Leto LXV
Poštnina ptaPana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 29. decembra 1937
Stev. 296 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Diu — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za
inozemstvo 120 Din * -
Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111
Telefoni uredništva ia uprave: 40411. 40-02, 40-09. 40 04 40-05 — l*haj. vsak da., zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava; Kopitur-ieva ulica štev. 6,
Naše nove telefonske številke so:
40-01 40-02 40-03 40-04 40-05
Komunizem
pod evropsko krinko
Težko kdaj je svet doživel bolj zanimivo politično predstavo, nego je IX. kongres francosko komunistične stranke, ki so ga rdeči voditelji preteklo nedeljo po nacionalni biko-borbi o tvorili v Arlesu, zato ker hočejo po svoji najnovejši taktiki poudariti, da se je komunizem prelevil — oni pravijo: dvignil na višjo stopnjo —- v nacionalno stranko, ki spoštuje zgodovinske tradicije.
Glavnemu vodji francoskih komunistov, fhorezu, ki jo spet slovesno tajil, da bi francoski komunisti prejemali navodila iz Moskve, ee ni bilo treba veliko truditi zato, da so tovariši po starem običaju imenovali v častno predsedstvo kongresa kot prvega največjega krvo-ločnika sodobnega sveta —- Stalina. Njegova podoba je tudi krasila prostor nad govorniškim odrom, s katerega so voditelji francoske komunistične stranke spet, in sicer v najslovesnejši obliki, ponudili roko francoskim katoličanom. Ta točka je bila tako polna nehotene in vprav zgodovinske ironije, da se z njo bavi tudi vse francosko meščansko časopisje, ki ni katoliško orientirano, ima pa v tem oziru veliko več zdravega smisla nego ta ali oni dobri človek, ki veruje v možnost skupne fronte proti avtoritarnim državam pod vodstvom komunizma. Isti Thorez, ki je v Arlesu prepričeval svet, da je komunizem -že davno premagal stopnjo izključno revolucionarne predmestne politike« in se zdaj nahaja v »sferi enakopravnih strank levice«, ni znal biti toliko previden, da ne bi kmalu nato vendarle proslavljal rfivohicijo, ki da bo imela svoje najbolj mogočno orožje v skupni fronti katolikov in ateistov«, kakor jo komunisti zdaj imenujejo!... Po pravici se tudi versko nevtralni francoski tisk smeje komunističnim vabam, naj katoliki aktivno pomagajo pri takem početju, ki spričo dejanskih razmer ne more svojega cilja doseči drugače kakor po državljanski vojni, v kateri bodo morali francoski katoličani po Thorezovi logiki skupaj z rdečimi ateisti požigati cerkve, streljali duhovnike in iztrebljati ljudi, ki nimaio smisla za proletarsko diktaturo... Komunisti imajo tako malo spoštovanja pred zdravo pametjo francoskega in evropskega človeka sploh, da celo znane papeževe besede o ljubezni do vseli ljudi, najsi bodo tudi komunisti, kakor tudi božično poslanico kardinala Verdiera, ki vidi zdravilo sveta samo v Kristusovi ljubezni, skušajo v Arlesu predstavljati kot znak, da sc je Cerkev v borbi zoper avtoritarne države postavila na stran demokracije«. Pri tem pa so popolnoma pozabili na to, kakšna je tista demokracija, ki že dvajset let vlada v sovjetski Rusiji, kjer oboževani komunističin diktator pošilja dan za dnem na morišče najboljše glave proletarske Rusije, ki si upajo svobodno misliti. Komunisti, ki sc svojemu programu popolnega razboženja vse človeške kulture in socialnega sožitja seveda niti za eno piko niso odrekli, nimajo toliko sramu v sebi, da ne bi zlorabljali v ta svoj namen znane širokogrudne plemenitosti francoskega katolicizma, ki je katolicizem Cerkve in vsakega resničnega katolika na svetu sploh, da namreč katolicizem po svoji vseob jema joči ljubezni ue odbija od sobo nikogar, kdor ima pošten namen spoznati krščansko resnico in ji slediti. Toda kako je mogoče politično sodelovanje in istovetnost moralnih iu kulturnih ciljev človeške družbe med Kristusovim občestvom in družabnim programom Marxa. Lenina in Stalina? In zato ponujena roka francoskih komunistov ni nič drugega kakor grda komedija, ki ji noben človek zdrave pameti ne lw nasedel.
Nič manj zanimiva nego ta stran kongresa v Arlesu je njegovo politično ozadje, ki ne zanima samo francoskih katoličanov, ampak vso Francijo sploh in predvsem sedanjo vlado ljudske fronte. Kakor je resnica, da pozivi francoskega komunizma katoličanom pomenijo čedalje večjo slabost te stranke, ki jo je Moskva izbrala zato, da poruši vero in kulturo Evrope, ker pač dokazujejo, da sami iz sebe komunisti zaradi ogromne odporne sile evropskega krščanstva niso kos tej nalogi — tako je tudi resnica, da so odpovedali tudi na političnem polju, na katerem jim je bila zaupana naloga, da francoskemu meščanu in kmetu čimpreje izvijejo iz rok državno oblast. Zdi se. da je zdrava pamet Francoza premagala prevratne načrte Stalinove franroske gardo, ki tudi med delavstvom počasi izgublja na moči in vplivu. Meni nič tebi nič so komunistični diktatorji baš na božične praznike izzvali štrajke v transportni stroki ter v živilskih panogah, zato da bi pariški meščani ob praznikih ne mogli nakupiti, kar se jim zdi zn take prilike potrebno, in da lic bi dobili v roke časopisov. Zgodilo pn se je, da je vojaštvo samo iz sebe ponudilo vladi svojo pomoč in je v armadnili avtomobilih opravljalo transportno služlx). V Goodrichovih tovarnah, kjer so odpustili ruskega delavca, ki je bil zasnčen. ko je montiral skrivno slušno zvezo z ravnatrljevo sobo, pa jc policija na povelje Chautempsa, o/iroma socialističnega delavskega ministra in njegovega tovariša, notranjega ministra, štroj-kujoče delavce pometala iz delavnic. Pa tudi tam, kjer so poslušali komunistično štrajkovno poveijc, jc delavstvo nezadovoljno, *er so biit štrajki izzvani brez vsakega povoda in ker de-Šavci dobro čutijo, da nc uživajo simpatij osla- I
Kongres francoske komunistične stranke
Komunisti vabijo katoličane h sodelovanju, ker jih potrebujejo
Pariz. 28. decembra. V nedeljo je bil v Arlesu kongres francoske komunistične stranke. Na kongresu je jasno prišla do izraza zadrega francoskih komunistov, ki kljub prijaznemu stališču vlade in kljub precejšnjemu številu pristašev ne morejo s svojo ideo'ogijo prodreti v francoskega duha in vedno nestrneje iščejo kakega močnega zaveznika, ki bi jih bil pripravljen podpreti. Vsi govorniki na kongresu so se živo zavzemali za ustanovitev neke skupne fronte vsega francoskega delavstva, ki pa naj bi bila seveda pod njihovim vodstvom. V tej novi delavski fronti naj bi bili združeni vsi francoski delavci, socialisti, komunisti in tudi katoliške delavce bi sprejeli v to zvezo. Kadarkoli kak cerkveni dostojanstvenik izpregovori načelno besedo o komunizmu in pri tem vernikom polaga na srce, da je komunistom treba z ljubeznijo, sa-moodpovedjo iu doslednim krščanskim življenjem dati živ zgled našega verskega nauka, ne obsodi pa komunistov kot ljudi tako ostro kakor komunizem kot nauk, takrat se vselej kakor v odgovor oglasi ta ali oni prvak komunizma in ponudi roko delavskim množicam in jih vabi k sodelovanju, pri »em izprevrže smisel besed predstavnika katoliške cerkve in potem dokazuje, da tako sodelovanje ni nasprotno katoliškemu nauku in da mu tudi ni nevarno... Tako so komunisti na tem kongresu kot v odgovor na besede sv. očeta in na poslanico francoskega kardinala-primasa Verdierja ponudili roko delavcem iz katoliških organizacij in jih vabili k sodelovanju. Govorniki so celo obljubljali, da se komunisti, ako bi prišlo do skupno fronte vsega francoskega delavstva, ne bi več vmešavali v katoliške verske zadeve.
Govorniki so v svojih zunanje političnih izvajanjih proslavljali tudi Zvezo narodov in dokazovali potrebo, da Francija tudi še nadalje tesno sodeluje z njo. Obenem pa so, kakor da so domenjeni, enoglasno zahtevali, naj vlada zapre mejo proti nacionalistični Španiji, proti komunistični Španiji pa naj jo odpre in dovoli svoboden prehod. Predsednik komunistične skupine v zbornici Duclos je. poročal o poizkusih, da bi se združili socialistična in komunistična stranka. Taka politična zveza bi bila po njegovem mnenju edino zmožna, da prevzame vso oblast v Franciji. Vsem, tudi socialistom. pa je jasno, da se komunisti v taki politični združbi nadejajo močnega deleža, sicer ne bi bili tako vneti za njo.
Ves kongres je bil organiziran povsem v smisli novo »nacionalistične linije- francoskega komunizma. Združen je bil z »narodnimi slavnostmk, z obhodom narodnih noš in konjskimi dirkami v velikem stadionu Arlesa. Bilo je tudi mnogo umetniških predstav, pri katerih je sodelovala celo inočna igralska skupina iz Pariza. Največji dogodek kongresa pa je bil vsekakor govor glavnega tajnika komunsitične stranke T ho resa, ki je govoril o ^Poslanstvu Francije v svetu«. Navajal je napredek Francije, ki ga je dosegla v poslednjih dveh letih. Ni se omejil samo lia socialne reforme, ampak je tudi ves napredek v kulturi, leposlovju, umetnosti, glasbi pripisal vladi >Ijudske fronte«. Zagovarjal je »politiko ponujene roke« in katoličanom zagotavljal, da so komunisti proti monopoli-zaciji šolskega pouka s strani države (kjer so katoličani, ki imajo poleg cerkva samo še katoliško
Ljubiti človeka -
to je sodelovanje
l.jon. 28. decembra. V nedeljo zvečer so katoliške organizacije v Lyonu priredile na čast novo-imenovanemu kardinalu Gerlierju slavnostno akademijo. Ob tej priliki je imel kardinal daljši govor, v katerem je ostro zavrnil vse zmote razlage in ponarejanja božične poslanice sv. očeta in pastirskih listov nekaterih članov francoskega epi-skopata. Poudarjal je. da ima sv oče edini namen, ki g," 7asleduje pri vsem svojem deln noč in dan: ljubo, ii, caritas, veliko poslanstvo Kristusovo, ki je izročeno sv. Cerkvi. Krščanska ljubezen do vseh ljudi, do tistih, ki so naše vere, do tistih, ki so jo izgubili in tudi do tistih, ki so bahajo s tem, da nam ponujajo roko. Nekateri krogi mislijo, da pa- i
šolstvo v svojih rokah, najbolj občutljivi _ op. ur.). Pri tem je celo pozabil, da je motiopoliziran šolski pouk temeljna zahteva vsega komunizma in da se tisti, ki to zahtevo opusti, ne more več imenovati komunista.
V dokaz, kako dobre sadove rodi skupna fronta vsega delavstva, so nekateri govorniki tudi navajali, da so delavci v Ardcnih pri zadnji stavki
po tovarnah peli Internacionalo, Marseljezo in še — Čredo. Ves kongres je prav zaradi teh nasprotij izzvenel kot nekaka stnešnica demagogov, ki imajo socialno reformatorstvo za šport in se norčujejo iz človeštva, ki tiči v vezeh napak sestavljenega družabnega reda, za svoje poizkuse pa jiotre. bujejo množic, ki bi si jih s takimi besednimi koncesijami radi pridobili.
Proti zunanjepolitičnim predlogom trancoskih komunistov
in proti nasvetom Moskve
Pariš, 28. decembra. »Temps«, ki ima izvrstne zveze z zunanjim minstrstvom, odgovarja na vodilnem mestu na zunanjepolitične zahteve iu pritožbe francoskih komunistov, ki so v Arlesu napadali Delboeovo politiko. Komunisti, pravi »Temps«, .bi morali pomisliti, da je Zveza narodov v Ženevi, na katero se je doslej francoska mednarodna politika naslanjala, čedalje slabejša Iti da se jo začel tudi sistem kolektivne varnosti in jx>godb, ki na tem načelu slonijo, rušili, česar francoska diplomacija gotovo ni kriva. Kakor hitro je Nemčija ustvarila novo močno armado iu se utrdila na levem bregu Rene, je bil mehanizem francoskih zavezništev v srednji in vzhodni Evropi nujno oškodovan. Naše zaveznice se ne čutijo več tako varne kakor doslej. Naloga, da v danem slučaju pridemo uspešno na pomoč našim prijateljem na vzhodu in na jugovzhodu, je jKistala danes strategičen problem. ki je zelo različen od onega, ki smo ga ustanovili, ko Nemčija še ni bila tako močna kakor je danes in ko je imela roke Še zvezane. Iz tega čisto jasno sledi, zakaj je morala politika Poljske. Ro-
munijo in Jugoslavije nekoliko spremeniti svoje metode. Bilo bi skrajno nevarno in naravnost brez-pumetno, če bi Francija poslušala komunistično stranko in proli temu nastopila na ta način, da bi začela ofenzivno politiko zoper Nemčijo in Italijo, !>a morebiti še relo zoper Japonsko, ki so obrnile Zvezi narodov hrbet. Francoski komunisti zahtevajo danes isto, kar so zahtevale nekatere stranke pred letom 1870, ki so s tem prijjomogle k največji katastrofi.
Komunisti naj pomislijo, da je francoska armada najboljša na svetu in da za Francijo zvesto stojita Velika Britanija in Zedinjene države Severne Amerike. Ta pomoč in pa bogastvo francoskega kolonialnega imperija je najboljši jiorok. da se Franciji ni treba ničesar bati Politika, kakor si jo zamišljajo francoski komunisti po navdihnjen}« Moskve, bi nam mogla naše dobre prijatelje samo odtujiti. Na koncu namiguje »Tenips«. da je najslabša točka Francije nujnost, da je morala skleniti pakt s Sovjetsko Rusijo, kar gotovo ni simpa-tična zadeva.
Japonska previdno
obkotjuje Kanton
šanghaj, 28. dec. AA. Reuter: Jajx>nsko poveljstvo je zjutraj uradno potrdilo, da je bila zavzeta prestolnica pokrajine Šantung mesto Šan-tung (mesto ob morju, severno nad Šanghajem). Pred odhodom so kitajske čete zažgale precejšen del mesta, posebno pa poslopji japonskega in nemškega konzulata.
Japonski oddelki se približujejo Tajinu 40 km od Cinana. Med tem so japonske čete, zbrane na severnem bregu Rumene reke, kakšnih 00 km severnovzhodno od Cinana, začele prekoračevati reko. Kitajci se umikajo iz Cingtava, Japonci pa obstreljujejo železniško progo, da onemogočijo gibanje kitajskih čet.
Po borbah okoli Šanghaja se jc japonsko po-
- sovražiti zmoto,
katoličanov
pež, če tako govori, sanja o neki nemogoči zvezi. V nekaterih Časopisih smo celo brali, da sv. oče s takimi besedami Voditelje francoskega katoličan-stva navdušuje za zvezo z marksizmom, za sodelovanje v Moskvo, j.laz pa vam zagotavljam,-, je dejal kardinal Gerlier. >ko sem slišal odmev najglobljih misli sv. očeta, da so take trditve nečastno ponarejanje misli sv. očeta. Sv. oče je jx>novno potrdil veljavo besed iz svoje okrožnice »Divini re-demptorisc, ko je dejal: »Ko sc, moji sinovi, upirate zmoti, morate biti preleti najglobljih bratovskih čustev do človeka.« Ta misel naj tudi v naših srcih najde najgloblji odmev.«
veljstvo odločilo prodirali proli jugu in začeli >. ofenzivo proli Kantonu in Šantungu, kjer so Kitajci zbrali in sestavili močno fronto Japonsko brodovje križari v južnih kitajskih vodah in je verjetno, da bodo te ladje vsak čas nekje izkrcale japonske čete. Sirer se vse pripravlja previdno in se japonsko poveljstvo zaveda, da mora biti zavzetje Kantona izvedeno silno oprezno, ker so tam zapleteni interesi številnih tujih velesil.
Angliia in Amerika
se nnf
London, 28. dec. AA. (Ilavas.) Današnji angleški listi ugotavljajo, da je mirni sprejem, ki ga jo doživelo japonsko opravičilo, ublažil položaj. To naj pripravi britansko javnost na sprejetje japonskega opravičila ludi pri britanski vladi.
»Newyork Post« čestita zunanjemu ministru Ilullu, da je dosegel, kar je zahteval od Jajioiisko. List pravi, da bi bilo zdaj mnogo boljše, če bi se ameriške vojne ladjo in ameriški vojaki umaknili z vojnega območja. List »Mirror- trdi, da bi se morala Monrojeva doktrina uveljaviti, in sicer takole: 1 Da se nobena država ne vtika v zadeve ameriške celino in 2. da USA ostane na ameriški celini. Z drugimi besedami, ameriška celina ima bili zunaj vseh drugih narodov.
Dunajska vremenska napoved. Zjutraj šo zelo mraz. Čez dan ali dva prehodno milejše vreme s snegom in padavinami. Na planinah nevarnost plazov.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno in nestalno.
Zemunska vrcmensl n napoved. Oblačno vreme s snegom v vseh predelih, razen južnega Primorja, kjer bo deževalo.
lega prebivalstva. Z eno besedo, komunistično vodstvo se jc prepričalo, da se njegova diktatura začenja rušiti in da ima proti sebi celo vse socialistične ministre in poslance in to v času, ko si Moskva na vse kriplje prizadeva, da bi ustvarila enotno fronto komunistov, socialistov in krščanskih socialcev. Radikal Chautemps je zato v primeru Goodrichovih tovarn nn svoj diskreten način pokazat, da sc vlada ne smatra vseskozi odvisno od milosti komunistične stranke in da je v primeru jx)trebe pripravljena poslu/iti se tudi jx>moči armade, ki je jx> zaslugi radikala, vojnega ministra Daladiera, ne samo ostala svobodna komunistične propagande, ampak je čedalje bolj ogorčena proti agentom sovjetske Rusije. Če ne bi bila v sedanjem trenutku največja skrb ministrskega predsedniku ta, da spravi skozi parlament državni proračun, kjer bi mu komunisti mogli pokvariti račune, bi bil jiroti novemu štrnjkovnemu valu komunistov nastopil vse drugače, nego je, saj čuti, da ima za seboj vse meščanstvo in ves kmečki narod Francije, pa tudi precejšen del iztreznju-jočega se frunooskega delavstva.
To jc samo notranjepolitična stran te zadeve. Pravi vzrok, da je francosko komunistično vodstvo zopet skušalo motiti državljanski mir in red. pa ni notranja, ampak zunanja politika. Moskovska - Pravd.".; jc namreč tako j po Del-bosove.m potovanju začela veliko konipanjo proti francoski zunanji politiki, in francoski
komunisti, ki pravijo, da so od Moskve neodvisni, so seveda takoj začeli svojo najnovejšo akcijo r zedinjenja vsega francoskega prolcta-riata, od najboljšega katoličana do najhujšega ateista«, proti najnovejšemu preobratu v francoski zunanji politiki, Kakor jc pisala »Pravda«, točno tako jc Thorez v Arlesu očital Delbosu, da ni utrdil jx>ložaja Francije v centralni, vzhodni in južnovzhodni Evropi, da ni nikjer omenjal pakta s sovjetsko Rusijo in dn se jc celo dal od fašistofilskih diplomatov ujeli in se tnko sam uvrstil med saboterje Zvezo narodov. Delbos — tako je grmel Thorez jx> vzoru »Pravde« — je opustil jiolitiko kolektivnega od-]x>ra zopier napadalca in se je dni od »znanega agenta nemškega fašizma«, polkovnika Beeka, zapeljali, dn je začel razmišljati o kompromisu z Nemčijo. Tndi v Pragi je Delbos dajal potuho nemški manjšini, da bi na tak način napravil uslugo Hitlerju, posebno pa mu svetovni komunizem zameri njegov nastop v Belgradu. kjer mu je Stojadinovič »sufliral italijanske nazore o mednarodnem fxiložuju«... Tako namreč pravi moskovska »Pravda«, ki jo jc jx)snemal v Arlesu tovariš Thorez. Najbolj pa se je Delbos ločil od Moskve, ko je sprejel van Zeelandov gosjxxIarski načrt z a poživljenjc gospodarstva, ki izključuje sovjetsko Rusijo ter imn baje namen, da fašistovskim državam preskrb! brez vsake garancije visoke kredite. Sploh so zahtevali komunistični voditelji v Ar!e«u, da sc
osnuje trdim zveza med Francijo, Anglijo in Ameriko, ki naj bi Moskvi pomagale izvesti krvavo svetovno revolucijo pod firmo obrambe svetovne demokracije .. .
Čisto jasno jc zato, dn je francoska komunistična stranka, zvesta navodilu iz K remi ja, kjer stolu je krvavi Stalin, uprizorila svojo najnovejšo akcijo, da razburi proletarint, zato da bi francoski vladi pokazala, na kakšen odpor bi naletela, če bi res nameravala politiko sporazuma /. avtoritarnimi državami. Isti namen imajo gesla, s katerimi je komunistični kongres vabil v naročje Moskve francoske katoličane Odgovor, ki so ga komunisti dobili v Iranco-skbtn meščanskem časopisju brez razlike, pa je tak. da so komunisti pač ne bodo mogli varali o resničnem razpoloženju tiste javnosti, ki |>od-|iira vludo ljudske fronte, s katero >-o komunisti doslej, izvzemši tri primere, vedno glasovali. To razpoloženje je tako, do bodo komunisti v trenutku, ko bodo hoteli iz besed in gesel fire-iti k dejanjem, naleteli na odpor, katerega ne pričakujejo, dasi se iz njihovih zadnjih nastopov vidi, da že precej časa niw> več tako sigurni. kakor so bili. Politika, ki jo vodi Stalin, oziroma njegov jx>močni.k v kominternskih zadevah. Dimitrov, jc neuspešna in sterilna in >pionirji boljšega sveta«, kakor se glasi pozdrav, ki ga j>- poslal kongresu v Arlesu Romam Rolland, stojijo po vsej priliki pred šc večjimi razočaranji.
Huda stavka v Franciji
Pariz. 28. dec. b. Finančna in socialno-poli-tična vprašanja in težave so popolnoma zaposlile senat iu vlado. Senat je zelo slabo razpoložen zaradi finančnega položaja Francije in celo finančni minister sam se nič več ne trudi, da bi ublažil resno kritiko senatorjev o današnjih političnih razmerah. V senatu je velika večina, ki pričakuje rekonstrukcije kabineta, ki naj bi zboljšal socialne in gospodarske razmere r Franciji. Ta večina obsoja vpliv nekaterih ministrov kot najhujše ogrožanje notranjepolitičnega miru. Finančni minister Bonnet jc dejal, da verjame v obnovitev gospodarstva, zahteva pa popoln red, delo i n disciplino. Kljub tej energični manifestaciji ministra, ki ima na svoji strani večino senatorjev, pa sindikati trdovratno zastopajo svoje stališče in se ne ozirajo na vsa prizadevanja ministrskega predsednika Chautempsa, ki hoče zgladiti spor med delavci in delodajalci. Stavka za-
Ohtaviian Goga sestavlja novo romansko vlado
Bukarešta, 28. dec. c. Dopoldne je ministrski predsednik T a t a r e s c u sklical zadnjo sejo svoje vlade. Vsi ministri so sklenili, naj vlada odstopi. Tatarescu je popoldne ob 4 odšel v dvor h kralju in mu izjavil, da odstopa s celokupno vlado. Avdienca je bila zelo kratka in je po njej Tatarescu izjavil časnikarjem, da ima sicer sedanja vlada večino v senatu, ni pa dobila zadostne večine v parlamentu. Vlada spoštuje voljo volivcev in se po štiriletnem koristnem delu umika.
Takoj nato je kralj poklical k sebi bivšega načelnika romunskega generalnega štaba, generala A n t o n e s c a , ki se je tik pred volitvami priključil kmečki narodni stranki.
Za njim je prišel na dvor voditelj krščanske narodne stranke 0 k t a v i j a n O o g a. Po avdien-ci je Goga izjavil, da je dobil mandat za sestavo nove vlade. Sestavil bo tako imenovano nacionalistično vlado. Sprejel je takoj profesorja J o r g o , proti večeru pa je časnikarjem izjavil, da jim bo najbrž šele jutri dopoldne lahko izjavil kaj novega.
vzorna vedno večji obseg in položaj so poslabšuje. Posebno stavka prevoznega delavstva ima katastrofalne posledice za blagovni promet. Na vseh postajah v Franciji ležijo nagrormdeni zaboji in paketi in nastaja vse večja zmeda.
V senatu so ministrskega predsednika opozorili, da je svoj čas smatral zasedbo tovarn in skladišč za nezakonito dejanje in da je prevzel tudi obveznosti, da tega ne bo dopustil. Tudi delodajalci očitajo vladi, da je ministrski predsednik Chautemps prelomil svojo besedo. Notranji minister Doriuoj- je imel včeraj daljši razgovor s policijskim prefcktoni v Parizu. Iz vladnih krogov prihajali vesti, da vlada ne bo dopustila, da bi delavci ponovno zasedli tovarne in skladišča hrane. Ako sindikati ne bodo v 24 urah poskrbeli za red, ho vlada s pomočjo policije in vojaštva napravila red.
Splošno smatrajo politični krogi, da je položaj izredno resen. Stanje na posameznih železniških postajah je nevzdržno, ker je tam nagromadenih pošiljk na stotisoče. Tudi iz pokrajin prihajajo vedno bolj vznemirljive vosti, ker se stavka vsepovsod širi. V Toulousu so pričeli stavkati nameščenci veletrgovin. Doslej se ni posrečilo izgladiti sporov na miren način, ker delavci zahtevajo zvišanje mezd v sorazmerju s porastom cen, kar pa delodajalci odklanjajo.
Glavna zadružna zveza
Belgrad, 28. dec. AA. Na vabilo Glavne zadružne zveze so prijavile svoje članstvo še tri nove zveze in sicer Zveza gospodarskih zadrug v Somboru, Državna zveza gospodarskih zadrug
Neupravičena tožba
»Delavska pravica« glasilo krščanskih socialistov, toži v božični številki, kako 6l>abo se godi tistim, ki so pravi pristaši Kristusovega nauka. V tej tožbi ji uide tudi čudna izjava, ki bi mogla
v Belgradu in Glavna zveza gospodarskih zadrug g svet obrniti narobe, če bi bila resna. Pravi namreč:
v Belgradu. Glavna zadružna zveza ima torej se.
daj 2') članov z nad 8000 zadrugami. Dne 3. januarja bo v dvorani Inžeoierskega doma občni zbor Glavne zadružne zveze in bodo sprejeta pravila te zveze po predpisih novega zadružnega zakona.
Živinske bolezni
tudi na Ogrskem
Belgrad, 28. decembra. AA. Zaradi slinavke in sajavca na parkljih, ki sta se pojavila na Ogrskem, posebno v mohaškem in okoliških okrajih, je kmetijsko ministrstvo prepovedalo uvoz in prevoz prežvekovalcev in svinj ter vseh mesnih izdelkov teh živali iz omenjenih krajev.
Podružnica Poštne hranilnice
Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 31. t. m. zaradi letnega zaključka od pol 8 (pol osme) do pol 11 (pol enajste) ure.
Pariz, 28 dec. c. Danes je umrl v Parizu znani Q skladatelj Maurice Ravel. Bil je 62 let star.
