naroČila kurilnega olja BENCINSKI SERVIS Agip LETUS tel. 03 891 56 11 Zemeljski piazovi ogrožajo Zgornjo Savinjsko dolino Na slavnostni seji občine Mozirje nagradi kuiturnici in športnikom STRAN 4 STRAN 7 Oglasi ANSAMBEL GOLTE / ANSAMBEL VITEZI CELJSKI / DRUŽINA GALIČ / ANSAMBEL VIHAR / THE MOONLIGHTING ORCHESTRA / Ki RHYTHM FACTORY £ OSREDNJA ' 'itj-ficn i KNJIŽNICA MOZIRJE, MEfiCATOfi NAZARJE, CENTER RINKA SOLČAVA, gsnazarje.&i/T: 03 83942 10 GLASBENA ŠOLA NAZARJE 2 Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 Iz vsebine: Sosvet na UE Mozirje: Želja vseh, da se količina in kvaliteta storitev za občane ne bi zmanjšala.................5 Seznam davčnih dolžnikov: Na prangerju tudi neplačniki iz naše doline.....6 SDS OO Rečica ob Savinji: Šon ostaja na čelu odbora..................................8 Podeljena Plečnikova odličja: Medalja za aktualno realizacijo za Center Rinka.................................8 Dan upora proti okupatorju Stanislavi Borovšak podeljeno visoko priznanje................................9 Mozirje: Proslava ob dnevu računovodskih delavcev Slovenije..................9 Kokarje: Delavnica Izdelujemo iz gline otvorila praznovanje...............................19 Smučarski skoki: Primož Pikl zaključil tekmovalno kariero.............................................21 Šport invalidov: Tiršek z zmago otvoril novo sezono.............21 Tretja stran Denarja primanjkuje na vseh koncih V prvih tednih po lanskoletni novembrski vodni ujmi je vlada za najbolj nujne intervencije zagotovila enajst milijonov evrov, od tega 4,7 za sanacijo vodotokov, štiri milijone za državne ceste, milijon za gasilce in poldrugi milijon za Karitas oziroma Rdeči križ. Marca letos je občinam obljubila 1,2 milijona evrov za povrnitev interventnih stroškov. Občine, podjetja in oškodovani državljani so nad tako počasnim odzivom države, ki jim po petih mesecih praktično še ni priskočila na pomoč, seveda razočarani. Občine za začetek sanacijskih del potrebujejo zagotovilo o sofinanciranju s strani države, zasebniki pa bodo finančno pomoč prejeli šele po sprejetju sanacijskega programa na vladi. Vsaj ena dobra novica v zvezi s to problematiko prihaja iz Bruslja: Slovenija bo za sanacijo posledic lanskoletnih poplav iz solidarnostnega sklada Evropske unije prejela 14,1 milijona evrov pomoči. Po odobritvi pomoči s strani Evropske komisije morajo pomoč potrditi še evropski parlament in članice EU, kar naj bi se zgodilo v drugi polovici letošnjega leta. Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU, ki jih prizadenejo hude naravne nesreče, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice. Škoda zaradi lanskega jesenskega neurja v Sloveniji je bila ocenjena na 360 milijonov evrov, kar predstavlja več kot odstotek našega BND. V tokratni temi tedna opisujemo težave z zemeljskimi plazovi v Zgornji Savinjski dolini, ki so se sprožili v času lanskoletne ujme, njihova sanacija pa sedaj izdatno obremenjuje že tako dodobra »osušene« občinske proračune. Slovenije omenjena katastrofa ni mogla doleteti v bolj neugodnem času, saj denarja primanjkuje na vseh koncih. To pri svojem poslovanju vse bolj občutijo tudi občine in nekateri poznavalci razmer menijo, da je le še vprašanje časa, ko bo treba priznati, da takšnega sistema financiranja ne zmoremo več. V času krize smo v slovenskem gospodarstvu izgubili že skoraj sto tisoč delovnih mest in če sedaj oblast misli, da bo izpad prilivov v državni proračun enostavno nadomestila z višjo obdavčitvijo tistih, ki še imajo prihodke, potem bo to po kratkoročnem porastu davčnih prihodkov le še pospešilo recesijsko spiralo. Ob neugodnem razpletu okoliščin bi to lahko bil zadnji žebelj v krsto neodvisne države, ki smo si jo Slovenci skozi stoletna prizadevanja izborili in jo v parih letih, če bo šlo tako naprej, zapravili. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 18, 3. maj 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gra-cer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 3 Tema tedna ZEMELJSKI PLAZOVI OGROŽAJO ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Lanske poplave krive za kopico nastalih plazov Hude ujme in pogoste poplave imajo negativen vpliv tudi na sama zemljišča. Ljudje se vedno pogosteje spopadajo s problematiko sprožanja plazov, ki odnašajo rodovitno zemljo, ceste ali celo ogrožajo stanovanjske objekte in življenja njihovih prebivalcev. Po podatkih strokovnjakov poteka erozija kar na štirih petinah slovenskega ozemlja, med s plazovi bolj ogroženimi območji je tudi naša dolina. Poleg same poškodovano-sti zemljišča ali objektov plazovi oziroma njihove sanacije povzročajo velike finančne težave tudi občinam, ki se sanacij stežka lotijo le z lastnimi sredstvi in so zato odvisne od sofinanciranja s strani države. OBČINE ČAKAJO NA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PROGRAMA SANACIJE S problematiko zemeljskih plazov se srečujejo vse zgornjesavinjske občine. Kako hitro jih bodo uspele sanirati, je v večini primerov odvisno od državnega programa sanacije po lanski novembrski poplavi, ki ga pripravlja ministrstvo za kmetijstvo in okolje in je v postopku sprejemanja. Pridobili smo podatke o stanju zemeljskih plazov za vse občine, razen za občino Solčava, ki je sicer »lastnica« znanega Macesnikove-ga plazu. V NAZARJAH NAJBOLJ NUJNA DELA SANACIJE OPRAVLJENA V občini Nazarje na Čreti in na relaciji Zavo-dice-Čreta beležijo redne plazove na kmetijskih površinah in na cestah. Zaradi poplav je bila ogrožena tudi domačija v vasi Potok, plaz ogroža hišo v Kokarjah. Po lanskih novembrskih na- Po raziskavah Blaža Komaca in Matija Zorna, avtorjev Zemljevida ogroženosti Zgornje Savinjske doline zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov (2005), obsegajo območja, kjer se naj ne bi sprožali zemeljski plazovi in skalni podori, le četrtino porečja. Po v zemljevidu zbranih podatkih zemeljski plazovi najbolj ogrožajo dolino Savinje nad Ljubnim. Nižje se dolina razširi in je manjši naklon površja, zato je tudi ogroženost zemljišča s plazovi in podori manjša. Ogrožena so tudi območja poselitve, saj le slabi dve petini stavb leži na V_ livih so se trije plazovi, ki ogrožajo stanovanjske objekte in dostop do njih, sprožili v Rovtu pod Menino. Še več plazov je beleženih na kmetijskih površinah. Najbolj nujna dela sanacije so že opravljena, sicer pa Občina Nazarje v letošnjem letu načrtuje sanacijo plazov pod lokalno cesto Zavodice-Čreta, plazu Podlipnik in plazu Slapnik, ki v Rovtu ogrožata hiše. Finančna sredstva v lanskem letu, namenjena za sanacijo plazov, so bila porabljena predvsem za projekte, in sicer v višini okoli 7.000 evrov ter za sanacijo plazu Zavodice-Čreta po poplavi 2010 v vrednosti 13 tisoč evrov. V MOZIRJU ZA SANACIJO 420 TISOČ EVROV V občini Mozirje imajo evidentiranih 29 plazov v naseljih Ljubija, Šmihel, Lepa Njiva, Brezje, območjih, ki jih zemeljski plazovi ne ogrožajo. Petina stavb v preučevalnem območju stoji celo na območju najvišje kategorije ogroženosti. Zaradi zemeljskih plazov sta ogroženi dve petini od 55 kilometrov dolgega državnega cestnega omrežja. Zaradi zemeljskih plazov je ogroženih 127 km2 površin zemeljskih kategorij. Kot navajata avtorja analize, so najbolj ogroženi neporasle površine, pašniki in sadovnjaki, saj se od naštetih površin na območju najvišje kategorije ogroženosti nahaja kar štiri petine površin. _J Radegunda. Med večje aktivne plazove spada plaz pokopališče Mozirje, kjer se izvajajo sonda-žne meritve gibanja plazu. V letošnjem letu načrtujejo sanacijo plazu na Gneču, ki je ocenjena na 120 tisoč evrov. Sicer pa imajo v občini, ki je za sanacijo plazov v lanskem letu namenila kar 420 tisoč evrov, že izdelane sanacijske projekte za javne objekte in infrastrukturo. NA LJUBNEM NOBEN PLAZ V SANACIJI Na Občini Ljubno so povedali, da so v zadnjih dveh letih sanirali dva večja plazova, plaz Ger-madnik in Plaz Štiglic. Tudi pri njih se je po lanskih poplavah sprožilo več (7) plazov. Trije ogrožajo hiše, ostali pa javno infrastrukturo (ceste) ter gozdne in kmetijske površine. Od teh plazov sta bila dva interventno sanirana, saj je eden ogrožal stanovanjsko hišo, drugi pa gozdno cesto. Še približno deset manjših plazov ali udorov se je sprožilo po gozdovih in kmetijskih površinah. Trenutno ni nobeden plaz v sanaciji, nanjo čakajo še štirje plazovi iz prejšnjih let. Po poplavah je občina v interventno sanacijo vložila 12 tisoč evrov, lanska sanacija plazu Štiglic na območju Radmirja, ki se je sprožil leta 2007, pa je znašala 64.000 evrov. REČICA OB SAVINJI ŽE IMA IZDELANE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Na območju občine Rečica bo Savinji so se po lanskih novembrskih poplavah pojavili štirje večji plazovi. Dva plazova, v Dol-Suhi in v Šen- Plaz Slapnik, ki v Rovtu ogroža hiše. (Fotodokumentacija KS Šmartno ob Dreti) 4 Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 Tema tedna, Aktualno tjanžu, ogrožata stanovanjska objekta, vrednost njunih sanacij je velika. Sanacija prvega po projektantskem predračunu znaša okoli 114 tisoč evrov, sanacija drugega pa kar okoli 184 tisoč evrov. Draga bo tudi sanacija plazu na lokalni cesti Žeronice-Tišler, za katero bo treba nameniti okoli 172 tisoč evrov, ne prav veliko manj, 146 tisoč evrov, pa naj bi stala sanacija plazu na gozdni cesti na odcepu Rebernik-Mesničar. Občina Rečica ima za sanacije vseh plazov že pridobljene projektne dokumentacije. V GORNJEM GRADU PLAZOVI NE OGROŽAJO OBJEKTOV Na območju občine Gornji Grad je evidenti- ranih preko 40 plazov, ki so nastali na območju lokalnih in gozdnih cest ter na zasebnih zemljiščih. Noben od plazov ne ogroža stanovanjskih objektov, poleg cest je ogrožen en vodotok. Letos so sanirali štiri plazove, načrtujejo še sanacijo dveh. V lanskem letu občina za sanacijo ni namenila nobenih sredstev, letos pa je v ta namen rezerviranih 33 tisoč evrov. V LUČAH OGROŽENE TRI HIŠE Tudi v Lučah beležijo plazove, ki so nastali kot posledica lanskih poplav. Pri njih sta tako evidentirana dva večja plazova, nobeden še ni bil saniran. Za oba plazova občina najprej na- črtuje izdelavo geološko geomehanskih poročil. Plazova neposredno ogrožata tri stanovanjske hiše. Ob sprožitvi bi lahko nastale posledice za še več stanovanjskih hiš, odvisno od obsega sprožitve. V letu 2012 za sanacijo plazov niso namenjali sredstev, so pa v okviru intervencijskih ukrepov po poplavah za odpravo posledic na občinski infrastrukturi porabili okoli 20 tisoč evrov. V letošnjem proračunu imajo za sanacijo po poplavah zagotovljenih 130 tisoč evrov sredstev. Koliko od teh bo namenjenih za plazove, na občini trenutno še ne vedo, saj še čakajo na geološko geomehanska poročila. Tatiana Golob SOSVET JAVNIH SLUŽB UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Želja vseh, da se količina in kvaliteta storitev za občane ne bi zmanjšala Na sosvetu, namenjenemu javnim službam na območju Upravne enote Mozirje, ki ga je v aprilu sklicala načelnica enote Milena Cigale, je v imenu županov spregovoril solčavski župan Alojz Lipnik. Po podanih poročilih sodelujočih je menil, da gre za centralizacijo, ki pa ni nujno tudi racionalizacija. Lipnik je dodal, da ni res, da se na manjših območjih ne splača nič, sam je to dobro izkusil kot župan občine z malo prebivalci, a jim je kljub temu uspelo zadržati tako vrtec kot šolo, pošto in še kaj. Pozval je udeležence sosveta, da naj bodo enotni in poskušajo probleme javnih služb skupaj reševati v dobro občanov. Ostali župani so izpostavili najbolj pereče teme iz svojega okolja. Veliko je bilo govora o odpravljanju posledic poplav, ki niso mačji kašelj za skromne občinske proračune. Dotaknili so se tudi lokalnih težav in vpliva ukinitve določe- nih javnih storitev na prebivalce Zgornje Savinjske doline. VELIKO DELA ZA POSLANCA Poslanec državnega zbora Jakob Preseč-nik je ocenil srečanje kot zelo koristno, saj bodo občine in javne ustanove le s skupnimi močmi uspele obdržati standarde, kot jih imamo sedaj. Spomnil je, da je bil mozirski upravni center pred leti ustanovljen predvsem za to, da stranke na enem mestu uredijo vse, kar potrebujejo v stiku z državnimi uradniki. »Sedaj smo priča informacijam, da se seli ena služba, druga ... Finančna kriza je dejstvo, vendar reorganizacija in centralizacija služb ni nujno cenejša, včasih je celo dražja, če ne za državo, pa zagotovo za občane, ker se jim storitve oddaljujejo. Za reorganizacijo ni vedno nujna sprememba zakona, manjše spremembe so možne z drugimi akti,« je omenil Presečnik. Udeleženci sosveta so razpravljali o delu in predvidenih spremembah v delovanju javne uprave na območju Upravne enote Mozirje. (Foto: Štefka Sem) Apeliral je na župane, naj čim bolj opozarjajo na probleme, pišejo državnim ustanovam, obveščajo poslance, podobno, kot so to storili v primeru pozivanja države k pokrivanju stroškov odprave posledic poplav v lanskem letu. Javna in drugačna pisma, naslovljena na državne institucije, so lahko samo koristna. Sam bo poskušal biti čim bolj aktiven, argumente proti selitvam javnih služb iz lokalnega okolja bo argumentirano predstavil ustreznim sogovornikom na ministrstvih. Dodal je še, da visoki državni predstavniki, tudi minister Gregor Virant, javno predstavljajo upravni center Mozirje kot vzorčni primer dobre organizacije javnih služb na lokalnem nivoju. Štefka Sem PREMALO POLICISTOV Komandir mozirske policijske postaje Vili Bezjak je podal poročilo o delu policistov v preteklem letu. Poleg tega, da so kadrovsko podhranjeni in bi morali imeti po sistemizaciji 29 zaposlenih, saj pokrivajo tretje največje območje v Sloveniji, je zaposlenih precej manj. Za nameček v letošnjem letu beležijo 40-odstotni porast kaznivih dejanj. Preiskali so jih 62 odstotkov. Izpostavil je najbolj pereča, kot so kraje, vlomi, in problematiko prometne varnosti, prepovedanih drog, v zadnjem času pa so pričeli nadzirati prekomerno natovorjenost tovornih vozil za prevoz lesa. V kolikor so lani uspeli zagotavljati dokaj visoko stopnjo varnosti, si želijo in upajo, da bi bilo tako tudi v naprej. Žal pa se zaradi varčevanja predvideva ukinitev 24-ur-ne dežurne službe. V času, ko dežurstva ne bo, bodo prijave na številko 113, prizadevali pa si bodo 24-urno dežurstvo zagotoviti v času večjih prireditev. Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 5 Gospodarstvo, Oglasi DAVČNA UPRAVA OBJAVILA SEZNAM DAVČNIH DOLŽNIKOV Na davčnem prangerju tudi neplačniki iz naše doline Davčna uprava Republike Slovenije je skladno z novelo zakona o davčnem postopku 15. aprila javno objavila seznam davčnih dolžnikov. Ne seznamu se je znašlo 15.917 pravnih in fizičnih oseb, med njimi so tudi neplačniki iz naše doline. SKUPNI DAVČNI DOLG TEŽAK SKORAJ MILIJARDO Državni zbor je novembra lani sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, kjer se nahaja pravna podlaga za objavo seznama, in sicer v 20. členu. Novelo zakona je spisala Vlada RS, ki je takšne spremembe predlagala z namenom zmanjšanja problema neplačevanja davkov in sive ekonomije. Namen zakonodajalca je bil krepiti davčno kulturo, izbolj- šati plačilno disciplino ter spodbuditi k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti. Na seznamu so se znašle pravne in fizične osebe, ki so 25. marca letos imele davčni dolg večji od 5.000 evrov in starejši od 90 dni. Njihove obveznosti so skupaj znašale 929 milijonov evrov. Po podatkih davčne uprave je imelo na ta dan 4.476 pravnih oseb davčni dolg večji od 5.000 evrov in starejši od 90 dni. Njihov skupni dolg je presegel 578 milijonov evrov. Na tem seznamu je tudi 11.441 fizičnih oseb, katerih dolg je 25. marca skupaj znašal dobrih 350 milijonov evrov. »GREŠNIKI« TUDI V NAŠI DOLINI Okoli objave seznama so se po- javile polemike, saj so se na seznamu znašla mnoga podjetja, ki so bila žrtev plačilne nediscipline tudi s strani države. Slišati je bilo, da gre za »lov na čarovnice«, zato je po navodilih informacijskega pooblaščenca seznam neplačnikov oblikovan v jpg formatu, ki onemogoča kopiranje podatkov in oblikovanje novih baz podatkov. Seznam, ki vsebuje osebne podatke o fizičnih osebah in dejanskih lastnikih pravnih oseb, je sestavljen iz večjega števila datotek, na katerih je objavljenih največ 50 dolžnikov. Vprašljiv je tudi vpliv objave seznama na davčni izplen davčne uprave, saj je na seznamu veliko dolžnikov, ki so v stečaju in katerih dolg je težko izterljiv. Vzorčen primer je lahko podjetje Smreka iz Gornjega Grada, ki je v steča- ju. Na seznamu se nahaja v ran-gu davčnih dolžnikov, ki so dolžni med 100.000 in 300.000 evri. Ostali »domači grešniki« imajo nižji davčni dolg. SEZNAM BODO REDNO POSODABLJALI Davčna uprava je seznam prvič javno objavila 15. aprila na svojih spletnih straneh. Posodobljen seznam se bo objavljal redno mesečno, najkasneje do 10. v mesecu. Na seznam bodo uvrščeni tudi tisti zavezanci, ki zamujajo s predložitvijo obračunov davčnega odtegljaja. V davčni upravi so napovedali, da bodo po dejanski objavi tega seznama naredili natančnejše analize navedenih podatkov in posledice ukrepa te objave. Roman Mežnar ZAVAROVALNICA MARIBOR Stranke zadovoljne s hitrim odzivom in oceno škode po poplavah Zavarovalnica Maribor (ZM) med svojimi storitvami nudi tudi zavarovanje rizika pred poplavami. V celjski poslovni enoti so se po lanskoletnih katastrofalnih poplavah zelo hitro in odgovorno lotili popisovanja in cenitve škod že dan po poplavah. Na območju te enote so po poplavah prejeli okrog 300 zahtevkov svojih zavarovancev, od tega večino na območju Zgornje Savinjske doline. Nekaj izmed poplavljencev v Zgornji Savinjski dolini smo povprašali o mnenju glede odziva in odnosa Zavarovalnice Maribor v času poplav in po poplavah. Vid Pečnik iz Pustega Polja je povedal, da ima pri omenjeni zavarovalnici več zavarovanj, po poplavah pa so ga takoj obiskali, poslali cenilca, odškodnino je dobil izplačano že v desetih dneh. Čeprav Matjaža Časa iz Spodnjih Kraš ni bilo doma ob obisku cenilca, je povedal, da je bilo vse opravljeno korektno, odzvali so se hitro, prav tako je bilo z nakazilom. Z delom ZM je zelo zadovoljen. Nepremičnine Olge Vasič iz Šmartnega ob Dreti so bile poplavljene že drugič. Z delom ZM je zelo zadovoljna, zastopniki in cenilci so uredili zadeve korektno in hitro. To je tudi razlog, da zavarovalnici zaupa in ima pri njih urejena tudi druga zavarovanja. S pomočjo odškodnine je veliko posledic poplav odpravila tudi Ana Lednik iz Ljubije. Povedala je, da je ob skromni pokojnini le težko zbrala za premijo, a si ne zna predstavljati, kako bi sanirala posledice brez odškodnine. Najverjetneje bi ostala brez doma, zato je zelo zadovoljna z odnosom zastopnika, ki jo je obiskal, in z oceno škode. S hitrim izplačilom je lahko v hiši uredila že veliko del. Andrej Weiss z Rečice ob Savinji je bil presenečen nad odzivom zastopnika zavarovalnice, saj ga je sam poklical in se dogovoril, da se naslednji dan po poplavah oglasi pri njem s cenilcem. Tudi izplačilo je bilo hitro. Pri ZM ima sklenjenih več polic in še nikoli ni imel težav glede izplačila škod. Da so se pri zadnjih poplavah zelo izkazali, je poudaril tudi Stanko Orosel iz Lok pri Mozirju. Postopek cenitve je stekel hitro, cenilec je bil izkušen in je opravil svoje delo zelo korektno, glede na obilico dela v tistem obdobju je izplačilo malo kasnilo, a je to povsem razumel. Enakega mnenja je bila tudi Vladka Kaiser iz Mozirja, dejala je, da so pri zavarovalnici hitri in uspešni, cenitev pa opravljena korektno. Še posebej zadovoljen z delom zavarovalnice je bil Boris Mazzo-ni z Rečice ob Paki. Le-ta je bil namreč z družino odsoten v času poplav in le hitra asistenca zavaro- valničarjev je bila razlog, da ni bila škoda na objektu še večja. Ko se je vrnil s potovanja, ga je vsa dokumentacija že čakala in tudi izplačilo je bilo hitro. Hvaležen jim je za hitro intervencijo in na njihovo delo nima nobenih pripomb, le pohvale. V mali hidroelektrarni Bojana Germelja iz Raduhe je prišlo v času poplav do strojeloma. Germelj je bil zelo zadovoljen s hitro reakcijo zaposlenih na ZM. Škoda je bila korektno ocenjena in tudi dokaj hitro izplačana. Menil je, da je veliko odvisno od zastopnika zavarovalnice in pri Zavarovalnici Maribor ima z vsemi dobre izkušnje. Vedno pogostejše vremenske ujme so razlog, da ljudje poskrbijo za zavarovanje, saj jim odškodnina pomaga, da posledice le-teh odpravijo, so omenili pri Zavarovalnici Maribor in dodali, da naj se stranke z vprašanji obrnejo na njihove zastopnike, ki jim bodo znali pravilno svetovati. PR 6 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Iz občin SLAVNOSTNA SEJA OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE Nagradi kulturnici in športnikom Ivana Žvipelj (druga z leve) je prejela zlato plaketo, Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje pa denarno nagrado. (Foto: Benjamin Kanjir) OBČINA NAZARJE Sprejet zaključni račun in vstop ■ h« | •• v občine v konvencijo županov Osrednja slovesnost letošnjega praznika mozirske občine je bila slavnostna seja, na kateri so zaslužnim občanom in društvom podelili priznanja in nagrade. Letos so bile zasluge, vredne nagrade, opažene pri Ivani Žvipelj in Gornjesavinjskem smučarskem klubu Mozirje. Župan Ivan Suhoveršnik je kot slavnostni govornik prireditve, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Jurij Mozirje, uvodoma predstavil projekte, ki bi bili že izvedeni, če bi se dober gospodarski razvoj izpred parih let še vedno nadaljeval. Finančna kriza na nivoju države se kaže tudi v občinah, ki imajo v proračunih dovolj sredstev zgolj za financiranje rednih dejavnosti, kje pa so šele investicije. Kljub temu je v teku kar nekaj projektov, za katere se pridobivajo različna dovoljenja in dokumentacija. V naslednjih mesecih se bo zaključil projekt GOŠO, po domače internet v vsak dom. V teku je pridobivanje soglasij za obnovo vodovodnega sistema Letošč, projekt obnove in dograditve čistilne naprave pa na razpisu za dodelitev državnih sredstev ni dobil podpore. Na gradnjo čaka avtobusno postajališče v Ljubiji in pločnik do njega. NAGRAJENCI OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2013: Zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje je prejela Ivana Žvipelj za neprecenljiv prispevek k turističnemu, kulturnemu in društvenemu razvoju občine Mozirje in celotne Zgornje Savinjske doline. Denarno nagrado Občine Mozirje je prejel Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje za razvoj množičnega športa med mladimi, za zagotavljanje podmladka v alpskem smučanju, organizacijo različnih prireditev ter ob štirideseti obletnici delovanja. Župan z optimizmom gleda naprej in pričakuje, da se bo stanje na področju financ v naslednjih letih izboljšalo. Letos pride na vrsto asfaltiranje manjkajočih dveh kilometrov ceste na Golte, izvedena bo tudi energetska sanacija obeh podružničnih šol in vrtca, osnovna šola pa bo dobila novo kritino. Govornik se je dotaknil tudi dolge zime, ki je podvojila lanskoletnih 140 tisočakov za zimsko vzdrževanje cest. Na slavnostni prireditvi so zapeli Mozirski ko-ledniki, ki jih vodi Jelka Repenšek. Igralska skupina društva pa je izvedla igran prizor iz njihove letošnje igre Moč uniforme. Benjamin Kanjir Na 22. redni seji nazarskega občinskega sveta je bila med drugimi točkami tudi obravnava zaključnega računa proračuna za leto 2012, poročilo nadzornega odbora Občine Nazarje in potrditev pristopa občine v konvencijo županov. Županja Majda Podkrižnik je povzela izvajanje proračuna. Omenila je, da so tekom leta pripravili en rebalans in da so bili prihodki manjši od načrtovanih zaradi tega, ker jim ni uspelo prodati parcel v Industrijsko obrtni coni Prihova in ker niso bili uspešni na treh razpisih. Notranjo revizijo zaključnega računa je opravila državna revizorka Evgenija Jezernik. Le-ta je podala nekatera priporočila predvsem glede ureditev razmerij med občino in Javnim podjetjem Dom. K predložitvi pravilnega finančnega načrta naj občina pozove mozirsko knjižnico, uredijo naj evidence prisotnosti zaposlenih v občinski upravi. Svetniki na zaključno poročilo niso imeli posebnih vprašanj ali pripomb in so ga sprejeli po skrajšanem postopku. Poročilo o delu nadzornega odbora je podala predsednica Nina Kos Čeplak. Povedala je, da so izpolnili vse točke letnega programa razen nadzorov, ki so v izvajanju. Slednji se nanašajo na pravilnost postopka odkupa poslovnih prostorov v gradu Vrbovec od JP Dom, izplačilo pravniških svetovanj odvetnika Aleksija Mo-žine v letu 2012 in pregled uresničevanja načrtov razvojnih programov občine v letih 2009- 2012. Nadzorni odbor je julija lani podal predlog dopolnitve pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov drugih organov občine. Predlog se nanaša na opredelitev nagrajevanja posameznih nadzorov, a po več kot pol leta še ni bil uvrščen na dnevni red seje občinskega sveta. Predsednica je županjo opozorila, da še vedno niso prejeli zahtevanih pojasnil glede plačil avtorskih honorarjev, katerih nadzor so opravljali že v letu 2011. Svetniki so se strinjali s pristopom občine Nazarje v Konvencijo županov, ki je odgovor mest na globalno segrevanje. Ambiciozna pobuda Evropske komisije združuje evropske župane najbolj pionirskih mest v trajno mrežo. O projektu je spregovoril direktor zavoda Kssena Boštjan Krajnc. S podpisom Konvencije županov se lokalne oblasti zavezujejo, da bodo pripravile in v enem letu od podpisa oddale trajnostni energetski akcijski načrt (TEAN). Ker se obveza konvenciji nanaša na celotno geografsko območje občine, mora TEAN vsebovati ukrepe tako v javnem kot zasebnem sektorju. Konvencija županov ni sofinancirana s strani Evropske komisije, omogoča pa občini in energetskim agencijam prednost pri financiranju določenih projektov promocije in osveščanja na različnih programih Evropske unije. Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 7 Politika, Organizacije, Iz občin SDS OO RECICA OB SAVINJI Šon ostaja na čelu odbora Rečiški občinski odbor stranke SDS je pred časom na svoji konferenci volil novo vodstvo. Na mesto predsednika so ponovno izbrali Franca Šona. Ta je v svojem poročilu o dveletnem delu poudaril, da se je redno udeleževal sej sveta stranke in sej savinjsko-šaleške koordinacije. Prav tako se je podal na izobraževanje za člane volilnih štabov za predsedniške volitve. Člani odbora so se lani udeležili okrogle mize gospodarskega foruma SDS in tradicionalnega srečanja v Lepeni pri Bovcu. Ob volitvah so poskrbeli za raznos volilno-propagandnega materiala. Pri predčasnih volitvah so sodelovali pri predstavitvi tedaj kandidatke in sedaj poslanke Janje Napast na zabavni prireditvi. Pred začetkom volilne kampanje za predsednika države so se sestali s predsedniškim kandidatom dr. Milanom Zverom. Zelo aktivni so bili tudi na stojnicah in delili volilno-propagandi material. Po besedah predsednika Šona bodo tudi v prihodnje v odboru svoje aktivnosti usmerili v reševanje tekočih organizacijskih vprašanj, kot so to do sedaj. Več pozornosti pa bodo namenili razvoju kmetijstva in rečiškim kmetom omogočili vključevanje v kmečki forum SDS. Pričeli bodo tudi s pripravami na lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Marija Šukalo Franc Son je povedal, da bodo več pozornosti namenili razvoju kmetijstva in rečiškim kmetom omogočili vključevanje v kmečki forum SDS. (Foto: Marija Šukalo) 33 LET DRUŠTVA VARNOSTNIH INŽENIRJEV VELENJE Podpora tudi s strani SŠGZ V prostorih Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) v Velenju se je na 33. redni letni občni zbor sešlo članstvo Društva varnostnih inženirjev Velenje, ki deluje na območju Saša in Koroške regije. Ob pregledu opravljenega dela in načrtih za tekoče obdobje jih je podprl tudi direktor zbornice mag. Franci Kotnik s spodbudnimi besedami, da naj kljub težavam v tem kriznem času vztrajajo, saj opravljajo za družbo in zaposlene delavce pomembno delo. Hkrati je omenil, da je tudi v prihodnje možno sodelovanje v navezi njihove zbornice, društva za kakovost, društva vzdrževalcev ter njimi. Predsednik DVI Velenje mag. Nikola Vlahovic je predlagal podobno strukturo nalog, kot so jih v minulih letih že opravljali, tudi za letošnje leto. Še naprej bodo torej skrbeli za čim boljšo varnost delavcev, za njihovo zdravje in usposobljenost. Ob tem bodo omogočali svojim inženirkam in inženirjem varstva pri delu dostojno strokovno usposabljanje in povezanost vse do ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Jože Miklavc V LJUBLJANI PODELJENA PLEČNIKOVA ODLIČJA Medalja za aktualno realizacijo za Center Rinka V ljubljanski Moderni galeriji so 22. aprila podelili Plečnikova odličja za letošnje leto. Te za dosežke na področju arhitekture in urbanizma podeljuje Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. Osrednja javna priznanja prejmejo slovenski avtorji za vrhunske stvaritve na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Med dobitnike medalje za aktualno realizacijo sodita tudi Uroš Lobnik in Andreja Pod-lipnik, ki sta si jo prislužila s projektiranjem večnamenskega centra Rinka, centra za trajnostni razvoj v Solčavi. Gre za arhitekturno realizacijo, ki tako fizično kot pomensko uravnotežuje središče Solčavskega, osrednji trg v Solčavi in sodobno, v vzdržni razvoj usmerjeno skupnost, menijo žiranti. »Stavba stoji na mestu nekdanjega večnamenskega doma Rinka, zgrajenega v okviru obnove, v drugi svetovni vojni požgane vasi. S premišljeno odmerjenim in občutljivo oblikovanim volumnom, glede na velikost lokacije razmeroma obsežnega in kompleksnega programa, se lepo vključuje v merilo in podobo kraja,« so še zapisali v obrazložitvi nagrade. Marko Slapnik, direktor Centra Rinka, je prepričan, da za Solčavo priznanje pomeni, da je center kot stavba prepoznavna tudi v širšem slovenskem prostoru, da je markantna in da sledi trendom sodobne arhitekture, ki se vkla-plja v tradicionalno okolje. »To je za nas, ki želimo povezati tradicionalno z novimi trendi in novimi pristopi tako v turizmu kot drugih dejav- Center Rinka - večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega (Foto: Marija Šukalo) nosti, zelo pomembno. Lahko rečemo, da tudi arhitektura podpira naša prizadevanja za trajnosti razvoj Solčavskega,« je med drugim izpostavil Slapnik. Marija Sukalo OBČINA MOZIRJE Sprejeli odlok s področja gradnje Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta so svetniki v drugi obravnavi potrdili odlok o ugotovitvi skladnosti. Odlok se navezuje na zagotavljanje kontinuitete odločanja o načinu in vrstah dopustne gradnje na območjih, za katere je bila uveljavljena sprememba namenske rabe in za območja, za katera še niso izdelani prostorsko izvedbeni akti. Potrdili so tudi predloge za širjenje posameznih dejavnosti na območju Mozirskega gaja, Trnavč in Mozirskih trat. SS 8 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Organizacije PRAZNOVANJE DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU V MOZIRJU Stanislavi Borovšak podeljeno visoko priznanje Mozirski krajevni odbor Združenja borcev za vrednote NOB je v sodelovanju z veteranskimi organizacijami organiziral slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Slavnostni govornik je bil poslanec Jože Kavtičnik. Udeležence prireditve, ki je bila 25. aprila v dvorani kulturnega doma v Mozirju, so pozdravili člani Godbe Zgornje Savinjske doline, ki so igrali na Trgu osamosvojitve pred kulturnim domom. Prisotne sta najprej nagovorila Stanislava Borovšak in župan Ivan Suhoveršnik. Osrednji govornik Jože Kavtičnik se je vrnil v čas, ko je slovenski narod gradil upor na trdnem prepri- čanju in želji po svobodi. Dolga stoletja so narod dodobra izklesala, saj je bil ta prostor bolj ali manj vedno pod nadvlado tujcev, zato se Slovenci ob prihodu nemškega okupatorja in njegovih slug niso želeli več umikati pred svojo usodo, ampak jo začeti pisati sami. »Slovenci nismo agresivni in napadalni, smo pa pokončni in hrabri, pri tem pa vztrajni, včasih malce trmasti, uporni, pogumni in ponosni, zato so se vsem oblikam zatiranja naši predniki upirali. Najprej tiho, nato pa vse glasneje in silovi-teje,« je dejal Kavtičnik. Spomnil se je tudi mnogih žrtev zavojevanja in poudaril, da: »ko se je slovenski narod boril za svoje pravice, da ohrani svojo kulturo, svoj jezik in običaje, so številni posamezniki doživljali nepopisne strahote ter trpinčenja in poniževanja. Skoraj ni družine v pretekli, polpretekli ali novejši zgodovini, ki ne bi imela bližnjega, ki je doživel strahote poniževanja, trpinčenja ali ustrahovanja, izgube življenja ali prisilnega preseljevanja. Ta grozna dejanja so počeli ljudje, ljudje ljudem, tujci našim ljudem, pa tudi Slovenci Slovencem. Prevečkrat smo bili priče pojavom domačih izdajalcev, po vojni pa ustrahovanju, ponižanju in velikokrat neupravičenemu maščevanju, kar je povzročalo nove grozote našim ljudem.« Ob slovesnosti sta predstavnik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Andrej Marinc in predsednik zgornjesavinjskega združenja Jože Rakun Stanislavi Borovšak podelila zlato plaketo zveze. V obrazložitvi je bilo zapisano, da si slednja priznanje zasluži za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, za spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog zveze. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Mozirje, recitatorji in glasbeniki, prireditev pa zaključili člani Godbe Zgornje Savinjske doline. Benjamin Kanjir Andrej Marinc (desno) in Jože Rakun sta Stanislavi Borovšak podelila zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. (Foto: Benjamin Kanjir) PROSLAVA OB DNEVU RAČUNOVODSKIH DELAVCEV SLOVENIJE Njihovo delo vse bolj cenjeno in spoštovano Člani Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline so v torek, 16. aprila, s slavnostno prireditvijo obeležili dan računovodskih delavcev Slovenije. Tega praznujejo v spomin na 21. april pred sedmimi leti, ko so bili sprejeti slovenski računovodski standardi. Pobudo za praznovanje je dal upravni odbor Zveze društev računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Kulturni program na slovesnosti so oblikovali učenci Glasbene šole Nazarje, pozdravne besede udeležencem pa je namenil predsednik zveze dr. Stanko Koželj. O pomenu praznika za člane društva in ostale računovodske delavce po dolini je spregovorila predsednica društva Darja Dobovičnik. »Slovenski računovodski standardi na dokaj enostaven in neoporečen način predpisujejo temeljna pravila računovodenja, na podlagi katerih morajo družbe sestavljati svoje računovodske izkaze. Končno je naše delo tudi bolj cenjeno, spoštovano in pridobiva na ugledu, za to pa smo najbolj zaslužni sami, saj z dobrim, poštenim in strokovnim delom lahko kar največ dopri- nesemo svoji domovini,« je med drugim povedala Dobovičnikova, pri tem pa zaželela, da bi na tak način razmišljali vsi, ki že vrsto let sodelujejo v druščini istomislečih kolegov in kolegic. Do-bovičnikova je tudi prepričana, da je v naši doli- ni še veliko računovodskih delavcev, ki bi se lahko odločili za vstop v njihove vrste. Med njimi je bilo na prireditvi kar 17 takih, ki so se za tak korak odločili letos. Marija Šukalo Člani Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline s predsednikom zveze dr. Stankom Koželjem (sedi) (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 9 OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Obravnavo Komunale umaknili z dnevnega reda Bogat dnevni red 24. seje občinskega sveta se je skrajšal že takoj na začetku. Župan Stanko Ogradi je namreč odločil, da letno poročilo in letni plan gornjegrajske Komunale ne bosta obravnavana na seji zaradi nejasnega poročila nadzornega odbora Komunale. Dodal je, da mora imeti direktor Komunale Zdenko Purnat možnost ugovora in pogovora z nadzornim odborom. Ko bodo razrešili medsebojna vprašanja, bosta obe točki ponovno uvrščeni na dnevni red. Purnat je tako svetnikom poročal o izvedbenem programu vzdrževanja občinskih cest. Svetniki so se v razpravo vključili le z vprašanji in mnenji o potrebnih nujnih vzdrževalnih delih na določenih odsekih cest. Sprejeli so elaborat o oblikovanju cen in dano soglasje k ceni zbiranja in odvoza odpadkov. Oboje sta predstavila direktor podjetja PUP Saubermacher Janez He-rodež in Marcel Hriberšek. Z izgradnjo zbirnega centra v Podhomu bodo dani pogoji za izvajanje storitev zbiranja in odvoza odpadkov po novem standardu. To storitev bo pričel koncesionar PUP Saubermacher izvajati s 1. julijem. Takrat se bo spremenil režim zbiranja in od- V petih zgornjesavinjskih občinah, kjer je koncesionar PUP Saubermacher in kjer se bo s 1. julijem pričel izvajati nov standard, bodo gospodinjstva prejela rumene vrečke v mesecu maju. Razpored odvoza odpadkov bo objavljen v brošuri, ki jo bodo gospodinjstva prejela junija, in na spletni strani koncesionarja. OBČINA NAZARJE NAZARJE Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2013 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2013 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih programov v Občini Nazarje v letu 2013 v skupni višini 7.252,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 3. 5. 2013 do vključno 3. 6. 2013 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis KULTURA 2013 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 610-0001/2013-2 Datum: 26. 4. 2013 Županja: Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l. r. V letošnjem letu bo izjemoma odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem času. Koncesionar opravičuje spremembo termina z dokončanjem zbirnega centra v Podhomu. S tem se bodo občine izognile visoki ceni odlaganja v Celju. voza odpadkov. Gospodinjstva bodo prejela rumene vrečke za plastično, kovinsko embalažo in tetrapake, v črne posode za smeti pa bodo sodili le še mešani komunalni odpadki. Koncesionar bo odpadke odvažal tedensko, dvakrat mesečno se bodo odvažale rumene vrečke in isto tako črne posode. Odvoz enkrat ali dvakrat mesečno, kot je bil možen do sedaj, po novem standardu ne bo več mogoč, lahko pa gospodinjstva z eno ali dvema osebama za- prosijo za manjšo posodo. Biološki odpadki v blokovnih gradnjah se bodo zbirali in odvažali posebej. Spremenil se bo tudi sistem zbiranja v ekoloških otokih. Tam se bo po novem odlagalo le še papir in steklo. Nov sistem bo prinesel spremembe glede odvozov in višjo ceno. Doslej so razliko v ceni na račun odlaganja odpadkov v Celju plačevale občine, po uvedbi novega standarda bodo ta strošek pokrivala gospodinjstva. Štefka Sem OBJEKT ŠPORTNEGA IN GASILSKEGA DRUŠTVA NA LAZAH KLICE »NA POMOČ« Streha ne bo čakala na obljube Ob zborovanju članov Športnega društva Dreta Kokarje je prišlo tudi do razprave o sanaciji strehe njihovega pomožnega objekta ob športnih igriščih na Lazah. Že bivša predsednica društva Antonija Reberšek je napovedala večje stroške sanacije, kot bi jih društvo zmoglo. Ob eventualni potrebi zamenjave lesenega dela ostrešja in morebitnem podaljšku nadstrešnice pa bi stroški zagotovo presegli 4.000 evrov. Podobno stanje je na drugem delu istega objekta, katerega lastnik je Prostovoljno gasilsko društvo Gorica. Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik je povedala, da se za celotni kompleks špornih igrišč in omenjenih objektov pripravlja občinski prostorski načrt, ki predvideva nekatere vzdrževalne posege tudi na omenjenem objektu. »Zadev se bomo lotili profesionalno, saj se drugače ne sme oziroma neprofesionalen pristop k investiciji sploh ni mogoč.