CELOVEC SREDA 12. SEPT. 1990
Letnik XLV. Štev.55(2570)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenturt
Cena:7šil. din.10
P.b.b.
Prijave k dvojezičnemu pouku možne do 21. septembra!
Te dni imajo starši na dvojezičnem ozemiju še možnost, da prijavijo svoje/ga otroka/e k dvojezičnemu pouku. Če se boste odtočili za prijavo, boste s tem koristili svojemu otroku, ker mu boste odprli vrata v dve kulturi, mu z znanjem dveh jezikov nudili več poklicnih možnosti, mu olajšali učenje drugih (tujih) jezikov.
Zavedajte se vaše odgovornosti za bodočnost otrok/a in ga/ jih prijavite k dvojezičnemu pouku!
Tatjana Messner/n Rosina fasebing (desna s/ika) hočeta s stavko doseč/ takojšnjo ustanovite v javne dvojezične šo/e v Celovcu. Med prvimi, ki sta izrazi/a svojo so/idarnost s stavkajočima, sta bi/a giai/ni kandidat Z4L Jodannes Voggenduber in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm j/eva s/ika).
Gladovna stavka za Ljudsko šoto:
vat sotidamostt s stavkajočima!
Razburljiv začetek šolskega leta 1990/91 za koroške Slovence v Celovcu. Po večdnevni živčni vojni okrog dvojezične trgovske akademije, v kateri deželnemu glavarju Haiderju ni uspelo preprečiti ustanovitev te za slovensko narodnostno skupnost tako pomembne izobraževalne ustanove, je od ponedeljka naprej v ospredju javnega interesa gladovna stavka članov skupnosti staršev za ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Tatjana Messner ter
Rosina Fasching s stavko zahtevata ustanovitev od ustavnega sodišča določeno javno dvojezično ljudsko šolo s tem šolskim letom.
Gladovna stavka je časovno neomejena in poteka v pisarni deželnega glavarja Haiderja v stavbi urada deželne vlade v Celovcu, saj je Haider - kot že v zadevi okrog dvojezične trgovske akademije - kot šef vlade in predsednik deželnega šolskega sveta politično odgovoren za preprečitev ustano-
vitve javne dvojezične ljudske šole v Celovcu.
Akcijo, s katero starši od deželnega glavarja zahtevajo takojšnjo določitev lokacije in ustanovitev šole, dodelitev dvojezičnega učitelja oz. učiteljice za dvojezični pouk ter podaljšanje roka za prijave k dvojezičnemu pouku za to šolo v Celovcu, je medtem že podprla vrsta organizacij in osebnosti, med njimi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,	Strokovno
združenje pedagoških delavcev, Klub slovenskih
občinskih	odbornikov,
Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov na Koroškem, Zveza slovenskih žena, Zelena alternativa Avstrije z manjšinsko kandidatko Terezijo Stoisičevo na čelu, mag. Waltraud Schutz v imenu socialističnih žena iz Linza ter drugi. S solidarnostnimi telegrami pa so številna kulturna društva z Zilje, iz Roža in Podjune izpričali svojo podporo stavkajočima materama. Včeraj dopoldne pa so prišle tudi prve solidarnostne izjave iz matične Slovenije.
Šoiskijposkus kot resttev?
Šolski referent v koroški deželni vladi deželni svetnik Herbert Schiller je v razgovoru s Slovenskim vestnikom najavil, da bo ministrici Haw-iičkovi kot rešitev problema predlagal za to leto uvedbo dvojezičnega pouka v Celovcu v obliki šolskega poskusa. Po mnenju Schillerja bi taka rešitev bila možna in tudi ne bi bil potreben pristanek Haiderja.
Poziv
sosvetu
Člani ZSO v narodnostnem sosvetu za Slovence Feliks Wieser, Marjan Sturm, Janko Malte ter Mirko Messner so v posebnem pismu pozvali vse člane tega gremija, da naj na naslednji seji podprejo predlog, da sosvet za Slovence poziva deželnega glavarja Haiderja, da le ta nemudoma izpolni zahtevo skupnosti staršev po ustanovitvi javne dvojezične ljudske šole s šolskim letom 1990/91,kot je to določilo ustavno sodišče v svoji odločbi decembra 1989.
Odločen nastop ZSO v Ljubljani
PREBER!TE
Slovensko prosvetno društvo „Bilčovsu vabi na
Podijsko
diskusijo
danes/heute 12. septembra 1990, ob 20.30 v gostilni/Gasthof Ogris v Bilčovsu/Ludmannsdorf.
o temi „Manjšinska politika v Avstriji - Nov začetek ali bližajoči se konec?"/„Minderheiten-politik in Osterreich - Fine neue Wende oder bloll der Anfang votn Ende.
Vabljeni/Eingeladen: predstavniki v parlamentu zastopanih strank/Vcrtre-ter der im Nationalrat ver-tretenen Parteien.
Doslej najavljeni/Bisher zugcsagt haben:	dež.
poslanec/LAbg. Peter Kaiser (SPO), mag. Terezija Stoisič (Zelena alter-nativa/Griine Alternative.
Nova slovenska vlada je do dobre mere soodgovorna za čedalje večji razdor med slovenskima organizacijama na Koroškem, saj je po 20 let trajajočem enakopravnem obravnavanju obema slovenskima osrednjima organizacijama v Celovcu sama ustvarila precedenčni primer. Kajti dva dneva pred načrtovanim obiskom koroškega deželnega glavarja Haiderja v Ljubljani se je prvič zgodilo, da je ena izmed obeh organizacij, ZSO, bila izključena iz informacijskega pogovora slovenske vlade s koroškimi Slovenci. To je preteklo sredo izpostavil predsednik ZSO dipl.inž. Feliks Wieser na tiskovni konferenci v Ljubljani.
Da je slovenska vlada zaradi svojega ravnanja res v nerodni situaciji, dokazuje dejstvo, da je na tiskovni
pogovor ZSO bil poslan sam minister za Slovence v inozemstvu dr. Janez Dular. Predstavnikom slovenskega tiska je svoj nepričakovani nastop obrazložil s potrebo, da v zvezi z nekaterimi nejasnostmi posreduje odgovore. Dr. Dular je povedal, da na običajni informacijski pogovor s predstavniki manjšine pred uradnim obiskom političnih predstavnikov Koroške nista bila vabljena NSKS in ZSO, temveč novi KOKS, ki ga slovenska vlada zdaj smatra kot poglavitnega in uradnega pogovornega partnerja. Vrata za druge organizacije naj bi pa kljub temu ostala še odprta. Tiskovna konferenca ZSO tik pred Haiderjevim obiskom (le-ta je bil odpovedan šele v sredo popoldan) ni pametna poteza, je dejal dr. Dular, ker se na ta način
poglablja videz tako razdora med koroškimi Slovenci kakor tudi razdora dela manjšine z novo slovensko vlado.
Polemični nastop ministra je izzval polemičen odgovor s strani Wieserja:	„ZSO si
organizacijskega zastopstva ne bo pustila vzeti. Koroški Slovenci ne potrebujemo novega organizacijskega zastopstva, ker avstrijska vlada - celo na zakonski osnovi - priznava obe osrednji organizaciji. Rabimo pa koordinacijski odbor med obema osrednjima organizacijama." Poleg tega, da KOKS ne more razveljaviti statusa ZSO in NSKS kot legitimirani zastopnici manjšine, je glavno odprto vprašanje v zvezi z novim koordinacijskim odborom vprašanje poslovnika. Wieser je poudaril, da je za ZSO sodelovanje
v takem odboru le sprejemljivo, če bo sklepanje o najvažnejših zadevah - npr. o zakonskih osnutkih - potekalo na osnovi dvotretjinske večine. Celo KEL o važnih zadevah sklepa na tej osnovi - to je navsezadnje bil razlog za odstop Karla Smol-leja, ker na zborovanju svoje organizacije ni prodrl s predlogom o samostojni kandidaturi pri državnozborskih volitvah -, je nakazal predsednik ZSO. Wieser je tudi izrazil željo, da bi morale strankarske diskusije ostati izključene iz KOKS. Če slovenska vlada podpira stranko KEL, potem naj bi imela vsaj korektne odnose tudi do Slovencev v SPO in ZAL - dejansko pa je pristojni minister Dular pri nedavnem pogovoru v Železni Kapli označil slednje kot nezanesljive in kot po-(<Ta//c /m 2. strani)
Odtočen nastop v Ljubljani
informiral o stanju zadev v zvezi s Haiderjevim preprečevanjem ustanovitve javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Pozval je slovensko vlado, naj se v pogovorih s koroško deželno vlado zavzame za takojšnjo ustanovitev tako javne dvojezične
ljudske šole kakor tudi dvojezične trgovske akademije v Celovcu. V zvezi s pred kratkim predstavljenim deželnim osnutkom za noveliza-cijo zakona o manjšinskem šolstvu pa je dr. Messner opozoril na to, da le-ta restriktivno tolmači ugoto-
vitve ustavnega sodišča in da predvideva možnost ugotavljanja slovenske narodne pripadnosti kot pogoj za uveljavljanje pravice do dvojezičnega pouka. Pozval je slovensko vlado, da zavrne ta zakonski osnutek kot izraz nacionalne nestrpnosti.
Italijanska in madžarska manjšina pri Peterletu
(nar/aT/evan/c s 7. strani) daljšano roko strank, ga je kritiziral Wieser (dr. Dular na ta očitek ni kaj odvrnil).
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je temu dodal, da je bil Haider po svoji izvolitvi za deželnega glavarja prvi politik, ki je izrecno izpostavil, da ZSO zanj ni pogovorni partner ter tako začel z delitvijo koroških Slovencev v 'dobre' in 'slabe'. Zavrnil je tudi argumentacijo ministra Dularja, češ da želi slovenska vlada s KOKS imeti na voljo kompetentnega uradnega pogovornega partnerja, ne pa posamezne organizacije, katerih nesoglasja naj bi bila shizoidna. Sturm: „Ne gre za fenomen shizoidnosti, temveč za včasih kar bistveno razlikujoča se vsebinska in politična izhodišča." Dr. Joža Messner je za iniciativo celovških staršev ABCČ
KRATKE
VEST!
V zvezi z iniciativo ministra Buseka za pospeševanje internacionalizacije avstrijskih univerz se je deželno-zborski poslanec dr. Harald Scheucher (OVP) izrekel za multilateralno in znanstveno sodelovanje celovške univerze z univerzitetnimi mesti v prostoru Alpe-Jadran. Zaključek študija v Celovcu, Ljubljani, Vidmu in Trstu naj bi bil v okviru univerzitetne internacionalizacije enako priznan ter absolventom v vseh treh deželah nudil enake poklicne možnosti. Scheucher je s tem v zvezi zahteval ustanovitev 'Evropskega kulturnega fonda'. Celovec naj bi dobil posebno vlogo kot „center evropskega razmišljanja".
V zvezi z narodnostnimi skupnostmi v Sloveniji ni toliko problemov, da jih ne bi bilo mogoče rešiti. V okviru demokratizacije bo prišlo tudi do marsikaterih sprememb za manjšine - na primer v okviru nove ustave vendar bodo glede njihove zaščite ostali vsaj na sedanji ravni. Nova slovenska vlada narodnih skupnosti ne smatra samo za obogatitev in za most temveč kot partnerja. To je izpostavil šef nove slovenske vlade Lojze Peterle na sprejemu predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji preteklo sredo v Ljubljani. Poudaril je tudi, da mora manjšina imeti več pravic kot večina, ker je potrebna večje zaščite. Glede asimilacijskega vprašanja je predsednik vlade dejal, da „nadalje-vanje asimilacije Sloveniji ne bi bila v čast, saj imamo dovolj slabih izkušenj s statističnim izumiranjem naših slovenskih manjšin v zamejstvu."
Predstavniki madžarske narodne skupnosti v Pomurju (Maria Pozsowec, Ernest Gorž, Jože Car in Rozalija Krčmar) so na sprejemu razložili, da se Madžari v Sloveniji v svojem območju v prvi vrsti soočajo z gospodarskimi
problemi, ki so postali važen dejavnik pri odseljevanju in asimilaciji. Zahtevali so ustrezen gospodarski pospeševalni načrt za Pomurje (zlasti za izgradnjo prometnega omrežja in predelovalne industrije ter za razvoj kmetijstva). Izboljšale naj bi se tudi nekatere zadeve na področju dvojezičnega šolstva (ponudba za srednje šole, metodologija pouka) in medijev (manjkajo npr. kadri za madžarske radijske oddaje).
Predstavniki italijanske narodne skupnosti na Obali (Daniela P. Jankovič, Roberto Batelli in Silvano Sau) so izpostavili, da so
Za zaprtimi vrati je razpravljal pretekli torek občinski svet o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov za 10. oktober. Zupan Engclbcrt Wasncr (SPČ) je s pomočjo svoje frakcije izključil občinstvo z razprave o točki 8 dnevnega reda. To je bila točka, zaradi katere je Enotna lista sejo sploh sklicala. Na prejšnji seji, ki je bila pred mescem, je namreč občinski svet odklonil nujnostni predlog
ustavne spremembe in demokratizacija družbe v minulem letu kakor nova kri oživile in obnovile politične, družbene in gospodarske dejavnosti italijanske manjšine. Manjšina je letos spomladi z lastnim zastopstvom uspešno sodelovala na volitvah. Na splošno so predstavniki italijanske manjšine napravili vtis, da so znali v preteklosti reševati svoje probleme bolje kakor pa madžarska narodna skupnost.
Eno izmed nakazanih odprtih vprašanj pa je zahteva po enotnih odnosih Slovenije in Hrvaške do inštitucij italijanske manjšine v vsej Istri.
EL o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov. Da morajo napisi biti postavljeni, to je občinski svet soglasno določil že leta 1982.
Razprava je trajala več kot uro in se končala z večinskim sklepom, da 10. oktobra ne bodo postavljali tabel s slovenskimi napisi. Občina pa bo naročila krajevne napise za kraje Sele-Sajda, Scle-Homelišc, Sclc-Košuta, Sclc-Srednji kot in Scle-Zvrhnji
Odprto pismo uredništva SV dr. M. Grilcu
Uredništvo Slovenskega vestnika je naslovilo pretekli teden v solidarnost in podporo kolegu novinarju Francu Wakounigu na predsednika NSKS dr. Matevža Grilca pismo, v katerem zahteva takojšnji preklic neutemeljene odpustitve kolega Franca Wakouniga ter njegovo ponovno namestitev v uredništvu. Soidarnostna pisma so na odgovorne pri NSKS naslovili tudi kolegi iz drugih uredništev koroških časopisov. Uredništvo „nt" pa je v posebni solidarnostni izjavi zahtevalo konzekvence za tiste, ki so se za to odpustitev odločili.
Spoštovani gospod predsednik!
Z veliko zaskrbljenostjo smo izvedeli, da je NSKS kot izdajatelj lista „naš tednik" odpustil brez odloga urednika Franca VVakouniga. Ravnanje odgovornih je za slovenske novinarje na Koroškem nesprejemljivo in brez vsakršne podlage, tako da Vas pozivam, da takoj in brez vsakih pogojev prekličete odpustitev kolega Franca VVakouniga.
Franc VVakounig je deležen ne le vsestranske solidarnosti vseh članov uredništva Slovenskega vestnika, temveč tudi drugih koroških in vseavstrij-skih medijev ter kolegov iz Slovenije, ki so pravtako z velikim začudenjem in ogorčenostjo izvedeli o odpustitvi kolega Franca VVakouniga.
Opozoriti Vas hočem tudi na to, da je kolega Franc VVakounig zastopnik slovenskih novinarjev v novinarskem sindikatu, ter da bomo tudi po tej poti podvzeli vse potrebne ukrepe za preklic neodgovornega ravnanja z enim izmed naših najbolj priznanih kolegov.