Strahovita borba za Teruel
Pariz, 28. dec. b. S špansko-francoske meje poročajo, da španska nacijonalna vlada ob francoski meji vodi velik obkoljevalni manever proti republikancem pri Teruelu ter jih hočejo tako prisiliti, da spremenijo fronto. Manever nacijo-nalne armade se je pričel 25. decembra s prodorom fronte na cesti, ki vodi od Saladara proti Kondudi severno od Teruela. Dvajsettisoč nacio-ualnih vojakov prodira v dveh kolonah skozi gorovje, medtem ko je za njimi še deset tisoč rezervistov. Ker obstoja nevarnost, dn bodo nacio-italci ujeli rdečo armado v klešče, je glavni štab v Barceloni izdal strogo povelje, da se brez usmiljenja bombardira staro mesto v Teruelu, ki je še
KINO UNION
Telelon 22-21
Danes zadnjikrat!
Bol za dečka (Streit um den Knaben io)
Sijajna igra dveh dečkov, ki se redko kedaj vidi na platnu! Predstave: ob 16., 19*15. in 21*19..url.
Ponarejanje praznikov
Vzdihovanje po slovenski skupnosti, enotnosti, slogi, disciplini, povezanosti v eno celoto in po drugih čednostih zrelega naroda je postalo že tako splošno, da brez tega vzdihovanja še narodnjak ne moreš več biti. Kako bo s to rečjo v naslednjih dneh pri tistih, ki taka vzdihovanja najbolj goje, nam nazorno kaže praznovanje božiča, ki ga nekateri kar ne marajo in ne marajo praznovati tako, kakor ga praznuje 09% večina naroda. Dajejo mu pomen, ki ga božič nima ne v svetu ne pri na6. »Jutro«, dopoldansko gladilo JNS, ga je proglasilo za nek praznik pacifizma in neke »luči«. Polno je tožbe, da je na svetu tako malo miru, pri tem pa niti z besedo ne omeni verske misli božiča in mirovnega poslanetv Kneza miru. Govori kakor diplomati na konferencah, toži 6e mu po mirovnih paktih, pri tem pa 6i domišlja, da je pogumno, če pove, da vse tisto govorjenje diplomatov na konferencah mi nobeno poroštvo za trajen mir in da mirovni pakti niso nič drugega kakor v papir zavite fraze — pa vendar ne more iz njih ven v globljo vsebino svetega dne. To modo proslavlja celo za več vredno kot je praznovanje v luči vere. »Biti v službi svetlobe, resnice, pravice, napredka — ni Ii to krasna božična misel, še lepša od zvo-nenja, ki bo drevi potrkalo na naša zbegana srca!?« Tako zaključuje svoj božični uvodnik. Da bo prav zaključen, moramo zaradi zvestobe do našega na-rodnesra duha dostaviti, da izmed vseh zunaniosti v božičnih praznikih ni lepšega od zvonjenja božičnih zvonov. To vedo vsi tisti, ki jim leta in leta ni bilo dano slišati 6voj domači zvon, pa so iz dalje hrepeneli po njem. dočim »Jutra« in njegove modrosti niso prav nič pogrešali.
Najbolj pa so sc zaleteli pristaši idealnega prijatelja vseh revežev in velikega voditelja 6lovem skega delavstva Zivka Topaloviča, to so slovenski socialisti. Da bi 6e ne približali krščanstvu, so kljub 6voji tako glasni demokraciji smuknili kar v fašizem. Kljub vsemu besednemu sovraštvu do političnega hitlerizma so božič proglasili svojim pristašem popolnoma v duhu kiilttirnobojnega hitlerizma. Tozadevni članek v »Delavski politiki« je tako zanimiv in važen za spoznanje njihove miselnosti, da ga moramo ponatisniti kar v celoti. Pod naslovom »Odrešenje človeštva« se takole čita:
»Zimski sončni obrat! Božič!
Zopet smo očarani od lepote tega praznika, ko nam vstaja spomin na lepe ure našega življenja in na ljudi, ki so nam ljubi in dragi ter nam je srce polno koprnenja po sreči in zadovoljstvu. V ušesih nam zveni petje o ljubezni in miru ter odrešenju. In vsak 6kuša vsakemu, ki ga ljubi, izkazati ljubezen. Ali ni zelena smreka pravi simbol ljubezni i" upanja? In lučke na njej simbol novo rojene nebesne svetlobe, ki je nekoč pomenila človeštvu odrešenje iz zimskih nadlog? Zima je pomenila za pračloveka pomanjkanje in žalost, noč in mraz, glad in smrt.
Zimski sončni obrat, ki so ga praznovali v velikem veselju, je pomenil za nje začetek odrešenja iz oklepa temnih sil narave, Ki so ]>odjarmi!e človeka hi sedsi polagoma izgubljale oblast nad njim.
Zimski sončni obrat so smatrali kot rojstvo sonca, junaka, ki se jim je zdel vtelešena ljubezen in dobrota. Tega niso pojmovali samo simbolično, kot mi njihovi potomci; njim se je zdelo življenje na zemlji kot cdsev tega. kar se je dogajalo na nebu — na svetu večnosti. Tamkaj pa eo videli vsako leto pozimi novorojenega boga odrešenika, 6once. ki ie nastopilo zmagoslavno svojo pot, izkazujoč ljuaem ljubezen.
Božič je obdržal svoj pradavni pomen — ostai je praznik ljubezni.«
Ali ni60 vse te misli v popolnem sklad ju z nauki liitlerjevske propagande in z nauki nove nemške vere in rasne ideologije? Slovenski socialisti, ti glasni poboruiki demokracije« 'n slovenskih pravic, ti pogumni branilci naše zemlje proti eamopašnosti nemškega fašizma, hegemoniz-ma, imperializma in drugih fašističnih grehov hočejo božič našega ljudstva in naše vere proglasiti fa arijski »Sonnenvvtmde". pri tem ee pa najbrž še smatrajo za naprednjake . kakor vsi preroki tega kova.
Tudi tedniku »Slovenija, jc božič samo neka lepa, poganska šega: »Že od pradavna živi v člo-
»Kdor jih (ljudi namreč -— op. ur.} opominja na vekovita načela Kristusova, tega proglase za komunista, za revolucionarja, za nezadovoljneža, za godrnjača, v našem ožjem krogu pa vsaj za slabega katoličana.« Taka beseda bi mogla komuniste proglasiti za najboljše katoličane in katoličane za najbolj strupene komuniste, to je čudna, recimo ne hotena spojitev dveh svetovnih nazorov, ki nikdar ne moreta priti skupaj, ker sla kakor ogenj in voda. Zato bi bilo zelo koristno in za jasnost nazorov zelo potrebno, ako bi »Delavska pravica« mogla imenovati vsaj enega, ki je ljudstvo opominjal na vekovita načela Kristusova, pa jc bil proglašen za komunista. Ako ga najde, ji botno dali prav. Zgled pa imamo v francoskih katoliških delavskih organizacijah, ki oznanjajo vekovita načela Kristusova tako neizprosno in tako revolucionarno kakor noben drug reformator, ven-daT pa tako katoliško in v tako pravem Kristusovem duhu, da še nikomur ni prišlo na misel, da bi jih proglašal za komuniste. Vse drugo šo te organizacije že doživele, samo tega še ne. Zato je očitek »Delavske pravice« — iz trte izvit.
Komunistična stranka
Sloveniie
Komunisti v Jugoslaviji so zadnje čase spremenili svojo taktiko. Razpustili ®o svojo ilegalno Komunistično stranko Jugoslavije. Namesto nje so po navodilu znanega Dimitrova ustanovili več strank, namreč komunistično stranko Slovenije in enake stranke za Hrvatsko, Macedonijo, Srbijo in Črno goro. Enake stranke so ustanovili tudi za narodne manjšine v Jugoslaviji. To je za Nemce, Madžare in Albance. Delo teh strank je seveda podtalno in je zelo težavno ugotoviti, kolikšnega pomena so te podružnice tretje internacionade.
Nova politična skupina v Ljubljani
Kakor čujemo, sc pripravlja v Ljubljani nova
veštvu lepa šega, da praznuje sredi najtrše zime, ko počivata zemlja in človek, znamenje miru. kr ščanstvo je okitilo in povzdignilo to znamenje v praznik rojstva učlovečenega Boga, ki mu pojo okriljem duhovi na višavah: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Kljub tožbi nad pokvarjenostjo in zablodelostjo človeštva praznuje »Slovenija« božič v nekem optimizmu: »Zategadelj moremo praznovati svoj slovenski božič dandanes samo v zbiranju vedrih, bistrih, v slovenski zavesti izklesanih in prekaljenih mož. Tako, da pojdejo možje z možini v isti črti, mevže in odpadniki pa naj capljajo, koder in kamor jim drago.« To tolažbo daje čitateljem za božič. Ali je v tem upanje na kako novo stranko, ali pa je izraz veselja nad združenimi vrstami slovenskih mož, ki so doslej branili naše pravice, ne bomo ugotavljali, smemo pa reči, da slovenski božič to ni, slovenski božič e veliko več, je praznik Kristusovega rojstva, kakor ga ljudetvo že dolga stoletja praznuje in ga bo še.
Tako je ob letošnjem božiču vsak pokazal svojo barvo. To še ni taka nesreča, večje znamenje bolezni je v tem, da vsi ti hočejo biti »narodni« in »narodnjaki«. Če bi priznali, da obožujejo modo in salone, se mi sploh oglasili ne bi. Toda za tak božič nase ljudstvo nič ne ve Nobena naša pesem, ki jih ljudstvo s takim zanosom in notranjim veseljem v teh dneh prepeva, nič ne ve o tem puhlem »človečanstvu«, ^preobratu sonca . »iluči« in do zob oboroženem »pacifizmu«, na nobenih jaslicah ne vidiš upodobljenih teh teorij; naš, slovenski božič jc praznik Kristusovega rojstva, obletnica zgodovinskega dogodka, ki časovno odmerjenemu življenju vsakega posameznika daje večen pomen. Naša dolžnost je, da se takemu ponarejanju naše duše, kakor izzveni iz zgoraj navedenih člankov, upremo.
Zanimivo pa ic, da nobeden od teh, kj vsi tožijo, kako strašno je ponižano »človečanstvo«, kako daleč je zabredel človek, ker jc hodil brez neke »luči«, in v tem obupu slave božič kot praznik »luči« in »miru«, nobeden od teh ni zinil besede o komunizmu, ki je najgloblje ponižal člove čanstvo in usužnjil milijone ljudi, ustvarjenih po božji podobi. Ti zdihovatelji in oznaujevalci poganskega božiča vedo za vse krivice, ki se gode po svetu, le za krivice komunizma ne vedo nič. Govorijo o slrašnem klanju v Španiji, v Aziji, v Abesimji, nič, pa ne vedo o klanju v sovjetski Rusiji. Saj ne rečemo, da so zaradi te pozabljivosti komunisti, toda za popolno sliko o položaju človeštva bi bilo treba omeniti tudi ta svetovni p>o-iav. ki je v nekaj desetletjih prelil že toliko krvi. kakor druge ideologije komaj v stoletjih. Vsi proglašajo za strašno nesrečo človeštva, da ee general Franco v Španiji ni maral podati komunistični oblasti, nič pa ne povedo, da bi bilo državljanske vojne tudi konec, če bi se komunisti podali njegovi oblasti. Silno zamerijo Japoncem, da hočejo Kitajsko spraviti pod svoj gospodarski in politični vpliv, ne zamerijo pa tega sovjetski diplomaciji, ki hoče isto, ko je Kitajska, rnzjedena od komunistične propagande, že pokazala, da je dozoreia za tuje varuštvo. Vse tc daljne spore pa opisujejo s tolikimi solzami v očeh iti tako žalostjo, kakor da je od njihovega izidn odvisna slovenska useda.
V tem tujem duhu 60 nam hoteli vsiliti svete	. „	______ __________...
božične dni, ki jih slovenski narod letos ne praz- ■*— granlskih krogih veliko zaniman je, ker bodo n nuje prvič. Kdor narod sj-voštuie. naj tudi božič njem rnzpravliuli tudi o vprašanju sklicanj sprejme tako kakor ga je naroa doslej praznoval.	'	, . . .	.
Ako pa mu to praznovanje nI všeč. naj se molče umakne kamorkoli. Če pa javno izpregovori in oznanja svojo modrost, mu imamo pravico zoper-poslaviti svojo besedo. Najbolj st je nad našimi /e včerajšnjimi izvajanji razhudil »Slovenski narod«. Iz njegovega zelo božičnega odgovora iz zveni presenečenje, češ pravkar smo 6e hoteli |>o prstih približati katoliškemu slovenskemu narodu z rožnim vencem v roki. pa tj pride ta Kopitar jeva ulica in razglaša, da jc naš rožni venec ponarejen. da to, kar mi oznanjamo, tli kaiolišlto. ampak moda, ki je prišla in bo odšla, da naš božič ni tisti božič, ki ga slovenski narod praz nuje. V tem presenečenju je vse razočaranje »Slovenskega naroda Toda mi smo zalo tu. da javno povemo, če jc kdo kaj javno povedal ali javno notel prikriti
vedno v rokah nacionalnih čet. Poveljnik rdečih čet general Roys je izdal povelje za napad in vso noč so grmeli topovi in obsipali sovražne postojanke. Dva parlamentarca sta branitelju Teruela, predlagala naj se potla, kar pa je odklonil. Takoj na to so topovi neusmiljeno nadaljevali bombardiranje. V francoskih vojnih krogih so prepričani da se bo zdaj pri Teruelu razvila ena izmed največjih bitk v španski državljanski vojni. Nacijonalno poveljstvo je prevzelo inicijativo v svoje roke in bo odločitev padla najbrže na tej, to je na aragonski fronti.
Davi je v London prispela vest da je najmo- „„i:,,j-„, „i	-, . . • • • . -.----.-- -----
dernejša .križarka španske vlade Mendez Nunez«	I t	■ nasPr°toval7a takP ,
naletela v bližini Barcelone na mino ter se naglo kaT ju®	T° ^J?,0 r - * i
potopila. Rešil se je samo del posadke.	predsedmk zbornice za TOI, ki namerava ba,e pr.
1	bodočih volitvah kandidirati bodisi za mestnega
župana bodiiai za ljubljanskega poslanca. BOimo videli, kaj bo iz teh govoric in katere ljudi namerava g. Jelačin, ki je nekoč pripadal JRKD oziroma JNS, zbrati okoli sebe!
Marksisti v „zahodnih
demokracijah"
Marksistični in komunizmu prijazni listi neprestano namigujejo, da so vsi napredni in količkaj sposobni izobraženci v marksističnem taboru in se pri tem vedno sklicujejo na »zahodne evropske demakracije« in nam jih stavijo za zgled. Vsa ta namigovanja pa v dejanskih razmerah niso prav nikjer utemeljena. To najlei^še kažejo volitve v disciplinske odbore, ki jih imajo profesorji in akademiki skupno po fakultetah pariške, univerzo. Vblitve v le odbore so bile 19. VS^In dokazujejo, da univerza ni popolnoma nič marksistična. Postavljeni sta bili samo dve lisli,'Iti šfcer »nacionalna lista« in »lista ljudske fronte«. Od 3900 glasov je nacionalna Jista, ki je nosila "naslov ■nacionalna in: korpbrativna unija dijakov« dftbfla 2950 glasov, torej skoraj 80%. Na juridični fakulteti je bilo razmerje 727 : 125, na medicinski 721 : 244, na filozofski fakulteti, naravoslovni oddelek (Sorbona), 521 : 203, na farmaciji 389 : 75, na filozofski fakulteti, leposlovni oddelek 560:240.
Papini bo govoril
v Budimpešti
Na svetovnem evharističnem kongresu, ki	bft
prihodnje leto v mesecu maju v Budimpešti,	bo govoril tudi znani italijanski katoliški pisatelj iu profesor književnosti Giovani Papini.
Izjava nadškofa dr. Stepinca
Te dni je belgrajsko »Vreme« v dolgem članku objavilo nekaka pripovedovanja novega hrvatskega nadškofa dr. Stepinca o razmerah med Hrvati po podpisu tako imenovanega sporazuma v mesecu oktobru letošnjega leta. Izjava govori o
Od 159 jih je samo še 23 na svobodi
Pariz. 28. decembra. »Malin« poroča, da je v Sovjetski Rusiji zopet pričakovati velikih političnih procesov, ki se bodo po vsej verjetnosti zaključili z mnogimi usmrtitvami. Ob 20 letnici bolj-ševiške revolucije eo nekateri iz Stalinove okolice predlagali amnestijo za politične krivce, pa jo je Stalin gladko odkloni!
Od 159 članov glavnega odbora komunistične stranke, ki so še .leta 1936 sodelovali na kongresu stranke, jih je bilo pri sedanjih »volitvah; samo še 23 na svobodi. Izmed ostalih 136 jih je bilo j nekaj ustreljenih, nekaj odpeljanih v izgnanstvo ali pa še v zaporih čakajo svoje končne usode Ni še dolgo tega, ko je bilo ustreljenih devet visokih komunističnih, funkcionarjev, pa se že pripravlja proces proti 250 nadaljnjim osumljencem, ki so vsi bili na važnih mestih, boljševiške organizacije, sedaj so pa že v Ljubljanici, ječi skrivnostne GPU. Med njimi so člani sovjetske diplomacije Jure-njev in Davtjan, dalje Syrzov in bivši tajnik glavnega strankinega-odbora Popov in bivši namestnik predsednika v svetu ljudskih komisarjev Jan R u d z u t a k. Te bo »sodilo«: posebno vojaško sodišče, dočim druge čaka smrt brez sodnega procesa.
»Kurier Varšavski« poroča iz Moskve, da so tam obsodili nn smrt in ustrelili višjega svetnika sovjetskega poslaništva v Varšavi Kociu-. binskega, ki je zadnje čase opravljal posle podpredsednika ljudskih komisarjev v sovjetski Ukrajini Obtožili so ga, da je sodeloval pri pripravah za atentat na Stalina.
Jreiand" — sad sloletneia bo a
Dtiblin. 28. decembra. A A. (DNB) Jutri stopi v veljavo nova irska ustava. Od jutri se bo Irska uradno imenovala »Irelmid«, dosedanje ime »svo-
.....................-...v .......	tiicocm imiuuiu iciuoujcga iciu. lijtivu ^uvuil u
hodna država Irske« se pa ne bo več rabilo. Vsi političnih in kulturnih vprašanjih, socialnih raz-!isli poudarjajo pomen nove ustave in naglašajo, da se s tem šc bolj poudarja neodvisnost Irske. Uveljavitev nove ustave bodo proslavili kar na.i-
svečaileje.
Belgraiske vesti
Belgrad. 28. dec. m. Finančni minister je za jutri dopoldne sklical sejo ministrskega gospodar-sko-finančnega odbora. Na dnevnem redu je več uredb gosjjodarskega značaja.
Skupščinski finančni odbor jutri Spet nadaljuje svoje delo. Na dnevnem redu je pretres proračuna notranjega in vojnega ministrstva.
Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o eksekuciji proti samoupravnim tele6oin in proti javnim in splošno koristnim ustanovam. »Službene Novine« objavljajo tudi pravilnik o dolžnostih in pooblastilih izvršilnih organov.
V rudniku Breza v Bosni je bila danes slovesna proslava 30 letnice obstoja tamkajšnjega rudnika. Namesto obolelega ministra za gozdove jn rudnike Bogoljuba Kujundžiča je pozdravil vse rudarje upravnik rudnika, ki je v svojem govoru podal kratek pregled poslovanja rudnika od njegovega začetka. V svojem govoru je omenjal tudi nesreče, ki so se dogodile v tem rudniku. Pri nesrečah se je doslej smrtno ponesrečilo 30 rudarjev.
Notranji minister dr. Anton Korošec je danes dopoldne obiskal razstavo belgrajskili karikaturistov in razstavo sarajevskih umetnikov.
Danes jp pričel v Sremskili Karlovcih zasedati arhio.rejski sabor pravoslavne cerkve. Za sklep tega sabora vlada v vseh ruskih emi-
svetovnegi) ruskega nrliicrejskega sabora, ki se bo verjetno sestal prihodnje leto, po doseženem pomirjetiju med predstavniki ruske cerkve po posameznih državah.
Davi sc je vrnil v Belgrad minister dr. Krek. 7. istim vlaknin so se vrnili tudi senatni predsednik dr. Ma/urunič in skupščinski predsednik čirič. dalje finančni, prosvetni, pravosodni ln socialni minister ter minister za ljudsko telesno vzgojo.
V Zavodu za posjiešev.inje zunanje trgovine izdelujejo novo ureubo. ki bo nanovo uredila naš izvoz živine in živinskih produktov.
Nocoj je umrl \ mariborski bolnišnici nntl-■itražnik gosp. Karel P h v š I f v starosti 31 let. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek o!) 3 popoldne i/ splošne bolnišnice v Mariboru.
merah, o stališču duhovnika do dnevne politike, o vlogi duhovnika med ljudstvom itd. Iz »Vremena« so ta pripovedovanja šla po drugih listih, ki so jih nekateri objavljali kar v senzacionalni obliki z naslovi, kakor »Dr. Stepinac proti klerikalizmu«, ali »Dr. Stepinac prepovedal duhovnikom politično udejstvovanje« itd. Seveda sta se v tem najbolj odlikovali obe izdaji JNS v Ljubljani, dopoldanska in popoldanska, namreč »Jutro« in »Slovenski narod*. Mi smo tisti članek v »Vremenu« videli in prebrali, pa je bilo v njem toliko cerkvenega in necerkvenega, da se nismo mogli prepričati, da bi to govoril zastopnik Cerkve. Zato članka nismo ponatisnili niti v izvlečkih, kakor so to delali drugi listi, ki so ponatiskovali vsak tisti del, ki mu je bil za njegovo smer najbolj po godu. Kmalu nato pa je »Hrvatska straža« objavila, da se je v nadškofovski pisarni prepričala, da nadškof dr. Alojzij Stepinac ni dal za »Vreme« nobene izjave. Kar je »Vreme« priobčilo, izvira morda iz že davnega zasebnega razgovora njegovega dopisnika z zagrebškim nadškofom, pa še v tem je dopisnik v mnogih izvajanjih izrazil svoje osebno mnenje, ne pa nadSkofovo.
•
Osebne vesti
Belgrad, 28. dec. m. S kraljevim ukazom so postavljeni za političnotipravin. tajnika V. skup. Iinnske uprave v Ljubljani Anton Šetina. dosedanji okrajni podnačelnik v Celju. Za okrajnega podnučclnika VI. skup. v Celju je postavljen Uroš šum, dosedanji okrajni podnnčelnik v Ogtilinu. Za okrajnega podnnčelnika V. skup. v Ognlinu je postavljen Dominik Domini, po-litično-uprnvni tajnik iste skupine v 1 jubljani. /a policijskega komisarju VI. skup je postavljen pri upravi policijo v Splitu Franc Pctrc-tič, doslej komisar železniškega obmejnega ko-misariatn na Rnkekn. Za višjega nodzornika policijskih agentov VII skup. pri mestni policiji v Mariboru je postavljen Janko Goršic, višji nadzornik policijskih agentov v Mariboru. Upokojen je Anton Pnvlctič, višji nadzornik policijskih agentov Vil. skup. pri mostni policiji v Mariboru
Z odlokom prosvetnega ministra je postavljena zn učiteljico Angola Udir pri Sv. Križu nad .Jesenicami. Rožica štrnncur v Srednji vasi in Mihaela Kuhar v Svlbnom.
_ Belgrad. 20. dec. A A. Odpuščen jo iz državne službo referent čotrlo položajno skupino drugo slopnje v osrednjem tiskovnem uradu pri predsedniku ministrskega svola Milnrad Rndovanovit'.
Otroški praznik na našem dvoru


Člani kraljevskega doma v razgovora t gosti.
Alera Mestnega pogrebnega
zavoda pred sodiščem
200 'C na'no|Vešl 'n. najmodernejši sprejemnik,
ki ga je ustvaril za Vas svetovni koncem
Standard-
radio
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
RADIO-DOBERLET d. z o. L, Ljubljana, Kongresni Irg št 8
Podzastopstvo Maribor: HENRIK ARLAfl, Ulica 10. oktobra št.-t.
Ljubljana, 28. decembra.
\' ijubijaiiaki javnosti tolikanj pričakovani kazenski proces o manipulacijah, ki so bile odkrite od revizijske magistralne komisije pri Mestnem pogrebnem zavodu, se je danes ob 9 dopoldne pričel pred malim Kazenskim senatom, m mu je predsedoval s. o. s. g. Karel Javoršek in sta kot sosodnika Jfutigirala gg. Ivan Kralj in Ivan Brelih. Za la proces je vladalo večje zanimanje, kakor zadnjič za obravnavo o mestni zastavljalnici. Že potek dopoldanske obravnave je razkril v polnem obsegu celoten, povsem starinski gospodarski sistem pri tem mestnem podjetju, ki je bil voden pod starimi gospodi in ki kaže, da je to mestno pridobitno podjetje res potrebno temeljite preureditve na trgov-sko-moderni podlagi.
Na zatožno klop so sedli trije uslužbenci tega mestnega podjetja, ki jib je državni tožilec dr. Julij Fellaher obtožil prvič zločinstva zoper službeno dolžnost po § 397/11 k. z. in zločinstva obrtoma izvršene prevare po §§ 334 in 337 k. z. Obtoženi so: Nela Pevec, 51 letna blagajničarka Mestnega pogrebnega zavoda, ki je kot mestna uradnica že v službi nad 20 let, drugi Peter Aleš, 40 letni 6edlar iu aranžer, in tretji Ivan Avbelj, 60 letni mizar in aranžer pogrebnega zavoda.
Državni tožilec je po uvodnih formalnostih či-tal dobro uro nad 30 strani obsogajočo obtožnico. Treba je še omeniti, da je bilo na predlog državnega tožilstva ustavljeno kazensko postopanje proti Vladimirju Pelanu, Cirilu Tavčarju in Ane tre ju Prislovu, ki eo bili ovadeni zaradi prestopka po £ 348 k. z., ker ni bilo osnove za njih kaz. progon. V smislu § 221 k. p. je bilo ustavljeno nadalnje kazensko postopanje proti pok. ravnatelju Danilu kaplji. Obtoženci so mirno in pazljivo poslušali obtožnico. Državni tožilec očita obtožencem razne manipulacije pri blagajniških nakaznicah. Prva. da je pri fingiranih in drugih pogrebih vstavila v blagajniške nakaznice višje zneske za spremstvo pri pogrebih in za mrliške straže. Na ta način naj bi ei v 311 primerih prilastila nad 26.000 din na škodo pogrebnega zavoda; druga dva, da sta vedela o teh manipulacijah.