« Ker je v nadaljevanju prav županja izrazila priznanje športnemu društvu za številne in odlično izvedene aktivnosti, hkrati pa vzpodbudila ekipo z novim predsednikom Filipom Blatnikom, je razumeti, da se bodo te stvari, kljub težkim ekonomskim razmeram, ob sodelovanju in dogovarjanju uspešno reševale. Športni kompleks Laze je tako pomemben za občino in ljudi ob spodnjem toku Drete, da je njegovo funkcijo nujno potrebno ohranjati prav zaradi mladih in za razvoj športa ter rekreacije občanov. Jože Miklavc Strešno kritino iz salonitnih plošč na objektu ob športnih igriščih na Lazah je potrebno zamenjati. (Foto: Jože Miklavc) 10 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi ORGELSKI KONCERT V CERKVI SVETEGA JURIJA V MOZIRJU Nastopajoči dokazali, da obvladajo najzahtevnejši instrument s tipkami Glasbena šola Nazarje je drugi torek v aprilu pripravila orgelski koncert. V mozirski cerkvi svetega Jurija so se občinstvu predstavili orglavci Klara Praznik, Bernarda Štiglic, Vojko Zavolovšek, Klara Suhodolnik, Ana Glušič in Ema Kor-pnik, gost večera pa je bil profesor Klemen Karlin. Orglavec Karlin je študiral orgle v Celovcu in na Dunaju, dodatno pa tudi v Lyonu. Kot solist je večkrat igral z orkestrom Slovenske filharmonije. S Simfoniki RTV Slovenija je gostoval na prestižnem festivalu Les Orgues, komorno pa nastopa z različnimi vokalnimi sestavi. Vrsto let je za Radio Slovenija pripravljal oddaje z orgelsko glasbo. Glavno težišče njegovega življenja V Mozirju je na koncertu zaigral tudi profesor Klemen Karlin. (Foto: Marija Sukalo) predstavlja vzgoja novih rodov or- torstvom tega instrumenta uči tu-glavcev v glasbenih šolah v Ško- di Štigličeva. fji Loki in Zavodu sv. Stefana v Lju- Nekdanji učenci nazarske glas-bljani, kjer se pod njegovim men- bene šole so po besedah ravna- telja Jerneja Marinška kljub svoji mladosti našli svojo usmeritev, pogum in predanost, saj so se odločili za najzahtevnejši instrument s tipkami. Tokrat so se občinstvu predstavili z deli Stanka Premrla, Henrika Andriessena, Leona Boellman-na, Jeana Langlaisa, Luisa Vier-nea, Felixa Mendelssohn Barthol-dya in Franza Smidta. S svojimi nastopi so sporočali, da nenehno rastejo v odkrivanju skrivnosti glasbenih in skladateljskih veličin, njihovih akordih in analizah. »Orgelska glasba ima moč, da vdira v najskrivnostnejše globine naše duše, odstira skrivnosti, pomirja in vrača zaupanje,« je med drugim povedal Marinšek. Marija Šukalo 4. SALAMIJADA V MOZIRJU Kraljica salam postala Mateja Hrastnik Ob jurjevem, prazniku občine Mozirje, so člani KD Jurij Mozirje organizirali četrto salamijado. Na njej so obiskovalci izbrali kraljico, lenta pa je ostala v isti hiši kot lani, le da jo je letos Ani Hrastnik prevzela sestra Mateja. Na sejemskem prostoru nasproti Grabnerjeve hiše v Mozirju so se 21. aprila predstavile štiri kmetije z bogato ponudbo domačih izdelkov in pridelkov. Od različnih pekovskih dobrot, žlahtne kapljice do medenih in suhomesnatih izdelkov. Vse je bilo vabljivo in dišeče, saj so se gospodinje in gospodarji, ki so sodelovali, dobro pripravili na dogo- Mateja Hrastnik je ponujala pridelane dobrote, hkrati pa prepričala obiskovalce, da so glasovali zanjo. (Foto: Benjamin Kanjir) dek. Na odru so se ves čas izme- šino in nakup. njavali priložnostni glasbeni sestavi, ki so vabili obiskovalce na poku- Z bogato ponudbo so se predstavili z domačij Hudej, Mikek, Fajfar in Hrastnik. Slednji so s sabo pripeljali hčerko Matejo, ki je ponujala pridelane dobrote, z majhno prednostjo pa prepričala tudi obiskovalce, da so glasovali zanjo. Ob bok sejmu je namreč potekal tudi izbor za kraljico. V času sejma, imenovanega tudi Festival Šajspah, saj poteka ob potočku z istim imenom, je v farni cerkvi potekala slovesna maša v čast farnemu zavetniku sv. Juriju. Po njej so člani Godbe Zgornje Savinjske doline pred cerkvijo odigrali par zimzelenih skladbic in s tem pripomogli k prazničnemu vzdušju. Benjamin Kanjir ■ Gradile mwohiia, obnavljate starti, ali os vam je ■e--" š!.■■.'ni ¡njdsls ütneftD? lilfajamn tesarska, krovi h z. kleparja in suho montažna [tela. Obiščite nas na wtfw.pl3mnka.net 4Êk PLANINKA montažne gradnje I Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 11 Ljudje in dogodki, Informacije ZGODBE NEVIDNEGA MESTA Pripovedke iz domačih krajev Vika Venišnik je doživeto prebirala pripovedke iz gornjegrajskega okolja. (Foto: Štefka Sem) V okviru projekta Obrazi dediščine so v gornjegrajskem turističnem društvu pripravili dogodek z naslovom Zgodbe nevidnega mesta. Kot nevidno mesto je mišljen Gornji Grad, takšno ime je kraj dobil zato, ker se skriva v kotlini in z vseh strani najprej izstopa kupola katedrale. Tudi promocija nevidnega mesta ni nekaj novega, že pred leti so pripravili dogodek imenovan Po škratkovih stezicah, nastal je tudi logo nevidnega mesta. Bogat vir zgodb o Gornjem Gradu in okolici je nekdanja učiteljica Vika Venišnik. Le-ta je na dogodku najprej spregovorila o pripovedki, sestri pravljice. Pripovedke so zaklad in bogastvo prednikov, last ljudstva in plod prebivalcev, ki so si jih pripovedovali v dolgih zimskih večerih. Spadajo v ljudsko iz- ročilo, kot ljudska glasba, navade, se pa razlikujejo od kraja do kraja, saj so se širile le preko ustnega iz- ročila in pripovedovalci so jih včasih prikrojili svojemu okolju, kaj pozabili in kaj novega dodali. Pripovedke o okoliških krajih so se ohranile po zaslugi Frana Kocbeka, Lojzeta Zupanca in v novejšem obdobju Aleksandra Videčni-ka. Venišnikova je prebrala nekaj pripovedk vezanih na Gornji Grad in okolico, prijeten dogodek pa so glasbeno popestrile tri mlade glasbenice, violinistka Jasna Purnat, ci-trarka Petra Golob in harfistka Aja Urlep. V imenu organizatorja, Turističnega društva Gornji Grad je obiskovalcem nekaj zanimivosti povedal tudi predsednik Iztok Kolenc. Štefka Sem MISIJONARKA KATARINA ŠABIČ O SVOJEM DELU Na Madagaskar tokrat s kolesom Katarina Šabič je kot laiška mi-sijonarka preživela dve leti na Madagaskarju. V petek, 19. aprila, je v Slomškovi dvorani v Mozirju spregovorila o svojem delu, ki bi ga brez duhovne podpore p. Pedra Opeke težko zmogla, in o dobrodelnem projektu, s katerim želi prispevati k izgradnji porodnišnice v Akamasoi. Pričevanje, s katerim je temperamentna misijonarka pritegnila pozornost poslušalcev, je bil živ prikaz razmer v krajih, kjer domačini kljub pomanjkanju ohranjajo radovednost in spoštljivost. Med njimi živi tudi p. Opeka. Predstavila je življenje in delo tega misijonarja, ki je med letošnjimi nominiranci za Nobelovo nagrado za mir. Navdušil DRUŽINSKA KNJIGA MESECA APRILA V KNJIŽNICI MOZIRJE Dario Cortese: Od davnine do divjine Slovenija je polna lepih skritih kotičkov, ki se jih splača poiskati in obiskati. Dario Cortese jih je poiskal in njihove lokacije ter zanimivosti o njih zbral v izletniškem vodiču naslovljenem Od davnine do divjine. Vodič, namenjen družinskim izletom, je malce drugačen, saj so v njem zbrane tri različne izletniške vsebine. Raziskovalce bo v prvem sklopu popeljal na arheološka najdišča, ki pričajo o zgodovini na slovenskih tleh. Drugi sklop bo izletnike med drugim popeljal po najbolj divji cesti pri nas, skozi najdaljše vasi in celo na najbolj preluknjano goro in v tretjem na divje izletniške točke. V vodiču je zbranih 40 izletov po Sloveniji, 100 izjemnih fotografij in več kot 40 zemljevidov. Katarina Šabič je vesela. V domu starejših v Gornjem Gradu pletejo copatke; denar od prodaje bo šel za porodnišnico, ki jo bo gradila Akamasoa - združenje Pedra Opeke na Madagaskarju. (Foto: AG) jo je s svojo odprtostjo in optimizmom, s predanostjo ljudem, za katere gradi hiše, jih uči reda in odnosa do narave z namenom, da bodo nazadnje znali poskrbeti zase. Medicinska sestra Katarina Ša-bič je svoje misijonsko poslanstvo opravljala v bolnišnici in porodnišnici v centru Ampitafa. Kot je povedala, so bili začetki težki zaradi nepoznavanja jezika. Težko je bilo gledati podhranjene otroke in sprejeti smrt porodnic in novorojenčkov. Zaradi vsega, kar je doživela, je po vrnitvi v Slovenijo začutila, da mora nadgraditi svoje delo in pomagati malgaškim materam. »Mi-sijonarka na kolesu? Zakaj pa ne!« Te besede so bile Katarinin uvod v predstavitev projekta. 1. septembra se bo odpeljala s kolesom na pot iz Ljubljane na Madagaskar. Edina sopotnica ji bo knjiga Akamasoa -dobri prijatelji. S to knjigo zdaj potuje po Sloveniji in v njej zbira misli udeležencev dobrodelne akcije. Denar se zbira na žiroračunu Misijonskega središča Slovenije. Veseli jo, da ljudje hočejo biti del tega celo v teh težkih časih. Podpirajo jo glasbeniki s koncerti, tretji bo 29. junija na Kredarici. Bila je med zaporniki, med starejšimi v domovih, podprl jo je tudi predsednik države Borut Pahor. Andreja Gumzej Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 12 Zgodovina in narodopisje Kocbekove storije (7) Piše: Aleksander Videčnik COPRNICA PRI KNEBOVŠKU Knebovskova kmetija je blizu cerkev Št. Lenarta in je podružnica gornjegrajske župnije. Pri Knebovšku je bila doma coprnica. Nekoč je prišel k njej neki berač prosit za dar v denarju. Ob tem je videl, da imela na ognjišču hostijo, katero je z iglo pikala, od ognjišča pa je kapljala kri. Ko je berač to videl, je hitro odšel in se podal k sosednjemu kmetu Ugovšku in mu zaupal, da so tam gori strašni ljudje. Ljudje pa so večkrat videli, da je coprnica ponoči letala z gorečo baklo po Ugovskih pečeh. LOVEC USTRELJEN NA PLANINŠCI Neki kranjski lovec je prišel s Kamniškega sedla čez Jagnjičevo zelenico (v stenah Planjave) na Rjavčki vrh. Tam je ustrelil domačega lovca in ga malo višje proti Planinšci na ravnici zakopal. Tam še danes trava ne raste, čeprav je okoli vse lepo zeleno. Planina ne bo dala prej miru, so rekli ljudje, da izginejo kosti ustreljenega lovca ... Dne 28. junija 1877 se je odkrhnila od Planinšce ogromna skala, ki je zasula spodaj ležeči gozd smrek in macesnov. Vsa Logarska dolina je bila v megli prahu in skale so padale še nekaj dni za tem. LOVEC KROFIČ ZAŠEL Na kvatrno nedeljo je šel Krofič na lov v goro. Videl je veliko gamsov, zasledoval jih je po lepi stezi. Naenkrat je steze zmanjkalo, on pa ni mogel ne naprej in ne nazaj. Pastirji so slišali njegove klice na pomoč in so to povedali solčavskemu župniku. Župnik je prišel v Robanov kot in mu je od daleč dal odvezo. Župnik mu je rekel, naj vrže puško dol po strmini. Če bo puška priletela dol, potem lahko tudi lovec skoči dol in se mu ne bo nič hudega zgodilo. Pa se je puška zdrobila, župnik pa mu je rekel, da je cela. Krofič je skočil in se ubil. Od tedaj se imenuje ta gora Krofička (ali Grofička). DIVJA JAGA Včasih se je ponoči slišalo divjo jago - psi gonijo in puške pokajo. Če človeka zasači divja jaga, mora stopiti v kolorižo. Nekoč je divja ja-ga zajela nekega fanta v Podvolovljeku. Skočil je vstran, vendar mu je divji jager zapičil sekiro v glavo. Ranjen je šel fant župnika vprašat, kaj bo iz tega. Gospod mu je svetoval, naj gre točno čez leto dni po tem ob isti uri na isto mesto. Res je prišel divji jager in mu sekiro odstranil, fant pa je ozdravel. DIVJA JAGA POD ŠT. LENARTOM Nekoč ni bilo varno po večerni molitvi hoditi izpod strehe, posebno ne na kvatrne in mlade sobote (prva sobota po mlaju), kajti v tem času je lahko zunaj divja jaga, saj so ljudje vedeli, če jih zaloti divja jaga, je po njih. Kadar je bila divja jaga, je bilo slišati lajanje psov, vpitje gonjačev, pokanje pušk in cviljenje divjačine. Ves ta hrup je v kratkem času zajel vso okolico, daleč naokoli. Pod Lenartom je imel kmet Tomažič mlin. Naneslo je, da je na kvatrno soboto moral v mlin, da bi zmlel nekaj pšenice. Zajela ga noč še prej, ko je zmlel pripravljeno žito. Ko je natovoril poln meh moke na rame, je zaslišal divjo jago. Hitro je stopil pod mlinsko kap in se stisnil k steni. Malo noge je gledalo izpod kapi, moral pa bi se popolnoma skriti pod kap. Divja jaga se je vedno bolj približevala. Ko je bila že blizu, je začutil v stegnu hudo bolečino. Ko je hrup potihnil, je komaj prilezel domov, tako močne so bile bolečine. Zdravil se je na vse načine, pa ni nič pomagalo. Končno je šel v Železno Kaplo k župniku po nasvet. Ta mu je rekel, da mora točno ob letu, v istem času in ob isti uri k mlinu, na tisto mesto, kjer je tedaj stal. Tomažič je ubogal nasvet. Ko je prišla mimo divja jaga, je slišal neki glas: »Lani sem v ta štor zabil sekiro, letos jo bom pa vzel.« V tem je bolečina odnehala in vesel je odšel domov. DIVJA JAGA V GROHATU V Grohatu pod Raduho pasejo živino. Nekega večera sta sedela dva pastirja v koči pri ognjišču in kuhala večerjo. Naenkrat sta slišala pod Raduho lajanje psov in streljanje. Bila je divja jaga. Oba sta bila prestrašena. Ko pa se je divja jaga približevala, pravi prvi pastir svojemu prijatelju: »Ustreli skozi okno, ko imaš blagoslovljen smodnik.