IZDAJA ZA GORIŠKO II BEIE^IJO PRIMORSKI DHEVNIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE iŽL^HL- Stev- 83 (2079) SS8SS.tf5SL.UTK JUTRI OB 10.30 NA OPČINAH TRST, sobota 5. aprila 1952 Cena 20 lir PROTESTNA zborovanja in resolucije iz tržaških tovarn, iz mestnih predelov in okoliških vasi Nikdar več pod Italijo! To je naža volja! j^valni brzojavki ASIŽZ za STO maršalu Titu in centralnemu odboru AFŽ Jugoslavije - Predstavniki repentaborskega prebivalstva so naprosili prof. Zemljaka, naj izrazi Složnost maršalu Titu • Resolucija delavstva Tovarne strojev pri Sv. Andreju - Protestna zborovanja v Gerovljah, Badihi, Škednju in na glavnem sedežu OF JUr predsedniku ugoslovanske vlade MARŠALU TITU , BEOGRAD C*«* slovanske in iltttj e 12 cone A Trža- IL sc Vam, maršal vbMrim 1)0 j ugaslo- ^11» JT*®- "^'skreneje ti *« L a odločno stališč*, V DnSf rav2el' v našo obratnim z n..“®3Kanim špekuiaci-v ‘ n‘slm oiomijem, ki £*’*“ vseh antifašističnih CttiJa vam' - 1 Tržaskc*a o- Si v/tr^„ ^avliamo> da se !i0nu nrm , torile proti fa-voctitv,, ./^"'ormističn*. ^Drjvnnu ^ brat?tvo in ena- ^acir med na™di- z® tfc- bir. ,)0' » socializem, za Smrt Ušianu! Svobodo narodu! ‘ j^ii*S!sWna slovansko« ^Janška ženska Trst * Trst ’ ' aBrila 1952. zveza ^‘*a^Nemu mistične , ODBORU * 5SUDSS? ® •is«« BEOGRAD T«nsiovanske in »ta- Je w*e®IJa f0ne A Tržaške-(>«* ,-° ž*“»ra Jngoslavi-JL* »volim ?*">». ki ste jo itn«5 »volim K “Pero k, ste jo CS ® delovanjem pri Hajnških'festacijah vseh * ilJredor r°d0V proti *a" is,'0!' ,faii W «vi. ‘V om v Trstu in po *®u. ki se skuša w: Mvignitj Mojimi ’ *e bomo borile z tlS,b “lami. Svojo naj- ----------- ki« ' h b0mo posvetile »» f^bn.vi .nmo iztrgale tz-io ^.^!5tle“CSa vpil- movskega vodstva in o potrebni akciji, ki naj bi jo delavstvo s tem v zvezi začelo. Tako so mnogoštevilni delavci iz tovarne strojev pri Sv. Andreju zbrali in odobrili resolucijo, v kateri je rečeno, da je delodajalska stavka omogočila italijanski vladi začeti z velikim političnim in diplomatskim manevrom, s katerimi bi hotela doseči neke koncesije od angleške in ameriške vlade v coni A, «Delavci Tovarne strojev pri Sv. Andreju vidijo v tem pravo in neopravičljivo kršitev mirovne pogodbe z Italijo, kar bi v največji meri prizadelo delavske interese in interese vse. ga tržaškega prebivalstva. Ma. nifestacije. ki jih je priredila italijanska vlada v cilju izsiljevanja angleške in ameriške vlade, so bile popolnoma fašistične. Zaradi vsega tega smatrajo delavci Tovarne strojev, da pomenijo koncesije italijan. ski vladi hkrati koncesije neofašističnim silam. Zato zahtevajo, da ne pride do uresničenja teh poskusov, temveč da se spoštuje mirovna pogodba in ustanovi resnično svobodno in neodvisno Tržaško ozemlje. Sinoči so bila nad vse dobro obiskana protestna zborovanja na sedežu OF v Skednju in v Ul. Ruggero Manna. V Sked. nju ie obrazložil politični položaj tov. Rado Cilenšek, nakar je povzel besedo politični tajnik glavnega odbora OF tov. Franc Stoka. Sledila je živahna razprava, na kateri je tov. Lavrenčič poudaril potrebo enotnosti vseh Slovencev in med drugim vprašal: »Za- kaj Angleži nočejo dati Italijanom rajši Tripolisa, ki je bil že od leta 1911 v italijanskih rokah, to se pravi skoro deset let prej kot Trst?» Neki drugi tovariš pa je dejal, da predsednik britanske vlade Churchill najbolje pozna Italijo in italijansko vojsko in da se Judi, kako sedaj De Gasperiju popušča. VELIK USPEH LABURISTOV LONDON. 4. — Laburisti so danes dosegli veliko zmago pri upravnih volitvah v londonski grofiji. Pa tudi v drugih krajih so konservativci do. živeli tu pa tam poraz. V Lon- donu so laburisti dobili večino svetovalcev (kar imajo sicer nepretrgoma že 18 let), to. da do sedaj niso še nikoli dobili tako velike večine. Čeprav je pri teh volitvah šlo predvsem za izključno notranja in lokalna vprašanja, vendar pa bo izid teh volitev nedvomno vpkval na politiko konservativne stranke. V Londonu.so laburisti dobili 92 sedežev, konservativci 37. Laburisti so pridobili 27 sedežev v primeri s prejšnjim svetom. konservativci pa so jih izgubili 26. enega pa liberalci. ki nimajo sedaj nobenega svetovalca več. V Middlesex (kjer so imeli konservativci 67 sedežev m laburisti * samo 23). so konservativci vedno na prvem mesto, toda samo s 46 sedeži proti 41. V Northumber- landu so laburisti pridobili 14 sedežev, v Cumberlandu 3, v Eevonu 2. V Berkshire, kjer so bile volitve prvikrat, so dobili laburisti 20 sedežev. Volitve se bodo nadaljevale do srede. Med posameznimi okrožji sta London in Middlesex najbolj pomembni in izid volitev kaže tudi na politično razpoloženje volivcev. Med svetovalci, ki so bili izvoljeni v Londonu, je tudi Aneurin Bevan. Udeležba pri volitvah je bila bolj številna kakor običajno. Računajo, da se je volitev udeležilo vsaj 60 odst. volivcev. Pri volitvah leta 1949 so laburisti in konservativci dobili v Londonu vsak 64 sedežev, pozneje pa so laburisti u-speli dobiti večino. Izvoljen jq bil tudi en liberalec. Herbert Morrison je nocoj PO GOVORU MARŠALA TITA IN ODLOČNI MANIFESTACIJAH JUGOSLAVIJI Pomen londonske konference postaja vedno bolj omejen V Londonu predvidevajo, da bo konferenca dolga, da pa ne bo dala «nobenih posebnih rezultatov* - Foreign Office zanika, da bi hoteli izročiti Italiji upravo nad železnico, pošto in zdravstvom - Predstavniki ZVU obžalujejo sklicanje londonske konference? Vj4 * bfirt v napredne JvS v bratstva kTu.2* m*r v svetu* lCL%tV>a:ke iene' P° * nrJ! .roo nadaljevale ?rltan*. da bomo v, prlhor),-r“nl' zatrIe ,a- fMilln,. . svet« mir. Svobodo narodu! slov Antlfaj stiCna 7.» ,nsko ' italijanska k* zveza — Trst ‘Ul. V#, ' *prl!a 1952 šef <*raj ’ * * j. J«! i »o/. Jnt djlegactje v h'*<£tSl,"iskoeJ^mjak spre- Dei B Ten- Negacijo pre-»kočijo .. ntaborske občine. i„ žu»an toh„°dil repentabor. Cjn ie'r- Bizjak, ki je !u *$•; in 5U90s!°eanslce de. jli0nliw- junnJ zahval‘ -marša- ^Ja^nskijriVanski vladi in S "t po^oč inUZTl0m Za s0 „„ 171 odločen na-iavzeii do sovi- •I>I»~ ? tdezi 1''i “aujBMKi , lCe tri-, do9odki okol , 20. ninli n*ke izjave z Orl-. ttrc“ 1948. nato v razgovo- teženj italijanske So tieo i, v razgovo- Utl?ČU0 mwenjc N repentabor-K QffJo* n°~e nikoli več lj{0os!o»nnst ZaProsili, da bi 'ttj- u,o - ^ada še nada- L rese ““tocn°sijO branila V Poszbno ga Prebival- k ritn. ni- se Slovencev, * lili krtv,r d° danes Poit, U{T>eli ,n škode, ki so sejanje-, Pod fašističnim hS ozemlja, •C r‘l. ril . 3e delegatom kn, vleia n , ‘e jugoslovan-Iblh da helala vedno na “ interesi V bodoče i ^ fe slovenskega tftn ozemlju. »hn .. Adrian v raz- <■ *bi noč. Uro in *0 Uril, ’■* P°l> mhci „ il?''«ž'enda bi8 bi?ten se boče ? pr ,,lla “»»ja so- f '»Veli. ,Pravi cone A S 0>!0ll|nega 3a^u italijan. bni h1*3" Za nKA°n? na na' b °žsju0r°žilu b*lnsk® volit-Nul,. So Političnem o d2uni živahn0 j® A in Lln®ga *o,n3u Ralijan. N 11 a- Proti . ?ona na co-tr'stranski iz- Italijo! - So l ljg P Uči ji - to ie aj° *fra^<*rno )> 0 far tu. ki u°oslaviji in t V»« tako od- il «e poliuxXnamo sl°- C r°Zirui‘& Vnih *kuPi.n, i® z« odVjn°tno volil-jo,)?