Pevčeva zaniha kr'*vdo
Po prečitani obtožnici je Pevčeva na zadevno predsednikovo vprašanje zanikala vsako krivdo. Pri magistratu je vstopila v službo 1. 1916. Bila je nekaj časa pri knjigovodstvu in jK>zneje več let pri pogrebnem zavodu. Njen zagovor je bil sprva nekoliko plašen, toda od trenutka do trenutka 6e je stopnjeval v odločnost. Pojasnila je celotno r»o«lo-vanje. Bilo je veliko dela. Ni odgovorna. Odgovornost nosi ravnatelj Šaplja, za njim je stal župan in upravni odbor. Poslovanje se je vršilo bolj po domače. Na rotovžu gre vse jw aktih, naš obrat pa ni mnogo ikoštak. Ravnatelj je bil dostikrat nervozen. Rabili smo denar za male potrebščine. Po lavnateljevem naročilu sem v nakaznice vpisnin za potrebščine po dva moža več. Voditi je morala 7 kontov Dostikrat je bilo treba vstaviti več mož v nakaznico še za druge (potrebščine, razne izdatke za kosce in zdravila, ko je kak konj obolel. Pripovedovala je zanimive zgodbe o bonih. Ravnatelj Šaplja si je dal izstaviti bone, ko je potoval v Rogaško Slatino k predsedniku odbora Jos. Turku in na Bled. — Predsednik: »Kdo je prišel na idejo z nakaznicami?« — Obtoženka: »Točno ne vem. Menda vsi. Prav za prav pa ravnatelj.« Na zadevno predsednikovo vprašanje, zakaj je vse nase prevzela, je obtoženka izjavila odločno: »Ravnatelj si je zlomil nogo. Ker nisem hotela, da bi ga nosili na nosilnici na sodišče, sem vse nase prevzela.«
Obtoženka je v nadaljnjem svojem zagovoru naglašala:
»Se nisem posluževala fingiranih imen. Nisem si niti pare prilastila, marveč večkrat sem morala iz svojega založiti, ko sem se kaj pomotila, enkrat celo 1000 din. Nikdar nisem imela hiše! Ta je last mojega svaka« — Predsednik: »In kaj je z avtomobilom?« — Obtoženka smehljajoč: »Avto sem morala imeti, ker sem bila močno bolna na nogah in nisem mogla hoditi. Živela sem skromno. Za avto sem dala 8000 din. Ko sem ozdravela, sem ga prodala.« — Tudi glede zažiganja nakaznic je obtoženka dala pojasnila. Zatrjevala je: »Nikdar ni: sem zažgala nobene blagajniške nakaznice, ker bi morala napravili novo. Očitajo mi. da manjkajo nakaznice za dva meseca. Kako so izginile, no vem. Za prepeljavo trupel izven Ljubljane je bila po-
— Pri neredni stolici. napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke , prebave nakopičene v črevih V zdravnišKi praksi se uporablja »Franz-Joselova. voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
, |m	-J. a W	Vi f sv
R<jr. oo nun. eo«. m u«,. ->>•• - —------ «*•
trebna 6anitarno-politična komisija, ki sta jo tvorila dr. Rus in dr. Rupnik. Za vsakega so morale stranke plačati po 100 din.« — Obtoženka je nato obširno pojasnila, da je te takse pobiral pogrebni zavod. Inkaso je bil njej zaupan. Vodila je poseben seznam o vplačilu teh pristojbin. Čez leta so so ti seznami nabrali in mogoče je, da je 1. 1934 te sezname neki dan sežgala. Dr. Rusu in dr. Rup-niku je vedno pristojbine odrajtala.
Obtoženca Aleš in Avbelj tudi zanihata
Zasliševanje prve obtoženke je trajalo dobri 2 uri. Nasprotno je bilo zaslišanje obtožencev Aleša in Avblja prav kratko. Oba sta zanikala vsako krivdo in morebitno udeležbo pri manipulacijah z nakaznicami. Od blagajničarke sta prejela denar in ga izplačala pogrebnemu spremstvu. Dostikrat se je primerilo, da zvečer po pogrebu ni bilo več mogoče vpisati kakega člana spremstva (postreščka) v nakaznico in zato se je večje število spremstva vneslo v nakaznico j>ri hod njega dne. Avbelj je celo omenil, da 6ta ravnateij in uradnik Tavčar tu in tam nadzorovala število spremstva.
Dokazno postopanje
Sledilo je nato dokazno postopanje. Najprej je bil zaslišan uradnik Ciril Tavčar. Podrobno je pojasnil jKralovanje zavoda. Ravnatelj je res naročil, da se namesto bonov vnesejo v blagajniško nakaznico izdatki za razne j>otrebščine z večjim številom spremstva. Od konca jeseni 1905 se to ni več prak-
ticiralo. Pevčeva mu je |x>tožiIa, da ji je v blagajni denar zmanjkal. Tožila je celo o 1000 din. Ravnatelj šaplja je veliko potoval. Jemal je pri blagajni predujme. Predsednik Turk je zahteval, da se je moral ravnatelj voziti v Rog. Slatino ali na Bled. 0 fingiranih pogrebih je zvedel šele ob reviziji.
Ob 13 jo bila obravnava prekinjena in se je nadaljevala ob 15.30.
Popoldanska razprava
Na popoldanski obravnavi je sledilo zasiiša-vanje raznih prič, večji dol magistratnih uradnikov. Naval občinstva je velik.
Dr. Riko Fux, mag. nadsvetnik, je omenil, da je z ravnateljem Šapljo med njegovo boleznijo večkrat govoril. Svetoval uiu je, da bi se sestala z gdč. Pevčevo in bi si spomin osvežila. Sestala sta se v njegovi pisarni. Par slučajev sta razbistrila. Sam za sebe je prepričan, da si Šaplja in gospodična nista prilastila niti jiare. Poslovanje pri pogrebnem zavodu jc bilo birokratizirano. Ves sistem je bil zastarel s starimi statuti. Pred vojno je bil zavod majhen.
Mag. komisar dr. Ivo F r e 1 i h , ki hkrati zastopa mestno občino pri obravnavi kot zasebno udeleženko, je kot priča podrobno pojasnjeval jx>slovanje revizijske komisije. Manjkala je vsaka evidenca o podatkih glede zaposlitve odnosno bolezni domačih uslužbencev. Zagovor obtoženke glede nabave potrebščin se mu zdi neverjeten. Lahko bi se dobile vse pisarniške potrebščine legalnim potoni. Proračun zavoda je bil samo eno i leto prekoračen.
j .Na vprašanje branilca Pevčeve dr Muca, i kdo je založil škodo, je priča omenil, da je ! najprej neznanec pri mestni blagajni za Pevčevo založil 10.000 din. Pevčeva je dovolila tudi vknjižbo "iO.OOO din na svojo parcelo, naknadno pa je založila še 15.550 din. \so je prostovoljno napravila.
D r. Muc: »Ali so se revizije M. P. Z. letno vršile?«
Priča: »Mi ni znano. To bo povedal gosjiod Langus.«
Obtoženka Nela Pevec je živahno posegala v izvajanja priče. Obtoženka je pri ugotovitvi priče, da je bila evidenca |K>manjkljiva, vzkliknila: »Ko bi vedela da pride do toga, hi vse drugače vodila evidenco.«
Priča inšpektor Langus je kot član revizijske komisije stvarno kot ti r. Frelih pojasnil delo komisije, ki je ugotovila, da ni našla niti seznama bolmikov, niti koscev, niti seznama rlo-I»ustov. Evidenco o tem niso vodili. Poslovanje pogrebnega zavoda je bilo gotovo pomanjkljivo. Komisija je pri reviziji upoštevala vse okolnosti. Kolikor ve, letne revizije pri M.P.Z. ni bilo.
Zaslišani so bili dalje še drugi magistratni uradniki in uslužbenci, nakar so bile prečitane razne izpovedbe v preiskavi zaslišanih prič in spisi disciplinske preiskave.
Ob sklepu lista obravnava še traja in se bo zavlekla pozno v noč.
„Ljubliana" banu dr. Natlačena
Na zadnjem rednem občnem zboru je Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana,- z velikim navdušenjem sprejelo predlog, naj se imenuje ban g. dr. Natlačen za častnega člana društva. Ban dr. Natlačen je že od nekdaj z veseljem podpiral stremljenja društva in je zato sklenil občni zbor.
	
mmmm" M	
.,-»" ■ -IKiMtjBii	
	
fcr-"! *	&L ■ H
	
KmBBB	
IS	
	
	
naj se banu izroči namesto običajne diplome častnega članstva, kak primernejši znak hvaležnosti in priznanja. Akademski kipar Slavko Pengov je po naročilu društva izdelal okrasni kipec, ki simbolizira glasbeno udejstvovanje Bronasti kipec, ki jc bil vlit v Ljubljani, stoji na lepem marmornatem podstavku. Tudi za podstavek je bil po-rabljen domači marmor z Lesnega brda. Na sprednji strani ima podstavek pritrjeno bronasto ploščico z urezanim posvetilom: Častnemu članu dr. Natlačenu, banu dravske banovine, Slovensko glasbeno društvo Ljubljana« 1937. Te dni je posebna deputacija odbornikov društva pod vodstvom predsednika inšpektorja dr. Logarja izročila g. banu okusno izdelano darilo in mu sporočila, da ga je društvo imenovalo za častnega člana.
Tatova, vlomilca, tihotapca
Maribor, 28. decembra.
Krivo&risežniki obsojeni
Celje, 28. decembra.
Meseca avgusta je okrožno sodišče obsodilo 10 krivoprisežnikov iz šmarskega okraja. S strahom so brali j)o časopisih dobri ljudje šmarskega okraja, da se je razjiasla ravno v njihovem okraju podla družba poklicnih krivoprisežnikov. Brezno strašnih zločinov krivih priseg je rodilo sovraštvo med sorodniki, ki eo ee iožarili in 47-krat prisegli po krivem, da bi drug drugemu škodovali. Prepiri, tožbe, krivo pričevanje — vse to je pahnilo ljudi v zapor.
Danes se je pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča pod predsedstvom g. Ročnika zagovarjal zaradi krivega pričevanja 23-letni posetniski sin Volovšek Rudolf iz Brezja ^ri Šmarju, ki je 28. julija na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah lažno izfiovedal kol priča pod prisego, da je v začetku julija 1. 1936 posodil 26-letnemu delavcu iz Zgornjega Tinskega pri Zibiki 220 din. Arbeiter Alojz je emseca julija naklejioma zavedel Volov-ška, da je lansko leto v noči od 11. na 12. maja ukradel iz suknjiča Mrzekn Francu listnico s 750 din. Na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah je bil Arbeiter oproščen vsake krivde in kazni, ker Alojz je meseca julija naklejjonia zaverlel Volovšek Rudolf, ki je bil v Bitolju pri vojakih, je na okrožnem sodišču v Bitolju izpovedal, da je pri razpravi na okrajnem sodišču v Šmarju po krivem prisegel. Prav tako je Arbeiter Alojz na eodiSču v Celju priznal, tla je ukradel Mrzeku 750 din in tudi, da je nagovoril Volovška Rudolfa h krivemu pričevanju in sicer zaradi tega, da bi na ta način utemeljil pred sodiščem svoj zagovor, da je imel takrat večjo vsoto denarja. Arbeiter je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in na dve leti izgube častnih državljanskih pravic. Obsojenec jo prosil, da ga spuste vsaj za dva dni domov. Sodišče je prošnji kaznjenca ugodilo, Arbeiter pa se ni več vrnil in ga do eedaj še niso ujeli. Volovšek je danes priznal, da je po krivem prisegel, da pa ga jc k temu zapeljal Arbeiter. Sodišče ga je zato obsodilo le na 4 mesece strogega zajmra in na dve leti izgube častnih državljanskih pravic.
Ob 10 dopoldne ee je pričela razprava proti 6 krivoprisežnikom iz šmarskega okraja. Ze 16. decembra so se zagovarjali pred celjskim sodiščem, razprava pa je bila preložena na danes. Na zatožni klopi so sedeli 51-letni posestnik Kovač Anton,
34-letni	posestnik Cerovšek Miha, 44-Ietni najemnik Povalej Anton, vsi trije iz Bodreža pri Šmarju; dalje Tkavc Anton, 59-lclni prevžitkar na Tratni,
35-ietna	posestnira Zibret Cecilija in 39-letna delavka Kovač Neža, obe iz Planinske vasi. Kovač rudar v Belgiji, tožbo zaradi 600din. V tožbi je Anton je vložil dne 12. oktobra 1934 na okrajnem sodišču v Kozjem zoper svojega svaka Zibreta Mihaela, ki je bil takrat že poldrugo leto odsoten kot trdil, da je toženec meseca marca 1932 odpotoval v tujino, pred svojim odhodom pa je zaprosil Kovača Antona, naj posodi njegovi ženi Zibret Ceciliji toliko denarja, kolikor ga bo potrebovala za nakup obleke svojim otrokom. Priča Jazbec Alojz, ki je i.;i t* loti, 1033 pooblaščene1.' Zibreta Mihaela zaradi
njegovega odpotovanja v Belgijo, pa je izpovedal kot priča, da to posojilo nikdar ni obstojalo in da je tožnik svoje prvotne navedbe v tožbi spremenil šele na razpravi. Ze tekom pravde je trdil toženec, da je iz raznih spisov razvidno, da obstoja družba oseb, ki nastopajo za Kovača Antona kot priče v njegovih pravdah in se izpovedbe skrajno sumljivo ujemajo. Šele dve leti kasneje se je v krivoprisež-niskem procesu izkazalo, da je imel mož prav. Obdolženi Cerovšek Miha, ki ga je sodišče 4. avgusta obsodilo na eno leto in dva meseca strogega «af)ora. priznava, da je bil Kovač Anton tisti, ki ga ie predlagal za pričo v pravdi zoper Zibreta Mihaela zaradi 600 din in da je jx> krivem prisegel. Tudi obdolženi Povalej Anton je s početka krivdo zanikal in se izgovarjal, da se na pravdo sploh no spominja več. 15. oktobra pa je na okrajnem sodišču v Šmarju priznal, da je po krivem prisegel, to pa zato, ker ga je k temu pregovori! Kovač Anton, kakor je to storil tudi s Cerovškom Mihaelom. Kovač Anton je bil ti6ti, ki je zasnoval krivo pričevanje in nagovoril Cerovška Mihaela, Tkavca Antona, Povaleja Antona, Zibret Cecilijo in Kovač Nežo, da so prisegli po krivem. Sodišče je obsodilo ! Kovača Antona na 3 leta robije in 4 leta izgube j častnih državljanski pravic ter 3000 din denarne kazni; Tkavca Antona na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. 3 leta izgube častnih državljanskih pravic, Povaleja Antona pa na 5 mesecev strogega zapora. Oprostilo pa je Cerovška Mihaela, Zibret Cecilijo in Kovač Nežo.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joset grenčice«.
Pred okrožnim sodiščem je bila danes razprava proti dvema nepridipravoma, ki sta nekaj mesecev strahovala trgovce v mariborski okolici. S svojimi drznimi vlomi sta obenem zadajala velike preglavice orožnikom, dokler končno nista dospela v pest pravice ter sta danes za svoja dejanja dajala odgovor. Sta lo 38-letni Franc Veber iz Ješence in 35-letni italijanski državljan Stanislav Ferfolja iz Sel na Krasu. Oba sla bila že neštetokrat kaznovana. Ferfolja je tudi že stalno izgnan iz naše države. Spoznala sta se v mariborski kaznilnici, kjer sla napravila sklep, da bosta po prihodu v svobodo začela s skupnimi vlomilskimi posli. Začela sta v Cirkovcih pri posestniku in trgovcu Ivanu Korželu. V temni noči sta pre-žagala železno omrežje na oknu trgovine ter ves lokal oplenila. Odnesla sla raznovrstnega blaga za 11.182 din ter 3674 din gotovine. Manufakturno blago sta razprodala v ptujski okolici kmetom, katerim se je Frfolja predstavljal kot zastopnik mariborskih tekstilnih tovarn. — Naslednji vlom sta izvršila v noči na 3. junija v trgovino Marije Vodenik v Poljčanah. Tam sta napravila plen. vreden 3490 din. 27. avgusta sta izvršila tretji vlom in sicer v trgovino Ivana Ferka v Pesniškem dvoru. Ferku sla jiovzročila 800 din škode. Poleg navedenih vlomov pa sta se oba ob raznovrstnih prilikah tudi na lastno pest udej-stvovala. Tihotapila sta saharin iz Avstrije, Ve-ber se jc izdajal tudi za gostilničarja iz Maribora ter je nakupoval vino, ki ga ni plačal, pač pa ga je naprej prodajal; na Bregu pri Ptuju je iz-mamil večjo vsoto od ženske, kateri je obljubljal svojo roko, četudi je že poročen. — Danes sta pred sodniki vse svoje grehe vztrajno tajila, kar pa ni pomagalo. Veber je bil obsojen na 2 leti in 2 meseca robije ter na 3 leta izgube častnih pravic, Ferfolja pa kot kolovodja na 5 let robije, 5 let izgube Častnih pravic, po prestani kazni pa bo moral po odgonskem potu v Italijo.
Odmevi stavke tekstilnih delavcev
Zahteve odpuščenih obratnih zaupnikov je sodišče odklonilo
Vsem je še v spominu, kako je dne 1. sept. lanskega leta izbruhnila velika stavka tekstilnega delavstva, ki je zajela vse tovarne. Delavstvo je tovarne zasedlo, dokler ni stavka dne 25. sept. s sklenitvijo kolektivne pogodbe prenehala ter so se ilelavci zopet vrnili na delo. Pa no vsi. Mnogo delavcev, med njimi tudi delavskih zaupnikov, so tovarnarji odpustili. Delavski zaupniki so nato vložili proti posameznim tovarnam tožbe zaradi nezakonitega odpusta ter so zahtevali trimesečno mezdo. Odpuščeni delavski zaupniki so svojo tožbo utemeljevali, da jih tovarne v smislu zakona o zaščiti delavcev ne bi smele odpustiti niti jim odpovedati. Te tožbe, katerih je bilo zelo veliko, so se obravnavale pred mariborskim okrajnim sodiščem. V svoji razsodbi 7. dne 12. marca t. 1. je okrajno sodišče tožbe zavrnilo ter zahteve toži-teljev odbilo. Sodišče v obrazložitvi upravičenost stavke ni odreklo, ker je bilo delavstvo v resnici zaradi slabih mezd izkoriščano, vendar pa ugotavlja, da obrtni zakon ne priznava stavke kot zadržek. zaradi katere*?« bi nmrnl delojemalec za-
pustiti delo. Zalo so bile tovarne upravičene odpustiti tožitelje, pa čeprav so bili ti delavski zaupniki. Tožitelji so se potem proli sodbi okrajnega sodišča pritožili na okrožno kot prizivno sodišče. To pa je njihovi zahtevi ugodilo ter je sodbo prve instance izprenienilo tako, da so tovarnarji dolžni plačati tožiteljem njihove zahtevke, ki so pri vsakem znašali okrog 2000 din ter povrniti pravdne stroške. Proli sodbi okrožnega sodišča je šel potem zopet priziv toženih na stol sedniorice v Zagrebu. Te dni je prispela v Maribor razsodba stola sedniorice. Ta zopet razveljavlja sodl>o okrožnega sodišča ter uposlavlja sodbo okrajnega sodišča v celoti. Zahteve odpuščenih obrat, zaupnikov so odklonjene ter morajo nositi tudi vse stroške sodnega postopanja, ki gotovo ne bodo majhni, ker so imeli vsi svoje odvetnike. Ta primer, ki je za naše delavske razmere tako značilen, zopet kaže. kako neresno je bila stavka pripravljena in kakšno veliko odgovornost so si nadeli oni. ki so delavstvo v stavko zapeljali.
Drobne novice
Lllian Harvey In WIlly Blrgcl
v krasnem velefilmu plesa, glasbe in ljubezni
Fanny Elssler
Najnovejši žurnal. romantika divjega zapada itd.
Predstave ob 16., 19.13 in 2115 Ml
Koledar
Sreda, 29 decembra: Tomaž, škof, mučenec; David, kralj.
Četrtek, 30. decembra: Evgenij, škof; Libcrij, škof; Nicefor.
Novi grobovi
-f- Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je pokosila smrt vrlega značajnega moža. V noči na torek je izdihnil svojo blago dušo posestnik in gostilničar gospod Dominik P e k 1 a r. Doseiiel je starost 77 let. Bil je dolga leta zvest naročnik »Slovenca« in drugih dobrih katoliških listov. Njegova hiša je bila vedno strogo krščanska. Vso ga je spoštovalo m ljubilo zaradi njegove dobrote in poštenosti, vsa fara sedaj žaluje nad njegovim grobom. Pogreb bo jutri v četrtek ob 10 dopoldne. Bodi mu Vsemogočni dobroten plačnik, žalujočim ostalim naše iskreno sočutje!
-f- V Blagovici je umrl gosp. Franjo Benkovič, posestnik in bivši župan. Rajni se je rodil v Kamniku v ugledni Tomanovi hiši in je bil brat pokojnega slovenskega pisatelja-duhovnika Jožefa Ben-koviča in bivšega drž. poslanca odvetnika dr. Iv. Benkoviča. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I
Osebne vesII
= Poročila sta se na Štefanovo v župni cerkvi pri Dev. Mar. v Polju gospod Teodor Marc, naredil ik-vodnik kr. mornarice in gdč. Danica Valenčič. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova v novem stanu.
Najboljše od dobrega
toda kljub temu poceni pralno sredstvo je naš domači
PERION
ki pere prizanesljivo in čisto. — Uporabljajte ga
Pogreb župnika
Ivana Theaerschua
Tržič, 28. decembra
V božičnih dneh, ko želi vsak človek domov, je prišlo tudi mrtvo truplo g. župnika Ivana Theuerschua v Tržič. Tužni Istri je posvetil vse svoje življenjske moči iu prav na sveti večer ter ua božič so ga hodili kropit njegovi farani, ki so ob mrtvaškem odru svojega dušnega pastirja bili kar gotovo v skrbeh, kdaj bodo zopet dobili duhovnika, ki jim bo v slovenskem jeziku zopet redno oznanjal božjo blagovest. Na Štefanovo je v Podgorju blagoslovil truplo in opravil pogrebne obrode g. dekan Piščanec iz Klanca, spremili so ga farani z molitvijo in pesmijo, potem so pa naložili krsto na lep avtnfurgon tržaškega pogrebnega zavoda, ki je pripeljal truplo v Tržič.
Domov v Tržič je zahajal pokojni gospod tako rad. Vsako leto je prišel za dalj časa, obujal je spomine na svojo mladost, zanimal se je za vse podrobnosti. Po starših je podedoval tretjino pravic pri rojstni hiši in pri posestvu; vse je skrbno čuval in želel je priti domov v pokoj. Sedaj se mu je izpolnila res le največja želja, da je vsaj mrtev še ležal nekaj časa pod rojstno streho iu da njegovo telo počiva v grobnici staršev.
Včeraj popoldne smo ga pokopali. Pogreb je vodil kranjski dekan iu bivši tržiški župnik g. Matija Škerbec, ki se je ob odprtem grobu tudi poslovil v občutenih besedah od pokojnika. Prihitelo je na pogreb tudi še 15 gg. duhovnikov in lepo mu je zapel pred rojstno hišo, v cerkvi in ob grobu polnoštevilni moški cerkveni zbor pod vodstvom g. organ ista Martina Planinska. Kar golovo je upravičena izjava osebe, ki je dobro poznala življenjsko pot pokojnika, da je pokojni gospod za svojo osebo bil deležen na tem svetu le dveh svečanostnih dni, t. j. dneva nove maše in pogreba. Za dneve, ki so bili vmes posvečeni Bogu in žrtvam za naš narod v Istri, naj pa uživu mir in plačilo v nebesih!
M- Drenik
volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in kelim Ljubljana - Kongresni trg 7
—	Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima v četrtek 30. decembra popoldne ob pol;3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika, 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev letnega računa. 6. Volitev odbora. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako hi ta občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo z ozirom na § 8 društvenih pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru drug občni zbor, ki tnore veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor.
—	Pokojninskemu skladu za zdravniške vdovo in sirote dravske banovine so darovali namesto venca na krsto in v počastitev spomina tovariša g. dr. Marjana Pogačnika zdravniki javne bolnišnice v Slovenjem Gradcu 200 din.
—	Cenen božični izlet na Koroško. Za samo <>25 dinarjev priredi Putnik božični izlet na znameniti smučarski teren Kanzelhohe na Koroškem. V tej ceni je upoštevana vožnja na železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, z žično železnico do planinskega hotela in celokupni aranžman, t. j. stanovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, takse in napitnine. Prijave za ta ceneni izlet v vseh bile-tarnah Putnika do 2. januarja.
—	Opozorilo odlikovancem Belega orla z meli. Opozarjajo se vsi odlikovanci Belega orla z meči. da bo ustanovni zb>r tega združenja dne 0. januarja 1938 v Belgradu v Oficirskem domu ob 9.45 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev skupščine; 2. volitev začasnega predsednika, tajnika, overovateljev zapisnika in skrutinatorjev; 3. poročilo o delu akcijskega odbora; volitve upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča; B. vprašanja iu predlogi. Pripravljalni odbor poziva vse nosilce tega odlikovanja tudi i Z dravske banovine, da se udeleže te skupščine v čim večjem številu Pripravljalni odbor ima svojo pisarno v Belgradu, Vasina ul 3, soba št. 21. Reflektanti za skupščino dobe točnejša obvestila pri društvu vojnih prostovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska 10.
—	CORONA COLLECTION. Zelo primerna /birka kot darilo. Vsebuje klasične, klavirske skladbe najslavnejših svetovnih glasbenikov v lepo opremljenih zvezkih. Vsak zvezek stane samo 6 din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cenik brezplačno.
—	Nesreča s patrono. V vasi Brezju občine Raka pri Krškem je včeraj tolkel 15 letni hlapec Janez Predovnik s kladivom po patroni. Patrona je eksplodirala in razmesarila Predovniku obraz. Predovnik je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Fant bo najbrž izgubil levo oko.
Z malo kuriva, dovolj toplote,
Lutz-pečl, Ljubi ana-Šiška.
—	Prelep v triiški uboinici. V občinski ubož-nict v Tržiču so se stepli varovanci. Med pretepom je neki starček udaril svojega tovariša, 72 letnega Jožeta Debevoa, s stolom po glavi in po levi roki. Debevec je dobil hudo poškodbo na glavi, levo roko pa ima kar dvakrat zlomljeno. Moral je v ljubljansko bolnišnico.
— Budimpešta, slikovito glavno mesto ogrske
dežele nas vabi. Posebno svečanega sprejema bo deležen naš bogato okrašeni vlak. Prijavite se takoj k našemu skupnemu potovanju, ki ga priredimo od 25.—30. maja 1938. Cena nizka. Plačilo v obrokih. Pojasnila brezplačno daje Tujsko-prometni odsek Kluba Esperantistov, Ljubljana, Dvofakova ulica 8.
Plačajte še danes srečke Prosv. društva v Pečarovcih. žrebanje 31. decembra.
— Udeleženci skupnega potovanja v Budimpešto se bodo lahko udeležili poleg vseh prireditev 34. uiedn. Evharističnega kongresa tudi slavnosti ob 900 letnici smrti prvega ogrskega kralja Sv. Štefana, raznih izletov, predstav, iger, razstav, sprevodov itd. Zahtevajte brezplačna pojasnila še danes od Tujsko-prometne sekcije Kluba Esperantistov, Ljubljana, Dvofakova ulica 8.
Da ne bos te v zadregi
s čim bi postregli ob silvestrovanju in za novo leto, pohitite v delikatesno trgovino V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti, pri Operi, kjer so spet nove zaloge pomnožile pestro izbero najfinejšega domačega in tujega vina ter najfinejših znamk šampanjca itd. Miče in vabi seveda tudi priznano najboljša klefišova šunka in salama ter narezki v brezkonkurenčni izbiri.
Lmbliana
dne 29. decembra 1937.
Gledališče
Drama (Telefon L6—12): Sreda, 29. decembra: »Vozek. Red Sreda. — Četrtek, 30. decembra: »Svedrovci«. Red Četrtek. — Petek, 31. decembra: ob 21 »Matura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sobota, 1. januarja: ob 15. »Šimkovk. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 2. januarja: ob 15 »Peterčko-ve poslednje sanje-?;. Izveu. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Svedrovci«. (Fric-frac). Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 3. januarja: zaprto.
Opera (telefon 40—11): Sreda, 29. decembra: »Evgenij Onjegin«. Red B. — Četrtek, 30. decembra: zaprto. — Petek, 31. decembra: ob 21 »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Sobota, 1. januarja: ob 15 »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene, od 30 din navzdol. Ob 20 »I.a Boheme«. Izven. Gostovanje gosp. Josipa Dnnote z dunajske drž. opere. Znižane ceue od 30 din navzdol. — Nedelja, 2. januarja: ob 15 »Traviata«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjun-gjenac. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20 ^Pri treh mladenkah«, izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 3. januarja: zaprto.
