181. Jtnllta. ■ MIHH f MM, S. llflltl 1917. L. iBfO, .Slovenski Narod" vtlja f p**tt: za Avstro-Ogrsko: za Nemfijo: * ćelo leto skapaj naprcj . K 30-— I ćelo leto naprej . . „ . K 34*— po! leta H „ . . . 15 — I . ., . Cetrt leta M T . • . 750 I ra A™*ril«> m vse druge dežele: na mesec m » • . . 2-50 | ćelo leto naprej . . . . K 41— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica 6L 5, teUfoa ŠL SS. IsJaa|a vsak Ama %w%t%r ttvttail atlaifa la pratalkt. Inserati se račun*jo po pormbljene« prostoru in sicer: t mm visok, ter 63 mm Strok prostor: enkrat po 8 tin., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (fttiak prostor) 10 vin. Pri več jih inscrcijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vooslatvj: naročnlne ss ne ozira. „Karoaat tiskara*" Msloa St 85« Upravniitvu naj se pošilja.u naroč line, rekla nacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari .Slovenski Narod" velja y Ljubilanl dostavljen na dom ali če se hođi po nj : ćelo leto '.naprej . . . . K 28*— I četrt leta „ . .\ I I m 7'— pol leta ,......14*— I na mesec „ . . . . 9 2*30 Pdsaafisina Stevilka valja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopist se ne vračajo. Uredalitro: Kaallora ulica 4L S (v pritličju levo\ telefon iU 34. PoIHKna rezmlillevanja o na?i \mmm poiitiH. I. Dualizem. Kdor hoće prav razumeti deklaracijo jugoslovanskih poslancev in jo tolmačiti tujcu in svojemu ljudstvu, mu mora neprestano kiicati pred oči. kakšen je naš sedanji položaj. Ali nočemo nemara nekaj, kar se je narodu obneslo, nadomestiti z nečem, kar še ni preizkušeno? In res, če človek čita, kako so avstrijski nem-ški socijalisti trdili v Stockholmu, da se v Avtriji male narode pospešuje, ali kako minister zunanjih zadev grof Czernin svojo malho hvali, če se čuje grofa T i s z o, ki ameriško zahtevo po samoodločbi narodov v imenu Madžarske »iskreno« pozdravlja. Češ, pri nas je vse to že izvedeno, bi kmalu verjel. da se" mleko in med cedita med Beljakom in Kotorom, med Aradom in Trstom! Ce dobrodušen Dunajčan. ki ko-maj vć, kje sta Ljubljana in Zagreb, vsem tem ljudem verjame, ni nič čudnega. Će nemški nacijonalec ponizno zahtevo po ljudski soli opisuje, kakor da se ž njo po življenju streže Nemštvu in državi, se konč-no tuđi mi nič več ne čudimo. 2a-lostna pa je vloga znanosti, ki dobro pozna, ali bi morala poznati vse razmere. Zgodovinarji. statistiku narodni gospodarji, socijologi. kje ste? Le redki so oni med njimi, ki se upajo na dan z resnico. Prej se lah-ko reče, da je pri nas znanost, zlasti seveda politična in socijalna, zgodovina in narodopisje, statistika uprežena v nemško-naci-j o n a I n i voz. Madžari imajo vsaj Oskarja J a s z i j a, ki si upa iz ne-ovržene zaloge znanosti nekaj svetlo-be spraviti v zastrupljeno temo laži, v kateri deluje vladajoča politika. V Avstriji pa ni prav nikogar. Ćelo na-darjenega socijalista Karla Ren-nerja sta površnost in strankarski cilj spravila z znanstvenega tira. V celoti je lahko reci, da so za odno-šaje v Avstro - Ogrski nemški uče-njaki iz rajha imeli mnogo jasnejšo sodbo nego domačini. Z znan ost jo, ki bi z opisom res-ničnega položaja poravnavi narodov pol pata pripravila, z raznimi proie-sorji ni torej nič. Naravnost sramotno je posebno za upravno znanost, da ni vzpričo večnim pozivom že zdavnaj spravila skupaj vsega gradiva za rešitev narodnostnega pro- blema in da ni proučila vseh možnih sistemov in predlogov, da s tem pripravi politikom podlago, brez ka-tere so vse reforme le opasni posku-sL Od te strani ni nobene nade. Zato moramo sami o svojem položaju tem bolj premišljevati, opijati ga moramo po resnici pred vsem svetcm, zavedajoč se, da je tuđi v politiki resnica na j zdrav il-nejše sredstvo. Laž ne zedi-njujc narodov, temveč jih le odda-Uuje. Odkrito bodi tDrej povedano, da vse, kar smo Jugoslovani v Avstro - Ogrski dosegli, vse to smo izvojevali iz lastne moči proti volji in v boju s tisto vlado, v katere »območju« smo se ravno nanajali. Vse se je zedinilo. da nas potiači in spravi s sveta. Sladko in prijetno mara biti narodom, ki jim vlada pnnaša \z lastnega nagiba gimnazije in podpore, vse drugače nego nam, ki smo se morali za vsa-ko zrnce boriti ne le z narodnim na-sprotnikom. temveč Se bolj z vlado, ki ga je ščitila. Da se nam lažje zlomi volji in moc. so nas leta 1S66. razdelili enkiat za vselej na dva kosa. Tište, ki so bili leta 1S48. rešV.eljJ države, so izročili na ini!js: in nemilost onim, ki so takrat odstavili dinastijo in proglasili republiko. Srbe v južni Ogrski, Hrvate, Romiine, ki so sli I. 1843. v boj zoper Madžare, in junaški rod jelačićev — vse to je dobil Madžar. Nemec pa je dobil drugo porcijo: Slovence, kos Hrvatov in Čehe. Dualizem se imenuje ta sistem, po katerem sta si dva naroda razdelila vlogi, da moreta vsak na svojem deležu živeti kot gospodarja nad drugimi. Sicer tvorita vsak v svojem »dorniniju« Še vedno le po dobro tretjino prebivalstva. a to nič ne d£. ker se je uvedel tak volilni red, ki je iz manjsine napravil veči-no. Ker je tlačenje narodov »notra-nja<- zadev a obeh držav. je vsako vmešavanje preko granice strofo zabranjeno. Zlasti Madžari so v tem pogledu sila natančni. D ii a 1 i z e m je največja ne-sreča Jugoslovanov. A ne le v p^Ii-tičnem oziru, ker nas je razcepil v kose, da srno slabiči na Dunaju in v Budimpešti, vjedinjeni pa bi bili 7 milijons:ka sila. Škoduje nam v go-spodarskem oziru: naše zemlje ob morju in v porečju Save in Drave tvorijo kompatno celoto, ki raz-cepljena pomeni malo, zdnižena pa bi bila mogočna gospodarska enota. KaKo naj se med nami samimi razvije živahen promet, če je Kranjec na Rcki na sodniji in vseh uradih, kaxor da priđe v Turčijo (lani mu je vsaj Konzul na razpolago)! Druga postava je tostran Kolpe, druga v Kosni, zopwt dru^a v Banatu in dni-gačen je postope^ v Banovini. Trgo-vec, ki mu je zaćnia pomoč, tožba in eksekucija. ob različnosti prcdpisov skoro izključena, se boji prometa, ker mu manjka te sigurnosti. Za Slovenca je onkraj Sotle gospodarsko inozemstvo. Hrvat pa se more koinaj ganlti in Iz je pod drugim zakonom. Vzpričo dualizma se "ne more razviti nobena enotna gospodarska politika. Zlasti glede prometnih sred-stev se to kaže. Združeni bi spravili prav laliko skupaj krepko brodarstvo po našem morju. Zd ij nas tujec odriva. Žalostne železniške razmere na Hrvatskem so potovalcem v spo-ininu. Vse je urejeno za Pešto in MaJžari bi najraje videli, da bi nič ne šio preko Hrvatske. Iz Banata je še bolj vse proti severu naravnano. Kakšna klaverna zveza gre z Zida-neg«t mGSta v Zagreb! Vsi še vemo, kaksen boj je bil, predno je dolenj-ska železnica dobila siromašno zve-zo v Karlovec. Uboga Dalmacija je proti svoji volji poročena s Cislitvan-sko. a železniške zveze ž njo še dandanas ruma Tako vse skrbi, da ni ined nami več gospodarskega prometa, kajti iz živahnih zvez na tem polju bi vzklilo sto in sto drugih zvez. ki so nevarne — dualizmu. Dualizem je Nemcem in Madžarom ugajal, da bi bil kitajski zid med Slovenci in Hrvati v duševnem oziru. Posrećilo se je s tem, da studira naša intcligenca na 4 vrstah zavodov (Avstrija, Ogrska, Hrvatska. Bosna), omejiti jo na ozko ozemlje. Mi ne moremo studirati brez izgube časa in stroškov pri Hrva-tih, Hrvati ne pri nas. Nameščevanje | je več ali rnanj omejeno na ožje j ozemlje. 