□ Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ,1 Tke largest the United States. Daily tn except Sundays UrfisIovenskUiLdelavcevT AmerifiL and legal Hobdays. 75,000 Readers. ffELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 184. — ŠTEV. 184. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office it Htw York, K. Y., aider Act of _ NEW YORK, MONDAY, APQPST 8, 1987. — PONDELJEK, 8. AVGUSTA 1927 of March S, 1871. TELEFON: OOSTLAHDT 2879* VOLUME XXXV. — LETNIK XXX?. Bombne eksplozije po vsej deželi BOMBNE ATENTATE PRIPISUJEJO PRISTAŠEM SACCA IN VANZETTIJA V raznih mestih so se razpočile bombe, o katerih se domneva, da so jih položili pristaši Sacca in Vanzettija. — Policija je povsod skrajno pozorna. — V New Yorku so prijeli dva osumljena. Izvanredne policijske odredbe so bile vprizorje-ne v soboto v naporu, da razrešijo skrivnost napadov na dve postaji podulične železnice v petek ponoči. Tekom teh dveh bombnih napadov je bilo poškodovanih cel ducat ljudi. Policija ima štiri teorije glede bomb. Agenti Tajne službe, ki so se pridružili policiji v lovu na atentatorje, niso dosedaj še ničesar dosegli. Na vsaki postaji podulične in nadulične železnice je na straži po en policist, in zastraženi so tudi vsi mostovi, ker je bilo vseh I 4,000 članov policijskega departmenta prideljenih bombni službi. FULLERJEVA ODLOČITEV JE TUDI EVROPO VZNEMIRILA Pariška policija je prepovedala sprevode za Sacco in Vanzettija. — 4,000,000 nemških delavcev je je vložilo protest. — Dunajski socijalisti so ogorčeni nad Ameriko. — Generalna stavka v Argentini se širi. j AVSTRIJA IN SOV. RUSIJA Vsi znamenja kažejo, da bodo prekinjeni od-nošaji med Rusijo i n Avstrijo. — Rusija namerava odpoklicati trgovsko delegacijo. DUNAJ, Avstrija, 7. avgusta. — Ruska trgovska delegacija na Du-^ naju je obvestila avstrijsko vla-,do. da ima sovjetska vlada namen j odpoklicati svojo trgovsko delegacijo radi vključitve dveh trgovskih zastopnikov v zvezi s kravali PARIZ, Francija, 7. avgusta. — Vse javne de ... . . . i n • skin nastopni monstracije in vsi javni sprevodi po cestah ran-julij-a za v prilog Saccu in Vanzettiju so bili prepoveda-j Delegata dr. Lengt in RaPPar- ni od francoske vlade. Ta sklep je bil storjen na ment sta prišla par dni pred kra- sestanku kabineta včeraj zjutraj ter bo preprečil'val1 na nil,iaJ\ da «e pogajata gle- veliko demonstracijo, katero so nameravali vpri^^T*? "J**** ražIičnimiu-. . j 11 najskim tvrdkam razna naročila. zoriti danes popoldne. Bila pa sta z 250 nadaljnimi ko- Sprevod naj bi se stvoril na velikem trgu Place i munisti aretirana ter izjrnana iz de la Nation na iztočnem koncu Pariza ter naj biidežele M terae,ju ot>ddižbe. padu s 1K>" kalno literaturo ter je priznal, da ima anarhisti-; C* ' , . v , j . . Zupan mesta, Koger balenjrro ene tendence, da pa se ne zanima več kot mirr.o-1 je vM pisino ameriškemu konzu-grede za usodo Sacco in Vanzettija. Drugi are- lu ter ga pozval v imenu mesta tirani je prejšnji uslužbenec I. R. T-., ki je zapu-!Iiil,e- skuša vPlivati na ameri-stil službo ravno pred zadnjo pretečo stavko. Bil je zaslišan, a izpuščen. BALTIMORE, 7. avgusta. — Močna bomba jejnudoLik res^proti^]^-eksplodirala včeraj ob šestih zjutraj ter opustoši- jciji Sacca in Vanzettija v Massa-la zadnjo plat hiše župana Williama Broeninga. cnisets narašča z vsako uro. Zupan se je nahajal na poti v St. Louis. Njego-! i^sed^:f ,r - . 1 v 1 ■ 1- 1- 1 .1 1 1 terih se je udeležilo 100,000 delav- va zena sin, hčerka m ljudje v sosednih hišah so|cev. je bilo vprizorjenUl vC.eraj popadali s postelj, ki se je razpočila bomba ter !zvečer edinole v Moskvi, iz vseh povzročila paniko v vsej okolici. Eksplozijo je bilo čuti na milje daleč. Eksploziji je sledil požar, ki pa je bil hitro pogašen. Policijske oblasti so soglašale v mnenju, da so položili bombo pristaši Sacca in Vanzettija in da je bila ta skplozija v stiku z onimi v New Yorku in Phi-ladelphiji. Zupan Broening ni dal nikdar javno izrazil svo • je mnenje glede zadeve Sacca in Vanzettija in glede odločitve governerja Fullerja. Protestna zbo rovanja so bila dovoljena in v kolikor znano nima Sporočilo trgovske delegacije, v katerem so zapretili z odpoklica-njem trgovske delegacije, so sprejeli v zunanjem uradu brez vsakega komentarja. Zunanji urad bo vzel na znanje to sporočilo šele tedaj, ko bodo storjeni definitivni koraki za odpoklicanje delegacije. Kapitalistično časopisje na Dunaj" j*? seveda strašno pretiralo ta . . I dogodek ter zahteva od vlade, naj peracijo. — ronovila jdeporti™ vse komuniste in sovjet-se je bolezen, katero je ske zastopnike. GEN. MAJOR WOOD JE UMRL Gen. Wood, generalni governer Filipinov, je umrl v Bostonu med o- imel pred sedemnajstimi leti. — Bil je prijatelj Roosevelta ter kandidat za predsedniško mesto. Vladni organ Reichwehr pravi, MRS. LEB0EUF OBSOJENA _NASMRT Mr«. Leboeuf i n njen ljubček, dr. Dreker sta bila spoznana krivim umora.—Porota je priporočila dosmrtno ječo za James Beadle-a. imel go- FRANKLIN, La.. 7. avgusta. — verner po .svojem povratkn v urad (Mrs. Ada Bonner Leboeuf in dr. v pondeljek pripravljen načrt. da, Thomas Drelir sta bila spoznana spravi skupaj premogarje in delo- krivim umora v St. Mary krimi-dajalce v Ohiju. nalneni sodišču včeraj, in James John L. Lewis, predsed. United Beadle, tretji obtoženi, je bil spo< Mine Workers of America in Har- 2nan krivim's priporočilom, naj se dy Fishwick, predsednik premo-|ga obsodi na dosmrtno ječo. garjev v Illinoisu, sta privolila vi Trojica je bila obtožena umora konferenco. |James Leboeufa. moža obtoženo 0 nikakili nemirov niso poro- ženske. Pravorek je avtomatično čali iz nobenega sedmih okrajev, v .poslal zdravnika in žensko na vi-katerih se je pojavilo nekaj nere-'»lice. dov v zadnjih par tednih. I james Leboeufa so našli mrtve- WHEELING, w. va., 7. avg. |ga v Lake Palourde v bližini Mor-Ni kale i h nadaljnih korakov za zo- , , j .. . 