Poštnina plačana v gčtovlnv. __ Leto XVm., št. 104 LlabHana; sobola 4 maja W Sena 2 Din OpravnlStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 6 — Telefon št 8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241. V labirintu diplomatskih pogajanj V zadnjih letih so postala potovanja diplomatov iz prestolnice v prestolnico že nekaj povsem navadnega. Dokler je vsaj na zunaj ženevska ustanova kazala znake vitalnosti, so se taka potovanja vsaj navidezno lahko prikazovala kot »poglabljanje mednarodnih odnošajev v duhu ženevskega pakta«. Čim pa je ženevska ustanova po poslednjih velikih mednarodnih dogodkih prišla v stiske in se je mednarodnega sveta začela oprijemati popolna neorientiranost, ki se je na zunaj kazala v preplašenem iskanju novih mednarodnih meril, se je tudi diplomatskih potovanj začela oprijemati vedno večja skrivnostnost, ki je silila spremljevalce mednarodnih dogodkov vedno bolj in bolj v ugibanja, katerih merilo je postalo le še medsebojno nezaupanje in sumničenje evropskih držav. Ko so razen tega dogodki zadnjih dveh let vedno bolj ostro začrtavali meje med zadovoljnimi in nezadovoljnimi, »nasičenimi« in »nenasičenimi« državami. so se diplomatska potovanja evropskih državnikov začela čisto naravno presojati tudi s tega novega vidika delitve evropskih držav v statične in dinamične sile. Po istem vidiku je bilo mogoče ločiti napade od obrambe in s tem interese ene skupine držav od interesov druge skupine. Povsem naravno je, ako se statične ali »nasičene« države nahajajo v strogi defenzivi, saj je ves njihov interes zapopaden samo v ob-r.ambi tega, kar imajo. Prav tako ni seveda tudi na drugi strani nič čudnega, ako se trenutno nahajajo v polni ofenzivi samo »nenasičene«, dinamične sile, ki diktirajo tempo vsemu sedanjemu mednarodnemu razvoju. Ta skupni pregled zunanjepolitičnega dogajanja naših dni nam mora biti stalno pred očmi posebno pri presoji posameznih ločenih diplomatskih akcij, ki bi se nam brez te povezanosti na skupno evropsko problematiko zdele mnogo bolj skrivnostne kakor so v resnici. V prvi vrsti velja to za skoro dnevna diplomatska potovanja, ki se vrste v vseh smereh skoro po vsem evropskem kontinentu. Odkar Ženeva ni več Meka evropskih diplomatov in državnikov in se stekajo niti evropske politike le še v posamezna »osišča« vseh mogočih evropskih osi, so potovanja na tej ali oni osi še posebno pogosta in seveda še posebno skrivnostna. Vzporedno z osjo Rim—Berlin, ki je zašla v besednjak evropske diplomacije po znanih Cianovih razgovorih z Neu-rathom v oktobru lanskega leta, se je začelo s poudarkom govoriti tudi o prečni osi Pariz—London kot protiuteži prve osi. Akcije na osi Rim—Berlin naj bi istočasno sekale francoske akcije na vodoravni črti Pariz—Praga—Moskva, kateri sta Italija in Nemčija hoteli na vzhodu postaviti še novo prečno os evropske politike, ki naj bi se pod poljskim vodstvom raztezala od Baltika do Črnega morja. Opora italijansko-nem-škega sodelovanja v srednji Evropi pa naj bi postala še Dunaj in Pešta v vodoravni podunavski osi, ki naj bi vključila na os Rim—Berlin tudi ostale srednjeevropske države z izjemo Češkoslovaške, ki sta jo Rim in Berlin izključevala iz svojih računov zaradi njene navezanosti na os Pariz—Praga—Moskva. V okvir uvseh teh mogočih, naravnih ali le umetno skonstruiranih evropskih osi vpadajo v bistvu vse najnovejše diplomatske akcije in reakcije. V ta okvir lahko postavimo tudi vsa najnovejša diplomatska potovanja, začenši s pogostimi izmenjavami obiskov med Rimom in Berlinom na eni ter Parizom in Londonom na drugi strani. Vsaka poglobitev italijansko-nemškega sodelovanja je povsem naravno izzvala poglobitev francosko-angleškega sodelovanja. To velja predvsem glede vseh splošnih evropskih vprašanj. Živahen poseg obeh dinamičnih velesil v srednjo in vzhodno Evropo pa je vzbudil prav tako zanimanje Pariza in Londona za isti evropski predel. Tako si nenehoma slede akcije in reakcije obeh blokov velesil iz področij splošnih evropskih problemov v področja lokalnih problemov širšega značaja. Pregled teh akcij in reakcij je tu in tam le v toliko zabrisan, ker se posamezne države pri izvajanju svojih načrtov ne poslužujejo vselej, kakor pravimo, prvih diplomatskih garnitur, temveč pogosto tudi manj pomembnih osebnosti, ki utirajo pot eni ali drugi razvojni smeri zunanje politike posameznih držav. Ako se vsa ta potovanja na eni strani proslavljajo kot pomemben uspeh te ali one države na poti k uresničenju njenih višjih načrtov in se na drugi strani spremljajo z nič manj pomembnim nezaupanjem, iz katerega se same po sebi porajajo razumljive reakcije, je to v bistvu le posledica popolne negotovosti in neopredeljenosti sedanjega mednarodnega razvoja. V takem položaju ni prav nič čudno, ako se spet in spet pojavljajo z nekih strani težnje po grupiranju evropskih držav v nove »zveze« is »bloke« (danes jim pravimo z mo- »HINDENBURG" V RAZVALINAH Katastrofa največje zračne ladje na svetu - Zgorela je tU pristankom na letališču v Lakehurstu pred Lakehurst, 6. maja. k. Nemčijo in vso moderno tehniško civilizacijo je doletela velika nesreča. »Hindenburg«, največji zrakoplov na svetu, ponos nemškega naroda, se je po svojem prvem letošnjem poletu preko Oceana, v celoti po svojem 21. poletu, ponesrečil tik ob cilju in v nekaj trenutkih iapremenil v velikanski kup napol razdejanega ogrodja iz duralumina-ja. Zrakoplov ,ki je bil napolnjen z lahko-vnetljivim vodikom je na tukajšnjem letališču snoči nenadoma eksplodiral. Zgorel je v neikaj trenutkih ter pod seboj pokopal celo vrsto svojih potnikov in članov posadke. Strašna nevihta Snoči je nad vso zapadno Ameriko divjala strašna nevihta. »Hindenburg«, ki je imel že več ur zamude, se je dolgo pripravljal za pristanek. Namenoma je prej še ponovno krožil ntd Newyorkom, nato pa je v velikem, loku proti jugu krenil nad letališče, kamor je prispel iz jugoza-padne smeri. Pristati bi moral že ob 6. zvečer (po ameriškem času), toda poveljnik se je še vedno obotavljal. L;lo je kakor iz škafa. Reflektorji so le s težavo predirali temo. »Hindenburg« se je šele po velikih naporih orientiral in se polagoma približeval severovzhodnemu kotu letališča, kjer so na stolpu že čakali nanj. Bil je še 100 m nad zemljo. Iz poveljniške kabine so spuščali proti stolpu že vrvi in nameščenci letališča so se že pripravljali, da bi privezali zrakoplov. Eksplozija za eksplozijo Potniki so se po skoraj tridnevnem potovanju že pripravljali, da stopijo na trdna tla, ko je na zadnjem koncu zrakoplova nenadoma zagrmelo. Silni eksploziji. ki je razdejala zadnji predel z vodikom napolnjenega zrakoplava, je takoj sledila druga v sosednem predelu in potem »o se eksplozije naglo vrstile. Na mah je bil ves velikanski zrakoplov v plamenih. Dve minuta pozneje se je zrušil k temeljem stolpa, ki ga je prav tako napol razdejalo. V blaznem strahu so se nameščenci letališča skoraj po čudnem naključju naglo rešili s stolpa, cto čigar podstavku je še vse razbeljeno žarelo ogrodje največjega zrakoplova na Svetu, ki ga je nekaj minut pozneje, ko je izginil silni plamen skoraj s prav tako naglico, kakor se je pctfavil, zakril črn Oblak dima. Zrakoplov je eksplodiral ob 19.20. Kup razvalin Ob 12.20 po srednjeevropskem času ln še pred 20. uro je pričalo o nekdanji veličini »Hindenburga« samo še njegovo ne- znansko veliko napol polomljeno, napol staljeno rebra«to ogrodje. Nameščenec letališča, Robert Nowins, je izjavil, da so njegovi tovariši še v zadnjem hipu zagrabili za kavlje Ln skušali povleči zrakoplov proti palonu, spričo eksplozije pa so se ma'one znašli sredi plamena :'n se je Nowinsu zdelo, da je tudi že po njih. Na letališču je bil oddelek vojaštva, ki je takoj priskočil na pomoč. kljub strašnemu presenečenju, toda zaman je bil ves trud, ker ae zrakoplovu zaradi izredne vročine v prvih minutah ni bilo mogoče približati niti na 30 korakov. Silna eksplozija je privabila na letališče kljub vsej nevihti velikansko množico ljudi, ki jo je v naglici organizirana varnostna služba le težko zadrževala od raz-žarjenih aluminijastih kovin. V poldrugi uri je za nesrečo vedela vsa Amerika in javncst je bila spričo katastrofe naravnost konsternirana. Med spuščanjem »Hindenburga« je bčl tik pred nesrečo na letališču tudi newyor-ški župan La Guardia, ki je osebno sodeloval pri reševanju. Letališče nudi žalostno sliko. Eno izmed največjih lop so izpremenili v mrtvašnico. V drugi lopi se nahaja pisarna za obveščanje prijateljev in sorodnikov potnikov, ki so se pripeljali z zrakoplovom. Rešilna akcija Poleg požrtvovalnosti, ki ga je pokazalo osebje letališča, je treba omeniti tudi izredno naglico, s katero so prispeli na krarj nesreče ognjegasci, preden pa so se mogli približati gorečemu ogrodju, je poteklo več ut. Ameriški trgovinski minister Roper in nemški veleposlanik dr. Luther sta prispela na kraj katastrofe z letali. Nowyerseyska policija je takoj po nesreči po radiju pozvala vse okoliške oblasti, naj pošljejo zdravnike, bolniške vozove in bolničarke na kraj nesreče. Tudi letalska družba American Air Line je poslala iz Newara letalo z zdravniki in ovoji. Pri reševalnih delih je sodeloval tudi vojaški oddelek iz Filadelfije, ki je bil pripravljen kot re^rva, da pomaga zrakoplovu pri pristanku. »Na »Hindenburgu« je bilo 36 potnikov in 60 mož possidke. Posadka je bila zato taiko številna, ker je zrakoplov vzel s seboj mnogo mož novincev, da bi se izvež-bald za nadaljnje polete. Zrakoplovu je poveljeval kapitan Pruss, ki mu je bil dodeljenk. Lehmann kot svetovalec. Oba kapitana sta dobila hude opekline. Zastcpnik družbe je ob 4. zjutraj po srednjeevropskem času izjavil, da je rešenih 64 oseb, med temi je 20 potnikov. I Kaj je povzročilo nesrečo Doslej krožita dve verziji o vzrokih eksplozije na »Hindenburgu:« Po prvi je nastala eksplozija vodika zaradi plamena, ki je uhajal iz nekega motorja, po drugi pa je prišlo do nesreče zaradi atmosferske elektrike, ki naj bi prišla v trup ladje po kovinasti vrvi, spuščeni z zrakoplova proti stolpu za pristajanje, vendar pa strokovnjaki odklanjajo to domnevo. Podpredsednik upravnega odbora Ameriške zeppelinske družbe, Meissner, je izjavil, da sta mogoča dva vzroka katastrofe: Prvič je treba upoštevati dejstvo, da je zrakoplov prispel v prav slabem vremenu in da je moral zaradi tega odložiti pristanek za eno uro. V takih okoliščinah ni izključeno, da se je na površini nabrala elektrika in da so v hipu, ko se je prva jeklena veriga dotaknila droga, preskočile iskre in vžgale vodik. Druga možnost je, da so v samih motorjih nastale iskre, ko je zrakoplov ustavljal brzino in začel spuščati vodik. Morda je pri tej priliki nekaj vodika zaneslo v neposredno bližino kakega motorja. »Hindenburg« bi se moral že čez nekaj ur po svojem prihodu vrniti v Evropo s 17 potniki, namenjenimi k svečanostim kronanja v Londonu. Pravijo, da je bil zrakoplov topot izredno težak. V zraku je ostal 12 ur več, kakor je bilo prvotno določeno. Prva eksplozija na zadnjem delu se je pripetila, ko se je ladja pričela spuščati na tla. Takoj za prvo eksplozijo je sledila druga, nakar je ves sprednji del treščil na tla. Med padanjem je bila še tretja eksplozija. Posadka lakehurškega letališča, ki je pomagala zrakoplovu pri pristajanju, se je rešila le s svojo urnostjo. 