St. XX.
Mapibop, dne 14|mapca 1907
Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
lakaja rnak četrtek in velja s poitnino vred in t Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt lata 1 K. Naročnina sa Nemčijo 5K, n druge iirven avstrijske dežel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plaža na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" t Mariboru. — List se dopo&ilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brea posebne naročnine. — Posamezni listi Btanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. — Rokopisi se no vračajo. — UpravniStvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate te plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust Inserati se sprejemajo ao srede sjutraj. — X¿zaprto reklamacij«
so poštnine proste.
Kandidatje Slovenske kmečke zveze.
Na zaupnih shodih v Šmarjeti pri Mariboru,
pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in pri Sv. Križu na Murskem polju so se vsi zaupniki soglasno in, z navdušenjtem izrekli za kandidaturo deželnega poslanca kmeta Ivana Roškarja.
Zaupniki mariborskega, slovenjebistriškega in konjiškega okraja so imeli shod v Slov. Bistrici ter soglasno in z odobravanjem sprejeli kandidaturo kmeta Franca P i š e k a, župana v Orehovi vasi.
Zaupni shodi po ostalih1 okrajih se vršijo prihodnji teden.
Kmetje, le vkup, le vkup!
Piše Franc Pišek, župan in veleposestnik v Hotinji vasi.
Viribus unitis!
(Z združenimi močmi!)
Letošnja zima prinesla nam je hudih nezgod. Trte po vinogradih so vsled hudega mraza dne 21. na 22. in 23. januarja močno pozeble, in da se še z rezanjem reši, kar se rešiti da, naj bi se trte obrezovale, kakor strokovnjaki svetujejo in kakor je potovalni učitelj g. J. Bele v Slovenskem Gospodarju" opisal.
Mnogo tisoč drevesc oglodali so zajci in morale se bodo z novimi drevesci nadomestiti. Zadnja leta se je sadjarstvo močno povzdignilo, pa žal dva glavna vzroka se premalo vpoštevata.
Jame se še vedno vobče delajo premajhne in preplitve in v jeseni se ovijanje drevesc preveč opušča. Ce hočemo biti sami sebi odkritosrčni, se moramo v prihodnosti poboljšati, sicer marsikateri posestnik ne more pričakovati od sadjarstva dobička. Pravilno nasajen in skrbno oskrbovan sado-nosnik, katero delo še najmanje od vseh druirih pridelkov stane, je veselje in v dobrih letih donaša potrebne dohodke.
Hočem kratko popisati, kako bi naj kmet svoje sadno drevje sadil, gnojil in oskrboval. Pred vsem tem je kmetu treba vedeti, kakšne lastnosti imajo vrste, ki jih namerava saditi in to se lahko vsak nauči iz knjige „Normalni sortiment", ki jo je izdal štajerski deželni odbor v Gradcu. Kmetje dobijo to knjigo brezplačno. Tudi sadno drevje dobe kmetje po znižani ceni v deželni drevesnici v Ptuju in v Gleisdorfu pri Gradcu po 70 v komad, če se pravočasno ogjasijo.-
Kako in kedaj pa naj sadimo? Drevje naj se ne sadi pregloboko, to se pravi nič bolj, kot je stalo v drevesnici. Jama naj ima najmanj 50 cm. globo-čine, in širokost 150 cm. do 2 m. Zemlja naj se pred sajenjem z kompostom zmeša. Sadimo lahko v jeseni ali spomladi, boljše je zmiraj v jeseni. Ce je jesen premokra, tedaj se odloži za spomlad.
Drevo naj ne bo čez pet let staro. Pred sajenjem se naj vse poškodovane korenine okrajšajo in krona oziroma veje se na eno tretinko prikrajšajo. Ko se je drevo vsadilo, se priveže celo rahlo h ko-Iju. ker se še itak malo vsede. Na novo vsajena drevesa naj se že prvo jesen pazi, da zajci ne morejo škode napraviti. Beliti z apneno mešanico ni dobro, boljše je, če jih obdamo s koli ali s slamo. Cez leto naj se drevo ob suši zalije, v deževnem vremenu se tudi lahko z gnojnico gnoji.
Snaženje dreves. Ce so se pravilno rezala drevesa že v prvih letih, tedaj je v poznejših letih lažje snažiti. Izkušnje nas uče, da izsnažena drevesa več in boljše sadje dajo, kakor tista, ki bo z mahom prevlečena in zanemarjena.-
Vsak sadjar bi naj pred zimo, ko ima fcas zato, mah in staro škornjo osnažil. Pod škornjo se redno nahaja jabelčni cvetoder, gosenice od jabelč-nega tončiča i. dr. Pozabiti bi si se ne smelo po zimi (mesece prosinca do marca) na obiranje in sežiganje gosenične zalege, da uničimo gosenico zlatoritko, glogovega belina i. dr.
Dva največja sovražnika sadjarstva sta še: krvava ušica. in rak. Krvava ušioa napada samo jablane vsake starosti. Ime ima od tega, da da, če jo zmečkamo, neko črnorudečkasto tekočino od sebe. Te ušice zabodejo svoje sesala skozi lubad in se živijo od drevesnega soka. Vsled tega napravijo veliko škodo. Te ušice pridejo po letu na obisk, in jih uničimo, ako zmečkamo z roko povsod, kjer najdemo znane bele kosmiče. Napravimo si tudi lahko
tekočino, obstoječo iz % kg. tabačnega izvlečka, 1M> kg. mazljivega mila, ki se je v 20 1. tople vode raztopi, na 100 L oziroma 80 1. vode. Ta mešanica se vzame tudi za listne ušice.
Ima jabelčno drevo raka, tedaj je najbolje, če drevo odstranimo, ali pa če je rak še majhen, se naj globoko izreže in rana se s ,terom zamaže.
Gnojenje sploh. Se je drevje osnažilo, šo ni dovolj. Ce hočemo mnogo in dobro razvitega sadja, moramo drevje gnojiti, a ta navada je le redko kje. Gnoji naj se vsaj vsako tretje leto in to v jeseni.
.Vzame se lahko hlevni gnoj, kompost ali gnojnica. Za eno dorastlo jabelko je treba približno 1% q hlevnega gnoja, kateri se v jeseni z zemljo pre-koplje. Ce se gnoji z gnojnico, naj se ista z nekaj pepelom zmeša.
Kdor hoče poskusiti z umetnim gnojem, naj vzame na odraslo drevo 5 kg. 40% kalijeve soli, 2— 5 kg. tomaževe moke ali pa 1—1% kg. čilskega so-litra. Prva dva se potrosita v jeseni in drugi pa v spomladi. Gnojiti se ne sme pri deblu, ampak (po velikosti drevesa) iy2—2 m od debla. Ce hočemo drevje Opravilno sadili in osikrbovali, nam bo trud obilno poplačalo.
Politični ogled.
—	Deželni zbor. V posebni odsek za železniške zadeve sta bila izvoljena poslanca R o š k a r in V o š n j a k. — V deželnem proračunu za leto 1907 se je pomankljaj zvišal proti lanskemu letu za 830.000 K. Nemška večina strašno grdo gospodari. Poslanec R o š k a r (Slov. kmečka zveza) je vložil predlog zaradi varstva živinske cene. — Poslanec V o š n j a k je utemeljeval svoj predlog zaradi lov-nine. — Poslanec R o š k a r pa je utemeljeval svoj predlog, da se ščiti domača živina. Govor je bil temeljit. V prihodnji številki ga priobčimo. — V torek je bil v deželni zbornici sodni dan za Ornika. Poslanec S a h e r 1 mu je pošteno krtačil vest. Glej našo notico v ptujskem okraju.
—	Med Nemci v mestnem volilnem okolišu Ptuj—Lipnica je prišlo do razpora, ker hoče kandidirati vsenemški poslanec Malik. Nemška ljudska stranka pa ni žnjim zadovoljna. Na nekem shodu v Ptuju so klicali zborovalci Maliku „pfuj" in mu dokazali, da je govoril neresnico. Malik pa je očital Nemški ljudski stranki lenobo, strahopetnost, hi-navščino, terorizem in neresnico. Na tem nemškem shodu je govoril tudi urednik „Štajerca", Linhart. Ptujski gospodje so posebno hudi na vsenemško stranko, ker so vsenemci rekli, „da je „S t a-j e r c* sramota za nemško stvar.
—	Kranjsko. Za kandidata Slov. ljudske stranke v Ljubljani je proglašen obrtnik g. Kregar. Liberalci kandidirajo ljubljanskega župana Hribarja.
—	Koroško. Kat. slov. politično društvo za Koroško bo priredilo dne 21. t. m. v Celovcu zborovanje, na katerem se določijo kandidati za prihodnje državnozborske volitve.
—	Naš cesar v Pragi. Naš cesar se poda med 5. in 9. aprilom v Prago. Cesar vzame seboj veliko spremstvo in ostane v Pragi 10 dni.
—	Dunajski župan dr. Lueger je toliko ozdravel, da je zapustil posteljo. Dne 15. ali 16. t. m. se bo podal dr. Lueger na jug, da si ukrepi zdravje.
—	Med Avstrijo in Srbsko bo baje kmalo poravnan carinski razpor, ker je naša država dala ugodne pogoje. Ce le ne bo zopet kaj na škodo kmeta!
—	Nemška podivjanost. Pruske šolske oblasti so izključile iz gimnazij dijake tistih starišev, ki so za poljski poduk v ljudskih šolah. Oblasti namreč utemeljujejo to svoje dejanje, da stariši teh otrok prekršijo državne postave. To počenjanje je skrajno krivično, kajti potem bi morali izključiti iz šol tudi vse tiste učence, katerih stariši so zaprti zaradi kakega hudodelfctva ali prestopka. Tako zagrizeni, brezobzirni in surovi so ti Nemci nasproti Slovanom. Seveda, kar se tega tiče, niso naši Nemci nič boljši, samo da v Avstriji nimajo take oblasti. Zato pa bi radi spravili Avstrijo pod prusko piklhaubo.
—	Prodiranje Ncmcev. Dandanes je že ne bo dežele, v kateri se ne bi bila v zadnjih letih naselila močna nemška naselbina. Ves Balkan je že preprežen z mrežo nemškib naselnikov: Bosna, Her-
cegovina, Srbija, Bolgarija,, Komunija. V večjih mestih Turčije in Grške dobiš največje trgovce — Nemce. V Mali Aziji, v Egiptu — povsod močne naselbine. Lahko rečemo, da ga ni v Orientu večjega kraja, kjer ne bi bilo kakršnegakoli nemškega društva. O prodiranju germanstva, t. j. nemških trgovcev in industrialnih podjetnikov so pisali te dni tudi francoski listi. Po francoski severoafriški koloniji Maroko imajo danes Nemci že povsod svoje ljudi. Kako izborno znajo Nemci izkoristiti zaklade tujih dežel in narodov v svoj prid, vidimo tudi mi — Slovenci.
—	Bolgarija. Dne 10. t. m. je ustrelil nek odpuščen uradnik ministrskega predsednika Petkova, ki se je zgrudil, od treh krogelj zadet, mrfev na tla. Trgovski minister Genadjew, ki je šel s ministrskim predsednikom, je bil ranjen na roki. Uradnik je izvršil napad iz političnega maščevanja. Morilca so prijeli. Bolgarski listi poročajo, da je po seji sobranja (državnega zbora) šel ministrski predsednik Petkovv s svojimi tovariši ministri na sprehod. Pri povratku jim prideta nasproti dva gospoda, od katerih eden začne streljati na ministra. Tudi prejšni ministrski predsednik Stambulov je bil umorjen.'
—	Balkan. Srbija je 7. t. m. obhajala 25-let-nico, ker je postala kraljevina. — V torek 5. t. m. so Bolgari praznovali 30-letnico osvobojenja Bolgarije.
—	Rusija. Državna duma je bila v torek slovesno odprta. Podpredsednik državnega sveta Go-lubov je prečital carski ukaz, s katerim se sklicuje novo izvoljena duma v zasedanje. Na to so vsi poslanci prisegli. Po prisegi se je vršila volitev predsednika. Izvoljen je poslanec Golovin s 356 glasovi proti 102 predsednikom. Levica je sprejela to izvolitev z odobravanjem. Novi predsednik je na to iz-pregovoril. Zahvalil se je na izvolitvi ter izrazil nado, da bode nova duma brez obzira na stranke složno delovala v blagor prebivalstva ter z vladarjem zajedno uresničila dobrote, katerih se narod nadja od ustave in ustanovnosti.
—	Francosko. V Parižu so te dni štrajkali uslužbenci pri mestni elektrarni, tako da je mesto bilo več noči brez luči. Vsled tega niso mogli zvečer delati v nobenem uradu, posebno na pošti je zaostalo na stotisoče pisem. V gledališčih niso mogli igrati.
—	Na Španskem je pri volitvah zmagala katoliška stranka. Tamošnji prostozidarji bi radi v deželi pripeljali do takih razmer, kakor na Francoskem.
—	Perzija. V Perziji se je začela gonja proti kristjanom, ki vsled tega zapuščajo tamošnje kraje. Ker nimata niti novi parlament, niti vlada nobene moči, bo to razmerje še nadalje vladalo.
—	Mandžurija. Japonska je začela svoje čete prevažati nazaj na Japonsko. Samo 15.000 mož ostane v Mandžuriji za varstvo železnice.
—	Vojska. Dne 18. m. m. je prišlo med četami republike Honduras in Nikaragua v Srednji Ameriki do boja. Čete Hondurasa so bile odbite, padel je v boju tudi general Carzano, ki je vodil Čete te republike. Čete Nikaragua prodirajo sedaj v Honduras.
Razne novice.
*	Gnojenje spomladnih setev. Današnjemu listu prilagamo prospekt tovarne za Tomaževo žlindro.
*	Tržne vesti. Čeravno je mraz pojenjal, vendar ni nikakih sprememb na tržišču. Blaga je sicer dovolj na trgu, toda ponudniki niso silni. Vsled tega je promet jako neznaten. Tožbe, da je ozimina trpela, nikakor ne vplivajo na značaj tržišč, ker se to poročilo ne smatra za povsem resnično. Na Ogrskem primanjkuje vagonov, blago se počasu pre-miče in nekateri mlini so si v skrbeh, kako bodo zadostili večji zahtevi po moki o praznikih. V Ameriki je pač postalo živahno tržišče, ki pa dosedaj ne upliva na naše. Pšenica je ostala pri isti ceni. Cena bi bila pšenici padla, če bi budapeštanski mlini ne kupovali po zahtevnih cenah: tako je ostalo pena nespremenjena. Rž je šla isto pot kakor pšenica, čeravno je zanimanje za rž večje kakor za pšenico. Oves je v cenah jako stalen, deloma se zahtevajo za nekaj vinarjev višje cene. Turšica je deloma poskočila vsled tega, ker blaga ni lahko dobiti, ker se še
prevoz vrši vedno neredno. Visoko ceno so dobili otrobi. Veliko se zahteva, mlinom pa jih primanjkuje, Svinjska mast je tudi nekoliko poskočila v cenah, ker je dovoz pitane živine ponehal.
*	Živina in meso. Kakor kažejo vsa poročila raznih tržišč, je cena živemu blagu padla in to še za več kron. Nasprotno temu pa meso nikakor ni postalo ceneje. Ako cena živemu blagu poskoči, so gotovo tudi mesarji z višjimi cenami pri rokah ali o znižanju mesa pa nočejo ničesar slišati, kadar pade cena živemu blagu. Ker so se mesarji sami izrazili, da težko pričakujejo nižjih cen živine, da bi potem svojim odjemalcem ložje z nižjimi mesnimi cenami postregli, jim je sedaj prilika, dana, to pokazati tudi v istini. Kar velja za drugod, velja tudi za nas.
*	Snežilo je zopet minolo soboto tako močno, da so nekatere železnice v alpskih deželah ustavile promet. Pri nas ni toliko snežilo.
*	Slovenci in sv. oče. Iz Rima se piše „Slovencu" 6. t. m.: Sv. oče Pij X. je sprejel v posebni avdienci dr. Evgena Lampeta kot zastopnika slovenskih katoliških društev. Dr. Lampe je poročal o prospevajoči slovenski društveni organizaciji. Sveti oče je izrazil svoje veselje in tlal apostolski blagoslov vsem članom „Cecilijinega društva", „Slovenske krščansko socialne zveze", „Leonove družbe", „Katoliškega tiskovnega društva", „Obrambnega društva", „Društva sv. Marte" in Marijaniškim gojencem. Posebno se je zanimal papež za „Cecilijino društvo" ter šaljivo pripomnil: „Recite jim: Cantino bene! — Naj dobro pojejo!" Ko je pripomnil dr. Lampe, koliko vrlih mladeničev je združenih v naših katoliških društvih, je dejal sv. oče: „Naj bodo pogumni in zvesti! Sporočite mladeničem „Slovenske krščansko-socialne zveze", da jih še posebej blagoslavljam !"
*	Kmetijske zadruge. Govor poslanca dr. Jankovičav deželnem zboru. (Začne v slovenskem jeziku.) Visoki deželni zbor! Čeprav je predmet mojega današnjega vtemeljevanja za vsem gospodarskega značaja vendar podvzamem precej to prvo priliko, da govorim v visokem deželnem zboru v slovenskem jeziku, ker smatram to kot samoobsebi umevno dolžnost, našo in kot važno pravico slovenskega naroda, ki zavzema dobro tretino štajerskega ozemlja. V tem oziru moramo biti dosledni, ker tako ravnanje zahteva naša narodna čast in naš narodni ponos. (Nadaljuje v nemškem jeziku.) Dragi gospodje! Prej ko začnem z utemeljevanjem mojega predloga o ustanavljanju kmetijskih stanovskih zadrug, dovolite, da z ozirom na uvodne slovenske besede sledeče izjavim: Govoril sem zaradi tega slovensko, ker sem prepričan, da imajo štajerski Slovenci, ki tvorijo velik del prebivalstva, pravico zahtevati, da dobi slovenski jezik tukaj v deželnem zboru tiste pravice, ki mu pristojijo in katere bi morali pripoznati tudi vi, velecenjeni gospodje, ako vam ni brezmejna prenapetost pri razpravi tega vprašanja merodajna. Predstavljajte si, da ste vi v našem položaju, da tvorite v dvojezični deželi narodno manjšino. Gotovo bi bilo za vas v tem slučaju samo ob sebi umevno, da bi se posluževali v govorih, interpelacijah in predlogih svojega maternega jezika. In kar je za vas, velecenjeni gospodje, pravično, mora biti tudi za nas. Posluževali se bodemo torej v bodoče večkrat svojega maternega jezika, da dokažemo naše pravice.— Sedaj pa dovolite, da utemeljim svoj predlog. Postava o obveznem ustanovljanju kmetijskih stanovskih zadrug je storila dolgo in težavno pot, predno se je sklenila. Šestkrat jo je predložila vlada v državnem zboru. In to vsled tega, ker so se pojavila nasprotujoča se mnenja, posebno glede izvrševanja in se je v začetku tudi mislilo postavo o stalnih domovih žnjo zvezati. Zaradi tega so to zapreko odpravili. Ko so pozneje odpravili še eno zapreko, namreč postavo skleniti kot državno postavo, se je sklenila kot državni okvirni zakon in se je dala s tem potrebna odločitev deželnemu zboru glede na potrebe posameznih dežel. Postava se je sprejela 1. 1901, cesar jo je potrdil 27. aprila leta 1902. Nedvomna stiska našega kmečkega stanu, potreba, težko gospodarsko vprašanje glede obveznih zadrug kmalo ugodno rešiti in z ustanovitvijo kmetijskih organizacij storiti pomenljiv korak na polju tako nujno potrebne kmetijske preosnovitve je napotila mojega vel. tovariša g. dvornega svetnika dr. Ploja, da je vložil tozadevni predlog in ga utemeljeval dne 30. septembra 1. 1904. Žal, da se na njegov predlog do zdaj ni nič zgodilo. Tega je bržkone največ krivo denarno vprašanje pri teh zadrugah, ker bi se v smislu postave morala ustanoviti zadruga v vsakem sodnij-skem okraju. Ta bi morala imeti svojega tajnika, ki bi stal na leto 1200—1600 kron. Ker imamo na Štajerskem 163 okrajev, bi to zneslo precejšno svoto, ki bi se nikakor ne pokrila z 4% zvišanjem doklad. Vrhu tega bi še tudi druge potrebščine zahtevale precejšno svoto. Merodajno je bilo bržkone tudi to, ker se različne od države in dežele podpirane organizacije vedno bolj razvijajo in plodonosno delujejo. Nasprotno se pa mora upoštevati, da naredijo po motivnem poročilu državnega zbora te stanovske organizacije velike koristi, kor tvorijo krepko zastopstvo kmečkega stanu za obrambo njegovih materi-jelnih in nravnih koristi. S tem se tudi oživlja duh skupnosti celega stanu in se povzdiga skrb za celi stan. Velike važnosti bi bil tudi njih nadaljni razvoj. Iz teh vzrokov sem še stavil zopet ta predlog ter ga priporočam deželnemu kulturnemu odseku v temeljito preučevanje. Ce se zaradi od meni navedenih ali pa drugih, meni neznanih vzrokov moj predlog odkloni, naj se vsaj povejo vzroki, da naši
kmetje vedo, zakaj se ravno pri nas to ne uvede. Ce se pa sklene ustanavljati te organizacije, kar bi jaz pozdravil z odkritim veseljem, potem prosim za pravično upoštevanje narodnostnih razmer v naši deželi. V formelnem oziru prosim, da se ta predlog od- r da deželnemu kulturnemu odseku.