1 o zelo izda, da smo vsak 7ase pousnjeni v ozko kletko. Lažje nas v kletki krote. Neizmerno vec duševnih stikov med nam1' bi bilo vstalo. če bi se prosto selili inteli-gentje po široki domovini. Tako pa so Hrvati Slovence spoznali najbolj kot — Bachove huzare. Vcndar se ni posrečilo, da bi nas trajno raz-cepili. Pa poglejrno Še v posamezne de-žele. v tistih 10 vilaietov, v katere so nas v okvirih dualizma razcepili, da sprcvidimo, je - li gre še naprej po tej poti. ali jo moramo odstraniti. Ncun vlada še ta teđen? g D u n a j, 8. avgusta. Dancs so v parlamentu razsir-jene vesti, da bo novo uiadniŠko tni-irstrstvo imenovano še ta Leden. S o-b o t a je baje že določena za ta važni degodek. Na čelu novega kabfnela bo zopet vitez Seidler, kateremu je cesar z osebno izročitvijo Leopoldc*-vega reda izkazal posebno zaupa-nie. Dosedanja prava nun.stra ^.rcf Toggenburg natranji minister in pl. H 6 f e r minister za ljudsko prehrano, ostaneta. Upraviieij domo-brar.skega resorta fml. C z a p p po-strne minister. Od ostuMn »vodire-Ijevvv odstopijo trije, ker morajo narediti prostor za zastODnika naro* dov. ki doslej nišo bili pri vladi udc-leženi. To so: voditelj pravosodne^a niinisirstva pl. S c li a u e r, ki pre-vzame neko odlično uradnisko mesto na Dunaju; voditelj železniškega mi-nistrstva Bannhaus ia pa voditelj ministrstva za javna deia Hora a n n. Na mesto tega poslećnjega priđe menda zopet T r n k a, ki ta re-sort že prav dobro pozna. Tuđi da-nes se trdovratno imenuje visok slovenski uradnik, ki bo imenovan za resortnega ministra. V vrstah naših politikov se na-glasa, da taka rešitev sedanjega provizorija bi bila zopet le — provizorij za razmeroma kratek Čas. To misel danes potrjuje tuđi neki večji dunaj-ski list, ki pravi, da se smatra že zdaj to prihodnje ministrstvo le za začasno in — prehodno. Ko se snide jeseni državni zbor, se bodo pogaja-nja nadaljevala v svrho sestave par-lamentarnega ministrstva. Uradniški kabinet se v visokih krogih smatra za — prešibek. da bi mogel prevzeti odgovornost za nove davčne zakone in razne tinančne operacije, ki bodo ena glavnih nalog v jesenskem zase-danju. Jugoslovanski klub še ni po-vsem določil svojega stali š č a nasproti tak em u uradniške-mu kabinetu. — v kolikor ni to od-visno od proglašenega načelnega stališča nasproti vsaki avstrijski vladi. Ali bo potreba, da svoje stali-šče naznani in povsem določno označi, to gotovo tuđi stori. Ako opusti to — bodo govorila pač dejanja. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je danes sporočil mi-nistrskernu predsedniku včerajšnje sklepe parlamentarne komisije. Intrige. Polagoma opažamo, da so gotovi krogi pridno na delu, kako bi brezuspešili, oziroma vsaj čim najbolj otežkočili enotno jugoslovansko narodno politiko v monarhiji. Zdi se jim, da je v to svrho najbolje pokazati zlasti zunanjemu svetu, da si sami nismo edini, da deklaracija ni-kakor ni izraz enotne volje našega naroda, temveč da se v narodu dviga proti nj ej odpor. Ćela ta metoda ni preveč originalna in reci smemo že danes, da je intriga tuđi vrlo nespretno prirejena. Aranžerji si pokvarijo efekt že naprej, ker ne morejo zatajiti svoje prevelike vneme in prepričujejo svet s preveč vsiljivimi besedami. Nazorno snio to videli na ptuj-skem slučaju. Med Jugoslovani v Cislajtaniji vlada glede narodne politike taka trdna složnost, da ni najti niti špranjice, kamor bi se moglo zastaviti dleto razpora. Zato so se intriganti spomnili, da je bila ustanovljena pod vodstvom ptujskega župana Orniga »stranka« — ako se srne abonentom in čitateljem malega zakomega listića nadeti to irne —, ki je pod geslom zvestobe do štajerske dežele (! od slovenskega človeka zahtevajo vsako zvestobo, le ona do lastnega naroda je prepovedana), gojila r>zvestobo« slovenskega kmeta iz ptujske okolice do ptujskih trgovcev. Te »štajercijanske stranke«, ki ni imela nikdar niti toliko notranje sile. da bi si bila ustanovila le najprimi-tivnejšo organizacijo in na katero je svet izven pomerija ptujskega mesta že skoro pozabil, so se spomnili, ko so iskali ljudi, s pomoČjo katerih bi bilo mogoče uprizoriti »slovenski protest« proti politiki jugoslovanske deklaracije. Tako je prišlo do zna-nega »shoda« v Ptuju in da one famozne resolucije, v kateri protestira peščica ptujskih renegatov v imenu stotisočev Šlovencev proti jugoslovanski deklaraciji. Do tu je ćela stvar za vsakega poznavalca razmer le raznosajen »spas«; toda kar se )e zgodilo naprej, nam je dokazalo, da gre za resnejšo afero. Vladni c. kr. korespondenčni urad je raztrobil sleparsko ptujsko izjavo v ves svet, razgnal jo je po inozemskem časo-pisju kot važno manifestacijo in brezvestnost uprizoriteljev te laži- LISTEK. Revež. Manica Komanova. Takole koncem oktobra je bilo, a vendar se je že oglašala burja tako brezobzirno, da nas je nošteno pre-tresaval mraz, ko smo čepel: tam za drvarnico, obrezavali repo in jo rne-tali skozi okno, ki je stalo tik zemlje, od tam pa se je trkljala po napeljanih deskah v globoKo klet »Miha, hiti in nikar samo ne zijaj okrog,« je prigairala pastirja de-kla Meta. »I, ko me pa tako zebe.« »Će boš posropal, te bo še bolj. Čim bolj boš hitel, tem preje boš na gorkem. Zdaj moramo biti kar prid-ni. Vsi Sveti so pred durmi, repe imamo pa še veliko na njivi. Lahko zapade sneg, patern bo sele mraz,« »Kdor po Vseh svetih repo obre-zuje, ta si prste oblizuje,« modmje teta Soela. »Oblizuje jih ne, ker so preveč prsteni, ampak piha vanJct ugovar-ja hlapec Uašper. Zdajci se začuje doli pod klan- j cem votel, zategnjen vrisk, sprem-ljan od otročjega smeha. »Kurent gre, Kurent,« reče pastir »Blagor norcem,« pristavi Ga-šper. Medtem je bil Kurent že na vrhu in zavil okrog sosedove hiše naravnost proti nam, obkrožen od ko-pice otrok. ki so kričali vanj kakor srake. Smešno je bilo videti tega. nekaj nad trideset let starega čudaka. Klobuk mu je bil krog in krog obdan s petelinjim in kurjim perjem, izza pasa in iz vseh žepov pa so mu štrlele raznobojne poljske cvetlice. Ko je prišel do nas, je vzel iz žepa male orglice. »Kurent, pojdi nam pomagat,« Je zaklical pastir. »Ne grem.