Prireditve in zabave
Na novega lela dan ln v nedeljo, 2. januarja, ob 5 popoldne bo v frančiškanski dvorani uprizorjena akcijska drama »Pesem svete noči«. Vstopnice v »Pax et bonum«.
Rokodelski oder v Ljubljani uprizori dne 1. januarja ob 8 zvečer in 2. januarja ob pop. božično igro »Vrata«. V tem svojem delu je zajela pisateljica Marija Salamon ves čas do rojstva božjega Deteta. Iz vseh petero slik je čuti mogočno, silno hrepenenje človeštva po Odrešeniku. Slednjič se tisočletno hrepenenje izpolni, v bornem hlevu se rodi Sin božji. Vrata v nebeško kraljestvo se od-pro. Kdorkoli čitaš te vrstice, pridi, doživel boš božič, občutil vsaj skromno neizmerno veličino božje ljubezni, sladkost, toplino in mir, ki ga je prineslo na svet nebeško Dete.
Predavanja
Prosvetno društvo Sv. Krištof: V četrtek ob 8 zvečer bo predava! ravnatelj Zor o Mariji v zarji 6lave. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
Sestanki
Fantovski odsek Moste bo imel drevi ob 8 redni sestanek. Novinci iskreno vabljeni!
Moški odsek Trnovskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 sestanek, na katerem predava g. Smersu. Udeležba obvezna za vse člane-može.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška 02 in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Na Celovški cesti nasproti evečarne Kopač sem zgubil v ponedeljek zjutraj ob 7 motorno verižico. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne v trgovino Jurčič, Ty rševa 7.
Praznik mladine. Včeraj, na god nedolžnih 1 otrok, so imeli ljubljanski deležniki in deležnice 1 ■Dejanja sv. detinstva Jezusovega« svojo misijon- ; sko pobožnost v uršulinski cerkvi. Dopoldne je bila zanje darovana sveta maša pred Najsvetejšim ob razsvetljenih mikavnih jaslicah.
Lepo božično petje in sviranje je poveličevalo cerkveno svečanost. Popoldne pa se je zbralo kljub hladni burji toliko mladih ljubljencev božjega deteta z njihovimi domačimi in drugimi verniki, kakor že dolgo ne. Je pač bil letošnji spored izpopolnjen zlasti z narodnimi »božičnimi«, ki
I Pasja taksa. Finančni oddelek mestnega poglavarstva v Ljubljani sporoča, da se bo pobirala pasja taksa letos šele s 1. aprilom 1938 in ne s t. januarjem, kakor je bila doslej navada. Na to se opozarjajo lastniki psov, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali poslovanja zadevnega urada.
1 Skok v mrzlo vodo. Nenavaden način samomora je včeraj dopoldne poskušala 18 letna služkinja Frančiška I. Tavala je nekaj časa po Barju, nato pa se pognala v Iščico. V ledeno mrzli vodi pa se je dekle premislilo ter je zlezlo samo na breg. Ljudje so jo opazili ter poklicali reševalni avto, ki je dekle prepeljal v bolnišnico. Dekle se je hudo prehladilo.
1 Za 550 din plačljivih v mesečnih obrokih po 110 din se lahko udeležite 6 dnevnega potovanja v Budimpešto. Upoštevana vožnja s posebnim brzo-vlakom, prevoz v hotele, prenočišče, zajtrk, kolektivni potni list, vizum in vodstvo. Zahtevajte brezplačna pojasnila od Tujsko-prometne sekcije Kluba esperantistov, Ljubljana, Dvofakova ulica 8.
1 Kličite za elektropopravila tel. št. 34-21. Se priporoča Havliček Franc samo Sv. Petra c. 5.
so jih s svežimi, živahnimi in jasnimi glasovi pe-vali križarčki in Klarice.
Začuda spretno jih je izvežbal njih prijatelj in voditelj p. K r i z o s t o m Sekovanič, ki je sam dirigiral in z njimi tudi pel. Brez prejšnje vaje se je mladinski zbor kar dobro ujemal s sprem-ljevanjem na orglah.
Gospod pevovodia je imel tudi presrčen misijonski nagovor na mladino in druge vernike. Vne-mal jih je za ljubezen do božjega Deteta, ki naj jo kažejo v molitvi in — če mogoče — tudi z majhnimi prispevki v namen Sv. detinstva — pod pokroviteljstvom Jezusovim.
Ko je škofijski voditelj z izrednim pooblašče-njem na slovesen način izvršil blagoslavljenje dečkov in deklic, so bili povabljeni vsi navzoči pred oltar, da je vsakdo prejel lepo božično podobico, četudi bi ne imel nobene pare za darovanje.
Nato so peli štirje gospodje tako imenovane »lemenatarske« litanije. Mladina je znala krepko odpevati. Ob sklepu se je vsa družba zlila v pe-vanje trajno ganljive božične: »Sveta noč«. Za nameček je zbor p. Krizostoma brez spremljevanja dodal še par živahnih popevčic pri jaslicah.
Na ta način je del ljubljanske šolske mladine zaključil kratke božične počitnice.
1 Nove »Slovenčevc« telefonsko številke. V oficielnein telefonskem imeniku, ki je pravkar izšel, sta za »Slovenca«, ki ima pet telefonskih številk (40—01, 40—02, 40—03, 40—04 in 40—05), navedeni samo dve številki (40—01 in 40—05). Ista napaka je tudi pri »Slovenskem domu«, Jugoslovanski tiskarni in Knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne. Pri vseh drugih podjetjih, ki imajo po več telefonskih številk, 60 vse številke navedene. Čudimo se, kako se je mogla ta zelo nerodna pomota ponoviti kar štirikrat in bi bili poštni upravi hvaležni, če bi nam to pojasnila.
Vedno lepo ostriženi in dobro obriti so gospodje, ako posecajo brivnico
Aleksander Qjud
Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Matice)
1 Lep božični dur za mestne reveže. Itali-i jansko podporno društvo je darovalo za pomožno akci jo za ljubljanske mestne reveže 1500 din. Za velikodušen rlar se mestno poglavarstvo društvu toplo zahvaljuje.
I Silvestrov večer Frančiškanske prosvete v petek, 31. t. m., ob 8 zvečer z veselim, pestrim in bogatim, nepretrginim sporedom do 1 ure po polnoči bo v okusno okrašeni frančiškanski dvorani pri pogrnjenih mizah. Sedeži na balkonu. Vodstvo režije. Milan Skrbinšek. Godba, šaljiva pošta, dobra pijača in jedača (specialiteta »slonov golaža). Vstopnina za osebo 10 din, za člane z izkaznicami 8 din. Opozarjamo večje družbe, da si rezervirajo mize najkasneje do 30. t. m. v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer je tudi predprodaja vstopnic. Tel. 43-63.
1 V Parizu se vrše dogodki, ki jih boste videli na novega leta dan m v nedeljo 2. januarja 1938 ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Drama, ki nosi naslov »Pesem svete noči« bo gotovo najlepši oddih za božične dni in najlepši vstop v novo leto. Nepozabni prizori, ki jih boste videli, vam bodo še dolgo ostali v spominu. Vstopnice se dobe v predprodaji »Pax et bonum«.'
1 Združenje trgovcev ima telefonsko številko 44—36 in je vpisano v novem imenuku pod »Gre-mij trgovcev«.
1 Silvestrovanje v Flitnem kinu Matici bo letos v znamenje neprisiljenega zabavnega in umetniškega užitka in v znamenju tistega" začetka, iz katerega se bo razvila vsakoletna tradicionalna silvestrska prireditev. Vodstvo kina Matice se ni ustrašilo truda, da pritegne za svoj velikomestni varietetski spored znana in priznana imena našega gledališča, od katerih omenjamo samo go. Lubejevo, gg. Pečka, Rratino, Golovina, dr. Švaro, članice opernega baleta itd. Naj povemo še kaj o sporedu? Kakor pač. mora biti za tako priliko! Pred polnočjo 1937 šlager-komedija Jeane Harlow in Roberta Tavlorja v velefilmu »Ona je moja«, po polnoči 1938 čez 15 točk varietetskega sporeda. za katerega dostojno višino jamčijo v polni meri že navedena imena sodelujočih. Času primerna deviza: za malo denarja — dosti glasbe, in sicer dobre glasbe, se bo najlepše očitovala na silvestrovanju v vseh prostorih Elitnega kina Matice!
1 Vsi delodajalci, ki plačujejo uelužbeneki davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v smislu določil razpisa Ministrstva financ z dne 10. septembra 1929 št. 83390 predlože tekom januarja 1938 pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1937. Če ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo po čl. 139 odnosno v primeru davčne utajbe po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Vsi de'odninlri se on07nr'n'o ludi tia določilu zakona o davku na samce (Službeni list 27/4 iz 1931 od 15. ianuarja 193M Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa davka in oprostitev so razvidna iz razglasn na uradni deski davčne uprave in mestneg načelstva.
Maribor
m Silvestrovanje »Maribora« v bančni dvorani, m Tepežkarji niso smeli v mesto. Včeraj je bil tepežni dan. Prejšnja leta je mladima iz predmestij in okolice mestno središče kar preplavila Več sto otrok je zlasti Gosposko ulico kar zapiralo. Letos pa so malim tepežkar.jean strogi policijski stražniki zmešali račune. Niso jih pustili v mesto. Na Kralja Petra trgu se je zbralo nad sto tepežkarjev, malih, ki niti v šolo ne hodijo, in tudi večjih, naprej pa ni šlo. Stražnik jih ni pustil čez most. Gruča tepežkarjev je neprestano naraščala, ker so prihajale nove skupine mladine s Pobrežja, Tezna in Studencev, deca je v mrazu iu naletavajo-čem snegu žalostno gledala čez most na mesto, 6topicala je sem in tja in držala v prezeblih rokah pripravljene šibe, včasih se je kak drznež poskusil zmuzniti mimo stražnika, pa ni uspel. Polagoma so se začeli tepežkarji razočarani razhajati, obiskali so trgovine in lokale na desnem bregu reke, kjer pa je bil uspeh dosti manjši, kakor bi bil v bogatejšem središču mesta. Kljub pažnji policistov pa so prodrli po stranskih ulicah v mesto tepežkarji iz ostalih predmestij na levem dravskem bregu in so nabrali s svojimi šibami več darov, ker niso imeli prevelike konkurence.
m Sneg ovira avtobusni promet. Z velikimi ovirami se bori mestni avtobusni promet na progi Maribor—Celje. Na gladko poledenelo cesto je zapadel svež sneg in težki avtobusi na taki podlagi drče kl jub verigam ua kolesih. Posebno na velikih strminah je taka vožnja nevarna. Če se ne bodo razmere izboljšale, bo avtobusno podjetje prisiljeno na tej progi .začasno ustaviti promet.
m Smrt kosL V bolnišnici je umrl v starosti 72 let mojster in dolgoletni lastnik mesarske stojnice na Glavnem trgu Henrik Solak. — V Erjavčevi ulici št. 1 je pokosila smrt 77 letnega nadsprevodnika v pokoju Ferdinanda Pfigstla. — Naj počivata v miru!
m Grajska klet se obnavlja. Prenovitvena dela v nekdaj sloveči restavraciji »Grajska klet« se bližajo koncu. Zgrajena je že nova kuhinja, ki se sedaj nahaja zadaj za restavracijo; precejšnja dela so bila potrebna, da bo dobila glavna restvraeijska dvorana zopet nazaj svoj nekdanji sijaj. Strop in slike so temeljito očiščene, stene prebeljene, ob stenah je napravljen nov lesen opaž, včeraj pa so že prispele mize in stoli. Otvoritev Grajske kleti se bo izvršila kmalu. Pod novim strokovnim vodstvom bo podjetje gotovo zopet postalo kmalu priljubljeno shajališče Mariborčanov.
m Tajna seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek popoldne. Na dnevnem redu so zaključki pogodb za dobavo električnega toka.
MARIBORSKA M£I1ZAVAS;VA8I
. V S<:L'0 M Š K O V T:R.G*6 • • i
m K silvestrovanju na Pohorje vozi mestni avtobus dne 31. t. m. ob 20 do odcepa. Tudi za smučarje vozi avtobus na dan novega leta ob 8 z Glavnega trga. Vožnja bo eamo v primeru zadostnega števila prijav, ki se sprejemajo v pro-mestui pisarni na Glavnem trgu do 31. t. m. do 16 ure. Voznina 20 din.
m Restavracija in kavama »Orel«. Izbore« Silvestrov menu, izbrana vina. Silvestrovanje v zgornjih in spodnjih prostorih.
m Prepovedano odlaganje smeti. Mestno poglavarstvo prepoveduje odslej vsako odlaganje smeti, pepela in drugih odpadkov v mestno gramoznico ob Tržaški cesti. Za odlagališče smeti in drugih odpadkov iz Magdalcnskega predmestja je določena opuščena gramoznica v takozvani Burovi vasi ob Zgor. Radvanjski ccsti.
Gledališče
Sreda, 29. decembra: Zaprto. Četrtek, 30. decembra ob 20: »Cvrček za pečjo«. Za igralski mirovpi fond. Petek, 31. decembra ob 21: »Rdeči nageljni« Silvestrovska predstava.
Po naših organizacijah
Stranje. Fantovski odsek in Dekliški krožek Mekinje priredila v nedeljo, dne 2. januarja, športno telovadno akademijo.
Fram. Fantovski odsek priredi Silvestrovanje v Zohrerjevi dvorani. Ob 20 uri uprizori burko v enem dejanju »Kakršen gospod — tak sluga« in več komičnih prizorov. Igra prvovrstna godba iz Ljubliane
Prosvetno društvo v Artičah uprizori dne 2. januarja 1938 ob 3 popoldne v ljudski šoli v Artitah veseloigro »Z dežja pod kap«. Vsi prijatelji smeha in veselja vabljeni!
Škocijan pri Mokronogu. Tudi letos priredi katoliško prosvetno društvo silvestrovanje s prav pestrim sporedom. Začetek bo ob 7 zvečer. Po-
skrbljeno bo tudi za toi^i in mrzla jedila, kakor tudi za dobro kapljico. Na praznik sv. Treh kraljev pa priredi Marijina kongregacija v prosvetni dvorani igro »Dve materi«.
RADIO- aparati dovršene blagozvočno&ti -pri minimalni porabi toka
RAMO PJEC/fN
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 12

BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor
Aleksandrova 40
kup/ tako: in plača najbolje
•	hranilne knjižice
bank in hranilnic
•	vrednostne papirfe:
3°/0 obveznice, Done srečke, delnice itd.
•	VdŠUte vseli držav.
Prodaja srečk drž. razr. loterije
Mlekarstvo v Avstriji in pri nas
Naš slovenski kmečki gospodar rad pogleduje k svojemu sosedu, kako on gospodari. Prav tako tekmujejo vasi ln kmečke občine, katera od njih boljše gospodari. Četudi spočetka kmet z nezaupanjem gleda na vsako novotarijo, ki jo je sosed v svojem gospodarstvu uvedel, vendar kaj kmalu spozna dobre strani napredka in se skuša po možnosti z njim čimprej okoristiti. Zaradi tega bo tudi prav, če pogledamo kakšno je gospodarstvo v mlekarstvu v sosednji Avstriji in kakšno je stanje našega slovenskega mlekarstva. V naslednjem hočemo samo v izvlečku podati nekaj podatkov, iz katerih pa bo že razvidno mnogo poraznega za naše mlekarstvo, ker smo v ča6u po vojni že zgubili milijarde dinarjev narodnega premoženja, ker zaklada, ki ga imamo v mleku, ne izrabljamo.
Po vojni je Avstrija zgubila glavtie dobavitelje mleka za Dunaj. Odpadle so pokrajine predvsem južna Moravska in Ogrska, ki so dnevno dobavljale na Dunaj okrog pol milijona litrov mleka. L. 1918 je Avstrija imela 897.904 krave, ki so s povprečno mlečnostjo po 13001 na leto dale skupno 1 milijardo 167 milijonov litrov mleka. Ta množina pa ne zadostuje niti za prehrano prebivalstva z mlekom. Avstrija je zaradi tega bila prisiljena uvažati ogromne množine mleka in mlečnih izdelkov. Tako smo do 1. 1920—1927 tudi te Slovenije izvažali v Avstrijo okrog 40.0001 mleka na dan. Da navedeni le eno številko: v 1. 1924 je znašal uvoz mleka in mlečnih izdelkov ogromno vsoto S 39,568.000, t. j. 337 miljonov dinarjev.
Voditelji kmečkega ljudstva kakor tudi oblasti (kmetijske zbornice, deželne in državne oblasti) so začele intenzivno delati na to, da krije domačo potrebo na mleku in mlečnih izdelkih avstrijsko kmetijstvo. Oblasti so izdale potrebne zakone, gospodarstveniki so izdelali smotrn načrt o povzdigi živinoreje in mlekarstva. Vlada je najela pri Zvezi narodov v Ženevi posojilo S 6,000.000 (51 milijonov dinarjev) za zgraditev modernih mlekarn in sirarn. S skupnim naporom so dosegli, da so v petih letih krili že vso potrebo domačega trga tako na mleku in mlečnih izdelkih. Trgovinska bilanca je prvič v letu 1929 zaključila leto s presežkom S 713.000.-.
Toda razvoj mlekarstva se pri tem uspehu, da saturira domači trg, ni ustavil. Nastale pa so sedaj težave z nadprodukcijo in izvozom, kakor so bile prej pri uvozu. Avstrijski mlekarski izdelki za izvoz niso ustrezali niti kvalitativno, niti v prodajni ceni, ker 60 bili znatno predragi.
S potrebnim strokovnim šolstvom in državno tehnično kontrolo mlekarn so Avstrijci v zadnjih letih dvignili kvaliteto v takem obsegu, da danes nimajo težav pri izvozu, ampak slavi avstrijsko maslo kot eno svetovno najboljših. A ludi cenam so se znali prilagoditi. Občudovati moramo tozadevno njihovo načrtno gospodarstvo. Organizirali so tako imenovani mlečno-izravnalni tond. Ta fond ima glavno nalogo, da ee potom njega izravnajo cene konsumnega mleka in mleka, ki ga je treba predelovati. V ta fond morajo zato plačevati gotov prispevek 2 do 4 groše od vsakega litra mleka vsi, ki mleko kot tako prodajajo za ljudsko hrano. V fond plačujejo torej tako kmetovalci, ki mleko 6trankam direktno prodajajo, kakor tudi zasebne in zadružne mlekarne. Iz fonda pa dobivajo prispevke sirarne in maslarne. Podpira se nadalje v glavnem izvoz masla in 6ira in 6icer s tem, da ee diferenca v ceni, ki nastaja med domačo in inozemsko ceno, pokrije iz tega fonda. Važnost tega fonda nam karakterizirajo spodnje številke. V letu 1936 so iz tega fonda dali te-le podpore:
za izvoz 380 vagonov masla ....	S 5,000.000 za razliko v ceni zaradi pretopitve
120 vagonov masla......S 2,200.000
za izvoz 450 vagonov 6ira ....	S 1,500.000
za 100 vag. izvož. mleka v prahu	S 200.000 za doplačilo predelave mleka v sir
in maslo..........S 7,550.000
In tako dalje.
V	celoti so iz tega fonda podelili okoli 17 miljonov šilingov (144 milj. din). Izračunali pa so, da je ta fond prinesel avstrijskemu kmetijstvu korist od 400,000.000 S. Kakor vidite, je pa posebnost tega fonda, da uravnava cene avstrijsko mlekarstvo samo in ne prosi podpor drugje, ampak mora oni, ki lahko mleko kot tako ugodnejše vnovči, prispevati onemu, ki mora mleko predelovati. — Kmet v bližini mest mora omogočiti prodajo tudi onim kmetom, ki so daleč od konsuninih središč.
S tako organizacijo ima avstrijsko mlekarstvo zanesljive uspehe. Avstrija sicer ni dvignila mnogo števila krav, ki jih ima sedaj 1,210.000. a dvignila je znatno mlečnost krav, tako da je imela lani '2 in pol milijardi litrov mleka. (Torej več mleka kakor Jugoslavija, ki ima 1,850.000 krav.) Vrednost mleka znaša 5 milijard dinarjev in prekaša vsako drugo panogo. Vrednost izvoza mieka in mlečnih izdelkov je po trgovinski bilanci znašala v I. 1936 S 18,349.000.
V	12 letih 6luipnega načrtnega pospeševalnega dela na polju mlekarstva je Avstrija popolnoma zadovoljila domači trg in zboljšala svojo trgovsko bilanco za pol milijarde dinarjev, torej uspeh, h kateremu lahko samo čestitamo.
Kako pa pri nas? Slovenija ima po statističnih podatkih 195.000 krav z letno proizvodnjo 2(50,000.000 1 mleka. Pred vojno je bil izvoz mleka in izdelkov v Trst in primorska letovišča. Mlekarske zadruge dežele Kranjske so vnovčevale kmetu 40—50 milijonov litrov mleka. Zaradi nesrečnega izida vojne smo te kraje izgubili, z njimi pa tudi izvoz mleka. Iskali smo zaradi tega po vojni drug trg. in ga našli, kakor že omenjeno, začasno pri sosedi Avstriji. Večino eksporta sta imeli mlekarni v Mariboru in v Ljubljani. Skupno pa so v teli letih vnovčevale mlekarne okrog 35,000.(MK) litrov mleka. Z opisanim dvigom mlekarstva v Avstriji smo ta trg izgubili. Mlekarni sta poskusili z izvozom sira v Nemčijo, masla v Italijo, toda zaradi nizkih svetovnih cen brez podpore in brez nujno potrebnih ukrepov, za katere sta se sicer zavzemali. a nista našli pri oblasteh razumevanja, sta oba mlekarska veleobrata bila prisiljena obratovanje zmanjšati oziroma opustiti. Vnovčitev mleka je od leta do leta nazadovala, tako da danes vse mlekarske zadruge Slovenije vnovčujejo le 7—8 milijonov litrov mleka (3% vae produkcije, v Avstriji nad polovico!) oziroma vse (tudi zasebne) mlekarne le nekaj nad 10,000.0001.
Pri nas 6e je in se delno še danes mlekarstvo podcenjuje in bagatelizira. Pred desetimi leti je pisec teh vrstic interveniral, da se vendar izda zakon o mlekarstvu, pa mu je višji upravni uradnik odgovoril: »Razumem, da je potreben vinski zakon, a da je potreben zakon o prometu z mlekom in mlekarskimi izdelki, pa ne razumem.« — Mislim, da ta odgovor dovolj pove in mi ga ni treba komentirati. Pripominjam, da se tudi do-sedaj še vsem prizadevanjem mlekarskih krogov
ni posrečilo, da bi bil ta toliko potreben zakon izšel — kljub temu, da so medtem že skoraj vse države to uredile. Ni čuda torej, da pri nas lahko o mlekarstvu govorimo le v treh okrajih, t. j. v kamniškem, kranjskem in radovljiškem, kjer so bili od bivšega deželnega odbora [Kiloženi tnko močni temelji, ki so dosedaj vzdržali. Po drugih okrajih se je sicer z delom pričelo, ker pa ni trdne podlage, je kmalu prenehalo.
Tako je danes slovensko mlekarstvo tipična branjarija. Imamo po številu še precej mlekarn, a kaj, ko je njihova dnevna dobava le po par sto litrov mleka. Mlekarn z dnevno dobavo nekaj tisoč litrov skoraj nimamo, teh par, ki so. tvorijo 6koraj izjemo. Najbolje se v mlekarstvu odreže prekupče-valstvo in nelegalna trgovina, ki onemogočujeta vsak razvoj.
Pri vsem tem pa slovenski kmet ne ve kani z okrog 100,000.000 1 mleka letno, ki leto za letom propada. — Krmljenje svinj in živine z mlečno mašijo, kakor se to danes dogaja, je zapravljanje ljudskega premoženja in neodpustljiv greh! Množino 100,000.0001 mleka pa bi naše kmetijstvo lnhko z izboljšanjem že same mlečnosti krav dvignilo na 200,000.(XK) 1, z reditvijo nekoliko večjega števila krav pa tudi na 300.000.0001 mleka, če bi le bila podana možnost vnovčitve.
Problem vnovčitve mleka čaka nujno rešitve. Zavedati se moramo, da bo obupen položaj slovenskega kmeta rešen šele tedaj, ko se bo to zgodilo. Veliko delo čaka voditelje kmečkega pokreta, kmetijsko zbornico, kmetijski oddelek banovine in vso intelektualce, ki se hočejo temu posvetiti. Kmetijski oddelek banovine se je po dolgem odlašanju vse dobe po vojni vendar začel s tem delom ukvarjati in sestavlja za bodoči banovinski proračun predloge. Uspeh, ki ga je dosegla Avstrija, naj nam bo v spodbudo, saj je dokazala, da se s trdim delom dii uspeh do6ečii	A. 0.
Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji I kmetskih dolgov. Minister za pravosodje je izdal naslednje avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov: K čl. 2. Osebe, ki so se v času zadolžitve podpisovale kot ekonomi, rentirji, trgovci in slično, ki pa izpolnjujejo pogoje za kmeta po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov tudi v času zadolžitve in na dan uveljavljenja uredbe, je smatrati za kmete v smislu uredbe. K čl. 48., odst. 1.: Dolžnik iz VI. poglavja uredbe ni obvezan plačati anuitete po uredbi, dokler se ne izvrši zamenjava dolžnih listin z uovimi obveznicami. Po izvršeni zameni mora dolžnik po čl. 41. pravilnika za izvrševanje uredbe plačati vse zaostale dospele obroke po uredbi.
Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ze 8 let izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine svoj tedenski glasnik, ki vsebuje izredno mnogo dobrega gradiva o naši trgovinski politiki in cenah na tujih tržiščih. Sedaj pa bo iz tednika postal dnevnik, ki ga bo zavod izdajal vsak dan z novim leto mpočenši. Ta dnevni bilten bo prinašal cene, tečaje, razne nove predpise in pojasnila ter poročila o trgovskih "političnih razmerah v drugih državah. Posebej bo Zavod posvečal pozornost pregledu cen na naših in svetovnih tržiščih.
Izvoz. V prvih 11 mesecih letos je znašal naš izvoz lesa 1,105.393 ton v vrednosti 1.040.4 milij. dinarjev, dočim ie znašal v prvih 11 mesecih 1936 samo 572.322 ton za 562.8 milij din. Izvažali smo letos največ v Anglijo 217.0, Italijo 216.5 in Nemčijo 147.6 milij. din. — Najvažnejši predmeti izvoza v prvih U mesecih: živina 1.301.5 (1.196.4), les 1.040.4 (562.8), baker im rude 974.6 [508.5), koruza 612.0 (62.4), pšenica 558.8 (375.9) milij. din.
Borza
28. decembra.
Denar
V zadnjem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.58—8.68, v Zagrebu se je okrepil na 8.555—8.685. v Belgradu na 8.5471—8.6471.
Grški boni so beležili v Zagrebu 26.35—27.15, v Belgradu 26.61—27.31.
Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so v Zagrebu beležili za konec januarja 14.01—14.21, za konec februarja 14—14.20, za konec marca 14.025—14.225, za 6redo maja 14.01 do 14.21, za konec maja 14.015—14.215.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 860.238 din, v Belgradu 5,672.590 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 161.120 din.