*	Novo breme občinskim predstojnikom je naložilo štajersko namestništvo laniskega leta. Gre se za iztirjatve zaostalih doneskov za okrajne bolniške blagajne. Stvar obstoji v tem, da se je občinskim odbornikom naložila iztirjatev na sledeči obširni način. Zupan dobi rubriko s pripetim plačilnim nalogom. Pri vročilu te plačilne naloge je stranki na voljo dano, znesek izročiti županu in to v razpre-delku 2. rubrike zabeležiti oziroma zapisati opombo ali slučajni ugovor. V razpredelek 3 zapiše vroče-valec beležke, ako ni izročil nalo'g kateremu strankinemu domačinu oziroma zabeležiti ustmeno izjavo dolžnika. V raZpredelku 4 izpolni občinski predstojnik 6 točk in pošlje rubriko okrajnemu glavarstvu. V razpredelku 5 dobi župan nalog, da izvrši rube-žen ali cenitev. Z izpolnjenim razpredelkom št. 6 poroča župan o izvršitvi rubljenfja. Končno se mu v razpredelku 7 naroči, da izvrši dražbo in pošlje izkupljeni znesek dotični blagajni. To bode delalo županom mnogo sitnob in če bo šlo tako naprej, potem si mora župan nastaviti tajnika in kmet, ti pa plačaj. Prosimo deželne poslance, da delajo na to, da se ta ukaz razveljavi oziroma da se v bodoče kaj takega več ne naiaga, sicer bode padlo marsikateri zavarovalnici v glavo, da bode opravljala občina njene posle v prenešenem delokrogu.
*	Poškodbe po divjačini. Deželna poslanca dr. Jankovič in Roškar sta stavila na deželni odbor sledeči predlog zaradi poškodb po divjačini v tej zimi: Po časniških poročilih in osebnih naznanilih je vsled velikega snega in hude zime povzročila divjačina kmetom na sadnem drevju in trtah veliko škodo. Posebno na Spodnjem Štajerskem tarnajo kmetje, kako velikansko škodo so jim naredili zajci z oglo-danjem sadnega drevja in trt čeravno so iste obvarovali z apnom. Da navedem samo nekatere slučaje, omenim, da znaša samo v Petrovčah škoda po divjačini 500 K, posestniku Štefanu Koželj v Teharjih so uničili zajci med 1000 drevesc okoli 300 2- do 3-letnib, čeravno jih je namazal z apnom. Lansko leto je apno varovalo drevesca. O zelo velikih poškodbah se poroča iz Savinjske doline, Savske doline, Murskega polja, Slovenskih goric itd. Zaradi tega vprašajo podpisani: 1. Ali je visoki deželni odbor voljen, predložiti novo posebno postavo o poškodbah po divjačini, ker nova lovska postava ne ščiti kmeta pred takšnimi poškodbami in je vsled te«a trpel kmet letos velikansko škodo; 2. če je voljan, dati izjemoma odškodnino tudi tistim posestnikom, ki niso svoje nasade zavarovali, ker jih je prehitela letošnja huda zima; 3. ali je voljan, dati navodila, da bodo kmetje za vse odškodovani.
*	Napadi na kmečke kandidate. Sprejeli smo: „Narodni list" je v štev. 10 dne 7. marca izrekel svojo sodbo o kandidatih Kmečke zveze. Nad vse srečni narodovci so sedaj prepričani o duševni in gospodarski revščini kmečkih kandidatov. To navdaja vse narodovce in njih modrijane s trdnim zaupanjem, da zginemo kandidati Kmečke zveze" kar najprej iz površja, ter ponižno prepustimo vse delo za javnost njim, kteri so edini poklicani in zmožni osrečiti vse stanove ter rešiti kmeta-trpina. Le poglejte jih, kako so skrbni in postrežljivi: v enem svojem „Narodnem listu" se debelo nalažejo o tebi, ako nisi njih kalibra; ako želiš, ti v drugem listu prvotno laž popolnoma prekličejo. Ako pa pogledaš sledečo tretjo številko, najdeš prvo laž v nekoliko drugi obliki zopet ponovljeno in še najmanj pet na novo pridjanih. Pa še naj kedo dvomi, da niso sposobni za vse? Njih tukajšni dopisnik se je dvignil visoko nad navadne ljudi, on ni vezan na resnico, tudi ne na dostojnost. V enem in istem članku mi dvakrat oponosi farovške piščance. Pre-neumno bi bilo odgovarjati na take budalosti. Omenim samo to, da se ne sramujem stopiti v farovž, v kterem stanuje poštena in blaga duhovščina. A tje ne zahajam nikdar zaradi zavidanih piščanc, ampak z uradnimi ali sploh javnimi opravili. Dalje trdi dopisnik, da govorim v deželni zbornici le to, kar mi drugi poslanci pišejo. O tem pa zahtevam od njega dokaze. Ako mi dokaže, da mi je smsal kdorkoli vsaj en govor, tedaj mu radovoljno izplačam 100 kron, v ktere koli namene, ako mi tega ne dokaže, kar mi tudi ne more, ker še mi nikdo nobenega govora spisal ni, zato ga že danes imenujem brezsramnega laž-nika. Nadalje mi pravi, da sem v kmetovanju skrajno zanikern. No, hvalil se ne bom, ker lastna hvala smrdi. Preživljal sem dozdai sebe in svojo rodbino pošteno. Bogat nisem, pa tudi ne bom; ker ne-morem pa tudi nočem delati advokatskih ali notarskih in ednakih računov. Delam mnogo za javnost in sprejmem včasih tudi nehvaležnost za plačilo. A to trdim, ako mi blagoslovi Bog moje delo z*naprej tako kakor do zdaj, tedaj se naj noben narodovec ne zboji, da bi prišel jaz ali kteri od mojih niemu v oskrb ali nadlego. Konečno trdi, da me v lenarčkem okraju noben kmet ne mara. Tega do seaaj pač nisem vedel, pa še tudi danes ne verujem. Nekteri kmetje so mi zatrdili, da so me minuli četrtek dne 7. t. m. zbrani kmetje pri Sv, Lenartu v lepem številu nad 200 enoglasno svojim kandidatom proglasili. Ce so to storili zaradi tega, da me ne maraio, da se me znebijo in odpraviio na Dunaj, tega mi niso povedali. Vprašajte jih, vi gospod narodovec Vot do-
! pisnik. da lahko to v vaS list poročate. S poštenjaki
kmeti, kterih ima Sv. lenartski okraj v obilnem številu, ,sem dozdaj prav dobro shajal. Imam tudi nasprotnike, med temi nektere štajerčijanee, grozno nasprotni so mi pa vsi narodovci, a teh je vsled zdravega razuma našega ljudstva tukaj bore malo. Za-naprej na vsako laž, ktero bode „Narodni list" znova prinesel, ne bom odgovarjal; škoda za čas. Ako pa sploh miru ne bo, potem bom poročal, kterih sredstev se tukajšni narodovci za rešitev kmečkega stanu že dozdaj poslužujejo in še bodo posluževali. Udani J. Roškar, kmet in deželni poslanec.
*	Lov na volilce. Narodna stranka zatrjuje polnih ust, da jim je sveta skrb tudi za delavstvo. Toda narodovci vidijo delavstvo samo v Trbovljah in Hrastniku, samo tamkaj prirejajo shode, drugod po slovenskem Štajerskem pa se popolnoma nič ne brigajo. Zakaj? Ker jim ni za delavstvo, ampak samo za glasove pri volitvah. Toda Kmečka zveza bo pokazala, da bo ona za vse stanove skrbela, in za to je brezdvomno, da bodo delavci šli za našimi poštenimi ljudmi, ne pa za političnimi sleparji.
*	Zagrizenost. Nemcem se je posrečilo po dolgem rovanju, da je bil prestavljen vinarski inštruktor gosp. Ašič iz Ormoža v Šmarje. Kakor poroča sedaj „Grazer Tagblatt", je zakrivil gosp. Ašič samo to, da je razpošiljal za svoja predavanja slovenska vabila. Slovenski kmetje, ali boste res pustili, da dela par privandranih Nemcev in peščica njim uda-nih nemčurjev kar hoče. Ali se vaše roke ne stisnejo v pest?!
*	Zrakoplov so videli v četrtek dne 7. t. m. po Spod. Štajerskem. Bil je velik, bel zrakoplov, ki je jadral visoko V zraku proti jugu. Kakor se poroča, je padel na tla v Kočevju na Kranjskem. Neki stotnik se je peljal v njem iz Dunaja in je rabil do Kočevja samo pet ur.
*	Celjska „Domovina" obsoja, da je dr. Lue-ger daroval za nemško šolo v Hrastr_iku 20 K. Tudi mi to odločno obsojamo, zraven pa opominjamo „Domovino", da je njeno narodnjaštvo glede šol zelo dvomljive vrednosti, ker njeni pristaši sami po shodih agitirajo za nemščino v ljudskih šolah in ker ji je morda znano, da je jeden celjski steber nove stranke dobival svoječasno v Hrastniku celo nagrado za vrlo poučevanje v nemščini.
*	Kdo daje „Domovini" smer ? Kadar se bližajo volitve, se „Domovina" vedno prelevi iz jokave slogaške v bojevito liberalko. Tako tudi sedaj, ko se posebno odlikuje po surovih osebnih napadih. Pravijo, da nadzorujeta sedaj pisavo in politično smer dr. Hrašovec in dr. Vrečko. Ne vemo, koliko je resnice na tem, zato pričakujemo jasnega, odgovora, da se pokaže, ali se res skrivajo pod prvaško krinko tudi pristni liberalni obrazi!
*	Kmetje — slaboumni! Kmete, ki so se udeležili dne 3. t. m. zaupnega shoda v Šmarju pri Jelšah, označuje celjski „Narodni List" za slaboumne. Kmetje si bodo ta kompliment vkljub svoji „slaboumnosti" dobro zapomnili. In vi, liberalni g. učitelj Ferlinc, ki tako gorite za novo stranko, kaj rečete k temu, da vaše glasilo tako nesramno piše o kmetih. Seveda nič, ker niste nikdar kmeta marali!
*	Vse taji. Pišejo nam: Vse taji dr. Kukovec v zadnjem „Narodnem Listu", kar se mu po pravici očita v javnosti političnih grehov. Dejstvo je namreč, da je v liberalni stranki sami nastala zadnji čas velika nevolja proti Kukovcu zaradi nespretnega vodstva. Kjer zine, tam naredi vsaj nove težave stranki, če je celo ne kompromitira. V liberalnih krogih se mu je tudi hudo zameril nedostojen in nepremišljen nastop dne 7. febr. v Mariboru, kjer je moral osebe, ki jih je napadal, parkrat zgri-vano za odpuščanje prositi. Drugi so se zanj sramovali. Zahtevalo se je torej od njega, da svoje neumne in nespretne izreke in korake v javnosti popravi ali razjasni. Mož, namesto da bi vsled takega nezaupanja odstopil, pa prinese v zadnjem „Narodnem Listu" zagovor pod napisom: „Ker se mi to priporoča, nekoliko odgovarjam." No, no, to je bil še malo več nego priporočilo! In kako slabo se zopet zagovarja! Tako n. pr. pravi: da nikdar ni v Brežicah niti kje drugje klical „rajši Cobala nego klerikalca." To je res, in tudi vsi podpišemo, da tega nikdar ni klical. Ampak čujte, on je klical : „rajši Cobala nego dr. Benkoviča!" Ce dr. Kukovec misli, da take spretnosti iz sodnih dvoran veljajo tudi v javnosti, se jako moti.
*	„Farovške piščance" očita celjski liberalni list g. Roškarju. Na to nesramnost odgovarja gosp. Roškar sam. Odkrito povedano, da takih ostudnih osebnih napadov nismo pričakovali od Narodne stranke in mislili smo, da nam ne bo treba z nasprotniki stopati v te nižave. Toda začeli so in vojno pravo ima sedaj svoje mesto. Za to mi r&-čemo danes samo to, da dr. Kukovec, Božič, Spind-ler, Dolar in drugi naj kar molčijo o farovškili piščancih, ker so so ti možje skoro skozi celo gimnar zijo redili in študirali s farovškim denarjem in £>i brez te podpore bili še sedaj svinjski pastirji. Sicer pa še rečemo enkrat, da taki napadi niso po našem okusu, toda kadar bomo izzvani, šel bo zob za zob.
*	„Narodnemu listu" v odgovor smo dobili iz Hotinje vasi sledeči dopis: Slučajno smo dobili „Narodni list", kateri našega župana F. Pišek grdo ob-rekuje, da ima najbolj zanemarjeno posestvo v Ho-tinji vesi. Podpisani, ki razmere natančno poznamo, izjavimo iz lastnega nagiba sledeče: gosp. F. Pišek ima kmetijo v najboljšem stanju; travniki, njive in sndonosniki se odlikujejo in njegova živina je ma»-sikteremu v vzgled. Le njemu s» imamo zahvaliti, da
se sadjarstvo pri nas tako lepo razvija. Za pov-zdigo živinoreje in umno gospodarstvo je že mnogo žrtvoval. Kot župan nam je občino vzorno uredil, oskrbel lepo brizgalno, h kateri je občina samo 300 kron prispevala, vse drugo, (stala je 2400 K) je drugod nabral. Ceste imamo zdaj najlepše, da smo na nje ponosni in zato šmo si ga pred kratkim spet če-trtokrat za župana izvolili. „Narodni list" naj vzame to naznanje in če hoče obrekovanje popraviti, naj to objavi. Podpisanim je v čast, da je Fr. Pišek na občno željo kandidat za državni zbor. Hotinja ves, dne 9. sušca 1907. Anton Lobnik, velep. in obč. svetovalec. Franc Primec, krčmar. Miha Divjak, obč. odb. Janez Horvat, obč. odb. Franc Pungartnik, obč. odb. Jakob Falež, obč. odb. Janez Zigart, obč. svetovalec.
*	Osebni napadi. „Narodni List" napada po svojem vse, kar ne trobi v njegov rog. Noben kandidat „Kmečke zveze" mu ni po godu, lopne pa tudi po vsakem, o katerem le malo čuti, da bi se zanimal za „Kmečko zvezo". Zvest si svojemu programu, „osebnosti se bodemo izogibali", je napadel „Narodni List" v štev. 10 med drugimi tudi na prav podel način v celjskem okraju glede svoje neustraš-ljive možatosti in obče poštenosti zelo priljubljenega veleposestnika in c. kr. fin. komisarja iz St. Jurija ob juž. žel. dr. Jos. Povalej, o katerem bi pač tudi voditeljem „Narodne stranke", če bi jim bilo sploli kaj za stvar, moralo biti znano, da je vpisan v imenik veleposestva za okraj Celje, da poseduje tedaj „precej" zemlje, katero pa si je na prav pošten način pridobil in sicer deloma že v dobi, ko so sedanji slavni voditelji „Narodne stranke" še po šolskih klopeh hlačke trgali. Sicer pa pričakujemo, da bode „Narodni List" stvari in resnici na ljubo zadevo glede dr. Povaleja lojalno pojasnil, ker bi inače znala ta zadeva imeti za „Narodni List" še prav slabe posledice. „V osebnostih Vam ne bodemo sledili".
*	„Štajerčev" spovednik — „kaplan" Kirchsteiger. „Stajerc" je nedavno objavil nekaj najbolj umazanih oddelkov iz spisa bivšega nemškega kaplana Kirchsteigerja, ki ga je ta izdal z naslovom: „Spovedna molčečnost." Raztrobil je v svet po židovskih in socialdemokraških lijstih svoj spis kot zanimiv roman, t. j. daljšo, zanimivo povest. Toda vsi količkaj pošteni listi in sploh večji del književne kritike je to mazarijo z zaničevanjem prezrl, kateri pa so spis omenili, so ga s studom zavrgli, rekoč, da ni le popolnoma neumetniško delo, marveč, da je sploh samo kup svinjarij, ki jih je ta propadli du-hovnfik in bivši kaplan na Zgornjem Avstrijskem na-mislil iji nabral, da bi sramotil sveto spoved in zlasti še katoliške duhovnike kot nečistnike in sploh najbolj propale in zaničevanja vredne ljudi. Omeniti namreč moramo, da je bil Kirchsteiger od škofa v Lincu zavoljo nenravnosti in celo posilnosti suspendiran, t. j. zabranilo se mu je opravljati duhbvsko službo; predno pa je bil sodnijsko obsojen, so> ga zdravniki proglasili za umobolnega. Ko pa je bil izpuščen, se je začel ponujati židovsko-socialdemo-kraškim listom, po katerih je izdal tudi imenovani svoj spis: kajti samo ti so bili za tolike svinjarije še dovzetni — in pa naš častitljivi liberalni dnevnik „Slovenski Narod." Izšel je namreč nedavno slovenski prevod prvega dela te knjige, ki ga je napisal nek socialdemokrat, in „Slovenski Narod" je to delo „zelo priporočal." Zato seveda tudi ni smel izostati „Stajerčev" urednik Linhfart, bivši socialdemokrat, zdaj veliki vsenemec in osrečevalec in rešitelj slovenskega kmeta. Pa občudujte njegovo doslednost! Ako zleže ali pa od kot iz sveta izve za kako pohujšljivo dejanje tega ali onega duhovnika, kako vam ga zna popisati kot celega satana. A ta v dnu srca in duše pokvarjeni Kirchsteiger mu je naenkrat najmanj toliko vreden, kot vsi evangeliji, če ne še več! Drugi duhovniki so mu hinavci in lažniki, le Kirchsteiger govori neskaljenb resnico, samo za svetnika ga danes še ni proglasil. Pa če ga bo še dalje imel za svojega spovednika in svojega dvornega „kaplana", se morda to še lahko zgodi. Stajerčeve backe pa bodo te umazanolsti gotovo silno ublažile ter napravile iz teh „naprednja-kov" same nedolžne angelce!
*	Duhovnik po srcu — „Štajerca." Razun svojega domačega kaplana Kirchsteigerja ima „Stajerc" od časa do časa še druge dvorne duhovnike, ki vendarle njemu diše! Tako zna povedati zadnjič novico, da je v nekem staroliberalnem bavarskem listu pisal nek duhovnik o tem, da se duhovščina ne bi smela baviti s politiko (to milo pesem zna pač „Stajerc" najbolj ginljivo peti!). „Stajerc" dostavi k temu med drugim vzklik: „Te besede mora verovati vsak katoliški kristjan, ker jih je zapisal katoliški duhovnik!" Hm, včasih smo čitali, da duhovnik o politiki sploh ničesar ne zna in ne sme govoriti, in da duhovniku sploh ne smemo ničesar verjeti. zdaj bi pa temu „Stajerčevemu" liberalnemu duhovniku (ki pa je posvečen najbrž od kakšnega židovskega časnikarja!) moral „verovati" vsak kristjan ! O pamet, kaj se tako hudomušno skrivaš pred ..Štajercem!"
Slovensko katoliško akademično društvo „Zarja" v Gradcu.
Na občnem s boru dne 7. marca ,)C hil izvoljen za letni teč«j sledeči odbor: phil. Jos Puntar, predsednik; iur Bošt. Scbaubacb, podpredsed.; iur. Fr. Kovat, tajnik; iur. Fr. Logar, blagajnik; iur. Iv. Ifilač, knjižničar ; iur. Aloj Juvan, gospodar.
* Slov. kat. akad. društvo .Danica' na Dunaju si je izvolilo na svojem občnem z'>oru dne 5 marca za H tečaj sledeči odbor: tiloz Ivin Doienec, predsednik; iur. Lav. Kemnerle, podpredsednik; med. Matej Justin, tajnik; fil. Jakob Šile blagajnik; med. Leopold Ježe, knjižničar; fil. »nest Tomec, gospodar.
* Družbi sv. Cirila in Metoda t Ljubljani so od 1. do 28. sve, čana 1907 poslali prispevke in darila p. n. gg in društva: Jakob Gaš parič, kaplan na Dolu pri Hrastniku, nabral v gostilni pri Peklarju 10 K Fran Avsec, Št. Jurij, 5 K; Ljudmila Pirnat, Gradec, nabrala pri druž" lenem večeru „Sokola" 13 K; hranilnica in posojilnica v Dolu 20 K; I. Podlesnik poslal nabrano vsoto pri veselici v Ribnici na Pohorju 40 K 70 vin.; podružnica na Vranskem 100 K; Mohor ani pri Sv. Emi p. Pristava 2 K 16 vin.; Davorin Vriniek, Rečica, 20 K; posojilnica v Trbovljah 40 K; dr. Karol Grosman, Ljutomer, 5 K; Val. Mikuš, Št. Jurij, dar Mohorjanov 9 K; čitalnica v Konjicah 13 K 64 vin ; Otmar Golob in Fran Košenina, Kozje, poslala dar 4 K; dr. Fr. Jurtela, Ptuj, 5 K; županstvo okolice Mozirje 20 K; posojilnica v Gornji Radgoni 30 K; dvorni svetnik dr. Ploj, Dunaj, 5 K; Feliks Ferk, Maribor, 10 K. — Več rodoljubov je poslalo tudi predplačila ¡¡a koledar, kateri zneiki se pa radi pomanjkanja prostora niso mogli izkazati na tem mestu.