*** brJ*10 °brambo j-in dalijanski-izdajal- halfi?' ki na* J^rav > ten “Čm pri* velikih ‘t®*** po 0 ,on-? novem u kominfor- KAJ JE RESNICA PRI VIDAUJU IN SANTINU K0MM0HMUVSHU „0110" 29. lil, 1952: 1*0 IIA/410VOIIIU V H ASHIverosr. UnOOM' »M »KMHAim Tito je prodal cono A De Gasperiju in imperialistom KOMINFORMOVSKA „UMI A- 3. IV. 1952: IN UN V10LENT0 DISCORSO CONTRO f/lTAL!A. II dittatore di Belgrado rivendica Trieste e il T.L.T. Kot vidimo Iz pričujočih naslovov v dveh komlnformovsklb listih, so postali Icomlnformov-skl agenti rimskega imperializma zadnje čase zel« nerodni v svojih lažeh: kar ptlejo v Trstu ne velja za MUan ln Italijo, kar pa pišejo v Milanu in Ri- mu, ne velja v Trstu. Svetujemo Jim torej, naj se ravnajo po znanem trubadurskem geslu: •KAD LJUBIŠ, LJUBI SRET-NO, KAD LA2ES, LA2I SPRETNO!« V številki katoliškega časopisa, ki je znan kot glasilo fašističnega škofa Santina, objavlja «Vita nuovr« pismo tega škofa odgovornemu uredniku lista, v katerem pravi, da je »(Jugoslovanski radio cone B objavil pismo petih slovenskih duhovnikov te cone, ki naj hi ga bili naslovili na kardinala Speltaiana in z njim zanikali tisto, kar nobena oseba na svetu ne more zanikati* ln da izjavlja, «na najbolj odločen način, da Je tisto pismo lažno«. Objavljamo fotografijo zad- jj njega dela pisma petih slov««- f/S skib duhovnikov iz cone B z ' njihovimi originalnimi podpisi da bi se čitateljš lahko prepričati, koliko so Santimove trditve vredne. C« škof Santin misli, da J« tudi gornja fotografija lažna, mu lahko postrežemo z originalom. Kdor pa te ne verjame, naj gre osebno vprašat podpisane duhovnike, ki mn bodo o Santinu Še marsikaj in mnogo več povedali, kaj vse Je počenjal proti Slovencem In slovenskim duhovnikom Se posebej, kakor so napisali v pismu kardinalu Spellmanu, no dolrumentirati g Skof 3aatin, ki J preteklostjo po Italijo aplSal o oS nam godilo x ni primerna oistt, da 'o razmerah.« Vljudno. Ta« prosi posredujete ameriški vladi in smeri CCM-&4, S I dnevi je De Gasperi v lovu 7.a ‘ efektom izjavil, da želi mir in prijateljstvo in prav-co. Mi ne iščemo efektov, mi zahtevamo samo pravico«. Beograjski radijski komentator je govoril nocoj o pteanju nekaterih zahodnih listov, v prvi vreti «New York Timesa«, ki skuša dokazati, da je potrebno zadovoljiti neupravičene italijanske zahteve zaradi članstva Italije v atlantskem paktu. Komentator poudarja, da se ta korak Italije n g more plačati z jugoslovanskimi kraji. Upravičeno se je treba vprašati, s kakšno pravico se delajo kombinacije proti nam? Mar ni jasno, da take kombinacije prinesejo lahko samo škodo, a ne koristi? To najbolje dokazuje izkustvo v drugt svetovni vojni, ki kaže, da so se poskusi na račun nrč h narodov končali z neuspehom. V članku pod naslovom »Mo. skovrki makjavelizem« analizira beograjska »Borba« nocoj polit ko KP Italije do tržaškega vpraišanja, politiko, ki se prav nič ne razlikuje od stališča italijanskih imperialistov. »Borba« poudarja, da je KP1 prav na tržaškem vprašanju padla v prepad, iz katereva išče izhod skupno s preživelim fa. šizmorn. Medtem ko KPI po direktivah iz Moskve vodi isto politiko kot fašisti, Vatikan in italijanska iredenta, so radijske postaje sovjetskega bloka začele razširjati laži, da so se Ju-gostovani v Trstu povezali s fa. šisti in da Jugoslavija pod pritiskom prodaja interese tržaških Slovencev Angležem ir. Amerikancem, Medtem ko so se ^omintontiii-sti v Italiji povezali s faš:stj in iredentisti in na vse mogoče načine trudijo, da bi onemogočili izpolnitev upravičenih jugo-s’ovanskih zahtev — zaključuje «Borba« — obtožujejo nas, da smo izdali nacionalne interese in nam očitajo da sodelujemo s fašističnimi elementi v Trstu, s katerimi ravno oni sodelujejo. Nj znano, ali ie še kdo pre-j kosil rekord na tej dolgi ma. : kjavelstični diiikalni stezi, na | kateri so stoletja tekali največ-3i podleži«. B. B. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 4, —( Pod predsedstvom prof. dr. Siniša Stan. kuviča je bilo včeraj in danes v Ljubljani redno zasedanje akademskega sveta Jugoslavije. Udeležili so se ga; univ. prof, dr. Aleksander Belič in književnik Ivo Andrič od Srbske akademije nauka, prof. dr. Andrija Štampar, prof. dr. Vouk in prof. dr. Marko Ko-strenčič od Jugoslovanske aka. demije znanosti in umetnosti v Zagrebu, prof, dr, Milan Vid. mar, prof. dr. Fr. Stele in prof. dr. Milko Kos od Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti. Na seji je bila v zvezi s protijugoslovansko gonjo v lta. liji sprejeta resolucija, ki se glasi; aAkademski svet, ki ga je v njegovem delu vedno vodila ideja vzajemnosti in sodelovanja ne samo med našimi narodi, temveč tudi med vsemi ostalimi kulturnimi narodi, je globoko zadela vest o besni gonji, ki se r sosedni Italiji vodi v tisku in na ulici proti naši državi, njenim interesom, njenemu ugledu in ki gre za tem, da se prepreči tako sodelovanje. Zaradi tega se akademski svet popolnoma pridružuje navdušenemu in iskrenemu protestu naših narodov proti takemu ravnanju. Akademski svet izraža svojo globoko vdanost stvari miru tn mirnemu sodelovanju med narodi in izjavlja najodločneje svojo polno privrženost načelu, ki so ga izrazili vsi naši narodi in vsi njihovi zastopniki, da brez nas ni mogoče odločati o nas in da bi tako ravnanje, s katere koli strani bi prišlo, ne bilo tamo neupravičeno, temveč brez dvoma tudi škodljivo za mir med narodi«. Danes popoldne so se zopet zbrali demonstrantje na ljubljanskih ulicah. Demonstracije so proti večeru še naraščale, sprevodi demonstrantov se po mikajo sedaj po- ulicah tn trgih ter odobravajo odločne besede maršala Tita v jugoslovanski ljudski skupščini. Na ljubljanskem radiu je govoril predsednik društva slovenskih književnikov tov. France Bevk, ki je poudaril da so Slovenci v Italiji danes oropani vseh osnovnih človeških pravic. »Ne italijanski šovinisti temveč mi imamo danes pravico zahtevati popravek meje Nikakor ne moremo dovoliti da se krivica dopolni še večjo krivico!« — je dejal tov Bevk. C S. zicijah italijanskega iredentizma in šovinizma, če se bodo res uprli anglo-ameriški vojaški upravi, če bodo res vztrajno zahtevali za Italijo tudi cono B Tržaškega ozemlja. Zato Vidali govori, da je STO samo nujna sicer, a prehodna faza na poti njegove priključitve k Italiji. Od tod »boliša rešitev«, odtod «occor-re sbloccare la situazione. e poi si vedra«; od tod «mettere in moto il meccanismo per un’intesa tra le quattro gran-di potenze allo scopo di rea-lizzare la soddisfazione delle nostre aspirazioni nazionali«. itd., itd. Komu govore Vidali in njegovi bratci v kominformizmu, razni Pajette, Togliattiji. Ber-linguerji, Banfiji, itd. in na koga se obračajo v vsej svoji politični dejavnosti? Na tržaško delovno ljudstvo, ki noče več pod italijansko suverenost, ne več pod bič italijanskega fašističnega imperializma? Ne! Vidali in njegovi pajdaši govorijo sicer vedno manjšemu številu poslušalcev, njihove besede pa so nas'ovljene italijanskim iredentistom in šovinistom. Predvsem njim oni govorijo, ker jih hočejo prepričati, da so Vidali in vsi italijanski , kominfoTtnistični voditelji pripravljeni boriti se za dosego njihovih imperiali-tičnih ciljev. Z Moskvo seveda, in ne brez nje. V tem, in amo v tem je vsa razH’-a med italijanskimi kominformistič-nimi in iredentističnimi imperialisti. Zato jih tolažijo: Ne boite se za usodo Italije na STO. Moskovski