GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO Vlit.
ŠTEVILKA 61
MAREC 1980
■■■■■■
y počastitev 70-letnice rojstva revolucionarja, državnika in misleca ^arda Kardelja so se 9. februarja v dvorani doma JLA na Vrhniki ^ali delegati vseh treh zborov občinske skupščine in predstavniki žbenopolitičnih organizacij.
0 liku in delu Edvarda Kardelja je spregovoril sekretar komiteja Obiske konference ZKS. Sledil pa je krajši kulturni program. S tega za-anja so poslali tudi brzojavko predsedniku republike Josipu ta-Titu:
Dragi tovariš Tito!
I Občani Vrhnike z radostjo spremljamo vaše hitro okrevanje in izražamo o, da čim prej popolnoma ozdravite in da pod vašim vodstvom nadalju-no boj za nove delovne zmage naše socialistične samoupravne skupno-
' današnjega zasedanja delegatov vseh treh zborov občinske skupš-ne in vodstev družbenopolitičnih organizacij vam sporočamo, da smo *to odločeni stopati po vaši in naši poti, saj le tako lahko še naprej razvilo našo samoupravno, socialistično in neuvrščeno skupnost, se borimo J tnir in napredek v svetu.
Velika ljubezen občanov do vas in vašega revolucionarnega dela, ki je p kažipot, je močna vzpodbuda našim naporom za nadaljnjo krepitev fčrtane poti.
j Želimo, da čimprej popolnoma okrevate in nas še dolgo vodite ter tako Waljujete svoje revolucionarno in človekoljubno delo.
1
Letos bomo občinski praznik praznovali v KS Dragomer —
Lukovica
Eno od pomembnih prizadevanj v vključevanje delovnih ljudi in občanov v obrambne priprave so bili posveti in razprave o osnutku Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki jih je sredi februarja organiziral koordinacijski odbor za ljusko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu Občinske konference SZDL. Na posvetih — nanje so bili vabljeni vsi člani komitejev za SLO in DS iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela — je bila udeležba izredno velika.
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se na sejah dne 25. in 27. februarja 1980 odločili, da bo osrednja slovesnost v počastitev občinskega praznika v letu 1980 v krajevni skupnosti Dragomer-Lukovica. Na sam dan praznika v torek 6. maja bo v Dragomeru slavnostna seja občinske skupščine in organov družbenopolitičnih organizacij. V času od 27. aprila do 9. maja pa bo v vseh krajevnih skupnostih občine Vrhnika vrsta prireditev in manifestacij, s katerimi bomo skušali kar najoblj slovesno proslaviti 35-letnico osvoboditve naše domovine.
jEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VRHNIKA — O STABILIZACIJI
Družbeno-ekonomska politika naši občini-večja produktivnost
;'hska konferenca ZKS je svojo
f° sejo posvetila predvsem vpra-I Uresničevanja družbenoekonom-pitike v občini v letošnjem letu. r°i ki so ga delegati prejeli in ga i ^"o obravnavali v svojih osnov-Sanizacijah, je bilo dobra osnova ^arnbnejši vpogled v gospodarsko 'benoekonomska gibanja v prete-!F,U. v aktivnosti samoupravnih or-V lr> družbenopolitičnih organizacij Oljnih organizacijah združenega obravnavi periodičnih obraču-sprejemanju planskih doku men "»slednje srednjeročno obdobje.
°drobna analiza vseh gospodarskih <o je bila tudi osrednja misel raz-je bila nujna zato, ker smo v času >rifl ^Pletenega gospodarskega položaja Iv1an v svetu in moramo izvršiti eno naj-< \Ar v 'stošnjem letu — doseči go-! tC labilnost.
nair>   9an'e več'e gospodarske stabil-tie   borno mora|i PO|e9 učinkovitih n loCt akc'iin nekaterih administrativnih Ej korenito spremeniti tudi našo po-K° rniselnost. Bolj bomo morali upoš-
e le ta dan, 8. marec, si dnevi v letu naj °do dan žena, dan l°ž, dan otrok, ^bezni in miru.
k
misel priključujemo J^nim čestitkam, ki jih zijamo vsem našim ženam S. marcu.
UREDNIŠTVO
tevati realne zmogljivosti gospodarstva in sprejemljivo oziroma razumljivo mejo zadolženosti v tujini. Za neupoštevanje predpisov in za negospodarno obnašanje, pa bo končno potrebno tudi sankcionirati.
V tem smislu so potekale tudi razprave na nivojih CK ZKJ in CK ZKS in v sindikatih. Njihovi sklepi in stališča pa so posledica ocene gospodarskega položaja, doseženih rezultatov, vzrokov in posledic neugodnih gospodarskih gibanj v letu 1979 ter ocene možnosti pri doslednem uresničevanju ekonomske stabilizacije v letu 1980.
Če pod temi ugotovitvami potegnemo črto ugotovimo, da so bili v preteklem letu doseženi pomembni rezultati, takorekoč na vseh nivojih družbenoekonomskega razvoja, da pa so istočasno nastajala tudi nekatera neskladja, ki so in utegnejo še poslabševati gospodarski položaj.
Ugotavljamo namreč, da je še marsikje vsaj delno odtujen dohodek od delavcev v združenem delu. Priča smo pojavom tendenc za nesorazmerno delitev dohodka, veča se razkorak med ustvarjenim dohodkom in vsemi oblikami porabe.
Ugodno razmerje med izvozom in uvozom je predvsem posledica smotrne zunanje trgovinske menjave le dveh, vendar največjih organizacij v občini. Na področju investicijske dejavnosti pa je v nasprotju s splošnimi tendencami vladalo popolno zatišje, saj v letu 1979 na področju gospodarstva ni bila realizirana nobena večja investicija. Vzroki za to brez dvoma tičijo v nerealnih ocenah dejanskih možnosti in v tem da visoka stopnja inflacije na eni strani zmanjšuje pomembnost doseženih uspehov in na drugi strani onemogoča realno oceno uspešnosti gospodarjenja,« je v uvodu dejal Andrej Skrt, član komiteja občinske konference ZKS Vrhnika.
Razprava je potrdila te ugotovitve in delegati so se zavzeli, da v smislu stališč in sklepov CK ZKJ komunisti začenjajo široko družbeno akcijo za uvedbo uskla-jevanih ukrepov na vseh ravneh družbene organiziranosti, za krepitev samoupravnih socialistični odnosov in za uveljavljanje sistemskih rešitev.
Neposredna dejavnost  kom'"* .^v
mora biti tudi v bodoče usmerjena v razvoj dohodkovnih odnosov, v pospeševanje združevanja dela in sredstev v dosledno delitev po rezultatih dela in v boj proti nesamoupravnemu sprejemanju investicijskih sklepov.
Nenehno vzpodbujanje k večji storilnosti, k boljšemu izkoriščanju zmogljivosti in smotrni uporabi družbenih sredstev je eden najpomembnejših dejavnikov za gospodarsko stabilizacijo in gospodarski ter družbeni razvoj.
Osnova gospodarskega razvoja v letu 1980 mora biti krepitev pložaja gospodarstva v mednarodni menjavi, zato morajo biti vsa prizadevanja usmerjena v nadaljnjo krepitev izvozne dejavnosti in v zmanjševanje odvisnosti od uvoza ter v istočasno uskladitev uvoza s plačilnimi možnostmi.
Komunisti moramo prevzeti odgovornost, da bodo realni osebni dohodki v gospodarstvu realni le na podlagi večje storilnosti in da bodo osebni dohodki v drugih dejavnostih v mejah rasti osebnih dohodkov delavcev v proizvodnji. Politika gospodarske stabilizacije zahteva, da se odrečemo morda tudi nekaterim investicijam, da zmanjšamo splošno, skupno in osebno porabo (zlasti na področju uvozaj in da spremenimo delitev dohodka v prid združenega dela. V ta namen pa bomo morali ponovno proučiti in spremeniti nekatere družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge akte, ki urejajo vprašanja razporejanja dohodka in
delitve osebnih dohodkov, splošno, skupno in investicijsko porabo.
Skratka, ugotovili so, da bo moralo biti breme stabilizacije porazdeljeno na vse dele naše družbene skupnosti. Sestavni del uresničevanja politike gospodarske stabilizacije je akcija varčevanja. V to akcijo se morajo vključiti vsi dejavniki in si izdelati programe varčevanja, na osnovi katerih bi zmanjšali stroške poslovanja, zagotovili boljšo izrabo delovnega časa ter smotrnejšo uporabo družbenih sredstev. Vsi koristniki proračunskih sredstev pa bi morali sprejeti konkretne ukrepe za zmanjšanje proračunskih izdatkov.
Sestavni del prej navedenih programov morajo biti tudi programi varčevanja z energijo, saj na eni strani to terja nastala energetska situacija, na drugi strani pa potreba po zmanjševanju deviznega odliva.
Tako na kratko lahko povzamemo bistvene usmeritve in stališča, ki so jih delegati enoglasno podprli. Član komiteja Občinske konference ZKS Andrej Skrt pa je povdaril, da bo poleg vseh predvidenih ukrepov in usmeritev potrebna odločna politična akcija za zagotovitev spoštovanja zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter uveljavitev ukrepov sprejete gospodarske politike in zaključil: »Skratka, komunisti smo odgovorni, da bo uresničena misel, da bitke za stabilizacijo ne bomo dobili z besedami na papirju, ampak z dejanji«.
Živahno na davčni upravi
Lanskega januarja je bilo na občinski davčni upravi bolj živahno kot letos. Le peščica občanov, točneje 52, je konca januarja izpolnila for-mularje, v katerih so najavili davčni upravi, da so lani zaslužili več kot 248.000 din. Najvišji prijavljeni dohodek je 740.000 din, drugi najvišji je 397.000 din, tretji pa 354.000 din. Velja pa povedati, da ti zneski niso dohodki iz rednega delovnega ra-
zmeja. Vključujejo tudi honorarje, pa naj gre za honorarje za patente ali avtorske honorarje.
V primerjavi z lanskimi napovedmi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov, ko je napovedi vložilo 231 občanov, je letošnje število prijav več kot štirikrat manjše. Seveda pa je temu vzrok »mejna« vsota, ki je bila za odmero davka lani precej nižja — 142.000 din.
Bitka za prihodnost
So trenutki v življenju oosameznika ali družbe, ko se zaradi narave stvari neizprosne izoblikuje zahteva, da izostrimo lasten občutek za razgibano in zapleteno resničnost, ki se neprestano trajnega spreminja. Kljub velikim uspehom se namreč sedaj zavoljo zaskrbljujočih mednarodnih odnosov, neugodnih gospodarskih gibanj energetske krize in ne nazadnje zaradi lastne nedoslednosti soočamo z zaostrenimi gospodarskimi problemi. Ti problemi so dobili take razsežnosti, da bi lahko — še naprej nenadzorovani in neobvladani — ogrozili našo gotovost.
Problemi so znani in vsepovosd pričujoči. To so: inflacija, skokovito naraščanje cen, čezmerna skupna in splošna poraba, nerazumne naložbe, zmanjšana olačilna sposobnost in še marsikaj drugega.
Sedanji trenutek je torej oreresen, da bi se smeli in mogli zadovoljiti z obotav-Ijajočimi odločitvami ali s priložnostnimi političnimi puhlicami, kajti če bi kjerkoli ravnali tako, bi izničili vrednost doseženih uspehov, poslabšali gmotni položaj delovnih ljudi in utesnili razvoj socialističnega samoupravljanja. Neizprosna zahteva sedanjosti je, da z razumnim ukrepanjem, in odločnimi dejanji v slehernem življenjskem in delovnem okolju, pa najsi gre za organizacijo združenega dela, krajevno ali samoupravno interesno skupnost, oziroma širšo družbeno politično skupnost, izkoreninimo bistvene vzroke, ki so tako ali drugače krivi sedanje nestabilnosti. Brez skupnih naporov in združenih moči, brez osebne odgovornosti vsakega izmed nas za celoten gospodarski in družbeni razvoj bi bila namreč bitka, ki jo bojujemo sedaj, že vnaprej izgubljena. S takim ravnanjem pa se bomo hkrati zavestno postavili po robu tudi vsem tistim, kijih spomi-najo stari časi, časi, ki so pribežališče vseh v sedanjostjo sprtih, v svojem osebnem in duhovnem obstoju ogroženih Hudi.
Gre tedaj za to, ua vso zagnanost, vse svoje ustvarjalne sposobnosti, moči in prizadevanja usmerimo v to, da se počasi, a zagotovo znebimo hipotez preteklosti in olajšamo, bremena sedanjosti. To pa pomeni, da je treba prav sedaj, ko zlasti v organizacijah združenega dela, pa tudi v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih ter družbeno političnih skupnostih preverjamo svoje delo, zavr-žemo vse, kar naš je doslej oviralo na začrtani poti, ločimo vredno od nevrednega, in da ono, kar je dobro, oplpjujoče in napredno spoznamo, dojamemo ih uresničimo. Le tako — in samo tako! — bodo letni programi in delovni načrti tisto osnovno vodilo, ki bo ob neposrednih akcijah in ustreznih varovalnih mehanizmih zagotovilo, da bomo skupaj sprejemali in uresničevali dogovorjeno razvojno politiko.
Ko načrtujemo prihodnost, ne kaže pozabljati preteklosti, saj bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi se posamezna obdobja iz preteklosti boleče ponovila. Zatorej se bo treba sedaj še veliko trd-njeje združevati, dogovarjati in ustvarjati, krepiti konkurenčno sposobnost gospodarstva, samoupravno načrtovati nadaljnji razvoj in dosledno upoštevati sprejete dogovore. Poslej ne bo smelo več biti opravičil za tiste, kine spoštujejo veljavnih odločitev, nedopustno bo vsako odmikanje od začrtane gospodarske politike; odločno bo treba zavrniti tudi one, ki trosijo več kot ustvarijo ali se dogovarjajo izven ustavno določenih okvirov in osnov. To slej ko prej velja za vsa področja našega življenja in delovanja.
Takšna naravnanost je kajpada temeljni pogoj, da bomo vsi skupaj in vsak posebej prispevali orepotrebni in ustvarjalni delež k družbeni in gospodarski stabilizaciji. In ker je pripravljenosti za tako ukrepanje pri delovhih ljudeh dovolj, se ni bati, da sedanje bitke, kije v svojem bistvu tudi bitka za prihodnost, in jo bijemo pod rdečo zastavo srpa in kladiva, ne bi uspešno izbojevali.
MITJA KREFT
2
MAREC 1980
NAŠ 6
FRANC KRAŠOVEC, PREDSEDNIK IS O GOSPODARJENJU LANI IN LETOŠNJIH GLEDANJIH
V tistem trenutku, ko smo se pogovarjali s predsednikom Izvršnega sveta Francem Kra-šovcem, pe ni bila končane akcija obravnav zaključnih računov za leto 1979. Kljub temu pa smo že lahko ugotavljali, da je ocena rezultatov v naši občini v preteklem letu pozitivna. »Res je, da ocene kažejo, da smo lani dobro gospodarili, predvsem na področju gospodarstva, kjer so bili doseženi najboljši rezultati v Us-njarni, Iskri, Kovinarski. Ocenjujemo, da je lani celotni prihodek narasel za 45 odstotkov, vendar se zaradi visoke rasti porabljenih sredstev ne odraža v taki višini, temveč je dohodek le 32 odstoten. Ta ugoden rezultat je bil dosežen kljub temu, da v letu 1979 ni nobena investicija začela z obratovanjem. Ta ugoden rezultat je predvsem plod prizadevanj v posameznih delovnih kolektivih, seveda pa tudi rezultati investicijskih vlaganj prejšnjih let«, je poudaril in dodal, da je ocena le za leto 1979, vendar so slašbi rezultati od opredeljene politike razvoja za obdobje 1976—1979.
Sicer pa ni bil namen našega pogovra s predsednikom izvršnega sveta Francem Krašovcem samo ocenjevanje gospodarjenja v preteklem letu. V primerjavi z lanskoletnimi rezultati je orisal možnosti doseganja takšnih rezultatov v pogojih gospodarske stabilizacije, ki ni samo kampanjska akcija v letošnjem letu, pač pa dolgoročnejša usmeritev, ki mora prispevati k zunanji in notranji stabilnosti celotnega gospodarstva. Iz ocene uresničevanja družbenoekonomskih odnosov na področju občine v letu 1979 je namreč razvidno, da smo lani še ohranili visoko stopnjo in dinamiko rasti, vendar ob visoki stopnji inflacije. To pa je za sabo poteg-' nilo slabšanje plačilne bilance in naraščanje dificita v zunanjetrgovinski menjavi naših organizacij združenega dela.
Predvidevanja kažejo, da nobena organizacija združenega dela ne bo zaključila lanskoletnega poslovanja z izgubo, pa kljub temu zaskrbljenost?
»Zaskrbljujoče je to, da nekatere, predvsem manjše organizacije združenega dela, nimajo razvojnih načrtov in se s tem dejstvom takoj pojavi vprašanje doseganja pozitivnih rezultatov v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Načrtovan razvoj in predvsem investicijska vlaganja bo treba nujno podrediti ciljem za povečanje dohodka, kar pa je zahtevna naloga, ker je treba ta dohodek v večji meri doseči na zunanjem trgu. To pomeni, da se bodo morali poleg že dosedanjih izvoznikov v izvoz usmeriti tudi ostale delovne organizacije, oziroma se bodo morali z izvozniki, ki izvažajo njihovo blago, dogovoriti za udeležbo pri ustvarjenem deviznem prihodku.
Seveda pa ne smemo biti ravno črnogledi. Pričakujemo še nadaljno intenzivno gospodarsko rast, ki bo dosežena z izboljšanjem ekonomičnosti z manjšo stopnjo zaposlovanja in povečanjem produktivnosti. Začela se bodo nova investicijska vlaganja v usnjarski industriji, industriji gradbenega materiala, živilske in lesne industrije, kemični industriji medtem ko do ostalih, že načrtovanih investicij, verjetno ne bo prišlo.
Vsi nosilci investicij namreč morajo pregledati in oceniti realne možnosti izvedbe, predvsem ke-
mična industrija, in se dogovoriti za morebitni prenos v naslednje srednjeročno obdobje«.
Omenili ste problem zaposlovanja, ki je že vrsto let trn v peti našega gospodarstva, saj smo presegli začrtano rast in tako na žalost nadaljujemo z zaposlovanjem kljub temu, da področje naše občine nima možnosti novega zaposlovanja kmečkega zaledja. To pa povzroča probleme na področju družbenega standarda.
»To preseženo stopnjo v letu 1979 bo treba kompenzirati v letu 1980 in se opredeliti za tolikšno zaposlovanje, kot ga omogoča naravni prirastek. Upoštevati je treba, da so precejšnje rezerve že v boljši organizaciji dela, boljšem koriščenju delovnega časa, pa tudi v racionalnejšem obnašanju.
Da ne bi vse ocene združevali kot preveliko stopnjo zaposlovanja, moramo izvzeti tiste delovne organizacije, ki so uspele z načrtovanimi investicijami pridobiti delavce, ki so se do sedaj vozili na delo v okoliške občine. Pomanjkanje delavcev je povzročilo tudi pritisk na rast osebnih dohodkov, ki zelo odstopa od začrtane usmeritve, vendar je tudi posledica visoke rasti življenjskih stroškov in cen na drobno, saj realni osebni dohodek v povprečju v letu 1979 ni porastel. Vendar je ta hitra rast osebnega dohodka na področju gospodarstva povnono povzročila pritisk na povečanje osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v sferi negospodarstva in smo se tako srečali z enakim problemom kot vsako eto. Do uskladitve rasti OD je prišlo šele po dveh zasedanjih skupščine SIS in SO Vrhnika. Pri tem pa moramo povedati, da višek sredstev pri SIS ni posledica nepravilnega planiranja, pač pa rast osebnih dohodkov nad dogovorjeno stopnjo. Verjetno lahko ugotavljamo, da ne bo moč doseči znižanje življenske ravni z zmanjšanjem realnih osebnih dohodkov, pač pa moramo iskati rezerve pri ustvarjanju dohodka, tako pri ustvarjanju dohodka v združenem delu materialne proizvodnje kot pri načrtnem varčevanju na vseh področjih v materialni in nematerialni sferi. Pri delitvi osebnega dohodka so se pokazala odstopanja predvsem v nekaterih OZD.
Na področju družbenih dejavosti so često v razpravah navzoča vprašanja, koliko zmoremo, kolikšen obseg nadzakonskih storitev na področju družbenega standarda si lahko privoščimo. Pri tem prihaja do razkoraka mišljenj med izvajalci in uporabniki, vendar je sedaj obseg skupne porabe za leto 1979 že usklajen, usklajeni so tudi osebni dohodki, tako da je to dobra podlaga za usklajevanje in določanje Obsega skupne porabe za leto 1980, ki jo določa Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za' leto 1980.
Nedvomno pa bo treba vložiti veliko naporov, da bodo načela resolucije realizirana, po drugi strani pa bo nujno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi gospodariti tako, da bodo delavci in občani pri zadovoljevanju skupnih potreb čim manj prizadeti.
»V občini smo že s prizadevanji izvršnih odborov SIS družbenih dejavnosti za sedaj oziroma v I. fazi uspeli uskladiti obseg skupne porabe z določili resolucije. Ni pa s tem rečeno, da je že vse rešeno in bodo morale delovne organizacije družbenih dejvnosti in SIS družbenih dejavnosti vložiti še veliko naporov.«
Storitvena obrt v
ni
Storitvena obrt v naši občini ni ravno najbolje razvita. Lahko celo trdimo, da je obrtnikov, pa najsi bo tistih, ki imajo celodnevno obrt in tudi tistih s popoldansko storitveno obrtjo, izredno malo — premalo za zadovoljitev vseh potreb občanov. Za več kot se-demnjast tisoč občanov je smo ena šivilja, dva krojača, dva avtomehanika. Več pa je tistih obrtnikov, ki težijo k proizvodni obrti.
Stanje je torej pereče, čeprav se že izboljšuje je pa še daleč od zadovoljivega. Za pospešitev razvoja storitvene obrti v občini pa je Izvršni svet že razpravljal o potrebnih ukrepih. »Že s tem, da smo izdelali dokument o sedanjem stanju in potrebah v naslednjem srednjeročnem obdobju ter razvoja obrti do leta 2000, seje povečalo zanimanje za obrt,« je povedal načelnik oddelka za gospodarstvo Stanko Ilija. »V letošnjem letu se je število novih obrtnikov povečalo za 40 odstotkov v primerjavi z lasnkim letom. Še enkrat več pa je tistih, ki so prijavili popoldansko obrt«.
Eden od ukrepov, da bomo imeli več obrtnikov, ki nam bodo popravili čevlje, sešili obleko, popravili štedilnik ali druge gospodinjske stroje itd., bo nedvomno spremenjen odlok, ki se že pripravlja — o davku na
promet, nepremičnin, tako da bi obrtnike določenih deficitarnih storitvenih dejavnosti oprostili plačila davka pri prvem nakupu poslovnega prostora. Samoupravne interesne skupnosti pa naj bi te obrtnike oprostile plačevanja prispevkov za financiranje občinskih samoupravnih interesnih skupnosti.
Da pa bi bili pri tem dosledni, je že pripravljena lista najbolj deficitarnih obrtnih panog in nekateri obrtniki, ki seveda imajo pogoje, bi lahko najeli kredite pod zelo ugodnimi pogoji.
Analiza je tudi pokazala, da je bil često vzrok, da tisti, ki so sicer želeli odpreti obrt, niso mogli najti ustreznega poslovnega prostora. Sedaj že iščejo in proučujejo vse možne lokacije.
Pri tem pa tesno sodelujejo z obrtnim združenjem, saj se zavedajo, da bo z okrepljenim sodelovanjem z obrtniki moč rešiti te probleme.
Samoupravna skupnost za zaposlovanje pa ima nalogo, da skupaj z obrtnim združenjem, strokovnimi službami občinske uprave in vodstvi šol vzbudi zanimanje mladih za te deficitarne poklice in mlade tudi z ustrezno politiko štipendiranja usmerjali tja, kjer jih najbolj potrebujemo.