« je odgovori! kratko. »I no, Kurent, pa bi poČenil nekoliko k nam,« ga je nagovarjal Ga-šper. »Se nič ne menim z vami!« Nesel je orglice k ustom in za-igral veselo poskočnico ter odšel dalje po vaši, otroci pa, kaj pa da vsi za njim. »Kako mu ]e dobro,« vzdihne pastir. »Saj pravim, blagor norcem,« ponavlja Onšpcr. Tam na vaši se je pa iznova začu! glasen juhu - hu - hu . . . Kurent — to ime so mu dali po-redni vaščani, njegovo krstno ime mu je bilo Jernej — ni bil vedno tako revše, kakor si ga predstavljate iz pravkar opisanega prizora. Bil je najstarejši sin vaškega mli-narja, močan in nekdaj zelo pameten in priden fant. Ker je bil čednega obraza, so dekleta kaj rada, takole na skrivaj, poškilila za njim, toda Jernej se je kaj malo brigal žanje. Le z eno sta si bila dobra in ta je bila Merkuševa Katra. edina hči že davno umrlega polzemljaka Mer-kuša, ki je zapustil vso svojo imovino Katri, ki je bila tedaj še mlado dekletce. Zveza med Katro in Jerne-jem je bila tuđi očetu Mlinarju zelo po godu in vaška potovka, ki se ni zmotila nikoli, je trdila z vso goto-vostjo, da ne bo dolgo, ko bo Mlinar-jev Jernej zagospodaril na Merku-Sevini. Zalibog. zavrtilo se je drugače. Tišti čas je začel zahajati v Merku-ševo hišo neki, do sedaj popoinoma tuj človek. Po obleki in vedenju so-diti, je bil bržkotne iz bližnjega mesta. Postave je bil vitke ia obraz mu | je krasila svetlorujava, na kratko pristrižena brada. Sosedje so začeli vleči Katro skozi zobe in se čudili Jerneju, da se ne gane nad »Šlibarjem«, tako nam-reč so ga imenovali, ker mu nišo ve-deli pravega imena. »Za Katro mu ni, posestvo, to mu diši. Ampak z dolgo suknjo in s kravato pod vratom ne bo oral in s svojimi mehkimi rokami ne bo kidal gnoja. Ce bo res vzel Katro, bo posestvo takoj prodal, sam pa popihal kdove kam. Morda je pa še oženjen. No, Katra bo doživela še čudne čaše. Prav ji je!^ Tako so besedovaii sosedje in se hudovali na Katro in Šlibarja. Neko jutro je počila po vaši pre-tresljiva novica. Stari Blaž in njegov sin, ki sta se peljala zjutraj zgodaj na semenj. sta našla ob poti, ki drži od Merkuša tja čez travnike, Mlinar-jevega Jerneja, pobitega skoro do smrti. Takoj sta obmila konja, naložila Jerneja vsega krvavega na voz in ga še nezavestnega pripeljafa domov k Mlinarju. Tedaj pa so zagnali (^orčeni sosedje velikanski hrup: »Šlibar ga je, prav Slibar in nihče drugi!« Začele so se obširne preiskave. šlibarja so aretirali, toda* ali mord^ res ni bil kriv, ali se je znal tako iz-vrstno zagovarjati, natančnih doka-zov pa ni bilo, so ga kmalu potem zopet izpustili, v veliko nevoljo va-sčanov. Vkljub temu pa Šlibar vse-eno ni imel sreče. Se tisto leto je baje neko temno noč zašel v Savo in utonil. Jernej je pa ležal in se zdravi? dva dolga meseca, Zdravnik je iz> javil, da sta mu zadana po glavi dva težka udarca z železnim drogom, vsled česar so se mu pretresli mo-žgani. Krepka in močna narava je slednjič zmagala. Jernej je ozdravil, toda samo telesno. Vsled silnih udar-cev so trpeli možgani. se mu je omračil um in nekdaj tako razumen, pameten in vesel fant, je postal — blažen. Sicer se je zdelo. da se mu vča-sih vračajo čisto jasni trenutki v dušo in tedaj je postajal otožen in mol-čeč ter se vedno lotil kakega deia. Pa to ni trajalo nikoli dolgo. Stara bolezen se je kmalu oglasila in ne-srečni Jernej je zbežal po vaši, vri* skal in igral na orglice, v veliko vtt* selje otrocim, ki so ga ob takih prt-likah vsega ovenčali z rožan^ in drugo ropotijo. (Dalje prttio4iy!&) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD«, dM 9 avgnsta 1917. 181. Sfev. igre se ni ustavila niti pred vhodom v vlaćarjevo palačo: prevarili so ka-binetno pišamo, da je poslala ljudem a ia Linhart zahvalni In pohval-m telegram. Štajerski poskus se je končal nad vse klavrno. Resnejša pa je akcija, ki jo snujejo isti avtorji v Bosni in Hercegovini. Tu so si zasigurali spretnejše pomagače, madžarske politike, ki so drugače priučeni intri-ganstvu kakor dunajski siromaki. Priznajmo tuđi, da je teren tam doli v Ercegbosni ugodnejši. Tam živi okrog 600.000 našega naroda, ki iz-poveduje muslimansko vero ter se čuti v prvi vrsti le muslimana. Ko sta voditelja bosanskih Srbov in Hr-vatov, Dimović in Sunarić, v konfe-rencah z Jugoslovanskim klubom ugotovila, da je dunajska deklaracija edini spas tuđi za nesrečno našo Bosno in Hercegovino in se je ves zavedni narod doma brez razlike po-litičnega prepričanja z oduševljenjem pridružil deklaracijski politiku so od-šli politični podpihovalci brzo na delo — k Muslimanom. Prvi uspeh so dosegli že takrat, ko so preprečili, da se muslimanski prvaki nišo od-zvali vabilu Jugoslovanskega kluba. S tem se pa nišo zadovoljili. Izrab-ljajoč nasprotstva med muslimanskim in kršćanskim deiom našega naroda v Bosni, so podpihovali lju-bosumnost in koniesijonaJni separa-tizem starejših muslimanskih prva-kov, češ, muslimanski element bo v avtonomni Bosni mnogo bolje zava-rovan, kakor pa v jugoslovanski državi, njegova politična in gospodarska veljava bo v deželi, kjer tvori tretjino prebivalstva in uživa posebne privilegije kot podpornik režima popolnoma druga, kakor pa v državi, kjer bi štel le eno desetino. S takimi in enakimi argumenti se je skovala intriga, ki kulminira v skle-pu muslimanskih prvakov. da gredo v Pešto in na Dunaj, vladama in ce-sarju povedat, da so proti jugoslo-vauski zdmžitvi in za avtonomijo Bosne in Hercegovine. 