1.....-...............................Citv dne 6. julija, pet dni po da mso trgovska prednost, in IZ- petno otvorjenje rovov v iztočnem .tem. ko je bi. ustreljen od treh ob voz v Rusijo vredne nevarnosti boljševiške propagande, ki je baje neločljivo zvezana strgovskimi od-nosaji. • Močan potres na Japon« skem. BOSTON, Mass., 7. avgusta. — Generalni major Leonard Wood, delov sovjetske unije prihajajo po- generalni governer Filipinov, je' - ročila o slienih sestankih. |umrl v Peter Bent Bringham bol-i LONDON, Anglija, 7. avgusta. Resolucija, katero so sprejeli nici> danes zjutraj ob poldveh. j Najmočnejši potres, kar jih je bi-delavci narodnih tiskarskih na- General Wood je prišel v bolni- Jo v oni okolici v zadnjih tridese-prav, izjavlja, da brusi ameriška co Pre(1 dvemi dnevi 11a opazova-,tih letih, je stresel severoiztočni buržuazija svoje kremplje za bojl11^ in včeraj se je podvrgel "resni j del Japonske, kot javljajo poroči-proti ameriškemu proletarijatu ter operaciji". Dr. Lambert je namignil, da se je tikala operacija ponovitve izrastka, katerega je pred sedemnajstimi leti odstranil dr. Harvey dostavlja: — Kako votlo zvene ogorčeni kriki teh roparjev in njih lakajev, ko protestirajo proti eksekuciji dvajsetih proti-revolucijonarjev! Niti električni stoli, niti dum-dum izstrelki, katere so rabili tekom Cushing. Tekom prve operacije se je izkazalo, da se je izrastek že dotaknil kosti črepinj in da se je v . - j---------> --------- "" --------------in vin sc župan nobenega sovražnika, posebno ne med ma-,d"naisltP strfvke. ne ječe in tudi ne pričakovalo ponovitev bolezni. sami naroda. Kakorhitro je izvedel za bombni napad, se je takoj vrnil v Baltimore. PREDSEDNIK P0MIL0STIL V. PER0VIČA Predsednik je pomilostil vislice ne bodo zadostovale, da se zatre boj za ]irostost. Nadaljni protest jc prišel od :Čla nov pariške komune izza leta Zdravnik, vojak in administra-i,*.n tor' — to je bila vsebina karijere Perovič je bil spoznan krivim1871 ki s0 Muiiu devet let je€e'Leodnarda Wooda. Izučen kot umora ribica Jakoba Jaconija v v Xovi Kaledoniji in ki izjavlja-[je le malo prakticiral in A laski leta 1905. Predsednik Taft jo da so bni žrtvp krivJce kot je čeprav ni dovršil West Pointa, je je leta 1908 pomilostil na .smrt zadela sedaj gaeea in Vanjtettija. dosegel kot vojak vendar najvišjo obsojenega moza 111 smrtno ob- * stopnjo v mirnih časih. Dasirav- sodbo izpremenili v dosmrtno ječo. BERLIN. Nemčija, 7. avg. — no ni bil izurjen v državniški ve-Perovič je protestiral proti rk-,^mer'ško poslaništvo je bilo oble- di, je vendar postal generalni go-sekutivni milosti ter izjavil, da ni "ai10 v^'era.i dan z brzojavka- verner Cube in pozneje Filipinov, prosil zanjo. Višje sodišče v Kan- II" Peticijami od različnih oseb Smatrali so ga za najbolj izku-morilca ribiča po proce-|«asu je oprostilo Perovrča na teme- un'i- prosijo, naj intervenira šenega častnika v armadi ter se je 8U, ki je trajal 22 let.— Uu- "da mora biti za nedolžnega vlada v zadevi Sacea in Vanettija. Sodišče v Kansasu ea. jelfloveka doživlienska ječa življe-j Poslopje so stražili trije unifor-1 4I ■ muk in r>raveat Pekel, v pri. mirani policisti, katere je dala na proglasilo nedolzn 1 m merj s interim bi bila smrt mi-'razpolago vlada. Ti niso dovolili zločina* lost*'. vstopa nobeni neavtorizirani ose- Najvišje sodišče je v preteklem ROCHESTER. N. Y„ 7. avg. — juniju vzdržalo akcijo predsedni bi. V službi je tudi več detektivov, ... 1,. i. — juliju .Minniu ^tičijo |»reaseani- . .. ------ T >stavna bitka, ki je trajala več ka Tafta na temelju, da se doživ-' ' na to' (]a 86 ne vPrizori »t dvajset let, je bila zaključena ljensko ječo v splošnem smatra za ni.kakih terorističnih dejanj proti diplomatičnemu zboru. Nemška splošna strokovna uni- Po kot dvajset let. je tukaj včeraj, ko je Črnogorca milejšo kazen kot-pa eksekuci jo in Vuka Peroviča pomilostil predsed-'da je imel vsled tega predsednik nik Coolidge rad umora, glede ka-Vav, ko se je poslužU svoje pomi- • I"........ ..................P........*----......... i" " i ----*-----— w» r" ti" George Leonard Hollanda. Seznanila sta se v nekeiii gledališču [nja zojn-t pričela — preko njiv in ter se poročila. Po preteku par dni je pa ona vložila tožbo za ločitev zakona, češ, da se jc poročila za šalo. ne pa zares. Jugoslavia irredenta. travnikov — toda policaj je bil vedno sto korakov zadaj. Ko sta se utrudila, sta sedla in počivala. Natančno po petih minutah se je pa gonja nadaljevala. Proti večeru je bil policaj že ta-Sodelovanje "Lege" pri fašističnih jo. Mnogo je na sodnijah gospo- ko utrujen, da se je kar podolgem organizacijah. dov. ki se smatrajo bolj za italija- zleknil v travo. Tudi beraču so od- Senator Pitacco je posetil trža- urzatorje v Julijski koloniji kakor povedale sile. toda tudi berač seje skega fašističnega tajnika Ivobola Pa za sodne uradnike 1 zavedal svoje dolžnosti, in mu sporočil sklep osrednjega j Iz žepa je potegnil staro nikel- vodstva "Lege" za sodelovanje pri Fašij V Kanalu nato uro, gledal in štel minute. Mi- fašističnih 'mladinskih organizaci- 1,(> vodil odslej tamošnji sodnik nilo je pet minut, minilo jih je de-jah.Kobol je sprejel naznanilo zve ? ni anarhist in če ni kon-traktni delavec. Danzadnem isto — kot mašina Xtikega dne je star uradnik zasliševal mladega, krepkega priseljenca. Vse je bilo v redu. vse listine, do zadnjega štempeljna. — No, fant. vrata so ti odprta. Toda še nekaj mi povj: — Kaj misliš početi v Ameriki : Fant je vzbočil prsi ter moško odvrnil: — S poštenim delom si bom skušal ustvariti lepo bodočnost. Sivolasi uradnik se je zamislil io odvrnil: «■" — Želim ti obilo sreče. In povem ti, da ne boš imel dosti konkurence... * Popravljanje avtomobilov precej nese. Možje, ki znajo avtomobile popravljati, imajo svoje fur-kelce in metode. Če mu praviš: — To in to fali moji kari, bo rekel, da bo koštalo popravilo pet dolarjev. Če mu rečeš: — Zdi se mi, da je pri moji kari to in to narobe — ti bo računal petidvajset dolarjev. Če mu pa rečeš: — Sam ne vem, kaj je z mojo tftaifo ti bo karo lepo popravil — toda plača M mu bošinoral najmanj pefdeset dolarjev. "i i. . fr> ■ ■>•'.