SIS v stabilizacijskih prizadevanjih
V začetku februarja so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejP nosti na svojih sejah temeljito pregledale svoje programe in jih uskladile z načeli resorjl cije o stabilizaciji in sprejele Sklepe, da se že predhodno sprejete prispevne stopnje* brutto osebnih dohodkov od 1. marca do 31. decembra 1980 zmanjšajo. Da bo infortnac*
popolnejša objavljamo najpomembnejše izseke iz sklepov posameznih SIS.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA
Veljavna prispevna stopnja za program kulturne skupnosti Slovenije za leto 1980 v vita, 0,97 % od brutto osebnih dohodkov za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1980 se zmarjlj, na 0,88 % in sicer:
Program	že sprejeto	predlog za spremembo	Razlika +-	-—
	v 000 din stopnja	v 000-din stopnja		
Skupni program	6.159 0,4-7	6.184 o,47	+ 25	
Občinski program	6.21o o,5o	5.328 o,41	- 882	
skuša J:
12.369 o,97
11.512 0,88
857
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA
Veljavna prispevna stopnja za program Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za 1980 v višini 5,47 % od brutto osebnih dohodkov za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1 se zmanjša na 5,01 %, in sicer za:
Program	že spreje	to	predlog za	spremem.	RazloJ + . - 1
	v 000 din	stopnja	v 000 din	stopnja	
.Občinski program	45.1o7	3,5o	42.913	3,25	-2.19*
Skladu za gradnjo	14.9o7	1,23	14.963	1,23	+ 56
Solidarnost	6.976	o,55	3.683	o,31	-3.293
Skupne naloge	1.668	o,13	1.668	o,14	- J
Vzajemnost	796	0,06	7o9	0,08	- 87
Pt
9i d(
sr kc
k če v d; Pr I k gin ie-iik or
sk
SKUPAJ:
63,936
5,47
69.454-
5,ol
-5.5181
TEMELJNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST VRHNIKA
Veljavna prispevna stopnja za program Temeljno telesnokulturne skupnosti Vrhnika za 1980 v višini 0,69 % od brutto osebnih dohodkov za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1 se zmanjša za 0,61 %, in sicer:
Program
ze spre jeto
predlog za spremembo
Razlika
v 000 din stopnja   v 000 din stopnja
en
let luj 27 dr de nil ve sli
, *a
9 dE je to n? Pr
Skupni program        748        o,o5 591        o,o5 - 157
Občinski program 7.932        o,64        7.444        o,56 - 488
U ne ta sr bc vc Pr Ui
Pl
je
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VRHNIKA
Veljavna prispevna stopnja za program Skupnosti otroškega varstva Vrhnika in program skupnih nalog v Zvezi skupnosti otroškega varstva v letu 1980 v višini 3,80 % od brutto osebf t, dohodkov za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1980 se zmanjša na 3,60%, in sicer i
SKUPAJ:
8.680
o,69
8.035
o,61
- 645
Pi
Program	že spre-.ieto		predlop; za spremembo		Razlika + -r
-	v 000 din	stopnja	v 000 din	stopnja	
Občinski program Skladu za gradnjo	16.755 5.o9o	1,31 o,42	14.896 5.255	l,2o o,42	- 1.895 + 165
Program sKupnih nalog v SR Sloveniji	14.946	2,o7	14-.232	1,98	71*
SKUPAJ:	36.791	3,8o	34.383	3,6o	•- 2.4o8
t( v
s
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA VRHNIKA
Veljavna prispevna stopnja za izvedbo programa občinske skupnosti socialnega skrbstv (, Vrhnika za leto 1980, v višini 0,66 % od brutto osebnih dohodkov, se za obdobje od 1. marca dj 31. decembra leta 1980 zniža in znaša 0,54%. Po znižani prispevni stopnji (0,54%) se združujejo sredstva za izvedbo:
dinarje
— enotnega programa
— za solidarnost
— za skupne naloge
— za občinski program
1.516.000,00 530.000,00 359.000,00 5.271.000,00 7.676.000,00
—
j Industrija usnja Vrhnika je eden največjih Proizvajalcev usnja na svetu, v Jugoslaviji pa J6 s proizvodnjo 6 milijonov kv. m usnja na leto Najvidnejši proizvajalec usnja, saj njihova Proizvodnja predstavlja slabo četrtino celotne jugoslovanske proizvodnje usnja. S tako Proizvodnjo pa je osrednji nosilec gospodarstva v občini. Zato se še bolj zavedajo, da dej^prba za stabilizacijo pomeni resno obnaša-esonJe v vseh sredinah in področjih dela. Zave->nj<PaJ9 se, da je eden osnovnih pogojev za re-nacSn'čno stabilizacijo vsestransko varčevanje na vseh področjih, tako v temeljni organizaciji in delovni skupnosti kot celotni delovni 0rganizaciji, ki morajo imeti svoje programe ločevanja stočno opredeljenimi nalogami in J^0silci, ki so obvezni sproti preverjati zastavljeno politiko. J »Stabilizacija je dolžnost ne samo tistih, ki sla-[bo gospodarijo, oziroma so na meji rentabilnosti, arnpak tudi tistih, ki dobro poslujejo. Zavedamo Se, da je ključ stabilizacije v naših rokah in mora Prevladati prepričanje v resničnost stabilizacijskih 9ibanj. Če kdo misli, da bo pač šlo tako, kot je šlo °° sedaj, se moti. Držati se moramo te začrtane Peri,« je poudaril glavni direktor Anton Debevc, k°je opozoril na resno izvajanje začrtane politike *a ustalitev gospodarstva.
Vrhniškim usnjarjem je uspelo, da so se v zad-[W letih uvrstili med največje slovenske izvoznike. Značilno zanje namreč je, da imajo dobro utečeno »izvozno ofenzivo«, če njihovo vključevanje zunanjo trgovino latiko tako imenujemo. Kaže, đa ta dobro deluje tudi letos, saj se je v letošnjih Prvih dveh mesecih izvoz povečal za 50 odstot-
.oi
1 i ^februarju so izvozili za okrog 5 milijonov dolar-'ev- Torej lahko ugotavljamo, da stabilizacijski Okrepi ne pomenijo stabilizacije njihove delovne 0r9anizacije. Od dobro utečene izvozne politike *~ izvažajo največ v Nemčijo, Kanado, Nizozemko, Italijo, Ameriko itd. in dobro razpredene pro-
_J^ajne mreže si lahko obetajo stabilen položaj.
Sicer pa je več o teh prizadevanjih in o gospodarjenju lani spregovoril glavni direktor " **riton Debevc v njihovem glasilu in povzemamo njegove ugotovitve.
"Zunanjetrgovinska problematika je že vrsto let 6pa najpomembnejših nalog naše delovne orga-n|zacije. Še posebna pozornost pa je ves čas namenjena povečevanju našega izvoza. Iz leta v eto smo povečevali prodajo naših izdelkov na 'uJa tržišča, tako da smo lansko leto dosegli skoraj milijonov dolarjev izvoza, in to izključno na po-
18
je
kov
v primerjavi z istim obodobjem lani. V januarju
dročju
s konvertibilnimi valutami. Uspelo nam je,
dO--'W...W...~......... „W.«.^..... HUMI JS,
ua smo se uvrstili med največje slovenske izvoz ^ke - - proizvajalce, obenem pa smo vsa leta tudi eč izvozili kot uvozili. Danes si ne moremo zami-
sliti
normalnega poslovanja naše delovne organi-i *acjje, zlasti še ne v nekaterih temeljnih organi-g Racijah, ne da bi velik del svoje proizvodnje pro-j a'' na inozemska tržišča. Za proizvodnjo svinjine |e to še posebej važno. Na žalost pa moramo ugosti, da je bila naša devizna bilanca v letu 1979 ^ajslabša od vseh letih nazaj. Res je, da so bile v Preteklem letu številne objektivne težave, zlasti ^ Področju nakupa surovin kot in visokih podra-*'tev ostalih materialov. Res pa je tudi, da so se nekatere naše temeljne organizacije obnašale ako, kakor večina našega gospodarstva. Uvažali ?rno v prepričanju, da bo devize že nekdo dal, ker °do sicer problemi v normalnem poteku priz-Odnje z vsemi ostalimi posledicami: V tem sta Prednjačila TOZD Usnjarna Šmartno in Tovarna *snja Šoštanj, ki sta daleč presegla nivo uvoza iz Prejšnjega leta.
l ,p°goji pri prodaji se iz dneva v dan zaostru-elo. Pri nekaterih naših stalnih artiklih v
■*Vi
. pzu imamo vedno večjo konkurenco. Re-irMn '6 nas — pri Prodai' na inozemska tržišča — bn t   a kolikor toliko zadovoljiva poslovnost in emu primerna kvaliteta ter bližina nekaterih ^■šč. Zato moramo storiti vse, da pridobljeno Pozicijo obdržimo in storimo vse, da naše ozne možnosti do konca izkoristimo. Kljub
i*vc »ei
avam pa imamo tudi v letošnjem letu mož-psti, da še povečamo izvoz. Naš cilj mora 'ti: preseči 30 milijonov dolarjev izvoza, l^alne možnosti za povečanje imamo — tako Pri izvozu usnja kakor konfekcije. Največji j?remik   mora   napraviti   TOZD Usnjarna I^Jartno z večjim izvozom usnja in krznenih jelkov, ki ima nalogo, da svojo bilanco v letu 980 uravnovesi.
Tudi do uvoza ostalih materialov in ne samo supine smo se pogosto obnašali dovolj neodgojeno in je treba na vseh področjih uvoza do .krajnosti zaostriti in resnično uvažati le tisto, ^esar ne moremo dobiti doma ali na Vzhodu. Mi-'m, da smo se že prepričali, da take možnosti jtVJi lajajo, da pa je bilo premalo pripravljenosti za ako usmeritev. Pričakujemo, da bodo pogoji zunanjetrgovin-ega poslovanja v letošnjem letu še težji, kakor
s° bili doslej, in da ostaja največja garancija za j|9odne rezultate: skrb za to, da je v takih pogojih 'aše blago čimbolj konkurenčno. Rezerve gotovo v organizaciji dela, nabavi in koriščenju su-
«o.-
r0vin
e, boljši kvaliteti in iskanju novih artiklov
Skratka, potrebno bo poiskati vse rezerve, da izvozne možnosti, ki jih imamo, tudi izkoristimo.
Poseben problem v delovni organizaciji je tudi vprašanje interne stimulacije. Doslej je temeljna organizacija Usnjarna na Vrhniki kot edina TOZD, ki ima pozitivno zunanje-trgovinsko bilanco, odstopala drugim TOZD devize po obračunskem tečaju, čeprav je imela možnosti, da jih odstopa drugim pod bistveno ugodnejšimi pogoji.
Gibanje izvoza in uvoza ter celotne problematike bo potrebno stalno spremljati, delavce sproti obveščati o problemih in sproti odstranjevati vse slabosti in ukrepati, če ugotovimo, da stvari ne gredo tako, kakor smo se dogovorili.
Največji problem je seveda oskrba TOZD Tovarna usnja Šoštanj, kjer bo potrebno poiskati vse možnosti, da bi bil deficit v zunanjetrgovinski bilanci te TOZD čim manjši. Razmisliti moramo tudi o tem, kako še izboljšati dosedanje klasične oblike prodaje na tuja tržišča, kjer so za to pogoji, z višjimi oblikami blagovne izmenjave. Se poseben problem je zagotovitev trajnejših virov surovin iz uvoza, ker nas mednarodna situacija iz dneva v dan postavlja pred vse težje probleme.«
V tej zvezi bi želeli še vedeti, kako se povezu-
plan skupni program panoge in da bi bili kot taki tudi sopodpisniki republiškega srednjeročnega plana.«
Kot ste že omenili, bo tudi na področju investicijske politike potrebno marsikaj spremeniti in se odločiti samo za najpomembnejše objekte. - Za katere nove naložbe se bpste odločili in kaj boste morali odložiti!
»V naši delovni organizaciji, oziroma posameznih temeljnih organizacijah, smo v zadnjih letih sorazmerno malo investirali, tako da je to po svoje že zaskrbljujoče. Imeli smo vrsto predvsem objektivnih težav. Mogoče smo bili ob vsem tem tudi premalo odločni. Morda bi lahko ugotovili, da smo se obnašali dovolj stabilizacijsko, saj smo pri investicijskih odločitvah vedno upoštevali svoje možnosti, čeprav tako obnašanje v preteklosti morda ni bilo najboljše.
Realizirati bo potrebno tiste načrte, o katerih že nekaj časa razpravljamo, in ki pomenijo povečevanje našega izvoza oz. zmanjševanje uvoza. Te investicije so: izgradnja konfekcije usnja na Vrhniki, povečanje kapacitet v usnjarni in krznarni v Šmartnem pri Litiji.
Druga, nič manj pomembna naloga, pa je, da vse proizvodne kapacitete moderniziramo, da jih
.:• inkOvito. Eden takih problemov je vprašanje ;>avilne razporeditve oz. izkoriščenosti kadrov, ■:asti tistih z višjo in visoko izobrazbo. Delati mo-• jmo več in boljše pa tudi pametnejše. Zato je ena >iaših nalog tudi, da kadre, ki jih imamo, uporabimo tako, da bodo dajali največje delovne rezultate.
Storiti moramo vse, da se delo v proizvodnji bolj ceni. S tem mislim na vsako delo v proizvodnji, ki doprinaša k večjemu dohodku, od delavca, organizatorja proizvodnje, tehnologa, inženirja, raziskovalca. Taka usmeritev mora dobiti največjo podporo in je obenem protiutež uravnilovki, ki je tudi pri nas močno prisotna. Nesprejemljivo je, da je še vedno močno prisotna politika, da je formalna izobrazba in delovno mesto samo po sebi pomemben faktor pri politki nagrajevanja oz. delitvi. Še vedno menimo, da so vsi na enakem položaju, odgovornosti, enako udeleženi pri delitvi, čeprav vemo, da je po delovnih rezultatih' med njimi velika razlika.
Tudi nekateri drug i problemi .velika odsotnost z dela, bolniška nedisciplina, površno izvrševanje nalog, so posledica slabe politke nagrajevanja. Zato moramo vanjo vnesti z več odločnosti elemente, ki naj zagotavljajo večjo selektivnost in večje merjenje po rezultatih dela. Danes pa so enako obravnavani tisti, ki imajo slab odnos do dela in kolektiva, kakortisti, ki so požrtvovalni in ki imajo resnično dober odnos do kolektiva in dosegajo boljše rezultate. Ob koncu meseca je točka za vse enaka. Ravno tako so enako obravnavani pri dopustih, pri podeljevanju stanovanj itd., čeprav nekateri bistveno več kakor drugi doprina-šajo k rezultatom temeljne organizacije. Kolikor bo potrebno, če bi taka praksa bila v nasprotju z našimi sedanjimi samoupravnimi akti, jih bomo
Izdelki iz usnja in krzna so modni, zato je tudi veliko povpraševanje na   Z racionalizacijo proizvodnje še do boljših uspehov
trgu
jete z domačimi kupci, saj morate pretežni del surovine za izdelke, kijih prodajate tudi njim, uvažati. Ali je to povezovanje že steklo oz. ali kažejo kupci razumevanje za odstopanje uvoznih pravic?
»Že dolgo ugotavljamo, da je prespektiva usnjarske in usnjarsko-predelovalne industrije samo v najtesnejšem sodelovanju vseh - od usnjarjev, čevljarjev in ostalih. Žal moramo ugotoviti, da je pripravljenost za tako povezovanje in sodelovanje prisotna takrat, kadar je situacija v panogi težka, sicer pa je pripravljenost v praksi vse prej kot zadovoljiva. Položaj, v katerem se danes nahaja naše gospodarstvo in naša panoga, pa mislim, da nas sili k temu, da napravimo tudi na tem področju odločnejše korake.
Ohrabruje nas razreševanje nekaterih stvari, zlasti na deviznem področju, v odnosih med usnjarji in čevljarji in tudi pripravljenost, da tako sodelovanje postane tudi stalna praksa oziroma oblika dela v odnosih med usnjarji in čevljarji.
Seveda je tudi v naših kolektivih prisotna miselnost, ki pozna samo lastne interese, mentaliteta, ki jo nekateri podpirajo, da so tovarne samo njihove in ne, da jih imamo v upravljanju. Taka politika vodi k razdruževanju in ne k skupnemu in boljšemu gospodarjenju.
Povedati pa moramo, da je kljub slabostim prisotna pripravljenost na dolgoročno sodelovanje, na skupno razreševanje problematike panoge, od surovine do skupnega nastopanja tako pri izvozu kakor uvozu, planiranja in ostalih problemov.
Mislim, da smo na najboljši poti, da resnično pripravimo kot panoga za naslednji srednjeročni
Nagrada »Ljubljanski zmaj« za izdelke iz usnja in krzna za IUV
Na sejmu moda '80, ki je bil v mesecu januarju na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je letos tudi IUV prejela najvišja priznanja za razstavljene izdelke.
Statuo »Ljubljanski zmaj« so prejeli za celotno razstavljeno kolekcijo moških in ženskih usnjenih plaščev in moških ter ženskih usnjenih jopic.
Diplomo »Ljubljanski zmaj« pa so prejeli za razstavljeno kolekcijo krznenih moških in ženskih plaščev ter jopic.
Obenem so ob 25. jubilejnem sejmu mode prejeli od Gospodarskega razstavišča diplomo kot priznanje za dolgoletno sodelovanje.
usposobimo, da se bodo lažje in hitreje prilagajale tržnim razmeram, ker nam primerjave z nekaterimi proizvajalci v .svetu kažejo, da ne sledimo dovolj hitro vsemu razvoju v panogi.
Problematika'okrog razreševanja energetske situacije je prav gotovo postavila v ospredje tudi vprašanje nadaljnjih vlaganj sredstev v TOZD Opekarna na Vrhniki. Najnovejša usmeritev, da je treba vlagati v opekarstvo in ostale podobne materiale, s katerimi lahko pomagamo pri razreševanju celotnega kompleksa energetike, nam daje priliko in obenem zahteva, da hitreje usposobimo Opekarno na Vrhniki za normalne delovne razmere. Istočasno pa bi morali razmisliti o razrešitvi osnovnega problema — vprašanja kvalitete gline — ter o možnostih za nadaljnje povečevanje kapacitet in realizacijo nekaterih projektov, o katerih razmišljajo v Opekarni.«
Energija postaja eden najbolj žgočih problemov v svetovnem merilu in vedno bolj čutimo to problematiko tudi pri nas. Kakšni so problemi na tem področju v vaši delovni organizaciji in kako nameravate sodelovati pri zmanjšanju negotovosti glede oskrbe z energijo?
»Ko smo pred leti reševali v takratnih pogojih energetsko problematiko v naši delovni organizaciji, smo se odločili za uporabo tekočih goriv. Takrat se verjetno nikomur niti sanjalo ni, da bi v 10 letih nastali taki problemi, kakršni so danes. Danes so vse naše proizvodne temeljne organizacije, razen Tovarne usnja v Šoštanju, odvisne od tega, kakšna bo oskrba z mazutom. Vsaj še nekaj časa smo praktično odvisni samo od tega, kaj se bo dogajalo v zvezi z naftno krizo. Ta pa je lahko samo še težja. Zato so naši strokovnjaki s tega področja zadolženi, da pripravijo kratkoročne in dolgoročne rešitve za razreševanje tega problema. Zaenkrat pa je dolžnost nas vseh, da z energijo povsod in vsi maksimalno varčujemo. Tudi o tej problematiki je treba delavce sproti obveščati in na področju varčevanja dejansko postaviti režim, ki bo od vsakogar zahteval dosledno izvrševanje tega režima in za neizvrševanje tudi kaznoval.«
Vsekakor bodo ob do sedaj omenjenih globalnih problemih morali začeti varčevati tudi na vseh ostalih področjih našega dela. Zato pa bo potrebno delavce ne samo preprečevati, temveč jih tudi k temu spodbujati s primernejšim nagrajevanjem po delu.
»V borbi za stabilizacijo lahko odigra veliko vlogo tudi politika nagrajevanja in še predvsem odkrivanje slabosti na tem področju ter iskanje novih, boljših rešitev. Celotno politiko moramo v praksi zastaviti tako, da bo resnično pomagala k doseganju boljših rezultatov, za večji dohodek. Imamo vrsto problemov, ki so že dalj časa prisotni, pa jih ne razrešujemo pravočasno in dovolj
tudi menjali, seveda takrat, ko bomo za tako po-litko imeli stvari razčiščene z delavci in tako opredelitev tudi podprto.
Danes kupujemo v inozemstvu vrsto stvari, ki so jih nekateri naši strokovnjaki prav gotovo sposobni sami napraviti. Tu gre predvsem za naše strojne naprave, za izboljšave na tem področju. Do sedaj smo te stvari raje kupovali v inozemstvu in trošili devize, kakor da bi s politiko nagrajevanja stimulirali pripravljenost nekaterih. Zaradi tega bo potrebno, da z znanjem nekaterih naših delavcev in s pravilno politiko nagrajevanja, z večjim razumevanjem za inovacije in racionalno gospodarjenje sploh, spremenimo situacijo na tem področju.
Mislim, da bi v teh naših prizadevanjih za vsestransko vačevanje realizirali že večkrat navrženo misel, da bi vsak predlog, ki bi ga dal katerikoli delavec za boljše gospodarjenje, bil vsaj simbolično nagrajen, ker bi to gotovo lahko pomenilo velik korak naprej k mobilizaciji znanja in sposobnosti naših delavcev in še posebej strokovnjakov.
Poudaril pa je, da pri vsem tem seveda nikakor ne morejo mimo informiranja, kajti le dobro obveščen delavec bo lahko odločal o novih ukrepih, ki naj vodijo k boljšemu poslovanju in tudi k popolnejšemu razumevanju vse zapletenosti sedanje gospodarske situacije.
V TOZD Usnjarna so že sprejeli določene stabilizacijske ukrepe za izboljšanje poslovanja v letošnjem letu.
»Kvaliteto izdelkov in proizvodni program moramo še v večji meri prilagoditi zahtevam trga. Poskušali bomo povečati uporabo domačih surovin. Zato smo se dogovorili, da bomo vložili sredstva za strojno odiranje v naših klavnicah. S tem bo dobava domačih kož 100-odstotno večja in tako bo zmanjšana potreba po uvozu. Vso pozornost bomo posvetili izdelavi in uresničevanju programa varčevanja z energijo. Skratka, program vključuje vse racionalizacije, od proizvodnje pa do popolnejšega izkoristka surovin. To pomeni, da bomo izboljšali fizično produktivnost, bolj eiz-koristili delovni čas, zmanjšali izostanke z dela, izboljšali organizacijo dela itd.
Poleg teh in še drugih ukrepov bomo vzpodbujali ustvarjalnost pri delu. Dogovorili smo se, da bomo stimulirali vsak smiselen predlog, vsako novost, s 300 dinarji, pa čeprav se v tistem tre-nutku ne bo dala realizirati v proizvodnem procesu. Če pa se bo pokazal takoj ali pozneje za koristnega, ga bomo obravanvali kot inovacijo in ga tako tudi stimulirali,« je osnovne značilnosti stabilizacijskega programa opisal direktor TOZD Usnjarna Branko Stergar in poudaril, da bodo modernizirali proizvodnjo in tako preprečili, da bi število zaposlenih naraščalo, seveda pa bodo te ukrepe in izvajanja programov analizirali.
FRIDERIK KOVAČ, DIREKTOR LIKA O GOSPODARJENJU V LETOŠNJIH POGOJIH
Osnovna značilnost lanskoletnega gospodarjenja v Liku, izražena v številkah je: lani so prodali doma in v tujini za 47 milijard starih dinarjev svojih izdelkov, kar je za 27 odstotkov več kot leto prej. Od tega so izvozili za 16 milijard starih din, to je 34,5 odstotka. Uvozili pa so za 2 milijardi starih din surovin, repromateria-lov in rezervnih delov. Torej: v Liku je bil lani celotni devizni efekt 14 milijard starih dinarjev. Tako so že lani prispevali k stabilnejšemu gospodarjenju.
»Planske cilje finančnega poslovanja smo dobro realizirali, saj je celotni prihodek kar za 13 odstotkov večji, porabljenih sredstev je več za 14 odstotkov, dohodek je večji za 10 odstotkov, čisti dohodek za 14 odstotkov, amortizacija pa je večja za 12 odstotkov. Povprečni osebni dohodek na delavca je večji za 15 odstotkov, ostanek dohodka za poslovni sklad ter sklad skupne porabe pa je večji za 28 odstotkov. Poudariti pa moram, da so se osebni dohodki gibali nekoliko hitreje kot dohodek,
toda kljub temu nižje od porasta življenjskih stroškov in so bili povprečni osebni dohodki v naši delovni organizaciji pod povprečjem lesne industrije Slovenije, Unilesa in gospodarstva v občini. Zato mislim, da smo se že lani glede na to vseeno stabilizacijsko obnašali, posebno če upoštevamo, da je bil pozitivni devizni efekt za 7 milijonov dolarjev.