2al, da muslimanski pr\raki nišo spoznali, da so le žrtev tistega sistema, ki zavedajoč se svojega obup-nega položaja, išče z obljubami in zlatimi — v oblake zidanimi! — gradovi In groŽnjami zbrati vse sile proti nevzdržno napredujoči narodni ideji. Muslimanski oficijelni voditelji bodo morda prepozno spoznali, da nišo služili sebi, temveč d r u -g i m. K srečf je mlajša muslimanska inteligenca preudarnejša; ona spo-znava, da konfesionalni interesi ne morejo in ne smejo zatlačiti narodnih, zaveda se, da bo svobodna država, v kateri bo narod sam svoj gospodar, naiboljša zaščitnica tuđi ver-ske svoboće. Tuđi bosanska intriga bo odletela ob kameniti konsekvent-nosti naše politike — sotrudnike pa bo bolela glava. Tretja velika intriga se igra na Hrvatskem. Tam nastupa v saboru pod krinko »hrvatskega« radikalizma frankovska skupina, ki porabi vsako priliko, da denuncira politiko ujedinjenja kot držayi nevarno. Kakor so razni govorniki Starčevićanske stranke in koalicije, zlasti posl. Vilder, dokazali, stoji frankovska stranka v jako intimnih odnošajih z madžarskimi krogi v Budimpešti in je danes po svojih v o d i t e 1 j i h (radi priznavamo, da je tuđi med frankovci poštenih ljudi) prava eks-ponentinja vseh nasprotnikov naše deklaracije. Njena glavna naloga jef onemogočiti, da se sabor zedini v nacijonalnem ozlru tako, kakor so se zedinili jugoslovanski zastopniki iz Cislitvanske. Ob priliki bodemo Še podrobnejše govorili o metodah, ki se jih poslužuje in o njih doseda-njih uspehih. Eno pa smemo že da-nes ugotoviti: ogromna većina hr-vatskega sabora je y svojem srcu povsem na naši strani in ko so Star-čevićanci in disidenti proglašali du-najsko deklaracijo za svojo, jim ni navdušeno pritrjeval le ves narod, temveč rudi vsi tišti, ki dar.es oprav-ljsjo odgovorno, težko, pa veleza-sluino delo, delo polno samozataje-vanja: ohraniti Hrvatski in vsem nam parlamentarno tribuno, ki je v zmislu deklaracije predestinirana, da se na njej odigrajo morda še ve-lehistorični prizori. Tuđi zagrebška tatriga se bo ponesrečila. Za trenutek smo dvignili zastor ter pogledali v delavnlco, v kateri se baje pripravljajo veliki nacrti pravičnosti za zadovoljno in svobodno sožitje narodov v monarhiji. Videli smo kovače pri delu — kujejo, prid-no kujejo tanke, fine verige, ki naj bi zadržale naš korak, nas podrle k tlom — ko korakamo solneu na-sprotu -Petit Pariš i en« poroča, da je mor-nariško ministrstvo ustanovilo v Toulonu solo za podmorsko plovbo, kjer imajo oficirji in moštvo dopol-niti svoje izvežbanje za podmorsko službo. Ustanovljen je tuđi odbor, ki se bo bavil z vsemi načelnimi vpra-sanji glede podmorskih Čolnov in uporabo istih ter z nacrti in iznajd-bami. Potopljene fadje. BeroJto, 6. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad pnjavlja izkaz o izgu-bah na ladjah sovražnih držav v 3. vojnem letu. Po tem Ukazu je izgubila ententa od 2. avgusta 1916 do 1. avgusta 1917 po delovanju podmorskih čolnov, min, nemških vojnih la-dij ali iz drugih vojnih vzrokov 286.000 ton. Bolgarska in mirovao vprašanje, Sofija* 7. avgusta. (Kor. urad.) Ministrski predsednik ćr. Radosla-vov je dal zastopnikom ikajšnjega časopisja sledeče pojasnilo: Naie narodno edinstvo je zagotovljeno po pogodbah, ki jih ščirljo naši zavezni-ki kot sveto in nedotakljivo stvar. Početje neodgovornih oseb ne bo v nobenem oziru moglo škodovati na-§emu delu. Mirovna formula glede aneksij ne pomeni utcsnitve pravic Bolgarske na posest osvobojenega ozemlja. Naši zavezniki so nam dali formalna zagotovila. Progres dc L} on*^ poroča iz New-yorka: Po nekem vladnem poročilu iz VVashingtona je vzetih v vojaško službo doslej 809.743 mož. Nadalje s- nahaja 40.000 mož v taborišču Blattburghu, da se izvežbajo za ofi-cirje. Dne 1. septembra bo vpokli-canih nadaljnjih 687.000 mož, nekaj mesecev pozneje ropet 500.000 mož, tako, da bo arniada Zjedinjenih dr-žav 1. januarja 1918. Stela dva mili-jona bojevnikov. London, 8. avgusta. »Daily Te-legraph,< poroča iz Ne\v Yorka: Od 1. aprila 1917 služi že 1 J50.000 ame-riških državijanov prostovoljno v ar-madah zaveznikov. Izmed 48 držav Unije jih ima 21 že zbranih svoje vojaštvo za novo ameriško armado. Haag, S. avgusta. ^Dailv Tele-graphcc javlja: V Zedinjenih državah se je zglasilo nad 107.000 prosto-voljccv. Trankobrođ, 8. avgusta. V Parizu je uradno napovedano dnigo ameriško svobodnostno vojno poso-jilo v znesku treh milijard dolarjcv za dan 15. novembra. Vojni kredit Brazilije. Pariz, 6. avgusta. >Jemps« javlja iz Rio de Janeira, da je predložen braziljskemu kongresu predlog, naj dovoli 250 milijonov frankov vojnega kredita. Politične veiti. = Poslanec dr. Verstovšek o jugoslovanskem vprašanju. Na sho-du v Mozirju dne 6. t. m. je poslanec dr. Verstovšek iziavil, da morejo Jugoslovani vstopiti v vlado, samo če ta s p r e jm e v svoj program deklaracijo z dne 30. maja in p r e -vzame jamstvo za vresničenje jugoslovanskih zahtev. Jugoslovani so trdno prepričani, da se mora zgoditi na jugu Avstnje preuredba v zmislu njihove deklaracije In ne zapuste svojega stalisča. Jugoslovanom je na tem, ustvariti na jugu monarhije trdno državno t e 1 o, ki bi bilo v prihodnje nepri -stopno vsem aspiracijam od zunaj, Močna habsburška država more nastati samo, če se združijo vse ji;go-slovanske pokrajine, da po.stanejo trdnjava uzadovoljenih lugoslovan-skih narodov. Vsaka druga preuredba Avstnje bi le provzroćMa nove zmešnjave in težave. Vlada, ki bi hotela preurediti Avstrijo in pri tem ohraniti deželne meje, bi bilo treba kot škodljivki državnih inreresov najodločneje nasproto-v a t i. = Vseneraci in preustroj države. V Gradcu so imeli te dni štajerski Vsenemci shod. na katerein so po svoje preurejevali državo. Cilavni referent neki profssor Zeidler je po-stavil sledetl nemški minimalni program: »pošteno nemSko avtonomi-jo« (bogve kaj je to?), uvedbo uem-škega jezika kot državnega jezika v uradih in na visokih šolah. najožje združenjc z Nemčijo, s katero se naj sklene voiaSka konvencija ter trgovinska in carinska zveza. Vsenemci so na tem shodu tudi huđo ropotali proti Nationalverbandu ter sprejeli rezolucijo, ki očita nemškonacijonal-nim poslancem, da ne zastapajo narodnih, temveč le svoje osebne, privatne interese. = Za katoliiki narodnostni program se ogrevajo dunajski Kršćanski socijalci. Njihova oficijelna ko-respondenca »Austria« predlaga. naj se ustanovi v parlamentu zveza ka-toliških (= klerikalnih) poslancev, kl naj skupno sestavijo projrram. po katerem bi se dal razrešiti avstrijski nacijonalni problem. Na te vabe se pać ne bo nikdo vsedel, narodnostno vpra5anje se ne da ratrešftl na kon-fesijonaini podla*! In predloa; dunaj-skih kršćanskih socijalcev je le po-skus, ali bi se ne dala razbiti đosc-danja solidarnost slovanskfh dele« gacij. ^ Delarako gfbtoie v Pragi. Praga, 8. avgusta. Včeraj so se začeli gibati delavcl. Poglavituo za- ; htevajo zboljšanje v preskrbi hrane. ! DelavsU samikl ao Dovabili vse ' češke stranke, naj se udeieze te ak-cge> ki ima tri ciiie: 1.) Boj proti iz-valaaju žlvtl i* češke. 2.) Boljla preakrba hrane deUvceoi. 