Mariborski okraj.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. V naši precej obširni župniji nimamo sicer „Slov. Naroda", pa vendar smo izvedeli, da se neko človeče upikava v naše „Bralno društvo". Imamo le katoliško-narodne liste, in to dopisuna žge! Imenuje nas zaradi tega „tepce." Mi sprejmemo od tega človeka ta priimek, ker vemo, da vedno neresnico govori. Priporoča nam branje „liberalnih listov", da bi si potem lahko ustvarjali sodbo. Mi mu pa povemo, da ravno zate jih ne maramo, ker že znamo toliko soditi, posebno pa od takih se ne bomo pustili zapovedovati. Mi mu le želimo, da bi ta k nam privandrani dopisun kmalu nas „tepce" zapustil in odišel v drug kraj, kjer mu ljudje bolj ugajajo. Mi mu želimo „srečno pot", ter ga zagotovimo, da ostanemo pri naših ka-ioliško-narodnih listih. Kakor smo poročali, prireja naše „Bralno društvo" nedeljska predavanja. V nedeljo dne 24. febr. je praktično predaval mlad. Ant. Semlič o umnem sadjarstvu. V nedeljo dne 3. t. m. pa je razlagal domači g. kaplan Jož. Kavčič o „Kmečki zvezi" in njene važnosti za kmeta, o kmečkih vprašanjih in o bližajočih se „državno-zborskih volitvah. Kmetje so se izrekli, da pristopijo vsi k „Kmečki zvezi" in ji popolnoma zaupajo. Odbornik „Bralnega društva".
m Spod. Porčič pri Sv. Lenartu. Ker so zadnje volitve v obč. odbor za naše posilinemce tako slabo izpadle, niso od jeze, skrbi in žalosti niti spati, ne kaj pametnega misliti mogli. Posebno najhujša dva sta si prizadevala nove odbornike zbegati in pridobiti. Mislila sta si, v kalnem je dobro ribariti. A vse njune zvijače so bile zastonj. Se njun najboljši prijatelj se je spametoval in njima hrbet obrnil. Kako kisle obraze sta delala stari župan in njegov zvesti oproda, ko sta videla, da nista nobenega glasa dobila pri županski volitvi in da bosta morala občinske vajeti prepustiti narodnim možem. Izvoljeni so: župan Fran Lorber, svetovalci Anton Vogrin, Matija Korošec in Jurij Repa. Stem je pridobljena spet ena štajerčanska trdnjava.
m Fram. V nedeljo dne 3. t. m. okoli poldneva se je vstrelil Janez V a b i č, 631etni kovač v Morji. Na Svečnico si je prerezal vrat, v mariborski bolnišnici so mu rešili življenje, odposlali domov in v soboto je hotel zopet v bolnišnico, pa ga niso sprejeli ; tedaj si je kupil samokres in končal žnjim življenje. „Stajerc" je zadnjič pisal, da je bil Vabič hud klerikalec. Vražja laž, ki se je sramujejo celo naši Stajerčijanci! Saj vendar dobro vedo, da ni zahajal v cerkev in že dolgo vrsto let tudi ne k spovedi. Pač pa si je izposojeval od nekega viničarja „Štajerca", s katerim si je miril in tolažil kričečo vest. „Stajerc!" izbriši naslovno ime „Stajerc" in natisni Lažnik!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Z ozirom na izjavo dr. Tipliča v zadnji številki „Slov. Gospodarja", v kateri preklicuje, da bi ga bila — kakor je poročal „Slov. Gospodar" — lenarška čitalnica vun vrgla in sicer v slovesni seji, pripomnimo to-le: Beseda slovesna seja je bila zapisana ironično; mi smo hoteli povdarjati samo dejstvo, da dr. Tiplič ni več predsednik lenarške „Čitalnice", ker so mu gospodje liberalci vzeli to čast — v neslovesni seji pri kozarcih vina — ter mu porezali zvezde čital-niškega predsednika, česar ne morejo tajiti. O osebnem razmerju in občevanju med njimi in dr. Tip-liču pa mi nismo nič pisali.
m Sv. Anton v Slov. gor. >Mi tukaj pri Antonu še precej napredujemo. Bralno društvo precej živahno deluje, saj boljše skoraj nfe more, ker nima prostora, kam bi svojo "lavo nagnilo. Ker v šoli nima več prostora, čeravno smo morali dozidati velike zidine, kar nas je stalo mnogo tisočakov. Naš g. učitelj so preveč liberalni, ker ne marajo slišati pozdrava „Hvaljen bodi Jezus Kristus" o!d nikogar in niti od šolarjev. — Grdi, lažnjivi, umazani ptujski „Stajerc" še vedno zahaja v našo faro. Sramujte se ga! -
m Vrhloga pri Slov. Bistrici. Občina Vrh-loga je največja v slovenjbistriškem okraju inl ima tudi 18 odbornikov. Do sedaj še ni bilo v tej občini dobro organizirane slovenske kmečke stranke — nihče se ni upal stopiti na nocre proti štajerčijanski stranki. Dobili pa so se zavedni možje v občini, ki se zavedajo, da jih je rodila slovenska mati in sklenili so, to občino rešiti nemčursktega upliva, ker so videli, da je to tudi na Crešnjovcu šlo 1. 1906. Za to je nastopila 18. februarja 1907 slovenska kmečka stranka pri občinskih volitvah. Stajerčijanska pa si ni mislila tega, in upala je na zmago.< Toda propadla je. Voljenih je bilo 10 katoliško-narodnih mož izmed 18 odbornikov in sicer: v ITI. razredu: Auer Janez, Golot» Simon, Dpbršek Jartdz, Kline Jakob, Koren Franc, Spes Anton; v II. razredu: Vnuk Simon, Jernejšek Jožef, Horvat Štefan, Sor-
-šak Valentin. Ostali: Mlaker Valentin, Šoba Blaž. V I. razredu: Mlaker Jurij, Golob Jožef,, Golob M., Bračič Jurij, Pernat Jurij, Sofršak Štefan. Par obžalovanja vrednih mož je snedlo svojo besedo in se vsedlo na limanice štajerčijanski stranki. To pa ni čuda, zlasti za tistega ne, kedo pozna Kresnika, kateremu so začele tudi v tretji občini tla pod nogami vroča postajati. Tudi ta občina bi rada imela župana, ki bi bil zaveden katoličan in narodnjak, ne pa privrženec Stigerjeve stranke, moža, ki bi znal samostojno misliti in delati, ne pa da bi vse prepustil svojemu tajniku. Za Kresnika in njegovo stranko ni več prostora v Vrhlogi.
in Sv. Križ. Mohorjani so darovali za družbo sv Cirila in Metoda 5 K 13 v.
m Sv. Rupert v Slov. gor. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na Muriak-Fraso i gostiji 7 K 20 v.
Ptujski okraj.
p V Kostrivnici priredi prihodnjo nedeljo dne 17. marca takoj po večernicah „Katol. pol. društvo za sodnji okraj Rogaški" pri Lindiču javen društven shod. Govorila bodeta g. nadžupnik Fr. Korošec o novi volilni postavi za državni zbor in g. posestnik Franc Vizovišek o sedanjih političnih strankahj na slovenskem Štajerskem. Vsi krščanski voMlci, možje in polnoletni fantje, so na ta shod uljudno povabljeni. Pridite, pokažite svetu, da nismo zaspanci!
p Ornig — pred sodnim stolom. Deželni poslanec Saherl je v torek v deželnem zboru hudo prijemal ptujskega Orniga. Očital mu je, da je dal po svojih uradnikih ponarejati' račune in knjige in da je naravnost izvršil goljufijo na državnem erarju. Lahkomiselno je delal mestu dolgove, tako da v Ptuju mora priti polom. Zidale so se stavbe, da so ptujski mogotci lahko kaj zaslužili zraven. Cela vrsta ljudi je izrabljala svoja mesta, da so se obogateli. Ornig je podpiral svojo žlahto in prekoračil celo vrsto postav. Vse to in druge reči mu je očital Saherl že v svojem listu, a Ornig si dosedaj še ni upal tožiti. Ornig se je: na to v deželnem zboru jako slabo zagovarjal. Pravil je, da za to ni tožil, ker so mu občinski svetovalci rekli, da naj ne toži. O je, Ornig!
p Kaizerjevo hišo z žganjarino je na javni dražbi kupil M. Straschill znani žganjarski bogataš na Bregu, za 49.000 K. Takoj bo tam otvoril šnop-sarijo, katera naj pomaga potopiti pamet in denar najubožnejših ljudi v Ptuju in zlasti okolici! To je „napredno delo" načelnika naprednjaške štajerčijan-ske zveze, da otvarja povsod, po Ptuju in ptujskem polju šnopsarije! „Stajerc", kaj praviš na to, da te vidimo vedno le v snopsarski družbi? — Dne 27. febr. je na Bregu pri Ptuju nagloma umrl gostilničar Jož. P o g a t s-c h n i g g. Bil je prej še zdrav in dobre volje, a naenkrat se je zgrudil in bil je mrtev! Kakor kaže ime, je bil hud nasprotnik Slovencev; en dan po pogrebu, dne 3. marca je v njegovi gostilni imela volilni shod vsenemška t. j. najbolj propadla nemška stranka.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. SI. t. m. smo dobili vozno pošto, ki vozi vsak delavnik v Ormož po sledečem redu: od Sv. Tomaža ob 12. uri 45 minut, v Ormož pride ob 3. uri 45 minut, nazaj iz Ormoža ob 4. uri 30 minut, k Sv. Tomažu pride ob 7. uri 30 min|ut.
p Cirkovec. Dne 9. t. :m. nas je bilo od tukaj 19 faritov na naboru. Potrdili'so nas osem. Novinec.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zborovanje pol. nar. gosp. društva vršilo se je prav živahno in z zanimanjem za dobro reč. Po volitvi odbora je govoril starosta društva gospod K o s e r o programu Kmečke zveze, kar mu vsi burno odobravajo; nadaljuje govor o potrebi dobrih kat. časnikov, ter pov-darja ogromno škodo, katero napravljajo našemu ljudstvu slabi časopisi, ki so res strup za naše verno slovensko ljudstvo. To spričuje govornik z raznimi žalostnimi-resničnimi zgledi. Načelnik razlaga postavo o novih volitvah, na katere se že moramo pripravljati. Zborovalci so se izrekli za kandidata „Kmečke zveze", kateri bo deloval za vero, dom, cesarja. Bil je še gospodarski pogovor o rezi pozeb-ljene trte, ter se s prispevki za Kmečko zvezo zaključi zborovanje.
p Cirkovec. Sklicevaje se na par. 19 tiskovnega zakona, zahtevama podpisana, da na istem mestu in z istimi besedami ponatisnete v prihodnji bi bil kakor pišete v Vašem listu z dne 21. febru-številki Vašega lista sledeči popravek: Ni res, da arja št. 8 umrl tu bivši učitelj Franc Starašina dne 10. februarja ,t. 1. Res pa je* da je bil Franc Starašina učitelj v Rogatci, ki je pa bil ta Ičas pri svoji materi v Cirkovcah. Nadalje ni res, da bi se bilo tisto večer divjalo in plesalo v par korakov oddaljeni krčmi do ranega jutra. Res pa je priredilo Bralno društvo občni zbor in veselico pri meni. nakar jaz nisem mogel, ker je že bilo vse pripravljeno, odpovedati veselice, ker so že bili stroški in ljudje povabljeni. Res pa je, da sem dal muziko ustaviti kmalo po polnoči. Nadalje ni res, da bi tudi jaz župan-krčmar hotel kaj zaslužiti, ter v ta namen imel muziko, res pa je, da je prišel k meni neki godec ter me prosil, če sme katero zaigrati, da bi si zaslužil kakšen krajcer, sem mu v to dovolil, ko sem pa slišal, da je g. Franc Starašina umrl, sem muziko takoj ustavil. Cirkovce, dne 3. sušca 1907. Anton Goliat, župan in krčmar. Matija Korže.
Ljutomerski okraj.
1 Volilne shode priredi dne 17. t. m. dež. poslanec Ivan R o š k a r v; Št. Juriju ob Ščavnici in v Ljutomeru. Kmetje, na shod!
1 Vučja ves pri Sv. Križu. Naš gospod nadučitelj kaže čudne barve. Predno je postal to, kar je, je bil, skoro bi rekli, klerikalec, kako je hodil takrat po župniščih, proseč podpore v svojem kompe-tovanju! Kako se je izdajal za prijatelja duhovni-štva! A sedaj, ko že trdno sedi, se je pa. čisto prelevil, križevskim mladeničem je očital, zakaj imajo v Bralnem kruštvu za predsednika gosp. župnika Weixla, na zadnjem shodu Bralnega društva je pa kar javno govoril za liberalne liste; da po učencih razpošiljava „Narodni list", to je javna tajnost. G. Cvetko, mesto da rujete med udi Bralnega društva rajši kaj zanj storite, kakor g. Herzog in g. Rajh. Hujskal bi kdobodi, a delati. . . Gospod, mi smo Vas veseli sprejeli, zakaj s takim postopanjem kalite naše navdušenje za Vas? Ce pa že hočete osameli biti med šolskim zidovjem ali k večjemu kričati z nekaterimi našimi šnopsarji, drago Vam, a mi Vučenci vemo tudi svojo pot hoditi! Sicer pa na svidenje, če ne bo boljše! Delajte za narod, a ne proti njemu!
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 24. svečana je imelo naše Bralno društvo svoj letni občni zbor v prostorih gosp. Kocmuta na Vidmu, (za kar mu vsa hvala)!) Prvi spregovori predsednik gosp. Jernej Košar. V svojem govoru je zlasti mladini priporočal svojo dolžnost izvrševati: 1) dolžnost do Boga: kdor tega ne izpolni, je slab gospodar, žalosten državljan, mož brez vere, je tič brez peruti; 2) spoštujte sami sebe; ohranite si poštenost, pazite na svoje zdravje; 3) dolžnost do bližnjega; spoštujte drug drugega. — Micika Horvat je kot zastopnice Dekliške zveze deklamovala pesem „Oljki". — Sledila so poročila tajnika, blagajničarja in knjižničarja. Nato se je primerno volil odbor za 1. 1907. Skoro enoglasno je bil izvoljen stari odbor, namreč: Jernej Košar, predsednik; Franc Stuliec, tajnik; Valentin Kocbek, blagajnik; Ivan Košar, knjižničar; Anton Jaušovec iz Seliša in Rado Nemec iz Dragotinec, odbornika; Jurij Brumen in Jakob Košar, pregledo-valca računov. Ivan Golnar je kot zastopnik Mlacle-niške zveze predaval o koristi rajfajzenovk; Micika Janžek je deklamovala Gregorčičevega „Samostanskega vratarja,,, Anika Jurkovič pa „Pri jezu!" Občni zbor je soglasno odobril imenovanje dr. GroB-mana častnim članom Bralnega društva z ozirom na njegove zasluge za društvo tekom celih 20 let njegovega obstanka. — Tajnik in blagajnik sta podala točno sestavljena poročila o delovanju društva. Knjižnica se je pomnožila za 156 komadov, knjig se je prebralo 905. Društvo je priredilo sedemkrat gledališke predstave.
1 Veržej. Dne 9. marca je nagloma umrl za pljučnim vnetjem tržan Jožei Ostre v najlepši moški dobi. Svoj čas je bil več let trški župan. Bil je zaveden narodnjak in tudi sotrudnik našega lista. Pogreb je bil dne 11. t j m. pred poldnem ob veliki vdeležbi.
1 Bralno drnštvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici naznanja, da priredi do 1. sept. sledeče veselice: dne 1. aprila, 16. junija; dne 4. avgusta bo pa obhajalo svojo dvajsetletnico, pri kateri bo dalo v predstavi „Martina Krpana". Vse, ki se zanimajo za naše gledališče, prosimo, da nam blagovolijo oskrbeti vsega potrebnega, zlasti primer"« obleke!
1 „Mladeniška zveza" pri Sv. Juriju ob Ščavnici javlja, da priredi na Knževo, dne H. maja t. 1. velik shod mladeniSkih Marijinih družeb in mladeniških zvez iz vseh Slovenskih goric. Cerkvena svečano» se vrši pri Sv Duhu, popoldanje zborovanje pa v društveni uti pri Sv. Juriju. Dne 9. junija bo pa istotam shod vseh dekliških Marijinih družb in „Dekliških zvez" iz Slov. goric deloma pri Sv. Duhu, deloma pri Sv. Juriju. Natančneji spored se bo pravočasno objavil. Prosimo dotična vodstva, da nam blagovolijo nemudoma naznaniti svoje nasvete in želje ter aii se udeležijo tfh slovesnosti ali ne. Vsa tozadevna pisma je poslati tajništvu »Braln ga društva".
1 Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju se v imenu našega novoustanovljevega tambura^kega zbora prisrčno zah aljuje našim g.», rojakom za prispevke in za njihovo godb no or dje. Darovali so: C. g Ka dinar c. k. profesor veronxuka v Celju 5 K; č. g. StraM, župn k pri Sv. Petru 5 K; g. Lederhas, c. k. profesor v Ljubljani 5 K; g. Bežan, c. k. rotar v Marerbergu h K; č. g. Kosi, kap'an v Celju 4 K; č. g. dr. Slavič, duhoven v Celju 2 K. B'g plati I Tudi diuge naše gg. rojake uljudno prosimo, ako bi se nas iz tega namena blagovolili spominjati.
Slovenjegraški okraj.
s Št. Ilj pri Velenju. Pri nas so sejmi ponedeljek po tihi nedelji 4. avgusta in 1. septembra vsakega leta!
s V Ribnici se bode obhajala tridnevnica 17., 18. in 19. jt. m. Vodil bode to pobožnost č. o., Ciril G o r i č a n, kapucinski vikar v Celovcu.
s Ribnica na Pohorju. Umrla je dne 14. m. m. bivša posestnica na Arlici, Apolonija S g e r m, bila je blaga mati sedmerih otrok, pa tudi mati ubožcev. In komaj so ranjko mater izročili materi zemlji, že je najstareja hči Jožefa Sgerm omožena Womer , po-domače Papotnik po kratki bolezni umrla dne 19. m. m. Zapustila je šest otrok in žalujočega soproga. Obakrat je velika množina občinstva spremljala rajnki na zadnji poti. Sveti jima večna luč!
s V Vuzenici so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v vseh treh razredih.
s Iz Št. Ilja pri Velenju. Blizu 50 mož nas je bilo na shodu dne 10. sušca v Velenji pri Spenku samo iz šentiljske občine. Veseli smo bili shoda in pa nlastopa našega vrlega župana Korena p. d. To-mažina. Njegovo sposobnost spoznava tudi Narodna stranka, za to se trudijo, da bi v a dobili na lima-nice. Po shodu ga je neki mladi gospod iz Šoštanja vabil in spravljal v drugo krčmo, kjer so bili zbrani
pristaši Narodne stranke. Pa ni šel, in zastonj se trudite, ne bote ga dobili. Toliko pa ga že poznamo, da je mož in se ne da ganiti. Povsod, tudi na Kranjskem, so liberalci na „kant" prišli, zdaj na; pa na Štajerskem žnjimi viečemo?
s Slovenjgradec. V poročilu o našem shodu Kmečke zveze v „Narodnem Listu" je neresnično, da ni bojda iz Smartna nobenega kmeta v odboru „Kmečke zveze". Resnica pa je, da so trije. Razumite, gospodje, z lažjo si ne boste pridobivali pristašev za Narodno stranko med našimi kmeti. — Na Jožefovo bo bojda shod Narodne stranke v Slo-venjgradcu. Ker je ta dan veliki cerkveni shod na Gradu, mislijo gospodje, da bode ljudstvo kar vrelo na njihov shod po cerkvenem opravilu. Pa se motite! Mi kmetje ne pridemo na shod in če bo kdo prišel v „Narodni dom", bo prišel radi postrežbe, ne radi vašega shoda, in če tudi agitirate na vse kriple po celem okraju. Mi kmetje imamo Kmečko zvezo, vaše strančice ne potrebujemo.