K temu pa moram dodati, da so lani porabljena sredstva za 16 odstotkov hitreje naraščala kot celotni prihodek in je posle-
dica tega manjši dohodek, čeprav smo si izredno prizadevali za boljše izkoriščanje surovin in materialov ter za zmanjšanje nepotrebnih stroškov, čeprav imamo na tem področju še rezerve. Toda naš vpliv na porabljena sredstva je veliko manjši od vpliva porasta cene materialov, na katere pa mi ne moremo vplivati.« je o poslovanju v lanskem letu povedal direktor Friderik Kovač.
Kateri so zunanji vplivi, ki so zavirali še uspešnejše poslovanje?
»Nabava posameznih surovin in materialov je bila v lanskem letu zelo otežkočena, saj je občasno na trgu vse leto primanjkovalo potrebnih materialov. To pa zato, ker so proizvajalci zadrževali odpremo in s tem pritiskali na višje cene. Nabavne cene surovin, materialov so se večale skozi vse leto in prekoračile vse resolucijske okvire. Cene za naše glavne surovine in materiale so narasle od 20 do 80 odstotkov in tudi več. V drugi polovici lanskega leta je bilo materialov še manj zaradi omejitvenih ukrepov uvoza, vezave trga na izvoz. Dobavitelji žaganega lesa in decimalnih elementov so se usmerili v izvoz in tako so nam zmanjšali dobave. Hlodov so dobavili nekoliko manj kot je predvidel plan, ker je zaradi zime zastala dobava. V zadnjih mesecih primanjkljaja nismo mogli nadoknaditi zaradi pomanjkanja hlodov. Omeniti je potrebno tudi, da so nam dovažali hlode v teku leta zelo neenakomerno. To je seveda slabo vplivalo, na proizvodnjo in na gibanje zalog. Problematična je bila tudi dobava tvoriv — vezanih plošč, lesonita in iveric, saj se dobavitelji niso držali niti rokov niti dogovorjene kvalitete.
Poleg zgoraj omenjenih težav, smo imeli težave tudi pri dobavah podbojev, lepila, satovja, ključavnic, profilnega železa in nekaterih drugih materialov. Vse težave okrog nabave, ki so vplivale na nepravočasno dobavo in kvaliteto, smo skušali zmanjšati z raznimi ukrepi, vendar so kljub temu še v veliki meri vplivale na zastoje v proizvodnji.«
Svojo plansko usmeritev, da morajo več prodati direktnim kupcem, so le delno realizirali. Pri prodaji gradbenim podjetjem so imeli največje težave pri montaži, saj so zaradi nakopičenih rokov težko sledili gradbenikom. Zato so si pomagali s kooperanti. Z njimi pa so zaradi neresnosti in slabe kvalitete dela imeli precej preglavic in večje stroške montaže.
»S točnim planiranjem in spremljanjem montaže ter z zaščito v pogodbah moramo preprečiti, da do takega stanja v letošnjem letu ne bo prišlo. Poleg tega moramo sprejeti poslovnik o montaži ter rešiti druga nerešena vprašanja, ki so se pokazala v lanskem letu. Pri gradbenikih smo poizkušali — in delno tudi uspeli — s popravljanjem prodajne cene glede na porast cen surovinam in materialom. Toda pri trgovini so bile cene po veljavnih sporazumih.
V zvezi z nalogo, da pospešeno delujemo pri razvoju trgovske mreže, na osnovi odpiranja lastnih trgovin in trgovin v povezavi z drugimi organizacijami so bili storjeni začetni kontakti, vendar kakih dokončnih rezultatov še ni. Zato ostaja ta prioritetna naloga za letošnje leto.«
Za sedaj je v zaključni fazi ustanavljanja nov TOZD za blagovni promet, ki ga morajo imeti, če hočejo na domačem trgu razširiti svojo prodajno mrežo in čim
INOVATOR STANE PELKO
»To je le delovna dolžnost«
Ne samo »stiskanje pasu«, tudi inovacije in inventivna dejavnost nasploh je eden pomembnih ukrepov in usmeritev za stabilizacijo našega gospodarstva. Tudi med nami, v naših delovnih organizacijah so ljudje, ki marsikaj »pogruntajo«, pa često ostajajo anonimni. Lani smo sicer že pisali o inovatorjih v IUV ter inventivni dejavnosti v. Liku, pa tudi v drugih organizacijah združenega dela so verjetno, vendar zanje v uredništvu ne vemo. Zakaj tako poudarjamo inventivno dejavnost? Zato, ker je eden pomembnih dejavni kov pri dvigu produktivnosti, pri boljšem izkoristku delovnega časa, materiala, strojev. In če je inovacija pravilno izkoriščena, je lahko tudi za katerokoli industrijo zlata jama.
Teh načel, so se držali tudi v Liku. z uva-. janjem novosti in izboljšav, ki jih je predlagal in opravil vzdrževalec strojne opreme Stane Pelko, se že vidijo tehnične izboljšave, s katerimi se je dvignila produktivnost dela v tozd. Kaj je tisto, kar je realiziral ta vestni delavec, ki se takoj tudi izven rednega delovnega časa, popoldne in ponoči, ob nedeljah in praznikih odzove potrebi tovarne?
Dva delavca sta na dveh strojih izvrševala vsak svojo operacijo dela: prvi je prirezoval podboje na končno dimenzijo in drugi vrtal luknje. Na idejo inž. Nagode Janeza, vodje tehnološke priprave dela, je Stane Pelko predlagal združitev obeh operacij, predložil skice novega stroja in ga ob pomoči sodelavcev —tudi sam izdelal. Stroj je bil izdelan in preizkušen v letu 1978 in od tedaj brez zastojev deluje.
Na podoben način, sta bili združeni dve operaciji vrtanja elementov za stole. Stroj je narejen tako, da se lahko še nadalje dograjuje. V informacijo navajamo, da se v,
obratu Borovnica izdela dnevno 1100 stolov, praktično v celoti za izvoz.
Na liniji za izdelavo vratnih kril (kapaciteta okrog 1000 kosov dnevno) so bili ponavljajoči zastoji zaradi okvare vakumske črpalke. Predlagal in izvršil je zamenjavo grafitnih vložkov z bronastimi. Od konca leta 1978 tako na črpalki ni več prišlo do okvare.
Na isti liniji je bila tekoča proizvodnja večkrat prekinjena zaradi okvare razkla-dalne naprave. Na njegov predlog je bila izvršena konstrukcijska sprememba sv.ornik in dvojna veriga), ki je te zastoje popolnoma odpravila.
s tem, da je predlagal in izdelal poseben način vlaženja furnirja pred stiskanjem vratnih kril, je prihranjeno delo za popravilo najmanj 20 vratnih kril dnevno.
Predlagal in izdelal je saržer in doda-jalno napravo na stroju za vtiskanje okroglih čepov. s tem je bila zmogljivost stroja povečana za 100 %.
Poleg navedenega pa je dal še vrsto na videz manjših predlogov in izdelal več naprav in priprav, ki pa so danes nepogrešljive v redni proizvodnji.
Sicer pa je Stane Pelko že po naravi skromen, tih, vendar izredno delaven. Ko smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu je skromno dejal: »To je le moja delovna dolžnost!« Njegova skromnost kar ne gre skupaj z dosežki, ki jih je že opravil. Razmišlja pa že o novih izboljšavah, saj, kot pravi, se ideje kar same ponujajo, če človek nekoliko temeljiteje spremlja delo v tovarni.
manj prodati preko posrednikov. Tako bodo združili prodajo in montažo v enem TOZD-u, ki bo imela svoje enote v večjih mestih, kje/ bodo v svojih skladiščih prodajali. Do sedaj so bili izredno visoki prevozni stroški, v teh skladiščih pa bodo odslej sestavljali svoje proizvode in tako precej privarčevali.
»Pa tudi s samoupravnega stališča je ta TOZD pomemben, saj bo vsejn skupinam monterjev, ki jih imamo že sedaj v več mestih v Jugoslaviji, samoupravno odločanje bolj približano. Bolj bodo vključeni v vsa samoupravna telesa, kot so bili doslej,« je poudaril Friderik Kovač.
To pa je že eden od ukrepov za stabilizacijo, saj se v Liku zavedajo, da morajo ravno organizacijskim, kadrovskim in dohodkovnim odnosom posvetiti največ pozornosti. Zavedajo se, da bodo morali letos vsak mesec odgovorno in dosledno planirati vse prihodke in odhodke, tekoče spremljati in nadzirati zaloge surovin, materialov, gotovih izdelkov, ki bodo morali biti v normalnih okvirih. Med drugimi pomembnimi stabilizacijskimi ukrepi je tudi racionalnejše izkoriščanje proizvodnih virov in doseganje večje ekonomičnosti poslovanja. Pri investicijah bodo pospešili razvoj, kar pomeni, da bodo morali iskati boljše tehnične in tehnološke rešitve in Izboljšave ter hitreje vnašati organizacijske in znanstvene dosežke na vsa področja poslovanja.
Pripravljajo ukrepe za zmanjšanje fluktuacije delovne sile in zmanjšanje bolniških izostankov, saj se je lani ravno zaradi fluktuacije celo zmanjšalo število efektivnih delovnih ur, kar je vplivalo na to, da niso realizirali vseh možnosti v proizvodnji. Saj bi lahko izvozili celo za 30 odstotkov več svojih izdelkov.
Lani so dosegli pomemben izvozni uspeh. Kako pa letos?
»Usmerili smo se v nov program, v moderni program stolov za ameriški in evropski trg. Lani smo sicer že začeli delati v tej smeri, vendar zaradi izpada kreditov nismo mogli nabaviti vse strojne opreme. Konec leta pa smo le dobili eno milijardo inozemskega kredita in menimo, da bo proizvodnja kmalu stekla. S tem pa tudi dobava kupcem, saj je povpraševanje po tovrstnih izdelkih veliko. Torej, izvoz bomo še pospešili!« je poudaril direktor in nadaljeval: »Na področju prodajne politike moramo oblikovati celotni proizvodni in prodajni program s posebnim poudarkom na programu vrat. Te programe moramo stalno spremljati in dopolnjevati. Razvijati moramo prodajo pohištva na domačem trgu in zagotoviti trajnejše odnose na podlagi samoupravnih sporazumov. Tako na prodajnem kot nabavnem področju moramo ves čas spremljati prodajne in nabavne cene in izdelati metodologijo spremljanja teh cen. Dosledno moramo izvajati poslovnik o komercialno-finanč-nem poslovanju s poudarkom na planiranju. Dogovorili smo se tudi, da morajo vse proizvodne TOZD pokrivati svoj uvoz z izvozom.
Z vsemi glavnimi dobavitelji moramo skleniti dolgoročne samoupravne sporazume o poslovno-tehničnem sodelovanju in si tako zagotoviti neprekinjene dobave. Kar se tiče uvoza, moramo v čim večji meri nadomestiti uvožene ma-v teriale z ustreznimi domači-mi«.
Občn zbori v sind
kalni* sredinć
V razpravah na < zborih sindikata, ki i tekali v januarju I bruarju 1980 so dali poudarek stabilizaci spodarstva. Skoraj v sredinah je bila osi ugotovitev, da bo si pomembno prispeva porom celotne druž stabilnejše gospodi
v kolikor bomo doslej uspešno uresničeval! tane naloge v dokun 9. kongresa zveze I katov Slovenije, ki trajen pomen pri *
vi družbenoekonorri/ položaja delavcev ni lagi zakona o združ, delu.
Nekatera odstoparf planiranih ciljev družil konomskega razvoja p 1979 terjajo temeljito |i gospodarjenja v vsai: moupravni sredini. Te j. in vsestranska analii spodarjenje mora izhi programov, ki so jih | delavci ob obravnavanj ljučnih računov za pj_ leto, v katerih so opreff konkretna naloge ter f nosilci in roki za uresra nje ukrepov za odpran pomanjkljivosti v gosfe jenju. I
Z analizo gospodarje^, rajo biti seznanjeni vsi d*1' TOZD.  Osnovne orga* zveze sindikatov morajo ja aktivnostjo doseči, da bcL slovodni delavci in str službe ter ustrezni samof organi takšno analizo pp sno pripravili in jo v primerfc zumljivi obliki posredoval* > cem. Sindikat bo s takšni nostjo v veliki meri pris|h angažiranju vseh delavf boljše gospodarjenje. Us iz razprav delavcev o aro gojev za ustvarjanje In n janje dohodka so hkrati vana tudi kot podlaga planskih dokumentov v njem srednjeročnem obenem pa tudi temeljna »stabilizacijskega plana« 1980. Z aktivnostjo moral, bilizirati vse delavce Irk ustvariti potrebno vzdušje^ zetost delavcev za stabP8 spodarstvo. Najpomenp1 naloga organizacij in <% zveze sindikatov je, da s pjj aktivnostjo med delavci L ve, da bodo kljub napororr povedovanju zavestno W stabilizacijsko usmeritev.iri odločno in brez omahovaL zeli za njeno uresničevali.
Ugotavljanja, da ] slabe aktivnosti dostiKt poznamo razmišljanj if blemov delavcev, ka|< onemogoča pomoč prip sevanju odprtih vpraš* uspešno uresničevanjih lizacije pa smo v obek kladili dejavnost vsehjf benopolitičnih organiZL družbenih dejavnikov vi
szdl. j;
Delavci so na <?c zborih in ob obravnap zaključnega računa p zali, da poznajo cilje, k ritve in naloge za us\ gospodarstva. Osjj organizacije pa so C zagotoviti, da bodo dl v TOZD mesečno, p<\ temeljito pa ob perio' obračunih ocenjevali 1 tate svojega gospod^ ter pravočasno uW proti motnjam in ravfo ki ni v skladu s sprejH: litko. Na občnih zbfljr bilo tudi ugotovljeno] dovolj delavce sam4 nanjati, temveč mu J«| dati tudi besedo, hk poskrbeti, da ta pi# pravo mesto. Osnovijr ganizacije zveze sind! | morajo za izvajanje * zacijske politike »It svoje operativne p' me. Tako lahko na f povzamemo le ne K1 stvenlh poudarkov l> nih zborov osnovnih nizacij zveze sindiM"
. 1980
kREC
ml
ZBOR VARČEVALCEV
>rl Večja veljava varčevalcev lit     na bančno politiko
n
tem zboru so se zbrali varčevalci Ljubljanske banice rska banka Ljubljana, Poslovno organizacijska enota 20. februarja se je odzvalo vabilu enainštirideset (kvo-eset) varčevalcev ter Imetnikov žiro in tekočih računov.
na i, ki rju
dali imljivo je, da so najprej lizacijdelo sedemnajst članki v kolektiva vrhniške po-J os! organizacijske enote in
oevaLšk8 a9enci)e v letu 1979-dru/0 ime,i (31-12-) na Vrh" podiv Borovnici 12.081 partij
losle?h vlog, 350 tekočih raču-ievali' ^41 žiro računov. Na njih okuffadnji dan lanskega leta eze lijonov 692 tisoč dinarjev. . ki la 27 milijonov 420 tisoč h več kot leta 1979. Od-
«v°n<L 0 so dose9li največji po-;dr"/o računi (55%), sledijo fačuni (28%) ter hranilne opanci %)• Dinarska sredstva iružlfS skupaj povečala za 22 /oja Fov.
sljitolno višji porast pa so do-vsapevizna sredstva. Teh je 12.1979. leta za 54 odali 12 milijonov 888 tisoč več kot isti dan 1978.
i. Ti
nali; izh jih jvan| a pi iprei ter res dpr gosi
« sredstva so porabili v o organizacijski enoti in agenciji Borovnica za iške kredite in posojila sredstva obrtnikom. Za arjel|artij potrošniških kreditov *li 26 milijonov dinarjev, posojil obrtnikom za sredstva pa 10 milijonov dinarjev. Ti vsoti bi bili večji, če ne bi prišlo v olovici lanskega leta do omejitev pri dodeljeva-
li org rajo la
sti amoi :o pi imei lovali ikšm
nju kreditov oziroma znatno višjih pologov.
V Poslovno organizacijski enoti Vrhnika pa opažajo, da se pri sklepanju stanovanjskih varčevalnih pogodb veliko število pogodb prekliče pred potekom roka za odobritev posojila. Temu je kriva, tako menijo v banki, slaba povezanost z združenim delom in samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Tako stanje izkoriščajo prosilci najemnih in solidarnostnih stanovanj, ki se sicer vpišejo med namenske varčevalce, ter vplačajo nekaj pologov, da izpolnijo razpisne pogoje za stanovanje v organizacijah združenega dela in na stanovanjski skupnosti, potem pa denar dvignejo in porabijo za druge namene. Najemniško in solidarnostno stanovanje še vedno bolj vleče kot lastniško.
Ker so sredstva prebivalstva še vedno v porastu, planirajo v vrhniški in borovniški banki, da bodo letos dosegli petindvajset odstotni porast dinarskih in deviznih sredstev. Seveda to ne bo priteklo samo od sebe v banko. Okrepili bodo akcijo za prenos osebnih dohodkov na hranilno knjižico oziroma tekoči račun (Zdravstveni dom Vrhnika, osnovna šola Borovnica) ter za prenos pokojnin na hranilno v^ogo oziroma tekoči račun. Računajo pa, da jim bo uspelo s so-
delovanje učiteljev uvesti tudi pionirsko hranilnico na vrhniški in borovniški šoli.
Kaj sta menila o poteku zbora njegov predsednik Andrej Oce-pek in predsednik občinske skupščine Vrhnika Vladimir Mejač.
Andrej Ocepe je menil, da je zbor dobro potekal. Opozoril je, da si varčevalci želijo še boljšo povezavo s poslovno organizacijsko enoto na Vrhniki ter z agencijo v Borovnici. Za izjemnim zanimanjem so obravnavali tudi novi pravilnik o potrošniških kreditih, tak "kt o kreditih za kreditiranje samostojnih obrtnikov v osnovna in obratna sredstva ter pravilnik o vezavi deviznih sredstev. Obvestil pa nas je tudi, da so varčevalci sprejeli poročila o lanskoletnem delu, plan dela za letos ter predloge za nove oblike poslovanja z občani.
Predsednik vrhniške občinske skupščine pa je poudaril naslednja vprašanja: »Najprej me je spodbudilo število varčevalcev v enoti. Skoraj petinosemdeset odstotkov občanov je med imetniki hranilnih vlog, žiro in tekočih računov. Če to primerjam s številom varčevalcev, ki predstavljajo v poslovniku banke zapisani kvorum, še vedno nisem prepričan, pomišljam, koliko varčevalci lahko sodelujejo pri oblikovanju politike varčevanja.
Moram reči, da mi je bilo pojasnjeno, a tudi banka razmišlja. v tej smeri in da namerava organizirati — s pomočjo krajevnih skupnosti — tak sistem razprave
o bančnih poročilih in programih, da bo dejansko lahko prišel do veljavi vpliv varčevalcev.
Mislim, da je bilo potrebno opozoriti na vprašanje povezovanja banke in našega gospodarstva. Čeprav vem, da je šlo tokrat za zbor varčevalcev, pa mislim, da je bilo treba prisotne predstavnike Gospodarske banke Ljubljana opozoriti, da je le na občinskih tleh mogoče vzpostaviti še trdnejšo povezavo med banko in gospodarstvom. Zato bo moralo tudi naše gospodarstvo razmisliti, kako bi lahko poleg obstoječih možnosti še razširili povezanost z banko.
Menim, pa, da bi morali tudi pri delovanju banke najti močnejšo povezanost med cerkniško, logaško in vrhniško občino.
Nekaj besed je vredno reči tudi o gradivih. Ta so bila dobro pripravljena, vendar pa jih niso mogli varčevalci predhodno pregledati. Tako seveda niso mogli pripraviti pripomb in predlogov za program dela Gospodarske banke Ljubljana delovne skupnosti in naše poslovno organizacijske enote. Vseeno pa me je presenetilo poročilo sveta varčevalcev, iz katerega je mogoče razbrati, da je ta organ odigral zelo pomembno vlogo pri posredovanju najrazličnejših predlogov bančnim strokovnim službam in samoupravnim organov. Še posebej razveseljivo pa je, da so bili ti predlogi v večini primerov sprejeti.«
STANE JESENOVEC
lito — TOZD Pekarna Vrh-tabif9 Je na Stari cesti odprl vo okrepčevalnico »Jer-n 0 sv kot«. O tem so razmisli ;1 že dolgo, ko pa so leta jror5 prenesli proizvodnjo io 'ha in peciva v novo pe-
iovVn° na ldriiski cesti v bli" |°a^° mlinov pa so se lotili te
a Ne.
StiVr
nj ir'Ostor je takrat ostal tako-kai |°č prazen in v Žitu so začeli pri :rnišljati o preureditvi prosto-PrOQ,izvodnjo slaščičar->h£ '2^e'k°v ter modernizacijo ,efjNajalne z okrepčevalnico, niz 2arnisli do popolne ureditve )V v sinilo več let, kajti vložili so ^o toliko sredstev, kolikor jih c bilo na razpolago. No, želja mi 'ektiva slaščičarne in prodala le se je uresničila. Delovni e^ 9°ji so boljši, prostori pa !jji0bnejšj. Vse to se odraža j ( ' Pri sami ponudbi njihovih j (j svodov potrošnikom. Prav p< ^°dajalno in okrepčevalnico •je rhnika dobila sodoben spe-ali6l|ziran lokal. To pa je bila tdt [ati tudi želja krajanov, kakor u'" Potrošniškega sveta, da se 'pestri dejavnost ;na Stari
bd k*'' ^a novi lokal ie bi' I® eden l0lh°vih načrtov.
""H
wto6d njimi pa so plani leta rt 6 še inten2ivnejše pa je Ivi h na Pr'Pravi srednjeročnih ;d|nv°v naše TOZD. V pekarni , s )rKar zaključujejo investicijo 'S| Sj0|2vodnji. Z nabavo nove pi [ Se bodo zmogljivosti po-i i 'a|e za eno četrtino. Hkrati s odpira tudi novo tržišče V nHhc in tat
se jim bodo investicije kmalu obrestovale. Naslednja njihova naloga je postavitev silosov za moko, kateri nam bodo nadomestili skladišče. V njih bo prostora za 150 ton moke. Pričakujejo, da bodo investicije zaključili v prvem polletju letos.
Njihovi samoupravni organi so že sprejeli smernice in elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana za obdobje 1981 —1985. Najvažnejše investicije v prihodnjem obdobju so: razširitev proizvodnjih prostorov, modernizacija proizvodnje, ter povečanje skladiščnih kapacitet za blagovne rezerve.
love proizvode, tako da
Žitova lepo urejena okrepčevalnica marsikoga privabi. Ne samo na požirek piva, tudi na malico jih vsak dan precej pride, saj so prostori prijetni in malica malo drugačna kot drugje.
Iz dela izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je v obdobju od januarja do februarja 1980 imei 9 sej, od tega eno razširjeno sejo.
Pomembnejše točke dnevnega reda, ki so bile v tem času na sejah izvršnega sveta obravnavane:
SKLEP O NAČINU UGOTAVLJANJA IN PLAČEVANJA STROŠKOV ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Skupščina občine Vrhnika je junija leta 1979 sprejela sklep o načinu plačevanja prispevka za opremo stavbnega zemljišča. Ker se je ugotavljalo, da investitorji na podlagi že omenjenega sklepa plačujejo stroške za že zgrajene komunalne naprave v nižjih zneskih oddejanskih stroškov, je bil v organih SKIS sprejet sklep, da se pristopi k izdelavi predpisa, ki bo ustrezno reševal to problematiko in uredil obravnavano zakonodajo v skladu z razmerami ter cilji naše občine na tem področju.
IS SO Vrhnika je o osnutku sklepa o načinu ugotavljanja in plačevanja stroškov za urejanje stavbnih zemljišč razpravljal in ugotavljal, da bo potrebno leta 1980 v sklepu priprav ostalih predpisov s področja upravljanja stavbnih zemljišč in komunalnega gospodarstva ustrezno dopolniti predlagani sklep. Čimpreje bo namreč potrebno v SKIS urediti odnose med SKIS kot investitorjem izgradnje komunalnih naprav sekundarnega pomena in upravljala komunalnih naprav individualne rabe, vprašanje enkratnega prispevka za priključek na komunalne naprave individualne rabe, vprašanje namena dela cene za razširjeno reprodukcijo ter vprašanje virov sredstev za gradnjo komunalnih naprav in objektov primarnega pomena kolektivne rabe (predvsem ceste), ter sredstev za vzdrževanje teh naprav.