« Res je pastir ustrelil skozi okno. Drugo jutro sta našla pred bajto človeško truplo samo do pasu. HLAPEC, KI JE HOSTIJO ZAKOPAL Pri kmetu Rogarju je služil hlapec, ki bi se rad priženil k Potočniku, tako bi dobil Potočnikovo posestvo, je razmišljal. To pa se mu ni posrečilo, zato se je močno razburjal. Hotel se je maščevati. Ko je šel k spovedi, je skrivaj skril hostijo in jo potem zakopal blizu Potočnikove hiše. Na tistem mestu se je začela zemlja vdirati in se še danes vdira (plazi). Ko je ta hlapec umrl in so ga nesli na pokopališče, je bila krsta neobičajno težka. Od nje je neprekinjeno teklo. Za krsto je hodil črni pes in je vse polizal, kar je priteklo iz krste. Ta pes pa je bil vrag. Ko so prine- sli hlapca v vas, jih je župnik, ki je o tem že nekaj slutil, vprašal, če so kaj težko nosili. Pogrebci so mu odgovorili, da niso doslej nosili tako težkega mrliča. Nato jim je župnik rekel, da naj odprejo krsto, da bodo videli, kaj so prinesli k cerkvi. Ko krsto odprli, je bila le-ta prazna, hlapca je vzel vrag. LOGAR JE HOSTIJO SKRIL Kmet Logar je šel k spovedi, po obhajilu je hostijo skril v rano, ki si jo je takoj po spovedi ure-zal. Kadar je šel sejat, je vedno sejal le s tisto roko, v katero je hranil hostijo. Imel je vedno zelo lepo žito. Ko je ležal Logar na smrtni postelji, je tri dni umiral, pa ni mogel umreti. Domači so poslali po gospoda, da bi molil za njega, da bi ga Bog rešil smrtnega boja. Pa tudi to ni pomagalo. Župnik je nato vprašal domače, če jim je znana kakšna njegova pregreha. Ti so mu pojasnili zgodbo o hostiji. Župnik je nato izrezal mesto na roki, kjer je bila skrita hostija. Ko je to storil, so prenehali smrtni boji in Logar je mirno umrl. POŠAST V Podvolovljeku, na cesti proti sv. Antonu, blizu bajte Kujevec, je videl nekoč nekdo, kako se je neka ženska peljala s čolnom po Lučnici. Spredaj v čolnu je vozila pošast, ki je bila tako čudna, da ni bila nikomur podobna. Nekaj časa se je peljala po vodi, potem pa je vse izginilo. Iščemo stare fotografije Cerkev sv. Antona v Podvolovljeku. Fotografija je iz leta 1932 in jo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 13 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Nasveti, Kotiček za voznike I_ DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Prišel je čas, ko razmišljamo o zasaditvah gredic, balkonov in posod. Iščemo nove sorte in vrste rastlin. Seveda ostajajo na seznamu tudi rastline, s katerimi smo imeli v preteklosti dobre izkušnje. Velikokrat se oziramo po okolici in tako si nabiramo nove ideje za naše zasaditve. NOVE SORTE Merkadonija (magic carpet) je nežna rastlina, ki ima ohlapno spuščeno plazečo rast. Na prvi pogled spominja na bakopo, ker ima nešteto zlatih cvetov. Primerna je za kombinacije za balkonska korita, cvetoče posode in tudi za viseče košare. Če v grede pose-jemo več merkadonij skupaj, bo- Novi trendi mo ustvarili lepo, cvetočo rumeno preprogo. Catharanthus roseum ali vinka, pravimo ji tudi zimzelen. Pokončni sorti se letošnjo sezono pridružu- je še sorta volante s široko blazi-nasto rastjo. Tako bo ta rastlina primerna tudi za viseče košare. Brasilia Aspilia (brasilia gold) je povsem nova rastlina. Uspeva za zasaditve s rastlinami na soncu in pol senci. Ima od centimetra do treh velike cvetove. Cveti od maja do prve zmrzali. V višino zraste do 75 cm in je široka do 50 cm. Dichondra argentea (silver falls) ali srebrnolistna dihondra je rastlina, ki jo že poznamo. Je zelo zanimiva za mešane zasadilve. Lepa je, če jo posejemo samostojno ali če jo kombiniramo z drugimi rastlinami. Begoni xboliviensis (santa cruz sunset) dobro uspeva tako v senci kot na soncu. Ni občutljiva na temperaturne razmere. KOMBINACIJE Prejšnje sezone smo izbirali močne kontraste v dveh ali več različnih barvah, sedaj se zasaditve umirjajo in postajajo vse bolj enotnih barv. Zasajamo čim več različnih rastlin, barva rastlin pa naj bo le ena v različno močnih odtenkih, na primer: močna rdeča, svetlo rdeča do oranžna. Z barvno usklajenostjo cvetov in strukturiranimi sezonskimi rastlinami lahko ustvarimo čudovito harmonijo. Modro-vijoličasta kombinacija je primerna za svetlejše barve fasade. Zasadimo lahko samo cvetoče rastline brez strukturira-nih. V tem primeru uporabimo različne vrste rastlin glede na njihovo rast (pokončna, viseča, okroglasta ...) in njihovo obliko listov (srčasta, okrogla, suličasta ...). Rumena barva je čudovita. Očarljivo je, če kombiniramo velike in male cvetove, na primer drobnocvetno merkadonijo z zlatim afriškim smiljem. Zraven lahko posadimo še rumeno begonijo. Oranžna: oranžna nemezija, dalija in milijon zvončkov v objemu temnoli-stnih strukturiranih rastlin sladkega krompirja in temnolistne deteljice. Ta zasaditev je za sončno lego. Posadimo jih v glineno cvetlično posodo. Prednost glinenih posod in cvetličnih korit je v tem, da v vročih, sušnih poletnih dneh ostanejo korenine na hladnem. ŠKODA OCTAVIA - TRETJA GENERACIJA Usklajena s sodobnim časom Nova Škoda octavia deluje na prvi pogled odrasla in resna, kot da hoče povedati, tukaj sem, pazi se me VW passat in ostala konkurenca. V dolžino so jo češki tehniki povečali na 4,66 metra, hkrati so jo olajšali kar za 102 kg glede na prejšnji model. Sprednja maska je nova in bolj oglata, kar se nadaljuje preko bočnih linij vse do zadka, ki skriva še vedno velika prtljažna vrata in enormno veliko prostora. Za zahtevne ga je na voljo kar 1.580 litrov ob podrti zadnji klopi, v osnovi pa ga ni nikdar manj kot 580 litrov. Seveda je poleg prenove zunanjosti prenovljena tudi notranjost. Največ bodo občutili potniki na zadnjih sedežih, saj se je prostor za noge povečal kar za sedem centimetrov. Notranjost je oblikovno dvignjena na višji nivo in tako usklajena s sodobnim časom. Kot pa smo v VW koncernu navajeni, je vse na svojem mestu in tako ni skrbi, da se novopečeni vozniki v novi octa-vii ne bi znašli. Prenova je temeljito posegla tudi v samo podvozje, ki v osnovi izhaja iz golfa zadnje generacije in skrbi za več udobja in zanesljivosti. Pri nemškem časopisu Auto Bild so opravili primerjalni test med novo octavio limuzino 1.6 Tdi in enako motoriziranim VW passatom. Rezultat je bil presenetljiv ali pa glede na prej zapisano tudi ne?! Nova octavia je primerjalni test gladko dobila. K prepričljivi zmagi je pripomogla njena manjša teža, kar je vplivalo na vodlji-vost in poskočnost vozila, hkrati je njena večja velikost prijetno presenetila pri udobju za potnike na zadnji klopi. Pri passatu se je že poznalo, da je bila zadnja prenova zgolj zunanji »make up«, v osnovi pa se passat že uvršča med rahlo zastarela vozila. Skratka octavia je bolje pospeševala, porabila pol litra manj goriva, bolje zavirala, bila bolje vodljiva, a je trše vzmetena in ima večji prtljažnik in konec koncev je s primerljivim passatom kar 4.000 evrov cenejša (velja za nemško tržišče). Kakorkoli že, passat je ostal še vedno zelo udoben avto z odličnim prostorom za potnike na zadnji klopi, ampak odločali bodo seveda kupci. Igor Pečnik Dejstva ne prenehajo obstajati, če se zanje ne zmenite. Aldous Huxley / 14 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Kultura, Ljudje in dogodki VEČER POEZIJE NA KMETIJI DOBROVC Na svoj račun prišli ljubitelji erotične literature V petek, 19. aprila, so na kmetiji Dobrove v Poljanah pripravili večer erotične poezije »Valentin in Venera«. Pobuda je prišla s strani Kultur-no-umetniškega društva Utrip Rečica ob Savinji in mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). K sodelovanju so povabili Šaleško literarno društvo Hotenja iz Velenja. Predsednik KUD Utrip Jože Skončnik se je pred dvema mesecema udeležil večera erotične poezije v Šmartnem ob Paki. Ideja ga je navdušila, zato ni presenečenje, da se je takšen večer odvil tudi v Poljani. »Dogodek smo zara- di dobrega ambienta postavili na turistično kmetijo Dobrove. Tema je mogoče malo nerodna za naše kraje, ampak mislim, da bo kljub temu lep večer,« je pred prireditvijo povedal Skončnik. Voditelja večera sta bila Klemen Hrastnik in Tatjana Vidmar, predsednica JSKD OI Mozirje. Vidmarjeva je predstavila literate, Hrastnik pa je skupaj z ostalimi recitatorji prebiral pesmi iz pesniške zbirke Valentin in Venera, v kateri so leta 2005 pesmi zbrali šaleški in šentjurski literati. Za piko na i ob prebiranju pesmi je poskrbel kitarist Franjo Jurovič. Med bralci poezije je bila tudi KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA UMETNIŠKE GIMNAZIJE VELENJE V cerkvi Marije Snežne navdušile narodne in črnske duhovne pesmi Ob zaključku koncerta so dekleta tudi zaplesale. (Foto: Marija Sukalo) Solčavani in številni drugi obiskovalci so predzadnji petek v aprilu gostili Dekliški pevski zbor Umetniške gimnazije Velenje. Dekleta so pod vodstvom zborovodkinje Li-ljane Djukic Šuklar nastopile v cerkvi Marije Snežne. Tokratni koncert je organiziral Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. Dekliški pevski zbor velenjske umetniške gimnazije, v katerem prepeva tudi pianistka Kristina Golob iz Solčave, sestavljajo dijakinje harfe, kitare, klavirja, orgel, harmo- Voditelja večera Klemen Hrastnik in Tatjana Vidmar sta skupaj z ostalimi recitatorji prebirala pesmi iz zbirke Valentin in Venera. (Foto: Katja Remic Novak) osemnajstletna Velenjčanka Nina Bizjak, ki je pred kratkim izdala pesniško zbirko Pridnica. Pesmi piše že od konca osnovne šole, bolj resno zadnja štiri leta. »Prideš v leta, ko te začne razganjati in začneš o vsem tem razmišljati. Pišem erotične in ljubezenske pesmi o vsem, kar se dogaja okoli mene. Ljudje navadno nimajo poguma, da bi pisali o tem.« JURIJEVO V MOZIRJU Voditeljica večera Tatjana Vidmar se dobro spozna na literaturo: »Jaz berem vse, tudi erotično prozo in literaturo. Eden meni ljubših pesnikov je Georges Bataille.« Naslednji projekt Kulturno-umetniške-ga društva Utrip je ekskurzija v Beograd, kjer si bodo kulturniki ogledali Plečnikovo delo, cerkev svetega Antona Padovanskega. Katja Remic Novak Iz župnijske kronike Alojza Žagarja nike in solo petja. Njihov program je sestavljen iz različnih zvrsti glasbe, od renesančne, baročne do sodobne in glasbe slovenskih skladateljev. Zbor je gostoval že na številnih revijah, koncertih in proslavah. Tokrat so se pevke predstavile z umetnimi, slovenski narodnimi in ponarodelimi pesmi. V program so dodale tudi črnske duhovne in hrvaško ljudsko pesem. Program sta s solo nastopom obogatila harmonikarja Franc Gregor Sevčnikar in Urška Sehic. Marija Šukalo 21. april je praznik župnije Mo-zirje-Šmihel. Tridnevna priprava nanj se je letos začela v četrtek, 18. aprila, s predstavitvijo Mozirske kronike častnega kanonika Alojza Žagarja. Zgodovinsko predavanje Mozirje skozi oči Alojza Žagarja je, ponazorjeno z izborom fotografij iz kano-nikove zapuščine, pripravil župnik Aleksander Koren. V polni Slomškovi dvorani so poslušalci poldrugo uro sledili življenju mozirske župnije od leta 1941 do 1995, ko je Alojz Žagar obhajal zlato mašo, se upokojil, župnijo in z njo pisanje kronike pa je prevzel Ivo Suhoveršnik. Farno kroniko je župnik Koren razdelil na štiri dele. Prvo obdobje (1941-1957) je zaznamovala vojna, v kateri je bila župnija ob zvonove, močno so bile poškodovane cerkvene stavbe, v kaplaniji so bili med vojno nemški, po njej pa do izgradnje občinske stavbe uradi nove oblasti. 1957. leta je prišel v Mozirje za kaplana Alojz Žagar. Z njim se začenja drugi, predkoncilski del kronike (1958-1969) s podnaslovom Od prevzema župnije do ustanovitve ŽPS. To je čas prenove stavb in opreme. Spremenile so se meje župnije, Alojz Žagar, ki je 1964 postal župnik, pa je med drugim zapisal, da je župnija dobila prvo ka-tehistinjo. S podnaslovom Od mozirskih do breških zvonov (1970-1983) je župnik Koren poimenoval pokoncil-sko obdobje, v katerem se je nadaljevala obnova sakralnih objektov in prenova bogoslužja, škof Kram-berger pa je na Brezju posvetil nova zvonova. Četrti del s podnaslovom Demokratizacija in upokojitev (1984-1994) je bil v znamenju izgradnje kapel in obnovljene zunanjosti cerkve. Andreja Gumzej Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 15 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL DRUŠTVA GAL V SOLČAVI Krajine srca z ustvarjalno domišljijo V Centru Rinka so 19. aprila odprli razstavo likovnih del društva Gal z Rečice ob Savinji. Likovni ustvarjalci, teh je dvanajst, so na ogled postavili akvarele, ki so nastali jeseni v delavnici z Milico Zupan. Pod naslovom Krajine srca so predstavljeni različni utrinki iz narave. V uvodu je o društvu spregovoril direktor centra Marko Slapnik. Poudaril je, da društvo pripravlja likovne delavnice, na katerih se člani učijo novih tehnik slikanja, kiparskega oblikovanja in drugačnega likovnega ustvarjanja, posebno pozornost pa namenjajo razvoju ustvarjalske domišljije in izmenjavi izkušenj med slikarji. Tehniko akvarela je predstavila Darja Knez, o delih bi spregovorila mentorica delavnice Zupanova, a je bila odsotna. Tako je njene besede podala predsednica društva Gal Nada Zager. Marija Šukalo O akvarelih, ki so jih člani društva Gal postavili na ogled v Centru Rinka, je spregovorila Darja Knez. (Foto: Marija Šukalo) ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE Uspešno obnavljajo svoje članstvo V zgornjesavinjsko združenje borcev je v lanskem letu vstopilo 62 novih članov, kar je skupaj ob koncu leta prineslo številko sedemsto. Od tega je udeležencev NOB in drugače vpletenih v to morijo svetovnih razsežnosti le še slabih dvesto. Skupno število članstva torej nakazuje dobro delo in pravilen pristop do vseh, ki bi jih vrednote narodno osvobodilne vojne in njihovo prenašanje na mlajše rodove zanimale in se jih dotaknile. Ohranjanje spomina in skrb za grobove ter druga obeležja sta nalogi, ki jih je potrebno ohranjati z vso spoštljivostjo. Na rednem letnem občnem zboru v Mozirju so se zbrali predstavniki krajevnih odborov, ki delujejo širom Zgornje Savinjske doline. Predsednik združenja Jože Rakun je uvodoma podal poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu. Člani so organizirali spominske slovesnosti ob različnih priložnostih in se udeležili mnogih, ki so jih organizirala druga združenja širom Slovenije. Največja, ki so jo organizirali s sosednjimi združenji, je bila spominska slovesnost na Menini. Udeležilo se je je okoli 1.500 ljudi. Na našem območju je bilo organiziranih šest večjih proslav, trije pohodi k obeležjem NOB in deset komemora-cij v spomin žrtvam vojne. Izredno dobro sta bila obiska- Predsednik Jože Rakun je predstavil delovanje združenja v preteklem letu. (Foto: BK) na pohoda k bolnici Travnik in 2. Mrazekov pohod k bolnici v Bočkih grabnih, malo manj pa k bolnici v Robanovem kotu. V letu 2012 so pristopili k novemu projektu Mednarodna spominska pot zavezništva Vranov let. Temeljito so se seznanili s tem projektom in naredili program aktivnosti v letu 2013. V prvi fazi so delovali predvsem na promociji tega projekta. Gre za pot, po kateri so partizani rešili in odpeljali na varno skupino rešenih zavezniških vojakov. Predvideno je, da bodo v