska proslava Prosvetnega društva v Kranju bo v soboto 30. novembra 1940 v gornji dvorani Ljudskega doma. Sodeč po pripravah bo to prireditev z izbranim in pestrim sporedom, ki je dobro naštudiran, ne predolg in nrepojen s pravimi narodnimi čustvi, ki jih v današnjih dneh mora imeti vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan. Osebnih vabil društvo^e bo pošiljalo, vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. _KINO TALIJA_ predvaja v soboto 30. nov. ob pol 9. zveč. in v nedeljo 1. dec. ob 4, 6. in pol 9. uri prekrasno romantično bajko o mali siroti v barvanem velofilnut DADDY(Mata princeza) 8 priljubljeno in oboževano Shlrley Tetnple Slovensko planinsko društvo v Kranju pri-re . Krajevni odbor Jadranske Straže priredi v torek 3. decembra slavnostni koncert ob ?ri-I ki slave kr. mornarice in v proslavo Izletnice rojstva France a Prešerna. Na prtre-i elit vi, ki bo izreden družabni in umetniški I dogodek za Kranj, bo sodeovala priznana o-petna pevka Vera Majd'ii'eva. Zapela bo nekaj arij, tako z Potich el'll jeve opero ..Gioaonde" iu iz Gotovčeve „Morane". Nastopila bo tudi uinetn ca-p an stka gdč. Marija Horakova, ki bo ob tej priliki prvič igrala na svojem novem koncertnem Bliithnerju. Hi to Jadransko ; Stražo zapoje g mn. mlad nski zbor pod vod-| tvom glasb, učitelja g. Liparja. Koncert se I vrši v gledališki dvorani Narodnega doma. ' v IJTIN PRI K H \ \ JI Sv. Miklavž se bo ustavil tudi letos pri nas v Šmart nskem domu, da obdaruje pridne stroje najjagodneje kupit« pPi Zevaiku v Strelišče. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno In solidno K.TONEJC Kranj Zahvala Ob br'dki izgubi našega dragega, nenadomestljivega očeta, soproga, brata, sina, gospoda Jožefa Weisseisna se niijiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami oh tel,kl uri in nam izrekli sožalje, vsem darovalcem vencev in obilnega cvetja, onim, ki so ga počastili na zadnji poti, prav posebno šo vsem prijateljem iz Kranja, k; so ga v velikem številu spremljali k zadnjemu počitku, gas. četi in pevcem iz Preddvora in Legiji koroških borcev. Posebno zahvalo izrekamo č. g. /.upniku Sitarju, ki mu je bil ob mučni bolezni in zadnji uri dušni tolažnik, g. dr. Herfortu za veliko skrb in trud in g. dr. Demšarju za pretresljiv govor rajnkemu v slovo. Z g. Bela - Preddvor dne 28. novembra 1940. Žalujoči ostali. Za Miklavža aSESS zlatnina, nalivne peresa, kristal itd. B. RANGUS - KRANJ JUVEL1R IN DOBAVITELJ GOSPA GOSPODIČNA, GOSPOD IN ^JNKO -NOSIJO KLOBUKE ZNAMKE Hlll^MO'. Šivalne stroje Največja zaloga damskih plaščev, oblek in hubertus plaščev. nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni OmejcL.Franj Tavčarjeva ulica Štev. 9 Sprejema tudi popravila! P O D L J U B N 1 S K I : HRIBAR 9 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV Vrata v veži so zaškripala in Micka je zapazila Uršo, ki je z glasnim „Bog daj1 dober dan!'* stopila v vežo. »Bog naj fra da res srečnega!" ji je odvrnila Micka in jo v isti sapi vprašala: ..No, kaj bi pa danes radi, Urša?'" „1. kar ini boš dala, Micka, vse bom rada vzela." ji je odvrnila. Micka je stopila v shrambo, nalila v skledo mleka, odrezala od hlebca precejšen kos kruha in vse skupaj ponudila Urši. „Gotovo ste lačni, kaj? Nate. tukaj sem vam prinesla skledo mleka in kos kruha." ..Seveda sem lačna: že ves popoldan nisem nič jedla. Bog ti Iona j. Micka!" Sedla ie -/a mizo v ve/i in se pripravila. „Kako pa je kaj v mestu, Urša?" jo je vprašala Micka. ..V mestu? Ah, doli ni nič posebnega in nič novega! V liribili ie več!" ji je odgovarjala. ..Kako mislite to?" „1 tako! Porok je v hribih več kot na ravnem. Pri Sv. Andreju bo kmalu spet ena!" ..Režite, bežite. Urša, ta je pa bosa! Kje neki?" jo je zavrnila Micka. ..Kje neki? Ali si slepa in gluha, da nič n -veš in nič ne vidiš?!" se je kar razbudila starka. ..Nisem *lepa in turli ne gluha, pn vendar le nič ne vem. In tudi pri Sv. Andreju se mi zdi, da n i li če Ti i česar ne ve," jo je z nasmehom zavrnila Micka. ..O vedo. vedo! Že v vsaki hiši vedo: samo ti še ničesar ne!" je hitela Urša ..No, pa mi povejte, če res kaj veste." je prosila Micka. „Kaj se boš delala nevedno! Kaj res nič ne veš?" „1, ne! Kdo naj mi pa pove?" .,No, ti pa jaz povem. — Pri vas bo oheet, prav pri vas!