O osnutku sklepa je razpravljala tudi skupščina SKIS v mesecu februarju in ga dala v enomesečno javno obravnavo.
POROČILO O REZULTATIH RAZISKAV ZA PITNO VODO NA VR-ŠANJU BOROVNIŠČICE
IS SO Vrhnika je poročilo obravnaval in ugotavljal, da iz poročila izhaja, da so zelo ugodni rezultati raziskav vršaja Borovniščice v letu 1978 pokazali možnost zajetja zadostnih količin zdrave pitne vode za oskrbo vodovoda Vrhnike in Borovnice tudi v perspektivi. Zadnje analize so bile opravljene v aprilu 1979 in so ponovno pokazale, da voda popolnoma ustreza normativom zdrave pitne vode.
IS SO Vrhnika je sprejel sklep, da je potrebno takoj dopolniti sanacijski program oskrbe s pitno vodo za območje občine Vrhnika z upoštevanjem geoloških raziskav v borovniškem vršaju in obdelati ter prikazati variantni predlog prioritetne sandje vodovodnega omrežja v občini Vrhnika z možnostjo realizacije v primerjavi z nakazano rešitvijo vodooskrbe iz borovniškega vršaja. (O tem bo tekla razprava na sejah zborov SO v aprilu mesecu).
DELOVANJE DELEGATSKIH ODNOSOV V SIS MATERIALNE PROIZVODNJE V OBČINI VRHNIKA
IS SO Vrhnika ugotavlja, da je bilo delovanju delegatskih odnosov v SIS materialne proizvodnje v občini Vrhnika, posvečeno premalo pozom* jti, zato je zahteval od pristojnega upravnega organa — oddelka za gospodarstvo in finance, da za sejo zborov v mesecu aprilu pripravi podrobnejšo analizo, ki naj zajema predvsem problematiko SIS materialne proizvodnje v občini Vrhnika v srednjeročnem obdobju 1976—1980, oceno razvojnih možnosti za obdobje 1981 —1985 z vidika občine Vrhnika, predvsem pa je potrebno obdelati in podati oceno delovanja delegatskega sistema v SIS materialne proizvodnje. Obenem pa je IS dal pobudo, da se takoj skliče nosilce delegacij oz. delegate, ki del ujejo iz območja občine Vrhnika v SIS za nafto in plin, za železniški in luški promet, PTT promet, gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana, območne vodne skupnosti za vodno območje Ljubljanica—Sava elektrogospodarstvo in ceste in se z njimi pogovori o delovanju delegatskega sistema ter o problemih s katerimi se srečuieio pri svoiem delu.
PONUDBA TOVARNE OTROŠKIH VOZIČKOV IN KOVINSKE OPREME - TRIBUNA
IS SO Vrhnika je o ponudbi Tovarne otroških vozičkov in kovinske opreme — TRIBUNA razpravljal in sprejel načelen sklep, da je sprejeti srednjeročn i plan razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 med drugim opredelil panoge dejavnosti, ki so kot prioritetne. Medte panoge sodi tudi kovinska dejavnost. Glede na tako usmeritev v preteklem obdobju ter ob upoštevanju že sprejetih smernic za pripravo plana za obdobje 1981 —1985, je IS mnenja, da se uredi vse potrebno in zagotovi prostor za razvoj OZD Tribuna na območju občine Vrhnika. Nadaljnja opredelitev bo možna po predložitvi programa s strani zainteresirane OZD, ravno tako tudi usklajevanje pri sprejemanju prostorskega plana in družbenega plana 1981—1985.
DRUŽBENI DOGOVOR O IZVAJANJU POLITIKE CEN PROIZVODOV IN STORITEV V SR SLOVENIJI
IS SO Vrhnika je sprejel sklep, da se sklene družbeni dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji.
Glavna naloga politike cen v letu 1980, kot sestavnega dela celotne ekonomske politike, posebno pa obnašanje in odgovornoti nosilcev odločanja o cenah, je dosledno izvajanje politike ekonomske stabilizacije in s tem počasnejše rasti cen in življenjskih stroškov v primerjavi z rastjo, doseženo v letu 1979.
Vsebina družbenega dogovora temelji na določbah, s katerimi je opredeljena politika cen in razmere na trgu v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976—80 v letu 1980. Upoštevane pa so tudi določbe zvezne resolucije in medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen., Omenjeni listini vsebujeta obveze in naloge, ki jih morajo pristojne družbeno politične skupnosti upoštevati pri izvajanju politike cen.
V skladu z družbenim dogovorom o izvajanj u politike cen proizvodov in storitev v SRS, so pripravljeni in sprejeti naslednji dokumenti:
— program aktivnosti za uveljavitev novega sistemskega zakona o cenah in za izvajanje tekoče problematike cen in
— ukrepi za izvajanje politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine; le-ti določajo možne okvire povečanja cen iz pristojnosti občine. Sprejeti ukrepi obsegajo selektivno povišanje cen za posamezne storitve. Pri tem v celoti določajo sprostitev cen za deficitarno storitveno obrt, opredeljeno v planu obrtne dejavnosti.
To so samo nekatere pomembnejša vprašanja, o katerih je razpravljal IS, ki pa je bil predlagatelj večine gradiv, ki so bila v tem času obravnavana na zborih SO in objavljena v delegatski prilogi. Naj navedemo samo nekatere:
— usklajevanje obsega skupne porabe za leto 1979
— program dela zborov SO za leto 1980
— ocena delovanja delegacij v občini Vrhnika
— predlog plana obrtne dejavnosti
— programske osnovne skupnosti občin ljubljanske regije za I. 1980
— poraba sredstev solidarnosti
— smernice za uresničevanje družbenega plana razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976—80 v letu 1980
— poročilo o izvajanju SS o združevanju sredstev za srednjeročno obdobje 1976—1980
— predlog poročila o oskrbi v občini in ga vrnil pristojnim orgar.om v dopolnitev
— predlog DD o kadrovski politiki v občini in poročilo o uresničevanju kadrovske politike
•— analiza dosedanjega načina financiranja KS v občini Vrhnika
— dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za OD in za skupno porabo
— poročila o delu pravosodnih organov.       SEKRETAR IAT IS
6
• NAŠ ČA
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
NA OBISKU V KS DRENOV GRIČ — LESNO BRDO
V zadnjih mesecih nov zalet
Kot uvodni povzetek pogovora s predsednikom sveta krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo Janezom Leskovcem, predsednikom skupščine krajevne skupnosti Angelom Bajcem, predsednikom izvršnega odbora krajevne konference SZDL Alojzem Dolencem, predsednikom osnovne organizacije ZSMS Janezom Jeiovškom ter delegatom kmetijske zemljiške skupnosti in delegacije za SIS Lovrom Koprivcem bi lahko zapisali ugotovitev, da doživlja delovanje v krajevni skupnosti v zadnjih mesecih nov zalet. To naj bi potrdile obnovljena organizacija zveze komunistov, poživljenja osnovna organizacija mladine, na novo sestavljeni svet potrošnikov in še marsikaj. Zato bi bilo prav, da bi okrog 740
videvajo, da bo potrebno prispevek podaljšati še v naslednje srednjeročno obdobje, da bodo lahko zbrali 2,50 milijona dinarjev (sedaj imajo 750 tisoč din), za asfaltiranje dveh kilometrov ceste skozi Lesno brdo.
Povsem pa niso zadovoljni s sedanjo cesto skozi Drenov grič. Kljub temu, da Komunalno podjetje Vrhnika že dve leti prosijo, da bi uredili ban-kine in izpeljali jarke, tega še niso uredili. Zelo pomanjkljiva je tudi cestno-prometna signalizacija. Mislijo, da ne bi smeli pozabiti, da je ta cesta pomembna prometna (občinska) povezava s Horjulom.
Ko smo že pri cestni problematiki, navedimo še avtobusno postajališče v Lesnem brdu. Krajevna skupnost čaka na tehnični pregled postajališča in
Baje Angel — predsednik skupščine krajevne skupnosti
Koprivec Lovro — kmet — delegat splošne delegacije krajevne skupnosti za skupščine SIS delegat Kmetijsko zemljiške skupnosti
prebivalcem krajevne skupnosti, ki žive v 207 gospodinjstvih, podpiralo krajevne samoupravne organe in družbenopolitične organizacije pri njihovem delu. Nikakor ne bi bilo več prav, da bi še obveljalo geslo, ki ga menda nekateri krajani podstavijo delavnim posameznikom: »Če si začel delati sam, še nadaljuj sam.«
ČRNI PIKI ZA KOMUNALO IN POŠTO
Predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Leskovec nas je najprej popeljal med komunalne probleme omenjenih krajev. Krajevna skupnostjo pred štirimi leti razpisala samoprispevek (1,5%) za zbiranje sredstev za asfaltiranje krajevnih cest. Z zbiranjem denarja imajo precej težav. Skoraj polovica delovnih organizacij (80) iz Ljubljane ne odtrguje delavcem samoprispevka. Določeno nejasnost povzročajo tudi skupni žiro računi, na katerih se zbira denar. Izvedbo programa pa bo zavlekla omejitev dodeljevanja kreditov. Tako pred-
Dolenc Alojz — vodja   Jelovšek Janez — delegacije za zbor   predsednik osnovne krajevne   skupnosti   organizacije ZSMS — predsednik izvršnega   odbora krajevne konference SZDL
pristanek podjetja SAP—Viator, da bodo avtobusi ustavljali na tem postajališču. Predno bodo položili asfalt, uredili javno razsvetljavo in postavili čakalnico, bi radi postajališče preizkusili in ustalili teren.
V tem četrtletju pričakujejo v krajevni skupnosti Drenov grič-Lesno brdo tudi projekt komunalne ureditve Drenovega griča, ki je pogoj za ureditev komunalnih naprav in začetek gradnje novega dela naselja.
Če le mimogrede omenimo težave s pokopališčem, pa naj zapišemo nekaj več besed o telefonski povezavi kraja. P.TT podjetje Ljubljana je že oktobra lani obljubilo, da bodo izdelali projekt za ta kraja, žal pa tega projekta krajani še niso videli. Tudi na nekaj urgenc krajevne skupnosti PTT podjetje Ljubljana ni reagiralo. Naročnike projekta čudi le to, da seje strašno mudilo z naročilnico za projekt, prav nič pa se ne mudi pri izvedbi naročila.
Gasilski občni zbor v Bevkah
Gasilsko društvo Bevke je imelo 26.1.1980 občni zbor.
Izvolili so novi odbor, ki ga vodi tov. Jeraj Janko. Zbora se je udeležil tudi predsednik Občinske gasilske zveze tov. Karel Mušič.
Predsednik starega odbora Jeraj Jože je izročil pionirjem pokale^olgoletnim delavcem pa priznanja za njihov trud.
Na koncu so poslali brzojavno pismo našemu ljubemu tov. Titu z eno samo željo, da bi čimprej okreval.
Krajani Bevek se prav lepo zahvaljujemo staremu odboru za njegov trud in vsestransko pomoč.
Tekst in foto: JOŽE GLAVAČ Bevke 54
POHVALA DELEGATOM
Delegaciji krajevne skupnosti Drenov Grič-Lesno brdo, tako je ugotavljal predsednik skupščine Krajevne skupnosti Angel Baje, sta v tem mandatnem obdobju bolj delavni kot preje. Delegati temeljiteje preberejo gradiva za skupščine, pa tudi nekaj delegatskih vprašanj na zboru krajevne skupnosti so že postavili. Niso zadovoljni z dolgotrajnim čakanjem na odgovore. Predvsem pa jih zanima, zakaj je potrebno toliko časa (eno leto), za sestavo odgovora o problematiki pokopališča.
Tudi v izobraževalni skupnosti in skupnosti otroškega varstva so se že oglašali. Radi bi izpraznili stanovanje v šoli in ga preuredili za potrebe vrtca, Cicibanove in Male šole. Potem ne bi več moglo priti do takega spodrsljaja kot to leto, ko je le polovico otrok obiskovala Cicibanove urice v vrtcu Dragomer. Ob tem pa imajo v krajevni skupnosti Drenov grič-Lesno brdo občutek, da SIS otroškega varstva vse premalo bdi nad dogajanjem na terenu. Če bi bilo drugače, prav gotovo ne bi mogli biti začudeni nad ugotovitvijo, da morajo iz te krajevne skupnosti matere in očetje voziti predšolske otroke na Cicibanove urice v Dragomer.
Ob ocenjevanju delovanja delegacij v krajevni skupnosti pa sta zanimivi tudi ugotovitvi o povezanosti z občinskimi upravnimi organi in sosednjimi krajevnimi skupnostmi. V krajevni skupnosti Drenov grič-Lesno brdo menijo, da bi morali občinski upravni organi in delavci v samoupravnih interesnih skupnostih pogosteje delati v popoldanskem času. Le takrat bo mogoča pogostejša neposredna povezava z njimi, saj danes ni mogoče priti dovolj hitro iz službe v Ljubljani na pogovore na omenjene službe.
Dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo Ligoj-no, znatno manj z KS Bevke in Blatna Brezovica, nikakršnega sodelovanja pa ni s krajevnima skupnostima Log in Dragomer.
IZREDNA POZORNOST MLADIM
O delu mladine ni govoril le njen predsednik Janez Jelovšek, ampak so se v pogovor vključevali vsi. Ugotovili so, da postaja mladinska organizacija vse bolj delavna. To je uspeh skupnega prizadevanja članov sveta krajevne skupnosti, KK SZDL in osnovne organizacije zveze komunistov, kakor tudi mentorja OO ZSMS Angela Bajca. Ta je postal mentor na predlog samoupravnih organov krajevne skupnosti. Mladi so mu hvaležni za njegovo prizadevanje, saj sedaj ugotavljajo, da njihovi delovni dogovori potekajo bolj disciplinirano in da resneje pristopajo k pripravi akcij. Ne smemo pa pozabiti tudi drugih sodelavcev organov krajevne skupnosti, ki radi redno pridejo na sestanke OO ZSMS, da bi slišali za potrebe mladih in jim pomagali pri izpeljavi akcij.
Tako je krajevna skupnost že kupila mize za mizni tenis, nekaj šahovskih kompletov in dod mladinski organizaciji sobo. Želijo, da ne bi mladi več tako ločeni, mapak, da bi nasto složno. Le tako bodo lahko izvedli nekaj delo' akcij in dosegli z mentorjevo pomočjo še vi politično zrelost.
»Športna olimpiada« in »Naša beseda« sta ski akciji OK ZMSM Vrhnika. Mladi v KS Drenov grič-U brdo menijo, da je ta stik z osnovnimi organizad prešibak. Kljub temu, da jih je v teh dveh krajih nad starih med 15 in 24 letom in jih v OO ZSMS sodi dobra polovica, OK ZSMS Vrhnika ni bila niti toliko govorna, da bi izpolnila obljubo o organiziranju s gade iz ene od vrhniških OO ZSMS, ki bi pomagal urejanju bankin ob cesti v Drenovem griču. Ta neui bodo skušali na OK ZSMS popraviti aprila, ko n mladim iz Drenovega griča pomagalo pri izvedbi akcije nekaj pripadnikov JLA.
Predsednik OO ZSMS Drenov grič-Lesno brdo I darja, da mladi sodelujejo najbolje s krajevnim gasili društvom. Zato tudi poziva vse mlade, ki so člani ( ske desetine, da se ponovno zberejo in nadaljujejo jami.
To tudi zato, da bi imeli gasila posredno mol podporo, saj bi videli, da bodo mladi s pridom upora nove gasilske naprave in gasilski avto TAM, ki soji! pili s pomočjo krajanov. Tem se tudi zahvaljuje) dober odziv pri zbiralni akciji.
ZAKLJUČEK
Ob koncu pogovora so predstavniki KS Drenov Lesno brdo pohvalili tovarišice v osnovni šoli. Te nI ne pozabijo na kulturne in prireditvene potrebe k Zadovoljni so bili tudi z odzivom trgovk v krajevni sa postrežbi, ki so upoštevale pripombe novega sveta trošnikov. Želijo le, da bi čim preje izpraznili bife v t vini in povečali prodajne površine.
Pričakujejo, da bodo graditelji AC Vrhnika — t most kmalu uredili tudi okolico ceste in tako izpolnili demnajst pripomb in zahtev, ki jih je krajevna skup predlagala ob pogovoru na vrhniški občini.
Pričakujejo pa, da bo po poti delavnosti šla tudi jevna konferenca SZDL. Pri prihodnji aktivnosti jih b OO ZKS in OO ZSMS lahko v krepko oporo in por
STANE JESENOM
Klekljarski krožek
Razveseljivo je dejstvo, da so poleg drugih krožkov v vrhniški šoli uvedli tudi krožek za klekljanje. Prijavilo se je okrog 30 učencev, ki obiskujejo krožek enkrat tedensko. Vodi ga strokovnjak. Veliko zaslugo za izvedbo tega pouka ima Trg. podjetje »Dom Export«, ki je podarilo šoli na Vrhniki vso potrebno opremo in sukanec za klekljanje. S tem je omogočilo, da se to zahtevno ročno delo prenaša na mlajše rodove. Le tako imamo lahko upanje, da ne bo, ko bodo ostarele klekljarice, izumrla tudi ta umetnost. Vedno več je povpraševanja po teh izdelkih doma in v tujini, zanje dobimo lepe devize. JULKA FORTUNA
Še ureditev mostu in cesta v Podlipo bo urejena.
V Podlipi začeli s prvimi deli
V KS Podlipa-Smrečje so že začeli s prvimi deli v letošnjem letu. Na odseku še nedograjene ceste so že zabrneli stroji, kjer bodo gradili nov most čez Podlipščico. Tako bo dokončno urejena cesta proti vasi.
Ker je v sami vasi zelo slab sprejem TV sporeda, so nekateri vaščani sklenili, da bodo skupno napeljali TV-anteno iz vzpetine nad vasjo. Tako bomo imeli boljši sprejem in bomo lahko gledali več programov.
Člani gasilskega društva so na občnem zboru sklenili, da je nujno potrebno že obstoječi gasilski dom renovirati z razširitvijo ali nadgradnjo, tako da bi lahko služil kulturnim potrebam kraja.
kljub večkratnim obljubam od strani PTT še sedaj ni izvedena priključitev za telefone na omrežje. Vaščani zelo nestrpno čakajo in upajo, da se bo tudi to uredilo še posebej zato, ker je vsa napeljava po vasi urejena.
ČA! 1EC 1980
NAŠ ČASOPIS
7
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
e za dod e bi i a sto deld še vi
a ski rič-L< lizad i nad
sode tolike nju s lagal
neui ko n 'edbi
irdo l gasili ani < jejo;
mol aora sojil Ijujej
nov "e ni je k ni sa veta e v
olnili ikupi
ludi jihb por NO^
V FEBRUARJU SO V KRAJEVNI SKUPNOSTI DRAGOMER-LUKOVICA OPRAVILI REDNE LETNE SEJE V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH
Novi uspehi v KS Dragomer- Lukovica
leg udi og rat ra->o-na ec to še da rla e-ije slA
Najprej se je na svoji redni letni seji sestala krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Dragomer—Lukovica, ki je najmlajša med organizacijami saj samostojno kot krajevna konferenca del uje komaj dve leti. Med članstvom, ki še narašča je čez 50 odstotkov članov zveze komunistov, kljub nekaterim kritičnim ugotovitvam je organiza-dja v svojem develetnem delovanju dosegla vrsto Pomembnih uspehov. Delegati konference uspešno delujejo v krajevni samoupravi ter v organih krajevne konference SZDL. Poleg poročila za leto 1979 so člani konference sprejeli še program dela za leto 1980, sprejeli so naloge ZRVS pri utrjevanju in razvijanju kolektivnega dela, vodenja, odločanja in odgovornosti, spregovorili so še o aktualnih notranjih in zunanje političnih vprašanjih, ter opravili nekatere kadrovske spremembe v predsedstvu. Organizacijo bosta še dve leti vodila Jože štuflek — predsednik in vdjteh VVinterleitner — sekretar. Konference sta se udeležila tudi predstavnika Občinske konference ZRVS podpredsednik Rado Ogrin in sekretar Franc Kranja
Se posebej slavnosten je bil občni zbor Gasilskega društva Dragomer—Lukovica, kije bil prvič v novih prostorih družbenega in gasilskega doma za katerega so najzaslužnejši ravno gasild. Poroči-'o, predsednika Boženka Novakoviča, je kronološko Prikazalo dejavnost društva v sedanjih letih, ki je bila •zredno uspešna na vseh področjih: pri vzgoji in usposabljanju kadrov, pri tekmovanjih, pri operativnih akcijah še zlasti pa pri izgradnji doma. Pri domu Pa bo treba še marsikaj postoriti tudi v letošnjem letu, zato je v letnem programu poleg redne dejavnosti in nabave nekatere nujne opreme glavna na-'oga ureditev in asfaltiranje okolice doma. Gasild so zavzeto spregovorili tudi o svojem srednjeročnem načrtu 81 —85 iz katerega izstopata dve nalogi, nabava dsterne TAM in izgradnja bazena za požarno vodo, ki bi služil tudi v rekreadjske namene.
Zboru sta prisostvovala tudi predstavnika občinske gaslske zveze Mušič in Žirovnik.
Tudi na občnem zboru športnega društva Dra-9om«r—Lukovica je bilo izredno živahno. Dvorana v družbenem domu je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli zboru prisostvovati. Doslej so pri športnem društvu delovale: nogometna, šahovska, smučarska, planinska in balinarska sekcija, v letu 1980 bodo pričele delovati še: odbojkarska, košarkaška, strelska in kegljaška sekdja. Člani društva so se za ustanovitev novih sekcij zavestno odločili kot le dejal predsednik Miro Zore in lahko jim zaupamo, saj nas presenečajo z vedno novimi uspehi.
Najaktivnejši so nogometaši, ki so v sezoni 1978-79 bili prvaki notranjske lige, v sezoni 1979-80 tekmujejo v ljubljanski rekreacijski »B« ligi in so trenutno na 2. mestu.
Za vse dejavnosti je značilno, da se usmerjajo v delo z mladimi kadri, kar je razveseljivo. Pereč problem pa je pomanjkanje objektov, saj v krajevni skupnosti ni niti enega športnega objekta.
V letnem in srednjeročnem programu društva izstopajo sledeče naloge: povečanje števila članov,
širitev dejavnost, usposabljanje kadrov za organiza-djsko delo in vadbo ter izgradnja športnih objektov.
Vsem občnim zborom so prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizadj in samoupravnih organov krajevne skupnosti kar izpričuje izredno sodelovanje in enotnost v delu in akcijah.
Programsko volilno sejo je imela tudi Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije, Dragomer—Lukovica. Kritični so bili do svojega dosedanjega dela, ki je pešalo predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Tudi sodelovanje z občinsko konferenco ni bilo zadovoljivo. Program za vnaprej je ambidozen, toda mladi pravijo, da ga bodo dosledno uresničevali. Med osrednjimi nalogami so: idejnopolitično usposabljanje, vključevanje mladih v delo samoupravnih organov KS, v delo ostalih družbenopolitičnih organizacij družbenih organizadj in društev, konkretna pomoč pri aktiviranju novih sekcij pri športnem društvu in ustanovitev novih društev v krajevni skupnosti: kulturnega društva, organizadje Rdečega križa in društva prijateljev mladine. Pomembna naloga bo tudi ustanovitev mladinske delovne brigade, ki bo pomagala pri ureditvi kraja za praznovanje občinskega praznika v krajevni skupnosti Dragomer—Lukovica. Izvoljeno je bilo novo predsedstvo organizadje za predsednika pa je bil izvoljen Borut Gorup in za sekretarja Matjaž Perpar.