14 žrtev med potniki 17 med posadko Friedrichshafen, 7. maja. br. Popoldne je prispelo iz Lakehursta poročilo, da so reševalna dela v glavnem končana. Po dosedanjih ugotovitvah je izmed 39 potnikov, kolikor jih je skupno bilo na krovu ponesrečenega zrakoplova »Hindenburga«, 15 skoraj popolnoma nepoškodovanih, 7 je ranjenih, enega so našli mrtvega pod razvalinami, dva sta v bolnici podlegla poškodbam, ostale pa še pogrešajo. Od posadke, ki je štela 61 mož, jih je 26 le malo poškodovanih, 18 je ranjenih in se zdravijo v bolnicah, ostale pa pogrešajo. Potemtakem je zahtevala nesreča 14 smrtnih žrtev med potniki in 17 smrtnih žrtev med posadko. Med hudo ranjenimi sta tudi poveljnik zrakoplova kapitan Pruss, ki je prvič samostojno vodil zrakoplov na poti v Ameriko in znani pomočnik dr. Ecke-nerja kapitan Lehmann, ki je bil za to vožnjo dodeljen kapitanu Prussu kot svetovalec. Hitler je obema poslal brzojavne pozdrave in želel njima in vsem ostalim ranjencem skorajšnje okrevanje, Za prvo pomoč svojcem ponesrečenih članov posadke je Hitler poklonil 30.000 mark. Med trupli ponesrečencev pri katastrofi zrakoplova »Hindenburgar so identificirali še truplo neke osebe, stanujoče blizu letališča, ki je opazovala pristanek. Med re-šenci je tudi Peter Bellin, sin bivšega ame- dernim izrazom »osi«), ki naj zamenjajo stare predvojne bloke in vojaške zveze ter pripravijo tla za novo razdelitev vsega evropskega ozemlja, zlasti onega v srednji in vzhodni Evropi, kjer so po svetovni vojni zrasle nove države, katere se skuša s sugestijami o njih posebnem »prostornem poslanstvu« (besedo so iznašli Nemci: Raumsendung) pridobiti za skupno politiko proti dozdevnemu skupnemu sovražniku. Male države, ki naj bi plačale račune te medsebojne igre velesil, se navzlic zapletenosti sedanjega mednarodnega razvoja in navzlic labirintu diplomatskih potovanj, ki so v vseh smereh na dnevnem redu, bolj in bolj zavedajo, kakšno sme in mora biti njihovo zadržanje. Konferenca Male antante v Beogradu je bila v tem pogledu prvi me-mento, drugi memento pa je prišel pred kratkim z Dunaja, ko je kancelar dr. Schuschnigg z vso odločnostjo zavrnil poskuse vmešavanja v avstrijske, notranje zadeve. Avstrijsko časopisje mu je sekundiralo y tonu, ki ga doslej z Du- naja nismo bili vajeni. Tako je tudi te dni zapisal neki dunajski oficiozni list: »V spominu nam je še skrivna razdelitev Balkana v interesne sfere Rusije in Avstro-Ogrske monarhije. Zgodovinski razvoj je dovolj zgovorno dokazal, da ti narodi ne morejo dolgo dopustiti takšne podrejenosti in vzporeditve in so zato sami vzeli v svoje roke svojo politično in kulturno usodo. Česar ni bilo mogoče doseči nasproti Bolgarom, Srbom, Vlahom in Albancem, bo seveda še neprimerno manj doseči nasproti Čehom in Avstrijcem, ki imajo več stoletij staro kulturo ne le za seboj, temveč tudi v sebi.« Iz labirinta najnovejših evropskih diplomatskih potovanj lahko tudi mi zavestno ugotovimo, da je že davno minul čas, ko bi se katerakoli evropska država, še najmanj pa živ nacionalni organizem, po mili volji velesil lahko premikal sem in tja zgolj kot objekt mednarodnega dogajanja in — izigravanja. Vse, kar je temu nasprotno, je le prehoden račun — račun brez krčmarja riškega poslanika na Poljskem; rešil se je s skokom iz zrakoplova. Izpod razvalin zrakoplova »Hindenburga« so doslej odstranili 26 trupel. Mislijo, da jih je med razvalinami še 6. Med ponesrečenimi je tudi švedski novinar Brink. Večina ponesrečenih so nemški državljani. Priprave za pogreb žrtev Lakehurst, 7. maja. w. Takoj po katastrofi »H.imdenburpra< so prispeli znanci in prijatelji ponesrečenih potnikov, da uredijo vse potrebno za poareb. Žrtve so bile začasno položene na mrtvaške odre v letalskih hangarjih. Vso noč so brezžične postaje prosile Lastnike avtomobilov, naj ne vozijo v Lakenhurst. da bodo rešilni avtomobili in gasilci imeli proste ceste. Kaj pravi dr. Eckener Dunaj, 7. maja. br. Dopoldne je prispel semkaj na povratku iz Gradca, kjer se je mudil na oddihu, vodja zrakoplovnih delavnic v Friedrichshafnu in graditelj nemških zrakoplovov dr. Eckener. Za nesrečo v Lakehurstu je zvedel že v zgodnjih jutranjih urah in je takoj z avtomobilom krenil na Dunaj, odkoder je opoldne z letalom odpotoval v Nemčijo. Dunajskim novinarjem je dr. Eckener izjavil, da je nesrečo povzročilo predvsem dejstvo, da zrakoplov ni bil polnjen z negorljivim helijem marveč z vodikom. Nemčija sama ne prideluje helija in ga mora uvažati iz Amerike. Ker pa je bil program poleta »Hindenburga« že določen, a naročeni helij ni pravočasno prispel, so zrakoplov napolnili z vodikom v namenu, da ga takoj po prihodu v Ameriko zamenjajo s helijem, preden pa se je moglo to zgoditi, se je zgodila nesreča. Možno je, da je nesreča posledica neugodnih vremenskih razmer in nasičenosti ozračja z elektriko, ki se je sprožila v trenutku, ko je železna vrv, vržena iz zrakoplova, zadela ob železni stolp za pristajanje, toda tudi on je mnenja, da je 47 odstotkov verjetnosti, da je nesreča posledica sabotaže. Preiskava pa bo mogla to le težko ugotoviti. izhaja vsak dan razen ponedeljka, jjfafiofrnin« znaša mesečno Din 25.—< Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo. Narodna žalost v Nemčiji Sabotaža V Zedinjenih državah se je začelo širiti prepričanje, da je zrakoplov »Hindenburg« postal žrtev politične sabotaže. To mnenje zastopa tudi nečak pokojnega grofa Zeppelina, ki se te dni mudi po opravkih v Chicagu. Svojo domnevo utemeljuje s tem, da se je eksplozija pripetila v zadnjem delu zrakoplova, kjer ni nobenega vnetljivega materiala in so baloni s plinom v srednjem delu. Berlin, 7. maja. br. Vest o tragični nesreči zrakoplova »Hindenburga« je prispela v Nemčijo že v zgodnjih jutranjih urah. Prvo poročilo so objavili po radiju, kmalu pa so izšle tudi posebne izdaje listov. V teku dopoldneva se je vest o nesreči razširila že po vsej Nemčiji. Na vseh državnih poslopjih so v znak žalovanja izobešene zastave na pol droga, v Berlinu in Friedrichs-hafenu pa so izobesili žalne zastave tudi na vseh zasebnih poslopjih. Dan pogreba žrtev nesreče bo proglašen za dan narodnega žalovanja. Pri tej priliki bodo priredili zbirko za zgraditev novega zrakoplova, ki naj nadomesti to izgubo nemškega letalstva. V kolikor pišejo današnji listi o nesreči zrakoplova »Hindenburga«, priznavajo vsi soglasno, da je zrakoplov opravil nešteto poletov brez vsake nezgode in da je v šestih letih plul preko Oceana točno po določenem voznem redu brez vsake pokvare. Katastrofa »Hindenburga« je za nemško ljudstvo huda preizkušnja, ki pa mu ne bo vzela poguma. V Friedrichshafnu že dokončujejo novo zračno ladjo, ki bo začela že v kratkem leteti nad oceani in ustvarjati stike med Nemčijo in drugimi narodi. Sožalje vsega sveta Berlin, 7. maja. br. Ob nesreči zrakoplova »Hindenburg« sta prejela državni kancelar Hitler in nemška vlada mnogoštevilne izraze sožalja iz vsega sveta. Ves dan so prihajale brzojavke in so v letalskem, ministrstvu organizirali poseben oddelek, da odgovarja nanje. Med prvimi, ki so izrazili Hitlerju sožalje, so bili ameriški prezident Roosevelt, prezident CSR dr. Beneš, prezident francoske republike Le-brun in prezident Turčije Kemal Atatiirk. Prav tako so vse evropske vlade izrazile nemški vladi sožalje zaradi nesreče v Lakehurstu. Nemška preiskovalna komisija na poti v Ameriko* Berlin 7. maja. br. Na odredbo letalskega ministrstva bo jutri odpotovala v Ameriko posebna nemška preiskovalna komisija, ki naj skuša ugotoviti vzroke nesreče »Hindenburga«. Komisija bo predvsem preiskovala vse okoliščine, ki kažejo na to. da hi mogla bita nesreča posledica sabotaže. Minister Goring in dr. Eckener sta imela popoldne o tem daljši razgovor. Na čelu komisije bo najbrže dr. Eckener sam. Komisija bo jutri zjutraj z letalom odpotovala v Cherbourg, kjer se bo vkrcala na parnjk »Europa«, ki bo krenil jutri opoldne na pot Preiskava ameriških oblasti NewyOrk, 7. maja. g. Amergke oblasti so zaradi katastrofe »Hindenbiirga< uvedle dve pre1skavi. Eno vodi trgovinsko, drugo pa mornariško ministrstvo. O Prezident dr. Beneš bodočnosti Podunavja »Nobenega ne izključujemo od sodelovanja v Podunavja ker iz njega nihče izključen biti ne more" PRAGA, 7. maja. b. Včeraj je prezident dr. Beneš prepotoval južno Češko. Na svojem potovanju je imel več pomembnih govorov, v katerih se je dotaknil problema notranjega pomirenjav repubiki ter zunanjepolitičnega položaja Ceškoslovške in sedanjega položaja v Podunavju sploh. Glede sporazuma z Nemci se je skliceval na svoje številne govore in izjave, ki jih je dal v tem pogledu že na svojih prejšnjih potovanjih po državi. Tragika našega časa, je dejal med drugim, je v tem, da ljudje in narodi še vedno nočejo zapopasti mej možnosti v politiki. Vsaka mirna rešitev zapletenih problemov zahteva v prvi vrsti potrpljenje, in sicer potrpljenje in strpnost na obeh straneh. Le na tej osnovi je mogoče stalno in mirno sodelovanje, sodelovanje po načrtu. Po tej poti mora priti tudi do pravega sporazuma z Nemci. Zunanjepolitičnih vprašanj se je dotaknil zlasti v svojem velikem govoru v Bu-djejevicah, kjer je izvajal med drugim: Sedanji mednarodni položaj označuje v prvi vrsti zbiranje velesil, ki si skušajo pripraviti ugodne položaje za bodoča gospodarska in finanč pogajanja, za pogajanja okoli zapadnega pakta, kolonij itd. Mnenja nekaterih, da smo pred velikimi pregrupaci-jami evropskih front v znamenju uhajanja nekaterih, zlasti malih držav lz enega tabora v drugi tabor, niso točna. Prej bi se lahko reklo, da se male države žele izogniti tem pregrupacijam ter se odtegniti slehernemu vmešavanju v medsebočjno rivalnost in tekmo velesil. Naša politika, je nadaljeval dr Beneš, ostaja zvesta svojim starim prijateljstvom, ženevski ustanovi in Mali antanti. Vse to pa nas nikakor ne ovira, da bi ne bili pripravljeni sporazumeti se tudi z drugimi državami, kakor z Nemčijo, Poljsko ln Madžarsko. Povsem mirno gledamo na bodoči razvoj dogodkov v srednji Evropi, ker smo načelno pripravljeni sporazumeti se z vsemi, ki sami to žele. Nobenega ne izključujemo od sodelovanja v podonavskem prostoru, ker iz njega enostavno nihče izključen biti ne more, seveda tudi mi ne. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da smo v gospodarskem sodelovanju s sosedi napravili že nekaj korakov naprej. V posebni meri velja to za naše gospodarske odnošaje z Avstrijo, ki so izvrstni. Pripravljamo pa gospodarsko ureditev tudi z Nemčijo in Madžarsko, kakor lahko mirno ugotovimo, da nI nobenih težkoč v naših gospodarskih odnošajih z Italijo in Poljsko. Gospodarski stiki z državami Male antante pa gredo svojo normalno pot. Seveda je trenutna ia aaaflvtf Dft ion pravemu sporazumu, mislim pa, da se dajo vse težkoče premagati, da je sodelovanje s srednjeevropskimi državami mogoče in da končno tudi splošno evropsko sodelovanje ni izključeno. Pot do tega je sicer še dolga, toda prav nič ne dvomim, da jo bomo skupno le prehodili. Sporazum in sodelovanje malih držav srednje Evrope je lahko začetek, ki nas popelje h končnemu cilju. Madžarski komentarji Miklasovega obiska Budimpešta, 7 .maja. b. Vsi madžarski listi posvečajo daljše komentarje pravkar zaključenemu Obisteu avstrijskega zveznega predsednika Miklasa v Budimpešti. Zanimiva so zlasti izvajanja »Pester Lloyda« in »Pesti Hirlapa«. ki se zavzemata za še večjo povezanost avstrijskih in madžarskih interesov v sedanjem mednarodnem položaju. Ta povezanost naj s© na zunaj manifestira zlasti v skupnem poudarku lastne samostojnosti in neodvisnosti, ki je edina realna osnova kakršnegakoli sodelovanja obeh držav z drugimi državami, zlasti z velesilami. Politika tesne navezanosti na preizkušena prijateljstva pa niti za Avstrijo niti za Madžar sko ne izključuje sporazuma z vsemi ostalimi srednjeevropskimi državami. Edini pogoj pametnega urejanja podunavakega problema je spoštovanje avstrijske m madžarske suverenesti, kajti niti Avstrija miti Madžarska ne moreta dopustiti, da bi se podunavski problem skušal rešiti v znamenju prevlade te ali one velesile ali skupine velesil v zasledovanju njih lastnih eksroanzijskih namenov. Egipt oproščen kapitulacij Montreux. 