V pričakovanju, da boste preklicali odpustitev kolega Franca VVakouniga, Vas pozdravlja
Celovec, dne 5. 9. 1990 uredništvo SV
kot in jih bo „po ureditvi vseh uradnih poti pri cestni upravi in na okrajnem glavarstvu" tudi postavila.
Imeni krajev Sele-Borov-nica in Sele-Cerkev pa naj se posredujeta sosvetu, ki naj bi odločil o pravilnosti napisov, kajti v uporabi sta tudi Sele-Frajboh in Sele-Fara.
Občinski svet je tudi ostal pri svojem sklepu, da Selani na desetooktobrskih proslavah v Celovcu ne bodo korakali. Vzrok je na žalost zgolj dobičarskega značaja: od plebiscitnega daru dežele Selc ne dobijo niti groša.
ZELENA ALTERNATIVA - Zeleni v parlamentu GRUNE ALTERNATIVE - Grtine im Parlament
Državnozborske volitve 1990
Diskusijske prireditve
s kandidatinjo za državni zbor in zastopnico manjšin v Zeleni alternativi
mag. Terezijo Stoisič
"MANJŠINE V PARLAMENT!"
Predstavitev programa:
"Zn novo /cu/turo .vožnjo mer/ mon/vmofm m večmom/" Zo/neve m pnča&ovon/o Ze/em/i ob r/rŽKVMozbor.sUV; vo/nvob 7990
Škofiče (Posojilnica):	ne., 16. 09. 1990 ob 20. uri
Šentjakob v R. (Posojilnica): po., 17.09. 1990 ob 20. uri Železna Kapla(HotelObir):	to., 18. 09. 199dob20.uri
Pliberk (Posojilnica):	sr., 19. 09. 1990 ob 20. uri
Na prireditvah v Škofičah in Šentjakobu v Rožu bo sodelovala tudi kandidatinja Zelenih za državni zbor, Hrvatica mag. Grandits Marijana z Gradiščanskega.
Prisrčno vnb/jcni/
Srečanje Zelenih iz treh dežel,
Slovenija, Avstrija, Italija:
O politiki in kulturi sožitja med večino in manjšino
Sodelujejo med drugimi:
#	dr. Dušan Plut, Zeleni Slovenije, član predsedstva
republike Slovenije
#	mag. Terezija Stoisič, kandidatka Zelenih za
avstrijski državni zbor in govornica manjšin Zelene-Alternative
#	mag. Marijana Grandits, kandidatka Zelenih za
avstrijski državni zbor
#	dr. Joža Messner in dr. Sepp Brugger, člana delov-
nega krožka manjšine v Zeleni-Alternativi
#	zastopniki Zelenih iz tržaške in goriške pokrajine
#	zastopniki Zelene-Alternative Koroške
Kraj: Kulturni dum "Danica" v Šentprimožu Čas: v soboto, 15. 9. 1990, s pričetkom ob 15.00 uri
Ob 20.00 uri zaključek srečanja s kulturnim sporedom. Nastopa madžarska skupina "KALYI JAG", kar pomeni "Črni ogenj" - originalna romska (ciganska) glasba.
Prisrčno vabljeni!
V Setah za 10. oktober ne bo stovenskih napisov
Do napovedanega o&rs/ca koroškega deze/nega glavarja lla;-de/ya pr: s/ovea.sk: v/ad; pretek/; četrtek n: prišlo. Ak:aaia: dogodi: v zvez: z vpraša::):' šolstva za .slovensko /nan/lnno na Koroškera - odredba n::'n;.strs:va za po;:k g/ede :rgov.ske aArade-avi/e :'n n/ena zavrndev s ^:ran; /7a;derya - so načrtovanega .srečanj::, na kaierea: naj &:' tekla Ae.seda n: d: o iz boljša a j:: pogojev za enakopraven razvoj ^7ove:;.ske narodne ^k::pao.s:i na Koro-škew, da/a pov.sen: neagodno :n aepriarerao izkoJišče. Predsednik .s/oven.ske v/ade dr. Lojze Peter/e ok/ska de/egac:je koroške deže/ne v/ade n: odpovedal, pač pa preloži/ na čas po 10. oktobra. Odločitev nove slovenske vlade je v zvezi z raaaj-šlnskopoHtlčnlm! vprašanji vsekakor aajotlločaejše dejanje .Slovenije v pretekli/: deseti/: letllt.
Predsednik /S S/oven/je	Deželni glavar Koroške Jorg
Lojze Peterle	/-/alder
Petede: Haiderje podabšai izhodišča za piodnc pogovore
PIŠE IGOR SCHELLANDER
Za preložitev obiska predstavnikov koroške deželne vlade pod vodstvom deželnega glavarja Haiderja so se odločili dan pred napovedanim obiskom, v sredo opoldne. Povod za odpoved je bila Haiderjeva zavrnitev	od-
redbe zveznega ministrstva za pouk na Dunaju v zvezi z ustanovitvijo dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Ne glede na to, daje koroški deželni glavar zavrnitev utemeljil s formalnimi napakami, ki naj jih vsebuje odredba ministrice Haw-liček, je slovenska vlada njegovo ravnanje lahko interpre-
tirala samo kot demonstrativno dejanje in kot poslabšanje izhodišč za bilateralne pogovore, ki naj bi po želji vlade dr. Peterleta ustvarile tudi boljše pogoje za enakopraven razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Predsednik slovenske vlade dr. Lojze Peterle je odločitev o preložitvi obiska posredoval javnosti v zgodnjih popoldanskih urah. Pred tem se je o tem posvetoval na koordinacijski seji svojih ministrov ter vprašal po mnenju o tej odločitvi tudi predstavnike slovenske manjšine na Koroškem (dejansko
samo tiste, ki so trenutno zastopani v KOKS). Dr. Peterle je izrazil svoje razočaranje nad tem, da je „res zaskrbljujoča obremenitev pogovornih izhodišč" nastala prav pred prvim uradnim srečanjem, ki naj bi postalo začetek formalnih stikov in konstruktivnega sodelovanja med novo slovensko vlado in deželo Koroško. Haiderjeva zavrnitev odredbe o ustanovitvi trgovske akademije je izredno poslabšala možnosti za pogovor, saj je s tem postala vprašljiva tudi načelno izražena volja po izboljšanju medsebojnih odnosov glede na situacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je poudaril dr.
Peterle.
Preložitev obiska na čas po 10. oktobru nikakor ni demonstrativen korak slovenske vlade - demonstrativna je bila le poteza koroškega deželnega glavarja. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v zvezi s preložitvijo obiska pripomnil, da Koroška kljub temu sodi med priviligirane pogovorne partnerje nove slovenske vlade.
,,Stovend in slovenska vlada"
IVAN LUKAN
Na posebni tiskovni konferenci v pompozni zrcalni dvorani v poslopju urada koroške deželne vlade v Celovcu je Haider dan po odpovedi svojega obiska s strani slovenske vlade skušal prekriti avstrijski javnosti svoj prvi veliki zunanjepolitični polom.
Najprej je krivil za to koroške Slovence oz. njihove notranje razprtije, potem pa je udarit tudi po slovenski vladi, kateri je bila dobrodošla zadeva okoli trgovske akademije, saj slovenska vlada za načrtovan razgovor ni še imela konkretnega odgovora glede hidroelektrarne na Golici ter glede jedrske elektrarne v Krškem. „Razgovor na nivoju, kot je bil predvidevan, je smiseln le tedaj, ko je tudi možno resno pričakovati konkretne rezultate oz. dogovore med deželama", se je širokoustil Haider.
veljavnost 7. člena avstrijske državne pogodbe. To ni kon-sekventna držaje menil Haider in dodal, da se zadeva okrog trgovske akademije sploh ne da primerjati z nepriznavanjem Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Da pa s svojim nastopom ne bi preveč priza-
del slovensko vlado, je ob koncu še poudaril, da je seveda za poživitev dialoga med Koroško in Slovenijo ter da je že povabil Peterleta na praznovanje sedemdesetletnice plebiscita lo. oktobra v Celovec. Dodal pa je, da odgovora na to vabilo še ni dobil.
Nobeno vabilo
V Ljubljani so z začudenjem reagirali na Haiderjevo izjavo na tiskovni konferenci, češ da je pismeno povabil predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta na lo.-oktobrsko praznovanje v Celovec. „Takega vabila ne poznamo", je dejal predsednik Peterle v intervjuju za radio in dodal, da si v trenutni situaciji ne more predstavljati udeležbe na proslavi, ki ne bo kazala v bodočnost, marveč bo še preveč povezana s preteklostjo in bo vsilila vtis zmage Nemcev nad Slovenci.
V svoji očividni užaljenosti ; Haider kritiziral še pred-ednika slovenske vlade Loj-eta Peterleta zaradi edavnega obiska pri dežel-em glavanu avstrijske zvene dežele Štajerske, saj se je 'eterle srečal z dr. Krainer-
-m kljub dejstvu, da le-ta za Stavba Izvršnega sveta S/oven/je v Prešernov: cest: v Ljttbl/an:, v kateri je bil načrtovan razvoja deželo niti ne priznava govor med Peterletom in Haider/em.
Tako so se odtočiti
Odločitev nove slovenske vlade pod vodstvom ministrskega predsednika dr. Lojzeta Peterleta je prav gotovo eden izmed najbolj pogumnih korakov uradne Slovenije od začetka osemdesetih let naprej. Ne glede na gospodarsko zelo težavna izhodišča pri utrjevanju slovenske suverenosti in ne glede na neformalno navezovanje dobrososedskih stikov (npr. v okviru neuradnega srečanja s Haiderjem na Koroškem ob kozarčku vina) je Peterle s potrebo po preložitvi obiska dal Haiderju in javnosti vedeti, da Slovenija ni več pripravljena spremljati do zdaj na Koroškem prakticiranega neokusnega kockanja za usodo slovenske narodne skupnosti.
Odločitev v Ljubljani je Haiderja očitno kar presenetila. Kako naj si sicer razlagamo njegovo užaljeno reakcijo: takoj ko je prispela vest o preložitvi obiska iz Ljubljane v Celovec, je preko deželne tiskovne službe razglasil, da je pravzaprav sam odpovedal obisk, ker se ne da izsiljevati od katerikoli tuje vlade. To dezinformacijo so nekateri avstrijski listi nepreverjeno prevzeli, kakor pač prevzemajo tudi razne druge Haiderjeve širokoustne in dezinforma-tivne izjave. Dan navrh deželni glavar na svoji tiskovni konferenci te zadeve niti ni več omenil. Pač pa je prezentiral novega grešnega kozla -predstavnike slovenske manjšine, ki so preko KOKS	„namenoma
napačno informirali slovenskega ministrskega predsednika" in tako enkrat več poskrbeli za „zaostritev odnosov"...
V torek je bil na informacijskem posvetu pri dr. Peterletu v Ljubljani KOKS. Ali točneje povedano:	bili so tam dr.
M.Grilc, mag. P.Wald-hauser in H.Tomažič (glavni urednik Nedelje, ki smo ga v pretekli številki SV, žal, zamenjali z Jankom Merkačem, brez zamere - op.ur.). Ali je to res tisti za manjšino reprezentativni in kompetentni pogovorni gremij, ki ga želi slovenska vlada, bo treba še razčistiti. Na pogovoru s KOKS je dr. Peterle bil obveščen o Haiderjevih izjavah, vendar do tedaj še niso bile preverjene; za primer, da Haider s svojim ravnanjem onemogoča ustanovitev trgovske akademije, Peterle ni izključil možnosti preložitve obiska. Odločili so se dan navrh po sestanku ministrov. Da so se odločili zaradi zahteve KOKS, je kajpada le naknadno pretiravanje NSKS.
HEUTE	SLOVENSKI	Die Seite fur unsere
IM	VESTMK	deutschsprachigen Leser/innen
gf^nthche zvveisj^racHge Vo!kssc^g!e m^Iagenfurt/Cetovec:
Der Montag mittag begon-nene Hungerstreik von Tatjana Messner und Rosina Fasching im Buro des Lan-deshauptmannes Haider zur Durchsetzung der Forderung nach sofortiger Einrichtung
band slowenischer Organisa-tionen in Karnten, Verband der slowenischen Frauen, Padagogische Fachvereini-gung, Klub slowenischer Gemeinderate, Arbeitsge-meinschaft Volksgruppen in
einer offentlichen zweispra- der SPO, Griine Alternative chigen Volkschule in Klagen- Osterreich,	Salzburger
furt/Celovec hat eine Welle Arbeitsgruppe ftir Kirche der Solidaritat nicht nur und Gesellschaft (evange-innerhalb der slowenischen lisch), die Grun-Politiker
Eltern, die sofortige Bereit- nischen Wochenzeitungen, stellung einer/eines zwei- sowie die Fristerstreckung fiir sprachigen Lehrers, die die Anmeldung zum zwei-unverzugliche Bekanntgabe sprachigen Unterricht an der des Schulstandortes in samt- offentlichen Volksschule in lichen Kartner Medien, ein- Klagenfurt/Celovec bis Ende schlieBlich der beiden slowe- September verlangt.
GroBauftrag aus Ljubljana
Volksgruppe in Karnten und Voggenhuber, Pilz, Strobl, den anderen Volksgruppen in SPO-Nationalratsabgeord-Osterreich ausgelost, son- nete Mag. Waltraud Schutz dem auch in der deutsch- (Linz)usw. sprachigen	Offentlichkeit
eine in diesem AusmaB nicht erwartete	Unterstiitzung
erhalten. Als Beispiel fiir die enorme Solidaritat mit den sofortige Bestimmung des
Standortes fiir die Schule im Einklang mit den betroffenen
Die alteingesessene Kla-genfurter Firma Scarsini konnte ein- und erstmals ftir Karntner Betriebe einen GroBauftrag im benachbar-ten Slowenien, in Klagenfurts Im einzelnen wird von den Freundschaftsstadt Ljublja-hungerstreikendcn Eltern die na, erhalten. Im Stadtzen-
hungerstreikenden Eltern seien angefiihrt: Zentralver-
trum, am Hauptplatz der Metropole, direkt gegeniiber dem Rathaus, wurde der Firma ftir zwei Objekte der Auf-trag zur Fassadensanierung iibertragen, welcher dieser Tage zur vollsten Zufrieden-heit erledigt wurde. Die Firma Scarsini hat nicht nur gro-Be Anerkennung erhalten, es beitsgruppc Volksgruppen in Peter Jankowitsch, der an war auch das Interesse rund-
diesem Tag mit der Arbeits- herum sehr groB, was durch gruppe konferieren wird. zahlreiche
S!owenische Sozialdemokraten setzen erste Aktivitaten
Die slowenische Sozialde- September 1990, zu einem mokraten im Referat "Ar- TreffenmitdemNRAbg. Dr.
der SPO" hielten in der Vor-woche ihre erste Arbeits-sitzung nach der Sommer-pause ab, wobei Ergebnisse der Tatigkeit in den Sommer-monaten diskutiert wurden.
Die Arbeitsgruppe hat bereits damit angefangen, sich auf kommunaler Ebene zu etablieren, wobei bereits Vertreter aus den zweispra-chigen Gemeinden namhaft gemacht werden konnten.
Im Zusammenwirken mit
Firmenbesuche, Danach findet cine Presse- aber auch Berichte in Tages-konferenz statt. Am Abend zeitungen und im jugoslawi-wird der Abgeordnete um schen Fernsehen dokumen-18.30 Uhr im OGB- Haus tiertwurde. einen Vortrag zum Thema "Volksgruppen im Europa der Regionen" halten.