Na svoji redni letni seji se je sestala tudi krajevna konferenca SZDL Dragomer—Lukovica. Ob tako uspešnem delovanju ostalih družbenopolitičnih organizadj, družbenih organizadj in društev, samoupravnih organov krajevne skupnosti ter nekaterih delegadj je konferenca SZDL imela lahko delo. Ugotovitve in poročilo, ki ga je v odsotnosti predsednika Matije Sajna podal podpredsednik konference Karel Erjavec so vzpodbudne. Frontna vloga SZDL prihaja v krajevni skupnosti vse bolj do izraza. Številne akdje in naloge, ki jih v krajevni skupnosti ni malo se koordinirajo in usklajujejo v okviru frontno sestavljenih organov KK SZDL. Dejavnost konference je bila v letu 1979 usmerjena predvsem v izvedbo referenduma za krajevni samoprispevek za asfaltiranje cestnega omrežja in kulturni dom, v razprave o pomembnejših dokumentih, ki jih je sprejemala skupščina občine, plan obrtne dejavnosti, smernice za pripravo srednjeročnih planov občine za obdobje 1981—1985, resoludje družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1980, analiza delovanja delegacij v občini, nadalje o planskih dokumentih krajevne skupnosti itd. Delegati konference so zlasti kritično spregovorili o delovanju delegacij pa čeprav delegati delegadj iz KS Dragomer skoraj nikoli ne manjkajo na sejah skupščin SIS in SO Vrhnika je nekaj delegatov skrajno neaktivnih. Konferenca je zadolžila delegacije, da naredijo lastne analize o svojem delovanju in odpravijo vse tiste pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri delu doslej. Na konferend je bil sprejet tudi program dela za leto 1980, razrešen zaradi prevzema nove zadolžitve dosedanji sekretar konference Mladen Sumina in imenovan novi sekretar Matko Dobčnik.
10. marca 1942 so v ranih jutranjih urah odjeknili v Gramozni jami v Ljubljani streli, pod katerimi je padlo 16 nedolžnih žrtev. V spomin na ta dan slavi Krajevna skupnost Borovnica svoj krajevni praznik.
Prav je, da obudimo spomin na tiste mračne čase pred 38 leti. Aprila meseca 1941 leta so zasedli Italijani naše kraje. Stara jugoslovanska vojska se je razkrojila in odvrgla orožje. V tej zmedi je že delovala partijska organizacija, ki je bila ustanovljena septembra 1939. Bila je edina, ki je tedaj mislila na odpor proti okupatorju. Na njeno pobudo so zbirali orožje in munidjo, kar so skrivaj odnašali v gozdove in zakopavali na skrite kraje.
Vse prebivalstvo je bilo pozvano na boj proti sovražniku. Že so se pojavile prve partizanske čete, ki so postajale iz dneva v dan številnejše in močnejše.
Glavno poveljstvo slovenskih j partizanskih čet je med drugim izdalo tudi ukaz, da je treba porušiti železniški most preko Ljubljanice pri Preserju.
Za izvedbo te akcije so bile potrebne obsežne in zahtevne priprave. Pripraviti je bilo treba munidjo, borce.
Munidjo je bilo treba prenesti iz Krima do Kamina in naprej v Bistro, od tam pa zopet do Kamina, od koder bodo krenili v napad. Med tistimi, ki so prenašali munidjo, so bili tudi Brežani.
Za napad na preserski most so bile pripravljene Raši-ška, Moravska, Kranjsko-Tržiška četa in tehnična skupina iz Ljubljane.
Napad so izvedli v noči med 4. in 5. decembrom 1941. Pri Kaminu so naložili na čolna munidjo in orožje. Na obeh straneh Ljubljanice pa so se neslišno pomikali proti mostu borci. Med veslači sta bila tudi Lichtenber-gova fanta, ki sta usodno posegla v nadaljnji razvoj dogodkov.
Ko so prispeli do mostu, je ena skupina napadla italijansko barako, druga skupina stražo, tretja pa je minirala most. Vnel se je kratek boj. Odjeknila je eksplozija, toda uspeha ni bilo, poskusili so še enkrat, tudi brez uspeha, kajti munidja je bila vlažna in zmrznjena. Most je bil poškodovan, a ne porušen. Zavrl je promet le za kratek čas. Po napadu so se bord umaknili brez žrtev, Italijani pa so imeli 7 mrtvih in nekaj ranjenih.
Ta akdja je Italijane prestrašila in razbesnela. Strahopetci, kot so bili, niso iskali pravih krivcev. Naslednje dni so se pričele aretadje nedolžnih mož in fantov v Borovnici, Dolu, Bistri, Verdu. Odpeljali so jih na karabi-njersko postajo v Borovnico. S pomočjo Lichtenbergov so jih izbrali 69 in jih odpeljali v Ljubljano najprej na zaslišanje na policijo, kjer so jih nečloveško mučili. Po končanem zaslišanju so jih predali sodišču.
25. 2. 1942. se je pričel sodni proces, ki je trajal več dni. Zaslišanih je bilo 87 prič, zagovarjalo jih je 10 odvetnikov. Toda izjav prič sodniki niso upoštevali, zagovori odvetnikov niso veljali nič — kajti vse to je bilo le slepilo — obsojeni so bili že brez obravnave.
7. 3. 1942. ob 8. uri in 25 minut je bila razglašena sodba:
na smrt je bilo obsojenih 28 obtožencev, 17 oproščenih, ostali pa so bili obsojeni na daljše zaporne kazni.
Za življenja vseh na smrt obsojenih se je pričela borba: poslane so bile brzojavne prošnje za pomilostitev kralju, Mussoliniju, armadnemu generalu na Reki, papežu.
Zadnji trenutek je bilo 12 na smrt obsojenih pomiloš-čenih in je bila smrtna kazen spremenjena na dosmrtno ječo. 16 na smrt obsojenih pa je nastopilo 10* 3. 1942. svojo zadnjo pot, ki se je končala v Gramozni jami.
Na zaporne kazni obsojene pa so kasneje prepeljali v Italijo v zapore in sicer v VcJterro.
17. marca 1942. je poročal Slovenski poročevalec:
asilski dom v Zaplani bo odprt 20. junija letos
gasilsko društvo Zaplana sodi med najmlajše pri nas, $ is bilo ustanovljeno leta 1973 s skromnim številom .."•nov. Začeli smo takorekoč iz nič, s priporočilom in to-Za?' f^sedami OGZ Vrhnika. Toda takoj smo vsi člani .aceli resno delati. Zbirali smo prostovoljne prispevke "TJOv, zaplaninskih kmetov, vaščanov ter lastnikov ~'tniških hišic.
ali smo toliko denarja, da smo kupili staro vlečno Golico ter staro motorno brizgalno od G D Gornji Loga-- Nato smo pričeli misliti na shrambo in že je bila tu Quda za graditev doma. Naredili smo volitve o mož-stih, kje naj bj ciom sta|. Odločili smo se za lokacijo, in "Pričeli z akdjo. Domačin in član društva Viktor Maček da| brezplačno zemljo ter ostrešje za gasilski dom, i j-j9[so pomagali z delom, s prevozi itd. Akcija je stekla I so« ■smo leta 1975 Pr'će,i s kopanjem temeljev; S pri-LP^vki smo kupili cement in kvadre in železo, opaže in Dr     so dal' kmetje, vse ostalo pa je bilo narejeno s £ °s'°voljnim delom. Ko smo dali pod streho, pa so se acele finančne težave. Velikega bremena sami nismo Jy zmogli. Stara motorna brizgalna se je pokvarila. Ob pDfarn požaru v Zaplani smo ugotovili, da traktor pripelje kolico z motorko prepočasi. Misliti smo pričeli na pre-l Zho sredstvo. Zopet smo pričeli akcijo zbiranja dejala za novo motorno brizgalno. Akcija je uspela. Del fv^arja smo zbrali sami, del pa je dala OGZ Vrhnika, ^hem smo kupili tudi sireno. Takoj zatem smo začeli p Cli° za nabavo gasilnega kombija. Vsak član je dal ^ sojilo za nabavo, vsi so priskočili na pomoč. OGZ ^nika pa je dala garantno izjavo, da bo povrnila polo-rJ? nabavne vrednosti avtomobila do leta 1980. Vzpo-
rega se vsi člani, kot tudi vaščani, zelo veselimo. Veselimo se zmage, saj smo uspeli prebroditi velike težave pri doseženju našega cilja. Ne morem vsega zapisati, vseh naših težkih in lepih trenutkov. Naših trenutkov, ki smo jih doživeli, ko smo imeli v gasilskem domu prvič občni zbor, v dvorani, ko ni bilo ne ometa ne talnih oblog, s prostovisečimi navadnimi žarnicami, gole stene pa so bile okrašene z smrekovimi vejami, v dvorano pa smo prišli po zasilno zbiti leseni lestvi in lepih trenutkov, ki smo jih doživeli letos, 15. februarja, ko smo imeli v svečano okrašeni, svetli in topli dvorani zopet občni zbor. Vsi vodilni člani so poročali p operativni, organizacijski in finančni plati. Vsi smo se zazrli v dosedanji končni seštevek prostovoljnih delovnih ur, ki presegajo številko 14.500. S ponosom smo gledali na stene, na katerih visijo priznanja, srebrna OF, bronasta OF, priznanje GD Črnuče, s katerim je naše društvo pobrateno, listina o pobratenju, priznanje GD Sp. Idrija, priznanje GD Hrva-tini nad Ankaranom, priznanje za doseženo četrto mesto članov v okviru OGZ Vrhnika. Ponosni smo bili na
prve vrste v dvorani, kjer je sedelo naših 22 pionirjev. Razočarani pa smo bili, ker se našim vabilom niso odzvali predstavniki SZDL, družbenopolitičnih organizacij, CZ in NZ občine, PM itd. Upamo pa, da nas vsaj ob samem prevzemu doma ne bodo pozabili. Na kraju občnega zbora pa smo skupno določili datum otvoritve 22. junij 1980. To je bil le bežen prikaz šestletnega delo-vanjadruštva. Na koncu bi rad izkoristil priliko, da se zahvalim za pomoč vsem, ki sta nam pomagali na kakršenkoli način, finančno, materialno ali moralno. Zahvaljujem se SIS za varstvo pred požari občine Vrhnika, OGZ Vrhnika za dosedanjo pomoč, Zavarovalni skupnosti Triglav, vsem vaščanom Zaplane, častnim članom društva, botrom ter podpornim članom, vsem aktivnim člaoom — za vestno in odgovorno delo, pri katerem so se nekateri še posebej izkazali. Za to morajo ob otvoritvi prejeti še posebna priznanja. Na svidenje v nedeljo, 22. junija v Zaplani.
PREDSEDNIK GD ZAPLANA Gregor Mesec
"Bdn,
Vzpo-
p  'o s tem smo organizirali slovesnosti ob prevzemu Ud i ra' motorke, sirene in kombija, na katerih pa je bila usiežba nad pričakovanjem. Z veselicami smo dobili Pet nekaj denarja, da smo naredili svoje mize in klopi ju.Prireditve, ki so nam bile edini večji vir dohodka. Z 'ranjem prispevkov smo bili že vsem nadležni, saj Sm ^0maj končali eno, že smo hoteli imeti drugo. Tako Kak 2a^'' v *e2ave' da iz njih nismo več videli izhoda.
ko dograditi dom, smo se spraševali, blagajna je bila sili na' 8 delovne organizacije v naši občini smo pro-na ?a finančno pomoč. Toda zaman. Za nas ni bilo de-^ rJa. v zadnjem trenutku nam je priskočila na pomoč fjL varovalna skupnost Triglav, ki nam je odobrila 50 sta-VrhT1i'i'onov kredita- SIS za varnost pred požari občine rj_l n'ka je prevzel odplačilo anuitet. In tako se je vse g'° nadaljevalo. S temi sredstvi smo uspeli dom skoraj U končati. Potrebna so še manjša dela ter ureditev oko-in dom bo pripravljen za slovesen trenutek, kate-
»Slovensko zemljo je namočila kri 16 Slovencev, ki so jih rimski fašistični in imperijalistični krvniki postrelili v smislu zamišljenega jurističnega umora.
Padli so:
Gabrovšek Ciril, Godec Ernest, Babšek Franc, Žig-man Ivan, Ogrin Vincenc, Letonja Franc, Krašovec Jakob, Miklavič Anton, Tomažin Martin, Vrhovec Franc, Rihar Mihael, Debevec Anton, Rihar Franc, Palčič Alojz, Ogrin Karel, Debevec Ivan.
Slovenski mučeniki! Vaša kri ni tekla zaman. Novo moč daje slovenski partizanski pesti, iz nje črpamo nove
Program praznovanja krajevnega praznika v Borovnici
8. 3.1980. TVD Partizan — tekmovanje v namiznem tenisu,
9. 3. 1980. ob 8.00 otvoritev novega poštnega poslopja v Borovnici, ob 8.30 odhod dveh avtobusov v Gramozno jamo, ob 9.00 tekmovanje šahistov vaških skupnosti v Borovnici, ob 11.30 žalna komemoracija v Bistri pred spominsko ploščo, ob 16.00 centralna proslava v kino dvorani v Borovnici.
Prosimo vse krajane, da že 9. 3. 1980. izobesijo zastave ter uredijo svojo okolico in s tem doprinesejo k lepšemu izgledu kraja. Vsa društva in organizacije prosimo, da se udeležijo s prapori žalne komemoracije v Gramozni jami inv Bistri. Prevoz je zagotovljen.
KO ZZB NOV BOROVOVNICA
sile mi, pravični pokončevald tujih imperialističnih zatiralcev in njihovih domačih pomočnikov.«
Hkrati je objavil Slovenski poročevalec tudi izjavo glavnega poveljstva partizanskih čet, ki se je glasita:
»Poveljstvo izjavlja slovenskemu narodu, da ni nihče, ki je bil v procesu zaradi napada na preserski most obsojen na smrt ali na večletno ječo ali oproščen pri napadu na most, sodeloval niti ni bil s čimerkoli udeležen v pripravah za napad niti ni o napadu vedel niti ni bil član partizanske čete. Pogumni napad je izvršila hrabra partizanska četa, ki je prišla in odšla brez žrtev. Italijanska vojska, ki je imela dovolj moštva v svojih postojankah v Preserju, Podpeči, Notranjih goricah in v Borovnici, to je v neposredni bližini mostu, ob napadu ni imela poguma odgovoriti na ogenj iz partizanskih strojnic in si vso noč ni upala na teren, tako da se je partizanska četa po svojem hrabrem dejanju lahko neovirano umaknila na svoj položaj. Svoj pogum so okupatorji pokazali šele naslednji dan, ko so aretirali popolnoma nedolžne ljudi.«
PISMO OBČANKE
Merkatorju v Borovnici
Priznam, kriva sem!
Nepremišljeno sem razvadila svojo družino in sedaj hočejo jesti vsak dan; isto velja za umivanje in menjavanje perila. In tako mi ne kaže drugega, kot da zvlečem skupaj, kar vsak dan potrebujemo.
Odpravila sem se torej 18. februarja 1980 v trgovino v Borovnico. S seboj sem vzela spisek stvari, ki sem jih nameravala kupiti, pa sem v trgovini ugotovila naslednje:
črna krema za čevlje: nimajo pralni prašek: nimajo mehčalec perila: nimajo sadni jogurt: nimajo mleko: nimajo ostra moka: nimajo solata: nimajo.
Imela sem zadosti »nimajo«, zato po drugem »nimajo« nisem vprašala; vzela sem kruh (slučajno so ga imeli), toaletni papir, plačala in šla.
Razumem, da nekaterih stvari ni, ker jih tovarne naredijo premalo ali pa so si nekateri občani naredili zaloge močno pa dvomim, da so si ljudje napravili nekajmesečne zaloge kreme za čevlje, mleka, jogurta itd.
Ob tem, da si nekateri delajo zaloge, mi je prišla na misel težnja predstavnikov naše obrambe in zaščite, naj bi vsako gospodinjstvo imelo vsaj enomesečno zalogo osnovnih življenjskih potrebščin! Kako naj si občan priskrbi to zalogo, je pa vprašanje, saj je to skoraj nemogoče ob skrajno malomarnem obnašanju naše trgovine, ki ni sposobna kriti niti vsakodnevnih, sprotnih potreb prebivalcev Borovnice.
Zato'postavljam naslednja vprašanja in prosim pristojne za odgovor!
1. Vprašanje upravi Mercatorja:
Kako dolgo mislite še tako neodgovorno vedriti in oblačiti nebo nad borovniškim potrošnikom???
2. Vprašanje predstavnikom SO Vrhnika:
Vem, da obstaja zakon o zaščiti divjih živali in prav je tako, ni pa prav, da je kot kočevski medved zaščiten Mercator! Ali pa je tole moje »natolcevanje« neutemeljeno in obstaja možnost za »odstrel«, se pravi možnost, da se trgovina in z njo monopol odvzame Mercatorju in da se stavba trgovine v Borovnici odda v uporabo tistemu, ki bo znal prisluhniti potrebam krajanov? Saj je tako stanje nevzdržno, traja že precej časa, Mercator pa se ne potrudi, da bi karkoli popravil.
3. V premislek prebivalcem KS Borovnica:
Bi šli ob kskšni samotni uri malce vase in razmislili, če nismo morda kaj slišali o samoupravljanju? Pa ne samo o samoupravljanju v TOZD, temveč tudi v krajevni skupnosti. Ob temeljitem premisleku bi ugotovili, da smo tudi sami krivi, da trgovci tako ravnajo z nami. Kaj ko bi se nasled.ijega sestanka krajanov udeležili vsi in tam tudi jasno in glasno povedali svojo zahtevo po dokončni ureditvi tega problema. Končno je trgovina zaradi nas in ue obratno!!!
FRANČIŠKA CELARC
99999999999999999
Predlog programa dela občinske izobraževalne skupnosti
Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika je pripravila program dela za leto 1980.
Skupnost bo opravljala svoje naloge v skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, v skladu s smernicami za uresničevanje družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976 — 1980 in s statutom Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika.
Prva naloga je
Tvorno vključevanje v pripravljalna dela za novi srednjeročni plan 1981 — 85 In planiranje raziskovalne dejavnosti vORS
Nosilec te naloge je izvršilni odbor ORS. Naloga vsebuje zbiranje informacij o razvojnih prizadevanjih TOZD, SIS in KS, pomoč pri ugotavljanju raziskovalnih potreb in interesov, vskiajevanje in oblikovanje teh interesov, posredovanje potreb in interesov ustreznim izvajalcem. V to nalogo sodi tudi ocena razvojnih možnosti ORS Vrhnika v obdobju 1981 — 85, sestavljanje navodil o planiranju raziskovalne dejavnosti v tem obdobju, prirejanje razgovorov z nosilci planiranja o planiranju raziskovalne dejavnosti, usklajevanje planskih postavk med uporabniki in izvajalci v skupščini ORS. Pomembna bo tudi skrb za osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS. Za sam sporazum in za srednjeročni plan ORS 1981 — 1985.
Spodbujanje inovacijske dejavnosti
Komisija za inovacije naj bi poskrbela za zbiranie informacij o odnosu TOZD do inovacijske dejavnosti, za pomoč delovnim organizacijam pri sestavljanju in uveljavljanju samoupravnih sporazumov o nagrajevanju predlagateljev koristnih predlogov, tehničnih izboljšav in izumov. Komisija za inovacije naj bi poskrbela tudi za vključitev ORS v letni razpis občine Vrhnika za podeljevanje priznanj in nagrad inovatorjem, za pospeševanje dohodkovnih povezav TOZD z raziskovalnimi organizacijami, za sooblikovanje raziskovalnega programa, specifičnega za Ljubljano z okolico.
Približevanje pomena raziskovalne dejavnosti delovnemu človeku in občanu
To delo bo opravljala komisija za pospeševanje raziskovalne dejavnosti. Organizirala bo razgovore med delegati ORS in ZZD ter raziskovalci v TOZD in raziskovalnih organizacijah. Sodelovala bo pri organiziranju odprtih dni v TOZD, organizirala poljudno predavanje o pomenu znanosti po naših KS, objavljala bo inovacijsko spodbudne članke in poročila o dejavnosti ORS v občinskem glasilu.
Propagiranje znanstvene dejavnosti med mladino
Komisija za pospeševanje raziskovalne dejavnosti bo poskrbela za razpis nagradne šolske naloge o pomenu raziskovalne dejavnosti v višjih razredih osemletk ter za nagrajevanje najboljših nalog. Ob občinskem prazniku bo nagradila najboljše naloge. Propagirala in organizirala bo počitniško prakso med šolsko mladino, ki naj bi delala med počitnicami v naših raziskovalnih organizacijah.
Ostale dejavnosti
bo vodil izvršilni odbor ORS, in sicer: organiziranje in pospeševanje samoupravnega dogovarjanja o zagotavljanju sredstev po merilih za vrednotenje svobodne menjave dela na področju raziskovalne dejavnosti, uskladitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ORS in statuta ORS z novim Zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, sestava poslovnika skupščine ORS, izdelava finančnega načrta za leto 1980.
USTANOVLJEN SVET ZA OHRANJANJE IN RAZVIJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ IN ZA SPOMENIŠKO VARSTVO PRI OK SZDL _
REVOLUCIONARNE TRADICIJE MORAMO NEGOVATI
VLOGA IN NALOGE SVETA
Uveljavljanje tradicij delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja ter vgrajevanje družbenih in moralnih vrednot sodalistične revolucijej/ družbene odnose so obveze celotne družbe. Še posebej je za to zadolžena naša organizacija Socialistična zveza in pa mladinske organizacije.
Organizadja ZZB NOV se v okvirih dejavnosti SZDL v interesu sedanjega in prihodnjega rodu odločno zavzema za to, da bi se na vseh področjih družbenega življenja uresničevale vrednote in cilji naše revoludje.
Predsedstvo RK SZDL Slovenije je leta 1975 ustanovilo Komisijo za razvijanje tradidj NOB, ki se je kasneje preimenovala v Koordinadjski odbor, 1976. leta pa v Svet za razvijanje in ohranjanje revoludonarnih tradidj in spomeniško varstvo.
Svet je sestavljen po delegatskih načelih.
Njegova naloga je, da spremlja in obravnava zakonske predpise in družbene dogovore s področja revoludonarnih tradidj in spomeniškega varstva, daje pobude in predlaga rešitve posameznih vprašanj s področja svojega dela. Posebno se zanima za vprašanja zgodovinopisja in skrbi za vključevanje dogodkov med revoludjo v učni proces na šolah.
Sodeluje tudi pri reševanju problematike spomeniškega varstva. Pri občinskih konferencah SZDL že več let delujejo Sveti za ohranjanje in razvijanje revoludonarnih tradidj in spomeniško varstvo, pri nas pa je Svet ustanovljen šele sedaj.
Akdje in organizadjo prireditev bomo morali pripraviti sami glede na potrebe in možnosti. Ohranjanje in razvijanje revoludonarnih tradidj je še posebej pravica in dolžnost organiziranih političnih, samoupravnih in d ružbenih dejavnikov.
Aktivnosti morajo biti načrtovane v letnih in dolgoročnih programih, morajo biti stalne, dolgoročne in konkretne.
Spremeniti moramo mnenje, naj se s tradidjo NOB in revdudje ukvarjajo le nekdanji borci in aktivisti ter organizacije ZZB NOV. Kdor tako misli, nima prav. Preživeli borci nam pomagajo, tradidje pa so potrebne predvsem našim mladim ljudem in prihodnjim generadjam. Patriotizem, bratstvo in enotnost, skromnost, poštenost, samokritičnost so še danes najpomembnejše vrednote.
Storiti moramo vse, da bodo vsi naši delovni ljudje in občani spoznali, kako potrebno je ohranjati in razvijati take tradicije in se bodo kot samoupravljala zavzeli za njihovo uresničevanje v sredinah, kjer žive in delajo.
V programu aktivnosti za leto 1980 moramo še posebej upoštevati 35-let-nico osvoboditve in 70-letnico rojstva lani preminulega revoiudonarja Edvarda Kardelja. Pred leti so mu v naši občini podelili naslov »častni občan Vrhnike«. Čimbolje se moramo tudi pripraviti na 40-letnico vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, ki jo bomo praznovali v tekočem letu.
Svet za revoludonarne tradidjeni in ne more biti nikakršen vrh družbenopolitičnih in drugih organizadj, ampak mora biti delegatsko organiziran koordinator in pobudnik stalnih aktivnosti. Te aktivnosti imajo svoje temeljno zaledje v bazi, zlasti v osnovnih celicah naše družbeno-politične In samoupravne organiziranosti, tj. v krajevnih skupnostih in temeljnih organizadjah združenega dela.
Dobro organizirana dejavnost ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij je še posebno pomembna na teh področjih: učni procesi na področju vzgoje in izobraževanja, zgodovinopisje, muzejska dejavnost, kulturno-pro-svetna dejavnost, telesnokulturna, društvena in klubska dejavnost, domicilni odbori partizanskih enot in ustanov, spomeniško varstvo, razne proslave in tradidonalna srečanja.