s Velenje. Javni shod Kmečke zveze v Velenju dne 10. sušca v gostilni g. župana Skaza je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Bilo je navzočih do 200 vrlih kmetov iz cele Šaleške doline, katerim je ob splošnem zanimanju g. dr. V e r-s t o v š e k, naš rojak, pojasnil pomen združevanja sploh in namen Kmečke zveze. Žalibog, da ni bilo časa, o posameznih točkah programa Kmečke zveze natančneje govoriti. Pa vladalo je po njegovem govoru splošno navdušenje za Kmečko zvezo in ko je dobro znani govornik g. Mlaker, posestnik iz Laporja, navduševal kmete k združitvi in jih opominjal, kot skala značajnim ostati in z združenimi močmi ramo ob rami, mož ob možu nastopati, bili so prepričani, da bodo le tako edini v Kmečki zvezi dosegli izboljšanje svojega stanu in pripomogli, da se uresniči program Kmečke zveze. H skupnosti je bodril kmete tudi župan velenjske Občine g. Skasa, posebno pa še tudi župan iz Št. Ilja pri Velenju, g. Koren, ki je povzemši besedo svojih predgovor-nikov vrlo dobro govoril, opominjaje, da kmetje pristopijo polnoštevijno k zvezi in ob volitvah skupno nastopajo. Nato so se sprejele sledeče tri resolucije: 1. radi prepovedi, da se uVaža živina iz Srbije; 2. da se ustanovi slovenska kmetijska šola; 3. da zahtevajo zborovalci od glavnega odbora. Kmečke zveze, da pripbroča le tiste kandidate, ki se strogo zavežejo, da bodo zastopali težnje kmečkega stanu. Bile so z navdušenjem sprejete, posebno pa tretja. Culi so se klici med kmeti: Ta je najboljša. Shod je bil gotovo vzoren in presenečeni smo bili nad plemenStostjo govornikov, Ni eden govornik se ni z eno besedo dotaknil nasprotne Nar. stranke. Ni se hujskalo zoper liberalno „Narodno" stranko, ne zoper učiteljstvo (vsi navzoči so priče), kakor, zmiraj to očita lažnjivi „Narodni List" našim shodom. Da, pridite se dostojnega in poštenega nastopanja le sem 'učit, govorniki Narodne stranke, ki na vsakem shodu zabavljate čez Kmečko zvezo in „Slovenskega Gospodarja." Pa iz tega sledi ta resnica: pri nas je delo, tu se gre za stvar, Narodni stranki pa le za agitacijo, da pridobi pristaše. Zdrav kmečki razum je tudi tu razsodil. Naj gre Narodna stranka drugam kalinov lovit, med našimi vrlimi šaleškimi kmeti jih ne dobi. Vsi bodo šli edini v boj za svoje pravice in svojega kandida,ta na programu zveze. To smo videli na shodu, da je to gibanje prav kakor iz ljudstva samega priklilo, da ni nič umetnega, prisiljenega, za to toliko vspeha povsod. Da, rekel je odlični mož: shod je izvrstno uspei. Na shodu so se postavili tudi zaupniki, v prvi vrsti vsi župani Šaleške doline in dru<d.
s Pogreb mestnega žunnika g. Ant. Jazbeca v Slovenjgradcu. Kako priljubljen je bil rajni gospod pri vseh prebivalcih v mestu in po celi okolici, pokazal je veličasten pogreb, pri kate-rlem so mu farani in znanci še enkrat pokazali svojo ljubezen in lidanost. Tisočere množice ljudstva so se zbrale-pri mestni farni cerkvi,. vse uradništvo v uniformah, meščani polnoštevilno in nad 35 duhovnikov. V prisrčnih besedah je govoril preč. g. A. Slander, kanonik in dekan, o ljubeznivosti in ponižnosti rajnega gospoda, preč. g. svetovalec J. Lenart je daroval mrtvaško mašo, po maši je možki pevski zbor pred cerkvijo zapeli ganljivo žalostinko „Beati mortui". Nato se je začel sprevod, katerega je vodil preč. g. Jurčič, dekan iz Vuzenice. Po mestu so plapolale črne zastave, električne žarnice so bile ovite v črni flor, vse trgovine so bile zaprte. Nepregledna vrsta žalujočih se je vila na mestni mirodvor, šolarji obeh šol so otvorili procesijo; toliko ljudstva, kakor se je vrstilo ta dan v procesijo, pa siovenjgradec še sploh videl ni. Med uradniki vseh uradov smo opazili blag. g. okr. gjavarja, načelnika okrajne sodnije, celo poslanec g. Robič je prispel ie Gradca; in cela vrsta drugih dostojanstvenikov je stopala za krsto. Na pokopališču je pevski zbor zapel krasno pesem „Tugopev"; marsikatero oko se je zasolzilo, ko so doneli akordi te pesmi čez grobove kot zadnji pozdrav blagemu rajniemu.
s Vuzenica. Dne 7. marca bile so pri nas občinske volitve. Pri tej priliki so slov. kmetje pokazali, da se nikakor ne udajo nemčurskim tržanom, kateri so na vse kriplje skušali jih pridobiti. Prav tako! Le hrabro po tej poti naprej. Ce vas tudi tr-žani sedaj imenujejo osle in še kaj hujšega, nič se no zmenite za to. Vi ste storili svojo dolžnost, skrbeli ,ste za se. Naj bodejo vedno pred očmi besede pesnika: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Vuzeničan.
Konjiški okraj.
k Kmetje, le vkup, le vkup! vam kliče Slovenska Kmečka zveza na zborovanje dne 1!). marca po večernicah v Konjicah. Govoril bode kmet P i š e k, kandidat za državni zbor. Volilci in pristaši Kmečke zveze, pridite!
k Konjice. Dne 10. t. m. je imelo Bralno društvo podučno predavanje o novi volilni postavi. Govoril je mladenič Fr. Z e b o t iz St.. Ilja v Slov. gor. Razpravljal je na drobno o volilni postavi in kaj imamo storiti v bodoče. Povdarjal je tudi, če bodo' kmetje storili svojo dolžnost, smejo tudi upati boljših dni. Posebno je vzgled sedajna Francoska dežela, katero stiskajo brezverci.- Da se pa pri nas kaj takega ne zgodi, moramo pri prihodnjih volitvah gledati nato, da bodo prišli v državni zbor le taki možje, ki bodo zastopali naše kmečke, narodne in verske koristi. Hudi boji še čakajo ubogega kmeta — pa stojmo trdno za dom, vero in cesarja. Z združenimi močmi hočemo delovati v naših Bralnih društvih, ker tukaj se nudi nam udom veliko koristnega za bodoči poklic. Poživljal je vse navzoče, naj obilno pristopijo k Bralnim društvom, posebno pa mladeniči, ker le tako bodo napredovali in pridobili si potrebno znanje.
k Sv. Kunigunda na Pohorju. Minolo nedeljo predpoldne je gospod nadučitelj Močnik na ledeni cesti Mizo šole padel tako nesrečno, da se mu je leva noga nad sklenkom prelomila.
k Vztrajnost naših nasprotnikov. V neki župniji konjiškega okraja dobiva župnik redno „Narodni list". Naslov pa se ne glasi na župnika, mesto župnik stoji „pos.", kar pomeni najbrž posestnik. Župnik vrača list redno z opombo „nazaj", „ne sprejmem", dopošiljatev naj se ustavi, ter se podpiše lastnoročno s pristavkom: župnik. Vse to ne pomaga nič. List se pošilja dalje. Vsekakoje to velika vstraj-nost naših nasprotnikov. Toliko bi morali vendar razsoditi, da se župnik ne more sprijazniti z listom, ki napada najbolj zaslužne može, duhovnike ter želi „po ovinkih" enake razmere v Avstriji, kakor so na Francoskem. Sicer pa je „nerodna stranka" se svojim glasilom pripomogla, da se je katoliško časopisje v tej župniji podvojilo.
k Žice. V nedeljo, dne 17. t. m. pride v Žiče potovalni učitelj gospod Franc Gojičan, kjer bode imel popoldan ob 3. uri v šoli podučno predavanje. Kmetje! poslužite se te ugodne prilike, kjer se bode za Vaš stan mnogo prekoristnega podučevalo.
Celjski okraj.
c Slovenska kmečka zveza za Spodnje Štajer-jersko priredi javni ljudski shod v nedeljo dne 17. t. m. popoldne ob 3. uri v pivnici delniške pivovarne v Laškem trgu. Dnevni red: 1. Gospodarski program slovenske kmečke zveze. 2. Politični program slovenske kmečke zveze. 3. Državnozborske volitve. 4. Ustanovitev okrajnega, odbora slovenske kmečke zveze. 5. Slučajnosti. Slovenski kmetje! Pridite mnogoštevilno, ako so Vam mar Vaše koristi! Vaši nasprotniki se množe! Združite se!
c Za šmarski okraj bo dne 19. t. m. velik politični shod pri Sv. Roku nad Šmarjem. Pristaši Kmečke zveze, pridite!
c Umrl je dne 25. m. m. v Celju c. kr. major Iv pokoju Franc Higersberger, star 79 let. Rojen je bil v Mariboru. Štirikrat je bil v vojski. V Rimu je bil 9 let, kjer je bil v avdijenci pri sv. očetu Piju IX. Rajni je bil vrl mož, zvest svoji katoliški veri. N. v m. p.!
c Hmeljarsko društvo v Žalcu je zares v slabih rokah. Že več kot pet let sfe je £lo za prove-nienčno postavo, a društvo je storilo bore malo, da pridobi savinjskemu hmelju ime na svetovnem trgu. Ni se brigalo za bodočnost, ne za sedanjost. Poljedelsko ministrstvo je bilo popolnoma krivo infofrmi-rano, koliko hmelja pridelamo, in dr. Korošecu moramo vedeti hvalo, da je te podatke poiskal ter jih prinesel v savinjsko dolino, da smo jih lahko popravili in javnost dobro informirali. Ce bi ne imeli dr. Korošca, ampak kakega zaspanega poslanca, bi nikdar ne zvedeli za nemarnosti našega društva. To savinjski hmeljarji tudi dobro vedo, in liberalna laž je, da bi se res kak pošten hmeljar hudoval nad dr. Korošcem, ker je prinesel iz ministrstva o množini hmelja krive podatke, koje pa je zakrivila zanikernost hmeljarskega društva. Da bi dr. Korošec hodil štet hmeljjevk po savinfiski dolini, tega pa nihče ne zahteva od njega. Neovržena resnica tudi ostane, da društvo ni poslalo na željo dr. Vovšeka poslancem nobenih podatkosv in navodil. Ko je bil sklican v to svrho odbor, prišla sta samo dva moža k seji. Seveda se ni mogla vršiti seja, in poslanci niso dobili nobenih navodil. Kako malo podkovan in neveden je gv. nadučitelj Petriček v hmeljarskih rečeh, se razvidi tudi iz njegovega poročila na skupščini našega društva, kjer se je hudoval, da mu železniško ministrstvo ni hotelo dati podatkov o množini nakladanega hmelja. To pa niti potrebno ni, ker trgovinsko ministrstvo izdaje vsako loto take podatke, za kar pa g. Petriček in odbor nič ne vedo. To so vam „voditelji" hmeljarjev! V prihodnji številki prijavimo podatke trgovinskega ministrstva. Ne verjamemo tudi g. Petričku, da se je obrnil do poslanca Berksa, naj v tej stvari intterpelira. Beri s bi tako prošnjo zavrnil, ker mu gotovo ni bilo za blamažo. Ti podatki se lahko drugod dobijo, žal,
da naši gospodje pri društvu o tem nič ne vedo. Društvo je v slnbih rokah, za to pa sedaj kričijo nad dr. Korošcem in Vovšekom, da bj zakrili svoje grehe! Zadnjič smo dokazali županu Sirci njegovo nevednost, danes gosp. Petričku!
c Dobrna pri Celju. Obljubili smo zadnjič celjski vahtarci, da ji prinesemo danes par dokazov za njeno lažnjivost. Človeku se sicer gabi brskati pd gnojišču, ki ga imenujemo „valitarca", vendar pa smo prisiljeni to storiti z ozirom na dohrnsko nem-škutarijo, kateri je poleg ptujskega motovila vah-tarca edini e v angel. In naj je laž tudi tako velika, da jo primeš lahko z roko, če jo prineseta celjska valitarca in ptujski kramarček, dobrnski nemčurji jo verjamejo. Pač niso bili nikdar vajeni boljše hrane. Prva laž, ki jo vahtarca brezvestno — kakor vedno — pripoveduje svojim prijateljem, je ta, da so se narodni boji na Dobrni začeli s prihodom sedanjega g. kaplana. Ko bi dobrnska nemškutarija imela kaj možgan, bi se morebiti spomnila na neko veselico na pustno nedeljo pri Braunerju. Takrat je sedaj že pokojni V. — imena iz spoštovanja do pokojnega ne imenujemo — grozil v gostilni pri Oro-zUu, da bo Slovence tepel. Prišel je res pred Brau-nerjevo gostilno in tam začel razsajati. Morebiti se še spominja toplišiki vrtnar Pjsrtovšek, da sta tisto nedeljo šla z V. skupaj k Orozlu in sicer pred veselico. In tistokrat še, na Dobrni ni nikdo poznal sedanjega g. kaplana, pač pa so Slovenci že poznetli nemčursko surovost. Morebiti se dobrnska nemškutarija spominja tudi na to, da je pri neki veselici, ko so bili tudi celjski Sokoli na Dobrni, isti V. Sokolom grozil z nožem. Tudi takrat še sedanjega g. kaplana ni bilo na Dobrni. Da so nemškutarji V. nazadnje ubili, bo pa nemčurjem bolj znano, kakor Slovencem. Naj si vahtarca blagovoli vse to zapisati za svoja uš&sa, da bo vedela, kdo dela „nemir." Ce še želi več dokazov, naj zopet pošlje svoje urednike na Dobrno. Druga laž je ta, da bi bil g. Schreiner ustanovil „Bralno društvo" na Dobrni. Društvo je bilo ustanovljeno kakih 6 let pred njegovim prihodom. Tretja laž je ta, da bi bili na ka-planiji zoper toplice hujskajoči napisi. Vidi se„ da ljudje, ki so te laži natvezili vahtarčinim urednikom, ne hodijo v cerkev, drugače bi morali videti, da na kaplaniji ni nobenih napisov razven „Braln. društva" in „Posojilnica". Četrta laž je ta, da bi bili fantje „orgeldinarja" vrgli med sv. mašo iz kora. G. Vogler, če imate kaj časti v sebi, popravite lažnjivo vahtarco! Peta laž je ta, da je pred kratkim bilo 30 slovenskih kmetov pri g. kanoniku v Novicerkvi, da bi se pritožili zoper g. kaplana, da bi zahtevali njegovo odstranjienjo in da bi zagrozili z odpadom od katoliške cerkve. Pri g. kanoniku ni bil namreč nihče. Mislimo, da to zadostuje! In naše nemškutarije ne oblije riidečica, ker to pri njej ni več mogoče. Za danes samo čestitamo dobrnskim „naprejbedakom", da morajo požirati vah-tarčino hrano. Sicer se še pa vidimo!
c „Neodvisni" kmetje se| imenujejo sedaj pristaši Narodne stranke v Savinjski dolini ter hočejo pod to krinko izpodriniti tla Slovenski kmečki zvezi. V to svrho sklicujejo sáiaj za dan 17. t. m. v Žalec shod, na katerem bo dnevni red: Kdo bodi naš kmetski poslanec? Ker pri pobiranju podpisov še ni bilo jasno, kdo tiči za oelo akcijo, podpisali so tudi nekateri pristaši Slovenske kmečke zveze. Toda glavni agitatorji za ta shod v celjskem oikraju so žalski odborniki Narodne stranke, predvsem krojač Piki in pa mladi ženin Kukec. In kdo še verjame, da so neodvisni „kmetje" naslednji podpisani možje: Josip Sirca, župan žalski in predsednik okrajnega odbora Narodn|e stranke, sladkornih Fri-drih iz Kazaz, višnjevaški Lipuš, Miloš Jarnpvič iz Dramelj itd., sami stebri novo osnovane liberalne stranke. „Neodvisni kmet" je postal sedaj tudi baron Wittenbach, ¿4raščak Sauer in pa posilinemški pek Janič, koje ime nam je znano posebno iz zgodovine celjskega okrajnega zastopa., Opozarjamo somišljenike, da ljudstvo poučijo o tem shodu, za katerim se je zopet' „po ovinkih" skrila mlada liberalna stranka. Kdor pa gre na shod, naj si ne veže rok. — Kmečki • zaupni shod se bo vršil dne 19. t. m. v Celju. Tam se bo postavil kandidat Slovenske kmečke zveze. Nedeljski shod je spletka liberalne stranke, da bi zanesla neslogo in zmešnjavo v vrste kmečke stranke. Pozor torej!
c Trboveljska okolica. V našem okraju prireja Narodna stranka shod za shodom. Libteralni doktorji govorijo o kmečkem in delavskem vprašanju, da jim že sape zmanjkuje. Slovenski kmet in zavedni. delavec pa se jim smeji za hrbtom in dela svoje opazke. Do trboveljskega in hrastniškega shoda dne 3. t. m. so še imeli nekateri ljudje» nekaj zaupanja do te stranke; ko so se pa na teh shodih združili liberalci in socialdemokrati v bratski ljubezni, od tedaj je izgubila Narodna stranka vsako zaupanje pri kmetih. Človeku se že gabi, kako liberalni doktorčki Narodne stranke skačejo okoli rudarjev — in vendar se prej niso nikdar, brigali za nje — kako se sladkajo slovenskemu kmetu, češ, da prejšnji njegovi voditelji niso za njega storili ničesar. A mi bi vas prašali, zakaj pa niste delali za kmeta vi, ki imate sedaj med in mleko na jeziku? Zakaj niste šli že prej m d ljudstvo? Ni-li res, za to, ker kmeta niste potrebovali ? Ali sedaj, ko so dobili kmetje po prizadevanju svojih poslancev v novi volilni postavi večje pravice, sedaj bi vam bili kmetje dobri, da bi se ž njihovo pomočjo vspeli jia političen vrhunec. Pa pri slovenskem kmetu ste se docela zmotili: če vam gredo rdečkarji na lima-
nice, prosto njim! A vsak zaveden kmet dobro ve, da je njegova moč in konečna zmaga le v Kmečki zvezi, ki se je ustanovila pri nas, zakaj le ona se bo in se bo tudi morala potegovati za njegove težnje, sicer prenjeha biti kmečka zveza. Za to se bode tudi vedno držal kmečkega glasila „Slovenskega Gospodarja", ki se že 41. leto potqguje in brani njegove pravice. Kakšen prijatelj kmetov je Narodna stranka, kaže zadnja štev. „Narodnega Lista", ki vsakega pristaša Kmečke zveze,, ki ravno ni kmet, bodisi profesor, doktor, ali duhovnik, zanič-ljivo in ironično imenuje „kmeta." Ce tako sklepate, potem ne smete med kmete tudi vi, ki ste učeni doktorji in koncipijenti, ker sicer se vam je bati, da postanete „kmetje" tudi vi. Mislimo, da velja enaka mera za vse! Za to le bolj premišljeno in logično! Prihodnjo nedeljo 17. t. m. ima Narodna stranka svoj javni shod na Zidanemmostu, da si še pridobi ondotne rdečkarje. Brateca Cobala menda niste pozabili povabiti! Doiber tek! Zadnjo nedeljo je farbal hrastniške rdečkarje Cobal pri Ačkunu. Prej zaprti „poštenjakovič" in vodja rdečkarjev, sedaj „narod-njakovič" g. Johan Mlaker pa še vedno sestavlja občinski zapisnik volilcev. Tudi dober tek!
c Smešnica. Rudar A: „Tovariš! To je bil zadnjo nedeljo shod v Trbovljah in Hrastniku! So pa tudi res učeni in prijazni ti doktori, samo, tako nekateri pravijo, preveč liberalni so. — Rudar B: „Bež' no, prismoda! Liberalni! „Nabiralni" doktori so, ker so hoteli pri nas rudarjih nabirati glasove za prihodnje volitve!"
c Žalski liberalci iščejo našegai. dopisnika, ki je g. nadučitelju Petričeku v 9. štev. našega lista vest izpraševal. A besnost jih je oslepila in zaletavajo se v „äMarodnem Listu" na neike „med Žalcem in Petrovčami potujoče gospode." Mladi, le bodite mirni. Naše uredništvo vam jamči, da se motite. Naš list ima dopisnike tudi v vrstah uepotujočih Petrovčanov. Ti nam bodo gotovo v doslednem času poročali o vašem prihodnjo-nedeljskem volilnem shodu v Žalcu. Živeli vrli dopisniki!
c Liberalna stranka v Laškem trsu. Zadnjo nedeljo je bil tukaj shod Narodne stranke. Govorili so j. Dobršek, pisar v pivovarni, odvetnik dr. Kar-lovšek, ki je tokrat prišel na lastne stroške semkaj in pa mnogobesedni dr. Kukovec. Govorili so in seveda hvalili svojo stranko. Proti koncu govora se je dr. Kukovec obregnil ob Kmečko zvezo, da je ona le pesek v oči kmetom* Na to mu je aaklical zaveden kmet: „P a Kmečki zvezi mi zaupamo več, kot celjski Narodni stranki." Pristaši so kmetu pritrjevali s klici:- „Živela Kmečka zveza! Dr. Kukovec je prišel v hu'do zadrego, postal je rudeč in skoraj bi ne mogel naprej. Kmetje so mu potem očitali še, da jih hoče za ušesa vleči in zakaj ne dela skupaj z drugimi na katoliškem stališču. Pri razpustu so klicali pristaši Kmečke zveze: Živela Kmečka zveza!