■ +> ** -l • Rojak je feol?>vratil vdobro nasekan proti domu. Srečala sta ga dva znanca, pa ju ni poznal. Dobro je pa slišal : njune opon^e. ^Za veliko razža-ljenje je smatral sledeče besede: — No, ta ga ima pa dosti, hvala Bogu! Rojak se je razkoračil, kot se je pač mogel, in zakričal za njima: — Kdo pravi, da ga imam dosti T Ni res! Preteč ga knain, dosti pa še zdavnaj nej • JMJ 1 GLAS NABQPbAj 6. AVo jih oddajale brezzične po. staje. Zračne vozilo je že .stalo pripravljeno pok raj drugih letal na tera-m. Na jasnem nebesnem .svodu, ki M' je h te višine zdel neizmeren. vid »a nebu, ki .se je za nekaj tre-'znan po svojih poskusih z razstav-nutkov izpremenilo v ilustracijo ne-^ Ijanjem in .sesa vi jan jem snovi, je i zmernega magazina. Stopila je k( našel sredstvo za prenašanje sub-dvigalu in se lagotno .spustila do .stance v vsemi r ju. Problem radio-. svojega stanovanja. ra asm Is i je je rešen. Pravkar je Kaj .se je godilo potem, ni va^io bila na zračnih valovih odposlana /a zgodbo, in v ostalem nam tudi roža iz Reimsa v Pariz!" ni znano, kaj je počela Gloria Francisova do enajste ure. Domnevati utegnemo, da je bila pri de ci z dojiljo .edino .služabnico, ki ji tehnika še ni mogla dobiti mehaničnega nadomestila. Mogoče tudi, da .se je mlada in lepa (iloria krat. kočasila ob zvokih električnih orgel ali pa se ukvarjala s televizorjem. Le-ta opravek ji je bil posebno priljubljen : nad vse jo je veselilo, gledati o belem dnevu noč .skozi cev. noč antipodov z njeneini ozvezdji. Toda. kakor že rečeno, je bila >o se lagotno izpreletevali Hvijoniivac to brez važnosti. Dejstvo je .t, in helikopterji. Ozračje je trepeta? Jo od zamolklega brnenja motorjev. (j;, Iznad vesolj nema mesta .se je dvignil nepopisen vik. Madamt Francisova je začutila, da ji je v.sa kri izginila z lic. Utripajočega srca in boječe je segla na mizico in je pritisnila slavno cvetku na drgečoče ustne.... In to se je dogodilo v daljni bodočnosti. EKSCENTRIČNOST ANGLE-SKGA BARONA Te dni .se je : vrsda v Londonu mm: UMMHWOOD * uaoMwoca u. t sta pred kratkim obiskali Holvwood Palace ter inšpicirali t a mošnje bolniške strežnice. Kraljica je prva na sliki, poleg nje je pa njena hiči princesa Marija. Boj s puščavo. Inženjer j«- objel ženo in ji le'jutro. .Madame Francisova je pri-pritLsitil na..iistnicc kratek poljub. Isluhnila gla.su, rohnečemu nalik da «0 .se točno olb enajstih začui: iz,zanimiva obravnava proti baronu zvočnika trije udarci na zvon. hVuiMiiru radi nenavadne ekscen-Okno jc bilo odprto v ožarjenojtrienasti odnasno preverznasti. 12. "Danes«e vrnem nekoliko prej," je rekel .s pomembnim usmevom. "Ah, torej nisi pozabil!" "Pozabil! Da bi bil pozabil peti julij, dan najine obletnice! Gloria, kaj misliš."' Priznamo, da ne vemo, kakšno obletnico je imel v mislih. Zakaj je poslal inženjer vsako leto na dan orkanu: "Uspel je veliki izum. Pazite in poslušajte!" maja je pozval baron neko mlado frizerko na večerjo, po kateri jo je odpjeljal z avtomobilom v bližnji gozd. Tu ji je zapovedal, naj se do nagega .sleče, na kar jo je pri- Glor ia je bila radovedna. Ali ti-jvezal k drevesu in namazal od pe- Ntevilo človeštva stalno raste,'dar je le-ta zelo nepravilen; nava- zato .se ljudje Vedno bolj zanim-i-j dno pade v podobi naglih in krat-jo za tiste obsežne dele zemeljske kih nalivov; na leto ga je komaj površine, kjer je izginilo življenje,'za 10 eni. Poglavitna znamenja^Ša. kjer le veter s svojimi divjimi pie-j hare so suh zrak, visoka (Jnevna si oživlja pusto enoličnost. .Ohseg; temperatura in hkrati precejšen puščav pa se — kakor vse na zem-jnočjii hlad. Rastlinstvo se drži Iji — stalno izprenrrinja po«l vpli-jmo pri rečnih koritih. Veter je edin vom geoloških in drugih sil. V zad- znak življenja in gibanj?, v stra-njem času se začenja v to prirodno hotnem miru peščene pustinje, zadevo vtikati tudi človek, ki se je sti mah je zabrnel telefon (brezzič-ni, .seveda). "Halo, Gloria!" Madame Francisova je zagledala v cevi televizorja .svojega moža, ki petejra julija .svoji ženi vrtnico? je bil v Reimsu. Prizor je bil pre- Odgovor prepuščamo čitateljevi domišljiji. Mi pa si mislimo, da je bilo s tem v zvezi nekaj takega kakor, recimo, prvi poljub; a naša domneva je docela nepomembna in nima nikakega posla z zgodbo. Madame Francisova je zrla za helikopterjem, ki je zakrožil nad Parizom v višini, po policiji predpisani za letala, ki odhajajo proti vzhodu. (Kolikor smeri, toliko različnih višin, da se preprečijo nesreče.) Ko ji je izginil izpred oči. je za trenutek še pOstala in se zagledala v grozotno panoramo glavnega mesta. Višinski veter ji je privzdigoval kratke lase. Tedaj je zagrmel debeli gla.s zvočnike agencije "Iiadio Gazette Ihustree": "Pozor!.... Veliki miting v Pragi!" In tisti mah se je na 1 mestom, v zračni praznini prikazala gigantska slika: množica ljudi, vikajoča govorniku, ki je bil obdan z radio-fon.sk im i prenašalci glasu. Že nekaj let je bilo tega, kar j' bil indu-strijaliziran izum umetne fate morgane. Ko je prišla Gloria na svett'so že mnogoštevilne druž f»e izkoriščale patent reprodueira nja prizorov'v- prostoru — podobno kakor si dovoljuje narava v pustinji za svoj lastni račun. Madame Francisova .se je torej le iz navade ozrla na ogromni pri- več vsakdanji, da bi jo bil iznena- dil.....lasno jc vdela skozi okno njegove sobe starodavno katedialo. Govoril je v telefon in v roki je imel krasno škrlatno rožo. Obra:: mu je žarel od zmagoslavja. "Gloria, poglej!" je spregovoril iz telefona in ustnice malega portreta so se zgeuile. "Poglej to ro-žo!" "Vidim