STO nam daje zadostna jamstva, da bo tam obveljala oblast italijanske bur-žoazije. Tia bomo poslali vse tiste, ki jih je že fašizem poslal, da bi branili «italijan-stvov tena ozemlja. r1m homo zanotovili italijanski buržo-aziji in njenim iredentistom in šovinistom 75»' glasov (glej Vidali, nUnitas 22. marca t'. I.) za mehanizem, ki ga bomo sprožili v sporazumu z vsemi štirimi velesilami (Eanfi v senatu 2. aprila t 1.) — to ie za priključitev STO k Italiji. V tej goloti stoji danes Vidali pred tržaškim delovnim ljudstvom, ki mu on or~eno obrača hrbet in se zateka k indmend*ntistom. Zato je postno indivendentistično gibanje V id atijev najhujši sovražnik. hujši od samih etitistov». Pazumlj ivo. Proti «titi-tom» Moskva more nastopiti in jim zagosti s pristankom na pri-klju^itev k Italiji; proti indi-pendentistom in proti volji tržaškega ljudstva po samostojnosti Tržaškega ozemVa. pa zadeva ni tako lahka. Odtod Vidaliieva zaskrbljenost nad deir.tvom, da mu njegove dosedanje mase uhajajo k indi-pendentistom. Brez teh mas pa Vidali ne predstavlja nič niti za Moskvo, niti za italijanske iredentiste. A tudi pred Moskvo in italijanskimi iredentisti ho Vidali kmalu stal gol, nag in sam. Drugi del fronte, proti kateri je Vidali tudi brez mo*i. so Slovenci na Tržaškem ozemlju. Ta fronta je danes v razvoju, in ni ga Vidalijevega opričnika slovenske narodnosti. ki bi jo mogel zaustaviti. Vidalijevo izdajstvo nad o-snovnimi narodnostnimi interesi slovenskega prebivalstva je postalo očito vsem. Sočasno z odporom v tržaškem delavstvu, ki je odpovedalo pokorščino kominformističnim voditeljem, ki se objemajo z italijanskimi ired.entisti in šovinisti, se širi protestni val vsega slovenskega prebivalstva proti nevarnosti, ki nam ponovno grozi iz Italije. Proti tej nevarnosti, ki je danes sicer še za zeleno mizo v Londonu, se je dvignilo vse naše ljudstvo. ramo ob rami z vsemi, jugoslovanskimi narodi. V tej strnjeni antifašistični fronti, naperjeni proti poskusom ponovnega zasužnievanja našega prebivalstva od strani klero-fešist ične italijanske vlade, manjkajo vsi tisti slovenski Vidnlijevi pomanači, ki se trkajo na prsa in kričijo, da so za MTO, nas na obrekujejo, da prodajamo Trst Italiii Na tn podlo kleveto so dobili odgovor ^ tu in od oseh jugoslovanskih narodov. Tako stoje tudi oni v svojem hlapčevanju italijanskemu^ iredentizmu in šovinizmu goli in nagi pred vso slovensko javnostjo In na bližnjih upravnih volitvah bo vse slovensko prebivalstvo to njihovo izdajalsko goloto tudi dokumentiralo. D, H. Da nes, sobota 5, aprila Vincenc, Dabiživ Sonce vzide ob 5.38, ^ont 18.38. Dolžina dneva 13.00. t vzide ob 13.34, zatone ob . Jutri, nedelja 8. aprila Napad na Jugoslavijo ŠPORTNA NEDELJA PRVENSTVO I. DIVIZIJE v Tudi Ttala B. K Preteklo nedeljo so ekipe prvenstva prve divizije odigrale kljub slabemu vremenu vse tekme, ki so bile na programu. Kot kaže bo San Lo-renzo ohranil svoje prvo mesto na lestvici, kajti sedaj je oddaljen za celih pet točk od Juventine, ki ima drugo mesto. To nedeljo je moštvo iz Slovrenca gostovalo v Vidmu proti tamkajšnji enajstorici San Gottardo. Med vso tekmo je bil zabit en sam gol, ki je dal zmago gostom. Juventina, ki je 'bila padla na četrto mesto v lestvici, se je zopet dvignila in zasedla drugo mesto, ko je premagala v Koprivi tamkajšnje moštvo s 3:2. V Manzanu so domačini nepričakovano remizirali s šibko goriško Isontino; enak rezultat je doletel favorite iz Moše, ki so igrali na igrišču v Zagraju. Moraro je na lastnem igrišču moral prepustiti obe točki gostom iz Pradamana, Esperia pa je bila prisiljena kloniti pred močno ekipo iz Tolmezza. Pagnacco je doma premagal moštvo iz Tavagnac-ca z 2:0. Jutri, bodo v osmem kolu povratnega turnirja naslednje tekme: V Manzanu bodo domačini sprejeli igralce iz Pa-gnacca. V Vidmu se bosta srečali obe tamkajšnji moštvi, in sicer San Gottardo in Esperia, prvo kot domačin, druga pa kot gošt; verjetno se bo ta tekma končala v korist prvih. V Tavagnaccu bodo gostovali igralci iz Morara. Na igrišču v Podgori bo goriška Isontina sprejela moštvo iz Koprive. Kakšen bo izid te tekme, je težko reči, ker sta obe ekipi na isti višini; tehtnica se nagiba bolj na stran domačinov. V Pradamanu bo domača Se-renissima sprejela moštvo iz Zagraja. Nad vsemi temi tekmami pa se dvigata dve najzanimivejši tekmi tega kola V Slovrencu bo gostovalo moštvo iz . Tolmezza. To je kvaliteten nasprotnik za prvake. Kaže, da ne bodo domačini zlahka dopustili, da bi jim kdo prekrižal račune. V Mo-ši pa bo gostovala štandre-ška Juventina. Juventinci so trdno odločeni da morajo zmagati, sicer bi lahko pozdravili drugo mesto; prav isto pa gotovo mislijo tudi igralci Moše, saj so v lestvici le za eno točko niže, vendar jim govori v korist to, da ene tekme niso še odigrali, in sicer tekme s Tolmezzom. Upajmo, da bodo šfandreški igralci potrdili sloves, ki ga uživajo, in da bodo znali prinesti domov obe tako dragoceni točki. Tekme se bodo začele ob 15,30. Morttv te Brd. bikov in bikc«v Predsednik pckrci1”* misije za kolavdacO? it vešča vse lastnike ^ i< bikcev gorskega P° morajo prijaviti vse ^i bikce, ki bodo do M ^ dosegli osem meset;e fj/ sti. Poleg tega rnora)°„L I ti vse bike, ki prvič potrjeni in one bike,, j? li potrjeni samo z*ca. jj# ke je treba prijaviti t J ^ siji v Ulici Prefektura • jf Vidmu do 10. april* "jjjt so prizadeti že prijaV t>' ni treba prijave P°n° 0 zen če niso prodali, zaklali bika. - Fnrlonski kulturni delavci in znanstveniki nasprotujejo državni književni nagradi »Friuli letošnjo zimo. Popraviti je treba mnogo škode, toda vse kaže, da so na občino Dreko popolnoma pozabili, čeprav so v začetku vendarle nekaj storili. Občinske oblasti ne vedo kaj storiti, ker je prefektura za stvar popolnoma gluha. Ši. Lenart Pred kratkim je ministrstko predsedstvo ustanovilo državno književno nagrado «Friuli». Ta nagrada za lirično poezijo in za glasbo bo dodeljene Čedadu. Dogodek ni šel mimo Furlanov m niso ga vsi sprejeli z odobravanjem. Nasprotno, priznati moramo, da so vsi resnični Furlani proti temu protestirali. Tudi na zadnji skupščini Furlanskega filološkega društva so razpravljali o tej stvari, potem ko je predložil resolucijo Aurelio Canto-ni, odgovorni urednik lista «Pa-trie dal Fritils. To resolucijo so j podpisale številne vplivne osebe kakor profesorice Novella, Aurora, Cantsrutti, prof. Emi-lia Erminia, Enrica Cragnolini, prof. Giuseppe Marchetti, dr. Ltiigi Cicceri, dirigent Gino Virgili iti gospod GeruSsi, Resolucijo sp nato takoj sprejeli tudi drugi Člahf Furnartškega fi- lološkega društva kakor n. pr. prof. Ciro Bortolotti in furlanski pisatelj Chino Ermacora. Resolucijo, ki je kritizirala u-stanovitev državne nagrade «Friuli», je narekovala zaskrbljenost zaradi dejstva, da vse krajevne kulturne furlanske iniciative zaspijo ali pa životarijo zaradi pomanjkanja fondov, da pa medtem vlada določi 2 milijona lir, za iniciativo, ki- jma od furlanskega samo ime, medtem ko jo lahko opredelimo kot protifurlansko pobudo. Na omenjeni skupščini se je diskusija zelo ravznela, ker je profesor De Benvenuti kot tajnik izvršnega odbora za nagrado »Friuli* trdil, da bi morali bitj hvaležni ministrskemu predsedstvu, ki je Ustanovilo državno nagrado