*' je pribila Urša. „Pri nas? Ža božjo voljo; pri nas? Hi-hi-hi!" se je najpoprej začudila, potem pa zasmejala Micka. „Urška, ali se vam sanja?" „Sanja? Meni ? — Zakaj ? — Sama sem videla, na lastne oči! Danes opoldan, da veš! Na poti iz Loke!" „Vi. da ste videli? Koga in kaj?" ..Koga sem videla?" ..Du. koga, povejte!" „Vašega Janeza!" „Našega Janeza?!" je s široko odprtimi očmi vprašala Micka. - ..In?" „In. Če že hočeš vedeti — Gabrovo Ančko! Bila sta tako zaverovana drug v drugega, da me nista niti zapazila, ko sem šla za njima. Takole za roke «ta se držala in še poljubila sta se nazadnje. No. ali bo kmalu poroka ali ne?" je hitela starka. Micka je jezno zavpila: „I.až.eš, lažnjivkn! Povsod samo opravljal ljudi! — Kar poberi se!" Urša je že vstala, da bi šla, a v tistem trenutku so se odprla hišna vrata in začul se je jezen Hribarjev glas: ..Počakai. Urša! — Še enkrat povej, kaj si videla!" — Ženska je Hribarju na dolgo in široko ponovila še enkrat vso zgodbo, ki jo je doživela na poti iz Loke. „Pa je to res?" je končno vprašal Hribu r in jo divje gledal. ..Pes. kakor je res Bog v nebesih!" je prisegala Urša. Micka je že ni mogla več poslušati. Porinila je beračico skozi vrata in jih zaprla. Urša pa je že sama roda šla. ker se je ba'a razkačenega Hribarja. Hribar je zdivjal. Sovraštvo do Gabrovih se je v njem stopnjevalo od trenutka do trenutka. Klel je in vpil po hiši kot obseden: „Tako cunjo! Rajši vidim pri hiši ciganko kot njo. Raj- ši vidim, da vsi poginemo, kakor da bi se moglo zgoditi kaj takega." Micka se je tresla kakor šiba na vodi. Janez pa, ki je slišal vpitje v hiši, še slutil ni, zakaj gre. Mislil je, da se na pol pijani oče znaša nad Micko. Stopil je iz hleva \ hišo in kmalu uvidel, zakaj gre. Ko ga je Hribar zagledal, je naravnost pobesnel. „Ti, pošast!" je planil proti janežu. — „Seme hudičevo! Lepe reči mi počenjaš!" ..Kaj naj bi počenjal?" se je delal Janez, kakor da nič ni. „Z Gabrovo svinjo se vlačiš. Z njo si šel danes iz Poke!" je rjul Hribar. ,.Sem šel! Pa kaj zato? Pošteno in delavno dekle je!" „Pa vzeti jo misliš? Ne boš je! Te svinje že ne!" „Tudi vzel jo bom!" je odločno potrdil Janez. Starega se namreč ni prav nič bal. — ..Svinja pa ni: poštena je!" „Koga boš vzel?" je Hribar grozeče stopil proti sinu. 4 „Nobene druge!" „Na ta dom že ne!" „Pa pojdem! Saj doma Hribarjevi kmalu ne bomo imeli več. — Šel bo kaj kmalu po grlu!" je začel vpiti tudi Janez, „Kaj, ti mi očitaš?" je zar jul Hribar in jezno zgrabil za puško. „Gabrove ne bo imel nobeden Hribarjev, pa je konec. Rajši vidim, da naredi Hribarjevimi in llribarjv rod konec, tak nli pa lak!" ..Ali Hribarjev Janez jo bo imel!" je znova pribil Janez. Hribar je dvignil puško, s kopitom nameril na Janeza in zamahnil. Tnnez pa je z roko nre-stregel udarec, da mu ni priletel na glavo, nato pa puško potegnil očeln iz rok in jo obesil na steno. „Jezus. Marija!" je vzkliknila Micka. — „Oče, ubili bi ga kmalu!" Hribar pa ni zinil nobene. Jezno je odprl vrata in šel. — Tisti in še drugi dan ga ni bilo več domov. fn iz te zgodbe se je razvilo pri hiši gorje.' (Dalje prihodnjič.) Z« uredi kf 0 i idajntelja odt"'»arja Vertovsek Milan v Kranja. Tiska Tiskarna Tiskornega drafitr« t Kranjn.