c Sv. Peter v Savinjski dolini. Dovolite, g. urednik, nam šentpeterskim občanom enkrat malo več prostora v vašem cenjenem listu, in prosimo že naprej, nikar našemu dopisu škarje kazati. Radi namreč prebiramo priljubljenega nam „Slovenskega Gospodarja" in se zanimamo za gospodarski in politični boj, katerega bije krščansko slovensko raz-umništvo za obstanek in napredek slovenskega kmečkega ljudstva. Pozdravljamo iz vsega, navdušenja polnega srca ustanovitev Slovenske kmečke zveze, ker dobro vemo, kakšnega pomena je dandanes združevanje. Pa tudi mi ne držimo križem rok, ampak delujemo vsak po svojih močeh v prilog našim voditeljem. Pristopili bodemo v obilnem številu k Slovenski kmečki zvezi, da bodemo tako v združenju kmetje slovenskega Stajerja z lahkoto zmagali so-vraga, katerega takorekoč (pod raznimi krinkami) kar mrgoli. Ako se primemo vsi gesla: „Z združer nimi močmi", bodemo v dogjednem času imeli so-vraga pri naših nogah premaganega na. tleh. Zato pa vsi občani na noge, vsi za enega, eden za vse. Naznaniti Vam pa moram, g. urednik, tudi nekoliko našega delovanja iz zadnjih let, odkar se je namreč prerodi!: „St. Peter im Sanntale" v krasnj „Sv. Peter v Savinjski dolini." Ustanovilo se je „Gospodarsko kmetijsko bralno društvo", katero vrlo deluje in se že tudi usp'ehi kažejo, kar s posebnim veseljem opazujemo. Premenilo se je tudi „Freiwillige Feuerwehr" v „Prostovoljno gasilno društvo", katero sicer vrlo napreduje, pa bi vendar lahko še boljše. Staro pokopališče in zidana ograja okoli cerkve se je lepo osnažila in tudi zvonik je dobil nbv klobuk, s katerim se ponaša sedaj kakor fant od fare. Tudi petelina smo si kupili na streho. Kakor z veseljem pa se, oziramo na petelina na cerkveni strehi, s takim studom poslušamo liberalnega petelina, katerega evangelij je „Slovenski Narod" in „Narodni List". Ne vemo, kako pridemo mi krščanski slovenski gospodarji do tega, da nas liberalen „Narodovec" s svojim „Narodom" izziva.
c St. Jurij ob Taboru. Dne 3. t. m. je politično društvo za vnanski okraj priredilo shod, na kojem je govoril župnik o koristi in potrebi organizacije kmečkih slojev. Skrajni čas je, sedaj po volilni reformi z organizacijo pričeti pred voiitvo državnih poslancev. Kodo bodi naš poslanec? Kedor ima zmožnosti in srce za to! Kedor pa hoče izmed za to sposobnih dobiti naš glas, mora priseči na kmečki gospodarski program, kojemu mora posvetiti vso pozornost in vse moči. Poleg tega so mora zavezati, da se bo potegoval za naše verske in na-rodn|e svetinje. Govornik je zavrnil običajna očitanja: kaj ima vera s politiko opraviti: duhovnik
spada v cerkev in se nima v politiko vtikati; vera spada v cerkev. Slednjič je povdarjal, kako vlada Slovencem narodni kruh reže. Povdarjal je, da ta trojna točka sestavlja program Slovenske kmečke zveze in da mora. naš kandidat ta program sprejeti. Slednjič je za vzgled onemoglosti velikega naroda brez organizacije omenil tužno stanje francoskih katoličanov in za vzgled vzorne organizacije katoliški centrum na Nemškem. Med poslušalci je bila „Narodna stranka" precej zastopana, in dobil je besedo načelnik okrajnega odbora te stranke, ko-ji je pa končal svoj govor med velikim hrupom naših mož. „Narodni List" poroča o tem shodu v št. 10 s o s,tavki. Značilno je, da v tem poročilu niti jeden stavek ni resničen. Evo: Pomota je, da je bilo zborovanje v župnfišču. — O „sijajnem uspehu" „Narodne stranke" so se takoj naši možje in po shodu tudi pristaši ove stranke nelaskavo izjavili. Potem župnik ni hmelarjev razžalil, ker ni rekel, da med njimi ni sposobnega človeka. Slednjič nima župnik 19. t. m. v Celju shoda, in tudi ne bo str-mečemu svetu oznanil, kedo bo njegov kandidat, ampak zaupniki se bodo na ta dan sklicali in brez i njega kandidata postavili. Konečno je debela neresnica, da je župnik pogorel. Slab spomin imajo gospodje narodne stranke, ker trdijo v „Slov. Nar.", da ni prišlo do resolucije. Dopisnik morda to sam verjame. Kaže se v dopisu, da resolucije ni dobro prebral. Resnica čez vse.
c Šmartno na Paki. Za načelnika požarne brambe je izvoljen zopet gosp. Jožef Zagradišnik in gosp. Janez Bizjak za podnačelnika. Društveni odbor ostal je stari.
c Polzela po volitvah. Vojska je slavno končana. Občina ostane v slovenskih rokah. Kako bi to bilo tudi drugače mogoče v sredi slovenske Savinjske doline? Res je, da nas Savinja zasiplje, pa ako {3og da, zasula nas še pa ne bo tako hitro, kakor si nekaj naših omahljivcev in nasprotnikov misli! In ¡vendar je bila nevarnost večja, kakor si je marsikateri zaspanec mislil. Dolgo se je pripravljala nem-čurska stranka. Eno leto čez dobo je posloval stari odbor. Delali so med tem strastno, in kolikor mogoče tiho, a še vse premalo, prišel je glas do nas volilcev, potem ko so začeli, celo men nami: kmeti agitirati, in smo se v zadnjem hipu vzdramili in malo poagitirali, pa je prišlo toliko volilcev, da smo se čudili, ker so jih oni tedne in mesece skupaj spravljali. Po nobenih volitvah še ni bilo na • eni strani tolikega veselja in navdušenja, in na drugi strani take poparjenosti, jeze in osramotenja! Toda ne veselimo se samo, ampak sodimo mirno. Te volitve so nam dober nauk. Prihodnokrat moramo zmagati še bolj sijajno, da bomo za vselaj odvzeli sovražnikom upanje na zmago. Toliko neznačajnosti, bojazljivosti in omahljivosti, kakor tokrat, nikdar več! Prihiteli so nam na pomoč bratje iz sosednih Bras-lovč in iz St. Petra. Vsa čast jim! Celi dan so tukaj vztrajali — a mnogo domačinov, posebno najbliž-njih, iz vasi polzeljske, je doma; ostalo, ali pa, kar nas je še bolj v srce zabolelo, glasovalo z našimi nasprotniki. Kako se je nekaterim glas tresel, seve odpadnikom! Videlo se jim je, da v srcu drugače mislijo, da sami sebe obsodijo — bilo jih je sram! ^Nočemo imen zapisovati, čeravno nam v pero silijo, ker se nam reveži smilijo in upamo, da jih nikoli več ne vidimo v sovražnih'1 vrstah. Ako bi se še pa to kedaj zgodilo, pridemo pa potem z imeni na dan. Ne moremo tudi lahko pozabiti, da je oddala vdova rajnega Konrada' Paver-ja pooblastilo Nemcem! K sreči je bila uzorna edinost med domačini! Saj bi bilo pa tudi neodpustljivo, se v takem važnem trenutku cepiti. Smejali smo se iz srca, ko so neke osebe okoli volilcev prvega razreda plazile z ponižno prošnjo: „Samo Edllioferja nam dajte noter!" Pa fiaši volilci so stali kakor skala. Čast jim! Par krepkih jim je povedal eden naših volilcev. In niti enega nasprotnika nismo spustili v narodni občinski odbor! Taka odločnost je vse hvale vredna. Sedaj si bomo izmeri izvoljenih mož še poiskali župana po naši želji in pa občinskega tajnika, ki bo naše gore list, in ki bo slovenski uradoval. Nasprotnikom pa v slovo: Kličete nas na boj! Kolikorkrat vam drago, vsikdar boste sijajano pogoreli. Živela slovenska Polzela! Več volilcev.
c St. Pavel v Sav. dol. Umrl je dne 7. t. m. previden s sv. zakramenti vobče spoštovani kmet Franc S i b i 1 a v 71. letu svoje starosti. Bil je vzor skrbnega gospodarja, več let' vesten cerkveni ključar in velik dobrotnik podružne cerkve sv. Marije Magdalene. Mnogoštevilno spremstvo od blizu in daleč pokazalo je, kako priljubljen je bil. Blag mu spomin!
c Vransko. Ob mesečnem sestanku mladeniške zveze so za volilni sklad darovali: Brišnik Miba 1 K: Brdnik Simon 1 K; Kumer Mihael 2 K; Sevnik Matija 2 K; Žg»nk Franc 1 K.
c Št. Jnri) ob juž. žel. Katoliško bralno društvo priredi v nedeljo 17. marca po vefernicah v veliki dvorani na Kukovievem gledališko predstavo „Sv. Cita" s petjem in z govorom o novi volilni postavi Posebnih vabil se nebode razposlalo. Vsi p-ijatelji družtvs, kakor gostje iz sosednih župnij, dobro došli I — Katol ško bralno društvo proda prav poceni popolnoma nove tambunce za celi tamburaški zbor. Proda radi tega ker ima tamburic za dva vel>ka zbora I Za bralna društva, ki se hofejo priskrbeti tamburaše imajo sed<j ugndno priliko. — Zvezna trgovina v Celju poslala je po naročilu g. f. f. Š. 1. nagemu kat. bral. društvu 5 krasno vezanih knjig. Nepoznanemu darovatelju lepa hvala!
Brežiški okrnj.
b Zdole pri Kozjem. Smrt zajcem, tako vpijejo kmetje v zdolskem in kozjanskem okraju. Ta preklicana dolgouha mrcina je tudi pri nas v tej hudi zimi oglodala tretjino vseh sadnih drevesc. Ob-
upati je, ako sadjar pregleduje svoja uničena drevesa. Mnogo dreves je popolnoma uničenih, ker jim je nesrečni zajec pol metra na visoko oglodal vso skorjo krog in krog. Samo na posestvu gospoda Ver-tošeka v Kozjem je uničenih nad 30 dreves, koliko pa drugim. Kmetje, — sadjarji, na noge in napovejte hudo vojsko dolgouhastemu škodljivcu! Do vojske in zmage bodete pa" prišli, ako ste složni med seboj in ako na dan volitve odda ste svoje glasove onemu možu, ki pozna vaše težnje. To upamo, da se bode zgodilo. Novoizvoljene poslance bi pa prosili, da nap-nejo vse svoje sile, da dosežemo nov lovski zakon v korist nam kmetom in ne le grajščakom in mestni in tržki gospodi. Kmet redi zajca, ne gospoda in tako bi naj imel tudi kmet pravico zajca ubiti, kje ga dobi. Naš klic je: „Smrt zajcem" in od tega ne odjenjamo.
Več kmetov.
b Kozje. Gospodarsko bralno društvo je imelo dne 10. sušca po večernicah mesečno predavanje, katerega se je udeležilo čez trideset samo vrlo narodnih mož in mladeničev. Predavanje je imel č. g. kaplan Ivan Lah, ki je govoril o tlaki in tlačanstvu in njenem stališču, potem o složnosti kmetov volilcev in o programu Kmečke zveze. Na to je prebral vse važnejše točke iz pravil Kmečke zveze in navduševal k pristopu k nji. Povdarjal je, naj bi se pridno udeleževali shodov. Drugo predavanje je imel M. P. o sadjarstvu ter razjasnil sedanje postopanje po sado-.nosnikih. Pojasnil je na kratko vse glavne točke, kako se drevje snaži in obrezuje, kako se izrezavajo pokvarjena dela dreves, kako se naj drevje sadi, lepo odgojuje, in gnoji. Tudi zajca, kvarljivca se je dotaknil. Nazadnje se je spomnil na letošnji mraz in pozebo trsa, kako bi se naj ta letos rezal. Vsi poslušalci so bili zadovoljni. Razni govorniki so že tudi obljubili svojo pomoč, ki bodo časoma prišli vsi na vrsto. Samo vi, ljubi kmetje in mladeniči, le udeležujte se pridno mesečnih predavanj! V kratkem bomo tudi predstavljali gledališko igro, katero še že izveste. — Kmetijska podružnica je zborovala dne 24. svečana v Polju in 3. sušca v Koprivnici. Povsod je bila udeležba mnogobrojna. Le tako naprej za pro-sveto in omiko kmečkega stanu. — Dne 7. sušca ob četrt na eno plaval je nad Kozjem zrakoplov, ki je plul z vso hitrostjo od severne strani proti južno zahodni strani.
b Volilni shod „Kmečke zveze" v Rajhenbur-gu se je vrlo obnesel. Ce tudi se bodo vršili štirje volilni shodi zaporedoma v raznih okolicah rajhenbur-ške fare, udeležilo se je shoda blizu 200 kmetov s štirimi župani. Med kmeti je bilo mnogo takih, ki so do zdaj vedno volili z liberalnimi tržani, a na tem ghodu so sklenili za vsikdar dati liberalcem slovo. Čast njim, saj so dobre duše, a preslepljeni so bili po liberalnem županu Kuneju in gostobesednih trža-nih. Kaplan Tratnik je govoril o novi volilni postavi, ekonom Cerjak o programu „Kmečke zveze", domači župnik pa o programih raznih drugih strank, o sle-pilnem orožju liberalcev: kmet naj kmeta voli, farjev, dohtarjev ne in o cerkvenem premoženju. Kmetje so mirno sledili govorom in sklenili, da vsi pristopijo h „Kmečki zvezi" in volijo edino le kandidata „Kmečke zveze", naj si bo kmet ali gospod. Sklenila se je tudi rezolucija v tem smislu. S trikratnim ži-vio na sv. očeta in cesarja, kateremu gre hvala za novo volilno postavo, se je zaključilo zborovanje. „Narodna stranka" se je pod vodstvom krčmarja Glasa udeležila zborovanja, a ni/ smela razgrajati in je obmolknila, ko ji je predsednik potisnil nagobčnik na jezik na podlagi nove volilne postave.
b Bralno društvo v Pišecah priredi v nedeljo 17. marca t. 1. poučevanje o pravilni rezatvi vinske trte in sploh v obdelovanju vinogradov. kar bo predaval potovalni učitelj g. I. Beliš po prvi maši v šoli. Ravno tisti dan po vetrnicah ima B alno društvo tudi občni zbor s sledečim vzporedom: Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika in tajnika. 3. Sprejem novih udov in pobirale udnine. 4. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Književnost,
Ljudska knjižnica. Neštetokrat se je že izražala želja po dobrem, zlasti povestnem berivu za naše ljudstvo. Vsi trije katoliški shodi so sprejeli resolu cije, ki poživljajo pisatelje in druge sposobne osebe, naj vse store za pomnožitev, oziroma razširjanje dobrega beriva. Ta klic, zlasti po dobrih povestih, je pa tudi popolnoma upravičen. Naše ljudstvo se je zadnja leta v izobrazbi silno povzdignilo; vse bere in veliko bere. In ti pridni bravci v par letih lahko prebero vse knjige slovenskega slovstva. In potem prihajajo in prosijo novih knjig. Ali ni žalostno, da jim nimamo več kaj v roke dati? Zato je bil skrajni čas, da se temu odpomore. „Katoliška bukvama v Ljubljani" se je odločila, da odpravi ta nedostatek in zato je začela izdajati „Ljudsko knjižnico" „Ljudska knjižnica" bo svojo nalogo kolikor mogoče spretno izvršila in nudila slovenskemu ljudstvu za mal denar najboljšega zabavnega beriva v izobilju; prinašala bo izvirne pa tudi iz drugih jezikov prevedene povesti, ter ustrezala v vsakem oziru svojemu namenu. Slovenci smo imeli, odkar smo se narodno vzbudili, že nekaj „ljudskih knjižic", „narodnih bibliotek", „slovenskih knjižic", tudi „klasja iz domačih logov" itd., pa vse te zbirke so prej ali slej prenehale. Ali tudi to novo podjetje čaka nagla smrt? Kako ga bo sprejelo slovensko ljudstvo? „Ljudska knjižnica" ni nastala iz dobičkaželjnosti (treba jo le pogledati ceno); tudi nismo pričeli to delo z malim trudom, pač pa z velikimi težavami in ogromnimi denarnimi žrtvami; nismo in ne bomo štedili ne truda ne denarja, da zadoščamo živi potrebi in ustrezamo splošnim zahtevam slovenskega naroda in njegovih
prijateljev. Te-le tri lastnosti bo imela „Ljudska knjižnica": Prinašala bo vseskozi zanimivo berivo; krščanstvu sovražnega, izpodtakljivega ne bo nič sprejela v svoje predale, dasi tudi ne misli biti preveč ozkosrčna; z lično obliko bo združevala najnižjo ceno. Na videz si je začrtala ozke meje, v resnici pa bo vodila svoje čitatelje širom sveta ter jih v prijetni obliki seznanjala z življenjem in trpljenjem tujih narodov v sedanjosti in preteklosti. Pisatelji naši in tuji so napisali toliko lepega, čistega, umetniško dovršenega, da nam ni treba segati po umazanem berivu, ki draži samo radovednost in kuži domišljijo mladine. V lepi obliki bistriti glavo, blažiti srce, krepiti voljo, to namerava „Ljudska knjižnica". S temi cilji bo pa tudi najbolje pospeševala pravo omiko Slovencev. In tako trdno upamo, da bo „Ljudska cnjižnica" v vsaki hiši in da njeni snopiči ne bodo ležali nerazrezani po policah, ampak da se bodo z veseljem prebirali in potem skrbno hranili v domači, družinski knjižnici, ki naj bi jo imela vsaka družina. Vsak sešitek je preračunan na tri tiskovne pole t. j. 48 strani in bo veljal 20 vin., po pošti 22 vin. Na mesec bosta izšla dva taka snopiča, „Ljudska knjižnica" se bo pošiljala le onim, ki bodo plačali vsaj 10 sešitkov naprej ali osebno ali po položnici, katera bo prvemu in vsakemu desetemu sešitku pridejana; za 10 sešitkov naj se pošlje K 2.20 s poštnino vred. Ustavilo se bo dopošiljanje z onim sešitkom, s katerim poteče naročnina. Vsa naročila naj se naslovijo na „Katoliško Bukvarno" v Ljubljani. Sedaj pa na delo, prijatelji lepe knjige! Razširite „Ljudsko knjižnico" v zadnjo kočo; naj zlasti ob dolgih zimskih večerih čitanje njenih mičnih povesti blaži srca, vedri duha in dviga omiko našega vedoželjnega ljudstva! Današnjemu listu prilagamo naročilno dopisnico za „Ljudsko knjižnico". Kdor si jo hoče naročiti, naj napiše svoj natančen naslov in prilepi znamko za 8 vinarje.-
Najnovejše novice.
V Stari vasi pri Vidmu se je pojavil legar. Do sedaj je bolezen omejena samo na eno hišo, kjer sta bolni dve osebi.
Iz Trbovelj. Umrl je 491etni posestnik in ru darski paznik Ivan Dergan. — Ponesrečil je 9. t. m. v jami rudar Smodič. Vsula se je nanj plast premoga, v par-trenutkih je bil mrtev. Zapušča ženo s 6 otroci. — Rudniški ekonom Lapornik je kupil v Trbovljah Pirnatovo hišo. — Fotograf Birolla se je preselil Zagorje na Kranjsko. — Uradno zapečatili so socialdemokraški k o n z u m na Vodah. Dolga je baje 14.000 K. Vodja konzuma, Rinaldo, je stopil v službo kot kovač v električni centrali. Tako je splavala po Savi zadnja sled nekdanje socialdemokraške slave. — Shod Narodne stranke se je vršil dne 3. t. m. pri Forteju na Vodah. Čudno prijateljski so nastopili kot govorniki dr. Gosak, dr. Karlovšek in tukajšni socialdemokraški kandidat Cobal. Drug ni dobil besede. Veselilo bi nas, če bi „narodna" stranka tudi res kaj storila za narod. Pa kakor se kaže, bo vse njeno delo v tem, da spletkari pri volitvah proti Kmečki zvezi. — Zanimiv bo pri nas volilni boj, ker bodo nastopile s svojimi kandidati štiri stranke. Večino glasov dobi Kmečka zveza, ker je delavstvo po številu preslabo, da bi nastopilo s svojim kandidatom in bo oddalo glasove kmečkemu poslancu. — Sv. misijon, ki je bil lansko leto zavoljo legarja odpovedan, bo letos od 17. do 26. t. m. Vodili ga bodo oo. jezuiti iz Ljubljane.
Sv. Barbara v Halozah. V ponedeljek 11. t. m. je umrl gospod Bogomir Ulrich, bivši oskrbnik borlske grajščine, sedaj posestnik v Cirkuljanah. N. v m. p.!