Ljubljana — tečaji s primom
Amsterdam 100 h. gold..... 2396.66—2411.26
Berlin 100 mark...... 1735.53—1749 41
Bruselj 100 belg....... 713.15— 736.21
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
Ion do n 1 funt.......215.05— 217.11
Newyork 100 dolarjev .... 4278.51—4314.82
Pariz 100 frankov...... 146.09— 147.53
Praga 100 kron....... 151.28— 152.38
Tnst 100 lir ....... 225.95— 229.03
Curih: Belgrad 10, Pariz 14.685, London 21.6125, Newyork 432.5, Bruselj 73.365, Milan 22.75, Am-
sterdam 240.425, Berlin 174.25, Dunaj 80.40 (81.65), Stockholm 111.425, Oslo 108.625, Kopenhagen 96.50, Praga 15,185, Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-singfons 9.555, Bueno«-Aire6 1.27.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. pos. 97 den., agr. 54 do 55.50, vojna škoda promptna 423—425, begi. obvez. 79—90, 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 91—91, 7% Bler. pos. 84.25—85, 7% pos. DHB 99 den., Trboveljska 220—225.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 96.50 den., agr. 54.50—55, vojna škoda promptna 422 do 424, begi. obvez. 79 den., dalm. agr. 77.25—78, 4% sev agr. 54 den., 8% Bler. pos. 93 den., 7% Bler. pos. 84.25 den., 7% pos DHB 99 den., 7% slab. pos. 88 den. — Delnice: Nar. banka 7500 den., Priv. agr. banka 210—214, Trboveljska 215—220 (215), Gutmann 50.50 den., Tov. 6ladk. Bečkerek 650 bi., Osj. sladk. tov. 166—175, Dubrovačka 410 den., Jadranska plovba 410 denar.
Belgrad. Državni papirji: Voj. škoda promptna 423—424 (423.50) za konec januarja 423—424 za konec marca (423) begi. obvez. 79.75—80, dalm. agrarji 77.75—78, 4% sev. agr. 55 den., 8% Bler. pos. 94 blago, 7% Blerovo posojilo 84.25—85. Delnice: Nar. banka 7510—7550, Priv. agrarna banka 213.50 denar (214 drobni komadi).
Dunuj. Zaradi neugodnih vesti z newyorSke borze je bilo tudi razpoloženje na tukajšnji borzi slabo in brez posebnega veselja. V začetku so tečaji v kulisi oslabeli ter so končno tudi beležili nižje kot včeraj. Znatne,je sta popustila Rima in Salgo, narasla pa Felten in Semperit, ki je bil brez zaključnega tečaja. Tudi v zagradi so tečaji popustili, znatnejše bančne delnice ter madžarski kovinski papirji, dobro pa so se držali elektrieitetni papirji. Zaključni tečaji: Donavsko-savsko-jadranske obveznice 58.90; delnice: Credit-anstalt-Bankverein 277, Narodna banka 161.50, Ferdinandova severna železnica 990, Steg 25.27, Slevveag 27.75, Trboveljska 23.60. Alpine 39.75, Rima Murany 68.25, Steyr-Daimler-Puch 216.75, Leykam 63.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. 175—176, srem. 175 do 176, slav 176—177, ban. 169—177, bč. ladja Tisa 177—178, bč. ladja Begej 176—177.
Koruza: bč., srem. 108—110, ban. 105—107, bč., srem. nova 85—87, bč., srem. nova 6ušena 102 do 103
Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Sombor. Koruza: bač., srem. nova 84—86, bač. nova sušena 102—104.
Tendenca čvnsta. Brez prometa.
Živina
Dunajski prašičji sejem 28. decembra. Prignanih je bilo 7810 pršutarjev in 3825 špeharjev, skupno 11.715 glav, od tega iz Avstrije 4454, iz inozemstva pa 7261. Povpraševanje je na sejmu bilo prav živahno in so zaradi tega v začetku narasle cene pršutarjev za 2—3 groše, kasneje pa je povpraševanje popustilo in so bile cene iste kot prejšnji teden. Špeharji so bili tudi čvrsti v ceni, cene prvovrstnih špeharjev, katerih je bilo le malo, so narasle za 2—3 groše. Banatski špe-
Kulturni obzornik
Al. Odar, Katekizem o Katoliški akciji 1937
V tej knjižici, ki jo je spisal univerzitetni profesor dr. Al. Odar in izdal narodni odbor Katoliške akcije v Sloveniji, je v preprosti obliki katekizma povedano v glavnem vse. kar moramo vedeti o Katoliški akciji. Ta katekizem šteje 113 vprašanj, ki so razdeljena v 16 poglavij. Poglavja govore o definiciji Katoliške akcije, o potrebi Katoliške akcije, o vlogi duhovnikov v Katoliški akciji, o pravici in dolžnosti vernikov, sodelovati v Katoliški akciji, o znakih Katoliške akcije, po katerih se razlikuje od verskih in katoliških društev, o dvojnem delu Katoliške akcije, o razmerju Katoliške akcije do strokovnih in političnih organizacij ter končno o zgraditvi Katoliške akcije v Sloveniji, o njenih lastnih organizacijah ter pomožnih silah in »Molitveni pomoči«. Na vsa vprašanja so podani točni in jasni odgovori. Oblika katekizma se bo zdela komu zastarela, a ni tako; prav danes, ko prevladuje načelna nejasnost, subjektivna pobnrvanost in neskončna razvlečenost, je oblika katekizma s kratkimi in jasnimi formulacijami naravnost zaželjena. V takšnih kratkih katekizemskih formulacijah je veliko več dela in vsebine, ko bi morda kdo mislil. Stara stvar je, da je najtežje povedati misel kratko ln preprosto. Res je, da je katekizem kakor brez čustva in brez retoričnega navduševanja. pa je zalo jasen in stvaren, ko podaja odgovore na mnoga vprašanja, ki so se zdela pri nas sporna.
Katekizem se dobi v knjigarnah za malenkostno ceno (6 dinarjev).	V. B.
Podrobni učni načrt za ljudske šole. Izšel je prepotrebni učni načrt zn ljudske šole, ki ga je sestavil Josip Dolgan, šol. upr. iz Planine pri Rakeku, kateremu je stal z nasveti ob strani šol. upr. E. Vrane iz Studencev pri Mariboru.
»Delo je plod proučevanja problemov ljudske izobrazbepravita sestavljalca, a želja: »Dvigniti stopnjo izobrazbe kmečkih in delavskih slojev naroda.« Pri sestavljanju je avtorja vodilo načelo strnjenosti, čigar bistvo »ni samo v razvrstitvi snovi pri pouku«, pač pa rslrnjcnosl ali povezanost med prirodo. gospodarstvom in človekom.* Kaj je otroku prikladno v raznih krajih in ob različni nadarjenosti, o tem naj sodi učitelj, ki proučuje duševnost svojih otrok. Seveda sta pri vzgoji vainejša od učnega načrta učiteljeva pedagoška in didaktična kultura.
Knjiga obsega natančno izgrajene učne načrte za osem razredov ljudskih šol, in sicer v maksimalnem obsegu, ter s to knjigo avtor dopolnjuje svoj starejši načrt minimalne snovi. Ta učni načrt bo nedvomno zelo dobro služil našim učiteljem, ki morajo zdaj sami sestavljati take načrte, ter tako predstavlja sum po sebi resnično idenlno izvršen načrt, ki je izšel od spodaj gori, iz učiteljskih vrst. N; to oficialni načrt šolske oblasti, temveč zamišljen kot pomožna knjiga v ljudskošolski praksi, ki bo vsakemu učitelju močno pomagala pri njegovi razvrstitvi snovi preko šolskega leta.
Delo velja nevez. 36 din, vez. 42 din. Str. 181 Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni. dj.
Ludovik Puš: Razori za setev in žrtev slovenske kmečke mladine. Kot prvi zvezek Knjiiire kmečke zveze o Ljubljani je izšla uačelnii brošura novega mladinskega gibanja med slovensko kme-
čko mladino. V njej znani delavec o kmečkem vprašanju Ludovik Puš razvija misli o kmečkem stanu sploh, o njega stanovskih posebnostih ter potrebi organizacije na svoji lastni podlagi. Po statistiki zadnjih let jc videti, kako ogromno delo še čaka organizatorje slovenske kmečke mladine, ki je dozdnj še neorganizirana masn. V okvirju Kmečke zveze, katere zgodovino podaja Puš v kratkih besedah, vidi pisatelj možnost, da se pritegne ta mladina k polnemu delu in k uspešnemu poseganju v javna vprašanja, ki naj se ne rešujejo brez nje. Ustvariti je treba gospodarske socialne pogoje, da našn kmečka mladina ne bo bežala s kmetov, temveč da bo tudi na svoji zemlji, ki naj jo z ljubeznijo obdeluje, lnhko živela slovenskega človeka vredno življenje. Tej kmečki mladini, ki naj se organizira v Kmečki zvezi, razlaga Puš načela krščanskega agrarizma ter 5e posebej težnje Mladinske kmečke zveze za povzdigo kmečke miselnosti in zavednosti. Vsem, ki teže razna nova rurarlstična gibanja pokri-sljaniti, to načelno brošurico toplo priporočamo.
Jakob 'Ivan: Nora pota. (Doneski k proti-nlkoholnemu gibanju.) Izdaja »Svete vojske«. K bližajočemu se slovenskemu protialkoholnemu tednu je »Sveta vojska« izdala s pomočjo banovine brošuro Jakoba Žvana: Nova pota. Namreč: nova pota v pobijanju alkoholizmn pri Slovencih. Knjižica je nastala nn pobudo zborovanja zastopnikov raznih oblasti in korjioracij v 1. 1936., ki je razglabljalo o vzrokih slabih uspehov protialkohol-nega gibanja. Knjižica daje nekaj jioljudno pisanih opazovanj o kvarnih vplivih alkoholizma v družini in narodu, kjer uničuje družine, gospodarstvo. ubijn voljo in samozavest ter je sploh naša narodna sramota. V zvezi s pijančevanjem tudi naša nedostojnost, kletev, pohujšanje, tepež
lz Julijske krajine
Praznovanje sv. Barbare v Soški elektrarni,
ki 6e gradi. Praznik sv. Barbare so v6i delavci in nastavljenci, ki so zaposleni pri gradnji orjaške elekuame ob Soči med Ročinjem in Sv. Lucijo slovesno obhajali. Jadranska družba za elektriko (S. A. D. E.), ki je lastnica podjetja, je priredila svojim delavcem lejx> slavje s sv. mašo. V Podselih, kjer se bo zgradil velik jez, je že dovršen rov, v katerega bodo najjeljali Sočo, ko bodo delalj jez. tem rgovu je orjaška galerija. V tej 6e je vršila cerkvena slovesnost. Po navodili inž. Gasserja iz Gorice so postavili velik lesen oltar, ki je nosil 7 m vi6ok križj pod katerim je slonela lepa slika sv. Barbare. Galerijo 60 razsvetljevali retlektorji. Ce si med sv. opravilom, pri katerem je bilo navzočih nad 2000 delavcev, objel s svojim pogledom razsvetljeno umetno jamo, ki je vsa obokana s cementom, si imel utis, da si v mogočni katedrali. Sv. mašo je daroval tolminski dekan msgr. Vodo-pivec, pridiga pa je vojaški kaplan. Po sv. maši je imel kratek nagovor goriški prefekt. Potem 60 dobili delavci obilno kosilo, odličniki pa 60 6e odpeljali k Sv. Luciji, kjer 6o bili pogoščeni. Pravijo, da je stala južina družbo nad 20 tisoč lir. — Jez, o katerem smo zgoraj govorili, bo dograjen do konca leta 1938, vendar upajo, da bo elektrarna že prej obratovala. Jez bo ustvaril lepo jezero in sc bomo od Podsel proti Sv. Luciji do Tolmina lahko vozili s čolni. Razvil se bo gotovo lep šport, saj bo to umetno jezero dolgo 8 kilometrov.
Predigre za harmonij. Izšla je v založbi Katoliške knjigarne v Gorici nova zbirka prediger za harmonij ali orgle z imenom: 50 Praeludia, zložil Emil Komel. založila Katoliška knjigarna v Go rici, 1937. Cena 10 lir. Zbirka je zelo praktično urejena; največ rabljeni tonovi načini so razvrščeni v kvintnem krogu. Predigre so večinoma lahke, le nekaj je srednje težkih. Vse pa so prav dobro |x>rabne pri službi božji. Zelo lepe in učinkovite so skladbe, ki so napisane za piosebnc prilike n. pr nove maše, poročne slovesnosti, škofovo obiskovanje, šmarniee, žalne prireditve itd. Oblika je zelo primerna in tisk razločen. Sploh zelo priporočljiva zbirka. Namesto raznih nemških tozadevnih zbirk, ki se šopirijo po naših korih, rabimo rajše naše domače delo, ki je povsem enakovredno drugim tujim proizvodom in jih v mnogih ozirih celo prekaša.
Scjavec. Nedeljsko branje. Pouk, zgodovina, legende. Izšel je te dni v tiskarni »Edinosti«, 6edaj »Tipografia Consorziale« v Trstu, nadaljnji t. j. sedmi snopič te v preprostem, iahko umiljivem slogu spisane poučne in v večne višave dvigajoče na6 knjige. Spisal jo je dr. Egidij (dr. Andrej Pavlica). Obsega 54., 55.. 56., 57. branje za deveto, deseto, enajsto in dvanajsto nedeljo j>o binkoštih in 58. branje za vnebovzetje M. D.. V tej 6edmi knjigi so izrabljeni zlaeti zgledi o sv. Bernardiki iz njenega najboljšega životopisa, ki ga je objavila m. Marija Terezija Bordenave iz redovne hiše. v kateri je živela in kjer je umrla 6v. Bernard-ka. Pcdane 60 V6e glavne |X>teze in dogodbice iz njenega življenja. Naroča 6e v Jugoslovanski knjigarni. V Italiji se knjige naročajo pri upravi »Se-javca« v Gorici, Via Don Bosco 23. Upanje jc. da bo mogoče tudi v letu 1938 izdati dva snopiča, t. j. osmi in deveti in v letu 1939 ali vsaj v 1. 1940 dovršiti celo delo. Na koncu bo tudi 6tvarno kazalo in drugi dodatki, ki bodo kazali, kako 6e obilna tvarina iz »Sejavca« more prav dobro jk> rabiti tudi za branje v maju v čast M. D. in za branje v juniju v čast presv. Srcu za več let.
Zof>et granata. Con6tantini Anton iz Dolenj v Brdih, star 30 let, stanujoč v Št. Pelru pri Gorici, je 10. t. m. ob I popoldne razbijal granato, ki jo je dobil v Pri6tavi. Granata je pri tem eksplodirala in ga razmesarila.
harji so v znčetku notirali kot prejšnji teden, nato so pa popustili za 2—3 groše. Cene so bile, naslednje: I. špeharji 1.60—1.62, srednjetežki 1.56 do 1.59, stari 1.50-1.55, kmetski 1.57-1.63. križani špeharji 1.56—1.65, pršutarji 1.38—2 šil. za kg žive teže.
itd., zato veljaj obenem vinu boj tudi vsakemu nedostojnemu vedenju. V zadnjem oddelku govori pisec o sredstvih in potih ozdravljenja. Knjižica ima propaganden namen: pripraviti razpoloženje l>rotialkoholnemu tednu.
Sveta Hrvatska. Tako je naslov knjige, ki jo je spisal znani hrvatski katoliški pisatelj Peter Grgec in ki je izšla kot prva knjiga nove založbe »Dobre štampe« v Slavonski Požegi. (Knjiga ima 232 strani in velja za vse one, ki jo nnroče do 31. januarja 20 din, zn druge pa 25 din brez poštnine.) 2e naslovna slika, ki predstavlja škofijsko pnlico, glasno jioudarja simbol povezanosti s cerkvenq oblastjo ter veže katoliške Hrvate s jireteklostjo in sedanjostjo, pa tudi bodočnosljo. Orgec je hotel v tej knjigi na originalni način prikazati vso duhovno zgodovino Hrvatov, nekako na poljuden način v prozi in v pesmi poudnrili hrvatske svetnike in služnbnike božje, kakor so se kazali v razdobju vse hrvatske zgodovine. Hrvatsko narodno zavest je tako povezal nn lep način tudi s hrvatsko katoliško zavestjo: v tem je pomen njegove knjige. V njej je opisal med drugim krst Hrvatov, portrete prvih pionirjev krščanstva, predstavnike svete Hrvatske za času krnljev, prvo, drugo in tretjo borbo Hrvatov za vero, zgodovino redov na Hrvatskem (frančiškane itd) itd., vse do najnovejšega časa. Opisal je vse blažene, tnko Avgustn Knžotiča. Nikolo TavcliČa, Oznno Kotorsko, Marka Križevčanina, drugih pobožnih mož od Murka Maruliča do Petra Barbaričn in škofu Langu. Vso »sveto Hrvatsko« od začetkov zgodovine do najnovejšega čnsn in nove obljube za bodočnost. Berilo je zelo pre|>rosto in napeto, ler se vrsti proza in pesem (epični stih), ki mu teče zelo gladko, ter tudi v tem oziru predstavlja knjiga zanimivost: novo ljudsko eniko.
Pismo misijonarja g. Jereba s Kitajskega:
Slovenec pod ognjem
japonskih granat
Pred dvema mesecema smo objavili pismo slovenskega misijonarja na Kitajskem g. Jereba Franca CM Težak položaj našega rojaka iu njegovih Kitajcev je v mnogih čitatcljih našega lista vzbudil hvalevredno pozornost, da so za g. misijonarja darovali vsak po svojih močeh. Zdaj nam je g. Jereb poslal naslednje zahvalno pismo v objavo:
Da ste objavili pismo, v katerem prosim za pomoč, v »Slovencu« in Slovencem, je seveda bilo zelo dobro Nerodno mi je pa, zelo nerodno, da sem v njem toliko tarnal o svoj i stiski. Stiska revnih prebivalcev in mnogih beguncev je .še mnogo večja Ko gledam te reveže, se mi zdi moje kosilo kar »stanu primemo« Prosim vas torej, dragi prijatelji, ne imejte sočutja z menoj, marveč s tistimi, za katere vas prosim in vas bom še prosil.
Predvsem se naj zahvalim vsem onim, ki so mi v tej stiski priskočili na pomoč! Bog naj jim povrne!
Kako uporabljam podporo, ki mi jo nabirate? Najbolje je, da vam razložim potek dogodkov v septembru in oktobru in do danes.
V zadnjem pismu sem govoril o beguncih, ki prihajajo"k nam s severa. Na srečo jih tedaj pri nas ni veliko ostalo, ker se je vojska pomikala k nam z veliko naglico. Le nekaj dni sem skrbel za večjo množico in moji kristjani so mi tedaj res požrtvovalno pomagali z živili. 26. in 27. -ept. so letala že bombardirala naše mesto in ne lc došli begunci, ampak štiri petine naših jeušanccv je bežalo dalje proti Šantungu. Na ■misijon se je zateklo okoli 60 najbolj revnih, ki hi bežali samo lakoti nasproti. Katoliškega misijona pa menda vendar ne bodo bombardirali — so imeli upanje. Obenem so se pa bali, da boni po zgledu večine tudi jaz poiskal kak bolj varen kotiček. Da ostanem na svojem mestu, o tem nisem niti trenutek omahoval. Skrb za misijon, sočutje do onih. ki tiiso mogli bežati in nekoliko tudi ponos, so mi branili, da bi sploh premišljeval o tem.
Upanje, da Japonci ne bodo pomerili na cerkev, nas jo varalo. A zaupanje na božje varstvo je bilo upravičeno. V nedef jo 26. sept. sem baš opravljal kropljenje pred mašo. Tisto nedeljo je biio za tako slabo vreme vernikov zelo veliko. Vsi so pravili sv. spoved. Medtem ko sem kropil, so pribrenčala letala in preden sem končal, so začele padati Iiombo. Kaj bi vam opisoval paniko. O takih prizorih lahko dandanes vsak dan berete v svojem dnevniku. Ko je ponehal prvi grom, sem se obrnil h kristjanom, jim velel moliti kosanje iu nato dal odvezo. Stisnili smo se k zidovom in čakali, ka j še bo. Toda bombo, ki so bilo oči vidno namenjene niisijonti kot najvidnejši stavbi v mestu, so prvič padalo prod torkov, za prvo vrsto hiš, drugič pa za cerkev v veliko barje, kjer večinoma niso eksplodiralo. Božje varstvo je bilo očividno! Kristjani so kljub prestanemu strahu vsi ostali pri sv. maši | in prejeli sv. obhajilo.
Zdaj bo menda za nekaj dni mir,« sem sklepal in se drugi dan dojioldne podal na pot i> tolažit kristjane Sredi mosta, na glavnem kri-' "frršču, sem premišljeval, katero pot bi ubral. Skozi zahodna vrata jo daleč, a pot je za kolo dobra. Na južna vrata imam bliže, le nekaj časa bom nosil kolo na rami. E, kaj, na južna vrata grem. Nisem bil še zunaj mestnih vrat, ko so hila letala že tu. Vojaki mi niso dovolili, da bi se stisnil k njim v skrivališče, marveč so me spodili skozi vrata. Nobenega zavetja. Zdaj jo pa ni človeške pomoči, sem dejal. Položim kolo na tla in počepnem v plitvo gnojno jamo. Komaj som odmolil kesanje, že začno padati bombe, pa ne na južni, ampak na zahodni del mesta, listi dan je bilo žrtev mnogo več.
Letala so tisti todea prišla nad mesto šc vsak dan. a ker se jo vojaštvo um.akuilo v okolico, ljudje pn so večinoma zbežali proti jugu, ,je mosto izgledalo kakor mrtvo Letalci torej niso našli ničesar več obstreljevanja vrednega.
Seveda mi nismo mogli vedeti, da nas bodo letala za naprej samo ogledovala; in tako smo t)ili v neki nervozni preži od jutra do večera.
Medtem pa so šle preko Yenšana dolge vrste beguncev, zlasti v zgodnjih in poznih urah. Ker niso mogli v mestu ničesar več kupiti, so se vsi zatekali v misijon. Tako sem že tiste dni do 19. okt., ko so v mesto vkorakali Japonci, izdal eno tretjino vsote, ki ste mi jo doslej nabrali.
Kako se nam godi, odkar so prišli Japonci k nam bom motal vam in vsem misijonskim prijateljem ob priliki posebej poročati. Dogodkov je preveč in preveč so razburljivi, da bi vam že danes ntogel mirno opisati naš položaj. Mimogrede vam zaupam, da sem danes dopoldne, 26. nov., stal pred japonskim vojnim sodiščem. Obdolžen sein bil, tla sem pod pretvezo misijonskih opravil šol izdajat kitajskim četam neki pohod tukajšnjih vojakov in sc je manever zato ponesrečil. Zasliševanje je bilo v resnici le naznanilo smrti. — Mirno sem jih v odgovor razložil, da sem se podal v dotično okolico s posebnim pismenim dovoljenjem komandanta, ki me zaslišuje. Če bi kitajski vojaki, ki sem jih res srečal, slutili, da prihajam iz Yen-šana, bi me gotovo preiskali, našli vaše dokumente ter me brez odloga ustrelili kot izdajalca. Torej ni govora, da sem z njimi sploh govoril. Ta preprosti odgovor jih je vidno zmedel. Po
kratkem zaslišanju so se opravičili. Ros pa je, da som na tej poti srečal oni kitajski oddelek, ki so ga Japonci zasledovali. Vojaki, med njimi nekaj kristjanov, so mc spoznali kot misijonarja ter me brez spraševanja pustili dalje. To srečanje je napotilo naše Japonce, da so osumili meno, da sem Kitajce opozoril na nevarnost. Če bi me tedaj Kitajci ustavili in našli japonsko spremnico, bi bilo brez usmiljenja po meni.
Križ je to, du se posadka vodno menjava. Ko enemu poveljniku dopovem, kaj je katoliški duhovnik in kaj jaz počnem, žc pride na njegovo mesto drugi. Najlioljc jc, da se zanašam santo na božje varstvo
Čudili se boste, ko vam povem, da se mnogi begunci žp vračajo, šantungska vlada jih ni pustila čez Rumeno reko, namreč rovežev, češ kaj boste povečevali stisko v naši pokrajini Lačni prestrašeni in premraženi — letos je zima zgodnja — gredo cele gruče skozi Yonšan In tu je zopet Katoliški misijon tista dobra hiša, kjer lahko prenoče in so dvakrat najedo.
Da bo spomladi stiska šo večja, zdaj rajši ne premišljujem. Upam pa, da boste vsi, ki vas bodo te vrstico dosegle, skušali po svojih močeh pomagati. Razveseljivo je za misijonar jevo srce, kako sedaj bližnja in daljna okolica s spoštovanjem govori o katoliškem misijonu in mnogi obetajo postati kristjani Prav veliko jih bo po sedanji stiski našlo pot k pravemu Bogu
P. S. (27. nov.) Kakor vidite, sem to pismo koval več dni. Včerajšnji dogodek moji živci šole danes čutijo. Zjutraj, ko sem se zdramil, sem sc najprej začudil, kako som vendar pričakal svojo 31. leto. Če je Bogu prav, da sem še na svetu, je pa meni tudi. Vsem dobrotnikom in bralcem »Slovenca« voščim prav vesele praznike in blagoslovljeno novo leto!
(Darove za g. misij. Jereba sprejema Ured ništvo »Katol. misijonov«, Ljubljana, Tabor 12.
Pri nas pritiska mraz. v Los Angclesu v Kaliforniji pa je vroče in so sedaj sila veseli, ker je po dolgem času padlo nekaj več dežja. Ko so na cestah nastalo luže, so se tamkajšnji študentje tako razveselili te hladnejše spremembe, tla so se stari in mladi vrgli v lužo in se začeli po njej premetavati
Smrt o božičnih praznikih
Od vsepovsod po svetu poročajo, da je letošnje božične praznike smrt imela bogato žetev. Saj pa tudi ni čuda, ko je na eni strani na svetu nagromadonega toliko sovraštva, na drugi strani )>a jo toliko stotisočev ljudi šlo obhajat sv. noč iz svojih domov v planino.
Tako je o božičnih praznikih samo na gori Schnccberg zasul plaz enega smučarja, drugod po avstrijskih gorah pa so je ponesrečilo tudi veliko smučarjev.
Na sveti večer so jo na Češkem blizu Prage razbilo potniško letalo, ki je vozilo iz Bukarešte skoz.i Dunaj in Prago v Pariz. Letalo sc jo dvignilo na Dunaju, v Prago pa ni prišlo, ker je pilot v velikem snežnem metožu zašel in letalom zadel v neko drevo. Letalo se je
jo z tako
Št. 17.
Gutth doživi veliko presenečenje
Že prvi jutran ji eoln-čni žarki so romarja zdramili iz nemirnega spanca. Naglo sc jo opravil in stopil v Iza-kovo sobo. S palico je nekoliko pobožal starega moža pod rebra. Ta jo preplašen planil pokonci in zavpil:
i Bog Heb rejcev! Bog Abrahamov! Prizanesite staremu možu'! Siromak sem kakor uboga miš! Niti onega groša nimam v malhi!«
»Meno so nikari ne boj. Izak. Če pa ne boš kmalu od tukaj odnesel svojih pota. ti preti huda nevarnost!«
»Kdo neki bi mogel imeti svoje veselje s tem, da bi meni, ubogemu črvu. storil kaj žalega.< je javkajo spraševal Jud.
Snoči sem slišni templarjn, ki je svojima Saracenoma v njihovem jeziku veleval, kar som dobro razumel. Dejal jima jc, noj pazita na Juda. Kadar bo že dovolj daleč od hišo. naj ga zgrabita in odvedota na grad k Malvoisinu ali Front de Boeufu.« Kakor bi ga bil s kolom pobil, se je stari mož sesedel.
»Po pravici se lahko bojite,« je nadaljeval romar. »Ampak jaz vas povodom skozi gozd.
tel j "
'klor
Imste pri svojih prijateljih na varnem Zato so brž odpravite in pojdite za menoj!« Romar jo odšel in stopil v Gurthovo sobo Vstani, Gurth, in spusti naju / Judom pri zadnjih vratih hišo! Ukazujoči glas pa možu nikakor ni bil po godil, zato jo ves jezen su-lgovoril Romar pa co jo nagnil nadenj in mu nekaj zašcpetal v uho. To besedo so vse-.......... invli čudo/no «i!a. kov jo Ourtlt. kakor bi ga pičilo, planil : ležišča in oAhiict.
rnvo oi
zelo razbilo, da so ostanki letala in ljudi ležali 100 metrov narazen. Poleg pilota se je v letalu vozil še telegrafist in pa en popotnik Vsi trije so bili na mestu mrtvi. Popotnik je praški odvetnik dr. Flandorka, ki jc bil po opravkih na Dunaju fer je na sveti večer sedel v letalo, da bi bil šc na sveti večer doma pri svoji družini.