v tako veliki vsoti in da je zato velika čast za Furlanijo, da so izbrali prav Čedad. Udeleženci skupščine pa niso dobro sprejeli teh besed in so odločno odgovorili, da ta,pobuda nikakor ne ustreza resničnim furlanskim kulturnim interesom. Ker pa je bilo že nožno, niso diskusijo izčrpali in so izglasovanje resolucije samo odložili. Vprašanje pa se je zaostrilo in ko se bo razpravljanje nadaljevalo, je pričakovati, da bo precej vroče. Res je, da ni mogoče podcenjevati važnosti državne nagrade, ki znaša 2 milijona lir in da so izbrali za dodelitev te nagrade prav Čedad. Smo pač na isti poti, ki je privedla do ustanovitve učiteli išča s konviktom v St. Petru Slovenov in kasneje do ustanovitve pedagoškega centra v tem malem kraju, čeprav so drugod taki centri v glavnih centrih pokrajine. Vse kaže pač, da hočejo iz tega jezikovno mešanega področja napraviti središče izključno italijanske kulture, kar pač služi k spreminjanju narodnostnega značaja teh krajev. Danes lahko ugotovimo. da so io področje dobesedno obkolili z italijanskim šovinističnim duhom. Poglejmo le St, Peter Slove-ncv, kjer imamo učiteljišče, kcnvikt in pedagoški center Nadiške doline. Čedad je sedaj sedež državne nagrade «Friuli» za poezijo in glasbo, Gorica sedež vseh mogočih zborovanj. Prav sedaj pripravljajo v Gorici zborovanja vseli beguncev iz bivše Julijske krajine in Dalmacije. Pri vsem tem prevladuje retorika, saj je dovolj, da pomislimo le na kostnico v Redipugliji in na «Ara Pacis« v Medeji. Ta retGr.fca je še toliko bolj umazana in podla, kajtf .če ne bi bilo šovinizma, bi morda vsi ti ljudje ie živeli. Hočejo nas pač preslepiti s svetilniki »dvatisočletne rimske kulture*. Toda posel jim ne bo lahek, ker dobro vemo, kaj se skriva za vso to poplavo luči. Pred nekaj dnevi je mladi Basandella Tita iz Skrutovega padel z motorjem v jarek med Cemurjem in Škratovim, Vzrok padca je slaba cesta, saj je ob straneh mnogo kupov grušča. K sreči sč je mladi motociklist samo malo popraskal po obrazu in po rokah. Njegovo zaročenko, ki je sedela na zadnjem sedežu, pa so morali prepeljati v čedadsko bolnico. Prvenslvo II. divizije V nedeljo sta bili dve tekmi tega prvenstva prekinjeni zaradi slabih igrišč, in sicer v Sovodnjah in v Coroni. V So-vodnjah bi bila morala igrati Juventina B z ekipo Sagrado B, v Coroni pa domačini z ekipo Villesse. V Romansu je tamkajšnje moštvo, ki sedi na čelu lestvice, le s težavo in SLOVENSKO GLEDAŠ Premiera Dane® 5. aprila 19" Ponovitev: Nedelja 6. apr. I953 Priestley: IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Krediti, naročila, socialni prispevki tri glavne težave tržaške male industrije Tudi redno letno »sedanje Združenja ma-ih industrijcev je jasno potrdilo škodljivost poveiave na Italiju za tržaško gospodarstvo Mezdno gibanie v ladjedelnici CRDA v Tržiču TR2IC, 4. — Agitacija v Združenih jadranskih ladjedel. nicah v Tržiču gre svojo pot. Včeraj so se na sedežu tržiške Trgovinske zbornice sestali z vodstvom CRDA predstavniki treh sindikalnih organizacij. Sindikalni voditelji so znova pojasnili delavske zahteve o 8.000-lirski dokladi kot nagradi za proizvodnjo, vendar je vodstvo s svojimi odgovori do. kazalo, da nima namena spre. jeti njihove zahteve. Videč ne. uspeh svojega posredovanja, so se predstavniki sindikalnih organizacij takoj sporazumeli da bodo organizirali v opoldanskih urah zborovanje, na katerem so pojasnili delavcem odgovor vodstva. V ponedeljek pa bodo organizirali stavko od 10. do 12. ure, kateri bo sledilo zborovanje na Trgu repu. blike. Velikonočne počitnice GORICA, 4. — Ministrstvo za ljudsko vzgojo je "z okrožnico določilo, da bodo velikonoč. ne šolske počitnice na vseh šolah od Četrtka 10. do vključno torka 13. t' m. rala podjetja plačevati nov do. polnilni davek in sicer 4 odst. na plače delavcev in uslužbencev. Prav mala industrija pa ima razmeroma mnogo zaposlene delovne sile in le malo opreme ter strojev, in je pri njenih izdelkih zaposleno izredno veliko delovne sile. Zaradi tega bodo morali mali industrijci plačati, sorazmerno s svojimi dohodki, dokaj več davka kot veliki. Poleg tega je med njimi ostrejša kon. kurenčna borba, ker si ne morejo privoščiti kartelov in monopolov. Velika industrija bo plačevala relativno manj, pa še to bo laže vračunala v cene proizvodov ter na ta način pre-vrgla breme tega davka na po. trošnike. VERDI. 16.30; »Prostor na son-cu», ;E. TayIor. VITTORIA. 17: «Sto malih mamic«. V. Tuks. CENTRALE. 17; «Tatinski princ«, T. Curtis. MODERNO. 16.30: »Francozinja Yvonne», S. Winters in J. Mc Crea. v IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Za 20 kg starega železa 5 mesecev zapora in 5000 lir globe V našem mestu je veliko število brezposelnih, ki nikakor ne morejo do vsakdanjega kruha. Tu pa tam se jim posreči zaslužiti kako liro, vendar ta kaj kmalu skopni kot sneg na soncu. Brezposelnost in lakota kot posledica prvega, ženeta nekatere v obup. Marsikdo je pomislil na samomor, vendar je končno le uvidel, da je življenje, čeprav pasje, vseeno lepše in da se izplača v zsemi sredstvi priti do nujnega in prepotrebnega denarja. Ne vemo če to velja tudi za 21.1etnega Giuseppe Cresa sta. nujočega v Ul. Rittmeyer 10. Fant je bil brezposeln in si je hotel_ s starim železom, ki ga v našem mestu ne manjka, prislužiti vsaj za kruh. Toda I 1 ZPREP s O D I S Č A | Ugodili so dvema prizivoma obsodili pa so tihotapca cigaret D A N Jin 3‘ 5. IV. \ Av;r> REVlM.c OPERETNI1* MELODIJ PONOVITEV V 30.30 LJO, 6. T. jjO v avditobij Sodd&P ELZA ANGELCA jj CI $ MODEST S * v D’ J OZ K o BELIZAR RONNV IZ Režiser »» modest S s Dinffen^ jj CI DUŠAN f,r0N OLGA °u Kostum* ,0„ a Hite in cUajle Piimoteki dnemih! Do 15. aprila je čas uničiti koruzna stebla GORICA, 4. — Opozarjan šel je predaleč; v notranjosti glavnega kolodvora je našel dva velika kosa, skoraj 20 kg težka, železa, ju naložil na ramo in ju hotel odnesti kakemu starinarju. Imel pa je smolo, kajti na vratih sta ga ustavila agenta in ga aretirala. To se je zgodilo 13. marca lanskega leta in šele letos se je moral Creso zagovarjati pred sodiščem. ki ga je sodilo zaradi tatvine. Mladenič je sicer vse priznal, vendar se je zagovarjal da ga je beda spravila na slabo pot. Na podlagi izjav je sodišče Cresa obsodilo na 5 mesecev zapora in na 5.000 lir globe, vendar mu je dovolilo vse u-godnosti, ki jih dovoljuje zakon. To pomeni, da je Creso na svobodi in da bo moral paziti, da ne pride vsaj za dolo-čeno dobo navzkriž z zakoni. Predsednik; Zulnvin; tožilec: Amodeo; zapisnikar; Neri: 0-bramba: odv. Presti’ GORICA, A — Burja je včeraj s svojo silo razbila več šip v našem mestu in vnesla iskro požara v dva dimnika. Mestni gasilci so morali zjutraj v hišo Ivan« Rubina v Ul. sv. Antona 8, kjer se je vnel dimnik stanovanja Mihaela Lamanada. Okrog polnoči pa so pridrveli na Korzo Italija, kjer se je vnel dimnik v stanovanju Meteja Dekleve v hiši Kamila Siecher. la. Oba požara so gasilci pega. Sili y manj kot pol ure, 1 SLOVENSKIH UH DELAVCEV DNEVNIK — t». I. ajurila 18 protifašistične demonstracije p LJUBLJANI TRAJAJO ŽE DNI lili: vSi^Sotu'*0 vzpiam‘eli *»• > 'Sl ',0p'r na* pr» k« rektor k. v im«. ovmh »tnetno-s 3 in Profesorskega Ute11* v*i ena?ljem »kadem i- Uk<> r^l Sno «*k,ania- >**» Vpr/^anje teritorial-ki zadeva v ^^tova?