3.) Pro-viročitev miru. Poslanci so bili včeraj pri namestniku in pojdejo na Dunaj posredovat pri ministru za prehrano generalu Hdferju. » Orol Cseraai ▼ Berolai«. Pri-hodnjl teden se poda zunanji minister grof Czernin v Berolin, kjer se bodo nadaljevale konference o političnem položaju, zlasti pa o poljskem vprašanju. = Prometna pogajanfa med cen. tralaimi državamL D u n a j. 8. avgusta. (Kor. ur.) Vlade Avstro-Ogr-»kef Nemčije, Bolgarije In Turčije so sklenile začeti pogajanja glede prometa na železnicah v ten državah. Ta pogajanja se začno 9. t. m. na Dunaju. = Jugoslovanska misel v br-vatskem saboru. Strašna razburje-nost divja po madžarskem iasopisju; provzroćila so jo izvajanja tekom inuemnitetne debate. -Budapesti Hirlap* besni radi zahteve po f i -nančni samostojnosti in gospodarski neodvisnos ti Hrvatske in se ne ni'jre načuditi, kako je bilo mogočs i»r!tS na dan s takimi zahtevanu v hrvatskem saboru, to je v e n i ' z m e d avto-nomnih legislativni'n kor-poracij ogrske krone (tčr-vennvlioso testulet, to je ime za av-tonomne komitatske kongregacije) in nikogar ni bilo. ki bi ugovarjal tem zahtevanu Clankar pravi, da doslej te zahteve šc nikdar nišo bile v saboru izrečene tako odkrlto in kategorično. Največja madžarska napaka v hrvatski politiki se vidi člankarju v tem, da so se madžarski driavniki tako točno in vestno (!) držali nagodbe od leta 1868., na nišo nikdar vplivali na notranje hrvatske zadeve (!) Madžarski državniki so napravili po nagodbi ljudsko izobrazbo za avtonomno zadevo Hrvatske in so se pretirano rigorozno držali te določbe. Posledica je. da je na kulturni razvitek Hrvatske vplival kdor je hotel, Avstrija, Srbija, Rusija, samo ne Madžarska, s katero je Hrvatska združena z najožjimi vezml interesne in državnopravne skupno-sti. Nikdo se ne briga za to, da bi se madžarski kulturi zagotovilo vodstvo v Hrvatski (!), V Hrvatski se podučuje zgodovina čisto drugače (verjainemo! op. ur.)f kakor pri Madžarih in nikogar ni, ki bi ugovarjal. Madžarski jezik ni učni predmet in madžarska vlada se ne brijfa, kake knjige Čitaj hrvatsko občin-stvo (!) in kake ideje sprejema iz svojega časopisja in literature (!). Za Hrvatsko se nismo brigali, kakor da bi nas ločil od nje ocean In ne samo Drava. Samo tako je mogla triumfi-rati jugoslovanska ideja, ki ima za cilje veliko jugoslovansko državo. Ne varajmo se, češ. jugoslovanska država je samo sen. Res je danes še sen, ali sen milijonov v jugoslovanskih narodih. Prvi korak k uresniče-niu je v saboru zahtevani trijalizem. — Tako se srdijo Madžari. Pri Ju-goslovanih morajo madžarske eksplikacije vzbuditi lc nasmeh, ziasti pa poudarek »madžarske kulture«, ki naj bi zajela hrvatski narod. = Oblavlienie bančnih izkazov. Poročevalec proračunskega odseka poslanec pl. Kraft omenja v svojem porocilu o delovanju komisije za kontrolo državnih dolgov tudi sodelovanje avstro - o^rske banke pri kritju vojnih stroškov, in si-cer z besedami, »da je dolg pri avstro - ojrrski banki većinorna pokrit z novo izdajo bankovcev, o Katerih višinf pa ?e danes nič ne vć, ker ni banćnih izkazov.« Kako šokdljivo se je to iskazalo za državni kredit, iz-haja iz tega, da se v merodajnih fi-nan^nih krogih množina v promet danih hankovcev časih precenjuje. Ce pa opazimo, da je iz tepa Maga nastalo preplavljenje prometa z ban-kovci, kar je eden glavnih vzrokov, da je denar Izgubil na vrednosti in pri veđno večjem zmanjšaniu Ma-govnih zalog dražilno vplivajoča okoliščina. potem moramo obžalova-tl. da se ni posrečilo z vojnimi poso-jili, davki in daiatvami ter finančnimi operacijami drugega značaja zmanj-šati množino v promet danih bankovcev tako. kakor bi bilo primerno dalekovidni bančni politiki. = »Mir hoćemo.« Praški listi poročajo: Pred praSkim divizijskim sodiičcm je stalo te dni šest tirolskih cesarskih lovcev, toženih zaradi motenja javnega miru in reda, Na-stopivši vojaško službo v BeneŠovu, so se dali skupno slikati. Sredi skupine je bila postavljena tabla z napisom »Mir hoćemo!« Po tej sliki so si dali napraviti razglednice, ki so jih razpoclali znancem. Vojno sodi-sce jih je oprostilo, češ, da nišo imeli slabega nament. nego so dali le izraza svojemu h repe ne nju po domu. Tudi ne zahteva ta napis miru za vsako ceno, ali nečasten mir, sicer pa se je o mirovnih pri zađe vanjih govorilo tudi že na najvlšjem mestn iatio fijib govori 90 vatfc cerkvalk -- Iz lece v boloišnico. »Narodni Politika« poroča: Iz jotniike bolnlš-nice kaznilnice Karlau na Štajer-skem so bili izpuščeni pomiloščeni Jugoslovani Oskarja Tartaglia, urednik »Zastave«; Niko Bartulović, urednik »Slobode^; učitelj Ante Far-čič in deželni poslanec Srzetić v jako slabem stanju- Vsled nezadostne hrane nišo mogli^ hoditi in so bili spravljeni v bolnisnico. Hrana v kaz-nilnici je bila jako revna in kasnjen-cf so si Jo smeli mesečno iz svojih sredstev zboljSati samo za tri krone; pošiljati vjernikom žlvila do julija sploh ni bilo dovoljeno. Tudi marsi-kateri amnestiranci Iz Terezina so se vrnili domov v jako slabem stanju. Tako je gostilničarja Jaryja iz Kra-Ijevskega dvorca, ki naj bi bil zaradi veleizdaje sedel dvanajst let. došla amnestija v bolnišnici; nalezel je v bivših kasematah trdnjave težko bo-lezen. Še bolj tragična je usoda Ma-lorusa Karpinka v Mollcrsdorfu, ki so mu v januarju no^e zmramile. Oglasi 1 se je večkrat, da je bolan, a zdravnik ni bolezni priznal; ko je vendar dosegfel sprejetje v bolnisnico, je bilo prepozno. Poslan je bil v garnizijsko bolnisnico na Dunaju, kjer so mu levo nogo nad kolenom odrezali. = Kancler — podpolkovnik. Berolin, 7. avgusta. Kor. urad.) Uržavni kancler dr. Michaelis, stot-nik v rezervi, je imenovan za pod-polkovnika s pravico, da srne nositi uniformo in je uvrščen med oficine a la suite. — Proti novi mirovni ponudbl. »*Tu^rlk!ic Rundschau« javlja Ni>l" manj Kakor 78 profesorjev in docen-tov vseučilisča v Bonnu je podpisalo sledečo izjavo: Podpisani učitelji vseućilišča v Bonnu se čutijo primorane izjavit!: Ker je bila naša rtii-rovna ponudba odklonjena in so na zadnjo manifestacijo državnega zbora odgovorili angleški državniki s pozivom, naj se umaknejo naše čs:e za levi breg Rene, smatramo vsako daljnjo mirovno ponudbo z nem^ke strani za škodljivo. Obsojamo. če dela kaka politična stranka svoje zunanjepolitično stališče odvisno od notranje - političnih koncesij. = GrškI prestolni govor. Iz A ten poročajo: Za otvorite v stare zbornice je sestavil Venizelos prestolni govor, ki proglasa kot grški program zvestobo napram Srbiji in udeležbo na vojni ob strani entente. = Za določitev vo$nin ciijev. Bern, 8. avgusta. (Kor. ur.) »Ber-liner