Kakor poročajo iz Združenih držav Severne Amerike, je bilo letošnji božič v Ameriki toliko smrtnih nesre, kakor doslej še nikdar. V vsej zvezni republiki jc bilo o božiču letos nič man j kakor 208 smrtnih nesreč. Največ smrtnih nesreč se jc lotos zgodilo v državi Illinois
Mnogo hujšo smrtno žrtev pa jc letošnji božič doživela Sveta dežela, kjer divjajo krvavi boji med Angleži in upornimi Arabci. Najhujši boji so bili zahodno od 'liberijskega jezera. Boji so se na dati sv. Štefana ponovili z vso ostrostjo, čeprav je tega dne bil tam velikanski naliv, kakor bi so bil oblak utrgal, vendar so angleške policijske četo šle ua preiskavo in zajele 50 uporniških kolovodij. Pri tej priliki je bilo več hudih bojev, v katerih je bil on angleški častnik smrtno ranjen, pot drugih častnikov in več vojakov pa jo bilo lažje ranjenih.
Pri tej prilik so je odlikovalo angleško letalstvo. Angleški bombniki so namreč z bombami zasipali nekaj arabskih uporniških vasi. Samo ena bomba jo ubila pet uporniških vodij ob onem. Angleški letalci so pri tej pruiliki ugotovili, da so arabski uporniki uniformirani. Vseh angleških vojakov, ki se bore ob liberi jskem jezeru, je nekaj okoli 2000 mož. Kakor pa so Angleži ugotovili, so našli kar skupaj 38 mrtvih Arabcev, ki jih jo na sveti dan pokončalo angleško orožje, toda izgube Arabcev so brez dvoma šc mnogo večjo, ker so trupla svojci odnesli in skrili. Angleški letalci sc spuščajo čisto nizko nad zemljo ter od tam obdelujejo Arabce s svojimi strojnicami.
Na sveti večer pa se je ponesrečil tudi an-ški vojaški avtomobil, ki je vozil vojake iz loma v Betlehem Vsi angleški vojaki so močno poškodovani
Kako pa kosi smrt na španskih in kitajskih bojiščih in kako jo kosila prav na sveto božične praznike, o tem pa poročajo listi med vojnimi novicami več kakor dovolj.
gleški vo Jertizalen
3000 umobolnih
Največja francoska umobolnica je v Puy de Domes. Zavod ima veliko število ločenih paviljonov, v katerih prebiva in se zdravi nad 3000 umobolnih, med njimi mnogo takih, ki so drugim ljudem nevarni Ta umobolnica je prav /a prav mesto za so, tako je velika.
V tej velikanski blaznici jo torej na sveti
a je pihal hud veter, sc na vso druge paviljone,
dan nastal požar. Ker p
je požar kmalu razširil	-,_____ _____,
tako da jo kmalu bila vsa blaznica% plamenih.
Požar je uničil prav vsa poslopja te umobolnice in je danes vso skupa j eno samo veli-kunsko pogorišče. Izpod razvalin glavnega poslopja so doslej potegnili trupla 7 bolnikov, ki so tamkaj zgoreli. Ko je |>ožar nastal, je seveda meti blnzniki nastala velikanska panika. Strah in groza so je polastila nesrečnikov, ki so bili nekateri zaprti v svojih prostorih. Zato so siromaki začeli besneti in postajali so šo bolj nevarni.
Mala filmska igralka Shirley Temple je menda najbolj priljubljena mod vsemi. Deklica je še. otrok, kakor je tudi otrok mali Clark Gable. Ameriški listi so priredili ljudsko glasovanje, kateri teh dveh malih igralcev je najbolj priljubljen. Pa se je izkazalo, tla je ta deklica in nogo bolj priljubljena pri gledalcih kakor pa deček, dasi je tudi on dobil mnogo glasov. Kako pa bo takle otročaj vzgojen, kadar doraste, za to se nihče nc briga
Križanka: Kelih
Vodoravno: t. druga beseda za upoko-jenje, 12. vrsta zvoka, 13. druga beseda za naočnike, 14. vrsta jastrebov, 15. slavnostna poveličujoča pesem, 16. domač, hišni bog, ki je pri starih Rimljanih bil hišni varuh, t7. italijansko mesto ob Adiži, 18. kaznivo dejanje, 2t slovenski pesnik, avtor sRimskih verzov«, 25. jugoslovanski otok, 27. finsko pristanišče na zahodni obali, 28. Sin božji, 29. švicarski kanton, 30. naslovno ime iz Stritarjeve povesti za mladino, 3t. del soda, 32. pomembnejši slovenski politik in sociolog, 33. mohamedanski bog, 35. rimski pozdrav, 37. tuja beseda za pleme, 38. pobornik za novo ljudsko igranje na Hrvaškem, 39. navadni števnik, 40. dan v tednu, 4f. druga beseda za barbara, 45. oseba iz grške mitologijo, 47. vrsta drobnega trgovskega blaga.
Navpično: t. druga beseda za uporabljanje, 2. druga beseda za tla, 3. ruska reka, ki se pri Nižn j. Novgorodu izliva v Volgo, 4. skrajšana beseda za kopanje, 5. ud družino, 6. Jezusov apostol, čigar god praznujemo okrog božiča, 7. skrajšano žensko krstno ime, 8. šivalna potrebščina, 9. večji vrh v Grčiji, 10. druga beseda za poslanca, 11. tuja beseda za zlo usodo, 19. starogrški novčič, 20. elementarna katastrofa,
21.	sprednji del voza, 22. ogrevalna priprava,
23.	druga beseda za kopico, 24. kratica za akademski športni klub, 25. domača perutnina,
26.	rimski bog vojske, 34. navadna kratica za večjo ploskovno mero, 35. francoski naziv za duhovnika (fonetično), 36. skrajšano žensko krstno ime, 37. egiptovsko božanstvo sonca, 41. trgovski izraz za predplačilo, 42, grška beseda za živeti, 43. ud družine v otroškem govoru, 44. gričevje v Julijski krajini. 45. alkoholna pi jača starih Slovanov, 46. osebno povratni zaimek.
Rešitev preišn'e kri zanke
Vodoravno: 2. lak, 4. oda, 5. Siera 7 Barnaba, 9. ave, tO. van, lt. USA. 12. Sedan, 14. ASK, 15 Koloman. 17. L(iterarni) k(lub), 18. balon, 19. N(avratil) l(van), 20. Todorov,
22.	sol, 23. koran, 24. Kos. 25. Rim, 26 Bor,
27.	anatoma, 29. Azori, 30. Oka, 31. Vič.
Navpično: t Badon, 2. Loire, 3. Kara-
volov, 5. Sava, 6. Abadon, 7. Bask, 8. Anam, 11. Uskok. 12. Solon, 13. Nanos. 14. alt, 15. Ka-ramazov, 16. Nil, (3. Borina, 21. Dora, 22. Sora,
24.	komi, 26. berač, 28. Tokio.
v goreči blaznici
Medtem so prihiteli na pomoč gasilci ter orožništvo in je strežništvo z njihovo pomočjo nazadnje srečno rešilo vse bolnike iz gorečih poslopij, le sedem jih niso mogli pravočasno rešiti. Toda zgodilo se jc, da j.c med reševan jem ušlo 12 sila nevarnih blaznikov, ki se sedaj skrivajo nekje v okolici ter so ljudje zaradi tega vsi preplašeni Med 12 pobeglimi limohol-nimi jo osem morilcev, kur strah prebivalstva še povečava.
Na vse strani so bile poslane patrulje, da bi nevarne uniobolne prijele in jih privedlo nazaj. toda doslej jih niso še mogli nikjer prijeti. Ker je blazniea do tal pogorela, so liolnikc začasno spravili v zasebne hiše bližnje okolice, kjer so nastanjeni pod varstvom svojih stre-žajov lz teli zasebnih hiš jih sedaj počasi odpravljajo v večjih skupinah v druge zavode, kar pa traja precej časa.
Celje
c Kino »Metropol«. Danes eksotičen film krasnih posnetkov z romantičnega otoka na Indijskem oceanu. »Da mu z Malake«.
c Po razpisu ministrstva financ je določen skupni davek na zakol tudi na klanje živine od strani obrtnikov, trgovcev, uradnikov in drugih zasebnih oseb brez ozira na to, če se bo meso zaklane živali prodalo ali uporabilo v lastnem gospodinjstvu deloma ali v celoti, in brez ozira na to, kje se kolje, v klavnici ali doma. Od skupnega davka so izvzeti le kmetovalci, če koljejo živali za lastno uporabo mesa. Pozivajo 6e vsi nekmetovalci na območju mesta Celje, da prijavijo klanje živali že pred zakolom v upravi mestne klavnice, kjer plačajo skupni davek na zakol.
c Akademska reprezentančna prireditev letos zaradi tehničnih zaprek odpade.
c Podaljšanje kanalizacije do Nove vasi. Mostna občina bo podaljšala kanalizacijo v Romanskega ulici do Nove vasi. Zato razpisu je nabavo 665 kd betonskih cevi. Morebitna jiojasnila in proračunski pripomočki se dobijo ua mestnem poglavarstvu, soba št. 21. Ponudbe je vložiti vključno do 3. januarja do It. dopoldne.
c Drevi ob pol 8 obvezen sestanek Fantovskega odseka. Na programu dva zanimiva predavanja. Pridite točno!
c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, 4. januarja od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo
c Dve nesreči. Na Polzeli je padel doma na dvorišču 70 letni zasebnik Petek Franc in si zlomil levo roko v zapestju. V Vojniku pri Celju
i'e padel na Štefanovo s kolesa 30 letni Žagar Ši-anc Avgust in si zlomil levo nogo v kolku.
Trbovlje
Plazovje ruši cesto v Retje. Plazovje je že ponovno pokvarilo cesto, ki pelje k cerkvi v itetju in v vas za nio, tako da je danes za vožnjo že nerabna, tudi pešpot sama je nevarna zaraai vdrtin. ki so tam okoli nastale, ker je svet tam okoli ves podkopan. Tam spodaj so se nahajali največji premogovni skladi, ki so večinoma že odkopani in je pod zemljo veliko praznine, zato se bo gotovo še naprej vdiralo in prej ali slej tudi porušilo cerkev v Bet ju.
IMiia
Za božične praznike je ostala letos Litija z njeno okolico brez pomembnejših dogodkov. Pol-nočnice so »e verniki v velikem številu udeležili, da naša cerkev nt mogla vseh sprejeti pod svoj krov, pa so pred cerkvenimi vrati sledili sveto opravilo. Letos tudi naše gostilne na praznik sv. Štefana niso bile tako polne in razgibane, kakor druga lota. Znak varčevanja in streznjenja množic, ki se vedno bolj odmikajo pijančevanju in rajši goje zdravo turistiko, šport ali pa se v poslednjem ča9u bolj posvečajo društvenemu življenju v naših kulturnih društvih.
Litijski most popravlja cestni odbor: sedaj so že na polovici moeitu položene samo hrastove inost-nice, katere so lepo gladke in ravne ter se ne obrabijo tako hitro kot smrekove, katere je prejšnja jržavna uprava trmoglavo vedno dajala na most. y^vajo ee sedaj tudi na drugi strani, tako da fatkem most imel le hrastove gladke most-nice, da ne bo večnih pritožb in nerodne hoje ter vožnje po njem. Sicer pa. je skrajni čas, da se prične s pripravami za nov moderen železno-betonskl most, ker sedanji leseni, ki je star nad 80 let, stoji še skupaj eamo zaradi tradicije. V pilotih in stranskih sestavnih delih pa je starina že ves trhel in gnil.
Brezno ob Dravi
Župnijska cerkev je dobila električno razsvetljavo. Tukajšnji veleposestnik in gostilničar ter lastnik elektrarne g. Hribernik je na lastne stroške dal instalirati v župnijsko cerkev električno napeljavo in dal za razsvetljavo na razpolago na dobavo brezplačno tok, Instalacijska dela je izvrSil mariborski elektroinstalater g. G. Sinič. Luč bo v cerkvi prvič zagorela daneis. S tem velikodušnim dejanjem g Hribernika je izpolnjena davna želja vseh faranov.
ODEJE
Spufl
Hokej na ledu
V četrtek, 30. decembra ob 20.
SK Ilirija je povabila v goste rumunskega prvaka TC Roman (Telephonclub Roman). To moštvo je že opetovano nastopilo kot državna reprezentanca na evropskih in svetovnih prvenstvih. Pred štirim leti so bili tudi v Ljubljani pod vodstvom najbolj popularne osebe v Romuniji princa Kan-takuzena. Proti njim je nastopila Ilirija, kombinirana z VVintersportklubom z Dunaja. Po ostri in napeti borbi eo zmagali Romuni z 1:0.
TC Roman ima v Bukarešti na razpolago umetno drsališče in je zato sedaj že v polni formi. Razen tega je pa to moštvo deležno tudi popolne podpore od 6trani države, ker ga pravzaprav pod-plra dvor. Ker na ta način nima nobenih gmotnih težkoč, se iz leta v leto s stalnimi in ostrimi treningi in tekmami razvija ln postuja vsem evropskim klubom nevarno moštvo.
Akademsiti Športni klub sporoča vsem udeležencem tečajev na Hakitnl, da ho odhod iz Ljubljane v ponedeljek, dno 3. januarja ob 6.15. in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, oh 7.15. Vil prijavijenri naj bodo na kolodvoru ob 6 zjutraj. — Odbor.
J. Z. S. Z. — Zbor smuških učiteljev (službeno) Vsem odbornikom in članstvu sporočamo, da se vrši danes, t j, 29. t. m. seja in sestanek Zbora oh 20. uri v zvezni pisarni. Prosimo, da se sestanka zanesljivo udeležite, ker se bo obravnavala zadeva glodo tečaja na Crepoljskem.
SK Ilirija (predsedstvo). Zaradi hockeyske tekme z Komuni se odgodi seja upravnega odbora ua ua-sledaji četrtek. — Predsednik.
SK Reka <smučarska sekcija). V sredo, 29. t. m. ob 20 v gostilni Konzum na Olineah sirogo obvezen članski sestanek vseh članov in funkcionarjev glede tekmovanja na Kofcah. Pridite gotovo vsi, da se pogovorimo glede odhoda na Ivofee. Obenem dvignite vse verlflkacijske legitimacije pri tehničnem referentu glede polovične vozniue. — Tehn. referent.
Razpis interne smuške tekme v alpski kombinaciji. Slalom klub 34 bo priredil zn novo leto tekmi v .smuku iu slalomu /,a vse skupine svojega članstva v bližini Gorjuš. Vsi tekmovalci, kakor tudi člani tehn. odbora naj bodo v koči na Gorjušaii najkasneje 31. de oembra zvečer. Tekmi veljata kot klubovi prvenstveni. Posebnega razpisa oilnosno obvestila ne bo.
Kolesarsko in motociklistično društvo uSavat v LJubljani ho imelo kot običajno 2. fehruiirjn redni letni občni zbor pri \Amorikaneu , Florijanskn uliea. ob 10 dopoldne. Opozarjamo ccnj. dirkače, da se sprej
Da bi se moštvo čim bolj izpopolnilo, so povabili že lansko leto kanadskega trenerja, ki je bil Slan kanadskega moštva, ki je osvojilo svetovno prvenstvo. V Ljubljani bo rumunski prvak nastopil tudi s to pridobitvijo, tako da bodo gledalci tekme z Romuni mogli videti najboljše, kar je mogoče v hokeju videti.
Ker so Romuni silno angažirano moštvo, bodo nastopili samo 30. decembra, t. j. v četrtek in sicer v večerni tekmi, ki se bo začela ob 20.
TC Roman pride v četrtek zjutraj in gre takoj po tekmi v Ljubljani na turnejo po Evropi do nastopa na svetovnem prvenstvu v hokeju v Londonu.
Tekma z Romuni bo dala Ljubljani priliko videti res pravo, napeto, ostro in zanimivo hokejsko tekmo. Zato ne zamudite tega redkega užitka, ki vam ga nudi Ilirija z velikimi težkočami in stroški.
mejo novi dirkači za prihodnje leto do l. februarja 1938, ker bodo zn leto 1938 razpisnim zelo lepn in bogata darilu za veliko cestno ln dirknllščno dirko.
Kozjansko - planinska podruinica Sl'l) ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne I). januarja 1938 ob 3 popoldne v restavraciji pod Lipo v Rnlhenhurgn. Nn dnevnem rodu Je volitev novega odbora in izpre-memha pravil, imenn In sedeža podružnice. Vabimo k obilni udeležbi. — Odbor
»Slalom klub 31Itednn odborova sejn bo 3. januarja 191» ob 30 v gostilni -Pri bobenčku . Vsi! *
V začotku janunrja organizira Putnik zelo zanimivo potovanje v Egipt In v Palestino. Iz Belgrada odhod t vlakom 11. januarja v Atene, odtod pa t,
^■■•■■■■■■■■■■aaMBnaMMHaaaana
ladjo v Aleksandrijo. Po ogledu meeta bodo odlli Izletniki dalje v Kairo in undnijevuli izlet v Menili«, k Huiuzecnviin koiosom, k piramidam v Gizehu iu k mavzoleju Snmin Zaglula paše. Povratek preko Heli-opolisa ltuiou Up bodo izletniki lahko napravili i/.lot v Luksor. Knrnnk, v Tebe, v Assiian in k vodnim na pravam nn Nilu. Drugn skuplnu ho In čas krenila t vlakom iz Kaira v Jeruzalem in razgledala sveta mosta ter nadaljevala preko Telavlva do H alfe, odkoder bo krenila z ladjo v Aleksandrijo. Detajlna pojasnila in prospekte dobe zainteresirani lnhko v vseh Putni-kovili btljetarillcnb. Vožnjn v II. razredu z ogledom Aten, Aiekflandrije, Kaira, Luksorjn in Assuann, vsi izleti in prevozi ki so predvideni v programu, vodstvo in vse takse kakor tudi hronn. začenši s kosilom 12. janunrja in konča vSi z večerjo 27. januarja v Pi-rejn. stane zu osebo 89H0 din. Oni, ki potujejo v Jorii-zalen in v Telaviv plačnjo po programu vsega sr,ilfl din. Prjjave za to zanimivo potovnuie sprejemajo vse Putnil;ove> biljetnrniee nnjdnlje do 2. januarja.
Radio
Programi Radio Ljubljana»
Četrtek. 10. decembra: 12 Poskočni naperi, veseli odmevi! (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored. obvestila - 1H.20 Vesel opoldanski koncert liad. orkestra — 14.15 Vrome, borza — IS Pester spored (liad. orkoster) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. liud. lvolnrič) — 19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.3(1 Nae. ura: Predavanje min. zn ljudsko telesno vzgojo — 19..-.II Znbuvni kotiček — 20 Večer lahke gl. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, g. Vilko Skok leltrei in plošče — 22 Tns. vreme, poročlln, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Badijski orkester).
Orugi programi>
Sreda. 19. decembra: llclurail: 20 Klavir, 20.30 (Tumor, 21.30 Vokalni koncert, 22 Komorna glnslm — Za-tircb: 20 Plošče, 20.30 LJubljana, 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Opera, 22.35 Ciganska glasba, 23.25 Jazz — Trst- M lian: 21 Sinfonični koncert — R Im-Harl:
21	Operetna opor«, 22.35 Vokalni koncert — laršava: 19.2(1 Brazilske pesmi. 20 Plošče. 21 Chopinove skladbe.
22	Zabavni koncert — Berlin: 19.10 Finska glasbil, •M Orkostor in zbor — Hamburg: lil.10 Ojiernn in operetna glasba — Llpsko: 19.50 Sinfonični orkoster — KSln: 19.10 Rnmnntičnn glnshn. 21.30 Store vojaške godbe.
(zdelovalnica likerjev, desertnih vin. sirupov in žganiarna
Jakob &et$av£c
Maribor - Gosposka ulica štev. 9
Telefon 25-80
Na drobno in na debelo
Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača
Speci/a/iteta: Grenčak m vermut
Hafnerjevo
nalivno pero
Prišite puhaste
in volnene
so praktično darilo. Naročite pravočasno pri
R. SEVER. Ljubljana, Marijin trg H. 2 Mlajšega uradnika
s trgovsko izobrazbo sprejme podjetje s papirno stroko. Pogoj: perfektno obvladanje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Papir en gros« St. 20515.
Ugodna novoletna darila
dokler traja zaloga. Glocqe volneni, pol zastonj po Din 18'— pri
TRPIN-u, Maribor. Vetrinjska 15
Nulivno pero čudovite lepot* s tvojim prozornim j bisernim držajem, kika^e, | kdaj je treba Irnilo dopolniti
Po odločitvi ljudstva fe Parkerjevo "mlllon-arsko " nalivno pero— I Vacumatic najboljše dar- [ ilo tega leta prvil zaradi [ čudovite u porabljivosti kot pisalno sredstvo in drugič, ker je v svoji 1 Stroki in vrsti najfinejši Izdelek, ki se da dobiti | za denar.
Njegovo lepo držalo iz črnih in bisernih obročkov je, dvignjeno proti luči, prozorno in pokaže vso količino črnila. Vidi | se, kdaj je treba črnilo dopolniti, in, kei Vacumatic nima cevi, vsebuje za ioa% več črnila. Njegova perfekt- j nost je zajamčena.
Vidna zaloga črnita
Vstbujt ta
IO3% ctt črnil*
Pero piSt na obtb straneh
Nočem postelje v sobi; samo IA'iROV spalni KANAFE. COUCH. katerih
prednosti si oglejte pri f^£g|||§gV|] IA0EP FRANC LJtiRLJANA, Sv. P«trd f.csitt H	tcieion 20 4«
ffizke eene I
Solidna izdelava I
Na zalogi ima pa tudi veliko izbiro modrocev, oloman ter veliko izbiro blaga za prevleko pohliivaI
2a sadovnjake, vthve m parke
Ijr5 najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba, ^r	ki ima 250 ha obdelanega svela.
fgdrdVdtti Diante
SAONARA • PADOVA*
Parker Vatnmalic nalivno pero t MAXIMA Din. T5S, MAJOR Din. SOS, SLENDER Din 500, STANDARD Oln. 4JS
PRIMERNI SVINČNIKI Din 1», 250 N O T T E t I DRUG, OUNDULICEVA ul i, ZAOREI
MATAD0R II. V6 4 + 1 cevni super pozicijski prejemnik z oktodo — regulator zvoka — osvetljena skala z izpisanimi imeni postaj — selektivnost 8k Hz — preti kalo za vse napetosti — 9 Wattna končna pentodn — 3 valovna območja: 16.7—51 m, 198—585 m.
725—2000 m.
Ugoden nakui
4+1 CEVNI SUPER
ZA VSE VALOVNE DOLŽINE
DIN 141'- MEiECNO
, PHILIPS RADIO
ZASTOPSTVO
H. SUTTNER
LJubljana, Aleksandrova 6
QSHAM'
Dckalumcn žarnice ) garancijskim znakom ta malo porabo loka v vatlih.
ČOKOLADA
V vsaki tablici čokolade NESTLE, ki ae prodaja po din 1— in več, se nahaja po ena lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsega sveta«, III. zvezek »Lepe pripovedke«, katerega ai lahko nabavite pri Vašem doba-▼itelju, albnm je zelo interesanten in poučen.
MAXI OGLASI
V malih oglasih velja **aka beseda Din f—J ienftovanjskt oglasi Din T—. MajmanJSi znesek ia mali ogla* Din lft*—. Malt oglasi ae plačujejo lakoj pri •aročlhi. — Pri oglasih reklamnega Mateja ae rataaa enokolomka 5 mm ttaoka peHtna vrstica po Dia T50. Za p himen« odgovore gleda malih oglasov
treba priloZill znamka.
ilužbodobe
Žagar
fzučen na venecljanki — flobi takoj službo. Cerne, Fužino 7. '	(b)
Mesarskega pomočnika
prvovrstnega sekata ln Klavca, sprejme takoj Ja-fcoille Franc, Knrunova G.
Prodajalka
t večletno prakso — se t p roj me v špecerijsko tr-eovlno v Ljubljani. Ponudbo v upravo vSlov,-jiod »Stalna služba 7 To fct. 20187.	(b)
Restavracijska kuharica
les vsestransko zmožna Jn hitra, dobi takoj služ-k»o. Naslov v vseh poslovalnicah Slov. c pod St. ■».j. (b)
V
TE l. • • 2730

Shlrley-Temple
▼ prekrasnem božičnem filmu
ČIN-ČIN gfSSF

35 let stara ženska
vajena kuhe in pospravljanja, želt službo. — Ponudbe v upravo >Slov.« pod značko »Tlhac 20468.
Mlad brivski pomočnik
voiaščlne prost, Išče službo; želt tudi praktlcira-nja v damskem salonu. -Nekaj časa bi delal samo za hrano tn stanovanje brezplačno. Naslov pove uprava »Slov.« pod 20427
Zaklane, očiščene purane
10 kg 130 dtn; sveža jajca zajamčena, 720 kom. 660 din - razpošilja franko voznlna G. Drechelcr — Tuzla.	(1)
Orehova jedrca in cvetlični med
nudi najcenejo J. Menart. Domžale.
i-.; ■ .-■'■.. / '
Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k sebi v boljši življenje, v 75. letu starosti,
gospoda
Dominika Peklarfa
posestnika in gostilničarja pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 30. decembra 1937, ob 10 dopoldne pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Vsem, ki so blagega in zaslužnega pokojnika poznali, ga priporočamo v molitev in v blag spomin!
Ht. Jakob v Slov. gor., dne 28. dcc. 1937
Žalujoči ostali
50 kg suhih gob
proda Franc Kregar, Zalog, p. Kamnik.	<1)
Mlekarna
je zaradi odpotovanja takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 20492.
Štajerska
jabolka
dobite poteši pri
GOSPODARSKI ZVEZI
LJubljana, Tjricva e. 29
VINA
Vam nudi
Centralna vinarm v Ljubljani
f svoji posodi najugodneje TELEFON STEV 25-73

NaJboljSl trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
Sobarice«« e Talafon ao-3S
Razno
Nove peči
Štedilnike, oblogo, popravila ; kličite telefon 3S-67. A. Kovačlč . Ljubljana, Vleka ulica S.
Pevsko društvo »Zarja«
iz Tacna vas vljudno vabi na družabni Silvestrov večer, ki bo na Šmarno gorskem sedlu pri Gor jancu. Ob 8 zvečer bo pot na šmarno goro razsvetljena. Zabava vam jo ta večer zagotovljena. - Na veselo svidenje!
Sobe oddajo
Opremljeno sobo
takoj oddam. - Jegllčeva cesta 9.	(s)
II
Vajenci
ii
Za trgov, z meš. blagom
sprejmem takoj pripravnega, zdravega učenca poštenih staršev. Lastnoročno pisane ponudbe v upravo »Slov.<i v Celju pod »Prldenc,	(v)
mam
V Brežicah
tn okolici so naprodaj hiše. krasna »tavblsča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-poseatva. • Pojasnila prt Inž. Mtklau Otmar, Brežice.	(p)
Vnajem
Stavbišče
sredi mesta Celja, za skladišče jako primerno, se odda v najem event. tudi proda. Prodajajo se tudi mecesnove kadi in doge. — Naslov v upravi »Slovenca« v Celju, (n)
Stanovanja
Udobno stanovanje
Stlrlsobno, telefon, ves komfort ln pritlkline — zaradi centralne lege primemo za poklicno delo -oddam za februarski termin. Ogled v X. nadstr., dogovor v II. nadstr. Kersnikova 7. poleg restavracije Slamič. (č)
IMBHIE1
Din 15-
nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri
6 novih nioSf sorfi-ranlh samo Din 100 -
Dokler traja zaloga
Velepič
ernejeva c. 25, Ljubljana

20.000 din kavcije
vložim v podjetje, katero mi da službo vodstva podružnice ali kaj sllčnega, Cenjene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Mešano stroke« št. 19999.	(d)
Opremljeno sobo
2 postelji, poseben vhod, takoj oddam. Vprašati pri Fujan Galjevica 9. (s)
Hranilne knjižice
vse — tudi podeželske
H% OBVEZNICE za likvidacijo kmečkih dolgov
VREDNOSTNE PAPIRJE stalno kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu
Izposlujem vse bančne in blagovne posle nakup in prodajo premičnin in nepremičnin blago, hiše, vile, parcele t itd.