®*®3 Slovenca in <*&), U1* a nekulturne me C01*»tila m A"1 Pofomcev > itkaa?, nt*Ja, ki so k» lc'jo > I sv°io tisočletno S o Va^-h >. feni slovensk do-t v i„ j- .. žrtve naših u*r!**žijjv 0C1 Srohov in ki ^stas k' «•* O' '•otbi nar°dnoosvobo-svojeD^ Pravice in svo- r,rav'^8i\naroda sm° «** x^’* v cas^kSt13vlti v** sv°-»Oftovno ’ ko so te pra--^vn0 ogrožene. ari^)0aj^u*tva slovenskih ^Slr^kov se »teL ''Urnih sioven- )S>hn * klavcev m <>*sit*^e*tWn vsega s*ta*Aleni in ^ ifPtfstva ob sti(nJu itaijia5n^sitn*ra P°’ frs^ ^en JA! n«ofaši-t»i Kot ro. 00 siovenskem nlT Trž^an so yfa^ DotnjJ^ met°0e nar h. so- d"hVvanTrstvst: s5Sur^>^Sskega ž^ija- Je hH!nJe tržasidh k|*r L ^aiijanJv ved"° kra- Vi,i^iC°lrorist> d°- *ir»n. tadn >- ,s teTor)em “tga ?* siove.f.K11 OT*anl-žL v,j*ni^ esa kultur-kot JT3 v Trstu. •a 4 k| 8a u ,3"' kot be-^ea.Jf^na £j* Pisanja-O^ik J n,a in kot 0 r«stva likovnih ®<>W 110 Protesti-S °tivljanju l(l(: ‘n NlRfc Jem SV°J t>0\Q'• DANg SMEMO DO- °«A T?, fE KDAJ ClJA SstIJ^NSKA »NASA ENOTNOST JE ČVRSTA — FASISTOM NE DAMO TRSTA!* vzklikajo ogorčene množice demonstrantov po ljubljanskih ulicah. V mestu vre že sedem dni, in Ito to pišemo, so vse ceste še vedno polne i.iud stva, ki daje dušk« svojemu ogorčenju in svoji volji; «N£-BODO VEC BARANTALI Z NAŠIM NARODOM. FAŠIZEM NAS JE ZDESETKAL, NAM POŽGAL DOMOVE. NAM KOSAL NASO ZEMLJO. TEGA NE BOMO VEC DOPUSTILI!* Vsi Ljubljančani, mladi in stari, žene in možje so se zgrnili proti kolodvoru, že dolgo pred časom, ko je imel privoziti na postajo vlak, s katerim so se pripeljali ljudski poslanci Slovenije z zasedanja ljudske skupščine v Beogradu. (Glej sliki; množica pred postajo in na kolodvoru). Vile so se zastave, svetih so se napisi: ŽIVLJENJE DAMO TRSTA NE DAMO NE DOVOLIMO BARANTANJA’ Z NASO ZEMLJO! DOL Z VATIKANSKIMI HUJSKAČI! ROKE PROČ OD NASE ZEMLJE! V povorki, ki se je vila proti kolodvoru, so klicali; Kdor je za Trst, naj gre z nami! In ljudje po 'cestah so se ji priključevali. Slovenski narod je enoten, enotni so vsi jugoslovanski narodi- SVOJE ZEMLJE NE DAMO NIKO-MUR. SVOJIH BRATOV IZVEN MEJA DOMOVINE. NE BOMO ZAPUSTILI! Nad Ljubljano je divjal snežni metež. Ulice se niso izpraznile. Kaj sneg, kaj burja, kaj mraz! Gre za našo zemljo, grg za naše ljudi! Naj sv^t vidi, da smo mi tukaj, tisti ljudje, ki smo se Prvi upali upreti železni nacistični Nemčiji. Med demonstranti so se dvigali govorniki, delavci, nameščenci, štu dentje in protestirali proti nasilju, ki hoče zopet zavladati nad delom slovenskega ljudstva. »SMRT OSI RIM-MOSKVA!« je grmelo med množico. Manifestacije se š« niso polegle. Toda ne trajajo le v Ljubljani. Po vseh slovenskih mestih vre, po vseh krajih ljudje ogorčeno protestirajo proti špekuliranju z našo zemljo. VSA JUGOSLAVIJA STOJI DANES KOT EN M02 V OBRAMBI TRSTA. STALIŠČE NAPREDNIH ITALIJANOV DO IREDENTISTOV “IL LAVORATORE« 1. 1918: „Vprašanje Trsta mora biti rešeno sporazumno med zainteresiranimi narodi, na osnovi popolne enakosti nacionalnih pravic1" Protijugoslovanska kampanja italijanskih šovinistov popušča samo od časa do časa, da bi se ponovno še močneje razmahnila. Enkrat se naslanja na zgodovinske, drugič na strateške in podobne razloge za u-resničitev »svetih pravic* nad jugoslovanskim ozemljem. To je že od nekdaj bilo tako. Pred 30 leti se je iredenta, da bi pokazala, kako so bili veliki italijanski misleci na njeni strani, sklicevala na stih iz Dantejevega »Pekla* (tako drag nekdanjemu voditelju rimske zunanje politike grofu Carlu Sforzi) o Kvarnerju. Dejansko, po metodah in argumentacijah ter taktiki igra na. ših sodobnikov-iredentistov z one strani Jadrana ne predstavlja ničesar novega, nasprotno svoje najpopolnejše vzore ima v Sonninu in Mussoliniju. Italijanski šovinistični krogi in njihovi časopisi od komin-formistične »Unita* do «Gior-nale dTtalia* z isto težnjo in v sodelovanju z Vatikanom imajo v svoji kampanji tudi naslednji cilj; Da v Italijanih, kakor bi dejal Goethejev doktor filozofije Mefistofeles, u-stvarijo »dobro dresiran duh, utesnjen v španske škornje#: Tedaj bi, po receptu tega magistra mogli po mili volji reducirati tudi klasifikacijo. Toda kakšna bi bila ta napačno pojmovana operacija? Nič drugačna kot v slogu neuravnovešenih Cola di Riencija in D’An-nunzija. Toda razvoj političnih dogodkov v zadnjih desetih letih je v tem delu Evrope pokazal, da je minila sijajna doba vladanja carja Avgusta, avantur v senci Sci-pionovega šlema, križarjenja rimskih legionov in orlov, oblasti Benečanov ter Musso-linijevih črnosrajčnikov po naši zemlji Minila je ta doba, a sen nanjo je samo odraz nestvarnih in nesmiselnih želja, prav tako kakor je bil nesmiselni podvig skupine italijanskih šovinistov 1. 1919, ko so v Parizu v času versajske kon. ference objavili brošuro, v ka-teri so pred celim svetom, I ALUMINIJA Kratek in čndovit vzpon nove kovine Podcenjevanje aluminija ob njegovem rojstvu - Odkritje dinama pospešilo pridobivanje te dragocene kovine - 9 ton aluminija ostalo nepoškodovanih 36 let pod morjem - Dragocene zlitine za avionsko, avtomobilsko in gradbeno industrijo -14 ton bavksita da 1 tono aluminija - Bogata ležišča bavksita v Jugoslaviji Uporaba aluminija v svetu je po izjavah švicarskih aluminijskih strokovnjakov na kongresu, ki je bil 1951. leta v Zuerichu, prekosila po svojem obsegu uporabo bakra. Ta ugotovitev dobi šele na svojem pomenu, če pomislimo, da je trajala razvojna doba aluminija šele šestdeset let in da so v prvih tridesetih letih »starosti* aluminija le redki optimisti pričakovali njegovo zrna. govito pot. Svetovna proizvodnja aluminija je namreč leta 1890. znašala le 100 ton, 1918. leta že 180.000 ton, 1948. leta pa 1.250.000 ton. Ce bodo ZAD, Kanada ter Evropa uspeli v svojem načrtu, bomo čez nekaj let imeli že 2,5 milijona ton letne produkcije aluminija. Prav gotovo so strokovnjaki za aluminij s ponosom sprejeli to ugotovitev, da je namreč z njihovo pomočjo najnovejša kovina široke uporabe v 60 letih življenja vrgla «s prestola* drugo kovino, ki je vladala 6.000 let. Aluminij se danes dejansko uporablja prav povsod, naj bo to v zelo razviti kemijski indu. striji, pa vse do preproste o-preme v siromašnem stanova, nju. Največji pomen ima prav gotovo ta lahka kovina v avtomobilski in »e bolj v avion-ski industriji. Zelo verjetno sta prav ti dve industriji izsilili ta neverjeten uspeh, kaj. ti potrebovali sta kovino, ki bi bila odporna proti rji ter dokaj lažja od jekla. Ne smemo misliti pa, da je šlo vse to tako enostavno, da je bil namreč ta vzpon tako Dober prevodnik toplote, zato si dane« skoraj ne moremo zamisliti aublnje brez aiamtaijMte posode. lahak. Dolga leta in celo desetletja napornega laboratorij, skega dela so šele privedla do industrijske uporabe aluminija ter pozneje do ostvaritve raznih aluminijskih zlitin, in s tem do razširjenja njegove,u-porabe. Začetne težave nam dobro opisuje 1864. leta v Leipzigu izšla knjiga »Das neue Buch der Erfindungen, Gewerbe und Industrien*, pri kateri so sodelovali razni znani nemški znanstveniki in strokovnjaki. O it O Nemški znanstvenik, ki je poročal v omenjeni knjigi o novi kovini, je podcenjeval francoskega kemika St. Claira. Devillea, kateremu je prvemu uspelo