Die s!owenischen Sozialde-mokraten forderten in der Sitzung den Landeshaupt-
He!fen wlr dem „KU!V!ST"
Der heutigen Ausgabe des Slovenski vestnik liegt ein Erlagschein zugunsten der Kulturbriicke/Kulturni most „KUMST" bei. Zwei Wochen lang haben ein-heimische Jugendliche aus Sittersdorf/Žitara vas gemeinsam mit Jugend-lichen aus sechs Nationen an der Instandsetzung eines interkulturellen Kommunikationszen-trums gearbeitet. Die Hel-fer kamen freiwillig, das Baumaterial hingegen kostet Geld. Darum er-suchen wir sie, vom beige-legten	Erlagschein
Gebrauch zu machen, um in Zeiten, die die Tren-nung heraufbeschworen, den Bau von ctwas Verbin-dendem zu untersttitzen.
Anmeldungen zum zweisprachigen Unterricht bis 21. September!
dem Renner- Institut kommt desministeriums ftir Unter es am Donnerstag, dem 13. richt, Kunst und Šport unver
Eltern bzw. Erziehungsbe-rechtigte haben noch bis zum mann auf, den ErlaB des Bun- 21. September in ganz Karnten, insbesondere im zwei-
GroBes interesse an Maierwoche
zuglich durchzufiihren und die Handelsakademie
angenommen und den gesamten ost- und siidosteu-ropaischen Raum erfaBt hat, in dem Regionen, Nachbarn, Volker immer starker zusam-mcnriicken, ist unbestritten.
am
Die Verkaufsausstellung der 10. Malerwoche in Suet-schach/Sveče war ein gelun-gener AbschluB dieser schon traditionellen Veranstaltung des slowenischen Kulturver-eins „Kočna". Die anwesen-den Kunstler, unter ihnen die beiden Karntner Arno setzen. Popotnig und Walter Unter-weger, sowie Marija Rus aus Ljubljana und Maura Isracl aus Triest, plauderten mit Besuchern tiber ihre Erfah-rungen, die sie wiihrend einer
sprachigen Gebiet Karntens, in der Landeshauptstadt Kla-genfurt, in den Bezirksstad-Bundesgymnasium ftir Slo- ten Villach, Volkermarkt, wenen in Klagenfurt einzu- Hermagor usw. die Moglich- Sprachen sind bereits zur
keit, ihr Kind zum zwei-
Beiratssitzung auf Freitag verschoben
Die ftir heute, Mittwoch, angesetzte Sitzung des Volks-gruppenbeirates ftir Slowe-nen ist aus Termingriinden auf Freitag, den 14. September 1990, verschoben wor-den. Zur Beratung stehen unter anderem die Novellie-rung des Karntner Kinder-gartengesetzes, die Novellie-rung des Karntner Musik-schulgesetzes (Empfehlung des Beirates betreffend die Eingliederung des sloweni-schen Musikschulwesens), der Bericht der Bundesregie-rung iiber die Lage der Volksgruppen, sowie die Auszah-lung der ftir das Jahr 1990 bereits beschlossenen Forde-rungsmittel.
Heute Eroftnung der Holzmesse 90
Nach der mit groBem Erfolg zu Ende gegangenen Klagenfurter Messe '90 stehen auch die Zeichen ftir die Internationale Hotzmesse positiv. Zum ersten Mal wird die Internationale Holzmesse als Mitglied im Weltverband der Messen durchgefuhrt. Sie wird heute Mittwoch, dem 12. September 1990, von Bundesminister	Dipl.-Ing.
Dr. Franz Fischlercroffnet.
Der Optimismus begriin-det sich am groBcn Interesse der Aussteller, die aus 17 Nationen kommen, insge-samt werden rund 630 Firmen vertreten sein. Die neue Kon-zeption der Internationalen Holzmesse gibt ihr im mittel-europaischen Marktgesche-hen der Forst- und Holzwirt-schaft eine Alleinstellung. Sie ist tiberschaubar, gut struk-turiert und umfassend. Die horizontale und vertikale Integration auBert sich derart, daB alte Branchen, vom Forst tiber die Sage-
richten.
Auch wenden sich die slo- sprachigen bzw. zum Slowe-
wenischen Sozialdemokraten scharf gegen eine Landes-auszeichnung ftir den um-strittenen Publizisten Berti Petrci und fordern das Kolle-gium der Landesregierung auf, diesen BeschluB auszu-
anzumel-
nisch-Unterricht den.
Der Vorteil der Zweispra-chigkeit in einem Europa, in dem die Grenzen verschwin-den, in dem die wirtschaft-liche Kooperation bisher zum zweisprachigen Unter nicht gekannte Dimensionen richt an!
Die Kenntnis der Sprache des Nachbarn sowie wciterer werkstechnik,denTischlerei-
bereich, den Sektor der Zim-merei und des Holzbaues, bis hin zum Holzdesign und Holz-Fertigprodukt, vertreten sind, unter Einbeziehung moderner Umwe!ttechnik. Die Internationale Holz-
Grundvoraussetzung ftir eine erfolgreiche berufliche Exi-stenz unserer Kinder in der Zukunft und im Europa von morgen geworden.
Eltern! Niitzt die Chance,
die ihrem Kind angeboten messe '90 dauert von Mit-wird und meldet Euer Kind twoch, dem 12. September,
bis Sonntag, dem 16. September 1990.
Haider konnte die zweisprachige Handeisakademie nicht verhindern — Heute Einschreibung tur 3o Schuier!
WochedcsSchaffcnsimDorf Landcshauptmanncs Dr. gewonnen haben. Obwohl Jorg Haider, einen Formfeh-
Der Versuch des Karntner Standort am slowenischcn stimmung mit dem Nachbar- verbandes Dr. Marjan Sturm
Gymnasium in Klagenfurt/ landSlowenienzurFolge,die
Celovec haben.
aus verschiedencn Kulturen stammend und verschicdcnc Sprachen sprechcnd, haben die Kunstler gegenseitige Impulse erhalten und gege-ben.
Im Zuge der Malerwoche fanden des weiteren ein Mal-kurs ftir Kinder und ein Foto-kurs statt. Schade nur, daB man von offizieller Seite ftir
ler im ErlaB des Bundesmini-steriums ftir Unterricht, Šport und Kunst dazu zu niit-zen, um die Installierung der neuen zweisprachigen Handelsakademie zu verhindern, ist glticklicherweise fehlge-schlagen. Damit ist gcsichert, daB heute jene 3o Schtilcr, die am 5. Juli den Aufnahme-test ftir diese neue Schule
in der Absage des Besuches
Wic berichtct, hatte sich von Haider in Ljubljana sci-Haider wcgen cinigcr unkla- tens des slowcnischcn Rcgic-rer Formulierungen im ErlaB rungsehefs Lojze Peterle gip-der Bundesministerin fiir fclte.
Unterricht Dr. Hilde Hawli-
ček gegen die Errjchtung der nischer Organisationcn in
eine soleh vorbildliche Alpe- jerfolgreich bestanden haben,
Adria Veranstaltung nichts tibrig hat, was durch die auf-fallende „Politikerabwesen-heit" zur Geniige demon-striert wurde.
sich einschreiben konnen und mit dem Unterricht noch in dieser Woche begonnen wcr-den kann. Die zweisprachige Handelsakademie wird ihren
zweisprachigen Handelsaka-demie gestellt und versucht, auf dem Riickcn von slowe-nisch- und deutschsprachigen Schiilern und Eltern im deutschnationalen Lager Punkte ftir die Nationalrats-wahl und den lo. Oktober zu sammeln. Haiders Weige-rung, den ErlaB umzusetzen, hatte auch eine schwere Vcr-
forderte iiberdies Frau Unterrichtsminister Dr. Haw!ičck auf, Landcshaupt-niann Haider per Weisung zu zwingcn, auch dic dffentliche zweisprachige	Volks-
DcrZcntralvcrbandslowc- schule in Klagenfurt/Celovec tionen in mit Schulbcginn 1990/91 zu slovenskih crmdglichcn. Fiir diese
Kiirntcn/Zveza organizacij na Koroškem bczcichnctc Haiders Vorgc-hen in der Frage der Errich-tung der zweisprachigcn Handelsakademie als „mic-ses Katz- und Maus-Spiel", mit welchcm dic Installierung der zwcisprachigcn HAK hintertricben wcrdcn solite.
Der Sekretar des Zcntral-
Schule lagen geniigend Anmeldungen vor, auBcr-dem habc der Verfassungsge-richtshof eindeutig festge-stcllt, daB in Klagenfurt/ Celovec ein nachhaltigcr Bcdarf ftir eine solehe offen-tliche zwcisprachige Volks-schulc gegeben sei, betonte Dr. Marjan Sturm.
SELE.- Podžupan Fortu-nat Olip (Enotna lista) je na minuli seji občinskega sveta obvestil odbornike o situaciji okoli strelišča vojaščine, ki je v preteklih tednih precej razburila duhove (SV je poročal).
Seja je bila do tedaj še javna (glej tudi poročilo na 2. strani) in med poslušalci sta bila tudi dva predstavnika vojaščine. Kot kaže je prisotnost le-teh hromila veselje do sicer živahne diskusije med odborniki SPO in OVP.
Olip je podal obširno in dobro podkovano poročilo o pripetljajih okrog strelišča pri Grosovi planini, zbran ima tudi slikovni material o jarkih, ki jih kopljejo vojaki sredi narave. Kristl Dovjak (EL) je k temu še dodal, da pokanje pušk tudi odganja divjad.
Obstoja privatnopravna pogodba med lastnikom 250 hektarjev velikega areala (Humperški grad) in avstrijsko zvezno vojsko, o kateri na uradih, ki naj bi zastopali
kmete, kot npr. kmečka zbornica, nič ne vejo. Najmanj pa vejo kmetje, ki imajo na tem področju pravico do paše. Zato je potrebno, da se pravno stanje preuči in na javnem sestanku z vsemi prizadetimi razčisti.
EL je poleg tega še zahtevala, da naj se vojaške vaje odpovejo do razjasnitve pravnih okoliščin, na občini naj ustanovijo mesto za pritožbe, ker jih vojska zanemarja, da naj se določi čas paše in da med tem časom ne bo vojaških vaj ter da naj se s strani vojske povrne kmetom ne samo odškodnina za izgubljene živali, temveč da se jim razen tega povrnejo tudi stroški za izgubo časa pri iskanju izgubljenih ovc.
Z dodatkom Otto Portscha (OVP), da naj občina zahteva vpogled v vse tozadevne pogodbe med Humperkom in vojsko, je občinski svet soglasno sprejel poročilo in zahtevo Enotne liste kot stališče občine Sele in kot operativno podlago za nadaljnje ukrepe.
Smo že dosegli meje, katere naše okotje se prenese?
KOROŠKA.- Obmejne blokade tovornjakov, vse večji problemi s tranzitnim prometom, zaprte meje - takšni in podobni naslovi se vse-bolj pogosto pojavljajo v časopisju in ostalih medijih. Smo glede na promet že dosegli oziroma prekoračili meje, ki jih človek še more sprejeti in katere bi naše okolje še preneslo?
Sicer politiki z deželami ES že leta razpravljajo o preložitvi tranzitnega prometa s ceste na tirnice, a kljub temu se je v 2. polovici osemdesetih let prometna situacija na Koroškem le še poslabšala.
Član sindikata in deželni poslanec Gerhard Hausen-hlas je pred nedavnim izjavil, da bi bilo potrebno prometno politiko usmeriti v to, da bi
dajala prednost javnim prometnim sredstvom. Za to pa bi bilo neobhodno potrebno, da bi izgradili in modernizirali železniške proge, da bi železnica postala na ta način čim bolj privlačna.
Da imajo avstrijske Alpe samo omejeno ekološko kapaciteto, o tem je prepričan Hausenblas. Isto pa seveda velja za ljudi, ki so prisiljeni, da živijo v bližini velikih tranzitnih poti in avtocest. Ukrepi, kot so prepoved vožnje tovornjakov ponoči in katalizatorji, pa so samo kapljica na vroči kamen, četudi prizadetim lajšajo situacijo.
V zvezi z varstvom okolja Hausenblas zagovarja ta prip-cip , da naj bi tisti, ki škodo povzroči, v bodoče tudi nosil stroške za poravnavo storjene škode.
Sprejemni izpiti za glasbeno šoio
ob 18.30 uri Bilčovs - stara šola
CELOVEC, v sredo, 12. septembra 1990
ob 14.00 uri Mladinski dom; ob 15.30 uri Slomškov dom; ob 17.00 uri Modestov dom.
Vpisujemo za nasiednje inštrumente:
klavir, orgle, violina, kitara, harmonika, diatonična harmonika, citre, kljunasta flavta, alt flavta, prečna flavta, klarinet, saksofon, bariton, trobenta.
Vpisovanje vetja tudi za zborovodsko šoio!
URADNE URE Glasbene šole so ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 15. ure! (od 20. 8. dalje)
Vaški praznik v Šentjanžu
Preteklo nedeljo so društ-veniki slovenskega prosvetnega društva iz Šentjanža kakor vsako leto priredili pri Tišlerju vaški praznik. Na dobro obiskovanem družabnem popoldnevu je bilo za vsakogar kaj zanimivega.
Otroci so s pomočjo Katje Weiss naredili smešne klobuke. Štefan Pinter je priredil za malo večje otroke lov na zaklad, katerega je po enournem iskanju in odgovarjanju na vprašanja in ugank kot prva našla skupina Eve Moschitz. Zaklad pa je bila torta, ki so jo potem vsi skupaj pojedli.
Mici Dovjak je „ta mlade" učila presti volno na kolovratu. Srečolov z glavnim zadetkom snowboardom tovarne ELAN, kegljanje in jedi na žaru so še dodatno popestrili spored. Moški so z zanimanjem opazovali, kako se „klepa" kosa, majhne in velike otroke pa je s svojimi coprnijami zabaval čarovnik Feliks.
Natalija in Tamara Pinter sta imeli informativno razstavo o delfinih, ki jih ubijajo pri lovu na tune. Zbirali sta prispevek za avstrijski Greenpeace in s tem dokazali, da je možno tudi na domači zabavni prireditvi vplesti kaj kritičnega.
Stara kmečka opravila so pr/7juP//ena točka na vaških praznikih.
Spretne prste in dovoi/ vo/ne je treba imeti za prejo na kolovratu.	s/M. /Mhr
!Z MAŠ)H KRAJEV
ROŽEK FARA- Te
dni je naš nadvse priljubljeni sosed, prijatelj in znanec Ludvik Lesjak, pd. Postra-njak na Fari pri Rožeku, obhajal svoj 60. rojstni dan. Jubilant je bil vse od svoje mladosti zelo prizadeven za svojo domačijo kakor tudi za občinske ter narodnopolitične zadeve v ožjem kraju in izven njega. Zvesti sin matere Slave je bil od nekdaj vnet kulturni delavec v domačem društvu "Peter Markovič" ;s svojim odličnim glasom je bil dolga leta steber moškega zbora "Jepa-Baško jezero" iz Loč. Dobro seznanjem s komunalnimi vprašanji svojega kraja je kot občinski mandatar slovenske EL v rožeški občini merodajno vplival na gospodarski ter narodnopolitični razvoj tega območja. V zlati čaši materinega jezika pa mu je močno zasidran tudi biser vere -možato jo je zastopal povsod ter prepeval Bogu v čast.
Preobširno bi bilo naštevati vseh njegovih zaslug, nesebičnih in požrtvovalnih prizadevanj za sočloveka, predvsem za svoj narod. Venomer in vsepovsod je skušal delovati pomirjevalno in goreče rotil svoje rojake k enotnosti - temu se kljub svoji bolezni niti danes ni odrekel. Tako se je ob Postranjakovem jubileju zbralo na domu lepo število sorodnikov, društveni-kov, prijateljev in znancev in so mu iz srca in s pesmijo zaželeli, da bi še dolgo ostal zdrav in vesel.