7. maja. k. Na kapttuiacijski konferenci je bil sno& dosežen popoln načelni hi formalni sporazum, po katerem je Egiptu zagotovljena popolna neodvisnost hkratu pa so zaščiteni tudi vsi Interesi tujih državljanov v Egiptu. DoK>čena Je posebna prehodna period* la bo trajala 12 let v kateri g« imajo urediti še vsa pereče vprašanja in tujci prilagati pravne, mu stanju v egiptski državi. Jutri dopoldne bo imela konferenca poslednjo sejo, na kateri bo sporazum sv6Č82x> podpisan. Zasedanje Društva narodov £ene*a, 7. maja. g. Osemnajsto redno zasedanje zborovanje Društva naroda^ j« Zborovanje parlamentarcev Male antante v Beogradu Nova veličastna manifestacija složnosti in edinosti narodov držav Male antante Beograd, 7. maja. p. Zastopniki češkoslovaškega in romunskega senata ter poslanske zbornice, ki so bili že včeraj navduše, no sprejeti ne le v Beogradu nego tudi v Mladenovcu in drugod po potj do Oplenca, so bili danes predmet velikih manifestacij za ideje Male antante v naši narodni skup ščiiti. Popoldanski sestanek parlamentarne zveze vseh treh zavezniških držav v narod-dni skupščini je znova dokazal neomajne ideološke osnove Male antante, ki so globoko ukoreninjene v zavesti nc le parlamentarnih zastopnikov maloantantnih narodov nego v narodih samih. Glavni zastopniki češkoslovaških in romunskih parlamentarcev so danes podaii novinarjem več krajših izjav. Tako ie predsednik češkoslovaškega senata dr. Soukap govori] z izbranimi besedami o oiljih Male antante, ki je prav danes absolutno nujna :sa njene članice, za njene narode, kj se mo rajo solidarno z vsemi sredstvj prizadevali, da si očuvajo svojo svobodo, neodvisnost svojih mej in tudi evropski mir. Predsednik rumunskega senata Sandulescu Je podčrtal, da so narodi vseh treh držav po svoji lastni volji sankcionirali delo, ki so ga doslej opravj-le njihove vlade. Predsednik češkoslovaške zbornice Jan Maljpetr je naglasil, da so se v parlamentarni Mali antanti združili neposredni zastopniki prijateljskih in zavezniških narodov. Zato ie parlamentarna Mala antanta osnova za ustvaritev splošnih idealov vseh trdi držav. Podpredsednik romunske poslanske zbornice Peter Gjaca jc že posebej opozoril na velik; pomen sedanjega zasedanja. Drugi si vedno, bolj prizadevajo, da bi si pridobili glavni vpliv v srednji Evropi, čeprav za ceno razpada Male antante. toda tega se v Beogradu, Prag; in v Bukarešti prav dobro zavedajo, zaradi česar prihajajo na drugi 6trani tem boli do izraza stremljenja vseh treh narodov Male antante, da prav tako za vsako ceno ohranijo svojo medsebojno solidarnost in da Se tudi v bodoče opirajo na Anglijo in Francijo. Tako politiko narekujejo vsem trem narodom v srcu Evrope življenjski interesi. V solidarnosti: in sodelovanju s Francijo in Anglijo je vsa njihova sila, s katero so sj ustvarili svojo zvezo, s katero so si ohranili mir jn s katero so si zagotovili skupno nepremagljivo obrambo 6vojih držav. Pri predsedniku vlade Davj ob 10. je min. predsednik dr. Stoja-dinovič spreje] češkoslovaško in rumunsko parlamentarno delegacijo pod vodstvom predsednikov Malypetra, Soukupa, Saveana in Sandulesca. Sprejem je bilo zelo slove sen V daljšem razgovoru se je dr. Stojadi-novič zanimal za program letošnjega zasedanja in sploh za razvoj in delo parlamentarne zveze Male antante. Nato 6o si češkoslovaški in romunski parlamentarci ogledali muzej Nj. Via kneza namestnika Pavla, Češkoslovaški dom, vor ni muze.i, zoološki vrt, ob 13. pa sta jim predsednika narodne skupščine in senata čirič ter dr. Mažuramič priredila obed v restavraciji na Dedinju. Slavnostna seja v narodni skupščini Ob 17. jc bila manifestacijska seja zastopnikov vseh treh narodnih predstavništev v veliki dvorani narodne skupščine. V dvorani se je zbralo izredno veliko število naših narodnih poslancev in senatorjev, ki so z burnimi ovacijami sprejeli svoje češkoslovaške in romunske tovariše. Še prav posebno navdušeno so bile sprejete tudi češkoslovaške parlamentaiike, ki so kot prve žene sedle v klopi naše narodne skupščine. Galerije so bile prenapolnjene občinstva. Novinarska loža je bila polna domačih in tujih novinarjev. V diplomatski loži je bilo zbrano vse osebje češkoslovaškega in romunskega poslaništva. Ob 10.10 so vstopili v dvorano člani vlade pod vodstvom dr. Stojadinoviča, ki jih je vladna večina sprejela z aplavzom. Predsednika Stevan čirič in dr. Mažuranič sta zavzela predsedniški mesti, poleg njih pa so se na desni in levi razvrstili zastopniki rumunskega in českoslovantikega narodnega predstavništva. , Pozdrav predsednika skupščine Stevana čiriča Slavnostno sejo je otvoril s pozdravnim govorom predsednik narodne skupščine Si/ev«an Čirič, ki je izjavil: Splošno je znano, da se opira Mala antanta ne le na voljo vodilnih državnikov, temveč da izhaja iz čustvovanja resnične vzajemnosti med temi tremi narodi. Zato jo je vedno gibala medsebojna zvestoba, resnična in iskrena, ki druži le tiste, ki imajo enako usodo. Zato ni ustanovitev parlamentarne Male antante v bistvu prav nič novega. To je le manifestacija, kar je vedno obstojalo kot skupna volja vseh treh narodov. Ta skupna volja se je pojavila v daljni preteklosti svetovne vojne in se je razmaknila v moško odločnost, ko so vsi trije narodi kot en mož v bojih na življenje in smrt stremeli za istimi cilji svoje svobode in svobode vsega človeštva. Združeni v plemenitih idealih naše preteklosti, v boju za svobodo, ostajamo združeni za vedno v ne manj plemenitih idealih sedanjosti, da ohranimo to svobodo sebi in drugim. Nov vzrok, da verujemo v neomajno trdnost Male antante, imamo v tem, da je izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo in si pridobila že neprecenljivo duhovno blago. Dovolite mi, da ločim zgodovino od politike in da omenim samo tiste, ki so odšli s političnega prizorišča. Kraljev Ferdinanda in Aleksandra, dveh vitezov in dveh zediniteljev ni več, toda njun duh ni niti po smrti prav nič oslabel :!n preveva vsa naša dela. Predsednik Ma-saryk se je v visoki starosti odrekel svojemu mestu, toda njegov duh še vedno bedi nad usodo naših treh narodov. To so trije apostoli Male antante, v katerih so poosebljena vsa njena stremljenja, zmaga večnega človekovega duha nad gmoto in triumf vseh boljših človeških lastnosti nad Instinkti. Govor predsednika senata dr* Mažuraniča Drugi govornik je bil dr. Želimir Mažuranič, ki je dejal: Mnogo članov našega parlamenta je imelo zadnje čase priložnost obiskati parlamente drugih držav Male antante. V prijateljskih debatah se je zmerom moglo •ugotoviti, da so i gospodarski in politični interesi naših držav docela vzporedni. Tako se je spontano rodila misel, da bi se od časa do časa sklicale skupne seje vseh parlamentov Male antante. Pravi smisel našega današnjega sestanka ni izčrpan s tem, da se veselimo, da lahko v naši sredi pozdravimo naše brate čehoslovake in Ru-mune. želimo poudariti praktične možnosti skupnih sej. Ni dvoma, da je obstoj Male antante znatno pripomogel k temu, da vzlic vsem nevarnim« perturbacijam doslej le še ni prišlo do svetovnega spopada. Medtem ko toliko mednarodnih pogodb kaže svojo slabost in ne zmorejo vse teže katastrofalnih dogodkov, medtem ko se na žalost hrbet Društva narodov krivi pod bremenom neaiansko težke naloge, ki si jo je to Društvo oprtalo — medtem stoji Mala antanta pokonci. Z jasnimi očmi gleda v bodočnost, v svesti si vse resnosti svoje naloge, obenem pa tudi v svesti si tudi tistih realnih sil, s katerimi zares razpolaga. Za predsednikom našega senata dr, Ma-žuraničem sta govorila predsednik čsl. poslanske zbornice, bivši ministrski predsednik Jan Malypetr, predsednik čsl. senata dr. Soukup in predsednik romunskega senata Sandulescu, katerih govori so bili viharno pozdravljeni. Izjava predsednika vlade dr. Stojadinoviča Zadnji govornik je bil predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki je izjavil: Odnošaji prisrčnega prijateljstva in tesnega sodelovanja, ki obstoje med državami Male antante, ustvarjajo pogoste prilike za manifestacije bratskih in prijateljskih čustev, ki nas družijo. Navzlic temu pomeni za nas redek in izredno svečan trenutek, ko moremo v prestolnici naše države pozdraviti kot drage goste izvoljene zastopnike bratskega in zavezniškega češkoslovaškega in rumunskega naroda. Za nas je to posebno svečan trenutek, ko sprejemamo v narodni skupščini kraljevine Jugoslavije najuglednejše zastopnike romunskih in češkoslovaških narodnih predstavnikov kot najbolj poklicanih tolmačev razpoloženja bratskih narodov in njihove krepke volje za skupno in miroljubno sodelovanje držav Male antante. Leta in desetletja skupnih bojev in krepkih naporov za osvobojenje in zedinjenje naših narodov so ustvarila dejansko enotno skupno voljo, ki je čvrsto družila vse tri narode. Ta zveza je tudi sedaj solidna in neomajna, kajti tako dragocene vrednote kakor sta svoboda in edinstvo, niso le sad združenih naporov, temveč se tudi z . združenimi napori branijo. Sedaj, ko nalaga zapleteni in ne vedno jasni mednarodni položaj posameznim državnikom številne in težke naloge, ne smemo nikoli izgubiti izpred oči teh zvez, ki. nas vežejo za vse čase. Te zveze so: podobno poreklo naših držav in skupna volja za obrambo tega, kar smo si skupaj pridobili. Te naše zveze so prišle do izraza ne le v formalnih pogodbah med nami, ki jih želimo vestno izpolnjevati in izvajati tudi v bodočnosti kakor doslej, temveč tudi v desetletni skupnosti mišljenja Nj. Vel. kralj Peter n v Splitu Split, 7. maja. AA. Danes je splitsko prebivalstvo imelo priložnost posebno prisrčno pozdraviti Nj. Vel. kralja, ki se je peljal skozi Split. Ob 13.30 je priplula v splitsko pristanišče ladja naše mornarice »Vila«. Z njo se je pripeljal Nj. Vel. kralj Peter n., ki se vrača s kraljevskega gradiča Miloče-ra, kjer je prebil velikonočne praznike. Ladja je pristala ob lukobranu, kjer je že čakal dvorni vlak. Tam so bili zbrani ban primorske banovine g. Jablanovič. župan Kar-gotič, poveljnik mesta general Danilo Mari-novič, in dvorni zdravnik dr. Jakša Račič, ki so pozdravili Nj. Vel. kralja in mu želeli prisrčno dobrodošlico. Pet minut pred drugo uro je stopil z ladje Nj. Vel. kralj Peter H. v spremstvu svojega profesorja in adjutanta in krenil v vagon. Ob dveh je vlak odpeljal po splitski novi obali h postaji. Na vsej poti do postaje se je zbrala velika množica ljudi, ki je šele v poslednjem trenutku zvedela c kraljevem prihodu, ter navdušeno in viharno vzklikala Nj. Vel. kralju. Prisrčno vzklikanje Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu je trajalo vse dotlej, dokler ni vlak privozil do splitske postaje in odpeljal dalje proti Zagrebu. Iz državne službe Beograd, 7. maja. p. Pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani sta napredovala za višjega tajnika