pridobiti večjo količino aluminija. Ta nemški strokov, njak trdi, da časopisje ter nje. govi verni čitatelji slavijo in občudujejo Devillea ter imajo novo kovino za sredstvo, ki bo začelo novo dobo v zgodovini človeštva, toda vse to ni nika-ka važnejša in pomembnejša pridobitev niti za znanost niti za praktično življenje. Na srečo, nadaljuje nemški strokovnjak, smo takoj opazili, da ne smemo pričakovati iz vsega te. ga kaj izrednega, ter da Francozi dvigajo svojega Devillea bolj zaradi nacionalnega ugle-da kot pa zaradi važnosti same. Take izjave strokovnjaka, ki je bil tedanji dobi pristojen v svoji stroki, nam dokazujejo, da se je moral aluminij težko boriti za svoje mesto. Ze 1807 leta je Anglež Sir Humprey. Davy prvič pridobil aluminij, in sicer s kemijskim postopkom. Leta 1825. pa sta Danec Oerstet ter 1827 Nemec Woehler tudi pridobila aluminij po kemičnem procesu iz aluminijevega klorida. Nemec Woehler je končno 1845. leta ugotovil fizikalna svojstva nove kovine. Toda večji pomen je aluminij dobil šele pozneje ko je francoski kemik De ville izdelal način industrijskega pridobivanja aluminija Seveda je bil tedaj aluminij še zelo drag. * * * Odločilna preokretnica je prišla šele leta 1866 z odkritjem dinama, s katerim je bila dana možnost pridobivanja ce. nejšega električnega toka. Od- slej ni imela industrijska proizvodnja aluminija nobene o-vire več. 2e 1886. sta bila ne-odvisno drug od drugega tako v Franciji kot v ZDA pred. ložena enaka načina izdelave, ki v načelu veljata še danes. Eno samo leto za tem sta bili zgrajeni prvi dve večji pod. jetji za pridobivanje aluminija, in sicer eno v Pittsburgu v ZDA, drugo pa v Neuhausu Varčevanje v teži Je posredno varčevanje v pogonski sili. v Švici. Sele dobro leto po teh odkritjih sta dva podjetna Svi. carja, in sicer P.E. Huber — Werdmueller ter G. Naville ustanovila »Švicarsko metalur. ško podjetje*, ki je mnogo pri. pomoglo k razvoju te industrije. * * o Na zmagoviti poti aluminija so bile odločujoče predvsem nekatere njegove značilnosti. Aluminij je približno trikrat lažji od bakra ali jekla ter je izredno dober prevodnik toplote in elektrike. Poleg tega je aluminij zelo raztegljiv, ta. ko da iz njega lahko izdelujemo zelo tanke žice ali plošče. Aluminij je nadalje zelo odporen proti zunanjim vplivom (rji). Preizkušali so odpornost nove kovine tudi proti morski vodi in to v laboratorijih ter praktično, toda nobeden teh poizkusov ni bil tako izrazito poučen kot sledeči; 1915 leta je bila potopljena angleška ladja #Empres of Britain*. na kateri je bilo tudi 9 ton aluminija. Po 3fi letih je sku- pina angleških potapljačev odkrila ostanke potopljene ladje in tudi onih 9 ton aluminija. Ves ta aluminij je bil popolnoma in brezhibno ohranjen kakor pred 36 leti, le na mestih, kjer je bil v dotiku z drugimi kovinami, so se opazile okvare. Odpornost alumu nija proti zunanjim vplivom (rjavenje . oksidacija) še raz-laga s tem, da še na vrhnih ploskvah aluminij prevleče z eno tisočinko milimetra debe. lo oksidirano plastjo, ki preprečuje nadaljnje razkrajanje (oksidacijo) kovine. d d is V zadnjem času so aluminijevo lastnost, da ne rjavi, skušali še govečati. Izbrali 30, zelo enostavno pot. Naravno oksidacijo je potrebno le pod. krepiti. To se doseže s kemijskim postopkom ali pa s tako zvano elektrokemijsko oksida, cijo površinske plasti. Sedaj se večinoma uporablja tako ime. novana anodska oksidacija, pri kateri kovina oksidira v globino ene do dve stotinki milimetra. Poleg tega se tej plasti da povoljna barva. To novo odkritje je utrlo aiuminiju pot tudi v arhitekturo in omet. nost. Pri vsem tem pa ima čisti aluminij tudi svojo veliko napako. Premehak je. Tako je bil v svojem začetku v industriji v mnogočem neuporaben. Kmalu so temu odpomogli z »vezanjem# mehkega aluminija z raznimi trdimi kovinami, tako da je obdržal v glavnem vse svoje vrline ter da je istočasno postal trd. Tako so nastale razne vrste legur ali zlitin, kot na pr. raz. ni durali (avional antikora-dal), ki se v glavnem uporabljajo v vsej avionski, železniški, avtomobilski ter gradbeni industriji. Danes imamo že aluminijeve zlitine, ki skoraj ne zaostajajo več za jeklom glede na svojo trdoto. * * * Kako pridemo oo aluminija? V začetku so imenovali aluminij «srebro iz gline*, to pa za. radi tega. ker se- aluminij pri. dobiva iz bavksita. Tega dobimo predvsem v Južni Franciji, v Arkansasu, v Guajani, v Južni Ameriki ter na Balkanu. Bavksit se s kemičnim postop. kom spremeni v glinico. Iz ene tone bavksita dobimo od 500 do 600 kg glinice. Iz glinice pa pridobimo aluminij s pomočjo elektrolize, Jcjer iz dveh ton glinic dobimo tono alumi. nija. Torej iz štirih ton bavksi. ta dobimo tono aluminija. Pri zadnjem procesu, t.j. pri elektrolizi pa se uporabi o-gromna količina električnega toka in sicer za tono aluminija se potroši nič manj kot 20.000 kwh električnega toka. Koliko je to, bomo skušali v nekaj primerih nazornd prika. zati. Zamislimo si navadno žarnico. Ta žarnica bi s to ko-ličino toka lahko gorela, če bi dnevno gorela tri ure, nič manj kot 500 let. Ali pa dru-gi primer: hišna gospodinja bi z omenjeno količino toka nepretrgoma noč in dan lahko likala z enim likalnikom celih 6 let. Je zato povsem razumljivo, da je proizvodnja aluminija razvita tam, kjer je mnogo električnega toka in to v ZDA. Kanadi, v Švici, na Norveškem itd. V Jugoslaviji gradijo o-gromno aluminijsko podjetje v Strnišču pri Ptuju. Falska, vuzeniška ter elektrarna na Mariborskem otoku bo dobav, ljala potreben električni tok, dočim ima surovin (bavksita) Jugoslavija v izobilju. Poleg vsega, kar smo že na. vedli in gotovo prav zaradi tega je uporabnost aluminija tako široka. Povezanost avion. ske industrije in aluminija smo že omenili. Kar se tiče uporabe aluminija v brodo-gradnji pa je ta prišel bolj v poštev šele v novejši dobi, kx> je namreč dokazal svojo odpornost proti rji. Sicer je bil zgrajen prvi plovni objekt iz aluminija te 1890. leta v Zuerichu. Bil je to čoln za osem oseb. Pozneje so zgradili večje ladje za rečno plov. bo za Kitajsko ter Srednjo A-friko. Tudi te so se dobro obnesle. Za tem se je uporaba aluminija razširila na mnoge druge objekte, namreč na vla. fce, avtobuse, trolejbuse, ladje itd., seveda povsod kjer se da uporabiti, To si razlagamo s tem, da je varčevanje v teli posredno tudi varčevanje v pogonski sili. Pot aluminija pa še ni končana, ker bo gotovo z razvojem tehnike in znanosti alu mini) šel še mnogo dalje. posebej pred tremi »velikimi* trdili, da so v Jugoslaviji »Jugoslovani samo na Hrvat-skem, in to samo v zagrebški oblasti*. Tirade o »zasužnjenem italijanstvu Dalmacije*, o trogirskih levih in o pravicah na danes sporna ozemlja med Jugoslavijo in Italijo so stare, lahko bi rekli, da prav tako kot tudi italijanska ekspanziv. na buržoazija. Na drugi strani pa to nc pomeni, da ni bilo v politični zgodovini Italije ljudi, ki so pametno govorili in delali za skladnost odnosov, vztrajali na spoštovanju nacionalnih pravic jugoslovanskih narodov na vzhodni obali Jadrana. To so Mazzini in Amondola, Salve-mini in Labriola. da ne omenjamo Slataperja in Vivianija ter mnogo drugih. Najpomembnejši predstavnik Risor. gimenta, Giuseppe Mazzini je spoznal megalomanske težnje dela svojih sonarodnjakov in je govoril; »Nam, ljudem ki smo rojeni v Italiji, je bog do. deli! najbolje začrtano domovino v Evropi. Odprite šestilo postavite en krak na sredo Italije v Parmo, a drugega v izliv Vara ter očrtajte z njim polkrog v smeri proti Alpam-Črta, ki bo zaključila polkrog, pade v ustje Soče in vam bo začrtala mejo, ki vam jo je bog dal. Do te meje se govori in razume vaš jezik, preko nje nimate pravice.