ŠENTLENART- V
prejšnji "Nedelji" in drugih tednikih smo brali o spremembah v osebju naše škofije, ki so začele veljati s 1. septembrom 1990. Po tej poti smo zvedeli, da je z veljavnostjo 1. julija 1.1. bil za faro Šent-lenart pri Sedmih studencih imenovan za provizorja dušni pastir Bogomir Rakuša (ki prihaja iz mariborske škofije). Dosedanji župnik g. Augustin Čebul je iz zdravstvenih razlogov moral opustiti upravljanje fare ter z njim povezane dolžnosti in dokončno iti v več kot zasluženi pokoj.
Po kakšnih kriterijih je
Podprimo
„KUMST"
Današnji številki Slovenskega vestnika je priložena položnica, s katero lahko podprete kulturno iniciativo „KUMST" Kulturni most/Kultur-brucke iz Žitare vasi. Mladi ljudje ta čas z velikim idealizmom in vnemo prenavljajo staro hišo v Zitari vasi, ki tako postaja kulturni center. Čeprav delajo brezplačno in s pomočjo mladincev iz drugih dežel, požre gradbeni material cel kup denarja.
Prosimo vas, da kaj prispevate in tako podprete projekt interkulturnega komunikacijskega središča.
Krško škofijstvo odločalo o nastavitvi novega duhovnika, nam ni znano, vendar je treba resnici na le ljubo povedati, da je ta odločitev zbudila pri slovenskih vernikih le nekaj nerazumevanja. Zakaj?
G. Rakuša je namreč v odnosu do slovenskih rojakov pokazal poteze, ki pogrešajo gotove stopnje kulturnosti in osnovnih krščanskih čednosti - namreč ljubezni do svojega bljižnega, do svojega materinega jezika. Rajni župnik dr. Ogris je vedno znova dejal: "...slovenski duhovnik izhaja iz ljudstva, dela in trpi s svojim ljudstvom...". Kako so se časi spremenili?!
Samovolja novo nastavljenega župnika v Šentlenartu pa je očividna. Slovenski verniki, mlajši ali starejši, ki so doživljali čase, ko so bili zaradi svoje verske stanovitnosti opljuvani, menda niso več zaželeni in vredni, da bi brali berila ali kaj podobnega. Tudi nekateri cerkveni pevci so nekako v napoto ali po mnenju „župnika" celo drhal, kot na primer v Ločah.
Po vsem tem zastavim vprašanje: Kam plovemo?
OGLASA
Bivši izseljenci, ki želijo obiskati taborišči Eichstadt (v Nemčiji) in Rehnits (na Poljskem), naj se javijo pri Han-ziju Schaschlu.
Telefon: 04227/2811
Prodam komaj rabljeno trobento (kornet), katero je rabila moja hčerka pri Šmi-helski godbi. Kličite po telefonu: 04235/3515 od 18. ure dalje.
Dn/v.-Pro/. Dr. D/ei/nnr Larc/rer (DBW ^/agea/arf, /nyJ-faf /ar IVeaer&rMaag) .s/rrar/; /ar er.s/ea Pel/ Je.s Ge.s/rrac/^ LS7ovcu.s7a ve.sfn;'/: /Vr. 5J) aber /Jeraaar a a <7 /JenJiJ^hJjMng — J/<?.s jpez/e// ror Jera HlafergraaJ Jc.s we/rreeaea PrearP zar APgraaoa, Jer.s'JA rraaJe/a Jea De/ra/aoaea Je.s /Vaaoaa/.sraa-te.s aaJ Je.s J;e^AezJgA'eAer; PreaJ.s za a;a/aPaJare//ea Ver-/ra/aa.s^ea sv/enncA ;ra Zayararaea/;aag raa Jer Ztvcrs/rrar/ag-Ae:7 aaJ Jer voa ztfe; A"aJarea gepragtea Ge.seAieAfe A^ara-teas*. /ra ztveJea PeJ Je.s* Ge.s/:rJeA.s /J/e Pragea .ste/Je Dr. Marjaa Ara ra:) ge/a e.s ara J/e P/araag Jer Degrr/j/e 'raa/a/aJ-rare//', '/arer^a/rare//' aaJ 'Zarerer/raMcA'.
Zu mulfikulturellen Ge-sellschaftskonzepten wird mancherorts eingewandf, daB das eine schone Vision sei, aber in der Realifat die Verhalfnisse anders sind.
, Am Beispie! der Siowenen in Karnten: Realitat ist, daB in Wirklichkeit der bewuBte Teii der Voiksgruppe interethnisch iebt und intereth-nisch agiert, d.h. die Siowe-nen sind zweisprachig; ob sie woiien oder nicht, nehmen sie teii an der osterreichi-schen Geseilschaft, iesen osterreichische Zeitungen, iernen in der Schuie die osterreichische Kuitur ken-nen und sind auch in der sio-wenischen Kuitur beheima-tet. Es wird eingewandt, daB ein soiches Konzept in Wirk-iichkeit zu einer noch rapide-ren Assimiiation der Voiksgruppe fiihren wiirde, da es auf Seiten der deutschspra-chigen Mehrheit keine Be-reitschaft gibt, auch intereth-nisch zu wirken.
Larcher: Meiner Meinung nach ist dies auch ein gewis-ses Versaumnis der Voiksgruppe, was ich ihr jetzt nicht als Schuld ankreiden mochte, da sie von der Mehrheitsbe-volkerung in eine Rolle des Reagierens hineingezwun-gen wurde. Seit eigentlich 150 Jahren muB sie auf sehr aggressive VorstoBe der Mehrheitsbevolkerung, die entweder zur Assimiiation oder zur Apartheid drangt, immer schnell reagieren. Das Versaumnis, das ich jetzt an-sprechen mochte, war und ist, die Mehrheit zu inter-kultureller Zweisprachigkeit zu verfiihren. Seit ich ^n Karnten lebe, gibt es eigentlich relativ wenig Impulse von seiten der Voiksgruppe, die Mehrheit zur Zweispra-chigkeit zu verfiihren. Das ware so ungefahr das Wun-schenswerte in einer mehr-sprachigen Kultur, in einer interkulturellen Gesell-schaft, daB die schwacheren Gruppen die Chance haben, die Starkeren zu verfiihren.
Mit Zwang haben sie wenig Chance, damit laBt sich we-nig erreichen. Aber die Kunst der Verfiihrung, den Einsprachigen zu zeigen, wieviel reicher man ist, wenn man zwei Sprachen kann, wenn man in zwei Kulturen leben kann, diese Kunst der Verfiihrung, die wurde meiner Meinung nach in Karnten zu wenig gepflogen. Das hat man versaumt, nicht schuld-haft in dem Sinn, daB man da jetzt moralische Verantwor-tung hatte, sondern man hat zu wenig Moglichkeiten^ zu wenig Chancen zum Nach-denken gehabt.
Aber im Moment, glaube ich, solite man das wirklich uberlegen: Wie verfiihre ich die Mehrheit, zweisprachig zu werden? Dazu lieBe sich einiges erfinden. Da kann man von anderen Kulturen und anderen Landern was Iernen. Es ist ein schwieriges Experiment, aber es gibt Lander, die dabei Erfolg ge-
Dr. D/etmar Larcher
akzeptiert und als positiv be-wertet, daB es beide Volks-gruppen gibt und daB man versucht, ein Klima zu ent-wickeln, in dem beide Volks-gruppen gedeihen konnen, jedoch beide getrennte Wege gehen.
Das Interkulturelle wiirde-heiBen, daB man versucht eine gemeinsame Regional-^ kultur zu entwickeln, die (zweisprachig ist. Man muB jhier aufpassen:	Zweispra-
chigkeit wiirde selbstver-standlich nicht heiBen, daB sich die eine oder die andere Gruppe in allen Lebenssitua-tionen beider Sprachen be-dienen muBte. Es muBte vie-le Kontaktpunkte geben, in denen Zweisprachigkeit be-
Wir mussen die Roiie des schuiterkiopfenden Sympathisanten abiegen
habt haben. Mir schwebt immer wieder Singapur vor: das war ein Stadtstaat, der vor 20 Jahren noch total verfeindete Gruppen hatte, heute ist es viersprachig und heute gilt es eine kulturelle Selbstver-standlichkeit, daB die Fern-sehprogramme alle mehr-sprachig sind. Heute ist es eine kulturelle Selbstver-standlichkeit, daB jede Per-son, die in Singapur lebt, mindestens zwei, drei oder vier Sprachen kann. Fur Karnten, wenn es sich nicht vollig abschlieBen will von den neuen Entwick!ungen in Europa, ware die Zweispra-chigkeit die groBe Chance -eine Eroffnung von europai-schen Lebenschancen.
Wenn wir nochmals zu-ruckkommen und versuchen positiv zu definieren: Multi-kuituraiitat, tnterkuituraiitat , Ethnizitat, wie konnte man diese Begriffe festlegen, wie konnte man sie auf einen Punkt bringen?
Larcher: Es gibt einen Un-terschied zwischen diesen Begriffen. Der Begriff'multikulturen', der wird haupt-sachlich dazu gebraucht, um zu sagen, daB es Gesellschaf-ten gibt, die nicht einsprachig und nicht durch eine Kultur bestehen, sondern, daB es mehrere Kulturen gibt, die irgendwie gleichberechtigt nebeneinander leben, wah-rend Interkulturalitat heiBt, daB nicht nur mehrere Kulturen und mehrere Sprachen in einer Gesellschaft existieren, sondern daB sie auch versuchen, das Leben miteinander zu gestalten, eine neue kol-lektive Identitat zu entwik-keln.
Am heikelsten scheint mir der Begriff "interethnisch" zu sein, weil er dieses alte Wort der Ethnie wiederbe-lebt, das eigentlich rassistisch
belegt ist. Unter Ethnie ver-steht man so etwas wie Sippe, Sippenverband, Blutsver-wandschaft. Ethnie ist eine Organisationsform, die dem Mittelalter und der fruhen Neuzeit entspricht. Wer heute von Ethnie redet, der muB sich fragen lassen, ob er die letzten 150 Jahre der gesell-schaftlichen Entwicklung verschlafen hat. Wenn man diese Begriffe auf Karnten umlegen wiirde, dann wurde ich so sagen: Interethnisch wiirde ein Btindnis zwischen deutschsprachigen und slo-wenischsprachigen Karnt-nern bezeichnen, wobei die Unterstellung, daB die einen und die anderen eine Ethnie sind, mir sehr heikel vor-kommt. Ich glaube, das ist theoretisch schwer aufrecht zu erhalten. Es gibt vor allem die Gruppe der deutschsprachigen Karntner, die eine sehr komplexe Gesellschaft, mit sehr viel historisch erfolg-ten Durchmischungen und mit einer sehr komplexen ge-sellschaftspolitischen Struktur darstellt, die man auf kei-nen Fali mmehr als Ethnie bezeichnen kann. Da paBt der Begriff einer modernen Gesellschaft sehr viel besser. Fur die Slowenen scheint es mir auch heikel, wenn sie sich auf den Begriff der "Ethnie" festlegen, weil sie sich damit selber definieren als eine kleine fiberschaubare Gesellschaft, wo jeder jeden kennt, wo alle verwandschaftlich miteinander verbandelt sind, ein Član praktisch. Dabei kommt es halt immer auch zu ddiesen Phanomenen der totalen sozialen Kontrolle, des gegenseitigen Oberwachens, der Enge des Gefangnisses, das man sich selber bereitet. Der Begriff "Ethnie" ist mir leicht suspekt. Der Begriff multikulturen wiirde fur Karnten heiBen, daB man es
* * *
wuBt gepflogen werden solite, genauso muBte es aber auch Gebiete geben, wo man auch fur sich sein kann. Man muBte irgendwie im Wech-selschritt zwischen dem Eige-nen und dem Anderen, zwi-schen Privatem und offentli-chem Leben, privater Ein-sprachigkeit, offentlicher Zweisprachigkeit, privater Pflege der eigenen Kultur und offentlicher Pflege der gemeinsamen Kultur mar-schieren. Das iost naturlich in einem ganz genau abge-grenzten Programm sehr schwer konstituiewrbar. Es muBte eigentlich immer kurzfristigentwickelt wer-den, wieviel man sich als Voiksgruppe zumuten kann. Das Interkulturelle ist ja kein Modeli, das festgeschrieben ist fur alle. Interkulturell be-zeichnet eine Tendenz, die Tendenz, daB man im offent-lichen Bereich versucht, zweisprachig zu sein , aber immer abhangig davon, wie-viel man sich zumuten kann. In Sudtirol lauft es Momen-tan so, daB die neue Sudtiro-ler Regierung etwas mehr In-teresse hat man interkulturellen Bcgegnungen mit den Italienern und die Italiener umgekehrt ihrerseits auch, weil sie gemerkt haben, daB diese Apartheidpolitik zu ge-fahrlich war. Die Faschisten auf der italienischen Seite sind immer starker gewor-den. Ich kenne Italiener die uberzeugte Demokraten sind und die gesagt haben: "Du, ich muB dir sagen, das letzte Mal habe ich faschi-stisch gewahlt. Wir werden so in die Enge getrieben, daB ich nicht mehr anders gewuBt habe, mich zu wehren".
Nur ist es eine ganz heikle und schwierige Frage, wie-viel Gemeinsamkeit man sich jetzt zutraut. Ich kann nicht
von heut auf morgen plotz-lich alles gemeinsam ma-chen, sondern man muB sich schrittweise aufeinander zu-tasten, man muB schrittweise einander einladen zu diesen gemeinsamen Beziehungen in der Offentlichkeit.
In Karnten ware es ein rie-siger Riickschritt, wenn man jetzt versuchen \viirde, das Gemeinsame, das man erreicht hat, aufzugeben und einen Weg in die Vergangen-heit oder in ein Apartheid-modell anzutreten, das Schutzraume bietet fiir das Slowenische und Schutzraume fiir das Deutsche. Das ware letztendlich der Triumpf des KHD iiber die slowenische Voiksgruppe. Dann hatten er und Haider gesiegt.
Haider sagt, daB er durch-aus den Nationalismus schatzt. Und wenn man den deutschen Nationalismus schatze, dann schatze man auch den slowenischen, hat er sinngemaB schon gesagt. Ich glaube, daB ein soiches Modeli bose Konsequenzen fiir die Slowenen hatte. Diese Politik ist eine Sackgasse. Dort, wo man heute solehe Modelle versucht, wie etwa in Aserbaidschan und Usbe-kistan oder in Armenien, da sehen wir, welche Tragodien und Katastrophen da entste-hen. In Wirklichkeit waren die Menschen immer schon mehrsprachig. DaB sie einsprachig seien, ist kiinstlich geschaffene Ideologie. Im 19. Jahrhundert hat man die Ideologie der Muttersprache besonders betont, weil man sie fiir den Nationenbau brauchte, und im 20. Jahrhundert im Faschismus hat es eine ganze Reihe von natio-nalsozialistischen Theoreti-kern gegeben, die gesagt haben, daB Sprache sogar ein biologisches Schicksal sei.
Weisgerber, ein beriihm-ter Germanist, hat diesen Standpunkt noch bis in die sechziger Jahre unseres Jahr-hunderts hinein verbreitet. Er hat gesagt, daB sich Mehrsprachigkeit oder Zwei-sprachigkeit katastrophal auswirken. Sie fiihren nicht nur zu einer Korrumpierung der Sprache, sondern auch zu einer Korrumpierung der Moral. Heute sind diese The-sen wissenschaftlich iiber-holt. Es gibt ausgezeichnete osterreichische Sprachwis-senschaftler, wie z.B. Schu-chardt, der schon im 19. Jahrhundert nachgewiesen hat, fiir Osterreich und iiberhaupt lur die ganze Welt, daB Sprachen sich immer nur durch Mischungen entwickelt haben, daB es also keine "rei-nen" Sprachen gibt, daB Sprachen sich immer veriin-dert haben aufgrund von Be-gegnungen der Sprachen, durch ihre Kontakte mit anderen Sprachen.