v VI. položajni skupini Milan Koželj, za pristava v VII. položajni skupini Pavel Marc. — Na lastno prošnjo je bil premeščen podinspektor finančne kontrole Branislav Bojevič iz Šoštanja v Kruševac. — Iz mestne finančne kontrole v Ljubljani je bil premeščen k glavni kontroli v Beogradu Budimir Piletič. — Za veterinarskega pristava v Vin. položajni skunini pri sreskem načelstvu Ljubljana-okolica je bil imenovan veterinarski pristav Martin Hribar, doslej pri bansld upravi v Ljubljani. in čustvovanja, ki ustvarja med temi tremi narodi ozračje neomajnega zaupanja za vsa konstruktivna prizadevanja v interesu naših narodov in v korist splošnega miru. Ustanovitev sveta šesterice Predsednik narodne skupščine Stevan čirič je glede na današnji sestanek parlamentarne Male antante izjavil novinarjem, da se bo ustanovil »6vet šesterice« predsednikov senatov in poslanskih zbornic dnžav Male antante. Predsednik Čirjč je naglasi; Drugj sestanek parlamentarne Male antante je dokazal. da je mi6el o ustanovitvi parlamentarne Male antante prav za prav že realizirana. Mi gremo še dalje in bomo ustanovil,- stalni svet parlamentov Male antante, ki se bo imenoval svet šestorice in čigar člani bodo vsakokratni predsednik; senata in poslanskih zbornic naših zavezniških držav. Naloga tega sveta bo. da se politika Male antante izvaja ne le v zakonodajnih ustanovah, nego da se njena ideja širj tolmači in popularizira med narodom. Parlamentarna Mala antanta mora tud; samostojno izven okvira kabinetne politike z vse0 kravjekih za lunastimi nosorožci. dočim so se drugi sošolci le pridno zabavali z raznimi igrami in se nama rogali. Pri dijakih navadno hitro mine zanimanje za žuželke in rastline, toda v Hafnerju je ostalo izvanredno veselje do metuljev in se je 7 leti le še razvijalo. Na univerzo ni mogel. V takratnih časih je bilo to premnogim nadarjenim abituri-entom onemogočeno, sredstev ni bilo, a Gradec in Dunaj sta bila daleč Posvetil se je poštno-telegrafski stroki. Služboval je le v Ljubljani, samo tri leta je bil tudi v Gorici. Po prevratu je bil pri naši novi poštni oblastni direkciji, referent in je pred leti po polno dosluženi dobi stopil v pokoj. V Ljubljani, na Mišičevi cesti zdaj domu.ie Ves svoi prosti čas je od nekdaj posvečal entomologiji, posebno metuljem. Ni čudno, da je tako posta! naš najboljši in znanstveno najtemeljiteje5 metuljar. V tujih, inozemskih znanstvenih krogih entomologov slovi njegovo ime. kakor še malo-katero, ker deluje tudi z peresom in so njegovi številni strokovni spisi veleupoštevani med najboljšimi nemškimi strokovnjaki. Edino po njegovem delovanju je postala naša zadevna fauna temeljito poznana širnemu znanstvenemu svetu. Hafnerjeva zbirka metuljev je ogromnega obsega. V nji so pa samo naši domači metulji, za eksotične ni mesta v zbirki Nič mani kakor petinsedemdeset \*elikih lesenih škelelj s steklenimi pokrovi obsega ta zbirka. Delo njegovega življenja je tu zbrano. Vse je strogo znanstveno urejeno in strokovnjaško opremljeno, v vzorni pre-paraciii tudi doli do najmanjšega našega metuljčka — mola. Zbirka je gotovo edinstvena v naši državi in še daleč na okrog; njena znanstvena vrednost pa je uprav neprecenljiva. O njegovih strokovnih spisih omenim le glavna dela. ki so pa pisana v nemščini. Namenjena so pač najširšim znanstvenim krogom entomologov. Doma, pri nas namreč, se take stvari ne upoštevajo. Kdo bi čital pri nas kaj takega! Na prste bi jih skoraj sešte!... V izvestjih muzejskega društva za bivšo Kranjsko je izšlo 237 strani obsegajoče delo: »Verzeichniss der bisher in Krain beob-achteten Grossschmetterlinge«. Tu je opisanih 1110 raznih domačih vrst. kdaj in kje in od koga so bili ulovljeni. Zanimiva so razmotrivanja o raznih podvigih domačih ;n inozemskih entomologov po naših krajih. To delo je pač edinstveno in neprecenljive vrednosti za strokovnjake. Bogati so nadaljnji dodatki k temu velikemu delu, do najnovejših dni, ki so pa, na žalost, še v rokopisu in težko, da bi pri nas bili kdaj natisnjeni. — V izdaji Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je izšlo leta 1930 v hrvaščini na 52 straneh delo: »Pri-rodoslovna iztraživanja sjeverno dalmatin-skog otočja l. Drugi i Komati: Lepidop-stera, obradio Ivan Hafner (Ljubljana).« V spisu obravnava 68 raznih metuljev teh krajev. V nemških entomoloških listih je Hafner stalen sodelavec, kar se naše faune tiče. V listu »Entomologische Zeitschrift, Frankfurt a. M. piše v letniku 25. štev. 35: »Uber die Flugzeit einiger Schmetterling-sorten.« Iz naših vrst obravnava v tem delu in deloma popravlja mnoge pogreške in pomote tujih nabiralcev po naših krajih. V letniku 24. istega lista iz leta 1910 je opis: »Makrolepidopteren von Gorz und L mgebung.« 587 raznih vist metuljev je zapisanih v tem edinstvenem delu, kje in kdaj in od koga so bili ulovljeni. Od leta 1905 do leta 1908 je namreč služboval v Gorici in iz te dobe je opisano delo. Krajši članki so še v letniku 1908 str. 148., dalje v letniku 25. štev. 46. in v letniku 42 štev. 7 tega strokovnega lista. »Zeitschrift des osterreichischen Entomo-logen — Vereins NVien« so bili objavljeni krajši članki leta 1918 štev. 11. leta 1921 štev. 3 in 4, in leta 1922 štev. 2. Seznam njegovih strokovnih spisov z označenimi, ane more biti popoln, omenil sem le, kar mi je ravno pri roki bilo. Tudi v domačih listih je še marsikateri njegov članek. Zelo važno je j>ač dejstvo, da ima v rokopisu še debelo knjigo, ki obravnava vse naše male metuljčke, Mikrolepsidoptera. Zavidanja vredni so živci, ki zmorejo zbiranje in prepariran je tako malih, nežnih živalic, ki so za znanstveno prirodoslovje enako važne ali pa še bolj, kakor velike živali. Dve poletji je preživel v Kninu. Kar je ondi nalovil in našel, opisuje ravno zadnje čase. V osemdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili pod Gorjanci in po Dolenjskem doslej, še nepoznani, orjaški nočni metulji On je po novinah pojasnil, da so to za nas čisto novi kiozemci. V vasi Ve- liki Slatenk pod Gorjanci si je nabavil posestnik iz Japonske zarod, jajčeca japonske sviloprejke, v svilogojne namene. To je bilo že leta 1867. Namen se ni obnesel, a metulji so se le udomačili pri nas; gosenice žive na hrastih in gabrih; razširjali so se dalje in dalje in dandanes so že čisto navadni po vsej Sloveniji. Okoli Velikega šmarna v sredi avgusta, obletavajo zvečer električne javne luči. Tudi ta tujec ima letos 70-letnico pri nas. — V šolah smo se učili po knjigah, da je vsako četrto leto takozvano kebrovo leto, leto navadnega rjavega majnikovega hrošča. To pa ni res. Naš Hafner je dognal, da je pri nas vsako tretje leto tako, kar sam opazuje že nad pol stoletja. Marljivemu našemu entomologu, odličnemu znanstveniku želimo še mnogo uspehov v božanski prirodi! Čilih nog in bistrega vida naj še mnogo let deluje med nami! P. Gilly. Lokomotiva je Iztirila na nasipn K sreči ni ves tovorni vlak zgrmel na ulico Maribor, 7. maja. Na progi tik pred mariborskem železniškim mostom je vozil sinoči okrog pol 21 premikalni vlak. sestoječ iz 16 natovor-jenih vagonov in lokomotive s postaje. Na slepem tiru je strojevodja prevozil varnostni signal ter zavozil na rezervne kretnice. Lokomotiva je zajela kretnici in jih nekaj časa vlekla s seboj, nakar jih je prega-zila. V tem trenutku je lokomotiva iztirila in se nagnila tik na rob nasipa. Le po srečnem naključju se lokomotiva ni zvrnila na nasip, sicer bi vseh 16 vagonov zgr-melo v Plinarniško ulico. Sreča v nesreči je bila, da se je lokomotiva pri iztirjenju zarila v zemljo in se samo nagnila, ne pa zvrnila. Strojevodja in kurjač sta v zad- njem hipu izskočila Ln se rešila. Železniška uprava je poslala pomožni vlak z velikim dvigalom. Ker je bila nevarnost, da se lokomotiva zdaj pa zdaj zvrne čez nasip, so jo privezali z verigami na tračnice. Z dviganjem lokomotive so pa začeli danes zjutraj. Veliko dvigalo, težko 40.000 kg, ki je največje v naši državi, je stopilo v akcijo. Delavci z inženjerji iz delavnice državnih železnic so bili vse dopoldne pridno na delu. Vest o nesreči je izzvala v Mariboru mnogo pozornosti in se je v bližini železniškega mostu zbrala množica radovednih Mariborčanov, ki so opazovali visečo lokomotivo in reševalna dela ob njej. Delo je znatno oviral veliki promet, ki je baš v tem odseku železniške proge najživah-nejši. Stanek priznava vlome Danes bo izročen okrožnemu sodišču Maribor, 7. maja. Kakor smo že včeraj poročali, se je proti aretiranemu Franu Staneku nagrmadilo toliko obtežilnega gradiva, da so se vsa njegova zatrjevanja o nekrivdi mnogoštevilnih dokazanih vlomov (A belem dnevu v Mariboru razblinila v nič. In res, ko so popoldne Staneka na policiji spet zasliševali ter mu predočili mnogoštevilne predmete, ki izvirajo od drznih vlomov pri belem dnevu, se je pod težo dokazanega gradiva zrušil ter priznal, da je izvršil vlom v Bizjakovo urarno in v Žnidarčičevo tra-fikp na Aleksandrovi cesti štev. 19, ni pa priznal vloma v Kančevo trgovino. Izpovedal je, da je kupil pri nekem mizarskem mojstru v Mlinski ulici dve leseni zagvozdi, pri nekem krojaču v Studencih pa si je omislil črn klotast plašči -ki ga je imel pri vlomu v Bizjakovo urarno na sebi in v katerem ga je videla neka ženska po vlomu v Tkalski ulici. Plen iz Bizjako-ve urarne si je delil z nekim svojim tovarišem, ki je stal na straži in ki ga policija še išče Del plena iz Bizjakove urarne je izročil svojemu takratnemu stanodajalcu v Studencih, pri katerem so našli nekaj izro-pane zlatnine, srebmine in ur. Drugi del predmetov, ki jih je odnesel iz Bizjakove urarne, je policija našla pri njegovem sedanjem stanodajalcu, 40-letnem mesarskem mojstru Franu Glaserju v Studencih, ki ga je policija že aretirala in zaprla. Glede vloma v Žnidarčičevo trafiko na Aleksandrovi cesti štev. 19. je Stanko izpovedal, da je izvršil okoli pol 13. ure in da je našel plen 1000 din v gotovini ter za okoli 7000 din kolkov in znamk. Za približno 2000 din znamk so našli pri obeh njegovih stanodajalcih, policija pa nadalje poizveduje, kam je Stanek skril ostale kolke in znamke. Stanek je izredno zakrknjen zločinec. Ne prizna ničesar, kar mu ne dokažejo črno na belem. Zato je bilo zasliševanje pri policiji izredno težavno, zahtevalo je od policijskih organov mnogo spretnosti. Kako nevaren je Stanek za tujo lastnino, dokazuje, da so našli v njegovem stanovanju železne klešče, ki jih uporabljajo poklicni vlomilci za vlome v železne blagajne. Poizvedbe v tej smeri so dognale, da je Stanek pripravljal velik vlom v tukajšnjo podružnico Celjske posojilnice na Aleksan- drovi cesti.. Do velikega vloma ni prišlo, ker je bil medtem že aretiran. Pri zaslišanju je neki Stanekov znanec na policiji izjavil, da ga je Stanek skušal pridobiti za ta zločin in da je že vse pripravil za izvršitev velikopoteznega načrta, pri kateri je upal, da mu bo padlo v roko pol milijona dinarjev. Staneka so zasledovali tudi orožniki iz Sevnice ob Dravi, kjer je izvršil vlom v Pintarjevo trgovino, ko je odnesel blaga v vrednosti za približno 8000 din. Nadalje je- Stanek osumljen, da je izvršil vlom pri belem dnevu v prodajalno Bate v Murski Soboti, kjer je ukradel 4000 din gotovine, ter vlom v pisarno tukajšnje vinarske in sadjarske šole, kjer je odnesel iz blagajne okoli 4000 din gotovine. Ker so pri Staneku našli specialen kamen za rezanje šip in razno vlomilsko orodje, ni izključeno, da ima na vesti še več vlomov, ki so