Tagblatt« javlja iz Stokliolma: Kerenskij želi, naj konferenca entente določi vojne cilje brez aneksi] in odškodnin. Ta konferenca za revizijo vojnih ciijev bo koncem avgusta v Londonu. ~- Enoten denar za eotento B 3 r o 1 i n, 6. avgusta. y Lokalanzei-£*cr< javlja: Pariški finančnik Citroen predlaga v »Petit Parisieni«*, naj se za entento ustanovi enoten denar. Veliko važnost prij-suje ui«:Ii ustanovitvi mednarodne oanke. Iz-vrSitev teh nasvetov se naj poven Aiigicški. = Poljski socijalisti v Stok-hoimu. Stokholm, 7. avgusta. [K. ur.) Nizozemsko-skandinavski odbor je 26. juiija sprejel poslanca Daszynskega kot zastopnika poljske socijalistične stranke v Galiciji in v Šleziji.Daszynski je prcdložil spomenico, v kateri pravi, da delegatje poljske socijalfstične stranke v Var-šavi ne morejo priti v Stokholm, ker jirn nemška okupacijska oblast ne da potnih listov. Obrazloživši položaj in prelekiost 25 miiijonov broječega poljske^a naroda, pravi spomenica, da zahtevajo Poljaki kot uspeh seda-nje vojne svobodno in neodvisno FJoljsko. = Odposlanci ruske^a voiaške-ga hi delavskega sveta v Rimu. Neue Ziir. Ztg.^ poroča z italijanske meje: V Rim doš!i cdposlanci voja-škega in delavskega sveta se poga-jajo z oficijelnimi kakor tudi z vojni prijaznfmi socijalisti. Odrebc policije, ki se je bala denunstracij oficijelnih socijalistov, so se izkazale za nepotrebne. Odposlanci so poudar-jali v pogovorih izrecno, da je sepa-raten mir med Rusijo In osrednjimi državami izkliučen. se Amer kansko vojno gospodarstvo. Prekomorska trgovina Združenih držav je v zadnjem letu miru znaSala 8.953 milijonov dolarjev. Združene države se znale evropsko vojno sijajno izkoristiti. Pomagajo za dobre obresti tudi drugim. Ameriški finančni minister Mac Ado poroča, da je zad-njič tekom 14 dni dovolil Angliji 150, Franciji 100, Italiji 50, Rusiji 100 in Rom uniji 20 milijonov dolarjev poso-jila ta nabavo vojnega materijala v Ameriki. Prvega vojnega posojila, ki so ga zasc najele Združene države v znefku 3000 milijonov dolarjev, sploh ni več dobiti zadolžnic, drugo vojno posojilo bo od dano letos v avgustu, zopet 3.000 milijonov. A kake obresti bodo Združene države plačevale od teh vojnih posojii? Le 3 '/2 odstotka. Pri nas pa moramo plačevati 6 V2 odslotkav. Vesti iz primi Iml Županstvo občine Ren6«f točasno v Št. Vidu nad Ljubljano, z ozirom na razna vprašanja glede razdelitve de-narja, katerega je obeina prejela kot na račun odškodnine za koruzo in krompir, sporoča, da ta denar, katerega se strankam točasno razpošilja, je samo za tista zemljišča, koja se nahajajo v katastralni občini Renče. Oni obči-narji, kateri imajo svoja zemljišča v Bukovici, naj se tozadevno obrnejo na županstvo občine Vrtojba, sedaj na Verdu pri Vrhniki. V svrho, da se jim zamore odposlati denar, naj posestniki, oziroma zastopniki gospodarjev hiš št. 114, 134, 151, 188, 144, 219, 249, 349, 377, 289, 307, 178, v Renčah nadalje Frančiška Cotič, bivajoča v hiši št. 68, in Jernej Povodnik, stanujoč v hiši št. 363 v Renčah, naj sporoče svoje naslove. Smrt med fcegunci. V ljubljanski bolnišnici je umrla včeraj goriška pregnanka soproga kronberrkega nadučitelja Vilharja, gospa Karolina V i 1 h a r, doma iz Vel. Žabelj na Vi-pavskem. Pogreb se vrši jutri, dne 10. t. m. ob pol 2. popoldne iz mrt-vašnice ljubljanske bolniŠnice. 2000 beguncev pokopanih v Gmiindu. Pri zaključku hrvatske sole v begunskem taborišču v Ziers-dorfu je imel govor veleč. g. Ljubo-mir Nikolić, v katerem je rekel med drugim: »Tudi vidim vas, dragi otro-ci. v velikem številu. Ali kje so ostali vaši bratje, znanci In prijatelji? Smrtna kosa jih je pokosila v Gmiindu. Jaz sem priča vašega trpljenja, jaz sem videl in izkusil isto. Dva ti-soč sem jih pokopal jaz sam v Gmiin-du*- (kjer so bili poprej). Navzr>či po-vabljenci so plakali. Strašno je be-gunsko gorje... ISče se Ivan Lipičar iz Smartna pri Kojskem. Služil je na orožniški postaji'v Divači pred letom. Išče ga svak Mihael Humar, kateremu naj se oglasi, oziroma ako kdo kaj ve o njem, naj mu sporovi na naslov: Mihael Humar, c.w kr. strelski polk Št. 2, Ad-mont na Stajerskem. Kis je Ivan Lukša, najbrže iz tržaške okolice, kateremu je došla v c. in kr. reservno bolnisnico Št. 2 v Eggenberg v Gradec dopisnica iz ru-skega vjetništva. Piše mu neki Ivan Regent, vojni vjetnik, Batraki, sirabirska ^ubernija, sledeče: „Dragi prijatelj! 27. iebruvarja 1917. Sprejmi obilo srč-nih pozdravov. Sem vedno zdrav in isto upam od tebe. Ves čas sem na enem mestu in moram priznati, da ni slabega. Denarja imam, kolikor potre-bujem. Tukaj sem zidar na železniđ. Zidam mostove, škarpe in kar se po-trebuje. Hranimo se sami, stane 80 krajcarjev na dan, ostane še 40 kraj-carjev za tobak in druge stvari. Prosim te, ko priđeš domov, pozdravi Marijo in vso družino. Pozdrav znancem. Ostani zdrav, tvoj Ivan Regent." — Dopisnica je njegovim Ijudem na raz-polago. Dnevne vesti. — Zaroka v cesarski hišL Nad-vojvodinja H e d v i k a, hči nadvojvode Frana Salvatorja, se je zaročila z grofom Bernhardom Stolbergom, stot-nikom pri prvem tirolskem cesarsken? polku. — Vo}no odlikovanje. Profesor na mariborski gimnaziji in nadporoc-nik Ivan Leskovšek je odlikovan z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meci. — OdMkovanje. Ludvig IlerŠič je na srvernem bojišču odlikovan s srebrnim zaslužnim križeem s krono. — Težko ranjen in sicer sedaj že tretjič je bil 4. avgusta Ljubljan-čan, praporščak v rezervni Ciril Poni k v a r, ljubljenec svojih višjih io podložnih. Z bronasto hrabrostno svefinjo so odlikovani: orožni mojster 3. razreda Anton Špacapan, Hugon, Crnja, Štefan Pcršič, vsi 97. pešp. Nadalje: Fortunat Jerše, pešec 17. pešp., Mihael Koritnik, topničar p. 9.; lovec Mihael Pahor, lov. bat. 7.; četovodja Ivan Komel; pionirji Jakob Bele, Av-gust Florenin, Karei Furlan, Ivan Gra-dišnik, Alojzij Jeraj, Fran Kante, Josip Klavčar, Andrej Palčič, Josip Potnik, Ivan Razpor, Ivan Vetrnik, Ivan Viz-jak, Fran Žagar, Anton Župan, vsi pion. bat. II./3. — Operni večer v deželnem g!edali§6u se prične jutri v petek točno ob pol 9. uri zvečer. Spored koncerta: I. del: Leoncavallo: Prolog iz opere „Bajazzo", poje g. Robert Primo-žič. — Slovenske pesmi, poje gdč. Mira Korošec. — Mayerbeer: BDi-norah", romanca, poje g. Robert Pri-možič. — Zajc: Dvospev \z opere „Zrinjski", pojeta gdč. Mira Korošec in g. Robert Primožič. — Otfmor. — 11. del: Puccini: Romanca Iz opere „Tosca", poje g. Robert Primožič. — Saint-Saens: arija iz opere Samson in Dalila, poje ?dč. Mira Korošec. — cajkovski: arija iz opere »Pikov;; dama", poje g. Robert Primožič. — Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 9 avgusta 1917. 