jo," je odvrnila ma-datne Francisova nekam osuplo. "Dobro. In sedaj poglej na :ui-y.ico tam za zaveso pri oknu.... Od-grni zaveso. Gloria!" Čudna mizica je tala tam. ki je madame Francisova še ni videla. Žice so izhajale iz nje in so jo vezale z električno baterijo. "Le dobro glej. Gloria!" je ponovil inženjer. Tcdajci je vstala na mizico ten-čica neskončno finih, prosojnih hlapov. In hlapi so se oblikoval"., privzemali rdečkaste in zelenkaste barve, so zgoščavali, pordečili in ozeleneli.... Na mizi je vzrastla prelestna škrlatnordeča roža! Gloria je pogledala v cev. Inženjer se je smehljal. V roki ni imel več rože: pred njim je stal čudno kompliciran aparat. Ura je kazala štiri minute in šest sekund čez enajsto. V zvončniku je zagrmelo: "Pozor!.... Inženjer Francis. te do glave s kolomazom. Potem! se je vrnil z avtomobilom domov.1 Dekle se je s trudom odvezala in odšla v neko vilo, kjer so jo umili in oblekli. Zdravniki so ugotovili, da je baron alkoholik in sploh nenormalen mož. Opetovano je že odšel od doma in sc čez nekaj dni vrnil, ne da bi vedel, kje jc bil. Preti sodiščem je izjavil, da se čuti krivega Sodnik ni hotel zaslišati frizerke zato. da ji prihrani neprijetne spomine na baronovo perveznast. Ne glede na zdravniško spričevalo o nenormalnosti je bil baron oltsojen na 6 mesecev ječe. Sodišče jc utemeljilo obsodbo s tem. ki ga utegnejo zapeljati v zločin, in da ga je treba z zaporno kaznijo opozoriti, naj bo v bodoče pameten. POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenski črke č, i, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite zevajo. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N.T. - • ■ _>'V MESTO, KI GA NI V Argentinji so |irišli te dni na sled genijalni korupcij.ski aferi, ki gotovo nima primera v godovini. V parlamentu je podal poslanec mesta Cordoba. Lois Osscs. izjavo, da že leto dni išče mesto Las De-sagues .a ga ne more najti. To meto ki se baje nahaja v okraju San J ust o. ni zaznamovano na nobenem zemljevidu in tudi nihče ne ve ničesar o njem. Mesto baje vzdržuje policijo, požarno brambo. pošto, šolske in državne urade, skratka vse. kar je za mesto potrebno. V parlamentu se leto za letom o. dobre zneski, določeni za upravo tega dozdevnega mesta! Poslanec Osses je mnenja, da mesto obstoji >amo radi plač. ki so mu nakazane, a v resnici te zneske pobaše neki uradnik. Obtožil je ženijalnega "u-stanovitelja mesta' goljufije in pt-tvorbe ter zahteval od vlade, da ga da zapreti. Izvajanja poslanca Osses a so se-ve učiukovala kakor bomba in povzročila ogromno senzacijo. Slično sleparijo v manjšem obsegu so odkrili začetkom svetovne vojne v Vladivostoku. kjer je peščica pre-friganih oficirjev ustanovila ko-njaški polk. seveda samo na papirju. Vojno ministrstvo je pošiljalo v Vladivostok težke tisočake, ki so jih oficirji poba.sali v žep. Naposled so oblasti sleparje razkrinkale in kaznovale. zastavil nalogo, da puščave kar najbolj omeji in kultivira. Kaj pomenijo puščave, pričuje dejstvo, da 12 odstotkov zemeljske ga kopna odpade na pustinje. Človeku se je že v pradavnih časih zdelo škoda, da leži toliko zemlje neizrabljene, in jc venomer ugibal, kako bi ovladal puščavo. Stoprav moderni tehniki se jc posrečilo "u-krotiti" v.>aj bolj "nedolžne" ne- vedno omejene. Lahko pa se nadejamo. da bo tudi Sahara taka. kakršna je, koristila človeštvu. Predvsem ima obilo mineralij; ni pa t ml i nemogoče, da se bo lahko že v tlogledncm času izrabljata energija solnčnili žarkov, ki .se v Sahari v ogromnih količinah izgublja. 1'čenjaki tudi mislijo, da ->e bodo dali celo saharski vetrovi a preči v službo človeške tehnike. Ali pravo korist bi imel človek od Sahare stoprav tedaj, če bi znal delati umeten dež oziroma ako bi Saharske reke. ki Često poplavi- In0?(,i vplivati na one atmosferičiic jo obrežja, nauosijo v kotanje. kiLjje, ki dajejo padavine. Dokler ne jih izkopljejo vetrovi, nekoliko bla- bo ta uganka rešena, bo ostala Sata. kjer brž poženejo rastline. V luira v splošnem taka, kakršna jej splošnem pa je v Sahari vedno manj votle. Izmed oaz ima najlepši položaj Kufara, ki leži natančno v sredini libijske puščave. 400 —i . - . , , . , . , , ' ' ,. i natančno preiskale in dognale, da km v vseh •sraereh ^ obljude-J . v ,, , . ■ mi n • . ......._ dandanes. Tudi v južni Afriki so obsežne puščave. Posebne komisije so jih nega ozemlja. Doslej se še ni mo glo povsem sigurno dognati, odkod priteka semkaj toliko vode, da se j se bo dal komaj en procent te po-jvršine izpremeniti v rodovitno o-I zemljo. Po tem takem se ne bodo » ----- >1 IIVRH [II11KI! \lltlf, Urt ,SC *»*1 ' 11" l-l www;*,. . „ . . i uresničile sanje o bodočem velikem rodOMte pokrajine; uspehe \ tem preživi več tisoč prebivalcev. V Fe- . . , . .... pravcu kaže procvit Egipta; Sudana. južne Afrike in Avstralije. Težje je s pravimi peščenimi puščavami; tu se zdi, kako - da bi bil zaman ves človeški trud: Izkopani os-tanki krasnih rimskih mest, ki jih jc pokril pesek severnoafriških pustinj. so zgovorna priča nekdanjega življenja v teh pokrajinah. V rimskih časih so dovajali vodovodi obilo vode in omogočili ljudem življenje v sicer pustem svetu; kar sc je dalo storiti pred dvema tisočletjema, bi bilo tem lažje izved- .. ... "i vrtu v sedaj- pusti Južni Afriki, zanski oazi se pojavlja voda v več Ar - • , . .... , v. • t .Možnosti so omejene, boj s pusca- jezenh. ki i>a so ležišča malarije;' » - . ,...*. _ ... ,. , 1 . J vo težaven. \ Avstraliji je -> mili- prebivalstva je okrog ,>0 tisoč. V • , , ■ , - . . ^ jonov sanein Bev iz Qwenata v Erdi Kmf\ !.,a f 1,,la.ta vest rimske. Seveda pa ima tudi največji m km * ,Qvr/ena in zdaj jo demantira tudi napor omejene možnosti. ■ , (Viljem, in sicer potom svojega | Življenje v oazah pa ne zavuu dvornega maršala. V Doornu ima A Zed i njenih državah ameriških samo od vode. temveč tudi od pre-'bivši nemški cesar dvor. kateremu je bilo 1. 