se pripetili v zadnjih mesecih v okolioi Maribora. Kakor že rečeno, priznava le tisto, kar se mu dokaže. Zato se poizvedbe še nadaljujejo v svrho popolnega razčiščenja mnogoštevilnih drugih vlomov in tatvin v Mariboru in okolioi. Na policiji so nocoj zaključili zasliševanje Staneka, ki ga bodo jutri zjutraj izročili skupno z aretiranim Gla-serjem v zapore mariborskega okrožnega sodišča. NEGA ZOB je oznaka 5e bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovame je ljlVl še v večii meri zvišano. Bakteriološke in klinične preiskave so znar.tsver.o dognale, da ODOL uničuje bakterije. Pišejo nam te* Dajte Kamniku nedeljski nočni vlak iz Ljubljane Na seji Tujsko prometne zveze v Ljubljani je bilo kamniškim delegatom od metoda jne strani obljubljeno in tako rekoč zagotovljeno, da bo po uvel javi jen ju letošnjega poletnega voznega reda vozil ob nedeljah in praznikih nočni vlak iz Ljubljane v Kamnik. Kamničani in Domžalča-ni in drugi prebivalci ob kamniški progi, ki že dolgo časa zahtevajo tak vlak, so z velikim veseljem sprejeli to vest. Sedaj pa tik pred uveljavljenem no\*ega voznega reda se sliši, da tega vlaka ne bo Tako bo kamniški kot še nadalje odrezan od vsega prometa zlasti z Gorenjsko. Z Jesenic se je treba odpeljati že ob dveh popoldne, ako hočeš biti še tisti dar. z vlakom v Kamniku. Ljubljano pa je treba zapustiti najpozneje ob 18. uri. Kajti na avtobus, ki odpelje vsak dan pol ure pred polnočjo iz Ljubljane v Kamnik, *e nihče ne more zanesti, zlasti ne ob nedeljah. Tudi med tednom je ta avtobus po navadi prenatr-pan. Ob nedeljah in praznikih pa je vožnja v avtobusu neznosna. Tudi mora vsak potnik računati s tem, da ne bo dobil prostora v avtobusu. Zaradi velikega navala potnikov je namreč ljubljanska policija vzela ta avtobus pod posebno kontrolo. Tako se ob nedeljah in praznikih redno dogaja, da policija s silo odstrani del potnikov iz prenatrpanega avtobusa. Ti morajo ali najeti taksi ali pa prenočiti v Ljubljani. Vsako nedeljo sili v ta avtobus preko 80 potnikov. To je že za več ko dva vagona. Koliko več Kamničanov iz mesta in sreza bi prebilo nedeljske večere v Ljubljani, ako bi vedeli, da se bodo mogli varno in udobno vračati z vlakom! Je torej predvsem interes Ljubljane same, da podpre Kamničane v borbi za ta prepotrebni vlak. Kulturni dogodek v Kranju V nedeljo nas je v letošnji seziji že v drugič obiskalo orkestralno društvo iz Ljubljane, to pot pod vodstvom s\'oiega stalnega vodje prof. L. M. Škerjanca. Centralna oseba večera je seveda bil virluoz na goslih g. Soetens. ki je s svojim prikupnim, tipično francoskim nastopom takoj prisvojil maloštev. publiko, ki je nagradila odlično izvajanje posameznih točk bogatega sporeda z dolgotraj. odobravanjem. Koncerta Vivaldija in Bacha sta bila izvajana z velikim zanosom in občutjem. Orkester je oba opuna spremljal skladno in tempera-menimo. Istotako je bila za uvod odigrana Mihevčeva uvertura v» priredbi prof. Škerjanca z eleganco in zanosito. Že omenjeni prvi del sporeda je pa žal potekal ob spremljavi tonfUmske muzike, kar je silno motilo izvajalce kakor tudi poslušalce. (Omeniti moram namreč, da meji na sokolsko telovadnico, v kateri se je koncert vršil, kinodvorana, ločena le po treh veli- kih steklenih vratih). Nerazpoloženje se je pri C. Frankovi sonati še stopnjevalo, ko smo morali poslušati to slovito delo spremljano oziroma igrano na obupnem kla\~ir-ju. To nehvaležno delo si je naprtil dirigent sam. Žel je za to dovolj priznanja. Koncert, ki naj bi pomenil za Kranj prvovrsten umetniški dogodek, se je iako pretvoril v kulturno sramoto. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Najtežji primer obolenja na jetiki že večkrat sena skušal obrniti pažnjo javnosti na naslednji najtežji primer tu-Derkuloznega obolenja Delavec rodbinski oče in vzdrževatelj rodbine ali delavec brez rodbinskega oslon-ca boleha na tuberkulozi. Njegova bolezen je dolgotrajna.. Pri delajvskam zavarovanju mu je potekla zavarovalna doba. Iz bolnišnice so ga o3pu-sili. K težki bolezni se je pridružila še brezposelnost. Skrb za vsakdanji kruh ga sili, da se peha okrog za p:«dporami. ki so pa docela neredne in nezadostne, tako da je t roba nabirati sredstva za preživljanje od hiše do hiše. Bolnik s Cesto odprto tuberkulozo raz-naša tako svojo nalezljivo bolezen od hiše do hiše Nič bolje ni, če si mora poiskati bolnik, ki ni za delo, cd časa do časa zop?t delo. Na ta najtežji primer tuberkuloznega obolenja opc■zarjam ob priliki letošnjega protituberkuloznega dne ponovno. To pa zato, ker je nastopil nov moment, ki orno-geča, da se zajezi to zlo, ako bo zlasti v naši delavski javnosti in pri našem delavskem zavarovanju dovolj razumevanja za to. Od septembra letos dalje se bo p "bi r al pri nas prispevek za delavsko zavarovanje zoper onemoglost. Na/jveč 6% tega prispevka (to je za Slovenijo okrog 1.2 milijona din letno) se lahko steka v poseben fond, iz katerega se lahko dajejo posebnega ozira vrednim onemoglim podpore takoj, še preden poteče karenčni rok za to zavarovanje. Mislimo, da je treba imeti pred očmi najtežja dolgotrajna obolenja, med njiimi pa v prvi vrsti dolgotrajna tuberkulozna obolenja. O tem ima odlcčiti ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Njegova naloga, zlasti pa naloga delavskih zastopnikov v njem je, da mislijo na ta najtežji primer tuberkuloznega obolenja. Filip Uratnik. Mladinski koncert društva »Skrb za mladino« bo jutrišnjo nedeljo ob pol 11. v ljubljanski operi. — Nastopijo učenci g. Rančiga-ja in sicer pevski zbor najmlajših, v katerem sodeluje 26 otrok od 4. do 6. leta, mladinski pevski zbor, ki šteje 80 mladih pevcev, in preko 60 harmonikarjev. Vstopnice so pri dnevni blagajni v operi od 24 din navzdol. Iz dnevnika zaščitne sestre Sirota Ob koncu poletja lanskega leta jo je pripeljala stara matj v dispanzer. Bilo ji .ie 14 ]et. Imela je visoko vročino, par dni preje je pljuvala kri. Povedala je, da ji je v drugem letu umrl oče za jetiko, v tretjem pa mati. V oskrbo jo je vzela stara mati, ki nima razen borne hiše nobenih dohodkov. Zdravnik je ugotovil! na levi strani pljuč veliko rano. Takoj smo jo poslali v bolnico, kjer so pričeli zdravljenje s pneumatorak-eom. Po prilično dveh mesecih oskrbe v bolnicj je prišla zopet v dispanzer radi aa-daljnega zdravljenja z zrakom. Imela je še vedno nekoliko zvišano temperaturo, v prsnem košu se ie nabirala voda. Dispanzerski zdravnik je odredil strogo ležanje. V zatohlem, vlažnem in_ temnem prostoru leži na skromnem ležišču, pokrita z različnimi cuniami. Malo okno pri postelji ne dopušča zadostnega zračenja sobe. je vrhute-ga stalno zaprto jn zastrto z raztrgano črno zaveso. »Sara mati pravi, da zrak in svetloba neugodno vplivata na zdravljenje bolnice Tla so od vlage razjedena in še umazana, med deskami ss tu in tam opazi mokra zemlja. Poleg postelje stoji polomljen stol, kj služi bolnicj za mizo. Na njem je jedilni pribor, pljuvalnik in pogosto tuui ostanki kakih jedil. Higienska navodila in socialna pomoc,^ ki ju je dal dispanzer, so nekoliko zboljšale razmere v hiši. Ker živ} mlada bolnica v 6labem gmotnem položaju in nima zadostne hrane, je dispanzer pros;l za brezplačno mesto v zdTaviilišču. Prošnja je ugodno rešena. radi pomanjkanja^ prostih mest v sa-natoriju pa -e treba pač počakati. Vas, kier stanuje imenovana sirota, ]e oddaljena par ur od dispanzerja in ni zvezana ne z železnico in ne z avtobusom z mestom. Kljub temu hodi bobniča redno ob 1 vseh vremenskih neprjlikah ter v siromašni obleki jn slabii obutvi v dispanzer po zrak. Na vprašanje kako se počuti, odgovarja ts tihim do pritajenim glasom: >Dobro<. Iz oči pa se utrneta dve debeji solzi. Mati Sredj vasd, daleč od mesta imajo majhno posestvo. Snažna kmetiška hiša in skrbno urejen vrt okrog nje privabljata mimoidočega popotnika, da pogleda prijazno doma cijo. Nihče ne bi slutil, da je v tej vzorni čietočj zakoreninjena skrita bolezen, ki trga leto za letom mlada življenja. Mati-gospodinja, drobna jn suhljata ženica mi je z mehkim in otožnim glasom pripovedovala o bolezni svoje najstarejše hčerke. Predlansko pomlad ji je umrla za jetiko pljuč. Ne more pozabiti na otroka, k| ji je bil do zadnjega dne svojega mladega živlienja v pomoč na posestvu. Delala je in vedela, da je bolezen uarcrle nevarna za okolico, za njenih sest mlajših bratov in sester. Vse smo pregledali v dispanzerju. Videz jih j« kazal močne in zdrave, rentgenova slika pa je ugotovila prav pri vseh močno okuženje na tuberkulozi. Umrla sestra jim je zapustila tužno dedščino, ki Jih bo dolgo spremljala. Podedovali niso bogastva, podedovali 90 klice bolezni, ki jih jezični med boleznijo raznaša. In mati, ki je toliko skrbel« za nego in vzgojo otrok, je čakala vedno težje, da ji priskočijo z delom in zaslužkom na pomoč, pa ie lansko leto spremljala v bolnišnico dvajsetletnega sina. Jetika je dobila pre moč nad njegovim organizmom in ga potožila trdo na posteljo. V bolnišnici se je zdravil vež tednov, potem je odšel v zdravilišče. Kaj bo dalje?... In zopet muSjo mater črne misli, ki ii kličejo v spomin te- žo že prestalih dni z najstarej&o hčerko. Pogubonosna bolezen pa mi še opravila do kraja s 6vojo drugo žrtvijo v tej hasi, ko je zagrabila letos zgodaj pomladi mlajšo hčerko, ki smo jo monadi poslati v zdravilišče. Kje, le kje je konec pohlepnosti naše največje sovražnice. Tako gospodari jefbika po prijazni hiši in pobira svoje žrtve. Mogoče bo odnehala, mogoče bo uničila vso družino. Mrak je legal na zemljo, ko sem se vračala z obiska proti domu. Vpoftemnj izbi pod razpelom kleči sključena žena. Črna, velika ruta ji nekoliko zakriva obraz, v katerega so ji prevelike skrbi začrtale globoke brazde. Koščeni in zdelani prsti sklenjenih rok ji podpirajo čelo. Nihče ne moti večerne tišine, le šepetanje molitve za zdravje svojih otrok sw čuje po sobi. Alj bo prišla pomoč? Delavec Stanoval je v delavski koloniji" v sobj in kuhinji z ženo in petimi otroci. Delal je v tovarni, v prahu in dimu marljivo in pridno, da je 6 skromnimi dohodki preživljal družino. Na oko je bil slaboten, včasih je malo p°-kašljeval. Čutil je zbadanje v prsih. Toda 6krb za obstoj družine, za šolanje otrok in strah pred izgubo službe radi dolgotrajnega bolehanja, mu niso dali mjslfti na bolezen in zdravnika. Stanje se je iz dneva v dan slabšalo, zahrbtna bolezen — jetika ga je vedno bolj in bolj napadala. Zapustil je •» teškjm srcem tovarno in prišel v dispanzer na pregled. Upal je na skorajšnje zboljšanje. Toda bolezen je že preveč razpredla svoje mreže preko njegovih pljuč. Dolgo je ležal v sobi bled jn upadlih lic 8 svojo druižno. Na dušo mu je legla težka mora — skrb za družino, želel 6i je zdravja. Računal je na pomlad in znjo na okrevanje. Veselil se je, da bo zopet prijel za delo, da bo zopet mogel skrbeti za otročj-čke, ki venomer lačnj hodijo žalostno okrog njegove postelja Res. Prišla je pomlad. Vrgla je prve sončne žarke na njegovo vzglav-je, pa ni prizanesla ne njemu in ne mnogim njegovim tovarišem. Ob sončnem dnevu je potrkate na vrata bela žena in ga rešila telesnega in duševnega trpljenja. 