Der andere ist der Mario Wandruszka. Er weist sehr uberzeugend nach, daB jeder Mensch mehrsprachig ist, auch wenn er nur "eine" Muttersprache kann. Aber
selbst in der Muttersprache muB der Mensch verschie-dene Schichten dieser Muttersprache konnen, um uber-haupt leben zu konnen. Er muB Diaiekt, Regionalspra-che und einen Soziolekt und eine ganze Menge von unter-schiedlichen Sprachschichten beherrschen, um uberhaupt leben zu konnen in der eige-nen Sprache. Wandruszka weist nach, daB die Mehr-sprachigkeit in Wirk!ichkeit die interessanteste und span-nendste Bereicherung des in-tellektuellen Lebens ist, die einem widerfahren kann; daB sie nicht nur sprachliche Kompetenz vermehrt, son-dern uberhaupt ein intensive-res Leben ermoglicht. Wenn man bewuBter umgehen kann mit der Sprache, dann wird man namlich nicht von der Sprache gespielt. Man er-lebt oft, daB die Menschen wie Marionetten an den Fa-den der Sprache tanzen, vor allem Einsprachige.
Je bewuBter ich mit mehre-ren Sprachen umgehen kann, desto besser kann ich mit der Sprache spielen, je mehr ich Sprache als Schicksal erlebe, je einsprachiger bin ich, desto mehr hange ich wie eine Marionette an den Faden dieser Sprache. Ich muB das reden, was die Sprache mir vorschreibt. Das ist relativ gut erforscht, dazu gibt es in der ganzen Welt Untersuchungen, da gibt es Untersuchungen aus Kanada, aus Australien, wahrend diese deutschen Rasse-sprachtheoretiker uberhaupt keine Untersuchungen gemacht, sondern vom Bauch heraus formuliert ha-ben.
Wo gibt es praktische Mo-de!!e der Interkulturalitat?
Larcher: Aus eigener Er-fahrung: Ftir mich ist etwas, was ich jedes Monat zwei bis 5 Tage lang erfahre, die Kommission, in der ich in Sudtirol arbeite, eine Kommission zur Entwicklung des zweisprachigen Schulwesens. Sie ist zusammengesetzt aus Lehrern, Verwaltungsbeam-ten aus dem Bildungsbereich und aus Universitatslehrern und zwar so ungefahr zu 50% Leuten, deren Mutterprache Italienisch ist und 50 %, deren Muttersprache Deutsch ist. Dort ist es ublich, daB jede Person in der Sprache spricht, in der sie sich im Moment am woh!sten fiihlt. Da wird nichts ubersetzt, aber jeder hat das Recht, wenn er einmal gtaubt, irgendetwas nicht zu verstehen, dumme Fragen zu stellen: Bitte kann das jemand auf deutsch oder auf italienisch ubersetzen?
Interkulturalitat ist eine Kultur, die entstehen muB. Eine Kultur der Zweispra-chigkeit entsteht nicht von selber, an der muB man ar-beiten, damit sie sich entwik-kelt. Das zweite selbsterlebte Beispiel ist Singapur, wo es in den Medicn ublich ist, daB al-le Sprachen Gastrecht ha-ben; wenn es z.B. eine chine-
sische Zeitung ist, dann ha-ben die anderen Sprachen, das Indische, das Malaische, das Englische Gastrecht in dieser chinesischen Zeitung und umgekehrt, wenn es eine englische Zeitung ist , dann gibt es Raum fur das Chinesi-sche. Aus dem Erleben in den StraBen, in den Geschaf-ten in Singapur ist mir tief in Erinnerung geblieben,daB man sich dort in diesen Sprachen verstandigen kann. Al-so wenn ein Chinese einkau-fen geht, der redet die Leute chinesisch an. Wenn man englisch zur Antwort be-kommt, dann kann man ru-hig chinesisch weiterreden, das ist uberhaupt nicht sto-rend. So eine Kultur der Zweisprachigkeit muB man erst entwickeln, die gibt es noch nicht in Karnten.
In Karnten ist es immer noch so, zu meinem Leidwe-sen, daB wenn deutschspra-chige Karntner und slowe-nischsprachige zusammen-kommen, automatisch die Slowenen, selbst wenn sie weit in Uberzahl sind, sofort den Deutschsprachigen zu-liebe deutsch sprechen und den Deutschsprachigen uberhaupt nicht zumuten, daB sie sich auf das Slowenische ein-lassen.
Ich habe vor, mich in nach-ster Zeit sehr dafiir einzuset-zen, daB wir auf der Univer-sitat Modelle der Mehrspra-chigkeit selbst entwickeln und erproben. Wir sollten zum Beispiel Vorlesungen in einer anderen Sprache hal-ten, aber nicht nur auf Slowe-nisch. Ich mochte Teile mei-ner Lehrveranstaltung in Zu-kunft auf Englisch oder Ita-. lienisch oder Franzosisch hal-ten. Ich werde sicher jeman-den finden, der Lehrveran-staltungen auf Slowenisch halt. Aber das wird erst, durchzusetzen sein gegen-iiber dem herrschenden BewuBtsein und der allge-meinen Triigheit.
Zweisprachigkeit als gesellschaftliches Modeli, das muB entwickelt werden, das bekommt man nicht ge-schenkt. Und wir brauchen Labors zur Erfindung einer zweisprachigen Kultur. Mir kommt vor, man hat in Karnten viel zu wenig Phantasie entwickelt, um in der Praxis eine neue Kultur der Zwei-sprachigkeit zu probieren. Auch auf der Uni haben wir es vernachlassigt, solche Mo-delle zu entwickeln. Ich erin-nere mich an eine Tagung, wo es um die slowenische Volksgruppe gegangen ist. Die Sudtiroler, die teilnah-men, waren danach vollig entsetzt und haben gesagt: "Ja seid ihr wahnsinnig, da ist ja kein Wort slowenisch ge-sprochen worden wiihrend der ganzen Tagung!"
Ich glaube, da miissen wir auch auf unsere Brust klop-fen und uns einiges einfallen lassen, damit wir die Rolle vom schulterklopfenden Sympathisanten ablegen und Perspektiven einer interkul-turellen Entwicklung ins Au-ge fassen konnen.
? n	a 1		
! -	n			
Na otvor/fv; Intart 1990 sta bi/a tud/ celovški kulturni referent Metelko /n namestn/ca ministra za kulturo Slovenije t/esna Čopič (V sredini)
Lntart 1990 v Celovcu Slovenija gost na Koroškem
Društvo umetnikov na Koroškem je v soboto, 8. septembra, vabilo v Hišo umetnikov na otvoritev razstave Intart 1990 (odprta bo tja do 30.9.), katero letos oblikujejo umetniki iz Slovenije. Na razstavi se predstavlja devet umetnikov iz Slovenije - trije slikarji, trije grafiki in trije kiparji. Največ pozornosti brez dvoma zbujajo kiparji. Dragica Čadež, letnik 1940, je diplomirala leta 1965 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. „V njenih novejših skulpturah se srečujemo s svojevrstnim vidikom označevanja prostora, z razvrš Čanjem izklesanih objektov v
prostorske nize, ki šele kot celota dobijo svojo pravo sporočilno in likovno vrednost", tako ocenjuje njeno delo kritik Brane Kovič. Ča-dežova obdeluje les in z oživljajočo močjo ustvarjalnega duha premaguje končnost.
Janez Lenassi, rojen leta 1927 v Opatiji in kot Čadežo-va diplomant Akademije za likovno umetnost Ljubljana, prehaja na svoji slikarski poti od figure k skrajni stilizaciji, odlikuje pa se z bogastvom detajlov, če si pogledamo skulpturo od blizu.
Dušana Tršarja (1937) bi lahko prišteli k skupini neo-konstruktivistov.
Med slikarji so zastopani Zvest Apollonio iz Portoroža, Silvester Komel iz Nove Gorice (umrl leta 1983) in abstraktni slikar Henrik Mar-chel iz Kranja. Ogledate pa si lahko še grafična dela Janeza Mateliča iz Kopra, Gorazda Šefrana iz Ljubljane (profesor na Visoki šoli za oblikovanje) in Črtomira Freliha iz Radomelj.
Predsednik Intart za Slovenijo, slikar Tomo Vran iz Kopra, je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da poteka letošnja Intart zadnjič po stari koncepciji, od oktobra dalje pa bodo začeli z novim konceptom Intart. Tako npr. razstava ne bo več potovala in se bo vsebolj posvetila interdisciplinarnemu delu na teritoriju Alpe - Jadran, nadalje bodo razpisali še tako imenovano Intart - nagrado, ki bo znašala okrog 80.000 šilingov. V ta novi koncept pa želijo vključiti tudi razne simpozije ( npr. tudi slikarski teden v Svečah ipd.).
Giordani Merlo, zastopnik Italijanov, je govoril o prijateljskih odnosih, ki so se razvili v zadnjih 25 letih v okviru sodelovanja za Intart.
Otvoritev razstave je prevzela namestnica ministra za kulturo Slovenije Vesna Čopič, ki je med drugim dejala, da likovna umetnost nikogar ne zapostavlja, ne privilegira, da ne deli in ločuje po rasah, strankah, narodih, temveč da zna družiti različne kraje, čase itd.
„Umetnost sicer ne pozna meja", je videl stvar z drugega zornega kota celovški kulturni referent Metelko, „ven-dar pa nas realnost dohaja!" Pri tem je imel v očeh precejšnjo zamudo Toma Vrana, ki je stal na meji v osem kilometrov dolgi koloni, medtem ko so se v Hiši umetnikov začeli zbirati že prvi gostje...
tekst in slike:
Štefka Vavti
Skulpture Dragice Čadež in slike Zvesta /4polionia
TabAAc/nA Jasen ,sAikar.ski teJen v .Sveča/; se ;'e v soboto kor/čaA z razstavo Je/ HmefnAkov, Ar/ so feJea Ja; žAveAA /n astva/yaJ v ora/bm' ras/e; v A^oza. ToAAko A/a J/ ko/ se nAkoAA ;e pnsAo A; zlJama, Ja sA ogAeJa/o ametaAsAra JeAa An sA morja eao aAA Jrago kapjo. Pozoraostpa so vzbaJAAe faJA o/rokke rA.sbe Aa/bfogra/A/e, k; so prav/ako aastaAe v J ve/; teča/Ab me J sAAAcarsArAm reJaom.
Množica ljudi ob zaključku v Svečah
Z zaniman/em so obiskova/ci razstave /AsAa/A po mapah nmef-n/kov
KULTURNE
NOVICE
SLOVENIJA- Konec septembra bo pri Akademskem pevskem zboru France Prešeren v Kranju gostoval svetovno znani dirigent Erič Ericson iz Stockholma. Erič Ericson je svoj prvi zbor vodil že s 14 leti. Na stockholmski Visoki šoli za glasbo je študiral glasbeno vzgojo in cerkveno glasbo. Leta 1945 je ustanovil Stockholmski komorni zbor in bil poleg tega še zborovodja slovitega moškega zbora „Orphei Drangar" v Uppsali; od leta 1951 dalje je trideset let vodil Zbor švedskega radia; na stockholmski glasbeni akademiji pa je več let predaval dirigiranje in zborovodstvo.
Z akademskim pevskim zborom „France Prešeren" je Ericson pripravil izbran koncertni spored, zaigrali pa ga bodo v Kranju (23.9.), v Velenju (24.9.) in v Ljubljani (25.9.).
ŠENTVID OB GUNI - V
založbi „Sisyphus" je nedavno od tega izšla knjiga z naslovom „Zrak - umetnost in literatura k zraku / Luft -Kunst und Literatur zur Luft". Knjiga vsebuje prozo, liriko, grafike in slike k temi „zrak". V knjigi je - poleg drugih znanih umetnikov -zastopan s svojim prispevkom „Prvi avto / Das erste Auto" tudi Janko Messner. Knjiga stane 148 šilingov.
BENETKE.- Ta čas (od 4. do 15. septembra) v Benetkah prirejajo 47. filmski festival, na katerem bo letos šef bienala Guglielmo Biraghi predstavil 32 novih filmov; 21 od teh se bo potegovalo za 4 leve: zlatega leva bodo podelili za najboljši film, po enega srebrnega leva za najboljšo režijo in scenarij, drugi zlati lev pa je letos že rezerviran za življenjsko delo znanega madžarskega filmskega režiserja Miklosa Jancsa. V okviru bienala bodo - izven tekmovanja - pokazali tudi njegov najnovejši film „Horoskop Jezusa Kristusa".
Kritiki negativno ocenjujejo dejstvo, da Biraghi na široko odpira vrata ameriškemu filmu (6 od 32).
Zanimivo pa je , da bodo letos v okviru bienala pokazali kar šest filmov, ki so jih režirale ženske.
LJUBLJANA- Pred nekaj dnevi je v Ljubljani umrl znani slovenski književnik Jože Javoršek. Rodil se je leta 1920 v Velikih Laščah. V Ljubljani je študiral primerjalno književnost. Njegovo delo je zelo obširno, največ pozornosti je zbudil s svojo spominsko izpovedno prozo. Znani sta tudi njegovi deli Samotni jezdec (1973) in Črna krizantema (1980). Pisal je tudi gledališke igre in kot poznavalec francoske kulturne scene še o francoski avantgardni literaturi.
V slovenščini, nemščini in italijanščini sta Tatjana in Marja Feinig pozdravili obiskovalce, med njimi so bili številni udeleženci slikarskega tedna iz prejšnjih let, nekateri občinski odborniki in znani umetnik Hans Stau-dacher. Od umetnikov so morali Drago Tršar - nam koroškim Slovencem znan kot ustvarjalec Goršetovega nagrobnega kipa - Vlado Stje-pič in Mario Palli zaradi drugih obveznosti že odpotovati. Oba Korošca, Popotnig in Unterweger ter Maura Israel in Marija Rus pa so bili navzoči.
Konec preteklega tedna je hrvaška nacionalna knjižnica iz Zagreba v okviru skupnosti Alpe-Jadran pripravila zanimivo posvetovanje o javnem knjižničarstvu za narodne manjšine v alpsko-jadran-skem prostoru. Znanstveno srečanje je potekalo v Slavoniji, v kraju Lipovljani, kjer živi štirinajst narodov. Predstavniki nacionalnih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in Madžarske so predstavili dejavnosti knjiž-nično-informacijskega sistema svojih dežel za narodne manjšine, sodelovali pa so tudi knjižničarji iz vrst narodnih manjšin in večinskih narodov iz Hrvaške, Slovenije, Italije, Madžarske in Avstrije.
Avstrijo sta zastopala Marjeta Domcj iz Slovenske študijske knjižnice v Celovcu, ki je predstavila koroško slovensko knjižničarstvo v okviru avstrijskega, ter Nikola Benčič iz Železnega, ki je orisal probleme in potrebe gradiščanskih Hrvatov na tem področju. Izkazalo se je, da (pač tudi zaradi slabo razvitega knjižničarstva) Avstrija še najmanj naredi za svoje narodne manjšine; te so na področju javnega knjižni-
Z obiskovalci so se pogovarjali o svojem delu nasploh in o svojih umetninah, ki so nastale med enotedenskim bivanjem med ljudmi na vasi, v mednarodni slikarski in kiparski koloniji. Na ta večer je bilo v Svečah prodanih tudi toliko slik kot še nikoli poprej, in to čeravno eksponati niso bili ravno poceni.
V sklopu slikarskega tedna sta bila še tečaj risanja za otroke, ki ga je vodil Brane Ogorevc, študent arhitekture iz Ljubljane, in tečaj fotografiranja in izdelovanja slik, ki sta ga pripravila pravtako študent arhitekture Toni Reich-
čarstva popolnoma prepuščene svoji pobudi in pomoči matičnih narodov.
Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da je nujna dobra mreža javnih knjižnic povsod tam, kjer živijo manjšine, ter sodelovanje med državo, v kateri manjšina živi, in matično državo. Prva naj bi skrbela za mrežo knjižnic in za potrebni kader, druga pa naj bi dala na razpolago knjižnično gradivo. S tem bi bila tudi ta neprivilegi-rana skupina prebivalstva deležna oskrbe s knjigami v lastnem jeziku, do katere ima po mednarodnih bibliotečnih standardih vso pravico.