Al. Planinšek
trg. ag. za bančne posle
LJUBLJANA ; Beethovnova ulica 14-1 Telefon 35—10
Komercialnega reprezentativnega
URADNIKA
kot pomoč ravnateljstvu, ne pod 35 let starega, t akademsko ali trgovsko izobrazbo, veščega slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ter francoščine ali angleščine — sprejme bodisi takoj ali v teku 3 mcsccev domača industrija. Ponudbo upravi »Slovenca« na naslov »INDUSTRIJA«, št. 20514
Z žalostnim srcem naznanjamo svojim sorodnikom in znancem, da je naš dobri oče in brat, gospod
FRANJO BENKOVIČ
posestnik in bivši župan v Blagovici
danes po daljšem bolehanju umrl. — Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 30. decembra 1937, ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Blagovici na farno pokopališče v Blagovici. — Sv. maša zadušnica bo darovana v Blagovici v torek, 4. jan. 1938, zjutraj. Pokojnika priporočamo v molitev. Večni pokoj njegovi duši!
Blagovica, Kamnik, Ljubljana, 28. decembra 1937
Bojan, Zorka, Mirko, Slavko in Mihael, otroci Ivo in Karol, brata
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat, stric iu tast, gospod
KAROL MULLER
STROJEVODJA V POKOJU
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 29. decembra 1937, ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v četrtek, 30. t. m. ob 7 v farni cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani
Ljnbljana, dne 28. dec. 1937
FAN1, soproga; KARLO, uradnik drž. žel., sin; MARIJA, sinaha JURAJ, vnuk ter ostalo sorodstvo
m
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ali izrazili svoje sožalje ob pre-rani, tragični smrti nepozabnega sina, brata, svaka itd., gospoda
VEZJAK FOLTIJA
posestnika na Prevaljah in podporočnika v t et.
se najiskrenejše zahvaljujemo zdravnikoma g. dr. Flisu in g. dr. Asclienbrenerju za izkazano požrtvovalnost in zdravniško pomoč, ter častiti duhovščini za vodstvo pogreba. — Posebno zahvalo smo dolžni izreči namestniku župnika č. g. Mlakarju za lep poslovilni nagrobni govor, nadalje za ganljive govore g. dr. Flisa v imenu sokolskega društva, narodnemu poslancu g. Doberšeku, in g. Rožmanu, kateri jc govoril v imenu grofa g. Thurna. Zahvaljujemo se prav iskreno gasilskim in sokol-skim društvom dravograjskega okraja, da so v tako impo-zantnemu številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, najtoplejša hvala!
Prcvalje, dne 26. decembra 1937
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Agnes GOnther:
175
Dušica - Rožamarija
Harro je uprl vanj svoje oči ter mu tiho dejal:
>Oče. enkrat si jo še poglej!«
Knez zadrhti:
■>Mar že hočeš ...?«
vOna še spi. oče. Davi si je še popravila lego. Glej, ta roka je nekoliko zdrsnila navzdol... Ali hočeš počakati, da bo mrtva? In jaz ie tudi nc smem prej zapu6titi, dokler ji nismo storili zadnjega ...«
Knez je prikimal. Oba je zajel molk. Zunaj izžareva toneče sonce poslednje žarke in njih od svit pada na bele rožne vence in na Rožin obraz. Že legajo večerne sence... Knez sc še enkrat ozre, poslednjikrat... potem odide.
Mali Henrik 6voje mamice ni več videl.
Harro jc ostal sam. Globok vzdihljaj mu je pretresel prsi... Njegove oči počivajo na njej, njena slika sc mu vžiga v dušo...
Tedni pokliče hlapca, ki je stal pred vrati.
»Poslednje. Mart!«
Ne. tega ne zinore sam! In hlapcc zakrije s pokrovom svojo dražestno mlado gospo.
»Ostani ti pri njej. Marl, dokler tic bo vse pri kraju!«
In Harro je odšel 6 počasnim, težkim korakom.
Zvonovi pojo po višinah in nižinah. Rahla, eiva megla leži tiad starim mestecem in njegovimi •trmostrešnitrri hišicami. Celo glavica zvonika se je zavila v 6ivo kopreno. Po cesti mrgoli črno-oblečenih ljudi, le iz cerkve nrodira zlat, topel žar 6vetlobe T ja nese šest gozdarjev Rožo iz Brau-neeka Ko so prestopili cerkveni prag. zadone glasovi. prepojeni z nebeško milino. Ivan Friderik
sedi pri orglah ter vliva vso svojo ljubezen, žalost m nado v mogočne akorde. Kar 6e začne dvigati iz tega morja krasnih glasov veličastno in milo, radostno vzneseno in vzklikajoče čarobni spev božicga norca:
»Jeruzalem, ti mesto na višini, dal Bog, da bil bi tam! Srce mi mre od hrepenenja — ne mara pokoriti sc ...
V Harrovih očeh. v njegovih proiirnih očeh. se je zab!iskalo... Oh kako prijeten je Oizelin pajčolan!. . Ze gleda v duhu nebeško mesto.., radostne zbore blaženih. . Drevje pozdravlja izza ograje nebeških vrtov ... Njegova Roža. njegova ljubljena Roža se je prebudila iz trdnega hladnega sna... Kako žare njene mile oči, kako rde rožno njena hčeca:
Kdo bliža se? Kdo tam prihaja že? — To oni so. ki jih je Bog izbral na zemlji že! Pošilja Jezus jih nasproti mi —--
Oh zato si obula svoje zlate čeveljčke, svoje rado-tne čeveljčke, ti molčeča duša! Ker si šla nasproti njemu, ki 6i ga ljubila izza svojih otroških let!
Kako ljubko 6e razlegajo nebeške melodije:
Radostno pevajo nebeški kori, glasno odmevajo glasbeni zbori!
Nepretrgan in močno skovan ie zlati trak izza božičnega večera v zimskem gozau. V svojih bla ženili rokah tam gori ob nebeških vratih drži Roža drugi konec ...
Zdaj se oglasi njen učitelj, gospod samostanski pridigar. Oovori nežne besede, ljubeznive besede. Kako krasno sliko prikazuje v kratkih potezah o niej. ki je skrivala v lajnah dragulje svoje duše... Ali jo je res tako dobro jx>znal? Mar ve še kaj najnovejšega o njej, ta skrivnostnež?...
On ne vzbuja iu ne poglablja bolesti, ta modri mož. ta lepa duhovniška duša. marveč jim kaže pot tja gor. po katerem je hodila Roža iz Brau- < neeka.
Po končanem jjogrebnem govoru zadoni na orglah 6tari imenitni Bachov koral:
V- srca mi globini sc noč tn član žari tvoj križ, Oosjxxl, —-in vzbuja mi radost...
Zlate lučke v cerkvi so ugasnile, pesmi izzvenele! — Prišla je temna brezzvezdna noč. Knez, osivel in upognjen, sedi v jx>letni sobi pred sliko dušice. Kar se [>ojavijo koraki. Knez plane kvišku:
»Ali si ti. Harro? Bali smo se že zate. Hvala Bogu. da si tu!«
Luč Harru skorajda jemlje vid... Obdaja ga duh |xi mokrotnem jesenskem gozdu in ttiahovju .. nosi svoj jopič iz lodna, ob njegovih fiosrebreiiih laseh visi nekoliko suhih listkov. Razvalinski grot, le malce starejši is čisto drugim odsevom v očeh. sede na U6njato zofo ter ljubeznivo izpre-govori:
»Ni6em te še hotel nocoj pustiti 6atnega. oče!«
»Zelo prijetno mi jc, da prihajaš Harro. Prav
drago mi je, 6am 6em ...« Knez je obtičal... »Ne. tega ne 6mem reči. da bi bil osamel v svoji žalosti. Vsi žalujejo z menoj. Najbolj obupna 'pa je iu najbridkeje joka. kaj mi6liš, kdo. Harro? — Šarlota ... Vse te dni ni ničesar zaužila, zakriva svoj obraz in plaka. Danes se je vrgla pred menoj na tla.
»Ne čudim se temu, oče da žaluje za Rožo. Nekako pa si je le morala Roža pridobiti njeno srce. Bil 6em navzoč pri njunem zadnjem sestanku. Moramo storiti zanjo, kar je v naših močeh, oče! Roža me je bila preko uboge, bolestne glave kneginje tako presunljivo pogledala ... Moramo ji tudi tu izpolniti željo.«
Harro se je rahlo nasmehnil:
♦Roža je trmoglava in najbolje bo, če 6e ji ne protivimo preveč.«
Kako dobro 60 dele te besede očetu! V6ta! je ter se usedel na 6tari divan k Harru in rekel:
»Harro, naj 6e ti zahvalim, naj se ti še enkrat zahvalim! Glej, kako se smehlja dušica Tega smehljaja si jo ti naučil in je veljal tebi. ko si sedel pred njo in jo slikaj ... Utrinja! se je še okoli njenih ustnic, ko je ležala na lipovem deblu pod rumenim listjem, njen duh jra je bil že v nebeških vrtovih. Njena lipa! Kot bi jo bila hotela zaviti v svoje listje... Saj je verovala v lipovo dušo! Ako bi stara lipa na jx>mlad ne zelenela več. Harro, bi 6e temu nič ne čudil...
Moram ti še nekai odkriti. Harro. Roža je napravila oporoko, in sicer v največji tajnosli. Alfred in domenski svetnik sta ii pri tem pomagala.«
Harro se je zopet nekoliko nasmehnil. Lahko si misli, kakšna je Rožina ojioroka ...
»In je vee izročila meni. kaj ne oče?«
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenlii
Otroški praznik na našem dvoru

Člani kraljevskega doma v razgovoru z gosti.
Alera Mestnega pogrebnega
zavoda pred sodiščem
Tftfaillfll AAA je najnojveši in najmodernejši sprejemnik, I eiaCIjil *W ki ga je ustvaril za Vas svetovni koncem
Standard - radio
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
RADIO »DOBERLET d. z o.z., Ljubljana, Kongresni trg št 8
Podzastopstvo Maribor: HENRIK ARLATI, Ulica 10. oktobra št. 4.
Ljubljana, '28. decembra.
V ljubljanski javnosti tolikanj pričakovani kazenski proces o manipulacijah, ki so bile odkrite od revizijske magistratne komisije pri Mestnem pogrebnem zavodu, se je dane« ob 9 dopoldne pričel pred malim Kazenskim senaloin. ki nm je predsedoval s. o. s. g. Karel Javoršek in sta kot sosodnika fungirala gg. Ivan Kralj in Ivan Brelih. Za ta proces je vladalo večje zanimanje, kakor zadnjič za obravnavo o mestni zastavljalnici. Že potek dopoldanske obravnave je razkril v polnem obsegu celoten, povsem starinski gospodarski sistem pri tem mestnem podjetju, ki je bil voden pod starimi gospodi in ki kaže, da je to mestno pridobitno podjetje res potrebno temeljite preureditve na trgov-sko-nioderni podlagi.
Na zatožno klop so sedli trije uslužbenci tega mestnega podjetja, ki jih je državni tožilec dr. Julij
trebna sanitarno-politična komisija, ki sta jo tvorila dr. Rus in dr. Rupnik. Za vsakega so morale stranke plačati po 100 din.« — Obtoženka je nato obširno pojasnila, da |e te takse pobiral pogrebni zavod, lnkaso je bil njej zaupan. Vodila je poseben seznam o vplačilu teb pristojbin. Čez leta so se ti seznami nabrali in mogoče je, da je 1. 1934 te sezname neki dan sežgala. Dr. Rusu in dr. Rup-niku je vedno pristojbine odrajtala.
Obtoženca Aleš in Avbelj tudi zanihata
Zasliševanje prve obtoženke je trajalo dobri 2 uri. Nasprotno je bilo zaslišanje obtožencev Aleša in Avblja prav kratko. Oba sta zanikala vsako krivdo in morebitno udeležbo pri manipulacijah z nakaznicami. Od blagajničarke sta prejela denar
Fellaher obtožil prvič žločinstva zoper službeno i iu ga izplačala pogrebnemu spremstvu. Dostikrat dolžnost po § 397/11 k. z. in žločinstva obrtoma iz- I se je primerilo, da zvečer po pogrebu ni bilo več
___X---- ------!------ iitf 'JO 4 :.. QQ7 1- HKlAranl •
vršene prevare po $§ 334 in 337 k. z. Obtoženi eo: Nela Pevec, 51 letna blagajničarka Mestnega pogrebnega zavoda, ki je kot mestna uradnica že v službi nad 20 let, drugi Peter Aleš, -10 letni sedlar in arahžer, in tretji Ivan Avbelj, 60 letni mizar in aranžer pogrebnega zavoda.
Državni tožilec je po uvodnih formalnostih či-tal dobro uro nad 30 strani obsegajoče obtožnico. Treba je še omeniti, da je bilo na predlog državnega tožilstva ustavljeno kazensko postopanje proti Vladimirju Pelanu, Cirilu Tavčarju in Andreju Prislovu. ki so bili ovadeni zaradi prestopka po g 348 k. z., ker ni bilo osnove za njih kaz. progon. V smislu § 221 k. p. je bilo ustavljeno nadalnje kazensko postopanje proti pok. ravnatelju Danilu šaplji. Obtoženci so mimo in pazljivo poslušali obtožnico. Državni tožilec očita obtožencem razno manipulacije pri blagajniških nakaznicah. Prva, da je pri fingiranih in drugih pogrebih vstavila v blagajniške nakaznice višje zneske za spremstvo pri pogrebih in za mrliške straže. Na ta način naj bi si "v 311 primerih prilastila nad 26.000 din na škodo pogrebnega zavoda; druga dva, da sta vedela o teh manipulacijah.
Pevčeva zaniha krivdo
Po prečitani obtožnici je Pevčeva na zadevno predsednikovo vprašanje zanikala vsako krivdo. Pri magistratu je vstopila v službo 1. 1916. Bila je nekaj časa pri knjigovodstvu in pozneje več let pri jiogrebnem zavodu. Njen zagovor je bil sprva nekoliko plašen, toda od trenutka do trenutka se je stopnjeval v odločnost. Pojasnila je celotno no«lo-vanje. Bilo je veliko dela. Ni odgovorna. Odgovornost nosi ravnatelj šaplja, za njim je stal župan in upravni odbor. Poslovanje se je vršilo bolj po domače. Na rotovžu gre vse po aktih, naš obrat pa ni mnogo »koštak. Ravnatelj je bil dostikrat nervozen. Rabili smo denar za male potrebščine. Po ravnateljevem naročilu sem v nakaznice vnisala -/a potrebščine po dva moža več. Voditi je morala 7 kontov Dostikrat je bilo treba vstaviti več rnoz v nakaznico še za druge potrebščine, razne izdatke za kosce in zdravila, ko je kak konj obolel. Pripovedovala je zanimive zgodbe o bonih. Ravnatelj Šaplja si ji? dal izstaviti bone, ko je potoval v Rogaško Slatino k predsedniku odbora Jos. Turku in na Bled. — Predsednik: >Kdo je prišel na idejo z nakaznicami?« — Obtoženka: »Točno ne vem. Menda vsi Prav za prav pa ravnatelj.« Na zadevno predsednikovo vprašanje, zakaj je vse nase prevzela, je obtoženka izjavila odločno: »Ravnatelj si je zlomil nogo. Ker nisem hotela, da bi ga nosili na nosilnici na sodišče, sem vso nase prevzela.«
Obtoženka je v nadaljnjem svojem zagovoru
naglašala:	., . XT. „„,
»Se nisem jiosluževala fingiranih imen. Nisem «i niti pare prilastila, marveč večkrat sem morala iz svojega založiti, ko sem se kaj pomotila. enkrat celo 1000 din. Nikdar nisem imela hisel I a je lasi mojega svaka.« - Predsednik: »In kaj je z avtomobilom?« - Obtoženka smehljajoč: »Avto sem morala imeti, ker sem bila močno bolna na nogah in nisem mogla hoditi. Živela sem skromno, /.a avto sem dala 8000 din. Ko sem ozdravela, sem ga prodala.« - Tudi glede znžiganja nakaznic je obtoženka dala pojasnila. Zatrjevala je: »Nikdar nisem zažgala nobene blagajniške nakaznice ker bi morala napraviti novo. Očitajo mi. da manjkajo nakaznice za dva meseca. Kako so izginile, ne vem Za prepeljavo trupel izven Ljubljane je bila po-
riiogoče vpisati kakega člana spremstva (postreščka) v nakaznico in zato se je večje število spremstva vneslo v nakaznico prihodnjega dne. Avbelj je celo omenil, da sta ravnatelj in uradnik Tavčar tu in tam nadzorovala število spremstva.
Dokazno postopanje
Sledilo je nato dokazno postopanje. Najprej je bil zaslišan uradnik Ciril Tavčar. Podrobno je j>o-jasnil poslovanje zavoda. Ravnatelj je res naročil, da se namesto bonov vnesejo v blagajniško nakaznico izdatki zn razne potrebščine z večjim številom spremstva. Od konca jeseni 1935 se to ni več prak-
ticiralo. Pevčeva mu je jiotožila. da ji je v blagajni denar zmanjkal. Tožila je celo o 1000 din. Ravnatelj Šaplja je veliko potoval. Jemal je pri blagajni predujme. Predsednik Turk je zahteval, da se je moral ravnatelj voziti v Rog. Slatino ali na Bled. 0 fingiranih pogrebih je zvedel šele ob reviziji.
Ob 13 je bila obravnava prekinjena in se je nadaljevala ob 15.30.
Popoldanska razprava
Na |x)jN>ldauski obravnavi je sledilo zasliša-vanje raznih prič, večji del magistralnih uradnikov. Naval občinstva je velik.
Dr. Riko F u x, mag. nadsvetnik, je omenil, da je z ravnateljem Šapljo med njegovo boleznijo večkrat govoril. Svetoval mu je, da bi se sestala z gdč. Pevčevo in bi si spomin osvežila. Sestala sta se v njegovi pisarni. Par slučajev sta razbistrila. Sam za sebe je prepričan, da si Šaplja in gosjio-dična nista prilastila niti jiare. Poslovanje pri jx>-grebnem zavodu je bilo birokratizirano. Ves sistem je bil zastarel s starimi statuti. Pred vojno je bil zavod majhen.
Mag. komisar dr. Ivo Frelih, ki hkrati zastopa mestno občino jiri obravnavi kol zasebno udeleženko, je kot priča jiodrobno pojasnjeval jioslovanje revizijske komisije. Manjkala je vsaka evidenca o podatkih glede zaposlitve odnosno bolezni domačih uslužbencev. Zagovor obtoženke glede nabave jx>trebščin se mu zdi neverjeten. Lahko bi se dobile vse pisarniške potrebščine legalnim potoni. Proračun zavoda je bil samo eno leto prekoračen.
Na vprašanje branilca Pevčeve dr Muca, kdo je založil škodo, je priča omenil, da je najprej neznanec pri mestni blagajni za Pevčevo založil 10.000 din. Pevčeva je dovolila tudi vknjižbo 30.000 din na svojo parcelo, naknadno jia je založila še 15.550 din. Vse je prostovoljno napravila.
D r. M u c : > Al i so se revizije M. P. Z. letno vršile?«
Priča: »Mi ni znano. To bo jiovedal gospod Langus.«
Obtoženka Nela Pevec je živahno posegala v izvajanja jiriče. Obtoženka je pri ugotovitvi priče, da je bila evidenca jKiinan jkljiva, vzkliknila: j Ko bi vedela da pride do tega, bi vse drugače vodila evidenco.«
Priča inšpektor Langus je kot član revizijske komisije stvarno kot dr. Frelih pojasnij delo komisije, ki je ugotovila, da ni našla niti sezuama bolnikov, niti koscev, niti seznama dopustov. Evidenco o tem niso vodili. Poslovanje pogTobnoga zavoda j«' bilo gotovo pomanjkljivo. Komisija je pri reviziji upoštevala vse okolnosti. Kolikor ve, letne revizije pri M.P.Z. ni bilo.
Zaslišani so bili dalje še drugi magistrativi uradniki in uslužbenci, nakar so bile prečitane razne izjjovodbe v preiskavi zaslišanih prič in spisi disciplinske preiskave.
Ob sklepu lista obravnava še trnja in se bo zavlekla pozno v noč.
Krivoprisežniki obsojeni
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Jose ova«. voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi
otrocih.	„ _
oo nvm. pel. k« BttT. 8-br. J*«. V.
Celje, 28. decembra.
Meseca avgusta je okrožno sodišče obsodilo 10 krivoprisežnikov iz šmarekega okraja. S strahom so brali jjo časopisih dobri ljudje šmarskega okraja, da se je razpasla ravno v njihovem okraju jx>dla družba poklicnih krivoprisežnikov. Brezno strašnih zločinov krivih priseg je rodilo sovraštvo med sorodniki, ki so se tožarili in 47-krat prisegli jx> krivem, da bi drug drugemu škodovali. Prepiri, tožbe, krivo pričevanje — vse to je pahnilo ljudi v zapor.
Danes se je pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča pod predsedstvom g. Ročnika zagovarjal zaradi krivega pričevanja 23-letni posetniški sin Volovšek Rudolf iz Brezja pri Šmarju, ki je 28. julija na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah lažno izpovedal kol priča jx>d prisego, da je v začetku julija 1. 1936 posodil 26-letnemu delavcu iz Zgornjega Tinskega pri Zibiki 220 din. Arbeiter Alojz je emseca julija naklejioma zavedel Vdovska, da je lansko leto v noči od 11. na 12. maja ukradel iz suknjiča Mrzeku Francu listnico s 750 din. Na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah je bil Arbeiter oproščen vsake krivde in kazni, ker Alojz je meseca julija naklepoma zavedel Volovšek Rudolf, ki je bil v Bitolju pri vojakih, je na okrožnem sodišču v Bitolju izpovedal, da je pri razpravi na okrajnem sodišču v Šmarju j>o krivem prisegel. Prav lako je Arbeiter Alojz na sodišču v Celju priznal, da je ukradel Mrzeku 750 din in tudi. da je nagovoril Volovška Rudolfa h krivemu pričevanju in sicer zaradi tega, da bi na ta način utemeljil pred sodiščem svoj zagovor, da je imel takrat večjo vsoto denarja. Arbeiter je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in na dve leti izgube častnih državljanskih pravic. Obsojenec jo prosil, da ga spuste vsaj za dva dni domov. Sodišče je prošnji kaznjenca ugodilo, Arbeiter pa se ni več vrnil in ga do sedaj še niso ujeli. Volovšek je danes priznal, da je po krivem prisegel, da pa ga je k temu zapeljal Arbeiter. Sodišče ga je zato obsodilo le na 4 mesece strogega znjx>ra in na dve loti izgube častnih državljanskih pravic.
Ob 10 dopoldne se je pričela razprava proti 6 krivoprisežnikom iz šmarskega okraja. Že 16. decembra so se zagovarjali pred celjskim sodiščem, razprava pa je bila preložena na danes. Na zatožni klopi so sedeli 51-letni posestnik Kovač Anton,
34-letni	posestnik Cerovšek Miha, 44-letni najemnik Povnlej Anton, vsi trije iz Bodreža |>ri Šmarju; dalje Tkavc Anion. 59-letni prevžitkar na Tratni,
35-letna	posestnica Žibret Cecilija in 39-letna de-lnvka Kovač Neža. obe iz Planinske vasi. Kovač rudar v Belgiji, tožbo zaradi OOOdin V tožbi je Anton je vložil dne 12. oktobra 1934 na okrajnem sodišču v Kozjem zoper svojega svaka Žibreta Mihaela, ki je bil takrat že |W>ldrugo leto odsoten kot trdil, da je toženec meseca marca 1932 odpotoval v tujino, pred svojim odliodqm pa je zaprosil Kovača Antona, naj jx>sodi njegovi ženi Žibret Ceciliji toliko denarja, kolikor ga bo potrebovala za nakup obleke svojim otrokom. Priča Jazbec Alojz, ki je bil v letu 1933 pooblaščenec Žibreta Mihaela zaradi
nLiublfana" banu dr. Natlačena
Na zadnjem rednem občnem zboru je Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana, z velikim navdušenjem sprejelo |uedlog, naj se imenuje ban g. dr. Natlačen zn častnega člana društva. Ban dr. Natlačen je že od nekdaj z veseljem podpiral stremljenja društva in je zato sklenil občni zbor.
I njegovega odjx>tovanja v Belgijo, pa je izpovedal I kot priča, da lo jiosojilo nikdar ni obstojalo in da i je tožnik svoje prvotne navedbe v tožbi spremenil j šele na razpravi. Že tekom pravde je trdil toženec, i da je iz raznih spisov razvidno, da obstoja družba i oseb, ki nastopajo za Kovača Antona kol pričo v | njegovih pravdah in se izj>ovedbe skrajno sumljivo I ujemajo. Hele dve leti kasneje se je v krivoprisež-| niškem procesu izkazalo, da je imel mož prav. Obdolženi Cerovšek Miha, ki ga je sodišče 4. avgusta obsodilo na eno leto in dva meseca strogega zajiora. priznava, dn je bil Kovač Anton listi, ki Lta je predlagal za pričo v pravdi zoper Žibreta Mihaela zaradi 6<X> din in da jo po krivem prisegel. Tudi obdolženi Povalej Anton je s početka krivdo zanikal in se izgovarjal, da se na pravdo sploh ne spominja več. 15. oktobra pa je na okrajnem sodišču v Šmarju priznal, da je po krivem prisegel, lo pa zato, ker ga je k temu pregovoril Kovač Anton, kakor je to storil tudi s Cerovškom Mihaelom. Kovač Anton je bil tisti, ki je zasnoval krivo pričevanje in nagovoril Cerovška Mihaela, Tkavca Antona, Povaleja Antona, Žibret Cecilijo in Kovač Nežo, da so prisegli po krivem. Sodišče je obsodilo Kovača Aniona na 3 leta robije in 4 leta izgube častnih državljanski pravic ter 3000 din denarne kazni; Tkavca Antona na 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 3 leta izgube častnih državljanskih pravic, Povaleja Antona pn na 5 mesecev strogega zapora. Oprosiilo pa je Cerovška Mihaela, Žibret Cecilijo in Kovač Nežo.
— Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Jo6el grenčice«.
naj se banu izroči namesto običajne diplome častnega članstva, kak primernejši znak hvaležnosti in priznanja. Akademski kipar Slavko Pengov je po naročilu društva izdelal okrasni kipec, ki simbolizira glasbeno udejstvovanje Bronasti kipec, ki je bil vlit v Ljubljani, stoji ija lepem marmornatem podstavku. Tudi za podstavek je bil porabljen domači marmor z Lesnega brila. Na sprednji strnili ima podstavek pritrjeno bronasto plo-ščico z urezanim posvetilom: Častnemu članu dr. Natlačenu, banu dravske banovine, Slovensko glasbeno društvo* Ljubljana« 1937. Te dni je posebna deputacija odbornikov društva pod vodstvom predsednika inšpektorja dr. Logarja izro čila g. banu okusno izdelano darilo in niti s|io-ročila, da ga je društvo imenovalo za častnega člana.