Velikanedelja. Tu se bo obhajal sv. misijon od 20. do 27. t. m. pod vodstvom č. gg. misijonarjev iz Celja.
St. Jurij ob juž. žel. V nedeljo dne 10. t. m. imela je Narodna stranka pri nas svoj ¡javni ljudski shod. Ni vredno o tem mnogo poročat^ ker se je na drugih shodih te stranke že itak večkrat govorilo kakor tukaj. Fridrih je razvijal dolgovezni program Narodne stranke, da smo se ga že vsi naveličali. Obljuboval nam je toliko, kakor da bi imel vso oblast v rokah. Za njim je dr. Kukovfcc govoril po svoji navadi proti Kmečki zvezi; in da je bil njegov govor popoln, je zasolil par gorkih duhovnikom. Hvali Narodno stranko in priporoča kandidata, katerega bode Narodna stranka postavila, Ves utis celega shoda tudi pri pristaših so pokvarili govori cestnega .Tožeka, učitelja Kvedra, ki je govoril celo zoper svoje stanovske brate, in sicer je dejal, da se za to med nami širijo nemčurske šole radi pomanjkanja zmožnih učiteljev. Nazadnje je govoril H. Osel goriški, ki se je pa svoj govor tako slabo naučil, da mu je moral učitelj Culek k sufli-ranjem pomagati. Predsednik zborovanja je bil mogočni Culek. Zbralo se je bilo krog 200 radovednih ljudi, možkih in žensk. Prišli so vsi tukajšni pristaši Narodne stranke in so po vzgledu župana Ur-leba prav pridno ploskali, tudi tedaj, ko ni bilo potreba, Da se je po celi dvorani slišalo pfloskanije, za to so pa trije Celjani vzadaj ploskal (seveda sami), kajti drugi kmetje so ostali popolnoma mirni in so obsojali le neslane napade na Kmečko zvezo in se popraševali, kaj da Narodna stranka ne govori ničesar o tem, kakšno stališče zavzema proti veri; kajti izjava dr. Kukovca je bila samo pesek v oči, izjava cestnega Jožeka pa tako nerodna, da
je ni nihče upošteval. G. doktor iz Celja, saj Vas poznamo kmetje, pustite nas rajši pri miru, mi že znamo sami misliti, ni treba, da nas bi vi hodili učit, kako moramo misliti. — Narodna stranka je izobesila pri nas velikanske plakate pod tvrdko „neodvisni kmetje." Tam je veliko število kmetov podpisanih. Kako so se ti podpisi dobili, vam povem dva vzgleda, ki jih lahko dokafcemo s pričami. K enemu našemu kmetu prišel je župan ter mu je rekel: Ali si za to, da kmet kmeta voli, podpiši se! In sedaj je proti svoji volji na plakatu, on je namreč pristaš Kmečke zveze. Drugi je pa izjavil, da sploh ni nikoli podpisal ničesar in hoče celo zaradi tega tožiti. Glejte, glejte, tako nam pomaga Narodna stranka množiti naše vrste!
Farbarija Narodne stranke. V Celju in v celem celjskem volilnem okraju so nabiti lepaki, ki vabijo neodvisne kmete na shod v Žalec dne 17. t. m., da tam postavijo kandidata, ki mora biti katoliškega prepričanja in hmeljar. Spodaj je natisnjenih kakih 40 imen raznih posestnikov vseh vrst: Nemcev, Stajerčijančev, pristašev Narodne stranke in Kmečke zveze. Kdor ,to bere, ve takoj, da te ko-lobocije ni nihče drugi skupaj spravil, kakor voditelji Narodne stranke. Imen sicer niso dali tiskati na lepak, ker bi se vsak kmet vabilu smejal. Pač pa pošiljajo po pošti svojim zaupnikom posebne oklice, in na teh so podpisani pravi' sklicatelji žalskega liberalnega shoda, sledeči možje „katoliškega prepričanja" : Sirca, dr. Karba, Lipuš, Culek, dr. Božič in spodaj dr. Kukovec. In ti trdijoi, da hočejo postaviti za kandidata moža katoliškega prepričanja. Menda vendar ne bode noben pameten kmet tako slep, da bi šel tem možem na limanice.
Llatnloa uradnlitva»
Črešnice: Bi samo duhove razdražilo! — Rajhenburg: Žaljivo» tožljivo. — Sv. Bolfank: S tem samo ljudi opozorimo. — Izpod Oljske gore: Tudi od nasprotne strani dobili dopis, da to ni res. Se bomo š« natančneje informirali. — Luče nad Celjem: Taki dopisi samo razburjajo, dajte se poslužiti postavnih potov. Bo pomsgalo. Pozdravljeni. — Prevorje: Na zaupnem shodu se bo lahko o tem prosto govorilo. — Piršenberg: Podpis nečitljiv. Kako ime? Prosimo pojasnila. Sicer pa va» opozarjamo, da popravek ni pravilen, vkljub temu ga hočemo, v kolikor je stvaren, objaviti. — Ljutomer: Ali imate priče? — Sv. Barbara ▼ Halozah: Takih zasebnih stvarij ni lepo vlačiti v javnost. Primite ga na gospodarskem in političnem polju. — Sv. Martin ob Piki: Hvala lepa za priznanje. Prosimo le poročajte! Pozdrave I — Ščavnica, Obrež :. Za to štev. prepozno, prihodnjič!
Loterijske številke.
Dne 9. marca 1907.
Gradec ... 42 58 28 43 86 Dunaj ... 90 36 5 35 22
Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj
na Ljubnem
sklicuje svoj
redni letni občni zbor
na ¿an 20. marca i. 1. ob 10. uri (lopolflne y gostilni liana Ermenca.
Vspo red:
1.	Pregled in odobrenje letnega računa za 1. 1906.
2.	Določitev letne plače za poslovanje.
3.	Prememba pravil §§ 22., 32. in 67.
Ako se prvič Bkl cinega občnega zbora ne udeleži zadostno število udov, se vrši isti dne 21. marca ob 10. uri istotam in z istim sporedom.	174 1	Načelnik: J. Kopuščar.
Valsilo
l /l. redni občni zbor
Slovenske posojilnice pri Sv. Benediktu v SI. g.
Ker se dne 10. suše* t. 1. ni zbralo zadostno število zadružnikov, s» bode isti vršil dne 24. sušca t. 1. popoldne ob 3. uri v posojilničnih. prostorih in sicer ob vsaki udeležbi.
Dnevni red:
1.	Poročilo uačelstva.	]82 1
2.	Poročilo nadz»rstva. 8. OdobreDje računa za 1, 1906.
4. Citanje revizijskega poročila „Zadružne zveze" ter ukrepi glede
istega.
5. Razni predlogi.
Načeistvo.
Zalivala.
Najprisrcnejso zahvalo za izkazano tolažbo in sožalje povodom bolezni in smrti svoje drage matere, oziroma stare matere in talce Marije Lipovšek, izreka vsem sorodnikom in znancem ter vsem, ki so drago rajno spremljali na božjo njivo.
Rodbina Samčeva na Ložnici pri Celju.
Kovaškega učenca 14 do 16 let
starega, m » ega, takoj pprejme Anton Mcčnik, kovač v Lokah, p. Mozirje.	176 2-1
Rože za cerkve, gostije in primi-cije izdeluje po najnižji ceni Ter. Senekovič, Miihlgasse 24, Maribor.
179 1-1
Harmonike bom prodajal zolo po ceni do 1. julija, lastni izdelek. Cena je najmanj za 20 K nižja. Fr. Bukšek, izdelovatelj harmonik, Breg pri Ptuju.	180 3-1
Zaradi smrti urarja se v Ptuju takoj mala urama prod« Natanč-
neje pove vdo\a gospa Ter. Wesiag, Ptuj, Dravska ulica 1<8 1—1
Zgnbila se je raz voza v soboto dne 23. febr. med ciglarno v Lei-terspergu do ceste v Št. Lenart v SI. gor. 1 vreča z 50 kg živinske klaje „Luc,' us". Pošteni najditelj naj cdda vrečo proti odškodnini v gostilni Nekrep ali pa naj odda v upravni žtvu svoj naslov. (Vreia je bila zaznamovana z „Tierfutter-fabrik Fattinger u. Comp., Wien.
Slnga grajičino. slov. in nemškega jezika zmožen se takoj sprtj-me na neko grajščino. Prednost
imajo vojaščine nrojti. Naslov pove upravništvo,	177 2—1
ALI OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Ti inserati se s jmejo samo proti predplačila. — Pri vprašanjih . m upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. ==
Štampilje
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po eeni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica št 16.
Prawn kmečko sllvovko In droSankOp za kterih pristnost s« jamči, prodaja gospa Jerič T Karčovini štev. 126 pri Mariboru ob graški glavni cesti. 2 (26—11)
Tino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, pošta Thgaa (Antignana) pri Pazinu v Istri. Tino pošilja v sodih od ne manje ko 66 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro ki Selve). Pošlie tudi rad uzorce. 60 26-8
Krojačem in šiviljam priporoča vzorsa (Schnittmuster) za razne obleke po najnovejših modah kro-krojaški mojster Ivan Keček, 8v. Tomaž bi. Ormoža. 100 10-5
Seme kašelskega zelja prodaja, dokler je kaj zal-ge, Ig. Merciua, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Po^u. 1 dkg za 1 60 K. Cenj. naročniki naj blagovolijo vzeti na znanje, da je vsled slabe lanske letine cena tako visoka in da bode radi tega zaloga prav kmalu pošla.
4—4
Organist in cerkovnik se takoj Bprejme v Stoprcab, pošta Rogatec. Prednost ima samičen cecilijanec, ki se naj osebno predstavi. 12/ 3-3
Za organista in cerkovnika se
sprejme vzgleden pošten mladenič, rokodelec ima prednost. Kn. šk. župni urad Sv. Marija Brezno nad Mariborom.	122 3—3
Pomočnike za sta no delo is dobro plačo sprejme takoj J. Lančič, kleparski mojster v Gor. Radgoni. Tudi učeuci sa sprejmejo.	154 3-3
Šafar, kateri je izurjen v trsnici ■ m amenkanskib nasadih se sprejme. Kje, pove uprarnižtvo. ;	153 2—2
Hiša s 4 stanovanja, 1 majhna trgovina, studenec, gospodarsko ] poslopje in vrt za zelenjavo se • po eeni proda. Izplavati je 1400 gid. Smdenica pri Ma ibora. Gornje Radvanska cesta 36. 161 3-2
Zdravo dojko sprejme takoj gospa Klag, Sofienplatz 2 nad. Oglasiti se je od 1.—2. ure. 134 2 2
Pridnega nčenca sprejme v trgovino z mešanim blagom Jož. Farkaš pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 165 2-1
i Deklica, 14 do 16 let stara se sprejme za svojo. Naslov pri uprav-ništvu.	172 1
Nova hiša se proda z 2 sobami, kuhinjo, kletjo, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo. Ma ibo -, Fraustaudenerstrasse 267. i 1100 gld. je takoj izplačati, 1200 gld. pa ostane.	168 1
Učenca, pridnega in poštenega, : sp ejme g. Neral, čevljarski m jster v Mariboru, Koroška ulica 18. 1
Učenec iz poštene hiše se takoj 1 spiejme v trgovino mešanega blaga pri Jos. Sorko, trgovcu na Bregu pri Ptuja.
Organist išče slušbe. Isti je ne-I ožt njen ter je tudi vajen voditi večje zbore. Nastopi takoj. Naslov pove apra»ništvo „SI. Gosp". 171 1

Pozor, kmetje in fantje!
T moji lekarn ški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapilor šl I.
Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka ti K. Prosim, d« se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavouija Denar se pošje naprej ali s poštnim povzetjem.	6-5
Pozor!
Čitaj! = Slabemu moč!
Bolnemu zdravje!
Pakraške želoderae kapljice
Kuverte
priporoča
tisk&rna sv. Cirila
v Maribor«.

Pakraike želodčne kapljice delujejo iz vrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjajejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ns smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. N»j vsakdo naroči in naslovi:
Peter Jurisič,
lekarnar v Pakracu štv. 100
—Slavonija. —————
Slavonska zel:
Vabilo
Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cenaje sledeča (franko na vsako pošto): 1« steklenice (f dueat) & K,	eteklenlčle (9 ducata) J& 8'40
3« steklenice (S ducati) 1« K.
a, aa. j od 12 steklealiic m e aa. e razpošilja.
-
Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom
__proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za-
-vmiiinnHHBBBaaMaaBSBBBBBBBBMav molklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi proti bedenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tadi najstarejšit prsnih in poučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pDŠto):
S orlglrulnl steklenici SHIOv 4 originalne steklenice A K 9Bv S originalnih stekleenl 14 «O v.
anj o ČL dveh. steklenic se 33. e razpošilja.
Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:	620 26
P. Jurišič. lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
Hranilnica in posojilnica y Šmartnn
Mlad trgovski pomočnik dobro Glas o vir, sposoben za vsak salon, i
............. i
izvežban mešane trgovine vojaščine prost želi svojo službo premeniti. Naslov pri uprav.	119 3-3
Posestvo se proda pod Pilštanjom pol ure od Kozjega na ravnini ob cesti. Telika hiša s 4. sobami in kuhinj» z opeko krita, gospodarsko poslopje v primernem stanu, primimo za kako rokodelstvo ali trgovino. Ona je 160i) gld 700 ostane, druge premerno plača. Kdor kupca pozve s katerim se bo pogodba sklenila, dobi petdeset kron, kdor hoče naj mi piše. Kdo hoče pogledati naj vpraša pri Tincencu Lah v Pilštanju.__120 3-3
Organist in cerkovnik se sprejme s 1 uaimkoui jn Sv. Jcderti n>d Laškim.	156 3-2
•40.000 rožja np ?>ort I. vrste, več tisoč np port II vrsi.e za vko-reuičenif, m lepega vkor ¡6» nega divjaka proda. Piani! Br čk<>, [OSfBt. pri Sv. Petra niže Maribora	1S4 ¿-2
se radi selitve ceno proda. Kje, pove upravništvo.	163 3-1
Gostilno in mlin ž-ilirn dobiti v najem »Ji hujii i ali pa stm m in ali tudi simo gostilno, kdor njuia vse skupaj. K*rl Tiduršek, poseatnik Uihna v Pečovniku p Celje	137 2-2
Mlin na \edno jednakomoč1 i vodi pri Sv. Pet u uiže Mar bora ie u* prodaj. Naslov pri uprav-ništ u.	145 V-2
Učenca, pridn- ga m xaneiljivrg <■, sprejui Simon Mayer, krojaški mojster v Mariboru, K roška ulica št. 102.	146 2-2
Kot major s S ljudmi išče kako služtK» v poljedelstvu dober izbiren majer. NajJjv pri nprav. kata.	188 Z-2
Krasno-barvne kanarčke
o, drdrate, kvo-kače in slavij cem slično jt pojoče, ki so $ dobili v Ustju _ _ v^ 1. 1906 I. od-'^e ^ liko, priporoča po 12 do 20 K na 8 dnevni poskus; samice po 3 in 4 K I. E. Weill, Maribor, Zofijin trg 3.
v
Stef. Kaufman
trgovec z železnino v Radgoni
zraven hranilnice priporoča svojo veliko zalogo, motik, srpov, kos itd. iz naj-I boljšega železa po najnižjih cenah. m u~2
1
XXXXXXXXXX
i
Kdo želi za praznike lep | i» močen klobuk po nizki ceni dobiti naj ga kupi pri Vi-| tanjskem klobučarju 1 140 24-2	Frane Jankorle.
xxxxxxxxxx
občili zbor posojilnice v Vitanji
registrovane zadruge z neomejeno zavezo v soboto, dne 23. marca 1907 ob 1. uri popoldne
v ldstni hiši. Dnevni red:
1.	Poročilo nadzorstva in potrjenje računa za 1. 1906.
2.	Razdelitev čistega dobička in privoljenje remune-racije načelstvu in sotrudništvu.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev računskega pregledovalca in nj ega namestnika.
5.	Slučajnosti.	164 l
Opomba. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri se vrši isti ob 2. uri popoldan v smislu § 35., al. a zadružnih pravil.	Načel s t v o.
Posojilnica na Frankolovem
reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na svoj
redni obdni zbor*
ki se bo vršil
▼ nedeljo, dne 24. snSca t. 1. popoldan po večer-nic&h v pisarni5*ih prostorih
s sledečim sporedom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.	166 i
6.	Prosti predlogi.
Ako bi ob določeni uri ne došlo zadostno število članov, zboruje uro pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepčen ne glede na število navzočih članov.	Načelstvo.
A 126/6 326
Oklic.
Paki
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom bode imela svoj
redni občni zbor
dne 24. t. m. ob 3. uri popoldan v farovžu h. št. 19
s sledečim dnevnim redom:
1.	Odobrenje računov za leto 1906.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelništva in nadzorništra.
4.	Slučajnosti.
Ako ne pride ob določeni uri sklepčno število udov se bo vršil drugi občni zbor ob 4. uri popoldan istega dne in z istim dnevnim redom.
Proda se zemljišče
ležeče v davčni občini Hrastovec, sodnijski okraj Slovenska Bistrica, sestoječe iz 1 ha, 27 o, 50 m* njiv, 1 ha, 28 a, 72 m? travnikov, 85 a, 53 m* vinograda, 1 ha, 22 o, 60 m2 pašnikov in gozdov ter hiša z gospodarskimi poslopji vred pod
ugodnimi pogoji.	l l—1
Ponudbe naj se pošljejo na Južnoštajersko hranilnico v Celju.

edina hrvaška zavaro-valnioa, osnovana od ebčine svobodnega lo SMi»™Mi!MMramE	®Mta Zagreba.
.CROATIA', osnovaua na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po bliska nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mliae itd. ter pn?«ičnme, kakor: hišno opra.o. gospodarsko orodje, opremo, »troje, M»g>, isto, blage v trgovinah itd. po ]ako ugodnih pogojih In sizklh cenah.
Tsa pojasnila daje: Padniiniea ,CR9ATU' v Trat«, C*ra« it. L
Dr. Ferdinand Miiller
naznanja, da je otvoril	107 8-3
odvetniško parno y Celovcu, Kramer^ i Slovenci I
C. kr. okrajna sodnija v Ljutomeru naznanja: V zapuščini po dr. Ivanu Farkaš se bode na prošnjo g. dr. Franjo Rosina, odvetnika v Mariboru, kot izvrševalca oporoke nepremičnina vložek št. 42 kat. občine Ljutomer, obstoječe iz zidanega, z opeko kritega enonadstropnega hišnega in gospodarskega poslopja hiš. št. 65/66 ter skednja (stav. pare. 78 in 49) in vrtno parcelo štev. 397 pod prejšnjimi draž-benimi pogoji javno dražbala s tem pristavkom, da se bode ta neprimičnina na dan 15. aprila 1907 predpoldan ob pol 11. uri na lici mesta določeni javni dražbi tudi pod izklicno ceno po 2 6500 K oziroma poprej od Alojzije Presterl ponujenem znesku prodala.
C. kr. okrajaa sodnija Ljutomer I. odd.,
dne 5. marca 1907.
Podpirajte Giril-Metodovo dražbo!
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave fzrečno po* udarjati Ime »Kathrefner«?
Ker se Vam s/cer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava.
\
S
1
Zakaj le
Hathreinerjeva Kneippova sladna kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite al torej natanko, milostiva gQ3pa, da dobivate pristno Ka hreinerjevo kavo zgolj v zaprtih Izvirnih zavojih z napisom: »Kathrel-nerjeva Kneippova slatina kava« In s sUko župnika Kneippa kot vsrst-veno znamko.

fNova in najcenejša trgovina z mantifakturnim in konfekcQs&in. blagom Grajski h* 2.	E. ŠEPEC
Maribor • (v lastni Mài)
priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega blaga ca dame in gospode. — -Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture za postelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za nevesta.
Postrežba točna in etpogo aoltdnal
y.
SfMHCsiri raznovrstna, kakor evetlična, povrtna, deteljna, *' travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi
© Maribor, Sofljin trg
(v gradu)
| Priporoča tudi svojo zalogo fepecerijskeg-a, blaga in
Bartlielnovo apno za Poklaj°' najbolJše kak°-
__L__	vostii
Iterdajs

Y cHlojz Šket
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
ne priporoča častiti duhovščini in »lomnemu občinstvu v iz-
vrševanje vsen v io stroko »padajočih M in popravil
spa- [
Lii
■"SSSs
Restavracija,Narodni dom'
v Mariboru
priporoča «erttrena vina dr. Tnrnerja, oaoblto «isti muškat v steklenicah, Zadravčev Ijutomerža«, dr.StuheSev haložan i. dr. ^ =■= Piva: budljevliko in ob veselicah tudi akcijsko laško. =-= Kuhinja samo s svežimi jedili.
Trgovina z železnino
Jos. Prstec
Maribor, Tržaška cesta 7
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce, vse vrste želeinine, traverse, kose, peči, vodovodne naprave itd. Portland in Roman cement, apno itd. Vse po najnižji ceni I
sacas
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja iksper a tvrdka!
Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto!