01» mrliški postelji pa je vztre-petalo pet mladih telesc in peit parov drobnih ročic se je dvignilo, da se za vedno poslov e od svojega očeta in rednika. Polje jo kliče ... Tam ob robu gozda sta eti ustvarila prijeten domek. Bela vaška hiša. ličen sadovnjak, lepo obdelane njive, snažen hlev, kjer žveči par glav živine, pričajo, da gospodari tu dober kmetovalec s pomočjo pridne gospodinje. Od ranega jutra do pozne noči eo delale njune roke, da oskrbita s svojimi žulji dom in preživita sebe in dom. Trudoma sta prihajala v podvečer s polja domov, dvo-ie bosopetcev je čebljalo okrog njiju in delalo napoto. Oba sta bila zdrava in vedrih obrazov, zakaj življenje jpma je v delti mirno potekalo. Prišla je jesen. Z bogatfmi darovi jima je poplačala ves trud. ki »ta ga ime'a od spomladi preko poletia s poljem. Sklenila sta, da si s prihodnjim letom svoj domek malo povečala. Ob tihih zimskih _ večerih sta snovala načrte. Nista jnh uresničila, prišla je bolezen- Roke mlade žene so omahnile, v goste je prišla bolezen, ki je doslej niso poznali. Zapuščale so jo močj im vidno je hujšala. Nekega dne je potrkala na vrata dispanzerja. S komaj slišnim glasom mi ie dala za sprejem potrehne podatke. Nestrpno je čakala med ostalimi bolniki, da pride v preiskavo k zdravniku. Doslej nj vedela, kaj je to: jetika, bolnišnica, dolgotrajno hiranje... S strahom stopa v temno 6obo, kjer poje svojo enakomerno čudno pesem rentgen. S tresočimi nogami se pomakne za presvetlje- valno ploščo, ki bo pokazala, v koliki meri eo njem a pljuča bolna. S skrbjo na obrazu posluša po preiskavi dispanzerskega zdravnika, kj js razlaga bolezen in daje navodila in nasvete glede njene bolezni, glede nevarnosti za teženje otrok, moža, za zdravljenje v bolnirloi. Z vročo roko zapira bolnica bela vraia ordi-nacjijske sobe. Težkj koraki odmevato proti izhodu dispanzerja. Pero zdravnika pa riše v zdravniško knjigo dve veliki tuberkulozni rani, dve veliki kaverni. Čez par dni je odšla v bolnišnico. Težko je zapustila svoj dom. še težje gospodinjstvo. Srce 6e ji je trgalo od žalosti, ko je šla preko travnikov, preko svoiih polj in livad. Daleč jo je spremljal iok dveh deklic, ki sta stali na pragu hišnih vrat in jokali za bolno materjo. Alj se vrne? Upanje, da bo še živela, da inora živeti, da mora še delati, jo je odpravilo v bolnišnico. Res je bjla nekaj časa tam. Toda to poslopje mora sprejemati vsak dan števnlne reveže, ki nimaio svojega doma, kj nimajo nikamor položiti 6vojega shiranega telesa. In mnogo je takih, ki bi jim kratek čas zdravljenja v bolnici prinesel mnocro uspeha. Naša žena pa je zapustila bolnišnico in odšla domov, klicalo jo ie polje. Zima se je poslovila. Raz njivo je zginila bela odeja. Priroda 6e je zbudila jn znova zadihala. V prijazni in zračni sobici leži na postelji na 6nežnol>elih rjuhah močno bolna ;e-tičnica. Dolgi, črni lasje ji padajo preko ramen im čela. Bolezen ji ie narožr1 mg. 8. br. 18- 4S5>38 * Poojološki institut v G°raždi. V Go. raždi urejujejo pamološki institut, ki bo raziskoval vrste sadja ter odredil primerno sadje za razne kraje Bosne z ozirom na klimatične, terenske in druge razmere. Sredstva za ureditev zavoda so že na razpolago. Otroci naj bodo veseli! Njihova prva beseda je radost staršev. Njihov prvi korak je ponos staršev. Njihova , prva bol je bol staršev. Mnoga leta poteko, predno postanejo polnovredni ljudje. Veseli otroci — veseli ljudje! — Ohranite svoje otroke zdrave in vesele z Biomalzem. Poskusna doza din 12.50 v lekarnah. * Združenje davčnih Izvršifcev Jugoslavije v Zagrebu bo imelo 16. in 17. t. m. svojo UL glavno letno skupdčino v Beo. gradu v Ulici kralja Aleksandra v lokalu »Ltpovlad*. Uprava združenja vabi na kongres vse davčne Jzvršilce ter jim naznanja, da je finančno ministrstvo zaradi skupščine odobrilo vsem davčnim izvršil-cem 7 dni plačanega dopusta. * Do tiskan je Tlke Vaštetove »Roman o Prešernu« ln obsega 416 strani. Do izida ga lahko še naročite v predplačilu po sub-skribcijsMh cenah pri pisateljici L V. Ljubljana, Lavričeva 6. ..... * Smrt zaslužnega Sokola. Zadet od srčne kapi je umrl upokojeni direktor zemunske gimnazije, starosta Sokola v Zemunu in član uprave sokolske zveze, Branko živkovič. Pokojni Branko 2ivko-vič spada v vrsto onih požrtvovalnih ljudi, ki so vse svoje življenje posvetili delu in nacionalni ideji. Rodil se je v vasi Jarku pri Mitrovici leta I876. Gimnazijo je do. vršil v Sremski Mitrovici, filozofske študije pa v Zagrebu in na Dunaju. Prvo profesuro je dobil na nautični šoli v Bakru, pozneje pa je služboval v Osijeku, Varaždinu in Zemunu. Direktor zemunske gimnazije je postal v začetku leta 1919. Požrtvovalno se je udejstvoval v prevrat-nih dneh. V Varaždinu je bil član narodnega sveta in udeležil se je osvobodilne akcije v Medmurju in Prekmurju. žalostno vest o smrti zaslužnega pokojnika je zvezna uprava razglasila vsemu sokol-stvu. Branka Živkovtča bodo pokopali danes dopoldne v Zemunu. * Novi grobovi. V Kranju je umrla v v 64. letu starost' gospa Hermina Valenči-čeva, soproga hranilničnega ravnatelja Po-kojnica je uživala v Kranju velik ugled Svoje otroke je vzgojila v zgledno narodnem duhu, sama pa je tudi vneto sodelovala povsod, kjerkoli je bila njena pomoč potrebna. Bila je prava narodna dama v najlepšem pomenu. Zato obžaluje njeno smrt poleg družinskega kroga veliko število prijateljev in prijateljic K večnemu počitku bodo ugledno gospo spremili jutri ob 15. — V Rožni dolini je umrla gospa Ana Pirkovlčeva, vdova po faktorju Blaznikove tiskarne. Njen pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Hubadova župa JPS v Ljubljani iima v nedeljo 9. t. m. ob 9- v Hubadovi pevskj dvorani poslopja Glasbene Matice, Vegova ul. 7. rodni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Včlanjena društva naj pošljejo svoje zastopnike s pismenimi pooblastili. Uprava. * Polovična vozni na. Prometni minister je dovolil polovično vozno ceno vsem, ki se udeleže cestne, tujskoprometne in avto-mobilistične razstave v Beogradu od 8. do 16. maja. Popust velja za povratek od 8. do 18. maja. Enak popust je dovoljen obiskovalcem državnega prvenstva v table-tenisu (ping-pongu), ki bo 8. in 9. maja v Zagrebu. Popust velja za nazaj do 12. maja. * Požar je uničil občinsko hišo s pohištvom in vsemi spisi. Do temelja je zgorela občinska hiša v vasi Lukavici pri Do-boju. Ogenj je uničil tudi ves inventar in vse spise. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno. V vasi ni gasilcev in ker je bilo zelo vetrovno, ni bilo mogoče niti misliti na uspešno gašenje. * Za zanimiv izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 23. t. m. se sprejemajo prijave do 15. maja pri trgovini Tičar in Goreč v Ljubljani ter pri udruženju žel. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorska 43, v Mariboru g. V. Verhovšek, gl. kol., v Zagrebu, g. M. Jugovič, direkcija drž. žel., soba 95. zaradi velikega zanimanja ter obsežnih priprav se prijavite takoj! * Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. junija. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za 3 dni, kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo stalo po programu za one, ki potujejo v 3. razredu 2.490 Din, v U. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžman od Zagreba stane 2.450 Din od-nosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040, odnosno 3.870 Din za potovanje v H. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni. * Za Binkoštl bo vozil posebni vlak v Trst in Postojno. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu iz Ljubljane samo din 100.— Prijave pri biljetarnicah »Put-nik«-a in izletni pisarni »Okorn«, Ljubljana. * Slabotne, slabokrvne ln počitka potrebne čitatelje opozarjamo na znano »Serra-vallo« kina-vino z železom, o katerem se je nad 10.000 zdravnikov pohvalno izrazilo. Dobiva se v vseh lekarnah! Reg. S. 3290. 24. H. 1933. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Vendar nekaj sonca. V letošnji pomladi po koledarskem začetku vse doslej še nismo imeli prilike, da bi občutili resnične blagodati pomladnih dni. Vse zadnje dni marca je zapadlo za 60 cm snega. V marcu je bilo 28 oblačnih dni. 6 dni z močnim vetrom in celo dva dneva z bliskom in gromom. Deževalo je kar 21 dni, tri dni pa snežilo, en dan nas je nebo celo oblagodarilo s točo. štiri dni je gosta ljubljanska megla šla zelo na živce ... Padavin je bilo 314. mm, najtoplejši dan je bil 20. marca 19.4 že 26. marca pa Je temperatura padla na 1.1 stopinjo Po mrazu in gosti brozgi so pomladni vetrovi, le polagoma posušili ceste. April je bil mnogo pohlevnejši na padavinah, 161.6 mm, skoro trikrat manj kakor marca. Dež je ro-sil 19 dni, oblačnih dni je bilo 15. en dan so vladali močni vetrovi. Grmelo je v štirih dneh. Najtopleje je bilo 15. aprila 18.6, najhladneje 0.6 stop. C. Nad Ljubljano je ležala 13 dni gosta megla Po vsem tem si že res želimo toplih, vedrih dni. ki smo jih tako zelo potrebni. Poitee razmere v Polju Vsakdo, ki pride v prijazno občino Devica Marija v Polju, lahko opati, da te je ta kraj razvil tako, kakor noben drug kraj v ljubljanski okolici. Dobili smo postajo, ob postaji je traslo mnogo novih hiš, pri Devici Mariji v Polju in v Zalogu so zgradili nove iole, tovarna se je povečala in modernizirala, obljudenosi občine Polja je narasla, kakor še nikjer. Vsega tega pa poštna direkcija noče videti in je pustila do zadnjega časa uradovati na pošti samo dve uradnici, ki sta težko zmogli obvladati ves ogromni poštni promet. Zdaj je ena uradnica zbolela in opravlja ves promet ena sama uradnica, ki pa ob vsej svoji izurjenosti in sposobnosti ni v stanu opraviti vse i. poslov sama. V prvih dneh vsakega meseca sprejme nad 100 denarnih vplačil, da ne omenimo vseh drugih poštnih manipulacij. Posledica je, da morajo stranke čakati po več ur, da pridejo na vrsto. Ljudje godrnjajo in upravičeno zabavljajo nad takim postopanjem poštne direkcije. ki ob toliki brezposelnosti inteligenčnega naraščaja ne dodeli tej pošti še ene ali dveh poštaric: Apeliramo na poštno direkcijo, da napravi tem obupnir, razmeram konec in jo prosimo, da takoj dodeli tej tako frekventira-n> pošti, potrebno število poštnih uradnic. u— Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže s soprogami družabnega večera drevi ob 21. katerega prirejajo aktivni oficirji ljubljanske garnizije v veliki dvorani hotela Metropol. Uprava pododbore Udruže-nja rezervnih oficirjev, Ljubljana. u— Vsedržavna skupščina U druženja diplomiranih tehnikov kraljev. Jugoslavije, glavne uprave, bo Jutrišnjo nedeljo v stekleni dvorani hotela »Uniona« ob 8. uri dopoldne. Udeležba je za ljubljansko članstvo obvezna. Prijavljeni so delegati vseh sekcij v državi. u— Kdo je papa? Duhovito, zabavno veseloigro po nove po daljšem presledku v Šentjakobskem eledališču danes in jutri zvečer ob 30.15. Igra ie lzvrst.no naštudi-rana. polna duhovitih zapletHajev in do-mjslekov, k; žanjejo v dvorani saive smeha. Vsi obskovalcj so se od srca nasmejali. Ker je za predstavi veliko zanimanje, naj kupi cunjeno občinstvo vstopnice že v predpro daji. ki bo od danes dalje od 10. do i2. ol 15. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave. NAJLEPŠE DARILO za birmanko ali birmanes je fotoaparat katerega kupite najceneje pri Foto Tourist Lojze Smuc-u LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.