Sklenjeno je bilo, da bo komisija skupnosti Alpe-Jadran za knjižničarstvo pripravila smernice za nadaljnji razvoj knjižničarstva narodnih manjšin, ki naj bi jih dežele članice skupno poskušale uresničiti. Pripravila bo tudi nadaljnja posvetovanja o tej tematiki, ki postaja v času odpiranja mej in združevanja Evrope vse bolj aktualna.
Naročite
„S!ovenski
vestnik!"
mann in študent grafike Tomo Weiss. Otroškega slikanja se je udeležilo okrog trideset mladih „čopičarjev" iz Sveč in sosednjih občin. Pri tečaju fotografiranja pa so mladi udeleženci presenetili vsakogar z nenavadnimi in učinkovitimi motivi.
Na začetku tedna je predsednica mag. Feinigova rekla, daje kulturni napredek podiranje pregrad - pregrad med ljudmi in pregrad med državami. Tudi v tem oziru je
bil 10. slikarski teden uspešen. Umetniki iz treh dežel so tvorili pestro in zanimivo enoto, ki je tudi navzven z vaščani in obiskovalci živela v harmoniji in iz vsega tega črpala novo moč.
Za vse tiste, ki jim je zdaj žal, da so zamudili razstavo v Svečah, še dobra vest: v galeriji Rožek bo konec septembra (otvoritev:	22.9.1990)
razstava del iz minulega desetletja sveškega slikarskega tedna Franci Rulilz
Z novim šolskim letom 1990/91 je v Sloveniji pričelo veljati priporočilo republiškega Zavoda za šolstvo, da je možno kot izbirno gradivo za začetni pouk branja in pisanja slovenskega jezika v prvem razredu osnovne šole uporabljati tudi učbenik Antona Schellandra in Irene Žele Slišim, vidim, pišem, ki je lani izšel pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
Avtorja sta se pri nastajanju tega zelo lepega in koristnega učnega pripomočka opirala na metodo Gunthilde Schmolzerjeve. K slikovitosti knjige in njeni celoviti privlačni podobi je veliko prispevala tudi avtorica ilustracij in opreme Ančka Gošnik - Godec.
SUŠIM,VIDIM, PIŠEM tudi v Sloveniji
Po spodbudnem uvodnem sporočilu učencem in staršem o skupnem prizadevanju za uspešno učenje slovenščine je knjiga razporejena v tri sestavne dele. Prvi je namenjen osnovnemu spoznavanju glasov in besed s pomočjo slušnega in vidnega zaznavanja. Naslednji del obravnava črke, besede in preproste stavke, s pomočjo zadnjega dela pa se učenci že spopadejo z ustvarjanjem zahtevnejših ustreznih in pravilnih stavkov. Vsak od treh delov ima petnajst enot, ki so vedno vsebinsko posebej predstavljene skupaj s pregledom učnih ciljev, kar učitelju služi za sprotno spremljavo učne uspešnosti. Učiteljem so namenjena šc podrobnejša metodična navodila v sklepnem delu knjige, spet posebej za vsako učno enoto.
Zaradi širše strokovne ocene se jc Zavod za šolstvo Slovenije obrnit na več univerzitetnih učiteljev in na praktike v prvem razredu. Poleg tega načrtuje sodelovanje A.Schellandra in I. Žele pri usposabljanju učiteljev za uporabo tega priročnika. Pri vsem tem je torej toliko bolj presenetljivo, da smo v sobotni prilogi Dela L 9. 1990 prebrali docela napačno trditev nepoučene časnikarke A. Puharjeve, da Zavod za šolstvo celo prepoveduje rabo tega učbenika.
Menimo, da je predstavljena knjiga zelo primerna tudi za vsakogar katerekoli starosti, ki se želi seznaniti z osnovami slovenščine ali si jih poglobiti za nadaljnje učenje, za kar ga bo knjiga gotovo navdušila.
F.L.
1/odAfeJA feča/ev za otroke Tomo H/eAss, Brane Ogorevc An Ton/ Re/cbmann (z /eve).
* * V *	* V *
Knjižnice manjšin v prostoru A!pe-Jadran
Od 12. do 14. oktobra Vestnikov hit 1990:
S Slovenskim vestnikom za 1250 šii. v Meduiin
Čas hiti, toda še imate možnost, da se prijavite za Vestnikov hit 1990, ki bo Vam za ugodno ceno 125o šilingov nudi! trodnevni odmor in družabnost v Meduiinu na Istrski obaii.
Med našimi bralkami in braici priljubljeno potovanje bo od 12. do 14. oktobra, stanovali pa boste v hotelu „Medulin" direktno ob obali. Pripravili Vam pa bomo seveda tudi že tradicionalni ladijski izlet, gala-večcrjo ter druge družab-
nosti. da se boste čimbolje počutili v veliki Vestnikovi družini. Vestnikov hit 1990 je uredništvo organiziralo skupaj z turistično agencijo Marko Sommeregger, ki je izkušen organizator takih potovanj.
Zaradi velikega zanimanja za Vestnikov hit 1990 Vas že zdaj prosimo za čimprejšnjo prijavo, da bomo lahko vsem omogočili udeležbo na našem potovanju. Prijave prejema uredništvo Slovenskega vestnika po
telefonski številki (0463) 51-43-00-30/34 oz. pismeno na naslov Slovenski ves-ntik, uredništvo, Tarviser StraBe 16,9020 Celovec.
Po prijavi boste na domač naslov prejeli vpla-čilnico, seveda pa bomo objavili točen program bivanja v Meduiinu ter točen vozni red avtobusov, ki bodo prišli po Vas in Vas tudi pripeljali domov.
Brž se prijavite za Vestnikov hit 1990!
Slovenski socialdemokrati začeli s prvimi akcijami
Zn/c/at/vna skupina „De/c . .m skupnost avstrijske narodnost: v 5 F 6)" je pretek// tee/en /me/a prvo de/ovno sejo po po/efju, na kafer/ so č/ant /e .skap/ne razprav/ja// o de/u v po/em/k mesec/k /er obravnavah he/avno.s/ /n/cZakvne .skap/ne v vo/:7nem koju za par/amentarne vo/hve 7. ok/obra /etos.
Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je članom Delovne skupnosti uspelo, da se je novo gibanje na komunalni ravni že ctabliralo, tako da ima deloma že zastopnike v dvojezičnih občinah. V naslednjih tednih in mesecih se bo ta dejavnost na terenu še krepila, nadalje pa je mišljeno, da se v delo Delovne skupine znotraj SPO vključijo tudi druge strankine organizacije kot socialistična mladina, socialistični učitelji itd.
Iniciativna skupina bo v sodelovanju z Rennerjevim inštitutom priredila jutri, 13. septembra 1990, ob 18.3o uri v Domu sindikatov v Celovcu predavanje	državnega
poslanca SPČ dr. Petra Jan-kowitscha o temi „Narodnc skupnosti v Evropi regij". Pred predavanjem pa bodo člani iniciativne skupine slovenskih socialdemokratov imeli daljši razgovor z zunanjepolitičnim govornikom SPO ter z njim sklicali tiskovno konferenco.
Iniciativna skupina slovenskih socialdemokratov, v kateri od seje do seje sodeluje
večje število Slovencev, pa bo v naslednjih dneh in tednih do
Janko w!lgch o narodnih skupnoshh
Na povabilo iniciativne skupine slovenskih socialistov v sodelovanju z Rennerjevim inštitutom bo referiral državni poslanec in zunanjepolitični govornik SPO dr. Peter Janko-witsch (slika zgoraj) jutri, 13. septembra 1990, ob 18.3o uri v Domu sindikatov v Celovcu o temi „Na-rodne skupnosti v Evropi regij".
volitev 7. oktobra izvedla široko podpisno akcijo pod geslom „Narodne skupnosti za Vranitzkega", v kateri podpisniki poudarjajo, da si kot „člani avstrijskih narodnih skupnosti želijo družbeno in politično vzdušje, ki bo moglo spremeniti sočutno strpnost v splošno akceptan-co, torej v sprejemanje in integracijo v vse družbene strukture, ne da bi se bilo treba odpovedati narodnostni identiteti". Človek oz. politik, kije tak razvoj pospešil, pa je zvezni kancler dr. Franz Vranitzky.
Njemu bo iniciativna skupina slovenskih socialdemokratov ob priliki njegovih volilnih zborovanj na Koroškem predala zbrane podpise s katalogom konkretnih zahtev v korist zaščite in nadaljnjega pozitivnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki bo temeljil na operacijskem koledarju koroških Slovencev ter na Charti narodnostnih skupnosti.
Udeleženci seje so ob koncu odločno protestirali proti deželnemu priznanju za spornega publicista Bertla Petreija in zahtevali umik sklepa od kolegija koroške deželne vlade.
Draga praznovala
Po letih Draga ni več zbor nil težave na poti v demokra-disidentov, ampak sestavni cijo, ki naj bo uspešna na vseh del slovenskega političnega področjih, daljši odstavek pa
življenja. Tisti, ki so Drago potisnili izven uradno priznanega slovenskega prostora, so danes izginili s prizorišča, Draga pa je še tu. To je bilo v bistvu sporočilo osrednje slovesnosti pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah.
Priznanje je Dragi dala prisotnost predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in številnih slovenskih ministrov, ki so prisostvovali letošnji prireditvi. V treh dneh so prišli slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za kulturo Andrej Capuder, minister za Slovence po svetu Janez Dular in minister za informacijo Janez Stanič. Priznanje je Dragi med nedeljsko slovesnostjo dal tudi predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, naj večje priznanje pa je nedvomno bila ogromna množica ljudi, ki so prišli iz zamejstva, Slovenije in držav različnih celin.
Še posebej je goste in udeležence pozdravil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Med drugim je dejal, da je Draga v 25 letih čuvala plamenček demokracije. Bila je odprta za dialog med nasprotujočima si taboroma, trmasto pa je vztrajala kot „resonančna škatla šibkega oporečništva". Njeno delo je bilo delo za slovenstvo, skušala je najti tudi stike z nasprotno mislečimi, ko pa so jih le ti odklonili, je šla premočrtno po svoji poti in ob 25-letnici doživela nenavadno priznanje in potrdilo.
Pred mikrofonom so se zvrstili tudi drugi ugledni gostje. Prvi je spregovoril predsednik dežele FJK Adriano Biasutti, ki je izrazil priznanje prireditvi.
Poudaril je, da je dežela FJK že dolga leta gojila dobre stike s Slovenijo in tudi s prejšnjim režimom, seveda v upanju, da se bo sedanja republika lahko demokratično in suvereno upravljala, kot se sedaj. Biasutti je ome-
je odmeril vprašanju slovenske manjšine v Italiji. Sam je priznal, da je izrečene teze že večkrat izrazil in resnici na ljubo nismo slišali kaj posebno novega. Dejal je, da pomeni manjšina še nerešeno vprašanje in da pot do rešitve ni lahka. Nekatere stvari je lažje zagovarjati kot pa uresničiti.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v svojem pozdravu Dragi dejal, da sam ni mislil, da bo lahko ob 25-letnici prišel pred mikrofon kot predsednik slovenske vlade. Podčrtal je, da je bila Draga vedno v sredini slovenstva in da bi bilo sedaj nespametno prekiniti s takšno tradicijo.
Glede vlade in njenih načrtov pa je Peterle dejal, da nova vlada kljub težavam in z velikim optimizmom gradi novo slovensko stavbo. Cilj je suverena slovenska država, ki bo odprta v Evropo. Glede manjšin je predsednik dejal, da morajo imeti pravice, ki bodo na evropskih standardih.
Ob osrednji slovesnosti je Draga nudila zanimivo predavanje in okroglo mizo.
(A.C.)
To nedeljo:
8. pohodpo poteh Johana, Gašperja in Lenarta!
Slovenski prosvetni društvi „Zarja" v Žeiezni Kapii in „Va!entin Poian-šek ' na Obirskem vabita v nedeijo, 16. septembra 1990, na 8. pohod po poteh Johana, Gašperja in Lenarta. Zbiraiišče je ob 7.oo uri pri Wd!fe!nu v Lobniku, ciij pohoda pa spominski dom pri Per-šmanu v Lepeni.
Prebivaistvo, miadino in čiane vabita k števiini ude-iežbi prirediteija.
POMEN DVOJEZIČNOST!
V aa.s7c<ff:)//i dnek — do 2/. .sepfcmhra — /majo starš/po ceh Koroški še možnost za od/oč/tev, a// na/prijavijo .svoje (ga) o/roke (a) k slovenščin/ a// ne? Lpra.s-an/e, k/ /e nenazadnje k/stvenega pomena za otrokovo kodočnost. Z odpiranjem meja pro/Z Vzkoda ne moremo več m/mo dejstva, da se s/ovansk/ jez/k/ vse ho/? uve/jav/jajo (tud/ v gospodarstva). Fred nekaj /et/ če smo h/// vedno spet soočen/ z argumentom; zakaj h/ se uči// s/ovansk//: jez/kov, če pa n/mamo (dovo/j) možnost/, da h/ j/k uporah/ja/Z...potem se učimo raje kar jrancošč/nc /n ang/ešč/ne/
Danes pa je situacija povsem drugačna.* tud/ na Koroškem Zrna v pok/Zcu prednost/ t/st/, k/ okv/ada sosedov jez/k. Lan/ npr. sem sode/o va/a v akcijski skup/n/ krezpo-se/n/k žensk /n več /zmed nj/k je potoži/o, da so /me/es/cer dokre /zg/ede na de/ovno mesto, vendar pa je de/odaja/ec zakteva/ znanje s/ovenskega jezika. Frav zato so se nekatere vp/sa/e v tečaj s/ovenšč/ne. .S7ovausk/k jez/kov se je težko naučit/, to vedo vs/, k/ so se enega /zmed nj/k nauč/h kasneje. Kakšen zak/adje torej znanje s/ovenšč/ne, k/smo s/ ga kot otroci pr/dok/k tako rekoč mimogrede.
St.v.
Datum	Krai	PRIREDITVE	Prireditelj
Četrtek.	vhišiČGB	NARODNE SKUPNOST) V EVROPI	Dr. Karl-Ren-
13.9.	v Celovcu	REGIJ, prireditev z dr. Petrom Janko-	ner-lnstitut in
18.30		witschem, kulturni spored: ansambei Drava iz Borovelj	delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPČ
Četrtek.	vVilenici	VtLENtCA 90, med drugim pred-	Društvo slov.
13.9.		stavitev nagrajenca Vilenice	pisateljev,
-		90 in knjižne edicije Vilenica	Zveza kult.