H. Suffner urar, Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotovža
prej v Kras ju priporoča svojo veliko, izboru« zalogo finih
švicarskih up,
briljantov, zlatnine in srebrnim
v veliki izberi po najnižjih cenah.
Yfj aI o y da je moje blago res fino in U Uii(i/l, dobro, je to, daje razpošiljam po eelem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je Tsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
pozor, kupovale! I
t i
Jožef Ulaga
v Mai?iboi»u, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo mannfaktnrnega blaga, kakor: line volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepili svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tndi jako dobro modno sakno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
n
,prl sv. Jožefu'
-r
-4
Tovarna za glinske izdelke
==3 ir Račju ===s
izdelaj« ■ parnimi »troji k «ajboljla, večkrat premíete glin« priiaae« najboljše usdelke, kakor: patenUTano lareino in vsakovwtao dm«« strelne opek«, »peko is itd, M «boke, dimnike, rekontra-epei», pleÈèe za tlak, tonte&a «eri «d. p« najnilji «eii.
• CMfl r Jf«ti*r%
aettt, prt h&mMtrjH A. Ctdmr-Jtt. 9
Nova trgovina z lesom In premogom
IVAN UMPRECHT
MARIBOR, Karcovina 138
ob gla» si cesti, za gostilno Taferne.
Prodaj« vseh vrat lesa, drv ln prem^g-a.
Cene zmerne, postrežba točna.
Špecerijska trgovina
JI. UJertnik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo ipe-eerijskega blaga ter razliinega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška dražba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
j-^-^r v Ljubljani
priporoča »voje
Izborilo pivo v SGglcili in steklenic©

Franc Pleteršek _
| Maribor, Koroška cesta 34. |
as Velika zaloga raz Bega p»-	te
hištva, «giedal in podob.	* Gene jak« nizke.
Prodaja tndi «a obrake.	j*
perutninarjil
P A TiM \ jam< eno »r*dstvo.
1 -cl-l-i-lil-t*- ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dris-ijava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadrega komada pogine. — Pošljite 35, 65 aH pa 100 vin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnine prosto. I. E. Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, Sofijin trg S.
POSOJILNICA V MARIBORU
- ustanovljena 1. 18S2. -
e>

<S
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnik vlog: tri ¡h pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelna namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4*/» in 4-V«'/«- — Obrestna
mera za posojila: 5%, 5'/t0/0 za hipotekami, 6°/o za osebni kredit. Bentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se giavnioi poluletno brez posebnega naročila.
- Pisarna je v „Narodnem domu". —-
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike.
FELIKS ROP
manufakfurraa trgovina v Maribora
Grajski trg št x
priporoča «njo veliko zalogo nannfakturnega blag« za molke hi lanska oblek«, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, Mgavia tod.
Zaloga sobnili preprog, potna ia posteljna ogrinjala. IfiJjiHje cene!	Postrežba tečaal
Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici)
priporoča celem« okraja različna semena: deteljno, travno itd.,galico, lifcje trake iz gumija, lopate, kose, brizgtlnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. drage reči po najaižji c«ni.
ANTON VIHER
»tavbeni in umetni mizar
Hengasse 4 Hflai^lboi* ¡ Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tndi v izdelovanje šolskih m eorkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica : Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
c S.S.S,-8
ga
OZT " SdS-l s ® »■ S
v-a
g.S« o
fs.SU I'?3
B E S S >p2' g S
,-2 g §§sS| g« ° P».
O M C •

"OO «i	„
" i
"S	p.«
fl»	- S
o Ls »
»t y
JS I g g w
w ^ i> £ o
z s §~ F ®
TS "5 S £ a O .J3.&® tî
«lli-s
«
C
Svoji k svojim !
« . & £ Ipi
K o,Ji »iS m
O 8-8«
mir
KO («0
03 O
1M
f PQ
-S
z< 11>
r¿ -S
iS co
S »
e
M
M O
0
5» o O
"š
s
¡1
I
«
rc
o
c
° s
■g -s
-3
»s -
"S
o v
I-
o
s 8
«
C
•o
o ia
mBueo m>i§!UJBAOî od S8A
1 prt (rjuha) brez šiv* 1 odeja i dobro volno napolnjena 1 aglavnik s čistim perjem napolnjen 1 kg čistega perja brez praha X slamnjafa (Strohsaek) z lan enega cviliha 1 odeja iz himalaja-voiao 1 ©brisača
'/i ducata kuhinjskih obruai
1 namizni b«li lammi prt
'/, dneat» kavimh servietov
'/, n belih Mrvietov (veliki)
1 pisani naatina prt
Vi ducata žepnih roboev (beli ali pisanji)
1 predpasnik it lincerskega droka, na obth
straneh aa nošo 1 batist predpasnik (beli) 1 pae iz žameta ali svik 1 dežnik, motel 1 Sifon srajca (fina) 1 oksford mgca 1 Jagrova srajea 1 ženska srajca 30 m močnega bai«ga platna 20 m vojaškega platna 1 cajgaste hlače (najbolje) 1 soknone hlače (močne) 1 par ženskih čevljev 1 „ moških čevljev
Tovarniška zaloga irtanufaRfurneja blaga
Alojzij Gniušek
Maribor, glavni trg št. X.
priporoča vedno SVCŽe pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden.
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• Ptuj •
nasproti pošte In gostilne Vraiko
priporočata slav. občinstvu svojo najnovejšo zalgo mannfaktnr-nega blaga ter vabita k obilnem« obisku.
Priloga „Slov. Gospodarju" z dne 14. marca 1907.
Odgovor Narodni stranki.
„N. L." trdi, da je Nar.stis „stranka najčistejših namenov." Vsakdo ve, da je ta najčistejši namen Narodne stranke boj proti duhovnikom in seveda tudi proti katoliški cerkvi, ker si cerkve brez duhovnikov misliti ni mogoče. Ker hodi stranka po ovinkih, si še ne upa svojih namenov naravnost raz-odetL ampak le pravi, da se bori proti nadvladi duhovnikov v politiki, ker ti niso sposobni voditi gospodarstveno politiko in ker niso zmožni odgojiti zdrav in čil narod, ampak nekateri vcepljajo v narod načela, ki ga morajo tudi duševno zastrupiti in ubiti, tako piše Narodni List." Proti duhovnikom posebno zlorabijo propad kmetijskega in konsumnega društva v Laškem in srdito napadajo celjskega vikarja ter mu očitajo, da je vsega on kriv. Dr. Ku-kovec na vsakem shodu isto ponavlja ter govori proti duhovnikom, Kmečki zvezi in društvom, pri katerih sodelujejo duhovniki. Narodna stranka trdi, da ji je najvišje načelo narodnost. Ko bi bilo to res, bi morala o propadu društva molčati, ker je bilo narodno. S sedanjo gonjo le škoduje ugledu naroda. Ker je pa njen glavni namen boj proti duhovnikom, zato se tako slastno poslužuje te priložnosti. Toda v resnici je vsa gonja proti duhovnikom in Kmečki zvezi sama hin&vščina in zlobno zavijanje. Evo dokazov.
Kmetijsko in konzumtio društjvo v Laškem in vikar Gorišek.
V Laškem trgu so vladali in še zdaj vladajo pristaši ptujskega „Štajerca" in celjske vahtarce. Ti so kruti sovražniki slovenskega krščanskega ljudstva. [Neprijatelji ljudstva so, ki izkoriščajo ljudstvo v svoje, katoliški veri, slovenski narodnosti in gospodarskemu napredku sovražne namene. Ptujski „Stajerc" in celjska vahtarca blatita skoraj v vsaki številki katoliško vero in vahtarca se je celo predrznila zapisati bogokletje, da je „pravljica o Kristusu največja zgodovinska laž in da je krščanstvo izmišljeno." Slovenski narod ima po natorni postavi pravico do obstanka in do izobrazbe in napredka na podlagi maternega jezika, toda ti sovražniki njegovi ga hočejo ponemčiti. Ker so sovražni veri in jeziku naroda, skušajo ga tudi gmotno oslabiti in ugonobiti, da bi prej dosegli svoje namene. V Laškem trgu je bila kmetijska podružnica, o kateri kmetje niso nič vedeli. Z ozirom na te odnošaje je bilo vsakemu jasno, da okolica Laška ne more napredovati, dokler je odvisna od takih ljudij. Zato se je najprej ustanovila slovenska posojilnica. Pri nekem posvetovanji so trški očetje ugibali, kako bi se dala uničiti. Nekaj mesecev pozneje se je ustanovila kmetijska zadruga. Pri ustanovitvi obeh zadrug je največ sodeloval sedanji celjski vikar Gorišek, ki je bil tedaj kaplan v Laškem. Vodil je oba-dva zavoda, ki sta prav dobro uspevala. Število udov je vedno naraščalo. Ljudski sovražniki pa niso mogli videti kmečkega združevanja in kmečke samopomoči. Hujskali so proti društvu, nagajali in tožili za vsako malenkost. Tudi kaplana Gorišeka so večkrat tožili pri sodniji, pa vselej so pogoreli. Pri vsem tem so zvesto pomagali slovenski liberalci, ki so sedaj pristaši Narodne stranke. Ker to ni nič pomagalo, sklenili so na drug način zadrugo uničiti. Zarotili so se, da hočejo kaplana Gorišeka iz Laškega proč spraviti. Ulagali so prošnje na ordinari-jat, pritiskali na razne urade tako dolgo, da so dosegli svoj namen. Pet mesecev po ustanovitvi kmetijskega in konsumnega društva je bil kaplan Gorišek prestavljen v Braslovče in tedaj je laškim nem-škutarjem in slovenskim liberalcem od veselja srce poskakovalo. Kaplan Gorišffk se potem za zadrugo ni mogel več brigati, ker je bil v Braslovčah z delom preobložen. Prišel je še nekaterikrat pogledati, vprašal je, kako kaj gre, a resnice ni zvedel. Ko
Duhoven in vojak.
Francoski spisal M. Aigneperse.
„Žena je bila mlada in na obrazu so se poznali sledovi lepote; toda bolezen, beda in žalost so nagubančile lici, potlačile globoko oči, prebarvale polt v žolto in pridejale ustom izraz grenkosti.
Lepa in bogata se je omožila proti volji sta-rišev z možem, katerega je ljubila. A ta je bil malopridnež, v nekoliko mesecih po poroki je zapravil doto in v hišo se je priselila reva. Žena je zbolela; mož bi bil lahko delal, pa ni hotel, ampak je raje zapustil ženo. V solzah in zapuščenosti je bil otrok rojen. Dve leti je vedno upala mlada mati, da se bode omehčilo srce starišev. Toda stariši se niso dali preprositi, sila se je za stalno pri njej naselila.
Nekega dne je zapustila reva, na pol blazna, svoje skromno prebivališče, ker ga ni mogla plačati ter se podala z otrokom na žalostno pot od vasi do vasi, iskajoč usmiljenja. V selu, o katerem sem govoril v začetku, so jo zapustile moči popolnoma. Zgrudila se je pri cerkvenem zidu, ni se mogla več privleči h kaki hiši, kjer bi prosila za prenočišče, ako prav je bilo že pozno zvečer. Nekaj seljank, ki so šle mimo, jo je pomilovalno pogledalo, nekatere so ji vrgle tudi majhen denar, pa nobena se ni domislila, ponuditi ji prenočišče. Žena ni pogledala denarja; pritisriila je otroka bolj na prsi, čutila je, da se bliža smrt in pozdravljala jo je smehljajoč se. Mislila ni nič: ne na Boga, ki ji je morda že odpustil, ne na ljubezen, ki jo je izdala, no na sorodnike, ki so se ji odpovedali in na njo pozabili. ,Videla je počitek le v smrti za se in za malo, jo-
je bil v Celju vikar, zvedel je tri leta po odhodu iz Laškega za primankljaj. Sklenil je, takoj vse žrtvovati in če bi bilo treba tudi živijenje, da bi kmečko ljudstvo ne trpelo škode. „Narodni List" se zgraža nad tem, da trpi posojilnica v Laškem obresti primankljaja. Bodi mu povedano, da je to samo za nekaj časa. Zadeva se bo tako uredila, da ne bo posojilnica trpela nobene škode. Največ škode trpi celjski vikar. „Narodni List" pravi, prav je tako, saj jo je sam zakrivil. Kdo je kriv propada kmetijskega društva v Laškem? Pristaši „Štajerca" in sedanji laški pristaši Narodne stranke. Ti so vikarja Gorišeka iz Laškega proč spravili. Po njegovem odhodu so ljudje izgubili pogum, so odstopali, blago je zastajalo, začelo se je strankarstvo, hujskanje se je nadaljevalo itd., ker ni bilo več enot-, nega vodstva. In ti zlobni hinavci se drznejo krivdo zavračati na celjskega vikarja ter vso duhovščino delati zato odgovorno. Mislimo si posestnika, ki ima mnogo poslov in delavcev. Dobro gospodari, njegovi nasprotniki pa tega ne morejo videti. Z obrekovanjem in drugimi nepoštenimi sredstvi ga spravijo v zapor. Posli in delavci sami gospodarijo ter spravijo posestvo v dolgove in na kant. Potem pa zopet pripeljajo posestnika njegovi nasprotniki na posestvo in mu pravijo: Glej, ti si kriv, da je posestvo prišlo v nič. Ali bi to ne bilo nesramno in lažnjivo! In tako postopa sedaj dr. Kukovec in ptujski „Stajerc" proti celjskemu vikarju. Vikar Gorišek ni prav nič kriv zgube pri laški zadrugi. Ko bi ga bili pustili v Laškem, bi bilo društvo ali dobro prospevalo ali pa bi ga bil pravočasno brez primanjkljaja razpustil, ko bi bil videl, da ne napreduje.
Narodna stranka je za gospodarsko politiko popolnoma nesposobna.
Da se hinavščina narodnih strankarjev še bolj spozna, treba je pomisliti, kako imenitne gospodarje ima v svoji sredi. Dr. Karlovšek, Ed. Kukec, Sirca in mnogi drugi agitatorji in pristaši Narodne stranke so vodili in nadzorovali Delniško družbo združenih pivovarn Žalec—Laški trg od začetka do poloma tako vzorno, da se je nabralo blizo 300.000 kron zgube. Delnice nimajo zdaj niti tretjine one vrednosti, kakor so jo imele od začetka. Ce raču-nimo zgubo na kapitalu in na obrestih, ker delničarji že tri leta niso dobili nikakih dividend, tedaj vidimo, da so pri tem podjetju Slovenci oškodovani za 400.000 kron. Toda tem voditeljem in nadzoroval-cem ne pade v glavo, da bi to škodo popravili. Norčevali bi se, ko bi hotel kdo kaj takega storiti, kakor se zdaj norčujejo iz vikarja Gorišeka. Liberalec ne pozna drugega, kot edino svojo korist. Res so nekateri bogatini vtaknili v podjetje zopet 600.000 kron, a s tem niso pokrili zgube, ampak so le postali lastniki pivovarn; prve delnice so pa_ še zmi-raj skoraj brez vrednosti. Pri tem so hudo* oškodovane nekatere kmečke posojilnice, kakoir v Žalcu, ki ima za 60.000 K delnic, v Gotovljah za 20.000 f? in zraven zgubo obresti. Slišite, kmetje! Narodna stranka, tukaj pometaj! Vse to se je že zgodilo. Dr. Kukovec in Narodni List pa govorita, da je vikar Gorišek kmete oškodoval za 100.000 K. Dr. Kukovec farba ljudi s takimi svotami, katerih sploh ni in jih nikdar ne bo. Zračunil je namreč, koliko bi znesle obresti od primankljaja pri laški zadrugi čez 40 let, potem pa pravi, da je za toliko posojilnica že oškodovana. Iz tega se vidi, da živi ta mož za 40 let pred nami, zato pa strelja take kozle.
Boj Narodne stranke proti duhovnikom je boj proti katoliški cerkvi.
Narodna stranka trdi, da se bojuje proti nadvladi duhovnikov v politiki. Pa to so samo prazne besede, za katerimi tiči boj proti katoliški veri. Dr. Kukovec in njegova stranka prav dobro vedo, da duhovnikom ni za nadvlado v politiki. Duhovniki
kajoče se bitje v naročju. Zaprla je oči, onesvestila se je. V tem stanju se čuje prijazen, skoraj očetovsko doneči glas:
„Tukaj ne morete ostati, ljubo dete, pojdite z menoj. Malo juhe vas pokrepča, in jaz vam preskr-bim prenočišče."
Žena ni odgovorila.
„Ste zelo slabi, vidim, pa le poskusite vstati," reče zopet mehko, „vaš otrok je lačen in ga zebe, vsaj ni mogoče slišati njegovega joka, ne da bi se ga ne usmilil."
Žena je čutila, da ji hoče vzeti otroka in dasi tudi onemogla, skušala je vzdigniti roko, hoteč braniti svoj edini zaklad; slednjič je odprla s trudom oko, da bi pogledala usmiljenega prijatelja.
Bil je duhoven, mlad, prav prijaznega, milega obraza. Zavil je otroka v plašč in ga tolažil.
Dajte mi otroka", začela je žena trdo, „jaz hočem, da skupaj umrjeva." Duhoven, kakor bi ne bil besed slišal, zapazil je ravno dva mimogredoča moža.
„France, Jaka!" je zaklioal. „močna sta, odne-sita to le revo in otroka k stari Simnovki, jaz stopim v župnišče po mleka in juhe in pridem takoj za vama."
Moža sta ubogala in, odšla z lahkim bremenom, ki ni imelo moči se braniti.
Ko se je duhoven vrnil, spalo je že dete pri ognjišču v naročju Simnovke, mlada žena je pa ležala v snažni postelji, ne brigajoč se za nobeno stvar.
„Ta je zelo bolna, častiti gospod", pravi starka, „in ta le stvarica je tudi slaba".
„Strezite obema, Simnovka, pojdem še v Ks . . po zdravnika."
hočejo edino le to, da vladajo načela katoliške cerkve povsod tudi v javnem življenju, da kraljuje Kristus v celi državi. Pri neki priložnosti je pov«-dal dr. Kukovcu v navzočnosti mnogih ngegovih sorodnikov celjski vikar to-le: „Slovenci smo needini.: Ločijo nas načela katoliške cerkve. Sprejmite vi, lajiki, katoliška načela za podlago v zasebnem in javnem življenju, kadar postanete voditelji ljudstva, in duhovniki ne bomo nikjer silili v ospredje, ampak bomo le za vas agitirali. Dr. Kukovec ni dal prav nobenega odgovora i/ato, temveč je nekaj drugega premleval, tako da so bili vsi, ki so ga slišali, presenečeni. Celjski vikar pisal je „Narodnemu Listu" pismo, v katerem stoji tudi sledeče: Vsaka stranka, katera se hoče naslanjati na katoliško slovensko ljudstvo, mora imeti sedanjemu času primeren versko-politični program. Vzgled takega programa je določil zadnji katoliški shod v Ljubljani. Dokler Narodna stranka tega ali podobnega programa ne sprejme, bode ji katoliško ljudstvo s svojo duhovščino vred vedno nasprotovalo. — Zakaj pa« Narodna stranka ne sprejme katoliških načel? Zato ne, ker jih ne mara, ker se ravno proti njim vojskuje, seveda po ovinkih, s hinavščino.
Celjski učiteljski liberalci in učenec Nachberger.
G. Armin Gradišnik in njegovi pomagači Kranjc, Žagar in Voglar pišejo v „Slov. Narodu", da se borijo proti nadvladi duhovnikov v politiki. A glejte jih, neodkritosrčneže! Ko je bila birma, niso hoteli pripeljati šolarjev v cerkev k skušnji, kar se je do sedaj vedno in povsod zgodilo. Gosp. učitelj Levstik se pa ni hotel udati strahovladi teh omenjenih gospodov, ter je pripeljal vse šolarje v cerkev.Zato ga ti njegovi tovariši strupeno sovražijo. Razven g. Gradišnika so vsi mlajši od njega, a nobeden ga ne pozdravi in če pridejo kje skupaj, bežijo pred njim. To je pohujšanje za otroke in za odraščene. V „Slov. Narodu" so o g. Levstiku pisali, da je ob birmi zlezel škofu pod kuto in se j« pokazal klerikalca. A ravno isto so storili ob drugi priliki sami. Ko je bil v Mariboru poučni tečaj, se ga je po pomoti udeležil tudi učenfec Nachberger, o katerem se ni vedelo, da še ni 14 let star. Celjski vikar mu je dal vstopnico, ker je mislil, da ni več šolar. In zgoraj imenovani liberalci so se zgražali nad ,to malenkostjo, zlezli so sami „školu pod kuto" ter zavili oči proti nebu in prav po farizejsko po „Slov. Narodu" vprašali prevzvišehega knezoškofa: Prevzvišeni, ali Vam je znano, kaj se je zgodilo v Mariboru ? Prepovejte duhovnikom politiko! Ti grda nedoslednost! Enkrat so proti škofu, drugikrat pa ga kličejo na pomoč.
Celjski lisjak in celjska lisica.