Tatova, vlom;lca, tihotapca
Maribor, 28. decembra.
Pred okrožnim sodiščem je bila danes razprava proti dvema nepridipravoma, ki sta nekaj mesecev strahovala trgovce v mariborski okolici. S svojimi drznimi vlomi sta obenem zadajala velike preglavice orožnikom, dokler končno nista dospela v pest pravice ter sta danes za svoja dejanja dajala odgovor. Sla to 38-lolni Franc Veber iz Ješence in 35-letni italijanski državljan Stanislav Ferfolja iz Sel na Krasu. Oba sta bila že neštetokrat kaznovana. Ferfolja je ludi že stalno izgnan iz naše države. Spoznala sta se v mariborski kaznilnici, kjer sta napravila sklep, da bosta po prihodu v svobodo začela s skupnimi vlomilskimi posli. Začela sta v Cirkovcih pri posestniku in trgovcu Ivanu Koržetu. V temni noči sta pre-žagalu železno omrežje na oknu trgovine ter ves lokal oplenila. Odnesla sta raznovrstnega blaga zn 11.182 din ter 3674 din gotovine. Manufakturno blago sta razprodala v ptujski okolici kmetom, katerim se je Frfolja predstavljal kot zastopnik mariborskih tekstilnih tovarn. — Naslednji vlom sla izvršila v noči na 3. junija v trgovino Marije Vodenik v Poljčanah. Tam sta napravila plen. vreden 3490 din. 27. avgusta sta izvršila tretji vlom in sicer v trgovino Ivana Ferka v Pesniškem dvoru. Ferku sla jiovzročila 800 din škode. Poleg navedenih vlomov pa sin se oba ob raznovrstnih prilikah tudi na lastno pest tidej-stvovala. Tihotapila stn saharin iz Avstrije, Veber se je izdajal tudi zu gostilničarja iz Maribora ter je nakupoval vino, ki ga ni plačal, pač pu ga je naprej prodajal; na Bregu pri Ptuju je iz mamil večjo vsoto od ženske, kateri je obljubljal svojo roko, četudi je žo poročen. — Danes sla jired sodniki vse svoje grehe vztrajno tajila, kar pa lii pomagalo. Veber je bil obsojen nn 2 leti in 2 meseca robije ter na 3 leta izgube častnih pravic, Ferfolja pa kot kolovodja na 5 let robije, 5 let izgube častnih pravic, po prestani kazni pa bo moral po odgonskem polu v Italijo.
Odmevi stavke tekstilnih delavcev
Zahteve odpuščenih obratnih zaupnikov je sodišče odklonilo
Vsem' je še v spominu, kako je dne 1. sejit. lanskega leta izbruhnila velika stavka tekstilnega delavstva, ki je zajela vse tovarne. Delavstvo je tovarne zasedlo, dokler ni stavka dne 25. sept. s sklenitvijo kolektivne |>ogodbe prenehala ler so se delavci zopet vrnili na delo. Pa ne vsi. Mnogo delavcev, med njimi tudi delavskih zaupnikov, so tovarnarji odpustili. Delavski zaupniki so nato vložili proti posameznim tovarnam tožbe zaradi nezakonitega odpusta ter so zahtevali trimesečno mezdo. Odpuščeni delavski zaupniki so svojo tož.-bo utemeljevali, da jih tovarne v smislu zakona o zaščiti delavcev ne bi smele odpustiti niti jim odpovedali. Te tožbe, katerih je bilo zelo veliko, so se obravnavale pred mariborskim okrajnim sodiščem. V svoji razsodbi z dne 12. marca t. I. je okrajno sodišče tožbe zavrnilo ler zahteve toži-teljev odbilo. Sodišče v obrazložitvi upravičenost stavke ni odreklo, ker je bilo delavstvo v resnici zaradi slabih mezd izkoriščano, vendar pa ugotavlja. da ohrlni zakon ne priznava stavke kol zadržek, zaradi katereca hi moral delojemalec za-
jiustiti delo. Zato so bile tovarne upravičeno od-pustiti tožitelje, pa čeprav so bili li delavski zaupniki. Tož.itelji so se potem proti sodbi okrajnega sodišča [iritož.ili na okrožno kol prizivno sodišče. To pa je njihovi zahtevi ugodilo ter je sodbo prve instnnce izpremenilo tako, da so tovarnarji dolžni plačati tožiteljem njihove zahtevke, ki so pri vsakem znašali okrog 2000 din ler povrnili pravdne stroške. Proti sodbi okrožnega sodišča je šel potem zojiel jiriziv toženih na stol sedmorice v Zagrebu. Te dni je prispela v Maribor razsodba stola sedmorice. Ta zopel razveljavlja sodbo okrožnega sodišča ler lipostnvlja sodbo okrajnega sodišča v celoti. Zahtevo odpuščenih obrat, zaupnikov so odklonjene ler morajo nositi tudi vse stroške sodnega postopanja, ki gotovo ne bodo majhni, ker so imeli vsi svoje odvetnike. Ta primer, ki je za naše delavske razmere tako značilen, zopel kaže, kako neresno je bila stavka pripravljena in knkšno veliko odgo vornost so si nadeli oni. ki so delavstvo v stavko zapel iaii.
Drobne novice
Koledar
Sreda, 29 decembra: Tomaž, škof, mučenec; David, kralj.
Četrtek, 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij, škof; Nicefor.
Novi grobovi
-f- Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah jo pokosila smrt vrlega značajnega moža. V noči na torek ie izdihnil svojo blago dušo posestnik in gostilničar gospod Dominik P e k 1 a r. Dosegel je starost 77 let. Bil je dolga leta zvest naročnik »Slovenca« in drugih dobrih katoliških listov. Njegova hiša je bila vedno strogo krščanska. Vse pa je spoštovalo in ljubilo zaradi njegove dobrote in poštenosti, vsa fara sedaj žaluje nad njegovim grobom. Pogreb bo jutri v četrtek ob 10 dopoldne. Bodi mu Vsemogočni dobroten plačnik, žalujočim ostalim naše iskreno sočutje!
+ V Blagovici je umrl gosp. Franjo Benkoviž, posestnik in bivši župan. Rajni se je rodil v Kamniku v ugledni Tomanovi hiši in je bil brat pokojnega slovenskega pisatelja-duhovnika Jožefa Ben-koviča in bivšega drž. poslanca odvetnika dr Iv. Benkoviča. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne — Naj 11111 sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Poročila sta se na Štefanovo v župni cerkvi pri Dev. Mar. v Polju sospod Teodor Mare., nared-11 i k-vodnik kr. mornarice in gdč. Danica Valenčič. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova v novem stanu.
Najboljše od dobrega
toda kljub temu poceni pralno sredstvo je naš domači
PER ION
ki pere prizanesljivo in čisto. — Uporabljajte ga!
Pogreb župnika
Ivana Theuerschua
Tržič, 28. decembra
V božičnih dneh, ko želi vsak človek domov, je prišlo tudi mrtvo truplo g. župnika Ivana Theuerschua v Tržič. Tužni Istri je posvetil vse svoje življenjske moči in prav na sveti večer ter na božič so ga hodili kropit njegovi farani, ki so ob mrtvaškem odru svojega dušnega pastirja bili kar gotovo v skrbeli, kdaj bodo zopet dobili duhovnika. ki jim bo v slovenskem jeziku zopet redno oznanjal božjo bingovest. Na Štefanovo je v Podgorju blagoslovil truplo in opravil pogrebne obrede g dekan Piščanec iz Klanca, spremili so ga farani z molitvijo in pesmijo, potem so pa naložili krsto nu lep avtofurgon tržaškega pogrebnega zavoda, ki je pripeljal truplo v Tržič.
Domov v Tržič jo zahajal pokojni gospod tako rad. Vsako leto jo prišel za dalj časa. obujal je spomine na svojo mladost, zanimal se je za vse podrobnosti Po starših je podedoval tretjino pravic pri rojstni hiši in pri posestvu; vse je skrbno čuval in želel jo priti domov v pokoj. Sedaj se mu je izpolnila ce; lo nnjveč.ja želja, da je vsaj mrtev še ležal nekaj časa pod rojstno streho in da njegovo telo počiva v grobnici staršev.
Včeraj popoldne smo ga pokopali. Pogreb jo vodil kranjski dekan in bivši tržiški župnik g Matija Škerbec. ki se je ob odprtem grobu tudi poslovil v občutenih besedah od pokojnika. Prihitelo je na pogreb tudi še 15 gg. duhovnikov in lepo mu je zapel pred rojstno hišo, v cerkvi in ob grobu polnoštevilni moški cerkveni zbor pod vodstvom g organista Martina Planinska. Kar gotovo je upravičena izjava osebo, ki je dobro po znala življenjsko pot pokojnika, da je pokojni gospod za svojo osebo bil deležen na tem svetu lo dveh svečanostnih dni. t. j. dneva novo maše in pogreba. Za dneve, ki ,«0 bili vmes posvečeni Bogu in žrtvam za naš narod v Istri, naj pa uživa mir in plačilo v nebesih!
M- Drenak
volna za ročno pletenje. smyrna, perzer in kolini
Ljubljana - Kongresni trg 7
—	Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima v četrtek 30. decembra popoldne ob pol:3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1 Čitanio zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo predsednika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev letnega računa. ti Volitev odbora. 7 Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako hi ta občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo z ozirom na g 8 društvenih pravil vršil pol uro pozneje v istem prostoru drug občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor.
—	Pokojninskemu skladu za zdravniške vdove in siroto dravsko banovino so darovali namesto venca na krsto in v počastitev sjx>mina tovariša g. dr Marjana Pogačnika zdravniki javne bolnišnice v Slovenjem Gradcu 200 din.
—	Cenen božični izlet na Koroško. Za samo 023 dinarjev jirirodi Putnik božični izlet lia znameniti smučarski teren Kanzelhohe na Koroškem. V tej ceni je upoštevana vožnja na železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, z žično železnico do planinskega hotela in celokupni aranžman, t. j. starovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, takse in napitnine. Prijave za ta ceneni izlet v vseh bile-tarnah Putnika do 2. januarja.
—	Opozorilo odlikovani ntn Vu-le<ia orla z meči. Opozarjajo se vsi odlikovanci Bolega orla z meči. da bo ustanovni zb )r tega združenja dno 9. januarju 1938 v Belgradu v Oficirskem domu ob 0.45 dopoldne = sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev skupščine; 2. volitev začasnega predsednika, tajnika, overovaleljev zapisnika in skrutinatorjev; 3. poročilo o delu akcijskega odbora; volitve upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča: 5 vprašanja in predlogi. Pripravljalni odbor poziva vse nosilce tega odlikovinja tudi iz dravsko banovine, tla se udeleže te skupščine v čim večjem številu Pripravljalni odbor ima svojo pisarno v Belgradu. Vaaina ul 3, vabit št. 21 Reflektanti za rkunščino dobo ločne.iSa obvestila pri društvu vojnih prostovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska 10.
—	CORONA COLLKCTION. Zelo primerna /birka kot darilo. Vsebuje klasične, klavirske skladbe najslavnejših svetovnih glasbenikov v lopo opremljenih zvezkih Vsak zvezek stane samo 6 din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cenik brezplačno.
—	Nesreča s patrono. V vasi Brezju občino Raka pri Krškem je včeraj tolkel 15 letni hlajiec Janez Predovnik s kladivom po patroni. Patrona je eksplodirala in razmesarila Predovniku obraz. Predovnik je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Fant bo najbrž izgubil levo oko.
Z malo kuriva, dovolj toplote, ********** Lutz-peči, Lfubhana-Šiška.
—	Pretep v Iriiški nbožnici. V občinski ubož-niei v Tržiču so se stepli varovanci. Med pretepom je neki starček udaril svojega tovariša, 72 letnega Jožeta Debevca, s stolom po glavi iu po levi roki. Debevec je dobil hudo poškodbo na glavi, levo roko pn ima kar dvakrat zlomljeno. Moral jo v ljubljansko bolnišnico.
—	Budimpešta, slikovito glavno mesto ogrske dežele nas vabi. Posebno svečanega sprejema bo deležen naš bogato okrašeni vlak. Prijavite se takoj k našemu skupnemu potovanju, ki ga priredimo od 25.—30. maja 1938. Cena nizka. Plačilo v obrokih. Pojasnila brezplačno daje Tujsko-prometni odsek Kluba Esperantistov, Ljubljana, Dvorakova ulica 8.
Plačajte še danes srečke Prosv. društva v Pečarovcih. žrebanje 31. decembra.
— Udeleženci skupnega potovanja v Budimpešto se bodo lahko udeležili poleg vseh prireditev 34. medn. Evharističnega kongresa tudi slavnosti ob 900 letnici smrti prvega ogrskega kralja Sv. Štefana, raznih izletov, predstav, iger, razstav, sprevodov itd. Zahtevajte brezplačna pojasnila še danes od Tujsko-promelne sekcije Kluba Esperantistov, Ljubljana, Dvorakova ulica 8.
MATICA
Tel. 21-24
Clllan Harvey In Willy BIrgel
v krasnem velefilmu plesa, glasbe in ljubezni
Fanny Elssler
Najnovejši žurnal. romantika divjega zapada itd.
Predstave ob 16., 19.15 in 21 15 Ufi
Najnovejše vesli:
Nova rumunsha vlada
Bukarešta, 28. decembra. AA. Nocoj ob 22 je vlada gg. Goge in Cuze na dvoru prisegla. Nato so se ministri napotili v cerkev sv. Visariona, kjer so prisostvovali službi božji, hoteč tako poudariti krščanski značaj nove vlade.
Nova vlada je sestavljena tako-le: ministrski prendsednik Oktavijan Goga. vojni minister Jon Antonescu, notranji minister Carinescu, zunanji minister Micescu,
Smrtna nesreča
mladega stražnika
Ljubljana, 28. dec. Nocoj ob 0.48 je orient - ekspresni vlak. ki je prišel v Ljubljano z nekolikšno zamudo, povozil v Mostah 25 letnega stražnika pripravnika Alojzija Kreseta. Krese se je umaknil z enega tira nekemu drugemu vlaku, pri tem |:>a je zašel j>od lokomotivo orient-ekspresa. Krese je bil na mestu mrtev. Nesrečo je zakrivila v glavnem gosta megla, ki je nocoj ležala na vsej železniški |>rogi Na kraj nesreče je prišla policijska komisija, ki preiskuje podrobne vzroke te nesreče.
RADIO- aparati dovršene blagosvočnosii -pri minimalni porabi toka
"RADIO PEGAN
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 12
Da ne bosfe v zadregi
s čim bi postregli ob silvestrovanju in za novo leto, pohitite v delikatesno trgovino V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti, pri Operi, kjer so spet nove zaloge pomnožile pestro izbero najfinejšega domačega in tujega vina ter najfinejših znamk šampanjca itd. Miče in vabi seveda tudi priznano najboljša kleiišova šunka in salama ter narezki v brezkonkurenčni izbiri.
Ljubljana
dne 29. deccmbra 1937.
Gledališče
Drama (Telefon 40—12): Sreda. 29. decembra: >Vozel«. Red Sreda. — Četrtek, 30. decembra: Svedrovci«. Red Četrtek. — Petek, 31. decembra: ob 21 »Matura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sobota, 1. januarja: ob 15. »Šimkovi . Izven. Znižano cene od 20 din navzdol. Ob 20. »Bela bolezen«. Izven. Znižafte cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 2. januarja: oh 15 Petorčko-ve poslednje sanje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Svedrovci«. (Ffic-frac). Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek. 3. januarja: zaprto.
Opera (telefon 46—11); Sreda, 29 decembra: »Evgenij Onjegin«. Red B. — Četrtek, 30. decembra; zapito. — Petek, 31. decembra: ob 21 »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Sobota, 1 januarja: ob 15 »Pod lo goro zeleno*. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20 »La Bohenie«. Izven. Gostovanje gosp. Josipa Drmote z dunajske drž. opere. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 2. januarja: ob 15 »Traviata«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjun-gjenac. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20 »Pri ireh mladenkah«. Izven. Globoko znižane ceno od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 3. januarja: zaprto.
Prireditve in zabave
Na novega letu dan in v nedeljo, 2. januarja, ob 5 jiopoldne bo v frančiškanski dvorani uprizorjena akcijska drama »Pesem sveto noči«. Vstopnice v »Pax et bonum«.
Rokodelski oder v Ljubljani uprizori dne 1. januarja ob 8 zvečer in 2. januarja ob pop božično igro »Vrata«. V toni svojem dolu je zajela pisateljica Marija Salamon ves čas do rojstva božjega Deteta. Iz vseh petero slik je čuti mogočno, silno hrepenenje človeštva po Odrešeniku. Slednjič se tisočletno hrepenenje izpolni, v bornem hlevu so rodi Sin božji. Vrata v nebeško kraljestvo se od-pro. Kdorkoli čitaš to vrstico, pridi, doživel boš božič, občutil vsaj skromno neizmerno veličino božje ljubezni, sladkost, toplino in mir, ki ga je prineslo na svet nebeško Dote.
Predavanja
Prosvetno društvo Sv. Krištof: V četrtek ob S zvečer bo predaval ravnatelj Zor o Mariji v zarji slave. Predavanje bodo pojasnjevalo skioptične slike.
Sestanki
Fantovski odsek Moste bo imel drevi ob 8 redni sestanek. Novinci iskreno vabljeni!
Moški odsek Trnov-kcga prosvetnega društva ima drevi ob 8 sestanek, na katerem predava g. Smersu. Udeležba obvozna za vse člane-može.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tvr-ševa 0; mr. Iločcvar, Celovška 62 in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Na Celovški cesti nasproti svečarne Kopač sem zgubil v ponedeljek zjutraj ob 7 motorno verižico. Polten najditelj naj jo proti nagradi vrne v trgovino Jurčič, Tyrševa 7.
Cerkveni vestnik
Praznik mladine. Včeraj, na god nedolžnih otrok, so imeli ljubljanski deležniki in deležnice »Dejanja sv. detinstva Jezusovega« svojo misijonsko pobožnost v uršulinski cerkvi. Dopoldne je bila zanje darovana sveta maša pred Najsvetejšim ob razsvetljenih mikavnih jaslicah.
Lejio božično petje in svit-anje je poveličevalo cerkveno svečanost. Popoldne pa se je zbralo kljub hladni burji toliko mladih ljubljencev božjega deteta z njihovimi domačimi in drugimi verniki. kakor že dolgo ne. Je pač bil letošnji spored izpopolnjen zlasti z narodnimi »božičnimi«, ki so jih s svežimi, živahnimi in jasnimi glasovi pe-vali križarčki in Klarice.
Začuda spretno jih je izvežhal njih prijatelj in voditelj p. Krizostom Sekovanič, ki je sam dirigiral in z njimi tudi pel. Brez prejšnje vaje se je mladinski zbor kar dobro ujemal s sprem-Ijevanjeni na orglah.
Gospod pevovod.ia je imel tudi presrčen misijonski nagovor na mladino in druge vernike. Vne-inal jih je za ljubezen do božjega Deteta, ki naj jo kažejo v molitvi in — če mogoče — tudi z majhnimi prispevki v nauion Sv. detinstva — pod pokroviteljstvom Jezusovim.
Ko je škofijski voditelj z izrednim pooblašče-njem na slovesen način izvršil blngoslavljenje dečkov in deklic, so bili povabljeni vsi navzoči pred oltar, da je vsakdo prejel lepo božično podobico, četudi bi ne imel nobene pare za darovanje.
Nalo so peli štirje gospodje tako imenovane »lomenatarske« litanije. Mladina je znala krepko odpevati. Ob sklepu se je vsa družba zlila v pe-vanje trajno ganljive božične: »Sveta noč«. Za nameček je zbor p. Krizostoma brez spremljevanja dodal še par živahnih popevčic pri jaslicah.
Na ta način je del ljubljanske šolske mladine zaključil kratke božične počitnice.
Vedno lepo ostriženi in dobro obriti so gospodje, ako posečajo brivnico
Aleksander Gjud
Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Matice)
1 Nove »Slovenčevc« telefonske številke. V
oficielnem telefonskem imeniku, ki je pravkar izšel, sta za »Slovenca«, ki ima pel telefonskih številk (40—01, 40—02, 40—03, 40—04 in 40—05). navedeni samo dve številki (40—01 in 40—05). Ista napaka je ludi pri »Slovenskem domu«, Jugoslovanski tiskarni in Knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne. Pri vseh drugih podjetjih, ki imajo po več telefonskih številk, so vse številke navedene. Čudimo se, kako se je mogla la zelo nerodna pomota jionoviti kar štirikrat in bi bili poštni upravi hvaležni, če bi nam to pojasnila.
I Lop božični dur za mestne reveže. Italijansko podporno društvo je darovalo za pomožno akcijo za ljubljanske mostne reveže 1*500 din Zn velikodušen dar so mestno poglavarstvo društvu to|)U> zahvaljuje
I Silvestrov večer Frančiškanske prosvete v pelek, 31. t. m., ob 8 zvečer z veselim, pestrim in bogatini, nepretrganim sporedom do 1 ure po polnoči bo v okusno okrašeni frančiškanski dvorani pri pogrnjenih mizah. Sedeži na balkonu. Vodstvo režije. Milan Skrbinšek. Godba, šaljiva pošta, dobra pijača in jedača (sporinlitotn »slonov golaž«). Vstopnina za osebo 10 din, za člane z izkaznicami b din. Opozarjamo večje družbe, dn si rezervirajo mizo najkasneje dc 30. t. m. v pisarni Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer je ludi predprodaja vstopnic. Tel. 43-63.
1 V Parim se vrše dogodki, ki jih boste videli na novega leta dan m v nedeljo 2. januarja 1938 ob 5 jiojioldne v frančiškanski dvorani. Drama, ki nosi naslov Pesem -svete noči« bo gotovo najlepši oddih za božične dni in najlepši vstop v uovo leto. Nepozabni prizori, ki jih bosto videli, vam bodo še dolgu ustali v s|)oniinu. Vstopnico so dobe v predprodaji »Pax ct bonum ■
finančni minister Savn,
trgovinski minister Dimitrij Simian,
minister za delo Jorge Cuza (sin Aleks. Cuze),
minister za promet in javna dela Patrca,
zdravstveni minister Drbanu,
pravosodni minister Radulescu-Meedinci.
minister za vere in vseučilišča Lupans.
prosvetni minister Petroviči,
letalski in mornariški minister Irinescu,
minister za korporacije (kmetijstvo) Jonescu.
minister brez listnice Aleksander Cuza.
1 Združenje, trgovcev ima telefonsko številko 44—36 in je vpisano v novem imenuku pod »Grc-mij trgovcev«.
1 Silvestrovanje v Elitnem kinu Matici bo letos v znamenje neprisiljenega zabavnega in umetniškega užitka in v znamenju tistega začetka, iz katerega se bo razvila vsakoletna tradicionalna silvestrska prireditev. Vodstvo kina Matice se ni ustrašilo truda, da pritegne za svoj velikomeslni varietetski sjiored znana in priznana imena našega gledališča, od katerih omenjamo samo go. Lubejevo, gg. Pečka, Bratino, Golovina, dr. Švaro, članice opernega baleta itd. Naj povemo še kaj o sporedu? Kakor pač mora biti za tako priliko! Pred polnočjo 1937 šlager-komedija Jenne Harlovv in Roberta Taylorja v velefilmu »Ona je moja*-, po polnoči 1938 čez 15 točk varietetskega sporeda, za katerega dostojno višino jamčijo v polni meri že navedena imena sodelujočih. Času primerna deviza: za malo denarja — dosti glasbe, in sicer dobre glasbe, se bo najlepše očitovala na silvestrovanju v vseh prostorih Elitnega kiua Matice!
1 Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v smislu določil razpisa Ministrstva financ z dne 10. septembra 1929 št. 83390 predlože tekom januarja 1938 pristojni davčni upravi v pregled knjižice tisluž-benskega davka za leto 1937. Če ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo po čl. 139 odnosno v primeru davčne utajbe po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Vsi delodajalci se opozaripio tudi na določila zakona o davku na samce (Službeni list 27/4 iz 1931 od 15. januarja 1931V P..-!- ')-nejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa davka in oprostitev so razvidna iz razglasa na uradni deski davčne uprave in mestneg na-čelstva.
1 Pasja taksa. Finančni oddelek mestnega poglavarstva v Ljubljani sporoča, da se bo pobirala pasja taksa letos šele s 1. aprilom 19158 in ne s 1 januarjem, kakor je bila doslej navada. Na to se opozarjajo lastniki psov, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali poslovanja za-devnesa urada.
1 Skok v mrzlo vodo. Nenavaden način samomora je včeraj dopoldne poskušala 18 letna služkinja Frančiška f Tavala je nekaj časa po Barju, nato pa se pognala v Iščico. V ledeno mrzli vodi pa se je dekle premislilo ter je zlezlo samo na breg. Ljudje so jo opazili ter poklicali reševalni avto, ki je dekle prepeljal v bolnišnico. Dekle se je hudo prehladilo.
1 Za 550 (lin plačljivih v mesečnih obrokih po 110 din se lahko udeležite 6 dnevnega potovanja v j Budimpešto. Upoštevana vožnja s posebnim brzo-vlakom, prevoz v hotele, prenočišče, zajtrk, kolek-i tivni potni list. vizum in vodstvo. Zahtevajte brez-; plačna pojasnila od Tujsko-prometne sekcije Kluba esperantistov. Ljubljana. Dvorakova ulica 8.
1 Kličite zn elektropopravila tel. št. 34-21. Se priporoča Havliček Franc samo Sv. Petra c. 5
Maribor
m Sneg ovira avtobusni promet. Z velikimi ovirami se bori mestni avtobusni promet na progi Maribor—Celje. Na gladko poledenelo cesto jo zapadel svež sneg in težki avtobusi na taki podlagi drče kljub verigam nu kolesih. Posebno na velikih strminah ,je taka vožnja nevarna. Če se ne bodo razmere izboljšale, bo avtobusno podjetje prisiljeno na tej progi začasno ustaviti promet.
MARIBORSKA NEMZA VAS',VABI
SLO M 5,KO V T R G » 6 - J
m K silvestrovanju na Pohorje vozi mestni avtobus dne 31 t. m. ob 20 do odcepa. Tudi za smučarje vozi avtobus na dan novega leta ob 8 z Glavnega trga. Vožnja bo samo v primeru zadostnega števila prijav, ki se sprejemajo v pro-mestni pisarni na Glavnem trgu do 31 t. m. do 16 ure Voznina 20 din.
m Restavracija in kavarna »Orel«. Izboren Silvestrov menil, izbrana vina. Silvestrovanje v zgornjih in spodnjih prostorih.
m Tajna seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek popoldne. Na dnevnem redu so zaključki pogodb za dobavo električnega toka.
Po naših organizacijah
Stranje. Fantovski odsek in Dekliški krožek Mekinje priredita v nedeljo, dne 2. januarja, športno telovadno akademijo.
Fram. Fantovski odsek priredi Silvestrovanje v Zohrerjevi dvorani. Ob 20 uri uprizori burko v enem dejanju »Kakršen gospod — tak sluga« in več komičnih prizorov. Igra prvovrstna godba iz Ljubliane
Prosvetno društvo v Artifnh uprizori dno 2. ia-, litiarja 1938 ob 3 jiopoldne v ljudski šoli v Articali j veseloigro »Z dežia |>od kap«. Vsi prijatelji smeha in veselja vabljeni!
Škočijan pri Mokronogu. Tudi letos prired-' ! katoliško prosvetno društvo silvestrovanje s prav { pestrim sjioredom Začetek bo ob 7 zvečer. Poskrbljeno bo tudi za topla i ri mrzla jedila, kakor | tudi za dobro kapljico Na praznik sv. Treh kraljev pa priredi Marijina kongregacija v prosvetni dvorani igro Dve materi«.