- u— Naše glasbeno občinstvo opozarjamo na nocojšnji koncert francoskega virtuoza Roberta Soetensa v frančiškanski dvorani. Poleg solista sodeluje r zelo dobro obiskano. — R. P. e— Javni izpK udeležencev nnnrUMi. skega tečaja v Oeljn je bil v nedeljo 2. trn. v Zdravstvenem domu. 28 samarijanov (7 žensk ln 21 molkih) je nazorno pokazalo, kako se nudi prva pomoč v raznih nesrečah, kakor pri prelomu kosti, pri krvavitvah, pri zastrupljen ju, zadudeaju s plini, kačjem piku. omedlevicd, božjasti, nesrečah zaradi elektrike, opeklinah, pri reševanju utopljenca, anrajenea itd. Udeleženci so napravili izpit s prav dobrim, nekateri z odličnim uspehom. Odgov-oTi ao jasno pričali, da sta voditelja obeh tečajev gg. dr. Fischer in dr. Podpečan znala Zbuditi zanimanje za predavanja. Predsednik RK g dr. Juro Hrašo-ec je v svojem nagovoru z veseljem ugotovil, da je ta tečaj popolnoma uspel. e— Naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel mesarijo pri Skoberne. Ve-ber. e— Napad z motdko in nožem. Pred malim senatom okrožnega sodišča sta se zagovarjala včeraj 21-letni delavec Alojz Ra-dej iz Krajnega bnda in 23-letni delavec Jakob Radej iz Kladja, ker sta 15. aprila zvečer v Presladolu pri Sevnici iz maščevanja napadla z motiko in nelem Leopolda Romiha in Rozaldjo Rcmihovo ter Romi ha z udarcem z motiko stmirtnonevarno poškodovala po glavi. Romihovo pa z motiko Lažje poškodovala po čelu. Alojz Radej je bil eteojen na 15 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta, Jakob Radej pa na 4 mesece strogega zapora. KINO METROPOL, prinaša danes zadnjikrat ob 16.15 in 18.15 prekrasen film »SAN FRANCISCO« (Mesto greha (v nemškem jeziku! Ob 20.30 svečana premiera senzacionalnega filma »TRUXA«. (Programm mit Truxa). KDO JE TRUXA? KAJ JE TRUXA? KJE JE TBUXA? — Ob 14.30 matineja »6PIJONKA SUZI«. e— S cepinom po glavi. V torek popoldne so trije moški napadli 431etnega rudarja Ivana Jeraja z Rečice Ob Savinji ter ga z udarci s cepinom težko poškodovali nad desnim sencem. e— žrtev kolesarja. V sredo »večer je neki kolesar v Novi vasi povozil 62.letno krojačevo ženo Alojzijo Povšetovo Iz Nove vasi pri Celju. Povšetcva je Jobila hudo poškodbo na glavi in notranje poškodbe. e— Mestnemu ubožnenra skladu je poklonil stavbna podjetnik g. Vinko Kukovec na Lavi 100 din name to venca na grob odvetnika g. dr. Karola Laznika v Celju. e— Samo še danes do 18. Imate čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Mcdra luč« z Leni Riefenstahlo-vo in tednik, ob 18.30 matineja. Iz Maribora a— Dr. Fran Stamol pri Abrahama. Te dni je obhajal 50-letnico rojstva ugledni mariborski zdravnik dr. Fran Stamol. bd-likuje ga živahna družabnost in vsestranska delavnost Slovi kot vnet ribič in lovec, je član kluba Rotarijcev ter zaslužni in neumorni predsednik ISSK Maribora, ki mu načelu je že dolgo vrsto let. Ob lepem jubileju, ki ga obhaja mladostno zravnan, so se ga spomnili s čestitkami in voščili številni prijatelji in znanci. ar- WjUiam Teeling v Mariboru. Na potovanju po naši državi se je ugledni angleški publicist W. Teelng ustavil tudi v Mariboru in imel v angleškem krožku zanimivo predavanje o kronanju in angleškem imperiju. Toplo ga je pozdravil dr. Janko Kotnik. Predavatelj je bjl deležen toplega priznanja Po predavanju je v ofeji družbi pripovedoval članom angl. krožka o svojih dož vljajih in vtisjh s potovanj po naši in tuji zemlji. Naslednjega dne je obiskal Slovenske gorice. Iz Maribora se je vrnii čez Dunaj v London. a— Društvo jugoslovenskih akademikov prosi vse, kj eo prejeli brošuro »Maribor za popolno slovensko univerzo«, da blagovolijo nakazati po priloženi položnic,- vsaj 2 din za kritje stroškov. Društvo se obenem najiskreneje zahvaljuje vsem. ki so že nakazali prispevke za omenjeno brošuro. a — Vrt v Mariboru bivajoči jn zaposleni Inozemci se pozivajo, da predložijo v mesecu maju izkaznice o svojem poklicu pred-stojništvu mestne policije v svrho vidira-nja. V nasprotnem slučaju so Izkaznice neveljavne. a— Gledališče ob zaključku sezone. Opereta bo uprizorila še »tri mladenke«, v drami pa so priprave za Capkovo »Belo bolezen«. Tudi so pogajanja za gostovanje ljubljanske drame v Mariboru s »Konjeniško patrolo« in mariborske drame v Ljubljani s »Pohujšanjem« Zaključek letošnje gledališke sezone bo v začetku julija Drevi bo premiera Kraigherjeve »Školjke«. a— Kopališko sdiavljenje InvaMev. Po razpisu ministrstva za socialno politiko ln narodno zdravje se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi, ki se za to zanimajo, naj se čimprej javijo pri mestnem vojaškem uradu na SlomSkovem trgu 11, pritličje, soba št. 4. a— Protituberkulozni dinar ki se pobjra prs stanovanjskih najemnikih in hrSnih posestnikih. je dosegel v aprilu vsoto 294-783 dn. Iskrena h vaj a vsem da*ovalce«n; istočasno pa prosi PTL nadalje naklonjeno*« in požrtvovalnosti. V tem mesecu so izvep stanovanjske akcije darovali; sresko sodišče 100 din. tvrdka »Zlatorog« 100 din. odvetniška psaJTit Gnjmira Jelenci 200 din, g. Goldschnimr Franc 50 din ravnatelj Fra-njo Robjč 300 dan in rodbn* ValaMer iz Maribora 100 din. Ursdnjštvo P^e Maribor I. za pok. Jankom Fiibasom 248 din. — Iskrena hvala! a— V zadnjem trenutka je rešila otroka. Ko je mestni avtobus privozll na Aleksandrovo cesto v Studencih, se je v času izstopanja in vstopanja potnikov neopaže-no splazil pred avto trileten otrok in se Igral pred hladilnikom. Šofer, ki pač nI mogel videti otroka pred avtobusom, je že pognal motor v tek, ko je k sreči skočila v zadnjem hipu pred avtobus neka gospa in je otroka, ki se je igral s črkami na hladilniku, potegnila stran in ga rešila smrti. ti Ptofa j— Kino Ptaj. Drev ob 20 fn jutri ob pol 19. in ob pol 21. »Zlato iz Slngapura«. ★ RIBNICA. Sokolskj zvočni k|no predvaja drevi ob 20. in jutu ob 15.15 in 90. zvočni film »Zeleni Domino«. Za dodatek Para-mountov zvočni tednik. KINO TEL. 21-24 MATICA PREMIERA! Veseli film iz dobe velikega Napoleona NOC S CESARJEM Jenny Jugo Richard Romanowsky Najlepša opereta letošnje sezone BOSE M A BIE Jeanette Mac Donald in Eddy Nelson Danes ob 14.15, jutri ob 11. uri BOSE M A BIE T E l. 22-21 UNION PREMIERA velefilma iz dobe francoske revolucije V SENCI GILJOTINE Ronald Colman Elizabeth A lian Radi izredne dolžine filma predstave ob 16., 18.45 in 21.15 Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. url CHOPINOV POSLOVILNI VALČEK Predstave razen v kinu Unionu dane« ob 16., 19.15, 21.15 uri. - Aeckia/ufc 06 16.,19."«i IV'= Iz Ljutomera —lj Glasbeno društvo je dne 2. t. m. proslavilo 151etnico svojega delovanja z glasbenim; prireditvami, ki so prav dobro uspele, dasj jih je nekoliko motjl dež. Po bud-nicj je brla maša za vse pokojne člane društva, nato promenadnj koncert mestne godbe na Glavnem trgu in povorka. Popoldne pa je društvo povabilo starše svojih gojencev v Sokolskj dom kjer je nastopilo veliko števjlo mladine, ki dobiva v Glasbeni šoli društva glasbeno izobrazbo. Posebno so ugajajj mali harmonikarji poleg mladinskega zbora, pa tudi razni mladi solisti so se postavili. Društvu ki deluje že toliko let za glasbeno izobrazbo mladine in čigar duša je neumorno delavni kapelnik g. Zi-cherl. moramo k uspel; obletnici toplo čestitati. * —i j Redka jrosta in sioer iz ptičjega sveta jma zdaj Ljutomer. Te dni sta priromaii bogve odkod dve štorklji ter sta si po kratkem ogledu okolice ,n klepetavem, daleč slišnem posvetu izbrali za novo domovanje široki dimnik na občinski hiš« ob Sčavnicj tik banovinske ceste, te drugj dan sta začela zaljubljenca nositi vejevja ter gradit,; veJjko gnezdo. Pri tem ju prav nič ne moti hrup na precej prometni cest«. Ljudje postajajo na bližnjem mostu ter opazujejo resno prizadevanje »mladega« para za novo gnezdo. Delo precej dobro napreduje, in če bo šlo vse dobro — če ne bo morda občina vložila veta zoper zasedbo dimnika — potem bo sami-ca v kratkem pričela valiti fn Ljutomer bo štel nekaj prebivalcev več. Štorklje se sicer poleti večkrat »preletavajo nad na^im mestom, gnezditi pa še ni«5 pričele tu nikdar. Morda jih je letos privabila ob-jli^a vode. ki je zalila naše travnike, posebno pa šarjake, in s tem u parni e na obilno število žab. Se vemo. kako bo poleti, ko navadno vse vode usahnejo in se poskrijejo celo žalostna »skilnkači*. Morda t>a pomeni naselitev štorkelj mokro in hladno poletje? Tako sta štorklji povzročli razna ugibanja, n. pr. tudi to zelo važno vprašanje, kakšne posledice utegne imeti naklonjenost štorkelj za stanovalce prizadete hiše, za občino, ki je njena lastnica in naposled za ves blagoslovljen; Ljutomer. Tud,- o strahu zaradi konkurence se že govori. O novem »splošnem klepetarstvu« na dimniku bo treba še fzpresrovoriti kakšno besedo. Radio Sobota 8. maja Ljubljana 12: Pestra muzika s plošč.— 12.45; Vreme, poročila.— 13: Čas, spored, obvestila.— 13.15: Plošče.— 14; Vremenska napoved.— 18: Veselimo se pomladi (Radjo orkester).— 18.40: 0 varovanju in reševanju na ledenikih (g. Janez Kveder in g. B Brecelj).— 19: Čas, vreme, poročila. spored obvestila.— 19.30: Nac ura— 19.50; Pregled sporeda. — 20: 0 zunanj politiki (Dr A. Kuhar). — 20.30: Janeza Vidmarja prečudne sanje — zvočna igra, izvajajo člani rad. igralske družine— 21.20: PloSče po željah.— 22: Čas. vreme, poročila. spored.— 22.15; Vesela glasba Bad*> orkestra. Nedelja 9. maja Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdra« (plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prol- M. Dobovšek). — 9: Čas, poročila, spored. 9-15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. G. Rant). — 10: Otroška ura: JurČek jn Jerica v tujih deželah (zvočna slika). — 10.30: Prenos koncea-ta Rančigajevih harmonikarjev. — 12: Plošče po željah. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radi« orkestra — 16: Domači zvoki (Radio orkester). — 17: Kožne bolezni mladih živali (dr. L. Hribar). — 17.20: Za zabavo m z* smeh; sodelujejo: Magistri jn Veseli bratci. — 18.15: Nastop dijaškega pevskega zbora iz St. Vpfia n. Lj. — 19: Čas. vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura- — 19.50: Prenos šmarni«. — 20.15: Slovenske Marijine božje poti II. Igrajo člani rad. igr. družine (s posnetki na ploščah), Akademiki pevski kvintet jn sestre Stritar. — 20.45: Pesmice drobne o nežnih stvareh, nekaj za srčke in nekaj za smeh (Jožek in Ježek). — 21.30: Koncert s sodelovanjem Radio orkestra in gdč. V. Ruddlfove. — 22: Čas, vreme. poročila, spored. — 22.15: Koncert e sodelovanjem Radio orkestra in gdč. V. Ru-dolfove. Beograd 18.50: Plošče. — 1950: Narodne pesmi. — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: Lahka glasba. — Zagreb 20: Tamburaški zbor. — 20.45: Godba na pihala. — 22.20: Ples. Praga 1905: Voiaška godba.—20,40: Smetana: Večerne pesmi. — 21-10: Orkester. — 22.35: Ples. — Varšava 19..20: Lahka glasba s plošč. — 21: Zabaven program. — 21.30: Skrjabinove klavirske skladbe. — 22: Lahka in plesna muzika — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.30: Dunajske melodije. — 16.25: Zabaven program. — 19.25: Pevska ura. — 20.06: Program za naše matere. — 21.40: Lahka glasba s plošč.—22.45: Lahka godba orkestra. — Berlin 18: Kavar niSke slike. — 19: Melodije za oles. — 20: Pester majski program. — 22.30: Plesne muzika. — Mfinchen 18: Ritmi za piea — 20: Pester spored za materinski dan -22.30: Recitacije. — 23: Prenos h Berlina — otattgart 18: Zborovski koncert—18.30: Pesmi k materinskemu dnevu. _ 19: Kou- c^t Mozartove eiasbs.* Oospodars t vo Program za ureditev našega cestnega omrežja Poročali emo že o programu javnih deL kj ga je sestavilo Udruženje jugoslovanskih snženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana . predi. 