181. Stev. Čajkovski: arija „Tatjane" !z .Onjc-gina", poje gdči Mira Korošec. — Žajc: romanca iz opere „Zrinjski", poje g. Robert Prirnožič. — Vstopnice se dobivajo danes do 8. ure zvečer pri blagajni v deželnem gledališču in jutri v petek od 10. do 12. ure in od 4. do pol 9. ure zvečer. — Zbudimo C. M. podružnice! Velika večina C. M. podružnic širom slovenske domovine spi že 3 leta, častno izjemo delajo le tržaške podružnice, ki vkljub najtežavnejšim raz-;meram redno poslujejo. Zakaj bi ne bilo to mogoče drugod, kjer so gmotni 'in živijenski pogoji se dokaj ugod-nejši? Od vsakega podružnieneea odbora je gotovo doma še katera rodo-Jjubna oseba. Naj resi narodno čast s lem, da zbira člane, pobira članarino, pregleda nabiralnike, naroči za go-slilne in druge javne lokale računske listke. Glavna družba niti trenotek ni ,'prenehala s svojim narodnim reševal-nim delorn ter ima pri tem dokaj večje jstroške kot pred vojno. Kako naj 'vztraja in zmaguje brez vsestranske sopomoči zaupnikov in somišljenic! — Razpis ustanov za učence c. kr. višjega učnega zavoda za vinarstvo in sadjarstvo v Kloster- ^neuburgu. Z začetkom šolskega leta 1917/18 se podele na c. kr. \išjem cčnem zavodu za vinarstvo in sadjarstvo v Klciterneuburgu ustanove c. kr. poljedelskega ministrstva v letnem ^nesku po 500 K. Prosila za te ustanove imajo vložiti svoje prošnje s po-irebnimi prilogami do 25. septembra 2917 naravnost pri ravnateljstvu ime-^fovanega zavoda, kjer se dobe tuđi programi zavoda in natančnejši pogoji za spre;em. — Izplačevan'e vo'aških nasta-nitvenih prlstojbin se zopet prićne na mestnem magistratu v petek dne 17. avgusta 1917 v mestnem vojaškcm nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stan u j ej o v I. mestnem okraj n (Poljan-Ijanski okraj) in v I!, mestnem okraj u (Mestni trg. Stari trg, Karlovska in Dolenjska cesta) v petek dne 17. avgusta; za III. rnestni okraj (Trnovo in Gradišće do Franca Jožefa ceste) v soboto dne 18. avgusta; za ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklosičevo cesto v pone-deijek, dne 20. avgusta 1917; za IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v torek, dne 21. avgusta; Za Spodnjo Šiško in vse one. ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh v sredo, dne 22. avgusta. Uradne ure izpiačevaoja so od 3. do pol 6. ure popoludne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb. — Zaroka. Včeraj se je zaročil gospod Štefan Mencinger, trgovec v Vodmatu (Ljubljana) sedaj pri voja-kih, z gospico Anico O b 1 a k o v o, hčerko gostilničarja „pri Franceljnu" in posestnika gosp. Fran Oblaka iz Tržaške ceste v Ljubljani. Mladima zaročencema naše čestitke! — Tedenski izkaz o zdravstve-nem 3taniu mestne občine Jiubljan-$K© od 29. julija do 4. avgusta: no-vorojencev 15, umrlo 32 oseb, 16 do-naačinov, 16 tuicev. Vsled jetike ;e umrlo 9 oseb, med njimi 4 tujci. Na legarju je zbolelo 86 vojakov, na grizi 84 vojakov in 1 domačin na vratiti. Umri je v Cerknici gosp. Viktor Dolenc, c kr. davčni oficijal, na bolezni, katero si je nakopal na boji-šču. Cenjeni rodbini naše sožalje! Prašiča, 80 kg težkega, 600 K vrednega, ste vzeli iz hleva Tereziji Ule v Begunjan delavka Katarina Po-točnik in posestnikova žena Marija Vičič in ga pripeljali v družbi z 12-letnim sinom Vičičive v Cerknico. Doma so potem zaklali prašiča in pekli, da je bilo veselje. Orožniki so našli le še malo mesa, masti pa 24 kilogram ov. Našla se ja denarnica z malo vsoto. Kdor jo je izgubil, jo dobi na Strmem potu št. 6 pri Marjeti Kopačevi. Aprovizacija. — Razdel te* čebule na urad-niike karte. V petek, dne 10. avgusta bo mestna aprovizacija ljubljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajala na izkaznice uradniških sku-pin čebulo po 40 vin. kg. Določa se naslednji red: od 2. do 3. ure I. skupina, od 3. do pol 4. ure II. skupina, od pol 4. do 4. ure III. skupina, od 4. do pol 5. ure IV. skupina. Na vsako osebo odpade l 2 kg, nobena družina pa ne dobi več kot 5 kg čebula. Pripraviti je drobiž. -j- Izde ovanje žganja iz sada v svrho prodaje je prepovedano. Žga-nje se sme kuhati le iz takega sadja, ki je za vsako drugo porabo kot ži-vež neprimerno. V takih slučajih pa je treba prositi za posebno dovoljenje pri „Gemdse und Obststelle", Dunaj I. Plankengasse 4. -j- Prodaja sadnih konzerv iz letošnje letine je do nadaljne odredbe prepovedana. Razne stvari. * Roosevelt — letalec. Sin nek-danje^a jako znanega prezidenta ameriških Združenih držav Quentin Roosevelt, je vstopil kot letalec v armado in se je že odpravil na fran-cosko bojišče. * Gasiette. Zaradi pomanjkanja moških so na Wurtemberškem in sicer v občini Wann\vell ustanovili uniformirano žensko gasilno društvo. Tuđi v občini Reutlingen imajo žensko gasilno društvo, ki šteje 200 članov. * Brisalke iz papirja. Vojaški za-povednik za Berolin in provinco Brandenburg je prepovedal izdelo-vanje brisalk iz papirja. 2e prej je prepovedal gostilničarjem, dajati gostom take brisalke. Častiti gostje se bodo nafbrž brisali z rokavi. * Vojni oderuh. V Diiss^luorfu na Nemškem so zaprli komerciial-nega svetnika Schcndoriia zaradi vojnega oderuštva na škodo Rdeče-mu križu, a izpustili so ga zoDet iz preiskovalnega zapora proti kavciji d v e h milijonov kron. * Kako se Tisza pri volitvah zrnagoval. Bivši ogrski minister no-tranjih del, Josip Kristcffv je zdaj javno pojasnil, da je bivši minister-ski predsednik grof Tisza v letih 1906. do 1910. dobil iz Prometne banke v Budimpešti 31S.000 kron za volilne namene. Izdajatefj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasfntaa In tisk »Narodne tlskarae« Ha ftrez otrok. iiie pmtt % eno ali dvama sobama in kuhinjo, xa 15. t. m. alt 1. septemlirom 260^ Ponudbe pod „150 2303" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Uženka se sprejme takoj pri šiviiii Pavlini Rozman, Zatfika ulica 1, tn. 2626 PA««m»mmS* $t i5*e za dva diiaka« mUllUIUllJU w rodbini, pod stm- gin^ nadzorstvom. — Ponudbe pod „A. Af/ 2S79" na upravni§tvo .Slov. Naroda« Pisalni stroj amerik. sstema z v'dno pis-»vo, se proda: Ihisafska cesta S, 4hrorls6e lovo. Ravnotam se proda tuđi 5625 S garaitar (les) sa itteie. Miflka Dolenc roj. IteplC, javlja v svojem in v imenu svoje hčerke Nadlco, da je njun iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, gospod Uiltfor Đolenc L kr. MM oficijal, imejitelj zlatega In sr^meg« zmskilii^a MU* % krona m traku krabrcstM svetinje vsled bolezni, nakopane si na bojnern polju, danes ob 6. uri zjutraj preminul. CERKNICA, dne 8. avgusta 1917. 