* Medtem ko je neapeljski poslanec Labriola v zbornici govoril, da je treba »spoštovati statistiko z one strani Jadrana*, je drugi Italijan Ruggero Bonghi 9koro 40 let prej, 1880. leta proglašal nacionalne pravice Slovencev v Julijski krajini, kot da bi predvideval, kaj bo z njimi napravila najprej, »de. mokratična#, nato pa fašistična Italija. Pobijal je argumente iredente n? naslednji način; »Postavljati, da Slovani v Julijski krajini nimajo, pravice, da so tam — je naravnost smešno, truditi se, da bi osta-li tam in pozabili, da so Slova. ni — je nesmiselno*. Iz teh postavk je logičen samo en za ključek: slovanski živelj v Ju-lijski krajini lahko uživa polne pravice samo v skupnosti z ostalimi slovanskimi brati in da so neosnovana vsa sklicevanja na zgodovinske pravi ce in potrebe strateških mej. V Italiji že dolgo več ne o-menjajo teh besed. Se več. na. menoma zamolčijo celo ono, kar so istočasno govorili pozneje znani ultrašovinisti, kot je primer z baronom Sonni-nom. Sonnino je namreč o sa mem Trstu pisal 22. maja 1881. leta v reviji »La rassegna set-timina*, da je Trst »najbolj primerna luka za trgovino vsega nemškega področja. Njego vo prebivalstvo je mešano, kot je to v vseh obmejnih pokrajinah*, je trdil Sonnino. »Zahteva po Trstu z naše strani bi predstavljala forsiranje nacionalnega načeia, ker on ne predstavlja nikakršnega stvar, nega interesa za našo obrambo. Nasprotno temu je Trenta pretežno italijanska in bi pred. stavljala izpopolnitev naše o-brambe * Sonnino je ostal na istem stališču tudi pozneje, ko je postal italijanski minister za zunanje zadeve in se je pogajal za Balhausplacom. V za četku 1913. leta se je bilo tre. ba odločiti ali za centralne sile, ali za Antanto, za tistega pač, ki Lo dal več. Zahteve ire. dente so narastle do nesmisel nosti, toda vendarle so poznali meje. Pri barantanju z Dunajem so iredentisti napadali Bertholdov jezuitski distinguo v pogledu Srbije. Njen glavni eksponent Sonnino, zvitej- ši kot njegov dunajski kolega, kot je videti iz italijanske «Zelene knjige*, ki je bila objavljena leta 1915, je v noti od 8. aprila istega leta predlagal avstroogrski vladi nič manj in nič več kot da Trst tvori v vsakem pogledu avtonomno enoto in da je neodvisen. Ali bo ostal na tem stališču tudi med pogajanji s silami Antante, ki so bila v istem času? Ne. ker so Grey, Poincare in Sasonov bili bolj darežljivi. Poleg posojila 50 milijonov funtov mu dajo tudi Trst, še več. S podpisom tajnega londonskega dogovora usmerijo italijansko napadalnost proti Balkanu. Sonnino in vsa iredenta so na ta na-čin lahko triumfirali.Odvrgli so brez vs\ ršnega pomišljanja vsa načela in prej javno izraženo politično prepričanje. To je bila prav ista taktika, kot jo je pozneje uporabil Mussolini. Dam. da daš — s temi načeli so nastopili predstavniki italijanske iredente na ver. sajski konferenci. Ministrski predsednik Orlando je obljubljal podporo velikim silam gle. ge Nemčije, v upanju, da bo lahko nekaj odščipnil na jadranski obali. Ni zahteval sa-mo izpolnitev klavzul londonskega pakta, temveč tudi Re. ko, ki je niso nikdar obljubili Italiji. Prepričeval je LIoyd Georgea in Clemenceauja, da mora ostati londonski pakt v veljavi, Wilsona pa, da ta dogovor ne obvezuje ZDA ter da je Reko treba izročiti Italiji. Italijanska diplomacija je menila, da je bil trenutek u. goden za uresničenje teženj njene zavojevalne buržoazije. Res je, da razpoloženje in volja jugoslovanskega prebivalstva nista predstavljali po. membnega faktorja v računici italijanskih vladnih krogov. Naj navedemo samo en primer, da vidimo, kako je gledalo prebivalstvo na težnje italijanske diplomacije. Trgov, ska zbornica je zahtevala avtonomijo v naslonitvi na Avstrijo, a glavno glasilo socialistične stranke Trsta »n Lavo-ratore*, ki je predstavljala tretjino prebivalstva, je izjav, ljal septembra 1918, leta, da je za popolno avtonomijo svojega mesta. «Vprašanje Trsta mora biti rešeno sporazumno med zainteresiranimi narodi na osnovi popolne enakosti nacionalnih pravic*, je pisal ta list. »Trst naj postane svobodno mesto, avtonomno in neodvisno ... Ta rešitev je po našem mišljenju dobra za Jugoslavijo, za nje-govo zaledje in za tržaško pre. bivalstvo. Potreben je sporazum. ki ne bo slonel na pravici ali načelu večine, temveč na enakosti pravic narodov.* V Versaillesu je zmaga, la sila nad pravico, tako da je bila končno podpisana rapalska pogodba v pogojih in s pomočjo faktorjev svetovne po-litike, ki niso danes podobni tistim izpred 30 let. Posledice 12. novembra 1920. leta je hitro. poleg vsega prepričevanja Sforze in drugih uradnih italijanskih krogov, občutilo prebivalstvo v krajih, ki so bi. li priključeni Italiji, Nastopila je doba požiganja kulturnih ustanov, zapiranja slovenskih šol. izseljevanja in podobno, doba. ki je relativno dovolj dolgo trajala. Dogodki po drugi svetovni vojni — diskriminacija slovenskega prebivalstva v Trstu, coni A in v Beneški Sloveniji, nas spominjajo na tiste čase. ko so bile uresničene tako ime. novane svete pravice italijanskih šovinistov, tiste iredente, o kateri je Italijan, znani tržaški socialist Angelo Viviani v svojem delu ((Italijanski ire-dentizem# (objavljeno v Firen. cah 1912. leta) napisal; »Torej Trst in s Trstom Istra ter Gorica, dejansko nerazdružna s Trstom — to je .jadranski iredentizem*. .Strategija ih taktika.* je pisal dalje ta italijau. ski patriot, ki je do dna razkril iredento, »je hotela, da bi se razširil iredentizem do Re. ke. v samo Hrvatsko do Kotorja — kar prehaja v imperializem*. Mnogi italijanski domoljubi so se borili proti iredenti. Kajti kot je duhovito opazil neki pisatelj, iredentizem res nima mere. Toda glede na to, ker je Cristof Kolumb bil Genovežan ter odkril Ameriko. kdo ve, če ne bodo nekega dne, ko bi slučajno nekje odkrili nove dežele, italijanski šovinisti lie z.ačell trrijtj. rja je to C.olumbovo delo in da so zaradi tega te dežele njihove. MILE JOKA Mednarodni študentski festival v Ljubljani Na festivalu sodelujejo tržaški, koroški, francoski, italijanski, švicarski, nemški in avstrijski študentje Po enem letu svojega obstoja stopa Zveza študentov Jugoslavije ljubljanske Univerze PTed javnost s kulturno-omet-niško prireditvijo, kj ima mednarodni značaj. Zveza študentov Jugoslavije ljubljanske Univerze prireja v začetku meseca aprila mednarodni študentovski festival. Namen festivala je, da se novo ustanovljena študentovska organizacija uveljavi pred domačo in tujo publiko. Študentje ljubljanske Univerze so bili že v preteklosti nositelji kulturnega, političnega in dru-žabnega življenja, in to svetlo tradicijo preteklosti hočejo študentje ljubljanske Univerze na. *a*U*Uiv«t aluminija: veliki navoji tanke aluminijaste Ilce, oaljevati, gojiti in šir.ti. V tej nameri so študentje ljubljanske Univerze povabili na festival študentovske organizacije drugih dTžav, da bi ra skupni prireditvi v plemenitem tekmovanju pokazali uspeh v delu na glasbenem,, igralskem in plesnem področju. Na festival so bili povabljeni franco. ski, italijanski, švicarski, nemški, avstrijski, tržaški in koroški študentje. Iniciativa ljubljanskih študentov je bila ▼, domovini in inozemstvu topto pozdravljena. Festival je y dneh 4-, 5. in 6. aprila v opernem, gledališču irv v Filharmonični dvorani. Program je zelo pester hi ima skupinske in solistične nastope. Otvoritev festivala je bila v Operi 4. aprila. Na programu je bila folklora, beleč in dramske skupine, Francozi bodo prikazali 3 svojo baskovsko grupo narodne plese, nemška baletna skupina bo predvajala nekaj pantominskih studi). Na večeru ho zastopana tudi 1 jugoslovanska folklora in sicer grupa študentovskega kul. turno-umetniškega društva ig Sarajeva, ki bo predvajala bosanske in. črnogorske narodne plese. Ljubljanske študente bo zastopala folklorna grupa »To-n® Tomšič* z izbranim gpnre-d rfi la«, V. Mature in ,,,, nri' Garibaldi. 