Kakoršem oče, tak je sin. Sinček narodnih' strankarjev, „Narodni List", je pravi lisjak. Sicer tudi drugače biti ne more, ker ima urednika, ki j« socialdemokrat. Socialdemokrati pa učijo, da se ljudem ne sme povedati resnice3 ampak se jih mor® nafarbati. Da je urednik Spindler res socialdemokrat, je sam izjavil lansko leto v „Domovini." Ko so mu hrastniški in trboveljski demokrati očitali, da se je izneveril demokratom, zapisal je v listnioi uredništva: Nisem se ne, ampak ostanem vedno zvest načelom socialdemokratov. Socialdemokrati so pa tudi sovražniki vere, za narodnost jim pa nič m. Kakor kranjski liberalci, tako se bodo tudi naši strankarji v boju proti katoliški cerkvi zvezali s Stajerčijanca in demokrati. Takrat jim bo narodnost deveta briga. Zato tudi na prvo besedo v imenu „Narodni List" ni nič dati. Druga „List" pa bo zmi-raj veljala. V resnici bi se moralo imenovati glasilo Narodne stranke „List." List je tudi nemška beseda in pomeni v slovenskem jeziku zvijača. Ker je pa lisjak podoba zvijačnosti, zato se „Narodni Lisi"
„Ni mogoče, gospod", zakliče prestrašena, „kako bi mogli iti v takem vremenu štiri milje pota! Poslušajte, kako razsaja vihar!"	%
„Vsaj sem mlad", nasmejal se je mašnik, „ia ljudem moram pomagati;" Pokrižal je otročička, pogledal bolnico, zavil se bolj v plašč ter hitro odšel. Simnovka je vzela molek in začela moliti. Ko je minula polnoč, vrnil se je duhoven z zdravnikom. Le ta je pristopil k bolnici in obrnivši se proti župniku, rekel je malomarno, kakor človek, ki je smrti vajen.
„Njej ni več pomagati, gospod župnik, izgubljena je. Beda, delci, trpljenje, in kaj jaz vem, kaj še je uničilo njeno zdravje. Ne bode do jutri živela . . . Tega majhnega", reče, stopivši k Simnovki, „tega, mislim, rešimo". Naročil je potrebno in se potem odpeljal v kočiji.
Župnik je naprosil Simnovko, da naj gre iz hiše in je ostal z bolnico sam. Obupala je, odvrar čala se od Boga, moral jo je pripeljati na pravo pot. In kaj z otrokom, če nima sorodnikov razun matere, ki ga zapušča?
Slaboten glas gaje vzdramil iz premišljevanja.
„Kje je moj sin?"
„Mirno spava tukaj blizu."
„Spava? Vi se lažete. Mrtev je, kakor tudi jaz kmalu . . .vendar enkrat!"
„Nikakor. Rečem vam, da revček spi, kakor bi se ne bil nikoli še naspal. Ali ste se, ljuba moja* toliko naveličali sveta, da hrepenite {ako po smrti.
Pogledala je plašno duhovna in potem odgovorila kratko: „da!"
„Ali ste pa tudi pripravljeni stopiti pred Boga?"
nika uljudno vabi v krog sotrudnikov ter se ga prosi zdatne pomoči, da bo kot priznan strokov-njaktervrl rodoljub zastavil vse svoje moči, da se povzdigne slovensko zadružništvo do najvišjega razvoja. Poleg tajnika dopisnik krivično napada g. župnika, takratnega načelnika posojilnice, kateremu pa ob .enem pripoznava tudi priljubljenost in narodno delavnost. Dotični gosp. župnik je imel vso skrb za posojilnico in je tudi storil svojo dolžnost kot njen načelnik. Da bi bil gospod župnik ravno radi posojilnice prosil kam drugam, tega dopisnik sam ne veruje. Pač pa je dopisnik javno z d e v i-zo: „proč š farji, vun s č r n u h i !" delal na to, da bi izginila sba gospoda župnika — člana načelništva — iz posojilnice. Seveda se mu ta zlobna namera ni posrečila. Silno svojo jezo je dopisnik izbruhnil zlasti nad „Zadružno zvezo" v Ljubljani, češ, zlasti ona je zakrivila nered v posojilnici vsled pomanjkljivega nadzorovanja. Mi ne zagovarjamo delovanja „Zadružne zveze" v Ljubljani, pripomnimo pa to: Od leta 1901 do incl. leta 1903 je bila dotična posojilnica tudi članica „Zveze slov. pos. v C e 1 j u".Zakaj pa ni v tem času „Zveza slov. posojilnic v Celju" ukrenila vse potrebno, da bi se poslovanje uredilo?! Je bila tudi prekomodna, ka-li? Ako dopisnik zatrjuje, da se je slednjič posrečilo, spraviti zavod vsaj toliko v red, da se je mogla sestaviti pravilna bilanca, trdimo mi, da je to ravno zasluga prejšnjega tajnika, ki je imel pri preosnovanju posojilničnega uradovanja najtežavnejše, začetno delo. Toliko samo v našo obrambo. Glavno smo pojasnili. K temu le še nekaj opazk. Ako dopisnik misli, da je s svojim člankom kaj koristil dotični posojilnici, se bridko moti. Pač pa ji je hotel vzeti ugled radi tega, ker je v poštenih kmečkih rokah, v katerih bo tudi ostala, — to bo že naša skrb, Ves liberalni lov zlasti na glavne deleže, katere mislijo dobiti celo vaše liberalne dame, da bi vam pomagale pri volitvah, vam ne bo pomagal. Gospodje liberalci, dotična posojilnica je in bo za vas tudi v bodoče še vedno — prekislo grozdje.
g Za sadjarje. Za zavarovanje dreves proti zajcem bilo bi jako priporočljivo vporabljati skorjo od smrek, katera bi se že v spomladi v času muževnosti od posekanih dreves olupila, na primerne, vsaj en meter dolge kose narezala in shranila. V jeseni bilo bi treba škorjo le malo namočiti in tako vlažno, da se ne lomi, okoli dreves oviti in zvezati. Spomladi se drevje zopet odvije in škorja shrani za drugo-letno vporabo. Gotoveljski.
g Poziv! Pač nobeden stan ni tako odvisen od vremena, kakor ravno kmečki. S strahom gleda priden vinogradnik črne, pogubonosne oblake, ki mu pretijo uničiti ves njegov up — in ko se usuje ledeno zrnje, tedaj si zakrije skrben oče s svojimi žulja-vimi rokami oči, da ne vidi svoje pogube in srce mu poka. Streljanje proti toči je po mnenju veščakov in učenjakov še jako dvomljive vrednosti in vrhu tega jako drago. Treba nam iskati boljšega sredstva. Tako sredstvo bi bilo zavarovanje proti toči, pa ne v tej obliki kakor ga imamo do sedaj. Sedaj zahtevajo zasebne zavarovalnice tako visoko zavarovalnino, da navadnemu kmetu tega pač ni mogoče plačati. Zavarovalnina bi morala biti tako nizka, da bi jo lahko plačal tudi najubožnejši posestnik. To bi bilo le mogoče, ako bi zavarovanje v roke vzela dežela ali država; nadalje bi moral biti zavarovan vsak posestnik — postava bi ga morala prisiliti k temu, ker le tedaj se lahko zavarovalnina znatno zniža. Zavarovanje v tem smislu bi prišlo tako nizko, da bi se nikomur ne poznalo, kmet pa bi bil rešen edne najbolj morečih skrbi j,. Za postavo v tem smislu se moramo kmetje sami potegniti. Meseca marca bode glavno zborovanje štajerske kmetijske družbe, kjer se bode tudi o tej stvari razpravljalo. Kmetje, ki ste udi te družbe, podpirajte ta predlog. Posestniki in
vinogradniki izrazite te želje svojim deželnim in državnim poslancem. Opomba: Ravno tako nam je potrebna postava o zavarovanju živine. Živinorejec, ki je s srcem navezan na svoje živali, s strahom opazuje ravno sektaj goste pojave steklin in drugih, prej neznanih boleznij. Občuten udarec za vsakega, kogar doleti taka nesreča. V takih slučajih bi bila na mestu dobro premišljena postava o zavarovanju živine. Tudi to zavarovanje bi moralo biti državno ali pa deželno; zavarovan bi moral biti vsak živinorejec, ker le tedaj bi bila zavarovalnina tako nizka, da bi jo lahko vsak plačeval, znašala bi, kakor so nekateri že izračunali, samo par vinarjev od glave. Na Koroškem imajo že takšno postavo — samo na Štajerskem se stvar tako počasi vleče. Kmetje, izrazite svoje želje tudi glede takšne postave na mero-dajnih mestih.	j. z.
Drobtinice.
d Naš rojak, bolgarski profesor Anton Be-zenšek je napisal za Ruse posebno stenografijo. Knjiga je izšla v Zofiji in velja 1 rubelj 50 kop.
Vojaška taksa. Po novi postavi znaša vojaška taksa pri dohodkih:
1.	razredu od . .	. 1.200 K	do	1.300 K	6
2.	99	. 1.300 „	99	1.400	7
3.	99	. 1.400 „	99	1.600	9
4.	99	. 1.600 „	99	1.800	11
5.	99	. 1.800 „	99	2.000	13
6.	99	. 2.000 „	99	2.400	17
7.	rt	. 2.400 „	99	2.800	23
8.	99	. 2.800 „	99	3.200	29
9.	99	. 3.200 „	99	3.600	35
10.	99	. 3.600 „	99	4.000	43
11.	99	. 4.000 „	99	4.(500	55
12.	99	. 4.800 „	99	5.600	70
13.	99	. 5.600 „	99	6.600	88
14.	99	. 6.600 .,	99	7.800	113
15.	99	. 7.800 „	99	9.200	148
16.		. 9.200 „	99	11.000	182
17.	99	. 11.000 „	99	13.000	232
18.	99	. 13.000 „	99	15.000	285
19.	99	. 15.000 „	99	17.000	339
20.	99	. 17.000 „	99	19.000	394
21.	99	. 19.000 „	99	22.000	458
22.	99	. 22.000 „	99	26.000	564
23.	99	. 26.000 „	99	30.000	678
24.	99	. 30.000 „	99	34.000	795
25.	99	. 34.000 „	99	38.000	915
26.	99	. 38.000 „	99	44.000	1050
27.	99	. 44.000 „	99	52.000	1260
28.	99	. 52.000 „	99	60.000	1500
29.	99	. 60.000 „	99	68.000	1753
30.	99	. 68.000 „	99	76.000	2018
31.	99	. 76.000 „	99	84.000	2292
32.	,,	. 84.000 „	99	92.000	2574
33.	99	. 92.000 ,.	99	100.000	2865
itd.
d Praktična novotarija. Mestno zastopstvo v Hrudimu je za letošnjo zimo izdalo oglas, v katerem je objavljalo, da se ni treba moškim odkrivati pri pozdravljanju v zimskih mesecih, to je, od 1. novembra do 1. aprila. Mesto tega naj se samo priklonijo ali pa pozdravijo po vojaško; kdor hoče biti deležnik te ugodnosti, ki se jo daje iz zdravstvenih razlogov, mora plačati 1 K za sirotišče, ki ga namerava zgraditi občina.	" C
d Petrolejski vrelec na Gorenjskem. „Slov." poroča, da iz vira na Trati pri Poljanah zopet priteka petrolej v večji mngžini na površje. Znamenito! Ljudje posnemajo po vodi petrolej kar pri-prosto z žlico, rabijo ga za razsvetljavo, sveti in gori lepo, čisto in počasi. Da bi se vendar dobil kak domačin, kateri bi vir preiskal in odprl!
lahko imenuje celjski lisjak. Ta lisjak ima vse lastnosti pravega lisjaka. Po celem Spodnjem Štajerskem se usiljuje, lazi okoli in skuša z zvijačo vjeti ljudi. Ljudje ga odganjajo, pa vedno zopet pride. Toda naši kmetje niso tako nespametni, dobro poznajo zvitega lisjaka, ter ga naganjajo nazaj proti Celju. Kjer je lisjak, je tudi lisica. In res ima ta deljski lisjak svojo staro, namreč „Domovino", ki vedno šepa za njim. Lisica lisjak, sta pila tobak, tobaka ni blo. sta pila vodo.
Kmečka zveza in Narodna stranka.
Vsi stanovi se združujejo v zveze. Tudi kmetje to delajo povsod. Le v edinosti je moč. Resnične so besede cesarske pesmi: „Vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči." Naravnost neverjetno je, da so nekateri kmetje tako slepi, da nasprotujejo svoji lastni zvezi. In zakaj? Motijo jih pristaši ptujskega „Štajerca" in „Narodnega Lista". Kmetje, spozriajte vendar, da so ti vaši sovražniki. Ko bi bili res vaši prijatelji, bi morali podpirati vašo zvezo, bi vam morali reči: kmetje, združite se v močno Kmečko zvezo, ker le tako bodete kaj dosegli. Zakaj so proti Kmečki zvezi? Zato ker hoče Kmečka zveza tudi katoliško vero. Drugič pa zato, ker se bojijo za svoje koristi. Liberalec nosi vedno škarje v roki, da striže nevedne ljudi. Narodna stranka je in bo vedno nasprotna kmečkemu združevanju, če jim ne nese prav mastnega dobička. Zato vidite, da so sebični advokatski liberalci na čelu stranke. Slovenski kmetje, če bi se vi odpovedali svoji veri in svojim koristim, potem bodo farbarji Narodne stranke za vas, za vašo zvezo. Tega pa ne bodete nikdar storili, zato se pa od začetka odločno kot en mož postavite proti volkovom v. ovčji obleki. Bodite edini in oklenite se Kmečke zveze. Vsakemu, ki nasprotuje vaši zvezi, pokažite vrata.
Celje, dne 11. marca 1907.
Iv. G o r i š e k, vikar.
Narodno gospodarstvo.
g Zadružna zveza v Ljubljani. Dobili smo naslednji članek: Pod tem naslovom je „Narodni List" štev. 4 prinesel dolg dopis o neki posojilnici, ki je bila ustanovljena leta 1887. Dopisniku ni bilo toliko mar, pisati objektivnega poročila, ampak članek izvira iz političnega nasprotstva in je poln osebne mržnje do različnih sodelujočih oseb pri posojilnici, zlasti do župnika načelnika in do bivšega tajnika. Ravno tajniku pripisuje ves posojilnični nered. V tem oziru podamo kratko pojasnilo. Bivši tajnik je prišel v zavod šele meseca sušca leta 1903, torej dobrih 16 let po ustanovitvi posojilnice, in ves posojilnični nered, kakor ga dopisnik opisuje, je zakrivil p r e j-šni tajnik. Torej je bila le dolžnost njegovega naslednika, katerega dopisnik napada, da si je moral iskati podlage (!) za bilanco ne samo za deset let, ampak še dalje nazaj- do leta 1887. To pa je stalo velikanskega truda, napornega dela po dne in po noči. In če je za to bivši tajnik poleg svoje plače dobil tudi še zdatno nagrado, katero mu dopisnik pripisuje kot na nepošten način pridob-ljenopod različnimi naslovi, brez vedenja ostalega odbora, je to pač drzno očitanje podlega dopisnika. Ako bi bil dopisnik opravljal to delo, bi bilo zanj pač premala tudi desetkrat večja nagrada. Nepošteno sumničenje je, da bi bil tajnik tudi le vinar dobil brez vedenja ostalega odbora. Kakor redno, se je tudi tukaj izplačevalo tajniku ob sklepu uradnega dneva, ko sta vedno bila navzoča vsaj še dva uda načelništva. Tajnika imenuje dopisnik moža brez prepričanja, brez vesti, brez sposobnosti. Na. to mi v poštenem listu ne reagiramo, omenjamo samo dopis „Zadružne zveze" v Celju z dne 9. dec. 1906., v katerem se bivšega taj-
„Pred Boga? . . . Dolgo sem v njega upala, sedaj pa ne upam več. — Pustite me!"
„Ne pustim vas; kajti ravno ta Bog, na katerega ste vi pozabili, me sem pošilja, da zbudim v vas upanje."
Dolgo je govoril iz globočine ganjenega srca, krotko in uljudno, kot oče, pa bolnica je ležala na postelji, obrnjena proti zidu, kakor bi ne razumela, in njena zmučena duša se ni odpirala milosti božji in pokori. Niti besedice ni spregovorila, le tu pa tam se je zganila, razodevajoč nepotrpežljivost. Prvi žarek jutranje zore je zasijal v okno, ko je vstal župnik s težkim vzdihljajem od ležišča, ker ni nič opravil, in vendar je bil vsak trenotek tako dragocen. Sapa trpeče je bila nejednakomerna, vsak hip so je bilo bati žalostnega konca.
V goreči molitvi je povzdignil duhoven svojo dušo k nebu, potem stopil po otroka in ga spečega položil poleg matere.
„Tu je vaš sin", reče. „Ozdravil se bode, tako se je izrazil zdravnik. Ali nimate na svetu nikogar, da bi mu ga v vašem imenu izročil?"
„Nikogar," se je glasil kratek odgovor. „Zapuščena sva; sprevidite, da mora umreti z menoj." Ea trenotek je nastala grobna tihota. Potem je položil župnik roko na dečkovo čelo:
„Le reven duhoven sem, ljuba hči; moji dohodki so pičli, toda Bog me ne bo zapustil. On skrbi za cvetlice na polju in za ptice pod nebom, varoval bode tudi tvojega sina. Jaz ga bodem vzgojil. Seveda ne morem reči, bode-li srečen, a kar morem obljubiti je, da se potrudim vzgojiti ga v poštenega moža in kristjana."
Umirajoča žena se pri teh besedah naglo obrne in svoje velike oči srpo vpre v duhovna.
„Vi bi za njega skrbeli? Vi bi ga vzredili?" zakliče slednjič. „Ali ga bodete tudi ljubili, mojega ubogega otroka.
„Da, ljubil ga bodem, že sedaj ga ljubim."
„O, kako ste dobri!"
„Bog je dober; On mi je dal ljubezni polno srce za bitje, ki ga pred kratkim še poznal nisem. Zahvalite Boga, ljuba moja, in vrnite se k Njemu."
To pot se ni pustila siliti. Usmiljenje je premagalo bolestno trmo bolnice. Zvečer je zaspala mirno v Gospodu z otrokom na rokah in njene zadnje besede so bile:
»Naj ne išče otrok nikdar svoje rodovine, vi mu bodite vse. To je moja oporoka . . . Bog vas vedno blagoslavljaj!"
Polkovnik je obmolknil, grlo se mu je stisnilo, v očeh so se pa bliščale solze, kojih ni skrival. Od peči se je glasilo pravilno dihanje. Stari, utrujeni župnik je zaspal na naslonjaču.
Vsi častniki so bili ginjeni.
„Kaj naj še povem, gospoda, kar bi že ne slutili?" povzame zopet polkovnik. „Moja mati počiva na pokopaliSču v Z . „■ « in oni je moj rednik, moj oče.
Moja otroška leta so bila neizrečeno srečna v naročju dobrega duhovna in njegove stare gospodinjo Ane. Rastel sem kakor cvetlica v svežem zraku in nikoli nisem v svoji sreči opazil, da ne čuje nad menoj materno oko.
Nekega dne pristopi k meni oče mnogo resneji kot drugikrat in me pozove, da ga spremim na vrt. Usede so in me trenutek gleda.
„Janez, moraš od nas proč!" rei« slednjič.
Ustrašim se in se razjočem. „Zakaj naj vas zapustim, ali me nimate več radi? Ali morda ne ubogam zadosti?"
„Da, da, ubogaš, ljubi dečko, tolažba mojega srca si, a zrastel si, velik si, močan in — neveden; bojim se, da sem te skazil, in ako bi te še sedaj ne zapeljal k temu, da se učiš, zanemarili bi tvojo bodočnost. Skof ti je naklonjen in ponudil mi je polovično plačo v deškem semenišču. V štirinajstih dnevih se odpelješ, bodeš delal in se pridno učil. Kaj ne, da bodem smel biti na svojega rejenca ponosen? Obljubil sem tvoji materi, da te vzgojim v poštenega, krščanskega moža."
Obmolknil je in dolgo me je zamišljeno božal.
Težko sem se ločil od doma. In vendar ni bilo drugače.
Bil sem kakor ptič v kletki. Učenje se mi je zdelo suhoparno, strah me je dražil, in ko sem prišel domov na počitnice, našel sem rednika zamišljenega.
„Niso s teboj zadovoljni, Janezek", reče prijazno. „Žališ me, ljubo dete."
To je bilo vse. Ana je znala bolje razlagati.
„Cuj, fantek", dejala je drugi dan, ko sem se bil naspal. „Kmalu bodeš trinajst let, toraj umeš, kaj ti rečem. Ti nimaš nič, niti beliča, in gospod župnik tudi nimajo veliko več; kaj bode, ako se ne naučiš niti a niti b kakor letos? Potem bi bilo bolje, da se ne vrneš v semenišče, ampak ostaneš tu v vasi ali pri mojstru kolarju ali mlinarju. Ali vež, da so si odtrgali gospod župnik meso in celo kavo, da bi mogli za to plačevati ? Celo zimo je prezebal v revnem letnem talarju, Premisli malo, Janezek, in dobro srce ti da svet, kaj naj storifi." lonec sledi.