leto- šnjem letu v Gornjem Gradu postavili spominsko-orientacijsko tablo. Na območju Zgornje Savinjske doline je 141 spomenikov in spominskih obeležij. Na štirih spomenikih so bili v lanskem letu izvedeni večji obnovitveni posegi; na Med-vedjaku, v Podvolovljeku, Spodnjih Krašah in Radmirju. V letošnjem letu bodo člani bor- Biolog in ekstremni pilot Matevž Lenarčič se je predzadnji ponedeljek v aprilu podal na pot na Severni pol. Prva njegova postaja je bil Troms, kjer se je srečal s hčerko Živo. Slabi vremenski pogoji so ga za nekaj dni zadržali v tem mestu, nato pa se je podal v Svalbard. Teden po odhodu iz Ljubljane je Zgornjesavinjčan zapisal: »Svalbard, končno! Z Domnom sva odlično predvidela vreme. Dobro uro sem porabil, da sem odstranil ves led s kril. Bilo je kar nekaj spek-takularnih pogledov pokrajine okoli Tromsa in kmalu potem preko Ba-rentsovega morja. Blizu otoka Byo-moya, ki je še pokrit z ledom, so se pričeli tresljaji, tako da sem se spustil na FL100 do Svalbarda. Plošče čevske organizacije obeležili 70. obletnico ustanovitve IV. operativne cone za Štajersko in 70. obletnico ustanovitve brigade Slavka Šlandra. Poleg tega bodo nadaljevali z ustaljenimi aktivnostmi in s posvečanjem čim večje skrbi svojemu članstvu, predvsem tistim, ki so že starejši. Benjamin Kanjir ledu pokrivajo skoraj vso površino. Temperatura je bila -20 °C in bilo je zelo mrzlo tudi v kabini. Kmalu so se pojavile na obzorju gore Južnega Svalbarda. Spustil sem se pod prvo plast oblakov, a še vedno nisem videl do morja. Zdi se, kot da so se pogoji poslabšali samo v slabi uri. K sreči ni bilo preveč ledu v oblakih in sem tako varno pristal na poledenelem otoku,« je zapisal Lenarčič in pri tem izpostavil, da so tam ljudje izredno neprijazni, cene letaliških storitev pa zelo visoke. Po počitku v Svalbar-du se je odločil preleteti severni pol s pristankov v Kanadi. V petnajstih urah je uspel prevoziti najdaljši del poti, in sicer 3.100 kilometrov. Marija Šukalo MATEVŽ LENARČIČ POTUJE NA SEVERNI POL Kljub slabemu vremenu zaključil drugo etapo 16 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Ljudje in dogodki 54. CICIDO, TOKRAT V MOZIRJU Mladi pevke in pevci pokazali pevsko znanje V petek, 12. aprila, se je v Kulturnem domu Mozirje odvila območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline Cicido. Od leta 1998 jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Mozirje. Soorganizatorica je bila tokrat Osnovna šola Mozirje. Na odru se je predstavilo 478 mladih pevk in pevcev iz osnovnih šol naše doline. Vsak zbor je zapel tri skladbe: ljudsko, umetno in eno po izbiri zborovodje. Njihove nastope je spremljalo budno oko upokojene glasbene pedagoginje Majde Hauptman, ki je zbore ocenila in nekatere predlagala za regijski oziroma državni nivo. Ravnateljica OŠ Mozirje Andreja Hramec je ob nagovoru prisotnih povzela ugotovitve, da je (At ¡mM i t 1 i '" j* '\l " ' ' Wi'f' ^B i, M ifa.^a I ■ \ «P® ' 'l. i ■ t " č .. i * j ji i ' 'j^f' - ■ vi y '■ jajgMs^jfe^k Na Cicidoju oziroma pevskem prazniku, kot ga imenujejo pevci, se je predstavilo 478 nastopajočih. (Foto: Katja Remic Novak) MOZIRJE Protestantsko-evangeličanska poroka v parku cvetja Najlepši dogodek ob odprtju sezone ogledov in prireditev v Mozirskem gaju je bila prva protestantska (evangeličanska) poroka. Mladoporočenca Janja Kolar s Polzele in Jernej Fišter iz Novega mesta sta si poiskala »poročni oltar« na neobičajnem mestu, v vrtu zdravilnih zelišč. Obred je bil preprost, s poudarkom na pomenu skupnega življenja in ustvarjanja družine, krepitve življenjskih vrlin ter medsebojnega spoštovanja. Pastor evangeličanske Krščanske cerkve Kalvarija iz Celja Aleš Lajlar je vodil poročni obred in sklenil zakon. Stotin-ji prisotnih svojcev in prijateljev, ki so zapolnili livado pred okrašenim poročnim portalom, in poročnemu paru je pela in igrala Slavilna skupina Krščanske cerkve Kalvarija s solistko, Američanko iz države Idaho, Whitney Lajlar, sedaj poročeno v Sloveniji. Jože Miklavc Poročni par se je veselil ob srečnem dogodku. (Foto: Jože Miklavc) zborovsko petje dejavnost, v katero se otroci radi vključujejo. »Tovrstno petje združuje ljudi, kar je v današnji odtujeni družbi zelo pomembno. Zato vsaj takrat, ko pojejo, ne komunicirajo na daljavo preko družabnih omrežij,« je še dodala ravnateljica. Zborovodje so tiste, ki poskrbijo za dobro pripravo na nastop in imajo v rokavu adute za motivacijo otrok. V povprečju se na nastop pripravljajo eno leto. Lijana Blagovič z OŠ Mozirje pravi, da je zbor tokrat prvič pel v triglasju, saj so otroški pevski zbori največ dvoglasni: »Zelo sem ponosna nanje, da jim je uspelo. Nastopamo vsako leto, saj se mi zdi prav, da se pokažemo na reviji, ker je to pevski praznik za pevce.« Pod okriljem zborovodje Mateje Seitl delujeta mladinski in otroški pevski zbor na OŠ Gornji Grad in otroški pevski zbor na OŠ Rečica ob Savinji. »Otroci (v vseh treh zborih jih je skupaj 95) radi nastopajo, zato vedno komaj čakajo, da gremo na revijo. Pri najmlajših ni čutiti tekmovalnosti, medtem ko se ta pri starejših že opazi.« Zborovodja Mlajšega OPZ OŠ Rečica ob Savinji je Karmen Kočevar, kateri se še nikoli ni zgodilo, da otroci kakšne pesmice ne bi želeli prepevati. »Najmlajši zelo radi pojejo, potem pa z odraščanjem to večkrat opustijo.« OŠ Nazarje se je predstavila z dvema otroškima pevskima zboroma, ki delujeta pod okriljem Katje Gruber, in otroškim pevskim zborom podružnične OŠ Šmartno ob Dreti. Ravno na dan prireditve je na mednarodnem tekmovanju v Celju z Mladinskim pevskim zborom OŠ Nazarje osvojila zlato priznanje. Na OŠ Luče ima pri petju vse vajeti v rokah Mitja Venišnik, kateremu delo z mladimi ne predstavlja težav, saj se sam počuti mladega: »Pesmice morajo biti poskočne in vesele, da vzbudijo otrokom zanimanje. V zboru je skoraj polovica fantov, tako da imam dobro zaledje.« Na reviji sta poleg zbora iz POŠ Šmartno ob Dreti nastopila še dva zbora podružničnih osnovnih šol. Najmanjši zbor, ki ga je sestavljalo deset pevk in pevcev, prihaja iz Bočne. Njihova zborovodja je Danijela Lončar: »Vsi učenci pojejo v zboru, zato smo se odločili, da se predstavimo ostalim, saj se ne bojimo konkurence.« Drugi zbor prihaja iz Nove Štifte. Zborovodja Marija Pustoslemšek otroke na leto nauči do 30 pesmi: »Tiste, ki nam uspejo najboljše, uvrstimo potem na revije. Sicer pa zbor obiskuje vseh 13 otrok z naše šole. Zdi se mi pomembno, da nastopajo, saj jim gre potem v življenju nastopanje dobro od rok.« Katja Remic Novak 1 Dodatne multimedijske vsebine is brake Savinjskih ritnic rarJrpettft na ; wiUmiim'rlfiii.ftiPT Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki PRIMORSKI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC Ob jubileju prepevali v mozirski farni cerkvi Člani Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodo-pivec, ki ga od leta 2004 vodi dirigent Primož Malavašič, so se na svoji turneji ob šestdesetletnici zbora ustavili tudi v Mozirju. Skupaj z domačim kvintetom Mozirski ko-ledniki so v farni cerkvi sv. Jurija izvedli koncert. Pevski zbor so pred šestimi desetletji v Ljubljani ustanovili primorski študentje. Prvi dirigent je bil eden izmed ustanoviteljev Anton Nanut. V tem času se je v sestavu zbora zvrstila kopica pevcev. Mnogo izmed njih jih je prihajalo tudi iz Zgornje Savinjske doline, zato tudi odločitev, da enega izmed koncertov turneje po Sloveniji izvedejo Vodopivci so odpeli tudi vrsto pesmi skladatelja, čigar ime nosijo. (Foto: Benjamin Kanjir) v Mozirju. Trenutno v sestavu z na- v prvem delu izvedli zahtevna de-šega območja ni nobenega pevca. la iz opusa različnih tujih sklada-Fantje so pod taktirko dirigenta teljev, seveda pa je bila prva pe- sem iz bogatega opusa primorskega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca, čigar ime zbor tudi nosi. V vsako odpeto pesem je vloženo ogromno truda, številne ure vaj in visoke glasbene sposobnosti, ki jih pevci morajo imeti že ob vstopu v pevski ansambel. Vmesni del koncerta je pripadel domačim pevcem, članom KD Jurij, kvintetu Mozirski koledniki. Kvintet deluje pod umetniškim vodstvom Jelke Repenšek, je pa stalen element kulturne popestritve domala vsake prireditve, ki se dogaja v kraju in tudi širše. Koncert je občuteno povezovala Damjana Šuster. Benjamin Kanjir LONČARSKI PRAZNIK V KOKARJAH Delavnica Izdelujemo iz gline otvorila praznovanje Krajevna skupnost Kokarje konec aprila praznuje prvi Lončarski praznik v svoji skupnosti, s katerim želi obuditi spomin na zamrlo obrt lončarstva v teh krajih. Zato je Odbor za pripravo Lončarskega praznika 19. aprila organiziral ustvarjalno delavnico Izdelujemo iz gline, na kateri so glino gnetli tako otroci kot odrasli krajani. Ljubitelji ustvarjanja so se pozno popoldan zbrali v prostorih gasilskega doma v Lačji vasi, kjer jih je pričakalo dovolj materiala za oblikovanje glinenih izdelkov. Delavnic se je udeležilo šestnajst otrok in sedem odraslih, ki Ljubitelji ustvarjanja so oblikovali glinene krožnike z različnimi fantazijskimi motivi. (Foto: Zvonka Zakrajšek) so glinene krožnike z različnimi ga slikarja Uroša Potočnika, si-fantazijskimi motivi oblikovali s cer učitelja likovnega pouka na pomočjo nasvetov akademske- OŠ Nazarje. Izdelki nastali na delavnici so bili razstavljeni najprej v petek, 26. aprila, na zgodovinsko kulturnem večeru, ki se je odvijal na Lazah. O zgodovini in tehniki lončarjenja so spregovorili Marijan Denša, Peter Letonja in Barbara Venek. Ogled razstave se je nadaljeval še naslednji dan na osrednji prireditvi na Lazah, kjer je ves popoldan potekal lončarski sejem, prikazi izdelovanja izdelkov iz gline, delavnice za otroke in še marsikaj poučnega ter zabavnega. O omenjenih dogodkih bomo več poročali v naslednji številki Savinjskih novic. Tatiana Golob FOLKLORNA SKUPINA MLINČEK Po desetih vajah prvi nastop Na Ljubnem ob Savinji je letos zaživela folklorna skupina Mlinček, katere mentorici sta Barbara Tro-bentar in Mojca Pikl. Trobentarje-va skrbi tudi za odrsko postavitev. V skupini so otroci od četrtega leta do prvih razredov osnovne šole. Vadijo enkrat tedensko in po desetih vajah so prvič nastopili na srečanju folklornih skupin v Gornjem Gradu. Za svoj prvi nastop so dobili s strani strokovne spremljevalke sre- Iskanje zaklada je bilo skrivnostno in zabavno. (Foto: Štefka Sem) čanja visoko število točk. Kot nagrado za njihov trud in uspešen nastop sta jim Kulturno društvo Ljubno ob Savinji in Lokalna akcijska skupina (LAS) Zgornje Savinjske doline omogočili nastop za starše v Fašunovi hiši, po nastopu pa jih je čakalo presenečenje v obliki interaktivne igre Ravbarjev dnevnik. Mladi plesalci so s pomočjo članic Kulturno umetniške skupine Potov-ke iskali zaklad. ŠS Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 19 Ljudje in dogodki ZLATA KUHALNICA 2013 Ljubenski osnovnošolci osvojili zlato priznanje Osnovna šola Ljubno ob Savinji se je tudi letos udeležila regijskega tekmovanja za zlato kuhalnico. Tekmovanje je potekalo 22. aprila na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Ekipo naše šole so zastopali: Jurij Jurjevec, Monika Ročnik in Gabi Ermenc. Naši učenci so se odlično izkazali, saj so se med 17 prijavljenimi šolami uvrstili med tri najboljše in osvojili zlato priznanje ter se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 8. oktobra v Podčetrtku. Učenci so pripravili široke rezance v špargljevi omaki s čemažem in poširanim jajcem in pečena nadevana jabolka z orehi ter karamel-no omako. Tekmovanje se je oce- Tekmovalci OS Ljubno ob Savinji so se kljub težavam s kuhališčem na delovnem mestu odlično odrezali. (Foto: Marija Ermenc) njevalo v večih sklopih: predstavitev ekipe in kako so prišli do recep-tur, oddane recepture s slikami jedi, mehanski in toplotni postopki priprave jedi, urejenost delovnega mesta, zdrav in ekonomičen način priprave jedi, izgled in okus jedi, pogrinjek. Naši tekmovalci so se kljub težavam s kuhališčem na delovnem mestu odlično odrezali in poskrbeli za zelo okusen in zdrav obrok, ki je bil pripravljen iz domačih sestavin. Poleg tega so poskrbeli za čudovito predstavitev, ki je navdušila tako gledalce kot tudi ocenjevalno komisijo. Marija Ermenc OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Prvošolci na naravoslovnem dnevu v Mozirski gaj je park, ki je ogleda vreden od pomladi do zime. Za urejenost poskrbijo pridne roke vrtnarjev, ki so tudi letos poskrbele, da so posledice poplav skoraj neopazne. Blaž Podrižnik, vodja dnevnega centra Mozirski gaj, nas vsako leto vljudno povabi, da z njim preživimo naravoslovni dan v tem parku cvetja. Povabilu smo se odzvali in se v sredo, 17. aprila, odpeljali v Mozirje, kjer nas je Blaž prijazno sprejel. Skupaj z njim smo se sprehodili skozi park ter spoznavali živa bitja v njem. Naslednji dan so učenci v jutranjem krogu z navdušenjem pripovedovali sošolcu, ki ga ni bilo z nami, kaj so doživeli v Gaju. Mozirskem gaju Potipali smo žabji mrest. (Foto: Irena Poznič) Njihovi vtisi: Zelo mi je bilo všeč, tico, ko smo videli martinčka, ko ko smo objeli drevo, ko smo vonja- smo potipali žabji mrest, ko smo li narciso, ko smo trobili na troben- imeli v rokah pupka in nas je pož- gečkal po roki, ko smo videli gnezdo v valilnici in izvedeli, iz česa so ga naredile ptice, ko so naše rumene kapice iz vode prepodile rački, ko smo iskali majhne živali, jih ujeli v posodico in pogledali z lupo, ko smo lahko imeli v rokah pravo kačo, ko smo se učiteljici skrili v