1919. 7<.400 kv. km umet- voznih sredstev. Živa ladja v puš-^ načeluje upokojeni admiral Reno napojene zemlje, kar pa je le čavi - kamela - se je pojavila v' reiir-Paselnvitz. Viljemov maršal le neznaten del celotne pustinjsKe Egiptu v 6. stoletju pred Kristam.'je te dni izjaVil: Povratek v Nemči-ploskovc. ki meri ,k» O. E. Me.n-,v zapM(lni Sahari pa seje razširila: io na.s spioh „e prihaja v po-zerju 1,290,000 četvornih kilome- stoprav v riniski dobi. V tem ea- štev. O tem se v Doornu spbh ne trov ah šestino površine Zedinjc- su j, živelo v Sahari Zfl^j Č^Vhigovori. Se le. če bi nemški narod mh držav (brez Aljaske). To j* polto iju,l.stvo. izvzemši Egipt. \sanl pozval (SVOje?a vladarja, bi bi pravi, da samo v Zedmjenih držo- Dejstvo, da se je kamela; pojavHa vah zavzemajo pustinje toliko pro- Afriki tako pozno, razlagajo »e,r stora kot iznaša devet češkosfova- kateri z domnevo, da so bili nekoč škili republik. Zgolj neznaten del v Afriki ugodnejši klimatični poteh tal bi se dal uporabiti v polje- in s0 afriška tla vedn0 bolj delske namene, zakaj pozabiti ne snše y zadnjem času pa se kaže. smemo, da je količina vode. ki je (]a SP pod primernimi tehničnimi za napajanje tal nujno potrebna.' p0?0j{ ]ahk0 Vrne tudi v puščavo— dokaj omejena. Jv krajih namm^ ki so bili nekoe Xej več j a izmed vseh puščav na obljudeni — nekdanje življenje. svetu je Sahara. Sicer tudi sahar- Ali kakorkoli se bo že tehnika raz. ske pokrajine niso brez dežja, veu-^vila, zaloge uporabljive vode bodo ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN ' ' " " ■ i /. i t ■, CENA • poštnino SAMO J3.— > : v«» • . M.. J Knjiga vsebuje začetne nauke © izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. 1"f JUL l: lo mogoče govoriti o povratku. Tii-,di n a selitev v kako drugo mesto ne mislimo. ^ resnici pa Viljem z bivanjem v Doornu ni nič kaj zadovoljen. Raje bi se naselil v krasnem nizozemskem mestu Zelstu, na ]>ol poti iz Door.na v Utrecht, kjer je zadnje čaše kuhan in pečen. V Zelstu si je uredil tudi nekako dvorno gledališče. Gledališče je ustanovil neki privatni podjetnik na Viljemov račun. Tuše vršesvečane predstave, pri katerih sodelujejo najznamenitejši umetniki. Viljem igra vlogo domačina, vabi visoke goste iz Nemčije v dvorno ložo, jim poklanja svoje fotografije s podpisi, bogata darila itd. Okrog njega se zbirajo neprestano holandski plemiči. HolancLsko plemstvo tvori sedaj Viljemov .dvor. Njegovo sedanja soprogo. princeso Hermino na njegovo. izrecno željo titulirajo z "Njeno Veličanstvo". Viljem je hotel svojo ženo predstaviti celo kot holandsko kraljico, kar mu pa niso dovolili. Neofiei-jelno sta ga sprejela samo kralji-.ca-vdova Ema in princ Henrik, toda do nadaljnih stikov med bivšim nemškim cesarjem in holandsko vladarsko rodbino ni prišlo. Ho-Tandska kraljica se ga doslelno iz-ogiblje. Zanimivo- je, da Viljem še K ar šteje, je ti sto, kar dobite pri nakupu cigarete, ne pa tisto, kar plačate zanjo. Slaba cigareta je draga po kakršnikoli ccni. Dvajset let je HELMARpri vabljala in obdržala sveje občudovalce Na tisoče moških začne kaditi vsak dan HELMA.R. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi HELMAR. — Naj bo danes ta čas. vedno podelujeje svojim zvestim pristašem razne naslove in odlikovanja. Nedavno je imenoval svojega tajnika dvornim svetnikom :n mu podelil naslov ekseelenca. Vsako nedeljo igra vlogo pastorja. V grajski kapelici se zbero gostje in uslužbenci, ki jim Viljem pridigu- je- j Naročajte se na "Ohj Naroda" ms* GLAS NARODA, 8. AYG. 1927 C O L O M B A L Spisal: Prosper Merimee. Za Glas Naroda priredil G. P. ■ ..j (Nadaljevanje.) Colomba je preživela večji del noči, potem ko je odslovila Cili-no s tajnim naročilom, s proučevanjem starih listin. Malo pred jutrom je vrgel nekdo kamenček ob šipo njenega okna. Na to znamenje je odšla navzdol na vrt, odprla skrita vrata ter spustila noter (jva sumljivo izgledajoča moška, katera je odvedla v hišo. Njena prva skrb je bila odvesti ju v kuhinjo, ter jima dati jesti. Citatolj bo tekoj izvedel, ko sta bila ta dva moška. ' / 15. Krog še>te ure zjutraj je prišel neki služabnik prefekta ter potrkal na hišna vrata. Ko mu je Colomba odprla vrata, je odvrnila, r.e da bi se pomišijala niti trenutek, da se je njen brat izpodtaknil na stopnjieah ter si i/.vil nogo. Vsled tega ne more napraviti niti enega koraka ter pusti prositi gospoda prefekta, naj se potrudi k njemu. Takoj po tem sporočilu je prišel Orso navzdol, ter vprašal, če ni prefekt poslal po njega. — Pusti te prositi, da ga pričakuj tukaj, — je rekla Colomba, popolnoma neženirano. Pol ure po teh dogodkih ni bilo opaziti pri hiši Barricinijev še robenega znaka življenja. Orso se je medtem informiral pri Colom-bi, če je naSla med listinami kaj važnega. Odgovorila mu je, da bo aala svoje informacije v navzočnosti prefekta. ISkušala je kazati največjo hladnost, a barva njenega obraza in njenih oči je razodevala mrzlično razburjenost. Konečno so se odprla vrata |>ri hiši Barricinijev in prišel je ven jrefekt v potovalni obleki. Sledil mu je župan s svojima dvema sinovoma. Prebivalci Pietranere so bili že izza solnčnega vzhoda na nogah, da bi le ne zamudili prizora, da vidijo odhajati prvega uradnika depart m en t a. Strašno pa so bili presenečeni, ko so ga videli iti v spremstvu treh Barricinijev preko trga naravnost proti hiši Delia Itebbijev ter tam vstopiti. — Mir sklepajo, — so pričeli govoriti vaški politiki. — Saj sein vam rekel. — se je oglasil neki starček, — Ors Anton je živel že predolgo časa na kontinentu, da bi znal voditi svoje zadeve, kot mož, ki ima srce v svojih prsih. — Poglejte vendar. — se je oglasil neki pristaš Rebbijev. — saj prihajajo Barrieinijevi prvi k njemu. Prosili ga bodo brez dvoma odpuščanja. — Prefekt vodi vse na motvozu, — je odvrnil starček, — kajti dandanes nima nikdo več resnega poguma in mladi ljudje se ne brigajo več za kri svojih očetov, kot da so sami bastardi. Prefekt je bil precej presenečen, ko je videl Orsa stati pokonci ter hoditi brez ovire naokrog. Colomba mu je s par besedami priznala svojo laž ter ga prosila odpuščanja. — Ce bi stanovali kje drugod, gospod prefekt, — je rekla, — bi vas bil moj brat že včeraj povsem zagotovo obiskal ter vas pozdravil. 