100 K nagrade onemu, kateri priskrbi stalni stranki (3 osebe) stanovanje, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in vsemi pritikiinami. — Pojasnila se dobe v upravn. rSlov. Naroda«. 2622 Izobražen trgovec sprejme 2a čas vojne lampa« aut« kot postovodja, blagajnik ali primerno. Kavcija na razpolago. — Prijazne ponudbe pod „Ma toli*« rthrim t€t*" na upravn. »Slov. Naroda«. 2h23 Blag^gničarka ki je vešča slov. in nemščme v govoru in pisavi, aatoi takoi trafno alatko. Istotam se sprejme tuđi prodafalka |t«p. a^roka In aćenka z lastno oskrbo Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „noitenost 1611M. Iftće se za notarltat na Mpođ. Sfsfers^em izorjen 2^20 koncipijeni PlaČa p-> dogovoru. Vstop takoj. Kje, pove unravni>tvo »Slov. Naroda«. Kot učenka teli TStopitl * proda|alao x ataaanlai aU maBalaktnmlai blagom dekllca, stara 14 let dovršila je prav dobro štiri razrede Stirirazredne ljudske Sole. Pokoje pove Ifan Meaofedec, kovatkl atolster, Cerknica pri Rake ka. 2612 Isea mm dobro abaoMran rsaEec. visoHc ali profesor za poduk dveh eksternistov ljubljanske reaike, drugo in ČetrtoSolec, kot domači učiteli na jup, za Solsko leto 1917/18. Pogoj prosto potovanie, stanovanje, hrana ter primerna plača Interesenti naj bla^ovolijo poslati ronuđb- na naslov: Jvllf Maselle, Eala, Dalnaella. 2619 Odda se lakoj alt kaanefe wet\n mnoiina js&c!&9 lesnega oglja« drv (metrov). iebule, suhih gob, suhega sadja in žeioelK itd. Franko po2ta:a Straia-Toslice. Cenjene ponudbe na Jos. Znrc. t>o*ta Dvor pri Žniembarkn, Dolenfsko. 2b 11 f9tlVU! ll^UIU vel ke š^atlice Diaia franeosko žgaoje :«S SllkaneCf cvim), črn in bel. Otročje nogavice (Patent), št. i 24 K. i: ?. 28 K šr. 3 32 K za duc. Razglednice ter vojne dopisnice dobavlja tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martineva casta ilov. 15. Hm debelo. 2452 Na drobno. i Va§ crema i morem kar najbolj vroče priporočati Že po kratki vporabi deluje na polt dobro, ter io napravi nežno in mehko. ) Pri tem pa nikakor nima navadnih ' nedostatkov drugih cremov, namreč ne masti in ne dela polti bleščeče, | Anale Stalmarova, članica 7.em. nem5k. p'edal. v Pragi. Iz deluje: Laboratoiif Hara, Praga-, Vriovice, Halek. al. 35, t«L 8443. i Veliki lonček 3 K, srednji K 1 50, za i poskušnjo 60 vin. — Pošilja se po t po5ti proti vpostatvi zneska z dodatkom 60 vinariev za porto. | Zaloga v Ljubljani: Lakarma 1 U. »L Trakocxy. 20^4-VI!. [ OIIBBMIOIES je z ozirom na sedanje čaše, ko je ljudstvo vseh jezi kov raztreseoo križem vseb avstrij^!-ih df*že1t gotOTO najbolf praktična belolnfca za TOjaho la civllitfo, ker vspbuie besedojak in kratke pogovore ¥ ioatfb jezikh: aoniibea, Hiailarakoaa, alovoa- aboaa, ooikoai, polfskoai la ItaU- Jaaakoab ONNIBUS-HOTES je ttsti pripomoček, s katerim se bo zamogel takoj vstkdo sporaiumeti i ljndmi gerojib jezikov. k tena K 1*20. >z Preprodajalci dobijo 25% popusta. Naroča se edioo-le pri tvrditi; J. STOKA, Trst, ulica Molino piccolo 19. Dva lepa konja ma vaako aalo wm^*mmi po 8 lat stara laia na praaaf aoilđar Sastali«i? Blatanlil, latra Cena po dogovoru. 26C8 MajhB3 vila ali tiska z vrtom )najtjubše z dvemi stanovanji) v Llablfaal ali blltofl okolici, sa kapi. Ponudbe pod „Mafbaa vila 2SSS« na uprav. »SI. Nar«. ProdaseRoinpletnfl postelja »amo malo časa iab!jena. 2624 Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. ffjsjB" Kani se dobro obranjena "W železna blagajna. Ponudbe pod ,, Blagajna 2600" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2600 lifffltMfff fillff mlt blifea x vrtom nnjnna uiia •• *$i£SF- Ponudbe pod Malhaa vila 2S7aa< na upravništvo »Slov. Naroda«. 2572 ChnAiinntii *« ]llt M novembar bama In kuhinjo. — Naslov pove upravništvo »S!ovenskej»a Naroda«. 2587 rnimiiiliftfift lrarlaaa ▼ šivanju, teli UmlM I Hrt P'1«««© sluibe pri boljši UUJ|flllllLilU rodbini ali v kaki trgovini. Ponudbe pod „sivllla/2602" na upravn. »Slovenskega Naroda«. 2602 Trgovski pomoćnik zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sa sprejme takoj pri Eonznmnem dndtvn v lipopi, kamor so oaslovfti tozadevne prošnja. 2580 Proda se okofl 12 vagonov g^^,, 20 cm debelega in čistega IIbCIMo Ccna po dogovoru Vprašanja nm Josipa Ranko, posostnik, Brdce it. 6« pošta Trnovo, na Notranjskom. 2592 Plnčilna nntnliaricc dobro izvežbana v kavarniški obrti, se tskof tprelmei Kavama „Central", fitefaat Mihoiić * L abljani, Sv Petra aaalp. Stefan Mencinger trgovec Anica Oblak jDOsesinif^ova h2i 3aročena. Ljubljana, dne 9. avgusta Wf?. Vojna iveza kranjskih konzosenih savodov In konxnmnlli dtaitev r. i. i o. z.y Ljubljana, Franca Joiela cesta 5 raspisuje s tem službo pisarniškega ravnatelja. R^flektanti, ki so povsem trgovsko izobraženi, naj pošljejo svoje oferte na predsedstvo do 15. avgusta t. 1. 26C4 -^ ČEBULA — ČE5EN <*~ Makovske - ogrske pokrajine velepriota kakovost. dobro doiorel, trpeien za daiske mesece oddaja in razpošllfa v vsakl množini od 100 kg dalje (prevoza prosto tndl liven Kranjske deiele) na trgovce, navode In bclnlce, ta!ioi ter v teka meseca avgcata po v prlmem postavuo ogrske vlade makstmtranlh cen, prosto Ljubljana, solidno Uclknlir. v vročah po 50 kg Iranko vreće, veletrgovina tv. A. Hartmanna nasl. Avg. Tomažič, Ljubljana. 2597 Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako množino franko vagon »5 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. I Srbetfco, izpušcaje i ■ odpravl kar najhitrejše „Dr. Fiescha originalno rujavo 3 ■ mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3*—, družinska 1863 H ^m porcija K 9-—. Dobiva se HB ■ v lekarni „pri ilatem jelenu'*, Marijin trg, Ljubljana. y Zaupno blago 1 V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh prlporola trgovino s posteljnim perirnn In puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg itev. 8 U»tanovl|en> 1866,________________Ustanovljena 1866, POZOBI Nereelna konknreaea prinasa na trg za nisko ceno napol ali nlč oćlseemo klago. Tega perla sa drie pogosto ostankl masa innesnaga, U xvlsn]e tato ter blstveao orlpomora, da sa razvij to UClnke la molit /UBERDER. VMLBE Bk Srbetico. pofenle. piipeko. lofenle kože. nsaie. pte, kožae bolezni tore. oletlioe io rane ozdravi hitro in sigurno iantarsko mazilo. Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče brinevo milo 4 K, Ger6 Sandor, lekarnar, Nagy KOrds 30.