Pomembni nosilci aktivnosti
Poleg družbenopolitičnih organizacij in SO (SZDL, ZSMS, ZZB NOV, SINDIKATI) so na tem področju še posebej pomembne naslednje organizadje, združenja in institudje:
— Izobraževalna skupnost, šole, predšolske ustanove,
Kulturna skupnost,
Društvo prijateljev mladine,
taborniki,
Osi
hr£
\
otr
pionirski odredi, Kurirčkova pošta, pevski zbiri — glasbene skupine, gledališče,
telesnokulturne organizadje in društva Ribiška in Lovska družina, kino, knjižnica,
domicilni odbori (1. tankovska brigada, Šercerjeva brigada, Dolorfa odred, Aktivisti Notranjske, Pododbor IV. brigade VDV partizanskih kurfle itd.),
Naš časopis, * interna glasila OZD, vzgojnovarstvene ustanove planinska društva, Gozdno gospodarstvo.
I
Obstoječa literatura In pobude '
Imamo knjigo Grabeljšek: »Vrhnika in okolica v boju za svobodo«, zanlf J je delo Rudolfa Hribernika-Svaruna »Dolomiti v NOB« ter knjiga iz knji" NOB in POS. Pregled zgodovine NOB je napisal Metod Mikuž. Objavljef veliko spominov. Gradivo, ki obravnava naš kraj.se ni pregledano, ni ari nih izvlečkov. Prav bi bilo tak pregled urediti in ga narediti vsem dostopr* Vendar kronike mladim ne dajo dovolj, veliko je vredna živa pripoved. N tere akdje bi bilo dobro opisati, na primer: požiganja domačij po Vrhn Verdu, Borovnid, Ligojni, napade na Štampetov most, rešitev interniral a" junija 1942 nad Bistro, napad na železniško postajo Verd itd
Več bi bilo treba napisati tudi o naših bordh in revoludonarjih (Zalar, Martin, Janoš, Pajk, Mrlakov Gustl, Sivka, Kolar, Ćukova, Sova, heroj l8^ Kuclerjeva, Črt, Krt, Rihar Jaka.)
Treba bo pisati o prvi oboroženi vrhniški partizanski skupini in še o čem. Zgodovinarji po šolah, študentje, na plani
Zbrati je treba tudi obstoječe fotografije našega kraja iz tega časa mladi predvojni in vojni čas le težko predstavljajo. Pomagal bi lahko odi tivistov OF Vrhnika pa Komisija za dopolnjevanje zgodovine NOB pri skem odboru ZZB Nov.
Organizirati je treba več predavanj, razstav na to temo, pripraviti spol (spominske razglednice), pripravijo se lahko razna srečanja (tradicioi srečanje v Razorski dolini) in partizanski mitingi. \
Predlagamo tudi muzejski oddelek v občini, tekmovanje z orientadjjj P°{ pohodi ter kvize iz znanja na tematiko NOB
Pri
hi d°'
doi
dru
VI IWf    bW>     I V » l*«W 1 IVI IJW   I IV4    IV ■ I l**tM*W    ■ * ^—' -
Kasarna lahko postavi obeležje »partizanski prehodi«, saj je tu hodi! *h
heroj Fric.
PD Vrhnika pripravlja lastno pohodno smer po poteh Dolomitskega in K ^ 1
\
skega odreda. j ""s
ZŠAM prireja — tradicionalno — svoj avto-rallv po poteh s partizans spomeniki in obeležji. \
Spominska obeležja raz
Sedanja obeležja je treba urediti ter pripraviti dogovore za stalne vire j| <&r stev v te namene. Dobro bi bilo pripraviti koledar zgodovinskih dog pretekle revoludje v občini. net
Pomembni kraji za obeležja so: Mali Jesenovec — prva partizanska Štampetov most, Borovniški most, Železniška postaja Verd — prvi napadi stra — rešitev internirancev, obeležje divizijam — Tolsti vrh, obnova burijl ( Blatni dol, bunker OF Podčelo, prehod Osenk, obeležje OF — Hrib, Malajprs čeva hiša, obeležje Šercerjevi brigadi, Sobojni laz — zmaga nad Italfsti
Vrhniški svet za ohranjanje in razvijanje revoludonarnih tradicij in športi \ ško varstvo bo imel dovolj dela, zato ga bo treba razširiti. V njem morajo slda lovati pomembni nosild te dejavnosti v izobraževanju, znanosti, vzgoji. I«| 1 polnjenega sveta pa bo potrebno imenovati operativnejši organ — sekret«8i sveta, ki se bo lahko pogosteje sestajal in organiziral tekoče akdje. fnje
Predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač je 23. februarja ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij izročil odlikovanja predsednika republike Baje Angelu, Šajn Matiji ter Kenk Janezu in Gabrijel Petru. Ob tej priložnosti je ob visokem življenjskem jubileju — 70-letnici — izročil Malavašič Adolfu spominsko darilo. •
BAJp ANGEL je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM
Je vseskozi aktivno deloval in še del uje v krajevni skupnosti Drenov grič, kot tudi v organih občinske konference SZDL in Skupščini občine Vrhnika.
V krajevni skupnosti je delal predvsem pri Sodalistični zvezi, kot dolgoletni predsednik krajevne konference. Deloval je tudi, in še deluje, v gasilski organizadji Drenov grič. V tem času so bile opravljene v tej skupnosti pomembne naloge za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb krajanov. Razpisan je bil in sprejet — krajevni samoprispevek za asfaltiranje cest in elektrifikacijo vasi, kar je bilo tudi uspešno izvedeno.
Sedaj predvsem deluje na področju Sodalistične zveze in kot mentor mladinske organizadje.
ŠAJN MATIJA je prejel RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO
Tov. Šajn Matija seje takoj po priselitvi v občino v KS D ragomer-Lukovico vključil v politično delovanje, bil izvoljen za predsednika KK SZDL leta 1975 in ponovno 1979. leta. Prizadevno in uspešno je opravljal svojo funkcijo v času izgradnje KS, ko je bilo potrebno reševati mnoge odprte probleme. Z odgovoronim delom je tov. Šajn osebno vidno prispeval k ustvarjalnemu vključevanju širokega kroga krajanov v razne oblike samoupravnega delovanja. Aktivna društva in samoupravni organi so tudi rezultat njegovega odgovornega osebnega dela.
Visok življenjski jubilej — 70-letnica rojstva — je konec februarja praznoval prvoborce Adolf Malavašič.
KENK JANEZ in GABRIJEL PETER sta prejela MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE
Že vrsto let sta pripadnika Teritorialne obrambe in sta kot rezervna oficirja opravljala vrsto odgovornih funkcij v enotah in štabih TO občine Vrhnika. Tudi sedaj sta razporejena na pomembni dolžnosti v štabu Dolomitskega teritorialnega odreda.
Pri tem sta dosegla izredne uspehe pri izvrševanju nalog, pri urjenju in vzgoji, pri krepitvi moralno-politične enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov in enot teritorialne obrambe.
Tov. Malavašič je bil rojen 25.2.1910 v delavski družini. Že v letu 1941 se je kot nosilec revoludonarnih idej vključil v narodnoosvobodilno borbo in revoludjo. Bil je med organizatorji narodnoosvobodilnega boja in nove ljudske oblasti na območju Vrhnike.
S svojim zavzetim delovanjem je dokazal predanost naprednim idejam partije, v katero je bil sprejet decembra 1941. Spomladi 1942 je odšel v partizane in kot eden vodilnih f unkdonarjev do konca vojne deloval v Notranjskem okrožju OF.
Kot odposlanec je bil med udeleženci zasedanja SNOO v Kočevju.
Po zmagi se je aktivno vključil v nov boj — boj za novo socialistično samoupravno družbo, v katerem je nesebično in požrtvovalno razdajal svoje moči in znanje vse do današnjega dne.
Poleg rednega dela je vedno našel čas za vrsto aktivnosti v družbeno-poliičnih organizadjah in društvih. Zlasti delaven je v OO ZZB Vrhnika.
Kljub letom še vedno opravlja številne odgovorne funkdje kot delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine občine, predsednik komisije za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, kot Član izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti, član predsedstva občinske organizadje ZZB in član odbora društva upokojencev.
Poznamo ga kot poštenega, skromnega, a odločnega tovariša in borca, ki se ni nikdar izmikal delu in nalogam, ki mu jih je nalagala družba in ZK.
Tov. Malavašič je nosilec »Partizanske spomenice 1941« in številnih odlikovanj SFRJ. Za svoje delo v organizaciji ZZB je v letu 1978 prejel najvišje priznanje zveze borcev — PLAKETO SUBNOR.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^
*EC 1980
NAŠ ČASOPIS
JAVNO RAZPRAVO
Na osnovi določil 9. člena zakona o družbenem varstvu 9k in o skupnostih otroškega varstva (Ur. list SRS it. JB/74) ter 81., 82. in 83. člena Zakona o medsebojnih ra-fftoerjih delavcev v združenem delu In o delovnih razmerjih
med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. list SRS it. 18/74) je skupičina skupnosti otroškega varstva občine... na seji zborov uporabnikov In zborov izvajalcev dne... 1977 sprejela
PRAVILNIK
o varstvu otrok v varstvenih
družinah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Lčlen
skupnost otroškega varstva občine organizira skupno v VVO družino varstvo otrok v varstvenih družinah z namenom, da omogočijo or-lort (anizirano vzgojo in varstvo otrok do tretjega leta starosti, za katere so kuriBtarši zaprosili za sprejem v vzgojnovarstveno organizacijo (v nadalj-nl6rn besedilu VVO), pa niso bili sprejeti in da zagotovijo tem otrokom plovne pogoje za telesni in duševni razvoj, kar vključuje pravilno predano, varstvo, možnost za gibanje ter igro, počitek ter varnost.
Varstvena družina je tista družina, v kateri varuhinja sprejme v varstvo |°troke — v skladu z določili tega pravilnika.
2. člen
prijavo za varstvo otrok v varstveni družini oddajo starši najbližji VVO. Komisija za sprejem otrok v VVO, na katere območju bo organizirano anif^vo v varstveni družini, opravi sprejem in razpored po merilih in glede njiil* druge pogoje, ki so določeni v pravilniku o sprejemu otrok v VVO. Ijerf7°sti preudarek o sprejemu sme komisija uporabljati le v primerih, ki jih irtii "otoča pravilnik o sprejemu otrok. 50,1 3. člen
' " rjiv!y0 ure'a D°9°ie za sPreiem varuhinje v delovno razmerje za delo na rr"1 j?nu ter pravice in obveznosti varuhinj v svojih samoupravnih splošnih liraf posebnih aktih v skladu z določbami tega pravilnika.
4. člen
Jfl L Varuhinja in njeni družinski člani morajo izpolnjevati splošne zdrav-
roj
stvei
me pogoje, varuhinja pa še posebne zdravstvene pogoje. Varuhinja j°ra biti moralno in politično neoporečna. O varuhinji mora biti znano, ofroj18 pravilen odnos do otrok in sposobnost za vzgojno delo in varstvo
1,5 81 * pr'memos,i varuhinje poda mnenje skrbstveni organ (patronažna D°! p.. 0a), pristojni organ krajevne skupnosti, družbenopolitične organiza-'le v krajevni skupnosti.
°9las za zbiranje varuhinj objavi VVO in v njem navede osnovne ob-L^n°sti in pravice. Varuhinje lahko predlagajo tudi družbenopolitične orp ""ganizacije v krajevnih skupnostih in krajevne skupnosti. ior> 5. člen
...    aruhinja je lahko sprejeta v delovno razmerje za delo na domu pod dn °'9m'da sPreime v varstvo na svoj dom najmanj 3 in največ 5 otrok iz I^Jgih družin v starosti od 8 mesecev do 3 let. Njeni otroci do 3 let se >dP ahko štejejo v normativ petih otrok.
j varuhinja ne more biti sprejeta v delovno razmerje za delo na domu, n vit mla'ša °d 21 let ali starejša od 55 let, v izjemnih primerih posebne kalnosti največ 60 let. ' 6. člen
VVO lahko sprejme varuhinjo v delovno razmerje v primeru, ko sama "iore zagotoviti sprejema vseh prijavljenih otrok, ker je prijav več, kot ^Poloiijivih mest. VVO sprejme varuhinjo v delovno razmerje za dolo-aw  " 'as. Varuhinji preneha delovno razmerje z dnem, ko se ugotovi, da Se bistveno spremenile okoliščine, ki so opravičevale sklenitev delov-
ne9ar
m«
Vf iS« 12
•et.
razmerja. (N. pr.: možnost sprejema vseh otrok v VVO, prenehanje lav iz tega pravilnika za sklenitev delovnega razmerja.)
7. člen
ia>lP   sprejemu varuhinje v delovno razmerje odloča pristojni samou-al sti9Vni or9an v vv°, v katerem sodelujejo predstavniki krajevne skupno-1  'n Patronažna sestra.
sklepu o sklenitvi delovnega razmerja je lahko določeno poskusno * v skladu s samoupravnimi akti v WO.
| aruhinja pridobi vse pravice in obveznosti, ki jih ima delavec v zdru-nem delu (vključno zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavaravaju '2 dnem, ki ga določi sklep o sklenitvi delovnega razmerja. V sklepu o J ni 6nitvi delovnega razmerja so navedene pravice in obveznosti varuhi-Vvi-f0vze,e iz določil tega pravilnika in samoupravnih splošnih aktov v O. Sklep podpiše varuhinja, ki s podpisom potrdi, da soglaša s pravi-"ti in obveznostmi.
8. člen
d *-a primer bolezni ali druge odsotnosti je varuhinja dolžna ob sklepanju t °Vnega razmerja navesti osebo, ki jo bo nadomeščala v njenem sta-vanju. VVO lahko drugače uredi nadomeščanje, v izjemnih primerih p °dobri začasno prekinitev varstva. O začasni prekinitvi varstva VVO av°časno obvesti starše in skupnost otroškega varstva.
Del s»arš,
9. člen
'ovni čas varstva mora varuhinja prilagoditi potrebam zaposlenih lah, "ev otrok, ki traja od 5. do 16. ure. Razpored delovnega časa varstva *° varuhinja uredi drugače, vendar le v soglasju z VVO in s starši vseh 42  • ki jih varuje. Varstvo mora urediti tako, da opravi tedensko najmanj Ur varstva. Delo izven tega časa (popoldne, sobote) plačajo starši neredno varuhinji v višini, ki velja za VVO 46 din.
10. člen
a vsakega otroka iz druge družine, ki ga ima varuhinja v varstvu, ima v'co do osebnega dohodka in povračila materialnih stroškov Za delo Uninje za 182 varstvenih ur v mesecu pripada varuhinji: osebni dohodek za 42-urni delovni teden, ?at Morebitno nadomestilo za delo preko polnega delovnega časa in d as, ki je potreben poleg dela v varstvu otrok za nabavo prehrane in za u9a opravila, i Prehrano otroka, ^~ uporabo prostorov in opreme. I6 Primeru, da starši otroka za več kot dva zaporedna dneva zaradi bo-Ustr" 'n dru9'h raz|09°v ne pripeljejo v varstvo, se od vsote obračuna le 1q ,62na v'š'na nadomestila za prehrano. Izvršni odbor občinskih skupka otroške9a varstva je pooblaščen, da lahko na predlog VVO valori-Por °SeDni dohodek oziroma materialne stroške v skladu z ugotovljenim astom življenjskih stroškov.
11. člen
*uPnosti otroškega varstva občin sofinancirajo v 10. členu navedene *e varstva otrok v višini polne raz':'   od zneska, ki ga vplačajo , ' Po diferencirani lestvici, veljavni \ ,'VO. oino razliko sestavlja vsota v brut'    ■  uu, določena v prejšnjem ^ ,ega pravilnika in udeležba v stro,. 11 vzgojno varstvene organiza-
6,ki. ajanje
^nino po diferencirani lestvici pri pristojni VVO. °snovo za izračun udeležbe staršev za oskrbnino, se vzame dogo-
je določena v pogodbi o obojestranskih pravicah in dolžnostih za programa varstva otrok v drugih družinah. Starši plačujejo
vorjena mesečna cena oskrbnine v oddelkih za dojenčke v občini. Na osnovi tako ugotovljene osnove starši plačujejo oskrbnino po diferencirani lestvici glede na veljavni dohodkovni cenzus v VVO.
VVO, s katero je varuhinja sklenila delovno razmerje za določen čas, obračuna in izplača osebni dohodek in materialne stroške, najkasneje do 28 v mesecu za pretekli mesec.
Skupnost otroškega varstva obračuna VVO razliko do polne cene varstva vsake ... mesece.
II. POGOJI ZA VARSTVO OTROK NA DOMU
12. člen
Varuhinja mora zagotoviti v svojem stanovanju oziroma družinskem stanovanju svoje družinske skupnosti posebno sobo, ki služi samo za varstvo otrok.
Prostor in sanitarije morajo biti higiensko urejene in vzdrževane. Pred sprejemom otrok v varstvo, oziroma pred sklenitvijo delovnega razmerja z varuhinjo, pregleda ustreznost navedenih prostorov komisija ali drug organ družbenega nadzora in sestavi zapisnik, ki ga pošlje tudi VVO. Varuhinja mora dovoliti obiske in pregled oziroma nadzor ob vsakem času, ko ima otroke v varstvu. Občasno obišče varuhinjo zadolžena oseba iz VVO in patronažna sestra.
13. člen
Pred sklenitvijo delovnega razmerja morajo biti varuhinja in njeni ožji družinski člani zdravniško pregledani. Stroške prvega in rednih letnih zdravniških pregledov varuhinje in njenih družinskih članov plača skupnost otroškega varstva.
Zdravstvena in pedagoška služba pristojnih organov oziroma drugih organizacij in VVO občasno nadzoruje zdravje in vzgojo ter istočasno z nasveti odpravlja morebitne nepravilnosti.
14. člen
Obroke hrane za vse otroke v varstvu na domu pripravlja varuhinja po jedilniku, ki se tedensko menja in mora biti izobešen na vidnem mestu. Jedilnik pripravlja varuhinja ob sodelovanju z VVO. V dogovoru z VVO lahko varuhinja prejema glavne obroke hrane pri VVO.
15. člen
Na predlog komisije VVO zagotovi skupnost otroškega varstva najnujnejšo opremo za varstvo otrok v varstveni družini. Vsa oprema (osnovna sredstva in didaktični ter potrošni material), nabavljena iz sredstev skupnosti otroškega varstva, se evidentira in vodi pri VVO in se uporablja le za namen, za katerega je nabavljena.
16. člen
Svetovalke — vzgojiteljice VVO opravljajo strokovni nadzor nad delom varuhinj ter jim dajejo napotke za delo. Stroške za opravljeno delo svetovalke nosi skupnost otroškega varstva v skladu s pogodbo z VVO.
III. DRUGE PRAVICE IN DOLŽNOSTI VARUHINJE
17. člen
Varuhinja se mora strokovno izpopolnjevati tako da obiskuje predavanja in seminarje, na katere je vabljena, v skladu s programom strokovnega izpopolnjevanja v VVO. Če si želi pridobiti poklic varuhinje, se lahko vključi v šolo za varuhinje.
18. člen
Varuhinja je dolžna voditi evidenco o prisotnosti otrok, o zdravstvenem stanju in drugih opažanjih na predpisanih tiskovinah.
Te listine so dokument za obračun pripadajočih osebnih dohodkov, oziroma stroškov oskrbnine in jih varuhinja odda v VVO v dogovorjenem roku.
19. člen
Po šestih mesecih neprekinjenega dela ima varuhinja pravico do najmanj 18 delovnih dni letnega dopusta. O razporeditvi letnega dopusta varuhinje odloči pristojni organ VVO. Pri razporeditvi upošteva interese staršev in varuhinje.
IV. OSTALA DOLOČILA
20. člen
Pogodba o delovnem razmerju, ki se sklene praviloma za eno leto, se na podlagi pismenega sporazuma med VVO in varuhinjo podaljša za eno leto. Varuhinja ima ob prvi sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju poskusno dobo 3 mesece. Če nobena od pogodbenih strank med poskusno dobo ne odpove delovnega razmerja, se poskusna doba spremeni v delo z delovnim razmerjem za določen čas, za dobo enega leta.
Odpovedni rok je za obe pogodbeni stranki 3 mesece.
21. člen
Starši otrok, ki bodo varovani v družini, morajo biti seznanjeni s tem pravilnikom. Starši so dolžni:
— pismeno izjaviti, da soglašajo s pogoji varstva v varstveni družini,
— se dogoviriti z varuhinjo o pogojih in plačilu za varstvo otrok preko časa, določenega v 9. členu tega pravilnika,
— zagotoviti potrebno obleko in perilo za čas varstva otroka,
— plačati oskrbnino v VVO do 20. v mesecu.
V primeru, da starši ne poravnajo določene oskrbnine v 15. dneh po zapadlosti plačila, lahko VVO prekine varstvo njihovega otroka v varstveni družini.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejmejo zbori uporabnikov in zbori izvajalcev skupščine skupnosti otroškegaj/arstva občine
23. člen
Pravilnik je sestavni del samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Datum: ...
Predsednik skupščine otroškega varstva občine
OBČANOVA OBVEZNOST
Zemljiški maksimum
II. Kmetje imajo lahko v lasti kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki meri največ 10 ha na gospodarstvo. V gorskti in hribovitih predelih (predeli nad 600 metrov nadmorske višine oziroma parcele pod 600 kv. m, katerih večji del površine je nagnjen nad 25%) imajo lahko lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 20 ha na gospodarstvo, od tega mora biti najmanj dve tretjini travnikov.
Kmečka gospodarstva, ki ležijo deloma v ravninskem, deloma v hribovitem predelu, lahko presežejo maksimum za to območje, če površina obdelovalnih zemljišč v ravninskem predelu ne presega 10 ha. Celotni obseg obdelovalnih zemljišč se določi tako, da se ugotovi računska razlika med 20 ha in z dve pomnoženo obdelovalno površino v ravninskem predelu, ta razlika pa se prišteje k obdelovalni površini v ravninskem predelu.
Na zahtevo kmeta in na podlagi potrdila, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, ugotovi občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, z odločbo v upravnem postopku, ali leži zemljišče v gorskem ali hribovitem predelu oz., ali je večji del površine nagnjen nad 25%.
Nihče ne more imeti v zakupu kmetijskega obdelovalnega zemljišča, ki bi skupaj z obdelovalnim zemljiščem, ki ga že ima v lasti, presegalo maksimum kmetijskega obdelovalnega zemljišča. V takem primeru ima lahko v zakupu le tisto obdelovalno zemljišče, ki bi sicer ostalo neobdelano. To ugotovi na predlog kmetijske zemljiške skupnosti občinski upravni organ, pristojen za'kmetijstvo.
Skupna površina kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima lahko kmet, ne sme presegati 45 ha.
II. Občan, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne šteje za kmeta, sme imeti v lasti v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih zemljišč in gozda skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda;
v predelih nad 600 m nadmorske višine pa sme imeti največ 3 ha skupnih površin, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda.
V ta maksimum se všteva površina zemljišč vseh članov ožje družinske skupnosti.
III. Kdor pridobi v last kmetijsko zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimum, mora to naznaniti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve v tridesetih dneh, odkar je za to izvedel.
Presežek zemljišča nad maksimumom preide po izbiri lastnika v družbeno lastnino in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Če lastnik zemljišča ne izbere, določi zgoraj navedeni upravni organ, katero zemljišče postane družbena lastnina.
Za presežek, ki je pridobljen s pravnimi posli med živimi (kupoprodaja, daritev, menjava, izročitev...) se ne plača odškodnina.
Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj z že njegovim zemljiščem presega določeni maksimum, ima pravico izbrati, na katerem zemljišču bo obdržal lastninsko pravico.
Izjavo o izbiri zemljišča posreduje dedič v šestdesetih dneh občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve. Ta organ z odločbo ugotovi, da je ostalo zemljišče postalo družbena lastnina. Če dedič zemljišča ne izbere, določi zgoraj navedeni organ, katero zemljišče iz podedovanega presežka postane družbena lastnina.
Za kmetijsko zemljišče, ki postane družbena lastnina, ima dedič pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi.