4 Orso se je opravičeval na vse mogoče načine ter zagotavljal, da ni imel nobenega deleža pri tej smešni zvijači, ki je za njega skrajno sramotilna. Prefekt in stari Barrieini sta očividno vrjela v odkritosrčnost j gospodinjstvo ...... njegovih zagotavljanj. Njegova zmeda in očitanja, katera je našlo- ^^"Ivee'ek^i—1,1 vil na svojo sestro, sta dosti odkrilo govorila za to. Sinova župana pa sta bila očividno malo zadovoljna. — Za norca naju imajo, — je rekel Orlanduecio dovolj glasno, da ga je lahko vsakdo slišal. — Ce bi mi moja sestra vprizorila take neumnosti, bi dobro vedel, kaj storiti, da ji preženein veselje do kaj takega. Te besede, posebno pa povdarek, s katerim so bile izrečene, so U' KNJIGARNA GLAS NARODA ' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MOLITVENIH: popolna .............. Marija Varttlnja: v. platno vezano ......... t fino platno ........... v eclolojd vezano........ v usnje vezanklon. Gospod Barrieini je zajeeal Srbska začetnica ...... -.......40 par nerazumljivih besed in njegova dva sinova sta namerila svoje Sadno vino ....................M poglede na neko burno stropa. Prefekt je bil ie na tem, da naslovi SJ^ft^SS* "" * na Orsa sheen govor kot ga je ravnokar naslovil 11a župana, ko je| obsepa 452 strani ..........1.50 stopila med obe stranki Colomba te r potegnifa izpod svojega j&la! 8lov-ita|U»nski in italjansko slov. slovar ...................,. JO Spolna nevarnost.................iS Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................1.20 Sveto Pismo stare in novo zavese, lepo trdo vezana ............3.00 Umni čebelar................... Vmni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ....................... .SO Varčna kuharica, trdo vez. ...... 1 JO Veliki vsevedež .................JO par listin. — Veliko veselje bi pomenjalo za me, — je rekla, če bi doživela konec sovraštva med najinima družinama, a če hoče biti sprava odkritosrčna in trajna, se je treba izgovoriti glede vsega, da ne o-staue niti najmanjši dvom... Gospod prefekt, izjava Tomasa je bila zame iz dobrih razlogov sumljiva, ker je prihajala od zloglasnega človeka... Rekla sem. — se je obrnila tedaj na starega Barrici-nija, — da sta vaša sinova obiskala tega človeka v njegovi ječi v Bast il ji. — To ni res, — je posegel vmes Orlanduccio, — jaz ga sploh nisem videl. Colomba je vrgla nanj zaničljiv pogled ter nadaljevala, obrnjena proti prefektu: — Vi st8 Četrtek, t. v......................90 Čebelice, 4 zv. skupaj ..........JO Črtice iz življenja na kmetih____.33 Drobiž, slabi car in razne povesti — spisal M Urinski ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .56 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .................... .60 Doli z orožjem ..................J>0 Dve sliki — Njiva. Starin — (Meško) ...................... .60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj '.....................50 Dedek je pravil; Marinka in 9kra- teljčki ...................... .40 Elizabeta........................ .35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................00 Fra Diavolo .....................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem .............25 Grada umira, trda vez. ..........1.20 Gusarji ..........................90 Grška Mytologija................1.00 Hadži Muraf, trda rez............M Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) .........4Z Humoreske, Groteske in Satire, vezano .......................80 broširano ................... .00 Iz dobe punta ln bojev .........50 z modernega sveta, trdo vez.......1.40 Igračke, trdo vez. .............. 1.00 lir.j.šlrano ....................80 Jagnje ......................... JO Jernač Zmagoval, Med plazovi----- .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 JurČitevi spisi: Popolna izdaja vseli 10 zvezkov, lepo vezanih .................10.— Sosedov sin, broš. ...............40 & zvezek: Dr. Zeber — Tugomer trdo vezano ................1.20 broširano ...................75 Juan Miserja, povesti iz Španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest Iz misljo- nov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ..................JO Krlžev pot, trdo vezan ..........L— Krvna osveta ...................35 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade tn legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v peseocah — Različne poezije — Zabavijlco in puSice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — KralJedvorsH rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemiko.............70 Ljubljansko slike, —HiSnl lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik, TT-radnik, Jezični doktor. Gostilni* čar, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik, itd.....................60 Mali M, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ...................03 Marijna otroka, povest Is KavkaB- klh eora .......................25 Maron .krščanski deček la Libanona, ...........................JS5 Mlada mornarja .............. JO Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano ..................JO Mladih zanikernežov lastni ftiro-topiš ...•••..<»...»•«.».,..,, ,75 Moje obzorje, (Gangl) ..........L25 Mrtvi GostaC .......*«*..•...*» Jo Materina irtev ................. M Mnsolino ........................ .40 Mali Klatež............ ...... .70 Mesija ,.•.•••••..••,«•«•.••.,,,, JO Malenkosti (Ivan Albrec&t) ......JS Mladim metm. Zbirka povesti za slovensko mladino ............J5 Notarjev nos, humoreska ........ J5 Narod Id izmin ...................40 Naša vas. l. del. 14 povesti......JO Niia vas, II. del 9 povesti......JO Nova Erotika, trd. ves. .....;„., .70 Nate leta, trd. vez. strahote t bojnih pohodov bivie- ga. slovenskega polka ........1J0 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..L4t Ob 59 letnici Dr. Janeza E. Kreka .S Ogenj, trdo vezano..............1J0 Pabirki iz Roža (Albrecht) ......JS5 Pariški zlatar .................. JS Pegam Lambergar, sreča v nesreči in drage povesti ................70 Prihajat, povest .................M Pod krivo jelko. Povest Iz Časov ro- kornjačev na Kranjskem ...... Poslednji Mehikanec ............ Povest o sedmih obešenih ...... Pravljice H. Majar.............. Povesti, Berač s stopajte pri sv. Roku ........................ Po strani klobuk, trdo vez....... Požigalee ....................... Praprečanove zgodbe ............ airia, izvesti iz irske Junaške dobe JO Predtržani, Prešern in dragi svet. niki v gramofonu ..............25 Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..1.00 Ptice selivke, trda vez ...........75 JO JO .70 .30 J5 JO .25 •T Pikova dama fPuškin) ..........JO Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (KoSutnik) 1. zvezek ................... .40 '2. zvezek ...................40 Podobe Iz sanj. (Cankar) broS. ..1.— Poznava Boga.....................30 Pirhi ...........................JO Povodenj ........................ J0 Praški judek.....................25 Prisega Huronskega glavarja.....30 Prvič med Indijanci .............30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... JO Primož Trubar, (ASkerc), trd. rez. 1.— Rabi ji, trda vez .................75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem......30 Rinaldo Rinaldini .............. JO Romantične duše (Cankar) ......JO Razkrinkani Habsburiani ........ .40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1.50 Rdeča in bela vrtnica, povest . Slovenski šaljivec ............ Slovenski Robinzon, trdo Tezan Suneški im-alid ............. Skozi širno Indijo ........... Sanjska knjiga, mala......... Sanjska knjiga, nova velika ... Sanjska knjiga Arabska...... Spake, humoreske, trda vez. ... Strahote vojne ..................JO Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalen........1 JO Stritarjeva Anthologija, trda vez .. JO Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... Sin medvedjega lovca, Potopisu! roman .......................... Sv. Genovefa.................... Sveta Notburga.................. Sredozimci, trd. rez............. broS........................ Spisje, male povsetl .............35 Sveti večer...................... J5 30 tratenj* parnik** - Shipping DOLOČENA ODPLUTJA V AVG. '27. S. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Berengsrla, Cherbourg; President« Hardin*, Cherbourg. Bremen; 11. avgusta; Westphalia. Hambnrf. 13. ivgutta: Dullo. Xapoll. Genova 16. avgusta: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 17. *vgu«U: Mauretanla. Ch^rbourf: George Waahtnston. Cherbourg. Bremen: 18. avgusta: Albert Baiun. Cherbourg, Hamburg: Conte Rosso, Napol!, Genova. št 26. (L. Andrejev) Črne maske, itoslov. Josip Vidmar, 82 st., brni. ........................... J4 St. 27. (Fran Erjavec} Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., brol .. .. J5 Št. 29. Tarzan sin opice.........90 št. 31. Roka roko .............J5 St 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj SalustIJ Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. An t. Pokier, 123 strani, broS. .......... JO (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ...................65 Št 37. Donate živali ..........JO Št. 38. Tarzan in svet ..........1.— Št. 39. La Botieme ............ 1,— Št. 46. Magda................40 Št. 47. Misterijdafi«............1___ Št. 48. Tarzanove živali .........90 Št Tarzanov sin ........... 90' št. .TO. Slika De Graye ........1.20 i št. r>l. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................Uo št. 54. V metržu ..............1.— št. no. To hi onkraj Sotle.......30 št. 57. Tarzanova mladost .....90 Št. 5S. Glad (Hamsun) .........90 Št. «1. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski).90 Št. 63. Idijot, II. del .......... .90 št. Oi. Idijot, III. del ...........90 Štev. 65. Idijot, IV. de! ........90 Vsi 4 deli skupaj ............3.25 Štev. 66. Kamela, skozi uho šiv&nke, veseloigra ..... .40 # Tisoč in ena noe, trdo vez...... Tik za fronto ................. .35. Tatic, Bevk. trd. vez............ •M, Tri povesti grofa Tolstoja....... 60, Turki pred Dunajem ........... .90 1.50 JO JO .80 J5 .35 .00 .40 .45 .90 .70 .75 JO .60 .40 JO .35 Ranjena 104 str.. J5 JO JS SHAKESPEABKVA HElA: Machbet. trdo vez...............JO broširano...... Othelo .......................... .70 Sen Kresne noči...........................70 SPLOŠNA KVIŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecbt) gruda, izvirna povest broširano ..................... Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS, 105 strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broSIrano ..................... Št. 5. (Fran MllCinski) Gospod Fridotin Žolna In njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano .............. Št. 7V Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broS. ...........35 Št. 8. Akt št., 113 ...............70 Št. 0. (Univ.' prof. dr. Franc Wetwr.) Problemi sodobne flloio- fije. 347 strani, broS.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraone, relljefni karikaturo is minulosti, 55 str.. broS. ........J5 Št 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje« božična povest v 4. slikah, 84 str., broS. ......J5 Št 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str., broS. .........JO Št. 13. (V M. GarSin) Nadeida Niketajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 str., broS...........JO Št 14. (Dr. Kari Englii) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str., broS. ......................... J| Št 16. (Janka Samec) Življenje, pestmi, 112 str., broS. .......... 