veliki sod. Seveda jim je v lepem spominu ostalo tudi igrišče, kjer so se lahko igrali in pojedli dobrote iz svojih nahrbtnikov. Skratka besede učencev povedo, da so naravo in živa bitja v njej v Mozirskem gaju z Blažem doživeli z vsemi čutili in da jim bo to doživetje še dolgo ostalo v prijetnem spominu. Irena Poznič Kljub temu da leto za letom prebivalci čistimo Slovenijo in odstranjujemo navlako, ki jo ob potoke in v gozdove odlagajo nevestni in okoljsko neosveščeni prebivalci, se takšni še vedno najdejo. Na divje odlagališče so nas obvestili iz Športnega društva Flosar iz Radmirja. Ob njihovem športnem parku, za katerega člani zgledno skrbijo, se je našel nekdo, ki je na meji parka ob potok vozil razne odpadke, ki v takšno okolje ne spadajo. Verjetno se je zavedal, da bodo skrbni člani počistili tudi njegove smeti, in to ne le ob redni spomladanski akciji čiščenja, ampak tudi med letom, če bo potrebno. Stefka Sem 20 Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 Šport, Ljudje in dogodki ŠPORT INVALIDOV - SVETOVNI POKAL NA POLJSKEM Tiršek z zmago otvoril novo sezono SMUČARSKI SKOKI Primož Pikl zaključil tekmovalno kariero Primož Pikl je kar dvajset let igral vidno vlogo v slovenskem skakalnem športu. (Foto: Franjo Pukart) Najuspešnejši zgornjesavinjski smučarski skakalec Primož Pikl z Ljubnega ob Savinji je pri enaintridesetih letih skakalne »dile« postavil v kot. Kar dvajset let je igral vidno vlogo v slovenskem skakalnem športu, kjer je bil mladinski državni prvak, vice prvak v članski kategoriji in desetletje član reprezentančnih izbranih vrst ter eden najuspešnejših slovenskih skakalcev v poletnem ciklusu tekmovanj. Njegov največji uspeh je 15. mesto na domači tekmi svetovnega pokala v Planici, bil pa je tudi udeleženec zimskih olimpijskih iger v Vancouvru. Odločitev o zaključku športne kariere ni bila lahka, zagotovo pa je nanjo vplivala zanimiva poslovna ponudba iz tujine povezana s smučarskimi skoki. Nemški trgovski koncern Sport 2000 ga je povabil k sodelovanju pri razvoju in preizkusu novih skakalnih smuči, ki jih pripravljajo za prihajajočo sezono na tekmah ženskega svetovnega pokala in svetovnega pokala v kombinaciji. »Piko« bo s svojimi izkušnjami prav gotovo dobrodošel v njihovi sredini, naporna potovanja na prizorišča tekem po vsem svetu pa mu tudi niso tuja. Franjo Pukart Najboljši slovenski strelec invalid Franček Gora-zd Tiršek iz Gornjega Grada, nosilec absolutnega svetovnega rekorda z zračnim orožjem in dobitnik srebrne medalje na zadnjih paraolimpijskih igrah v Londonu, je z odliko začel novo sezono. Na svetovnem pokalu v Szczecinu na Poljskem je dvakrat popravil svetovni rekord v rednem delu, zmagal tako posamično kot z ekipo ter osvojil še eno tretje mesto. Slednje po veliki napaki, pravem debaklu sodnikov, ki so v finalu prekinili njegov strel in mu s tem povzročili zmedo ter izgubo koncentracije. Kljub vsem nevšečnostim se je gornjegrajski strelski as na tej tekmi povzpel na stopničke. V nadaljevanju je stvari spet postavil na svoje mesto. Jezen zaradi dogodkov prejšnjega dne je dobesedno pometel s konkurenco na izločilni tekmi padajočih tarč, levji delež pa je prispeval še k zlati medalji in svetovnim rekordom slovenske reprezentance v ekipnem delu. Tiršek s svojimi rezultati postavlja nove, neizbrisne mejnike v svetovnem strelskem športu. Po prvomajskih praznikih ga čakajo najprej priprave in potem odhod na novo tekmo svetovnega pokala, in sicer v turško Antalyjo. To je nedvomno njegov srečen kraj, saj je lani tu osvojil absolutni svetovni rekord, ki ga bo težko preseči. Franjo Pukart Okoli sto pohodnikov se je 20. aprila zbralo na tradicionalnem pohodu, ki ga ob občinskem prazniku organizirajo člani planinskega in turističnega društva. Letos so se podali po tematski poti, ki je bila trasirana v letošnjem letu. Sodelujoči so se zbrali pred Grabnerjevo hišo in v dolgi koloni odšli po Savinjski cesti, mimo Franček Gorazd Tiršek s priznanji s Poljske. (Foto: Franjo Pukart) šole ob Mozirnici do dohtarjevega izvira. Pot jih je nato vodila do Dol-Suhe, kjer so krenili desno skozi Trnavče in do zadrževalnika na Krahelno-vem. Od tam so se podali skozi trško jedro do Kopelc in čez glavno cesto do Mozirskega gaja, kjer so zaključili okoli osem kilometrov dolg pohod. Benjamin Kanjir Na okoli osem kilometrov dolg pohod se je podalo približno sto pohodnikov. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 21 POHOD OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE Tokrat po poti Voda nosi spomine Šport TRADICIONALNO PLEZANJE NA MLAJ Trogar ostaja nepremagljiv V okviru praznovanja praznika občine Mozirje so Mozirski mlajev-ci letos devetič zapovrstjo na sejmišču organizirali tekmovanje v plezanju na mlaj. V višino se je podalo devet mladcev, lanski zmagovalec Peter Trogar pa je bil ponovno nepremagljiv. Plezanje na mlaj ni enostavna športna disciplina, saj zahteva izredno dobro fizično in psihično pripravljenost. Tekmovalcev se zavoljo tega nobeno leto ne drenja ravno veliko, pridejo pa tisti, ki imajo dovolj poguma. Letos je slednjega zbralo devet plezalcev, ki so se bolj ali manj urno podali proti krošnji mlaja. Tudi letos ga je podaril Jože Marolt, po domače Brecl. Za Peter Trogar (v sredini) je edini preplezal 18 metrov, Marjan Krivec (desno) se je povzpel enajst in Simon Verbuč devet metrov visoko. (Foto: Benjamin Kanjir) varnost udeležencev sta poskrbela zarisane vse do višine osemnaj-člana GRS Celje. stih metrov, kar je bilo za vse, ra- Oznake za tekmovalce so bile zen zmagovalca daleč od dose- gljivega. Trogar je bil tako edini, ki je zlezel tik pod krošnjo in s tem še za leto dni podaljšal svoj primat najspretnejšega in najhrabrejšega plezalca v občini in širše, saj sta se letos plezanja udeležila tudi dva plezalca iz Podvolovljeka. Eden izmed njiju, Marjan Krivec, je priplezal z enajstimi metri do drugega mesta in za tri metre premagal tre-tjeuvrščenega Simona Verbuča iz Šmihela. Želja organizatorjev je, da bi prihodnje leto, ko bo plezanje praznovalo okrogel jubilej, sodelovalo več predstavnikov ostalih zgornjesa-vinjskih občin. S tem bo tekmovanje še bolj dobilo na veljavi. Benjamin Kanjir STRELSKI MARATON OB OBČINSKEM PRAZNIKU Žehelj premagal konkurenco Aprila se v Mozirju vrstijo prireditve v počastitev občinskega praznika. Praznovanju se je priključilo tudi mozirsko strelsko društvo in v soboto, 20. aprila, organiziralo peto tekmovanje s standardno zračno puško »match 60«. K sodelovanju so bili povabljeni strelci iz Zgornje Savinjske doline, odzvalo se jih je 18. Za rezultat je štelo 60 strelov v dvanajst tarč. Podžupan Roman Čretnik in predsednik SD Mozirje Drago Poličnik sta ob koncu tekmovanja podelila kolajne najboljšim strelcem. Zmagal je Dušan Že- helj, drugi je bil Aco Turk, tretji pa Jure Žohar. Sezona se tako počasi izteka, strelci pa bodo ponovno bolj aktivni jeseni. Roman Mežnar Zmagal je Dušan Žehelj (drugi z leve), drugi je bil Aco Turk (v sredini), tretji pa Jure Žohar (levo). Kolajne in priznanja sta podelila podžupan Roman Čretnik in predsednik Strelskega društva Mozirje Drago Poličnik (desno). (Fotodokumentacija SD Mozirje) KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Uspešni tudi v športu Vzporedna projekta Škis gol in Škis koš sta namenjena druženju in športnemu udejstvovanju mladih iz študentskih klubov po Sloveniji. Prvi košarkarski turnir, na katerem je sodelovala tudi ekipa Kluba zgornjesavinjskih študentov (KZ-SŠ), se je odvil v Velenju. Košarkarji kluba so zasedli drugo mesto in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Drugi Škis koš turnir je potekal marca in ga je organiziral Klub zgornjesavinjskih študentov. Zmagal je Šaleški študentski klub, KZSŠ pa se je po osvojenem drugem mestu uvrstil v finale. Vrhunec in zaključek Škis turnirja je potekal 20. aprila v dvorani Rožne doline v prestolnici. Po dolgih in napornih tekmah je klubska zastava visela poleg odra za zmagovalce. Košarkarji so se ponovno znašli na drugem mestu, ki jim je bilo usojeno skozi celoten turnir. Prvi Škis gol turnir se je odvil v Rogaški Slatini, kjer so se nogometaši KZSŠ prepričljivo uvrstili do finala, hkrati so dokazali, da so daleč najboljši športniki med študenti v Sloveniji, saj so dosegli prvo mesto. ŠS DIRKA OKOLI SLOVENIJE Preko doline, a brez domačih tekmovalcev V četrtek, 9. maja, se bo s startom v Postojni pričela sedma ultra-maratonska dirka okoli Slovenije. Sprememba trase je prinesla novo dolžino proge, ki je letos dolga 1229,2 kilometra in ima višinsko razliko skoraj 15 tisoč metrov. Dirke, ki se prične in konča v Postojni, se bo udeležilo 82 kolesarjev in kolesark iz Slovenije, številnih drugih evropskih držav in Združenih držav Amerike. Trasa bo tekmovalce popeljala tudi preko naših krajev, in sicer preko Črnivca do Radmirja in Mozirja, nato bodo pot preko gorenj- skega klanca nadaljevali v Šaleško dolino. Na dirki letos ne bo predstavnikov iz Zgornje Savinjske doline. V preteklih letih se je Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji trikrat uvrstil med najboljše ultramaratonske kolesarje na DOS-u, lani pa zaradi bolezni dirke ni dokončal. Zaradi številnih zdravstvenih težav je izpustil veliko treningov, zato letos o tem težkem tekmovanju ni razmišljal. Med tekmovalci se je v preteklosti na to težko preizkušnjo podal tudi Miha Slatinšek iz Radmirja. Štefka Sem 22 Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. O »cvetočih« cestah (SN 17, str. 6) Takih težav s cestami, kot jih ma skorajda ne pride do živega. imamo v Sloveniji, najbrž nimajo nikjer drugje. Mogoče še v Romuniji in Bolgariji, na zahodu, kamor spada tudi Češka, ki jo poznam celo bolje kot Slovenijo, pa tovrstnih in še marsikakšnih drugih težav nimajo. Najenostavneje je reči, da je vsega kriva zima, torej zmrzal in odjuga, pa seveda sol. Vendar ni v sosednjih državah situacija prav nič bolj rožnata. Prav bi bilo torej, da razloge za »cvetenje« iščemo kje drugje. Če jih bomo iskali v naši površnosti in celo pišmeu-harstvu, jih bomo hitro našli. Strokovno narejeni cesti namreč zi- Potrebna je trdna podlaga, odvo-dnjavanje, da se pozimi ne zadržuje voda oz. led pod asfaltom, in seveda dva dovolj debela sloja asfalta. Pretanek zgornji sloj bo mogoče zdržal samo do zime oz. do soljenja. Če torej nismo dovolj bogati, da bi asfaltirali po vsaki zimi znova, tako kot tudi naši sosedje niso, jih samo posnemajmo, pa bo vse v redu. To velja tudi za druga področja. Lomimo ga namreč kar povsod, zato ni prav nobenega upanja, da bi jih kdaj dohiteli in prišli na »zeleno vejo«. Tako so ljudje, mogoče ne ravno neumni, zagotovo pa pišmeu- IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMI V GOSTINSKE LOKALE Nazarje, Spodnja Rečica: V noči na 23. april je bilo v Nazarjah in Spodnji Rečici vlomljeno v gostinska lokala. Iz notranjosti je neznani storilec odnesel cigarete in menjalni denar. Ljubno ob Savinji, Šmiklavž: 27. aprila so bili policisti obveščeni o vlomu v gostinska lokala na Ljubnem in v Šmiklavžu. Storilec je ukradel cigarete, menjalni denar in nekaj pijače. Neznani storilec je poskušal vlomiti tudi v gostinski lokal v Šmartnem ob Dreti. • UKRADEL DENAR IN BANČNE KARTICE Logarska dolina: 25. aprila sta se na policijski postaji zglasila zakonca, ki sta povedala, da sta bila v Logarski dolini. V času njune odsotnosti je neznani storilec vlomil v njun osebni avtomobil, od koder je ukradel denar in bančne kartice. • TATVINA LESA Krnica: 26. aprila so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni o sečnji in tatvini več kubičnih metrov lesa v Krnici. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja, za storilcem pa še poizvedujejo. • MLADI MOTILI NOČNI POČITEK Nazarje: 27. aprila v poznih večernih urah je mladina v Nazarjah z glasnim vpitjem motila nočni počitek drugih oseb. Policisti so intervenirali, pri postopku ugotavljanja identitete pa so bila zoper enega kršitelja uporabljena prisilna sredstva. Dvema kršiteljema sta bila izdana plačilna naloga. • ZAGORELA TRAFO POSTAJA Varpolje: 28. aprila popoldan je zagorela transformatorska postaja ob kmetijskih objektih v Varpoljah. Posredovali so gasilci okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Policisti so z ogledom tujo krivdo za vzrok požara izključili. harski, da niti luknje v asfaltu ne zakrpajo kot bi bilo treba. Kdo pa je še videl koga, da bi stare luknje, preden vanjo natlači hladen asfalt, prej namazal z asfaltnim bitumnom, ki bi oba sloja povezal, zlepil? Celo »strokovnjaki«, asfalterji z vročim asfaltom, tega ne delajo. Kako naj potem drži? Očitno se da bolj prišparati pri bitumnu, kot pri nekajkrat dlje trajajoči zakrpani površini. Imam vtis, da slabo delajo zato, da bi si delo zasigurali tudi v bodoče. Tako gre za ceste veliko denarja, ostajajo pa slabe, kot nikjer drugje. Vendar ko gre za komunalce na lokalnih cestah, bojazni, da bi jim zmanjkalo dela, pač ni, zato vsaj tu ne vidim razloga za tako površnost. Še o »stoletnih« nalivih in poplavah, ki seveda uničujejo tudi ceste. Vodi je pač treba dati možnost, da lahko čim prej zapusti cesto, sicer, ne da bi to storila iz hudobije, nam jo lahko praktično odnese. Kaj nam je torej treba preventivno storiti, vemo. To le še storimo! Lahko smo generali že pred nalivi in poplavami, ne šele potem, ko je treba sešteti škodo. Stara modrost, da je bolje preprečevati kot zdraviti, še vedno drži. Z vsako preventivo bomo samo pridobili. In ne zanašajmo se več, da nam bo kdo povrnil škodo. To je že zgodovina. Vse manj bo namreč »cajta«. Tudi za nas Zgornjesavinjčane velja, da kakor si bomo postlali, tako bomo ležali. Za nekatere izmed nas, ki so plačani za to, da skrbijo za naše »ležanje«, še posebej velja, da so vestni, dolžnost vseh ostalih pa je, da jih opozarjamo na nepravilnosti. Ne smemo dopustiti, da bi nam bili morda hvaležni, ker jim jih kar spregledamo. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad. Kjer visoke so planine, skrita sila vleče me, tam, kjer rododendron rase, naj bi pokopali me. ZAHVALA Ob smrti naše babice, prababice in tete Marije BREZNIK (Prodske Mime) 28.1.1929 - 14.4.2013 se iskreno zahvaljujejo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane maše, sveče in cvetje in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Zahvala gospodu Košcu za opravljen obred in gospe Valeriji za ganljiv govor, kakor tudi pevcem za lepo zapete pesmi in citrarju Klemenu za odigrano njeno najljubšo pesem. Zahvaljujemo se tudi osebju Centra starejših v Gornjem Gradu za skrbno nego in vsem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali samotne dni. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 23 Za razvedrilo <$3 Cvetke to koprive TAKO MLADA, PA ŽE DIRIGIRA Tajda Žvipelj, priložnostna članica zgornje-savinjske godbe očetu Sebastjanu: »Oči, tule si spustil en gumb, pa tule in tule. Še dobro, da pri godbi ne igraš klavirja na pihala, ker bi nama potem zmanjkalo prstov ...« m VSA IZ SEBE IN NIKOLI PRI SEBI Ana Marija Cortez, odbita hči v družini Cortez (amaterska igralka Janja Cajner v igri Tele prismodarija, levo): »Vem, da sem najbolj pametna in te imam najbolj rada!« Ana Paula Cortez, pobožna hči v družini Cortez (Tina Polčnik, amaterska igralka): »O bog, pa ne spet! Zakaj se to dogaja? Spet se ji blede ... « LJUBEZEN GRE SKOZI DENARNICO Rančar Don Avgusto Cortez (Miha Robnik, amaterski igralec v igri Tele prismodarija): »Draga moja, tvoji dotiki so še vedno vroči!« Njegova ljubica Maribel (Valerija Robnik, amaterska igralka): »Seveda dragi, samo da ti stanejo. Rabim namreč 500 evrov.« 24 Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 Križanka, Informacije sestavil: peter udir KNJIGA psalmov slovenska pesnica (mljser) urarska delavnica gr. poveljnik pred ' M':.': listič. prelepljem čez neustrezno besedilo začetek! prebavnega trakta mesto v s. italiji slovenski slikar in grafik (jože) oolomek IZ filma klobasa z nadevom iz riíaali kaše in jeter srbsko moško ime rastoča intonacija berač Švedsko smučarsko sreorsce nehoten trzaj obrazne mišice hribovje v z sloveniji italijanski veslač zlato na 012000 (alessio) jambski verz nekd. samuraj brez gospodarja keu. simbol za baker sesti židovski mesec visoka vzpetina slavnostno uturglcno oblačilo gr. uit. letalec kemijski simbol za litij sl. pevka (soto) manjši jadranski otok resasta pšenica. resavka gr. boginja nesreče dvignjeni del cerkve. namenjen za orgle in pevce slovenska alpska smučarka (drev) čoln s tremi medsebojno povezanimii trupi prebivalka gl. mesta egipta kogoj. oskar veja teologije ŽLAHTNI plin brez barve. vonja in okusa (Ne) otoèka skupina v zahodnih aleutih trojanski junak ribje jajčece Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: EKSEGETIKA - veja teologije; SARTORI - italijanski veslač (Alessio); TEKTURA - listič, prelepljen čez neustrezno besedilo; J Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): MARKSIST, ANALITIK, LETO, IDI, TULIPANOV, RISI, BENO, ANKETAR, DRVAR, REVERZ, VIME, ANA. AVA, ISPA, ALFRED, BIRT, TAJENJE, DU, IHTA, ATAR, ANGEL, STATIVA, ALVEOLA, TALIBAN, REAKTOR KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): ■b Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 25 Napovednik dogodkov Petek, 3. maj ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Polž na potepu na kitovem repu ob 17.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Šentjur Sobota, 4. maj ob 8.30. Mostni graben (Motorček) Hitrostni vzpon na planinsko kočo Farbanco ob 10.00. Planinska koča Farbanca na Dobroveljski planoti Svečana prireditev ob 10. obletnici planinske koče Farbanca ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Radeče Nedelja, 5. maj ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Šoštanj Ponedeljek, 6. maj ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje o zdravi prehrani in aktivnem življenju -»body scan« analiza ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Brezplačno predavanje Jožeta Majesa o zdravilnih zeliščih Torek, 7. maj ob 15.30. Center za samostojno učenje Nazarje Svetovanje in informiranje o možnostih izobraževanja Sreda, 8. maj ob 9.00. Center za samostojno učenje Nazarje Sprehod za zdravje ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Princesa v papirnati vrečki ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Osel in petelin Petek, 10. maj ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Praznujmo skupaj - 20-letnica Glasbene šole Nazarje ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 041/519-507. Prodam telico simentalko, brejo 9 mesecev; gsm 031/855-186. Prodam šetlandskega ponija in kobilico, stara 3 leta; gsm 031/327550. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, z dostavo, Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. no olje prodam, 1 l = 12 eur: gsm 051/366-133. Prodam piščali proti naletu divjadi, za avtomobile, tovornjake, motorna kolesa; gsm 031/703-764. Prodam sadike jagod, celoletne ter sadike sivke; gsm 031/880-532. NEPREMIČNINE ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim brejo telico, 041/590-018. simentalko; Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke, m.t., nad 100 kg; gsm 031/533-745 Prodam stanovanje, 28 m2, v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Oddam 2-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 070/391053. Mozirje center, oddam lokal; gsm 031/251-749. 1 hektar njive oddam v najem; gsm 031/695-208. DELO DRUGO - PRODAM Naravno pridelano domače buč- Iščem delavca za občasna fizična dela na vrtu (Volog); gsm 031/336-987. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. OBČINA NAZARJE NAZARJE O B V E S T I L O Krajane Krajevne skupnosti Nazarje obveščamo, da je županja Občine Nazarje sklicala zbor krajanov, ki bo v četrtek, 9. 5. 2013, ob 18.00 uri v Domu kulture Nazarje, Savinjska cesta 2, Nazarje. Več o tem na spletni strani: www.nazarje.si. 26 Savinjske novice št. 20, 17. maj 2013 Oglasi Fotoknjiga.net Koliko so vredni lepi spomini? Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo! V dignalmdobi navadna analogne zade-^ od padejo. F:a je res vedno [akoi1 tolikokrat sle ie »poslikali* zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nifcni; več pogledali? rorogralije v svoji fizični pojavni obliki mitoli ne bodo in niti ne smejo izi^mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita si vai,, ni pa trajna zato moram o ¿d trajno spomine pxnkrbeti sami. Ponudil ¡kov likanja fotografij >e veliko. Po tisku sevena potrebujemo še album, v kaierega lahko sil« kasneje t udi hranimo, Ko vse nastale stroge seštejemo. dobimo odgovor, ¿¿kaj Ji večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD ji, U$S ključi itd. Alternativa obtt^h nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Stoiitev bt laliijo utišali kol nekaki no »vse-v-enem» lestev ¿a naše spomine, ujele z d igi talnim fotoaparatom. Govorim o Tematski Hnj:'gi, v katera so vkomponirane nali= •like, besedilo, ozadja, najlepil del pa je to. da zadevo čist» sami oblikujemo kar preko spleta. Kako deujje Fotoknjiga.net? Omenjeno stomev ponuja ¿a mnuge zt? znana solelf-a stran Fotokrijiga.net. totem l-otoknjiga. net deluje torej preko interneta, zato na dnmaiem računalniku n potrebna nikakršna namestitev progiamske opreme Storitev je brezolačna, uporabnik plača le stroike tiska fo-roknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fctofcr jige prek> sistema fctoknjlgajnet je enostavno znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času Foloknj:ga v primerjavi s klasičnimi foOoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okviičkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOH£NTAHJI fOtOfiftAfu Kdor je ie kdaj urejal običajen (iotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbomih to sploh ril mogoče, pii drugih pa je to opiavilo ¿a-rnudno - Sploh pa zoprno, če nimam d lepe pisave. V fotoknjigi je to enosiavno. Pod vsako totngralijo lahko napiiete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHHAINITi ČAS Kot lasinili digitalnega fotoaparataimategOtovo velika fotografij na računalniku, nikoli pa ne najden? ¿asa, ria r?i naredili izbor in jih dali v izdelavo. 5 fotoknjigo prihranite čas^ Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni nieba pošiljati v izdelavo fctostudiu. in ko fotografije postite v fotoknjigo, ste obenem ia prrliranh čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. Fotoknji^a je i ud ovita darilo Fotoknjiga je lahko tudi leoo darilo ob rojstnih dnevih, obietnicarr, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „ Slika pove več kot tisoč bewd PRtDNOSTt FQTfHtNFI["iE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lipo urejeni bodo v fotoknjigi shranjen za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Komu je namenjena Fotokmjega? Fotnknjrga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Oc pa ;zdela nim ptedlogam dodamo 5e svoj« umetniiko žilico, bo pa izdelek (taravnost fantastičen. ip.r> www. m» fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo SPOMLAD j, POPUST 4 ' do 20. maja 2013 Savinjske novice št. 18, 3. maj 2013 27 ŠPORT CENTER PRODNIK Šparglji so okusni in zdravi -pomagajo pri mnogih tegobah Šparglji so ena prvih vrst pomladne zelenjave. Njihova sezona se začne v aprilu in traja nekje do sredine junija. Šparglji niso le okusni, ampak so tudi zelo zdravo živilo, ki pomaga pri mnogih tegobah. Pri Prodniku v Juvanju jih že nekaj let sami gojijo in z njimi dopolnjujejo pestro ponudbo domačih jedi. ZAKAJ SO ŠPARGLJI KORISTNI ZA ZDRAVJE Glavna učinkovina v špargljih je asparagin, ki poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina. Njeni razgradni produkti - jantarjeva kislina in amoniak - dajejo urinu neprijeten Po »zamudi« zaradi dolge zime so šparglji v začetku maja v polni rasti. vonj. Zaradi asparagina so šparglji priporočljivi pri boleznih oziroma zdravstvenih težavah, pri katerih je zaželeno povečano odvajanje vode iz telesa. Šparglji so tudi bogat vir rutina, ki krepi stene krvnih žil in kapilar, vsebujejo pa tudi glutation, ki je pomemben v boju organizma proti raku. Zdrav človek lahko poje vsak dan zajetno količino špargljev, ne da bi to kakorkoli slabo Edi Jurjevec nabira šparglje za potrebe njihove gostilne na domači njivi vsak dan sproti. vplivalo na njegovo zdravje. Vnos špargljev morajo omejiti le ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in tisti s povečano vsebnostjo sečne kisline. ŠE SVEŽI V KUHINJO IN NA GOSTOV KROŽNIK Gospodar pri Prodnikovih, Edi Jurjevec, ki nas je povabil na jutranjo bero špargljev na njihovi njivi, poudarja, da morajo biti sveži in pripravljeni še isti dan. Le tako lahko gost od špargljev dobi res tisto, kar ponujajo, kajti po 24 urah njihova kakovost hitro pada, tako glede okusa kot tudi glede vsebnosti zdravilnih učinkovin. Prav zato jih Jurjevec nabira vsak dan sproti. DOMAČA PRIDELAVA - PREDNOST DOBRE GOSTILNE Špargelj je trajnica, ki ob dobri oskrbi raste na istem mestu tudi dvajset let. Gojenje zahteva dobršno mero znanja, saj je potrebna pravilna izbira in priprava zemljišča ter stal- Za začetek špargljeve pojedine vam priporočamo odlično kremno juho. na oskrba nasada. Ediju Jurjevcu predstavlja gojenje špargljev veselje in izziv. Tako šparglje kot ostalo zelenjavo prideluje na ekološki način, brez umetnega pospeševanja rasti, saj je trdno prepričan, da je le takšen pristop prednost dobre gostilne na dolgi rok. Svoje navdušenje nad šparglji in izkušnje s pridelavo le-teh Jurjevec z veseljem deli z gosti Šport centra Prodnik, ki jih to zanima, in jih spodbuja, da tudi sami pridelajo vsaj nekaj poganjkov za na domačo mizo. Poleg tega so pri Prodnikovih v zadnjem času postali mojstri špargljev tudi na kulinaričnem področju, zato se število njihovih gostov, ki povprašujejo po jedeh iz špargljev, hitro vzpenja. * ŠPORT CENTER PRODNIK ŠPARGLJI NA STO IN EN NAČIN Če boste v naslednjem mesecu dni zavili v Prodnikovo gostilno v Juvanju, se boste med zares pestro ponudbo jedi iz špargljev najbrž kar težko odločili. Za začetek vam bodo ponudili špargljevo juho, nato pa boste lahko izbi- Če želite naenkrat poskusiti čim več različnih jedi iz špargljev, je morda najbolje, da naročite ploščo. rali med šparglji na žaru, šparglji s slanino in pikantno omako, ocvrtimi šparglji s tatarsko omako, šparglji z jajcem, špargljevo rižoto, širokimi rezanci s šparglji, svinjskim medaljo-nom v omaki s šparglji, s šparglji polnjenim puranjim zrezkom po dunajsko in govejim file-jem gratiniranim s šparglji in gorgonzolo. Morda bo najbolje, da se odločite za kakšno plo- Ob pogledu na ploščo špargljevih jedi se vsakemu gostu pocedijo sline. ščo za dve osebi, na kateri lahko dobite kombinacijo pretežno mesnih ali pretežno brezmesnih jedi s šparglji. Pa dober tek! ŠPORT CENTER PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Na kulinarično razvajanje se naročite na tel. št. 838-10-30, 041/752-111 ali 031/752-111 www.prodnik.com