Odškodnina se dediču izplača, ko izroči kmetijska zemljiška skupnost zemljišče kmetijski organizaciji ali drugemu uporabniku, do izročitve pa obdrži dedič na zemljišču pravico uporabe.
Preteklo leto je bilo med drugim tudi »leto otroka«, toda ali to pomeni, da nam letos ni treba lepo ravnati z našimi malčki?! Odgovor je jasen: še naprej jih moramo vzgajati v ljubezni in slogi tudi v bodoče moramo skrbeti zanje, da se jim ne bodo godile krivice in da ne bodo zapostavljeni.
In kaj naj sedaj zapišem o očku, ki je v sredo, 20. februarja tako udrihal po svojem sinčku, da se mu je ulila kri iz nosa!? Je mar to oče, ki namlati svojega otroka, če mu ta po cesti tečnari, da bi rad liziko? Vem, rekli boste, ti ga nimaš, pa nič ne veš. To je res, toda vem, da ne bi mogle biti tako krut s svojim otrokom. Poznam te, spoštovani očka, ki si pretepal svojega sinčka in ne vem, če je taka vzgoja res samo tvoja stvar! Otrok je vendar majhno, nebogljeno bitje, tudi ti si bil nekoč tak, in če so že tebe tako pretepali doma, vendar veš, kako je to hudo in bi lahko pri-zanesel svojemu otroku. Poleg tega pa še sredi ulice, kjer so te videli mnogi, a ti najbrž nisi videl njihovih nejevoljnih pogledov.
Taki so pač mnogi starši: svojo nejevoljo, službene probleme in druge težave znašajo nad svoje otroke. Je to prav? Odgovor je jasen: »NE«! Tako kot ni prav, da .nekatere varuške, vzgojiteljice ali kar že so, v vrtcu na H ribu kadijo kot Turki vpričo otrok; da sosed tepe sosedovega otroka, ker mu je sunil jabolko, in še in še je takih primerov.
Hudo mi je bilo, ko sem gledal otroka na Stari cesti, kako mu curlja kri iz nosa in po kapljicah pada na njegov oranžni plaš-ček. Taki smo pač ljudje: kruti in nepopustljivi, zato pa največkrat trpijo nedolžni otroci, ki bi se radi igrali ali pa lizali liziko. Spričo takih dogodkov U se včasih lahko zamislili tudi starši...
F. T.
99999999999
MAREC 1980
NAŠ ČAS<
Občinsko sindikalno				
	prvenstvo			
na Soriški planini				
Zveza telesnokulturnih organizacij in smučarska sekcija športnega društva				
P.artizan sta 24. februarja na Soriški planini organizirala občinsko sindikalno pr-				
venstvo v veleslalomu.				
številna udeležba, tekmovanja se je udeležilo 83 tekmovalk in tekmovalcev,				
dokazuje koristnost teh športnih srečanj delavcev in jim pomeni tudi sprostitev in				
oddih. Številni tekmovalci so s seboj pripeljali tudi družinske člane in mnogim bo				
ta dan na snegu ostal v prijetnem spominu.				
REZULTATI:				
ČLANICE -	- nad 30 let			
I. mesto	Grom Mateja	32,05	OŠ Ivan Cankar	
2. mesto	Dežman Betka	34,67	OŠ Ivan Cankar	
3. mesto	Pečar Iva	35,76	Not. zdravstveni dom Vrhnika	
4. mesto	Medic Nataša	37,45	IUV	
5. mesto	Šebenik Marinka	40,73	Fenolit	
6. mesto	Kožuh Marija	41,32	Oš Ivan Cankar	
7. mesto	Mikulan Jelka	41,54	WZ	
8. mesto	Furian Marinka	41,58	OŠ Ivan Cankar	
9. mesto	Mikuž Herta	42,00	WZ	
10. mesto	Vrhovec Ivanka	54,80	IUV	
ČLANICE -	- do 30 let			
1. mesto	Leskovec Meta	32,87	IUV	
2. mesto	Špoh Minka	34,81	IUV	
3. mesto	Božnik Vida	35,22	Oš Ivan Cankar	
4. mesto	Gruden Polona	35,59	Glasbena šola Vrhnika	
5. mesto	Kovač Andreja	36,03	IUV	
6. mesto	Grom Boža	38,31	LIKO	
7. mesto	Kržič Janja	38,96	LIKO	
8. mesto	Suhadolnik Milena	41.6T	Fenolit	
9. mesto	Fabiani Darinka	43,02	Glasbena šola Vrhnika	
10. mesto	Ourič Dušanka	43,14	LIKO	
11. mesto	Justin Anica	1.08,62	IUV	
STAREJŠI VETERANI - nad 40 let				
1. mesto	Jaklič Rafael	27,29	OŠ Ivan Cankar	
2. mesto	Mohar Zdene	27,58	OŠ Ivan Cankar	
;. mesto	Baje Pavle	27,84	OŠ Borovnica	
4. mesto	Vencelj Vlado	29,02	Fenolit	
5. mesto	Jereb Slavko	31,79	IUV	
. mesto	Kalič Ivan	35,95	OŠ Ivan Cankar	
mesto	Gabrovšek Slavko	36,77	IUV	
MLAJŠI VETERANI - od 30 do 40 let				
I. mesto	Leskovec Brane	38,67	SO Vrhnika	
2. mesto	Langenvalter Janez	39,21	IUV	
3. meslo	Bencina Miloš	40,38	IUV	
4. mesto	Kržmac Miran	40,62	IUV	
5. mesto	De Gleria Dušan	43,92	IUV	
6. mesto	Zupan Edo	43,97	IUV	
'. mesto	Margon Roman	44,35	IUV	
8. mesto	Dobrovoljc Niko	48,68	LIKO	
■ mesto	Sečnik Peter	48,89	IUV	
10. mesto	Valant Uroš	51,04	Fenolit	
mesto	Turk Drago	52,83	Fenolit	
12. mesto	Grdina Ciril	52,18	LIKO	
13. mesto	Molk Jože	53,04	Igrad	
14. mesto	Gantar Tone	53,83	IUV	
15. mesto	Malavašič Janez	53,91	Droga	
16. mesto	Sluga Vinko	56,58	IUV	
17. mesto	Smerkolj Igor	57,32	Fenolit	
18. mesto	Privšek Jože	58,89	SO Vrhnika	
19. mesto	Kukec Stane	59,71	IUV	
20. mesto	Gabrijel Peter	1.01,07	LIKO	
21. mesto	Posavec Mirko	1.03,53	IUV	
22. mesto	Dobrovoljc Janez	1.12,77	Igrad	
23. mesto	Sluga Jože	1.19,82	IUV	
ČLANI - do 30 let				
1. mesto	Dolenc Bojan	43,09	Kovinarska	
2. mesto	Drašler Jernej	44,68	Igrad	
3. mesto	Molek Dušan	45,50	Fenolit	
4. mesto	Petkovsek Marjan	46,93	Iskra — Antene	
5. mesto	Dečman Vito	47,30	IUV	
6. mesto	Petrovčič Lojze	47,40	Fenolit	
7. mesto	Jesenovec Bojan	48,25	Iskra — Antene	
8. mesto	Turk Tone	48,79	OŠ Ivan Cankar	
9. mesto	Petrič Janez	48,89	LIKO	
10. mesto	Košir Marjan	49,26	Igrad	
11. mesto	Kržič Tone	49,64	LIKO	
12. mesto	Sternen Stane	49,88	IUV	
13. mesto	Zalar Jože	50,36	Hotel Mantova	
14. mesto	Lukan Anton	50,68	Kovinarska	
15. mesto	Žibert Tone	51,02	IUV	
16. mesto	Maček Drago	51,19	IUV	
17. mesto	Marinčič Stane	51,38	LIKO	
18. mestp	Brancelj Janez	52,24	Kovinarska	
19. mesto	Mavec Anton	52,91	Fenolit	
20. mesto	Stirn Jože	54,10	Iskra — Antene	
21. mesto	Per Jernej	55,06	IUV	
22. mesto	Suhadolnik Janez	55,92	LIKO	
23. mesto	Justin Jože	56,30	IUV	
24. mesto	Pajsar Janez	1.07,84	IUV	
25. mesto	Ogrin Franc	1.11,82	Iskra — Antene	
26. mesto	Kržič Franc	1.22,39	Igrad	
27. mesto	Mladenovič Mirko	1.25,24	IUV	
28. mesto	Mlinar Branko	1.36,75	Igrad	
ŽENSKE -	- EKIPNO			
I. mesto	I. ekipa OŠ Ivan Cankar     1.		Grom Mateja	
		2.	Božnik Vida	27 točk
II. mesto	I. ekipa IUV	1.	Medic Nataša	
		2.	Leskovec Meta	25 točk
III. mesto	II. ekipa IUV	1.	Vrhovec Ivanka	
		2.	Špeh Minka	17 točk
IV. mesto	I. ekipa FENOLIT	1.	Šebenik Marinka	
		2.	Suhadolnik Milena	15 točk
MOŠKI —	EKIPNO			
i. mesto	I. ekipa IUV	1.	Dečman Vito	
		2.	Langenvalter Janez	
		3.	Jereb Slavko	63 točk
II. mesto	I. ekipa FENOLIT	1.	Molek Dušan	
		2.	Valant Uroš	
		. 3.	Vencelj Vlado	57 točk
III mesto	II. ekipa IUV	1.	Sternen Stane	
		2.	Bencina Miloš	
		3.	Gabrovšek Slavko	52 točk
IV. mesto	IGRAD			50 točk
V. mesto	II. ekipa FENOLIT			47 točk
Imeli smo smučarski tečaj
Učenci petih razredov smo imeli od 14. do 19. januarja smučarski tečaj. Z avtobusom smo se vsak dan vozili na Ulovko. V brunarici smo dobivali malico in kosilo, preden smo se vrnili v dolino pa še krof ali drugo pevico.
Prvi dan je bil lep in sončen. V naslednjih dneh pa je snežilo in tudi megle ni manjkalo. Vendar nas to ni motilo. Dobro smo napredovali v smučarskih veščinah. Nadomeščali smo celo ratrak, ker se je pokvaril. A njegov lastnik je šel kupit nadomestni del in je čez noč steptal celo smučišče. V soboto, zadnji dan našega tečaja, smo tekmovali. Točnega rezultata še ne vem, a mislim, da sem dobro vozila.
Ko smo se zadnjikrat peljali domov, smo se spraševali: »Zakaj lepo in prijetno Irko hitro mine? Tudi naš smučarski tečaj.«
MOJCA ZROC, 5. a. OŠ Borovnica
, n ti t: k- i 4 >:• t .•  # £■ rt t*   11: t* *. j« š* j4 j* H %■:    «. > v »i * a. a- i      *i a.
Posluh stanovalcev bloka B-1, združenja samostojnih obrtnikov in društva upokojencev
»Kufre gor, kufre dol«, tako se je do sedaj selilo naše planinsko društvo. Nič ne bomo rekli, da je naših selitev konec — smo že vražjeverni, veste. Potrebovali smo prostor za skladišče naše opreme (šotori, plezalna oprema itd.), katero smo imeli sedaj spravljeno planinci po svojih domovih. Potrkali smo najprej na vrata samoupravne stanovanjske skupnosti pri tov. Isteniču. Nato smo še trkali in pisali. Tov. Istenič je našel primeren prostor v kletnih prostorih bloka BI. pri pošti. Toda tu je bil še hišni svet, stanovalci in otroci. Zgodilo se je. Razumeli so našo stisko. Oddali so nam lep suh kletni prostor, za nas dovolj velik. Naši mladinci so takoj prenesli opremo, postavili police, popravili okno, pokrili tla itd. Tukaj se sedaj naši mladinci najbolj pogosto sestajajo. Prostor so si uredili po svoje. Najljubši jim je. PREDSEDNIKU HIŠNEGA SVETA TOV. BAJRAMOVIČU IN VSEM STANOVALCEM - HVALA.
Komaj smo uredili skladišče, smo se morali že ponovno seliti oziroma izseliti iz naše pisarne na Stari cesti 4, ki smo jo delili s člani Združenja samostojnih obrtnikov. Nismo imeli kam iti. Ponovno smo prosili obrtni-
ke, če nas še enkrat vzamejo nazaj za podnajemnike. Oni so dobili prostore v najem od Društva upokojencev. Prosili smo tudi člane Društva upokojencev, če dovolijo tako pod-najemništvo. Tudi tukaj so se nas po nekajkratnih posvetovanjih usmilili. ČLANI ZDRUŽENJA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV TER ČLANI DRUŠTVA UPOKOJENCEV — HVALA VAM.
Ob vseh teh selitvah, VAM, OBČANI postavljamo odprto vprašanje — vlogo. Ali je na Vrhniki — v mestu, kje kakšen majhen prostor za našo pisarnico, kamor bi lahko pritrdili našo tablo »PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA«. Sedaj smo jo kar spravili. Tako ne bi odvzemali drugim — upokojencem in obrtnikom — predragocenega prostora, saj ga še njim primanjkuje.
Morda še ne veste, da jeseni praznujemo 20-LETNICO PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA. Razvili bomo svoj prapor. Radi bi ob takratni svečanosti popeljali vse goste v NAŠ prostor.
ŠE ENKRAT HVALA VSEM, KI STE NAM POMAGALI.
PLANINSKI POZDRAV.
T. M.
Prva letošnja skupščina ZTKO
Na letošnji prvi skupščini 25. februarja so se sešli delega' Zvezi telesnokulturnih organizacij in predstavnikov družbenol litičnih organizacij. Kritično so obravnavali dosedanje delo. M razpravo so poudarili, da večina društev ali klubov ne dela zaJ voljivo, zlasti slabo oddajajo letne programe in finančne načr
Razmišljati bo potrebno o vzdrževanju obstoječih objektov. V leto njem ali najkasneje v prihodnjem letu je nujno potreben obnovit bazen na Vrhniki, saj ga je zob časa že močno načel.
V letošnjem letu bo problemska konferenca o telesni kulturi pri SZI Vrhnika. Materiale za konferenco pripravita TTKS in ZTKO Vrhnil"
Dosedanji sekretariat svojega dela ni opravil zadovoljivo, zla niso bile aktivne komisije za posamezna področja.
Delegati so sprejeli oceno stanja v telesni kulturi v občini, plan ZTI Vrhnika za leto 1980 s finančno kvantifikacijo, samoupravni sporazu o izvajanju programa tekmovanja za športno značko, pravilnik o hon riranju strokovnih kadrov ter program množičnih akcij v letu 1980 program rekreativnih tekmovanj v občini.
Izvolili so nov 11-članski sekretariat z novim predsednik skupščine Dragišo Iskrenovičem. Skupščina je novi sekreta zadolžila, da vse zastavljene akciie izDelie.
V Blatni Brezovici prizadevni smučarji
OBVESTILO
Obveščamo vse člane planinskega društva Vrhnika, ter ljubitelje planin in narave, da smo se ponovno preselili v prostore v stavbi Društva upokojencev I. nadstr. na Tržaški cesti.
Uradne ure so vsak četrtek od 16. ure do 18. ure.
Med uradnimi urami, dobite lahko vse informadje v zvezi s planinar-jenjem. O izletih, taborih, pohodih, sestankih. Lahko se tudi včlanite, kdor se še ni pa želi postati član našega društva, ki šteje že čez 1000 članov. Vsi dosedanji člani pa v pisarni lahko poravnajo članarino.
Pred stavbo Društva upokojencev stoji ob pločniku lično urejena naša informativna omarica. Mimoidoči, ustavite se kdaj pred njo, oglejte si fotografije in obvestila! Sedaj razstavljamo fotografije iz jubilejnega pohoda na Stol. Letos se ga je udeležilo čez 30 članov našega društva. Za drugo leto bomo organizirali prevoz z avtobusom. Toliko za letos in že za drugo leto.
Planinski pozdrav.
T. M.
Mladi iz Blatne Brezovice že več let organiziramo slalom in skoke za pionirje in mlajše mladince. Tudi letošnje leto smo organizirali slalom. Povabili smo pionirje in mladince iz KS Bevke in KS Podlipa. Domenili smo se, da v vsaki od omenjenih KS priredimo slalom.
Prvi slalom je bil 20. januarja v KS
ŠAHOVSKE VESTI
Občinsko pionirsko prvenstvo
ŠD Vrhnika in Osnovna šola »Ivana Cankarja« sta 19.1.1980 organizirala posamično in ekipno prvenstvo občine v vseh kategorijah. Na prvenstvu je sodelovalo skoraj 50 pionirjev in pionirk iz osnovne šole »Ivana Cankarja« in osnovne šole Borovnica.
Doseženi rezultati:
Ekipno: Vsa prva mesta v vseh kategorijah, mlajših in starejših pionirjev in pionirk, so osvojili tekmovala • osnovne šole »Ivana Cankarja«.
Posamezno — mlajše pionirke: 1. Sadar Jelka, 2. Miškov Saška, 3. Caserman Judita (vsi OŠ »Ivan Cankar«)
Mlajši pionirji: 1. Arčon Denis, 2. Jamnikar Gregor (oba OŠ »Ivana Cankarja«), 3. Zakrajšek (OŠ Borovnica)
Starejše pionirke: 1. Senica Barbara (OS »Ivana Cankarja«), 2. Zalar (OŠ Borovnica), 3. Jeraj Mojca (OŠ »Ivana Cankarja«)
Starejši pionirji: 1. Čačič Sašo, 2. Justin Matjaž, 3. Novakovič Novica (vsi Oš »Ivana Cankarja«)
Bibičev memorijal
Na drugem memorijalnem turnirju Mirka Bičiča, ki gaje uspešno organizirala OŠ »Ivana Cankarja« ob vsestranski pomoči ŠD Vrhnika, je sodelovalo devet ekip iz vse Slovenije in ekipa OŠ Ivana Cankarja iz Zagreba.
Tekmovanje je trajalo dva dni, vsaka ekipa pa je bila sestavljena iz dveh pionirk in štirih pionirjev.
Z veliko prednostjo je zmagala ekipa gostitelja OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike s 45 osvojenimi točkami.
Ostali so se uvrstili takole:
Postojna 33, Ilirska Bistrica 29,5, Ivan Cankar Zagreb 23, Ivan Cankar II. Vrhnika 21, Pivka 20, Ivan Cankar Maribor 17, Col 15,5, Ivan Cankar Trbovlje 11,5.
Po koncu turnirja je bil organiziran še hitropotezni turnir za pionirje in pionirke posamezno, na katerem je pri pionirjih osvojil prvo mesto Jen-ček (Postojna), pri pionirkah pa Sadar Jelka (Vrhnika).
Hitropotezni turnir
Na IV. hitropoteznem turnirju ŠV Vrhnika, ki se šteje za hitropotezno prvenstvo društva za 1980. leto, je dne 3. 2. 1980 sodelovalo 16 šahi-stov. V zelo zanimivih partijah je Ha-dalin Bogomir, spedalist za hitropo-tezne turnirje, osvojil prvo mesto s 13 točkami pred Veljkovičem in Gostiša Leonom, ki sta dosegla 12,5 točke in Markovič Stojanom z 10. točkami.
Pionirsko prvenstvo
Prvenstvo Notranjske za pionirje in pionirke posamezno je bilo 23. 2. 1980 v Logatcu. Na prvenstvu je sodelovalo okrog 100 tekmovalcev iz
vseh občin Notranjske regije.
Vrstni red po koncu turnirja:
Mlajše pionirke: 1. Sadar Jelka (Vrhnika), 2. Jenček Mateja (Postojna), 3. Herlič Vlasta (Pivka).
Mlajši pionirji: 1. Jamnikar, 2. Arčon, 3. Caserman (vsi Vrhnika).
Starejše pionirke: 1. Jeraj (Vrhnika), 2. Senica (Vrhnika), 3. Zalar (Borovnica)
S'arejši pionirji: 1. Jenček (Postojna), 2. Čačič (Vrhnika), 3. Justin (Vrhnika)
Prvouvrščeni se bodo pomerili na tutnirju 1. 3. 1980 na Vrhniki in prvouvrščeni v posamezni kategoriji bo sodeloval na Pionirskem prvenstvu Slovenije, ki bo od 14. do 19. marca 1980.
V želji, da pridobijo čim več ljudi za sodelovanje v rekreaciji so na ZTKO izdelali izkaznico s koledarčkom tekmovanj, ki jo lahko dobite na Zvezi telesnokulturnih organizacij Vrhnika v prostorih doma TVD Partizan.
Obveščajo pa, da si izkaznice čimprej oskrbite, kajti v marcu bo že naslednja akcija »vsi na kolo za zdravo telo«.
Blatna Brezovica. Zbralo se tekmovalcev, med katerimi bila udeležena dekleta. Nast v dveh jakostnih skupinah, in jakostna skupina — pionirji 6. razreda, II. jakostna skuj mladinci od 7. do 8. razreda Ijenih je bilo 40 vratic v
I. 100m. Skupna razvrstitev ženih po KS: I. mesto — KS
II, mesto — KS Blatna Brezo' mesto — KS Bevke, vsem ni uvrščenim tekmovalcem so deljeni pokali in priznanja.
Tudi drugi slalom v KS P«. 27. januarja,' se je odvijal pol kot prvi. Zbralo se je 37 tekmo Po končanem slalomu je bila stitevnaslednja: I. mesto — \4 lipa, II. mesto — KS Bevke, III. — KS Blatna Brezovica;
Najboljši čas obeh prog je sežen v KS Blatna Brezovica, gel ga je pionir Železnik iz Ki lipa in sicer 0,54'.
Tretji slalom je bil napovedal februarja, pa je zaradi močne f| odpadel.
Sodniki in obenem tudi pfj Ijalci celotne prireditve so bili J| Srečo, LENARČIČ Nada, Y§ VEC Gorazd in CANKAR Vir* NADA in I
KS Blatna Brezovica ostale DPO iz Blatne Brezo prirejajo v nedeljo 9. marc* ob 14. uri v Gasilskem d'
proslavo v počastitev df
- i«
žena. Vse žene Ijene!
in dekleta}
OOZSMS Bl{ Brezo"
S
"d
»»
»»
ALPSKI SMUČARJI IZ VRHNIŠKE OBČINE NA PRVENSTVU
Naši najboljši
Sekdja za alpsko smučanje pri ŠD Partizan Vrhnika je 3. februarja organizirala prvenstvo Notranjske tekmovalne skupnosti za vse kategorije mladih tekmovalcev, od dcibank do mladincev. Ker je prav v tistem tednu zmanjkalo snega na Ulovki, so se morali tekmovala iz Logatca, Pivke, Postojne, Ilirske Bistrice in Vrhnike preseliti nagonsko planino, kjer je tekmovanje potekalo ob lepem vremenu in je bilo dobro organizirano. Med 130 nastopajočimi tekmovala in tekmovalkami so večji del najboljših mest zasedli smučarji z Vrhnike in iz Borovnice ter tako ponovno dokazali, da če resno in strokovno delamo, uspehi ne izostanejo. Rezultati po posameznih kategorijah so bili naslednji:
Cicibanke
1. mesto
2. mesto
3. mesto
4. mesto
5. mesto
6. mesto
7. mesto 11. mesto Nastopio je Cicibani:
1. mesto
2. mesto
3. mesto
4. mesto
6. mesto
7. mesto
17. mesto
18. mesto 21. mesto 23. mesto Nastopilo je
Mlajše pionirke:
1. mesto   Verbič Barbara
2. mesto   Suhadolc Regina
3. mesto   Šajn Alenka
4. mesto   Makovec Vesna 10. mesto   Kuhar Beita Nastopilo je 13 tekmovalk.
Mlajši pionirji:
1. mesto   Bajec Matjaž
2. mesto   Rijavec Marko
3. mesto   Sedmak Igor
4. mesto   Rijavec Miha
Mož in a Darja Stegel Tadeja Svete Damjana Soklič Mojca Varšek Barbara Kukec spela Svete Mojca Rijavec Nataša 15 tekmovalk.
Krašovec Jernej Sluga Matjaž Gabrovšek Mirko Stojanovič Klemen Banič Darko Štular Peter Kuhar Aleš Trček Tomaž Oblak Tomaž Furian Peter » 28 tekmovalcev.
Vrhnika
Postojna
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika
Vrhnika Vrhnika II. Bistrica Vrhnika Vrhnika
Vrhnika Vrhnika II. Bistrica Vrhnika
1.06,17 1.07,69 1.10,87 1.12,54 1.12,86 1.13,34 1.13,98 1.20,58
1.05,42 1.05,57 1.07,19 1.07,56 1.09,76 1.11,27
Mlajši mladinci:
1. mesto   Kostanjšek Aleš
2. mesto   Petravčič Peter
3. mesto Ogrizek Renato 5. mesto   Verbič Boštjan
9. mesto   Markelj Bojan Nastopilo je 10 tekmovalcev.