6t. 17. (Prosper Marlmee) Verno šošm v vkali, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. ......;..... Št. 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lukovikega graj&čaka, vese-• loigra y enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str.t bro«. .. St. 10. (Gerhart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 134 str., broS. Št 20. (Jul. Zeyer) Kaaaarasald, japonski roman, is CeSIne prevel dr. Friui Bradač, 154 str., broS. ............ M Št. 23. (Sopbokles) AntigOM, talna igra,- poslov C. Golar, OO ote, broSirano......................JO Trenutki oddiha Tri indijanske povesti Treskova Urška..... V gorskem zakotju ...............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90 2. (jej ................... 90 Veliki inkvizitor .!!!......!.!!.. 1.— Vera (Waldova), broS. ..........J5 Višnjeva repatica (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Rabindratb Tagore), trdo vezano..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik In druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi .... JO Vodnik svojemu narodu...........25 Zmise! smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .00 Za kruhom, povest ...............35 1 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez. .........65 Zadnja pravda, broS. ..........JO Zmaj i« Bosne ...................70 Zlatarjevo stoto ................ .90 Za miljoni ......................65 Življenje slov. trpina. Izbrani spisi I Ale.Šovee, 3. zv. skupaj ........1.50 t Zvesti sin, povest.................25 'Zlatokopi ....................... 30 Ženini nafie Koprnele............ 35 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zgodovinske anekdote, ...........30 ZBIRKA SLOVENSKIH PO*T5STI: 1. zv. VojnonUr afl poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno.........J5 3. zv. Vesele pbvesti .. -......... .35 4. zv. Povesti in slike ... .........35 B. zv. Študent noj bo. Na! vsakdanji kruh .45 JO J5 JO bro«rano ...................M ..........75 bttrfL • ••••••• Jt~ .....M <40 J n. del NMrnJ b NBrfBst (E. L. Bulwer) T, del. ...................05 SPISI ZA MLADIKO: (GANGL) 2. zv. trdo iveno. Pripovedk« in pesmi .........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .........................JO 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. pojesti .................... 5. iv. rdo vuino. Vinski brat____JO 6. rv. trdo vezano. Vsebuje 10 i»o- Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s sltktiiil ....1.60 Rdeča kapica; pravljica a Bilkami 1— Sneguljčica; pravljica 1 slikami . .1^— Mlada Meda ......*.........L— Trnoljčica, pravljica š flHkaml ...1.— KNJIGE ZA SLIKANJE; ihsdi slikar ....................72 Slike lz pravljic ................/5 Knjige za »likanje dopisale, popolna x barvami in navodil mr. Mladi umetnik .................1.70 Otroški irtec .................1.10 Zaklad za otroka................1.3) Naročilom je priložiti denar, disi v gotovini, Money Order ali poftne tiumke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku. Kijige pMUjkm&pMfyo prosto. mummu* Sa Oorthndt St, How York 20. avgusta: Leviathan. Cherbourg; He de France. Havre; Homeric. Clierbmirif; Volendam Bokiugne sur U«r. Rotterdam; Colombo. Xapoll, Renovn; Dresdni, Cherbourg, Bremen. 23. avgusta: Thurtngia. Hamburg. 24 avgusta: * , ? Aquilanla. Ch^rbourf: f Sluenrhe-n, CherhoiiTr, Bremen. 25. avgusta: Xt» York, Cherbourg. Hamburg. 2C. avgusta: Olympic, Cherbourg. 27. avgusta: Pr«»s. KoQsevelt. Ch^rb'>urj, Br»- irO-n; France, Havre; Belnfonland, Chorhnurg: Vepndam, Boul"gnt> sur Mer, Rotterdam : 30. avgusta: .Manila Washioaton, Trst: K«'»->!ute, Cherbourg, Hamburg. » 31. avgusta: Berengaria. Cherbourg: Itoma. Xapoll. GrnovtL. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikib: FRANCE 27. avg. — 17. sept. PARIS 3. sept. — 24. sept. XaJkrajSa pot po Želrznlel. Vsakdo Je v posebni kabini 2 vsemi modernimi udobnosti _ rijafa ..i slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamiite si prostor za prvo vofnjo novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. Vprafcajtf kaf^rceakoll po'.MaftC'cnegK »Centa ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York ozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor J« namenjen potovati v atari kraj. Je potrebno, da je. pobite 0 potnih H strti, prtljagi gfh itvareb. Titled naše drlgpbrta* laknSnJe Vem mt lamoroH daH najbolj?« pojasnila tn prfporo^aino. vedno le prvovrstne brsnpanfek«. Hi. Tndl nedrfavtjan! «unt/eJo potovati ▼ stari kraj. toda preskrbeti ■t morajo doTolJenjt all permit ln VTaablngtona, bodfsf ra eno leto ali 0 mesecev la ee mora delatt pro-bjo vsaj en mes^c pred odpotort-njem In to naravnost t Washing-ten. D. O. na generalega nsselni-komlaarja. Glasom odredbe, ki Je stopila f veljavo ti. julija, 192C se nikomur ! več as poillje permit po poŠti, aaa-" pak ga mora Iti iskati vsak posllee osebno, bodlri v najbllSnjl naselnl-ftl a rad all pi ga dobi ▼ Ne« Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proinjl zaprosi. Kdor potnje vea brsa dovoljenja, potnje na svoje lastne odgovornost. Kako dobiti tvoje« b starega kraja. Kdor Bell doMtf sorodni!« aH svojce'ls starega kraja, naj nas prej pile ca pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpnSffeiilh v tem letn 878 priseljencev, toda polovica te kvote je določena sa ameriSke državljane, ki lele dobiti sem tarife ta otrok« od 18. do 21. leta la pa aa poljedelake delavce. AmerUBd diavljsnl pa samorsje doOltl mm lene ln otroka do 18. Hh ta brea da bi bUl itetl ▼ kvoto, po-tretmo pa Jm «slatl proiajo v Wask-tagtoa. Prsdaf ped^aamste kaki iml. F R A AI SAX SER STATE BANK S OOMLANDT R, NBW IOBK