15.9.		založbe VVieser	org. Sežana
Četrtek.	v Domu pro-	MARMORIRAN JE SVtLENEGA BLAGA-	Sodalitas
13.9.	svete	tečaj za spretne roke. Vodi:	
14.00	v Tinjah	Erika Malle (v nemščini)	
Sobota.	v Evropski	PURZELBAUM KASPERLTHEATER in	Purzetbaum-team
15.9.	hiši	in veliki otroški praznik, ob vsakem '	
14.00	v Celovcu	vremenu	
Nedelja,	pred kut-	RADIŠKO ŽEGNANJE, igra: ansam-	SPD Radiše
16.9.	turnim domom	bel Drava, za jedačo In pijačo je	
po maši	na Radišah	poskrbtjeno	
Nedeija,	v farni	KULTURNA PRIREDITEV, nastopajo:	Društvo upoko-
16.9.	dvorani	MePZ iz šentiija. ansambel	jencev v Šent-
14.00	v Šentjakobu v Rožu	Harmonija, duo iz Roža s citrami in harmonikaš	jakobu v Rožu
Petek,	v Jueni	PODI JSKA DISKUSIJA, 10. oktober,	Zelena Izobra-
21.9.	vČepičah	izziv za mladino? Prireja Zelena	ževalna delav-
20.00	pri Glo-	izobraževatna deiavnica narodnih	niča narodnih
	basnici	manjšin	manjšin
Nedeija,	v Kulturnem	REDNI OBČNI ZBOR bivših preg-	Zveza sloven-
23.9. 14.00	domu ..Danica" v šent-primoiu	nancev z družabnim srečanjem	skih izseljencev
Torek.	v domu	NAŠ PORTRET: Karel Smolie, sodelujejo:	Sodalitas
25.9. 19.30	v Tinjah	drž. poslanec Karel Smolie in njegov dolgoletni spremljevalec mag. Marijan Pipp;	
pogovor vodi Mirko Bogotaj
RAZSTAVE
CELOVEC
-	Pri Jokinu - Mola - Krpaž - Patchvvork, Likovni izraz Kuna tndi-jancev. - Kietna gaierija Mestne hiše -Urša Žajdela-Hrovat, oijne stike in keramika.-Evropska hiša - ženska moč, začetek vseh kultur - razstava ženskega muzeja VViesbaden (do 21.9.)
-Koroška dežeina gaierija -razstava del Erjautza, Sandbichlerja, VVakolbingerja, VVeinbergerja in VVurma (vernisaža 12. 9. ob 19.00, odprta do 30. 9.)
DUNAJ
-	Gaierija Carinthia - Cornelius Kolig, deta.
TINJE
Tomaž Lauko, umetniške fotografije (do 14. 9.1990).
14. 9. Ob 19.30 Odprtje razstave del Bernharda Halmerja.
!ZLET!
ŠTUDENTSKI TEDEN NA MORJU - Dugi otok-Zaglav-Zadar. Od nedelje. 9. septembra, do nedelje. 16. septembra. Na razpolago je župnijska hiša za 50 oseb, preskrbujejo pa se sami. Prireja: Slovenska visokošolska mladina.
SKUPNI IZLET ŠTUDENTOV na Peco. V soboto. 22. septembra, in nedeljo. 23. septembra. Skupni odhod ob 9.00 iz Globasnice.
Rešitev prejšnje križanke
?		J	7^	o		4	T	!/	(3
4	L		/	(L	<3	L	/	A/	
J		/		C	A7		"7*	čT	
A/	/	A/	(3	L	C3			*r	4
č3	A/	/	4	/	L	/		(3	A3
, !/	e	A/		C	4	L	(3		*r
4	v	-4	A	4	A7	(3	V	7^	(7
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 7.9.1990
	dobite (šii.)		ptačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	10,92	11,02
za 1 angieški funt	č	20,72	20,90
za 100 franc, frankov	f	209,15	210,95
za 100 itai. iir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	DtN	90,00	106,00
za 100 švic. frankov	sfr	841,90	846,50
za 100 hotand. guidnov	Hft	622,00	626,40
za 100 nemških mark	DM	701,60	705,60
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
11	22	27	34	42	44	(39) 212	211 XII 2XX
Joker:823805	b.j. Stava: 1:7,3:2,0:1,0:1 b.j.
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teieks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost Iista/B!attlinie: seštevek mnenj izdajatelja in
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar, dr. Štefka Vavti.
tzdajateij in zaiožnik/Herausgeber und Verieger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16.9020 Celo-vec/K!agenfurt, telefon 0463/514300, teieks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566. teieks 422086 ZSO, teiefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe i6, 9020 Ceiovec/Kiagenfurt. Avstrija, teiefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teieks 422086 ZSO. teiefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Gionarjcva 8. 6!(M)0 Ljubijana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
Kombinacijska
križanka
ABA-ANE-ANGKOR - ARIANA - BRALKA -ČINELE - DARWIN -DENVER - EKRAN -GDANSK - GRBAČA -GRDOST - GRMADA -KSAVER - NGAMI -NIL - OKTAVA -RABIES - RAINER -RASKAR - SAANEN -SEKALO - TAI -TRIERA Jože Petelin Spodnje besede razvrstite v iik križanke vodoravno aii navpično tako, da se bodo med seboj ujemale. Dvočrkovnih pojmov ni na spisku.
					
					
					
		0	0		
					
				*	
0	0			0	0
					
					
		0	0		
					
					
					
OGLAS
Počitniško
stanovanje,
Piran, yu, sobe. telefon
0306676968 Pokličite!
/van Do/enc
Za dolar čtovečnosti
Vse sem videl, vse doživet, vse preživel. In potem sem si dolge mesece v taboriščih, pač zato, da sem pozabil hrano, ki je ni bito, izmišljeval nova nasilja, večja in gnusnejša od vseh tistih, o katerih poroča naša nedavna zgodovina.
Vidim, da sem te prestrašil. Ne, nisem blazen. Kako bi sicer bil tule s teboj na ladji? Z imigrantsko vizo v potnem listu? Saj veš: zdravniški pregledi so silno natančni.
Morda se bojiš za ljudi, ki bi jih utegnil s temi svojimi novostmi okužiti? Ko bi videt
vse tisto, kar sem videl sam, bi mi verjel, da so ljudje vseh teh mojih idej, tudi najbolj strašnih, vredni. Navsezadnje pa jih hočem prodajati tako samo tistim, ki si jih sami želijo. Mar ni to pošteno?"
„Hočeš primer, da okusiš blago, ki ga nosim naprodaj?"
Prislonit je svoja usta tik ob moje levo uho in mi šepetaje orisal notranjo zgradbo ene izmed svojih zgodb. Krematorij. Esesovec. Trinajstletno dekletce. Trije živi okostnjaki kot prisilni gledalci.
Telo mi je zagorelo, kot da bi bil pijan do onemoglosti, grlo se mi je posušilo, da sem jel kašljati, živčno sem potrkal s prsti po mizi pred seboj.
Prizor je bi) pač strašen. Se bolj nabita je bila napetost med navzočimi. Vendar sem na tihem priznal, da je zgodba povsem mogoča, morda celo resnična.
Aaron se je glasno zasmejal, ko je končal svojo pripoved. „Do Montreala imaš čas, da stvar premisliš," mi je zaupal.
„Tam izstopiva, poiščeva si kakšno zaposlitev, da prideva do pisainega stroja in papirja, in potlej začneva delati zase."
Zakaj sem se neki hotel spomniti tega zanesenjaka, ki pripada toliko narodnostim in je menda še vedno v Montrealu?
Sem se ga spomnil, ker sem si nekoč mislil, da je podjeten in iznajdljiv?
Nasilje? Kaj je hotel s tem
svojim nasiljem? Je res komu potrebno? Kot kruh in voda?
Ne verjamem. Aaron je lagal samemu sebi. Obupal je nad ljudmi in življenjem. Ali je sploh še živ?
Naslednji dan sva z ženo po večerji sedela sama v kuhinji in pretehtavala vse mogoče možnosti, da bi se preselil na vzhod, v provinco Ontario, v Toronto. Tja in v Montreal beži prav vse. kar pride iz Evrope - zakaj bi se tja torej ne preselila tudi midva z najinimi dekleti? Za naju na preriji ni bilo nikjer možnosti za boljše in primernejše delo. Samotno in osamelo življenje, podobno tistemu na divjem zahodu, naju je počasi ugonabljalo. Eno je zaslužek za goli obstanek, drugo pa delo, ki bi se prileglo najinim duševnim potrebam. Bila sva še mlada - in prerijsko mesto s svojim bolnim viktorijan-stvom in s svojo dolarsko
brutalnostjo nama ni imelo več kaj ponuditi. Večno bo samo kraj za težake, ki nimajo drugega izhoda.
Tako se še nisva pogovarjala v Kanadi. Pač ni bilo časa. Vedno sva imela preveč vsakdanjih skrbi.
..Čakala sem, da spregovoriš o tem."
„Torej se strinjaš, da se odpeljeva v Toronto?"
..Seveda. Kar poglej, kaj je nastalo iz naju. Pozabila sva, da je še kaj drugega na svetu poleg dela za goli kruh in za stanarino. In kaj bo te tukaj z najinimi dekleti? Bodo šla za služkinje Angležem?"
V kleti je glasno prasketal ogenj v peči. Slišala sva tudi udarce Stefanovega kladiva. Zabija) je žeblje v tramovje svojega novega doma na skrajnem robu prerije.
12.-18.9. ] TV AVSTRIJA 1 ] TV AVSTR!JA 2 ] TV SLOVENIJA ] V TEM TEDNU NA TELEVIZIJI
SR
12.9.
9.30	Francoščina; 10.00 Šolar-ska TV; 10.30 Nasprotniki na dirkališču; 12.10 Zunanjepolitični report; 13.40 Počitnice na kampingu; 14.20 Očarljiva Jeannie; 15.30 Otroški spored;
18.30	Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Nobenega mrliča brez Lili; 22.05 Vojaško sodiš če; 23.25 Mannix.
17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 18.55 Nogomet - kvalifikacija za evropsko prvenstvo: Ferer-ski otoki-Avstrija; 20.50 Naš šef je ženska; 22.30 Aktualno;
22.35	Glasnost in prostitutke;
23.35	Jour fixe; 0.25 Poročila.
8.50 Video strani; 9.00 Spored za otroke in mlade; 10.30 Zma-a; 11.20 Video strani; 15.05 arišče; 15.35 Dekameron; 18.10Južnikriž;19.05 Risanka; 19.15 TV okno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Mornar štev. 512; 22.00 Jazz orkester RTV Beograd; 22.20 Alf.
V _
CE
13.9.
10.00 Šolarska TV; 14.20 Očarljiva Jeannie; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 17.05 Dežuje zlato; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v stik; 20.15 ShowMix; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Videoteka:	Jeklena mreža; 23.30
Vedno znova vabi ženska; 0.55 Poročila.
17.15 Stegnili so se po nebu; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.45 Specialni kulturni report - bienale v Benetkah; 22.05 Čas v sliki 2; 22.25 Cafe Central, nato film po izbiri.
9.00	Grizli Adams; 10.05 Kruh skozi stoletja; 10.30 Muzzy in Gondoland; 10.40 Slovenci v zamejstvu; 11.10 Zakon v Los Angelesu; 15.05 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.20 Čudežna leta;
19.00	Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 20.05 Mihailo Lomono-sov; 21.30 Tednik; 22.55 Vse razen ljubezni.
PE
14.9.
9.30 Ruščina; 10.30 Vedno znova vabi ženska; 12.00 Notranjepolitični report; 13.45 Na daljnjem horizontu; 14.20 Očarljiva Jeannie; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v slik; 20.15 Derrick; 21.20 Naš šef je ženska; 22.20Trailer-za ljubitelje filma; 22.50 Rio Grande.
16.25 Report z borze; 16.40 Moselbruck; 17.30 Srečanje z naravo; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 časvsliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Sonce je vzšlo na zahodu -Turčija; 21.20 Kompas; 22.00 Čas v sliki 2; 22.50 Ars Electronica 1990 - v živo.
9.00	Kljukčeve dogodivščine; 9.30 Divji svet živali; 10.00 Afera prisluškovanja; 15.05 Žarišče; 18.10 Pet prijateljev,
19.00	Risanka; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 V 80 dneh okoli sveta; 21.15 Zakon v Los Angelesu; 22.25 Spomin na „očeta štajerskega vinogradništva" nadvojvodo Janeza.
$0
15.9.
9.30 Angleščina; 11.00 Mun-chen - zgodovina mesta; 12.40 Glasnost in prostitutke; 14.20 Zmrznjena ljubezen; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.35 Mup-pets Show; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 čas v sliki; 20.15 Stava velja; 22.05 Zadnji vikend desetih zamorčkov; 23.45 Zalega brez zakona.
16.00	Moja najljubša viža;
17.00	Točke, metri in sekunde;
18.00	Tri dame z žara; 18.30 Avstrija v sliki; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kulturni žurnal; 20.15 Bledomodra ženska pisava; 22.20 Športna reportaža: tenis;
22.50	Vrvohodka brez mreže;
23.50	Zgodovina boogie-woo-gieja; 0.40 Poročila.
9.10 Radovedni Taček; 9.25 Zlata ptica; 9.30 Čebelica Maja; 10.00 Čudežna leta; 10.25 Zgodbe iz školjke;11.00 Naša pesem; 14.15 Imeli bodo glasbo; 15.55 Žarišče; 18.40 Zdravila; 19.10 Risanka; 19.20 TV okno; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.35 Euromusica; 22.30 Srce mesta.
NE
16.9.
9.50 Universum: Tong Tana; 10.35 Tednik; 11.00 Tiskovna ura; 12.30 Orientacija; 13.45 Vitezi okrogle mize; 17.00 Velikih deset; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Lotto-žreb; 19.30Časv sliki; 19.48 Šport; 20.15 Verdi in Boito; 21.15 Šalom; 21.20 Mefistofele - opera; 0.05 Aktualno.
9.05 Kulturni tednik; 10.30 Operni pevci v badenskem gledališču; 11.50 Paul Kohner; 13.00 Dober dan, Koroška, 13.30 Slike iz Avstrije; 18.00Tri damezžara; 18.30 Avstrija v sliki; 19.30 časvsliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Ljubezen v nevarnosti; 21.55 Beduini iz Pariza.
9.40 Pet prijateljev; 10.05 Gradovi na Slovenskem; 11.25 Domači ansambli; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.40 Praški panoptikum; 15.35 Zlata dekleta; 17.05 Nevarna lady; 18.50 Risanka; 20.05 Vrnitev Katarine Kožul; 21.10 Zdravo; 22.50 Doktor Doogie Howser.
PO
17.9.
9.30	Avstrija v sliki; 10.30 Zadnji vikend desetih zamorčkov; 14.20 Očarljiva Jeannie; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Časvsliki; 20.15 Ponedeljkov šport; 21.15 Mag-num; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Svet z Garpovega vidika; 0.25 Mannix.
17.00	Francija po naročilu;
17.30	LindenstraBe; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Časvsliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Nasprotniki na dirkališču; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Znanje je uganka; 23.10 Prosto delo.
9.00 Nina in Ivo; 9.15 MPF Celje 83: mednarodno tekmovanje; 18.30 Radovedni Taček; 18.45 Čebelica Maja; 19.10 Risanka; 19.20 TV okno; 21.15 Osmi dan; 22.25 Portret slovenskega glasbenika - Bogo Leskovic; 23.05 Alfred Hitchcock predstavlja.
17.00 Šolarska TV; 17.30 Orientacija; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00Časvsliki2; Klub2.
9.00	Zgodbe iz školjke; 9.35 Portreti znanstvenikov; 10.00 Boj za obstanek; 10.45 Sedma steza; 11.05 Osmi dan; 15.05 Žarišče; 20.05 Zmaga; 20.55 Festivalska noč gostov Melodij morja in sonca Portorož 1990; 22.10 Dekameron.
9.30	Angleščina; 10.00 Šolarska TV; 10.30 Ljubezen v nevarnosti; 14.20 Očarljiva Jeannie; 14.45 Angel na zemlji;
15.30	Otroški spored: 17.05 Ramona; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Universum: v deželi zmaja; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Polnoč v Benetkah.
RADIO KOROŠKA
Do&ef dan, oš&a
Spored za 16.9.1990, ob 13.00 uri
Sreda, 12.9. Glasbena sreda
18.10-19.00
predvidoma s temi prispevki:
Večerna : 21.05.-22.00 "Že, že kaj pa poklic" - igra igralska skupina v Kotmari vasi
Četrtek, 13.9. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 14.9. Kulturno-glasbena oddaja: gledališke in lutkovne skupine so se v Fiesi pripravile na novo sezono
Sobota, 15.9. Od pesmi do pesmi - od srca do srca - živo iz kulturnega doma v Ledincah
Nedetja, 16.9.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (župnik T. Rozmarič)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 17. 9. Ali slovenščina ovira razvoj turi-zmavklopinjski regiji?