Starejše mladinke:
1. mesto   Bajec Maja
2. mesto   Ogrin Jana
3. mesto   Šircelj Iva
Starejši mladinci:
1. mesto   Garafolj Miran
2. mesto   Cehovin Igor
3. mesto   Sluga Robi Nastopilo je 6 tekmovalcev.
5. mesto
7. mesto
8. mesto
9. mesto
10. mesto
11. mesto 14. mesto
1.00,33 1.04,45 1.07,38 1.08,37
59,30 1.02,27 1.04,18
Mavec Aleš Gorišek Tomaž Lončar Zoran Molek Jože Rot Jure Svete Damjan štular Tomaž Nastopilo je 18 tekmovalcev.
Starejše pionirke:
1. mesto   Garafol Darja
2. mesto   Habič Helena
3. mesto   Ogrin Teja
4. mesto šušteršič Polona 7. mesto   Grom Barbara
Nastopijo je 11. tekmovalk.
Starejši pionirji:
1. mesto   Bremčič Boris
2. mesto   Batista Aleks
3. mesto   Trampuž Robi
4. mesto   Svete Marko
5. mesto   Ogrin Milan
6. mesto   Kukec Grega 11. mesto   Serini Karli 16. mesto   Škof Peter
18 mesto Kogovšek Andrej Nastopilo je 20 tekmovalcev.
Mlajše mladinke:
1. mesto   Habič Mojca
2. mesto   Habič Špela
3. mesto   Kopriva Vlasta Nastopilo je 5 tekmovalk.
Postojna
Vrhnika
Postojna
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika Vrhnika II. Bistrica
Vrhnika
Postojna
Vrhnika
Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika
Vrhnika
Postojna
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
II. Bistrica
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Postojna Postojna II. Bistrica
58.1 1.01,9
1.02,0
1.07,2 1.12.«* 1.16.4»
1.02; 1.02,5 1.02,
1.00,"; 1.00,9; 1.03,2'
57,*" 1.01
1.03,*
3',f 1.04$ 1.04,2'
■gati no>| >. Mf zad
lačfl leto lovit
SZt hnik zla:
ZTK razi hon 980
liko stari
se li p tsti ini id sup' i.P!
V '
;p« :ovi i
06
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
RAZPISUJE
Sprejem učencev v šolo za miličnike kadete
Kogoji za sprejem
Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani sfrj, k> izpolnjujejo naslednje pogoje: —• da so uspešno končali osnovno šolo,
— da niso starejši kot 17 let,
— da so telesno in duševno zdravi,
— da zoper njih ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku,
— da obvladajo slovenski jezik,
— da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov.
Kako naj se kandidati prijavijo na razpis
Kandidati naj oddajo NAJPOZNEJE DO 20. APRILA 1980 na pristojni postaji ali oddelku milice:
— prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1-20, kolkovano s 4 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis;
■J ,91
~- spričevalo za prvo polletje osmega razreda; spriče-Va'o o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo;
~- pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je kandidat zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, ''odo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus Plesnih zmogljivosti in znanja. O tem, ali je bil kandidat sPrejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1980.
začetek in trajanje šolanja
Začetek šolanja bo 1. septembra 1980 in bo trajalo št>H leta.
Pravice in dolžnosti učencev
Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno banovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pri-Pornočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter Pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v orga-*W> za notranje zadeve najmanj osem let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v ^lo sklene pogodba.
2 uspešno opravljenim zaključnim izpitom učenec Podobi srednjo strokovno izobrazbo.
^$a pojasnila dajejo:
L Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Složnije, telefon 327-290
2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, te-lefon 51737 in
3. vse postaje in oddelki milice.
republiški sekretariat za Notranje zadeve sr slovenije
AMD v novih prostorih
Vrhniško avtomoto društvo že posluje v novih prostorih na Stari cesti 7. Imajo tudi novo telefonsko številko: 751-292. Obveščajo, da imajo učne ure vsak četrtek ob 16. uri v učilnid v domu TVD Partizan Vrhnika.
Uradne ure so:
dopoldne:
popoldne:
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
ponedeljek
sreda
četrtek
od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 16.00 od 14.00 do 18.00 od 14.00 do 16.00
Vse, ki še niso za letos plačali članarine, pa obveščamo, da jo poravnajo čimpreje, saj jim članstvo v AMD letos prvič poleg ostalih ugodnosti omogoča tudi brezplačno vleko do 500km v slučaju okvare vozila. Pri njih lahko dobite tudi turistične informadje, izdajajo mednarodna vozniška dovoljenja in nudijo druge podobne usluge.
Obveščajo, da se bo 3. tečaj pričel 24. marca.
OBVESTILO
Društvo upokojencev Borovnica sklicuje za nedeljo, dne 20. aprila — 1980 ob 10. uri občni zbor v Domu upokojencev Borovnica, na katerega vabi vse upokojence.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA
ODDAJA V NAJEM
dva poslovna prostora v Borovnid v hišni št. 53, v prostorih bivše pošte.
Krajevna skupnost Borovnica želi, da se v teh prostorih odpre storitvena obrtna dejavnost za potrebe krajanov Borovnice. Obrtniki, to je priložnost za vas! Informacije na KS Borovnica ali Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika.
»AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, n.sub.o.
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 5 ključavničarjev z znanjem elektrovarenja
2. 5 mlajših delavcev za priučitev v kovinarski stroki
3. 5 priučenih delavcev kovinske stroke
4. 1 avtoličarja
Pri ključavničarskih delih možna zaposlitev tudi žensk.
Pod tč. 1. in 4. zahtevana K V izobrazba ustrezne smeri.
Poskusno delo traja za dela In naloge pod tč. 2 in 3.45 dni, za ostala dela 60 dni.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v roku 20 dni od objave Komisiji za delovna razmeija »Av-tomontaža« I O/l) KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski Tabor št. 1,
MERCATOR, DO »ROŽNIK« TOZD »DOLOMITI« Ljubljana, Tržaška 37b, n.sub.o.
Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge:
ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO KRIM, BOROVNICA
— PRODAJALKE (2 delavki)
Pogoj: Končana šola za prodajalce. Poskusno delo je tri mesece. Nastop na delo po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba Mercator, TOZD DOLOMITI, Ljubljana, Tržaška 37b, 15 dni od dneva objave v časopisu.
DO »VARNOST« o.sub.o.
TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA
LJUBLJANA-VIČ
Ljubljana, Koprska 46
Komisija za delovna razmerja
objavlja zaradi razširitve dejavnosti prosta dela in naloge
— varnostnikov — čuvajev za območje občine Vrhnika in Postojna
POGOJI:
— končana osemletka ali vsaj 6 razredov osnovne šole;
— odslužen vojaški rok;
— moralnopolitična neoporečnost.
Kandidate vabimo, da vložijo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: DO »VARNOST« o.sub.o., TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA LJUBLJANA-VIC, Ljubljana, Koprska 46. (tel.: (061) 268-661, int. 21).
POSLOVILI SO SE OD NJE
Draga Molkova mati!
Poslednjič se poslavljamo od tebe in se spominjamo tvojega življenja med nami.
Odkar te poznamo, si bila skromna in tiha. Do vojnih dni si bila kmečka gospodinja in skrbna mati. Svoje otroke si vzgajala v poštene ljudi, naučila sijih tudi ljubiti svojo domovino. V začetku si se vključila v delo naše borbe skupaj s svojimi otroki. Borci in aktivisti smo pri tebi vedno našli streho, hrano in vso pomoč, ki smo jo potrebovali. Ob požigu vasi si tudi ti z družino ostala brez strehe nad glavo. A to te ni prestrašilo. Kakor hitro sta si z možem za silo postavila dom, sta s svojim delom za osvobodilno fronto nadaljevala.
Tiho in skromno si živefa med nami 94 let, prav tako si odšla. Hvaležno se bomo spominjali tebe in tvojega delu.
Slava tvojemu spominu! KS LIGOJNA
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage sestre, polsestre in tete
Frančiške Telban
iz Dola 37 pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli nesebično pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Postaji milice in enotam CZ in NZ iz Borovnice.
Še enkrat hvala vsem! Vsi njeni
MAMI, ko dejali smo,
da smrt te nam je vzela,
na ustih beseda je onemela.
Grenko je spoznanje,
da odšla si tja,
kjer ni ne zla in ne trpljenja.
ZAHVALA
ob mnogo prezgodnjem slovesu od naše mami in žene
Francke Železni k
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali prekrasno cvetje. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom: Garafolovim, Kovačičevim,
Kranjčevim in Ogrinovim za vso pomoč in organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki so nam izkazali sožalje ali kakorkoli sočustvovali z nami in nam lajšali uro slovesa.
Železnikov! z Vrhnike
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža in očeta
Andreja Horvata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali.
Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, za vence in cvetje, posebno pa velja naša zahvala Združenju obrtnikov na Vrhniki, katerega člani so ga tudi pospremili na njegovi zadnji poti v rojstnem kraju.
Žena Terezija, hči Vesna z družino in sin Darko
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše nadvse drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete
Marije Arhar
p. d. Cigarove mame iz Petkovškove ulice na Vrhniki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani v teh žalostnih dneh, sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje.
Posebno se zahvaljujemo še sodelavkam iz »Doma upokojencev« na Vrhniki in sodelavkam »Liko« iz Verda za izraze sožalja.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame
Frančiške Kavcic
upokojenke, rojene Merlak iz Drenovega griča
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Drenovega griča in oktetu Kašča iz Verda.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Kavčičevi
Slovenski kulturni praznik na Vrhniki
DAN ODPRTIH VRAT
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bil v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki Dan odprtih vrat.
Občani so si lahko ogledali nove prostore knjižnice: oddelek za odrasle z bralnim kotičkom, stalno razstavo Cankarjevih del, razstavo del Edvarda Kardelja in pionirski oddelek ter galerijo »DOMA«. Tega dne so v knjižnici sprejemali knjige, ki smo jih imeli predolgo doma, brez .zamudnine.
PESNIK
TONE KUNTNER
Osmega februarja je bil gost knjižnice in radovednih Vrhničanov pe-
snik Tone Kuntner.
Po poklicu je pesnik igralec, zato je bila interpretacija pesmi iz nove pesniške zbirke V lesu ogenj še toliko bolj doživeta. V dosedanjih zbirkah (Vsakdanji kruh, Lesnika, Pesniški listi, Mrtva zemlja, Trate, Ledene rože) sta osnovna vsebinska principa zemlja in erotika. To ostajata tudi v zadnji. Iz nje nam je pesnik recitiral predvsem ljubezenske pesmi, v katerih začutimo nujnost odtujevanja (»Ti hodiš sama, jaz hodim sam. Da bi na vrhu le skupaj prišla.«) in hkratne vedno tesnejše povezanosti partnerjev:
»Življenje je skoz srci rilo.
Sicer se ni med nama spremenilo.
Le malo bolj je otrdela koža in roka tvoja me drugače boža.«
Pesnik je zatem prijazno odgovoril na nekaj vprašanj.
— Večinoma pesnite o kmečkem življenju, o iztrganosti iz tega sveta. Kdaj ste zapustili rodne kraje? —
»Ko sem šel v nižjo gimnazijo — doma sem s Trat v Slovenskih Konjicah. Doma nas je bilo pet otrok. Eno leto je bila sestra služkinja pri nekem zobozdravniku, kjer sva skupaj stanovala. Potem je oče posestvo ponudil zadrugi, preselili smo se bliže Mariboru, k Rušam. Otroci smo bili kot študentje potem navzoči in nam ni bilo treba stanovati pri tujih ljudeh. A najbolj občutljiva leta sem
V novem razstavnem salonu »DOMA« je bila razstava mojstra umetniške fotografije Sto-jana Kerblerja iz Ptuja. Avtor je že razstavljal na vseh kontinentih, doma in v tujini in požel veliko priznanj in prejel številne nagrade. Vrhničani smo bili zadovoljni, da razstavlja tudi pri nas. Njegova glavna tema so otroci pri igri in delu.
Kajuhova nagrada Karlu Grabeljšku
Med letošnjimi dobitniki Kajuhove nagrade, ki jo podeljuje založba Borec za izjemno pomembna literarna, zgodovinska in spominska dela s tematiko naše revolucije in narodnoosvobodilnega boja — podelitev je bila 21. februarja — je tudi naš občan, pisatelj Karel Gra-beljšek. To je že druga Kajuhova nagrada Karlu Grabeljšku, saj je bil med nagrajenci že leta 1960, ko so nagrade podeljevali prvič.
Nagrado je prejel za mladinski opus.
Karel Grabeljšek je v založbi Borac objavil sedem knjig za mladino (SOS s TV 17, Trije in
ena, Zgodbe kurirja Tinčka, Partizanski obrazi, Peter in njegov konj, Moje akcije in Kuharji), ki pomenijo izredno bogat prispevek k mladinski književnosti na temo NOB. V svojih zgodbah in povestih razkriva partizanstvo in dogajanja med zadnjo vojno na humoren način, v bogatem stilu, izhaja iz značajev in lastnosti svojih junakov. V zgodbe je vpletel tudi svoje avtobiografsko sporočilo. S tem je postal zelo priljubljen mladinski pisatelj. Grabeljškove mladinske knjige s svojimi literarnimi in drugimi odlikami prinašajo izročila tudi za današnji čas.
IZ LIKOVNEGA ŽIVLJENJA
Po daljšem premoru je v letošnjem letu spet zaživelo likovno življenje na Vrhniki. V novih prostorih Cankarjeve knjižnice je dobila svoje mesto tudi manjša galerija DOMA, imenovana tako po znani sliki vrhniškega rojaka Petkovška. Galerija je primerna predvsem za manjše komorne predstavitve posameznih umetnikov. Do sedaj smo si v njej že lahko ogledali najnovejše slike Božidarja Grabnarja, fotografije mojstra Stojana Kerblerja iz Ptuja, pravkar pa se je iztekla razstava grafik, slik in risb Jožeta Slaka iz Brezovice.
V salonu IUV poljski grafiki
Zanimivo likovno doživetje se nam obeta te dni. v Likovnem sa-
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 -Telefonska številka uredništva: 70-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
Ionu IUV bo 12. tega meseca odprta razstava grafičnih del treh poljskih grafikov. Umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej jih je takole predstavil:
Srečanje z grafičnimi stvaritvami treh poljskih grafikov Jac-kovvskega, Krzvvvoblockega in Mianovvskega, ki pripadajo zreli srednji generaciji, nas uvaja tudi v svet poljske umetnosti, njenih dosežkov in svojevrstnih umetniških iskanj. Najbolj površne ugotovitve bi pokazale, da g reza tri umetnike, ki suvereno obvladajo svojo obrt, ki grafično, tehnično znanje podrejajo različnim ravnem izpovednosti in ki znajo s svojimi tiski pripraviti gledalca k intenzivnemu sodelovanju. Globja plast njihove izpovedi, ki je materializirana na slikovni ploskvi kot svojski zapis o reševanju likovne, vsebinske in celo prostorske problematike, pa nam kaže tudi večno vprašanje o nacionalnih momentih v likovni govorici, ki je že po svoji funkciji
izrazito univerzalna. Vsi trije umetniki sodijo v najširšem pomenu besede k iskalcem novega likovnega izraza — v tem iskanju pa se njihova umetnost navezuje na evropsko tradicijo in avantgardo, ki je, popolnoma samoumevno, tudi Poljska. Hkrati pa je v teh navidez kozmopolitskih iskanjih, ki se ne menijo za meje in omejitve, prisotna tudi prikrita, vendar izjemno močna nacionalna nota — ki se kaže na eni strani v motiviki in načinu reševanja klasičnega interierja, ki je nabit z možato otožnostjo ali pa v krajinskih podobah, kjer surov trak bodeče žice simbolizira velika poglavja iz poljske zgodovine. Po drugi strani pa čutimo pripadnost nekemu natanko definiranemu kulturnemu okolju z drugo kulturno tradicijo tudi v visoki stopnji likovne kulture, ki pa celo v izrazito konceptualnih iskanjih zveni kot poetična, z ironijo prežeta interpretacija tistega, čemur bi lahko rekli — slovenska duša.
vseeno preživel na Tratah. Ko sem se moral ločiti od njih, sem pisal iz resnične prizadetosti, s pisanjem sem se vsaj začasno reševal svoje bolečine. Šele kasneje sem spoznal, da je moje pisanje univerzalnejše.«
— V vaših pesmih pogosto zveni socialna ost. Pa vendar se vsem kmetom ne godi enako?«
»Pisal sem — in še pišem — iz osebne izkušnje. Bili so primeri na naši rodovitni zemlji, da so kmetje hodili na dnino čez mejo, doma pa je ostajala zemlja neobdelana. In to kakšna zemlja: če ti je padlo iz žepa zrno, je zrasla rastlina. Človeku ni vseeno...«
— Kaj menite o kritikah vaše poezije in ali vplivajo na vaše delo?
»Kdor piše iz resničnega občutja, ga nobena kritika ne more prizadeti. Želim se čimbolj približati samemu sebi in biti iskren. Večkrat mi je že kdo svetoval, naj kaj popravim. Pa sem si mislil: Kaj boš ti meni govoril, ko ne veš, da sem jaz tole pesem rodil. Veliko mi je pomagal k vzgoji samozavesti Ciril Kosmač, ko je bil predsednik Slovenskega pisateljskega društva, jaz pa njegov tajnik. Veste, koliko strani je imela najprej njegova Balada o trobenti in oblaku? Dva tisoč. In jo je skrajšal na dvesto-petdeset strani, »ostanek« pa je uničil: »Nobeden, ne slavist ne literarni zgodovinar ne kritik, se ne bo izživljal nad mojim trpljenjem.«
Kar napišem, naj tako ostane. Rojstva niso lahka. In vsak človek predvsem pred seboj odgovarja za svoje delo.
— Zakaj ne pišete tudi otroških pesmi?
»Sem prežalosten človek, otroške pesmi pa morajo biti duhovite, igrive.«
— Vaša poezija je zelo komunikativna. Kaj mislite o drugačni, ki je je danes prav gotovo več. Na primer Grafenauerjeve štukature...
»O tem smo se pogovarjali tudi v Štatenbergu (na srečanju slovenskih pesnikov in pisateljev). Danes je veliko poezije formalistične. Zame je pa pesnjenje povsem zasebna zadeva. Veste, pri nas doma ima stol vedno štiri noge, v skrajnem primeru, tri, dve pa nikakor ne... Saj mi pravijo nekateri kolegi: »Blagor tebi, ko imaš kaj pisati!« Ja ljuba duša, kdo jih pa sili, da pišejo? Sam sem že večkrat poskusil nehati, pa si vedno premislim.«
DOPOLNITEV VEČERA
— OKTET KAŠČA
Večer je lepo dopolnil olgpt Kašča. Fantje so ubrano zapeli Prešernovo Pod oknom in Oj Triglav, moj dom. Z izbiro pesmi in s petjem samim so pomagali ustvariti pravo vzdušje.
Škoda, da ni bilo več ljudi. Kolikor nas je prišlo, pa smo se razšli bogatejši. Da bomo laže živeli to našo vsakdanjost in da jo bomo znali ceniti in jo tudi sami znali delati vrednejšo
— vsak dan znova.
Občinska »Naša beseda 80< — vsakoletna kulturna akcija
»Naša beseda« je vsakoletna kulturna akcija, ki poteka v vfru Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Zveze socialistih mladine Slovenije, Zveze prijateljev mladine, Zveze sindikat Slovenije, oziroma Občinske konference ZSMS in zveze K turnih organizacij Vrhnika. Vključuje dejavnost mladih na vs ■ področjih kulturno umetniškega delovanja od gledališke, I kovne, glasbene in recitatorske do filmske, fotografske, like ^ ne, plesne in folklorne dejavnosti.
Namen » Naše besede« je, da v mladih poglobi zanimanje slovensko besedo in za slovensko kulturo. »Naša beseda« tekmovalnega značaja, ampak pomeni pregled, vrednotenj« prikaz ustvarjalnih dosežkov kulturnih skupin in posameznik v tekoči sezoni na vseh področjih kulturne dejavnosti.
To široko zastavljeno akcijo sestavljajo poleg občinske medobčinske in področne prireditve, kjer gre za izmenja predstav (Vrhnika je v področni povezavi s Cerknico in Log cem) in zaključna prireditev, ki pomeni prikaz najuspešnej predstavitev v republiškem merilu na področju ljubiteljskih <■ javnosti.
Našo občinsko »Našo besedo 80« smo začeli pripravljati v nuarju. V okviru ZKO Vrhnika in OK ZSMS (komisija za kultu se je sestal organizacijski odbor, ki je na osnovi razpisa zt prijave sodelujočih skupin in s sodelavci vsebinsko in gramsko oblikoval potek »Naše besede 80«. Od 19. marca 25. marca se bodo zvrstile naslednje predstave in priredit Folklorni večer, ki ga bodo pripravile tri folklorne skupine Logojne, iz Borovnice in folklorna skupina doma JLA Vrhniki Cankarjevi knjižnici bo literarna skupina osnovne šole Ivi Cankarja pripravila pogovor z Branko Jurca o pisatelju Pr« hovem Vorancu, člani literarne sekcije bodo brali svoje pel na večeru v mali dvorani Cankarjevega doma, recital »Pri igi delu« bodo izvedli pionirji nižje stopnje osnovne šole I. Cank Skupina za izrazni ples bo skupaj z glasbeno in recitatori sekcijo prikazala zgodbo »Pokonri izpod korenin«, uče glasbene šole pa bodo predstavili enega od skladateljev.
Na področju gledališke dejavnoti bomo videli »Pekal MIŠ-MAŠ« in mladinsko igro »Jurček«, s katerima se btf predstavili dramski skupini osnovne šole I. Cankar; DPD S" boda Borovnica bo uprizorila komedijo »Ščuke pa ni«, lutki pa bodo zaigrali »Zajčka Dideldajčka«.
Tako se nam obetajo v mesecu marcu poleg drugih kultuf prireditev tudi strnjeni dnevi ljubiteljske kulturne dejavnosti kraju in uri dogajanj vas bomo obveščali s plakati, preko ra — val 202 — in tiska — kulturni koledar.
Glede odmevnosti prireditev v okviru »Naše besede 80<v tole: želeli bi čim več objektivne kritike obiskovalcev in sarrfl ^ tike izvajalcev. Dobronamerna kritična ocena in analiza d zanesljivo vodita h kvalitenemu soustvarjanju in snovanju t turne dejavnosti v občinskem in našem širšem kulturnem P %m štoru. M' K
\
m«
bli:
Mi,
»p
let ie
m«
str ito mi 25
\
api irrti 19 Prt
gi-ć
Uri usi Pr<
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA KINO-SEKCIJA VRHNIKA
Program Filmskega gledališča kCi
MAREC: "Par, 7. marca japonski kriminalni film »Dokaz«, najbolj
film na Japonskem leta 1977. !^Se< 14. marca ameriška barvna drama »Deklica v plaverl | cI
FEST 1980. ko,r|. 21. marca ameriški barvni film »Tri ženske«. goVo' 28. marca ameriška barvna drama »Nebo lahko počak'
FEST 79. Igrajo VVarren Beatty, Julie Cristie. °s
APRIL: jjh< 4. aprila jugosl. letalski film »Partizanska eskadrilja«, r 3blen
1979. upn0 11. aprila ameriška barvna drama »Sladka Maca«, FEST' '2a( 18. aprila jugoslovanski barvni film »Bravo maestro«, P '°Var
1978. ?voč;
Na 21. republiško razstavo fotografije, ki je bila 25. februarja v domu JLA, je poslalo v< kot 100 avtorjev 462 fotografij. Na razstavi, ki jo je z natisom kataloga podprla IUV, lah*' vidite 115 fotografij 57 avtorjev, ki jih je izbrala žirija pod vodstvom mojstra fotograf) Stojana Kerblerja.
Izročili so tudi nagrade, za uspešno sodelovanje pri organiziranju razstave pa je prej' bronasto plaketo ljudske tehnike Miladin Stanković, FKK Tankist pa priznanje za uspešf izvedbo razstave.
Razstava, ki jo organizirajo Fotokino zveza Slovenije, ZKO Vrhnika in dom JLA, bo o* prta do 10. marca.
L,
V|
si
P
ki
u p