15.00: »Preki«« vana«, J. Mc Crea. j, Ideale. 15.00: «Male Allyson. „ mvis- Impero. 15.30: «Greh», »•,, v Italla. 16.00: »Štiri ienW' nis in F. Giachettl. Kino ob morju. 16.00. 11 gozd«, B, Davis to* <*-Moderno. 16.00: »ZhUfLiof. tem«, 1. Dunne in E- Savona. 15.00: »SonJna J. Mac Donald in £d/6-Viale. 14.30: «Kon-Tikl» » ci na glave«. Vittorlo Veneto. 15.30: na«, B. Davis in B- sv* Azzurro. 16.00: »Caf u^st#1- Juga« J. Simmons ^«0, B-Belvedere. 16.00: «B'e® Hope in J. Russell. talenti' Marconi. 16.00: »Rodo™ no«, A. Dexter. J- Masslmo 15.30: «Hong Chandler. Novo cine. 16.00: «Ve!W A. L. Hayward in D. Off-c glasbo smi. ir i venska orkestralna 6; BOG. Tiiglae tflODOVINHKA f O V B 8 X Ilustrira IANEZ VIDIC »Kazen na vas! Odprlo se bo nebo ta sipalo strele, ki bodo gostejše kot kaplje dežja. Padalo bo žveplo. Vodo bodo narasle za tri komolce nad najvišjo goro. Vse bo gorelo zaradi vas, še voda In kamenje. Proč od mene! Proč od obličja božjega!« Kobarldci so se plašno umaknili. »Ali naj vas Izropamo in zažgemo?« so plačanci vprašali redovnika. »Naj se brez mojega ukaza nihče ne dotakne ne človdka ne blaga;*, je odgovoril Clugla, ki se Je zopet pomiril. ra. Inkvizitor in vikar sta iskala Gorazda in Volkico. Hotela sta ju s silo privesti v cerkev in Ju krstiti. Ce bi bila Gorazd in Volklca krščena, bi se Kobarldci zmehčali v svoji trmi in se brez upora povrnili v cerkev. Gorazda ni bilo nikjer- Hiša je bila odprta, a prazna, tudi na vrtu ni bilo nikogar. Le lipa Je šumela, studenec je žuborel. Gorazd je ždel v votlini v bregu in prisluškoval glasovom. Sprva ni hotel bežati, a ga Je Volkica preprosila za to. Vedela je, da bi z njim ne Imeli usmiljenja. Srce mu je krvavelo, a Je ubogal. Zdelo se mu Je, da kočo in vrt, lipo in studenec za vselej zapušča. »Triglav!« je šepetal in pogled upiral v vrh Upe. Triglav se mu ni oglasil. Nobena veja drevesa se ml zganila v vetru. Čudovita svetloba je bila razlita čez Slemene gora. Francesco de Clugia je medtem stal pod lipo in se čudil: »To je tisto drevo?« In se je zazrl v studenčnico: »To je tista čudežna voda?« Ko se je praznih rok vrnil Iz Gorazdovega vrta, je dejal vikarju: »Preden bo noč, bodo sami prisil in padli na kolena*. Vikar Je molčal. Francesco de Clugla je nameraval poslati po hišah vojake, da prestraši Kobaridce in jih prisili k pokorščini. Vikar pa se je zbal plenitve in nasilja. Poznal je Kobaridce in vedel, da bodo krivdo za vse hudo valili na njegovo glavo. »Ne«, je zaprosi!. »Kaj pa naj storim?« je vzkliknil inkvizitor. Zdajci, ko poganskega čarodeja ni mogel dobiti v roke, ln so vojaki v leni dremavici polegall po trgu ta zdolgočaseni mežikali v sonce, Je spoznal, da nima moči. Vso pot mu je lebdela pred očmi svečanost in zmagoslavje trenutka, ko bo Iztrebil poganstvo in ljudi vrnil pravi veri. Tu pa je zadel na trmoglavost, ljudje se skrivajo v hišah in Se sledu kesanja ni v njih pogledih. »Kaj naj storim,' o Bog?« je zaječal. Pomislil Je na nasilje. Ali bodo možje dvignili krik in sp-kire ta bo tekla kri? Kako bi bilo to mogoče preprečiti? Ali naj se vrne ln vse pusti tako kot Je našel? Ali naj čaka, da piškav sad sam odpade? Pogubljenje vseh teh duš bi padlo na njegovo glavo, a nad njegovo glavo bi padla tudi kri, če jo po nepotrebnem prelije. Sklenil Je, da bo dal posekati lipo in Jo vreči v ogenj. Iz-bral Je nekaj vojakov ln dal uloviti nekaj mož, ki so Jim vsilili sekire. Stopili so v Gorazdov vrt. LlPa Je zelenela ln šumela, pod njo je žuborel studenec. Clugia je dvignil križ: »Na tla znamenje malikov, dušno oporišče nevernikov, njihov bogl Posekajte lipo! Zamašite studenec!« Sekire so zapele. Les je zaječal, se zasolzil, zazijala Je beta »K ^ teri vašiani so topo sprejeli novico, drugim Je ^t^kisfl S Clugia je stopil z eno nogo na deblo in gledal vo)a"Ln & i« ----- ;c. Drevo rase ta pade, studenec pa Je v . sjoi* ki si jo izbira po svoji volji od začetka & ' gfi» ^ sili studenec svojo pot, ki o! ju izoira po svoji volji od za'«1"—. sikala izpod kamenja in izpod lesa. vsahniti ni h° vSftjini®^ po svoji volji ----------*—- m izpod lesa, vsan»uw »*- — vsa»‘"srp je ln grgrala, bojevala se za svoje vecme zakone- w p , moo-la 7.ftlrr,r,o,,all ltameIH-.-) tf» < ___ o« —» O-V- aa, OVUJC VCUUC Atile mogla. Zakopavali so jo, grmadili na njo les, kan> Prenehala je žuboreti, ugasnil je njen čisti blesk nb in prst se je še vsepovsod solzila, kakor da .10t'e z vjejcli Na kobariškem trgu so zakurili velik kres. fLza- glasba. "lovk* l J *4 m 327,1 n-.', 202,1 m, 3J‘ -ijsP 12.00 30 minut opf 12.30 Poročila. W-f° < glasba. 13.00 Včeraj j5.00.Lj 14.30 Igra VaSki kvdnt*a*JL, ročila. 15.10 Zabavna ,<.00^ Želeti ste - poslu**^',# želite biti kritik... ‘V 0rK% 'krajo ilS<$ 17.40 Partizanske Pe :Vu)a. Lji raln« *"j£t Narodne pesmi IW° »mri*-ji!« rvaredne pesmi PUJ“ »mol*- j||J-Ljubljana In Danica U ^ Zabavna glasba. >8- ^1 | %i 19.40 Zabavna glasb*- g prU)(ti ske orgle v ritmu- * • j2-"^ „itr zabavo! 22.00 Poročil*-Zabavni orkester Ba r3zvt^ I na. 23.00 Za ples >n rana. Dva moža sta sekala, dva izmed tistih, ki sta n1*10 vala, a se veliko bala. Pot jima je tekel od obrazov. ^g)f| - * _G°rfz^r.-le sllšal udarce sekire. Odgrnil Je zelsJ1^„icri^ * dal nizdol. Videl je, da sekajo njegovo sveto drevo. Z g» ( bil, a mu Je Volklca položila dlan na usta. Slednji uci ' zadel v dušo, kakor da se mu ostrina zadira v teto- uII,ir» v vrh drevesa. Ta se je tresel bolj ta bolj, kot da llpa igl, K krčevitem drhtenju. Slednjič se Je vrh zazibal, se ^ kaj težkega je s treskom padlo na tla. C© bi veje ne bUC le, bi bil Clugia slišal Gorazdov bolestni vzklik.,, Volklca je tiho zajokala. ..0 Skozi vas Je šel od ust do ust šepet: drevo Je Pa flj0 vaščani so topo sprejeli novico, drus-im je P1® vi NAROČNINA: Con« A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna !700. celoletna »200 Ur. Fed ljud. repub. Jugoslavija: t*v°d l®’l^i»lce**. Tp5^ Po*tnl tekoči račun *» STO ZVU Založništvo tržnSkcga tiska. Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokrnočneg* ,n nz(>2 Ljubljana TyrJeva 34 - tel. 2009 tekoči račun pr! Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tri..; kes* tlsK*