Torek, 18.9. Partnerski magazin
*	ORF - srečanje v Bekštanju
*	začetek šolskega leta - veselje in problemi
*	štehvanjevDraščah
*	zaščiteno območje Zablaško močvirje
*	Mihec Mahec
*	lesni sejem v Celovcu
*	zastoji na avstrijsko-jugoslovanski meji ovirajo tekoči potniški in blagovni promet
Radijsko srečanje v Bekštanju
Od petka 14. do nedelje 16. septembra bo večina oddaj koroškega radia v živo iz občine Bekštanj.
Slovenski spored pa bo že od 10. septembra naprej v znamenju življenja in dogajanja v tej občini. V ponedeljek vam bomo predstavili življenjski prostor Bekštanj, dan navrh se bomo oglasili s partnerskim magazinom, v gosteh pa bomo pri družini VVrolih v Ločah. Gost v glasbeni oddaji v sredo bo Joško Zeichen iz Ledine in tudi v četrtek se bomo v oddaji Rož-Podjuna-Zilja posvetili življenju v trški občini Bekštanj.
V soboto 15. septembra pa boste lahko prisluhnili oddaji voščil "Od pesmi do pesmi, od srca do srca" v živo iz kulturnega doma v LEDINCAH.
Drug za drugim umirajo
Sobota, 15.9.1990, TV Al, 22.05 - Kriminaika iz leta 1945 je prava odštevanka. V mračni vili na nekem otoku namerava preživeti skupinica gostov na povabiio skrivnostnega gostitelja miren vikend. Da iz te moke ne bo kruha, si lahko mishjo, ko zvejo, da jih čaka maščevanje, mi pa smo o tem lahko prepričani, ko zvemo, da je bi) fitm posnet po romanu Agathe Christie.
J	
ing	*	
Kdo je bi! neznani mriič?
Četrtek, 13. 9.1990, TV Al, 22.00 - V videoteki kaže avstrijska televizija v teh tednih epizode iz nemške kriminaine serije „Jekiena mreža" iz petdesetih in šestdesetih let. Četrtkova epizoda se vrti okrog kriminalnega primera, katerega se komisar Roggenburg po desetih letih znova loti. Igrajo Rudolf Platte (na sliki zgoraj). Mady Rah). idr.
Šaijiv večer
Četrtek, 13. 9. 1990, TV Al, 20.15 - Zabavna oddaja „Show mix" ima tokrat na programu sledeče prispevke: Pozor, kamera! z novimi smešnimi zgodbicami iz vsakdanjega življenja, Harald & Eddi z glasbo in skeči ter Tietzevision (slika) s kabaretistično obdelavo svetovne literature.
So heroji ati ubežniki?
Sreda, 12. 9. 1990, TV Al, 22.05 - Karlheinz Bohm pred vojaškim sodiščem! Nemški film iz leta 1959 pripoveduje o treh preživelih oficirjih nemške podmornice, ki so jo Angleži potopili. V vrhovnem štabu sumijo, da preživeli niso heroji. Nasprotno, dolžijo jih dezertacije in jim sodijo.
Pred ozadjem druge svetovne vojne se gledalcem razodene psihološka situacija oficirjev, ki je še danes aktualna.
SAK zgubi) prvo tekmo —1:3 proti Woifsbergu
Obetajo se spremembe
Po prvem sezonskem porazu v Wotfsbergu, kjer se je Slovenski attetski kiub po besedah trenerja dr. Ivana Ramšaka „btamirat do kosti", že marsikdo ugiba o možnih personalnih spremembah v moštvu;	koroško
časopisje je pisalo o sporu med napadalcem Arthurjem Hanserjem in trenerjem.
Drži, da Hanserja ni bilo na tekmo, toda vse kaže, da so sa druee
obveznosti zadržale na Dunaju. Florijančič, najljubši cilj napadov kritičnih navijačev, pa je iz moštva izpadel že pred prejšnjo tekmo. Ramšak je naznanil, da bo v naslednji tekmi proti VSV/Beljaku manjkal še drugi ustaljeni igralec. Kdor na tekmah ne bo tekal in garal, pač ne bo več upoštevan.
Kljub temu pa je treba pomisliti, da Ramšak kot trener svoje mlade igralce - ki so kot
sredinski vezni igralci pred golom dokaj neizkušeni - najbolje pozna. Niso še zreli, da bi mogli odločilno vplivati na tekme, tako da bodo le sčasoma vgrajeni v moštvo in ne od danes na jutri.
V moštvu manjka igralec, ki bi podžigal in priganjal soigralce. To je Ramšaku le delno uspelo pri svoji vrnitvi med igralce, s svojimi 28 leti pa je glede na zmogljivost prekašal vse svoje tovariše Franci Ruiitz
Pohodniki zavzeti Logarsko doiino
ALdokdo je pričakoval, da bo 5e.sd pohod iz Cei/a Jo Logarske Joiine v dolžini 73 km tako iepo uspe/, kot je tokrat na prvo soboto v septembra 1990. Skupina organizatorjev, pravib entuziastov, je več	.
mesecev Je/aia na pripravah vse boij popularnega osmih mmut ter je tako pes pohoda iz Cei/a do centra ene izmed najiepiib za uro m 12 minut uipskih dolin v Evropi Logarske doline.
neverjeten rekord proge, saj je iz Celja do Logarske doline pretekel v času petih ur in
Začelo se je skromno pred šestimi leti, ko so se na pot do Logarske doline podali štirje pohodniki: Franc Smodiš (edini je sodeloval na vseh šestih pohodih), Berni Tratnik, Bine Javornik in Jože Zorko. Na drugem pohodu je bilo že 7 udeležencev, na tretjem 17, četrtem 64 in lani 193.
Letošnji odbor je vodil kot predsednik Jože Zorko, ob njem in z njim pa so delali še Sretan Popovič, Vlado Perčič, Franc Smodiš, Ivo Potočnik in Franc Mirnik, katerim so se zadnje dni pred pohodom in na samem pohodu pridružili še številni drugi zanesenjaki, ki so tako pripomogli, da je pohod izredno uspel. Dolga je vrsta vseh, ki so pomagali, da so pohodniki brez večjih težav in zapletov opravili zahtevno pot.
Prijavljenih je kar 789 pohodnikov, točno ob
L uri zjutraj jih krene na dolgo in naporno pot 542. Na cilj v Logarski dolini pri planinskem domu jih uspešno priteče ali prihodi 340 (63 %), ostali so omagali, največ na polovici poti v Mozirju. Kljub temu so vsi zadovoljni.
Iz Celja se je kmalu naredila dolga kolona. Spredaj so bili najbolje pripravljeni, ki so jutranjo temo rezali kar s tekočim korakom. Ustavili so se samo pri kontrolnih postajah, dobili žig, se polili z vodo in nadaljevali. Za njimi so bili dobri rekreativci, zadaj pa pravi pohodniki. Vse
izboljšal lanski rekord. Na 4. mestu je bil prvi domačin Celjan Zlatko Lah, 5. tudi Celjan Brane Škoberne itd.
1 udi popoldanski dež (mnogo potnikov je prišlo na cilj povsem mokrih) ni zmotil veselega razpoloženja. Vsi so s ponosom nosili na prsih lične spominske medalje, ki jih v teh dneh z veseljem in ponosom razkazujejo prijateljem ter jih že zdaj vabijo na naslednji pohod. Organizator je zadovoljen, vendar pa si že tudi vestno beleži vse morebitne pomanklji-vosti, ki jih želi do prihodnjega 7. pohoda odpraviti.
Logarska dolina se
bolj so zaostajali tisti, ki tako tudi s to akcijo so precenili svoje tele- pogumno odpira v svet, sne fizične sposobnosti, kjer je zaradi vseh lepot Za takšen pohod je pač tudi njen, žal doslej pre-treba biti dobro pripra- malo uveljavljen, pro-
vljen. Prva
tri mesta so
štor. Domači in tuji 'ambasadorji" pohoda
osvojili predstavniki ji pomagajo, da jo bo Čehoslovaške na čelu z obiskovalo še več ljubi-odličnim Vatslavom teljev lepe narave. Mulerjem, ki je dosegel
POPI
ŠAHOVSKA RUBRIKA
ureja: Silvo Kovač
a 1) c d e ! 9 h Šahovska naloga št.: 78
Študija DURASA iz teta (t 906)
V izenačenem materialnem položaju na šahovnici se naloga glasi: beli na potezi zmaga! Toda kako, saj črni
lovec budno nadzoruje polje b8? Že s prvo potezo beli pridobi pomemben tempo, ki odloča o zmagi. Rešitev naioge št.: 77 Mesec dni ste imeli časa, da rešite prejšnjo šahovsko nalogo. Če ste si v poletnem času oddahnili tudi od šaha, vam zdaj posredujemo pravilno rešitev. Capa-blanka na poučen način uveljavi	prednost
črnega kmeta na drugi vrsti in najprej ponudi zamenjavo	trdnjav
1...TH+! in po izsiljenem dirigiranju trdnjave
2.Tfl: pa sledi še začasna žrtev dame 2...Dh2+!! 3.Kh2:, ki ima smisel šele po promociji črnega kmeta v skakača! 3...gflS+ in šeh ter beli se je vdal, saj črni skakač obračuna z belimi kmeti na daminem krilu.
V Novi Gorici bo od 20.
do 30. septembra ženski turnir F1DE tV.-V. kategorije. Organizatorji so si želeli tudi udeležbo treh avstrijskih šahistk (Helene Mira, Karin Ladner, Maria Horvath).
Goran Stan/sav/jev/č (ieg/onar pr/ SAK) je v iVo/ts-bergu dosege/ ed/n/ go/ z enajstmetrovke.
ŠPORT
Športno društvo Piiberk
vabi na družinsko kolesarjenje, ki bo v nedeljo, 16. septembra 1990. Start bo ob 9.30 uri pri igrišču tenisa. Ob 13.00 uri bo po končanem kolesarjenju družabnost pri klubu.
Proga bo vodila kolesarje od igrišča za tenis skozi Libuče v Globasnico, kjer bo možnost za okrepčitev. Cela proga je približno 20 km dolga in kot nalašč za družinsko kolesarjenje. Vsi prisrčno vabljeni!
NOGOMETNO OGLEDALO
ATSV IVotfsberg - SAK	3:1	(3:0)
Wolfsberg, 300 gledalcev, sodnik Ruch (povprečen); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Krausler, L. Sadjak, Kreutz; Ramšak, Stani-savtjevič, Gato; M. Sadjak, Blajs (35.Čer-tov), Blažej. Go! za SAK: Stanisavljevič (66. 11-m). Ostati rezuttati: Trg-Klopinj 1:0, VSV/Beljak-Pliberk 0:1, ASK/Celovec-Borovlje 1:1, Wietersdorf-Matrei 1:1, Breže-Šentvid 2:1, Lienz-Molltal 0:1.
Obergtan - BMčovs	2:1	(0:1)
Oberglan, 450 gledalcev, sodnikHermann (hektičen); postava Bitčovsa: Schaunig; F. Quantschnig, Partl, W. Kuess, P. Kuess (61. Hobel); Weichboth, Stojilkovski, Schtemitz (61. Rauter); Hart!, Kogelnik, A. Ouantsch-nig Go! za BMčovs: Hartl (17 ) Ostati rezut-tati: Velikovec-Liebenfels 2:1, St. Leonhard-Ruda 1:1, Šentandraž-ASV/Celovec 2:3, Žitara vas-Vetrinj 1:1, Žrelec-Mostič 5:1, Rožek-Treibach 1:3.
Rezuttati v 1. razredu-D
Šmihel-Grebinj 0:1, Labot-Pokrče 0:1, St. Michael/L.-Globasnica 0:0, Dobrla vas-Reic-henfels 4:3, Metlova-Galicija 3:1, Sinča vas-Frantschach 0:1, Železna Kapla-Šentpavel 2:0.
Sete - Wetzenegg	4:0	(2:0)
Sele, 100 gledalcev. Postava Set: Užnik; K. Hribernik, F. Oraže, Z. Oraže, Radosavtje-vič; Čertov, Kutmež, (46. Štern), Mak, M. Oraže, N. Hribernik (Božič), A. Oraže. Goti za Sete: A. Oraže, M. Oraže, N. Hribernik, K. Hribernik. Ostati rezuttati: Heeressport-verein-Žihpolje 1:0, Šmarjeta-Pošta 1:1, Bistrica/R.-Golovica 3:2, Poreče-Donau 3:4, DSG/Borovlje-Horzendorf 6:0, Kriva Vrba brez igre.
	
L Trg	6 4 2 0 6:0 !0
2. Breze	6 4 0 2 H:5 8
3. ASK/Celovec	6 2 3 1 5:3 7
4. SAK	6 2 3 1 6:5 7
	6 2 3 1 9:9 7
6! Piiberk	6 3 0 3 9:6 6
7. Woifsberg	6 2 2 2 11:10 6
8. Klopinj	6 2 2 2 6:6 6
9. Malrei	6 2 2 2 5:7 6
10. Molltal	6 2 1 3 7:7 5
11. Lienz	6 1 3 2 5:6 5
	6 2 1 3 4:5 5
13! ATUS/Borovlje	6 0 3 3 4:11 3
14. VSV/Beijak	6 114 4:12 3
	
1. Velikovec	6 4 2 0 14:5 10
2! Vetrinj	6 3 3 0 17:2 9
3. Treibach	6 3 3 0 17:6 9
	6 4 11 !4:7 9
	6 3 2 1 14:12 8
	6 2 2 2 11:10 6
7. Biičovs	6 2 2 2 8:9 6
8. Ruda	6 1 3 2 6:11 5
9. Mostič	6 12 3 10:12 4
	6 0 4 2 3:7 4
11. ASV/Ceiovec	6 1 2 3 8:13 4
12. Roiek	6 1 2 3 5:12 4
	6 0 3 3 4:7 3
M.šentandrai	6 1 1 4 6:24 3
	
1.2Ce:n, Kapla	6 4 2 0 12:6 10
	6 4 11 10:8 9
3. Pokrče	6 3 2 1 10:5 8
	6 2 4 0 10:5 8
5^ Grebinj	6 3 2 1 9:4 8
6. Gaiicija	6 3 12 16:11 7
	6 2 2 2 9:12 6
8. St. Michaci/L.	6 2 1 3 9:9 5
	6 2 13 13:14 5
	6 2 13 12:13 5
11. Sinča vas	6 0 4 2 5:9 4
12. Labot	6 2 0 4 9:16 4
13. Šmihel	h " .' 3 6:10 3
tt.Rcichenfds	6 1 0 5 7:15 2
	
l.šman...	6 4 2 0 22:4 10
2! Pošta	6 4 11 15:6 9
	6 4 1 1 15:14 9
4. Seie	5 3 2 0 23:2 8
	6 2 3 1 7:6 7
6. Bistrica/R.	5 2 2 1 16:5 6
7. DSG/Borovije	5 3 0 2 15:7 6
8. Kriva Vrba	5 13 1 8:7 5
9. Wc)zenegg	6 2 1 3 7:12 5
10. Žihpolje	6 1 2 3 8:11 4
11. Horzenfeid	6 0 1 5 1:20 1
12. Poreče	5 0 1 4 4:24 1
13. Goiovica	5 0 1 4 6:29 1
Povsem zadovoi/na s potekom 20. svetovnega pada/skega prvenstva v Lescah pr/ B/edu sta č/ana vodstva tekmovanja Dušan F/o/janč/č (/evo) /n France Pr/mož/č. 1/ Lescah tekmujejo pada/c/ /z 29 držav sveta, med njim/ zadnjič tud/ pada/c/ /z Nemške demokratične repuh//ke. A/pski /eta/sk/ center Lesce-B/edje po prvem svetovnem prvenstvu/eta /95/ tokrat tretjič organizator svetovnega pada/skega prvenstva. SP v Lescah traja še do /5. septembra.