19.7%'). Češkoslovaška ki je bila lani in predlanskem na tretjem mestu, je letos padla na peto mesto m smo v to državo izvozili 7.6% vsega našega izvora (lan; v prvem četrtletju 15.3%). Na šestem mest.u je.Belgja s 7.6»/i> (lani 5.5%) na sedmem mestu je Anglija z deležem 6-7*/« (lani 6.8). Prj uvozu se je letos delež Nemčije Se povečal. Medtem ko smo v prvem četrtletju 1935. uvozili iz Nemčije 14.3% vsega uvoza, lani v prvem četrtletju 19.6%. se je letos ta delež dvignil na 30.0*'« tako da ie Nemčija v naSem uvozu dalee na prvem mestu. Na drugo mesto ie letos prišla Italija, kj je bila pred sankcijam običajno na prvem mestu. xv- * -vozili 12.9°/« vsega Mestinje (19 km, 19 milij. Din); 23. Celje — Zidani most - Krško - Brod (09 km, 69 milij. Din); 24. Straža - Toplica (5 km. 5 milij. Din). „ . ., Za temeljito preureditev važnih cestnih zvez (zlasti v tujsko prometnem oziru) m bilo potrebno 1628 milijona Din. V tej skupini gre za 407 km cest, ki jih je treba temeljito preurediti (razširiti, preložiti, omiliti ovinke itd). Načrt upošteva v tej skupini naseldnje ceste: Kranjska gora Vreič (o km). Preddvor - Golnik - Tržič - Begunje (28 km), Škofja Loka - Železniki --Sorica (30 km), Bled — Krnica (3 km), Planina — Rakek — Cerknica — Loz — Babno polje (42 km), Kamnik — Stahovica _ Črnivec (28 km), Št. Rupert — Polzela — Mozirje — Luče — Solčava (50 km). Polzela — Velenje — Slov, Gradec — Dravograd (45 km), Dravograd — Prevalje -Črna z odcepom Prevalje — dri. meja (31 km). Višnja vas — Vitanje (12 km). Sv. Miklavž — Hoče — Reka (8 km). Sv. Lenart — Senareko - Cerkvenjak —Sv. Jurij — Bučečovoj (28 km), Grosuplje — Žužemberk — Črnomelj Vinica — banovinska meja z odcepom Soteska — Valta vas (96 km). Ostala nujna cestna dela Nujno potrebna je zgraditev nove cestne zveze iz Ljubljane proti morjn; o kateri ee je že mnogO razpravljalo. Stroški za to ee^ ©to, kolikor bi tekla po dravski banovini bi znašali 75 milijonov Din. Za zboli/sanie pomanjkljive »vete Prek-murja z ostalo banovino ie nujno potrebna preložitev banovinske ceste (v zvezi z gradnjo mostu čez Muro pri Petanjcih) kar bi stalo 4 milijone Din. Za boljšo svežo dravske banovine s savsko banovino bi bilo treba zgraditi cesto Domžale — Moravče — Zagorje — Trbovlje — Zidani most (9 milijonov Dim), zvezo od ceste Kostanjevica — Cma vas proti ba-novinski meji (Onima) kar bi stalo 16 milijona Din), preložil klanec Skopečno za zvezo Celja t Zagrebom preko Kozjega, kar bi stalo 1.6 milijona Din in zgraditi nov most čez Kolpo pri Gribljah. ki bo veljal 1.4 milijona Din. Nadalje bi bilo potrebno zboljšati cestne zveze za zavarovanje severne državne meje. in sicer: Šoštanj — St. Vid — Cma (6.5 milij. Din), preureditev ceste Solčava — Luče (0.9 milij. Din), zgraditev ceste Kamnik — Podvolovljek — Luče (5.5 milij. Din), Solčava — Koprivna — Črna (7.5 milij. Din), Sv. Ožbolt — Kaplja na Kozjaku (4 milij. Din), Bresternica — Sv. Križ (3 milij. Din). Nadalje vsebuje program javnih del izgraditev cestnega omrežja za tujski promet Bleda in Bohinjskega kota * ocenjenimi stroški (54 milif. Din) in izgraditev cestnega omrežja za otvoritev Pohorja gospodarskemu in turističnemu prometu s stroški 41.8 miiij. Din. Mostovi Končno predvideva načrt gradnjo novih in obnovitev obtoječfh mostov s stroški 36.4 milij. Din. Med dragim so tu predvideni novi mostovi čez Savo pri Litiji (5 milij. Din), pri Krškem (3 milij. Din), prj Kresnicah (3 milij. Din), pri Sevnici (4 milij. Din), čez Dravo pri Dravogradu (3 milfe. Dio), v Meljskem predmestju Maribora (5 milij-Din in pri Vuzenici (2.5 milij. Dkn), čez Ljubljanico pri Zalogu (1 milij. Dmh cez Savinjo pri Celju (2 milij. Dra), četf Dravo prj Borlu (2 milij. Din), čez Dravinjo pri Jurjovcih (1.2 milij. Din), čez Krko pri Soteski (0.8 milij. Din), čez Savo pri Bohinjski Bistrici (0.8 milij Din), čez Kokro pri Laj-hu (0.8 milij- Din), čez Selško Soro pri Pra; protnem (06 milij. Din) in prj Dolenj vasi (03 milij. Din), čez Soro pri Gorenji vasi (0.4 milij. Din), in pri Šofji Loki, (0.5 milij. Din), ter čez Poljskavo ob banovinska cesti (0 5 milij. Din). Za vsa navedena cestna in mostna dela so predvideni skupni stroški ▼ višini 1598 milijonov Din. uvoza. Češkoslovaška, kj je lani v prvem četrtletju povzpela na drugo mesto, je letos na tretjem mestu z deležem 11.2*/« (lanj 18.3). na četrtem mestu je ostala Avstrija z deležem 9.0®/« la-m 10.7%). na peto mesto pride Anglija z 7.5 (lani 12.0) jn na šesto USA z deležem 5.8*/» (lani 6.6). Naša trgovina z nekljrjn&kjmi državami Kakor je znano, smo imeli lani z uvedbo uvozne kontrole predvsem namen, prisiliti neklirinške države, da v interesu svojega lastnega jzvoza v Jugoslavijo povečajo uvoz jugoslovenskih proizvodov. To nam je v precejšnji meri uspelo, kajt; izvoz v neklirinške države je lanj v prvem četrtletju znašal le 144 milijonov Din, letos pa 214 milijonov Tako smo bili v prometu z nektjrin-Skirn* državami leto« pasivni le še za 60 mjl jonov. medtem ko je lani pasivnost znašala 193 milijonov. Gospodarske vesti — Podpis mednarodne sladkorne konvencije. V četrtek je bila v Londonu podpisana mednarodna sladkorna konvencija, in sicer za dobo pet let. Končen vija bo stopila v veljavo 1. septembra t. 1. Podpisali so konvencijo vse na konferenci sodelujoče države, delegata Jugoslavije in Kanade pa le s pridržkom, da bosta konvencijo odobrili tudi njihovi vladi, o čemer pa v Londonu ne dvomijo. =Prihodnji sestanek mešane jugosloven-sko-nemške komisije bo junija v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da bo prihodnji sestanek mešane jugoslovensko-nemške komisije, ki bo razpravljala o tekočih vprašanjih medsebojne trgovine, ob koneu meseca junija v Jugoslaviji. Glede točnega dneva sestanka m kraja sestanka še ni padla odločitev. = Avstrijski izvoz lesa. V okviru strokovne organizacije lesnih izvoznikov Avstri je je bilo te dni podano na Dunaju poročilo o stanju lesnega izvoza. Poročilo pravi, da ni verjetno, da bi dobila Avstrija ▼ letu 1937-38 za izvoz v Italijo tako velik kontingent, kakor ga ima leto«. V prometu z Madžarsko je uspelo dvigniti cene za 7 šilingov pri kub. metru. Ugodno se razvija zlasti izvoz v Grčijo. = Brezposelnost Je v CeškOslovaSk) letos občutneje nazadovala. Ob koncu aprila te Kilo rr Češkoslovaški 502.810 brezposelnih delavcev. L j. za 216.250 ali za 30*/« manj nego Janj; rs Poravnalne postopanje je uvedeno o imovini Karla Lorenza, trgovca v Slov. Javomiku (poravnalni upravnik dr. Aleš Stanovnik, odv. na Jesenicah; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Kranjski gori 1. junija ob 10., prijavni rok do 25. maja-). __ Borze 7. maja Na ljubljanski borzi so se ▼ privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.15, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.1350 in v grških bonih po 31.875, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.23, v Beogradu 12.2071 in Zagrebu 22.50, odnosno za konče maja 12.21 in za 15. avgust 12.28. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda pri slabi tendenci danes notirala 405 do 406 (v Beogradu je bil promet po 406.25—407). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Do prometa, pa je prišlo v delnicah PAB po 193 (v Beogradu po 197.25) in v delnicah šečerane Osijek po 200. Devize Ljubljana, Amsterdam 2390.66—2405.26, Berlin 1751.03—1764.90, Bruselj 735.70— 740.76, Curih 996.45—1003.52, London 214.76—216.81, Newyork 4324.75—4361.07, Pariz 195.37—196.81, Praga 151.73—152.83, Trst 228.44—231.53. Curih. Beograd 10. Pariz 19.5650 London 21.58 Newvork 437.125. Bruselj 73.8250. Milan 23 Amsterdam 239.80, Berlin 175.80, Dunaj 80.70. Stockholm 111.25 Oslo 108.45. Kobmihavn 96.35, Praga 15.23. Varšava 82.95 Budimpešta 86 Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 405 — 406, 4% agrarne 52.25 _ 53.25. 4*/» severne agrarne 51.25—52. 6% dalm. agrarne 73.75 - 74.50, 7®/« in ves t. 87.50 — 88.50, 7% stahiliz. 86.6? _ 87. 7% BlaiT 82 bi.. 8n/o Blaiir 93.50 — 95: delLice: Narodna banka 725o den., PAB 193 - 196 Trboveljska 250 — 265. Šečerana Osijek 200 — 205, Osjječka Ijevaonioa 190 bi. Gutmann 62 den. Narodna šumska 30 bi., Dubrovaoka 385 — 400. Oceanja 280 den., Jadranska 400 den., Našjce 400 den. Beograd. Vojna Skoda 406 — 407 (406.25 — 407). 4*/o agrarne 52.50 — 53 (52.75). 4% severne agrarne 51.50 den. 6% begluške 76.25 — 76.50 ( 76.25), 6% dalm. agrarne 74.25 — 74.50 (74.25). 7% rnvfst 88 — 88.50 (88 — 88.25) 7% stahiliz. 87.50 den. (87.50), 7% Drž. hip. hanka 99.25 den.. 7«/« BlaiT 86 — 87, 8% Bla.* 95.50 bi.. Narodna banka 7175 - 7250. PAB 196 — 197,5<) (197.35). Blagovna tržišča ŽITO -f. Chicago, 7. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 129.375, za julij 119, za sept 116.75: koruza: za sept 109.75. -j- Wlnnipeg, 7. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 132.75, za julij 131, za okt. 119.625. -f Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca prijazna. — Pšenica: baška, sremska 171 — 173. slav. 171 — 173. banat-ska 17Q — 173, baška. potiska 175 — 177. 'Oves; baSfci;' srem'skjr slav. 102.50 — 105. Rž. baška 144 - 146 Koruza: baška 'a sremska 94 — 95. banafska 92 — 93. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 250 — 260. »2« 230 — 240, »5« 210 _ 220. »6« 180 — 190. »7« 150 — 160 »8« 115 — 120, Otrobi: baški, banatski 90 — 94. Fižol; bar skd beli brez vreče 240 — 245. + Budimpeštanska termlnska borza (7- k m.). Tendenca prijazna. Koruza: za maj 11.73 — 11.75, za julij 12.06 — 12.07. BOMBAŽ + Liverpool, 6. maja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 7.22 (prejšnji dan 7.24), za okt. 7.19 (7.20), za dec. 7.15 (7.15). -f Newyork, 6. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečajj; za maj 13.03. (13.12) za okt. 12.89 (12.92). Nase vremenske Ljubljana, 7. maja.. Zavod za meteorologijo na naši univerzi si daje mnogo tn»da, da bi meteorološko službo v naših krajih dvignil na tisto višino, kakc noval s 5000 Din denarne globe, ra-zen tega pa j'm je za tri mesece prepovedal nastope v tujini. Vodstvo kluba je v zvezi $ tem rz-dalo kratek komunike, v katerem odločno zanika, da bi bilo krjvo in obijubuje. da bo o prav; priliki še obračunalo s sedaj odločilnimi faktorji v savezu. Za pričo kliče predvsem znanega športnega menažerja l>a-vda Weissa, ki je to turnejo organiziral jn že sam izjavlja, da je pripravljen plačati trikratno globo savezu če je samo beseda resnice' v tem, kar navaja savez r utemeljitvi svoje drakonične kazni. Kolesarki sovez pripravlja v izvedb* zagrebškega športnega tednika »IPostriramijh sporisikih nov'n« v dnevih od 28. do 30. t. m. tridnevno etapno dirko oikotj Hrva+efce in Slovenije, Proga, ki merj skirpno 524 km, bo vodila od Zagreba preko Kariovoa v Ljubljano, odtod naslednji dan v Olje fn Maribor ter slednjič tretji dan od Marjbora P' eko Varaždina v Zagreb. Prijave za to dirko ;e treba noslafri do 25. t m. tajništvu KSJ Zagreb, Vukovčeva 3. Za zmagovale« te dirke so razpisana boerata praktična darila in tudj denarne nagrade. Iz nSL Vestnika LNP" V 4. številki »Službenega vestnika LNP« je Objavljen prvenstveni spored te nedelje, ki obsega: V Maribora železničar • Olimp na igrišču železničarja in Slavi ja • Ptuj na igrišču bivše Svobode, v Olju: Celje • Amater in Celje - Olimp jun. na igrišču Celja ter Jugoslavija • Žalec na igrišču Jugoslavije, ▼ Ljubljani: Slavtja - Moste na igrišču Mladike, Jadran • Svoboda na igrišču Jadrana ter Korotan - Slovan jun. in Svoboda - Reka jun. na igrišču Hermesa, v Domžalah: Disk • Domžale na igrišču Diska, v Ptuja Drava - Mura na igrišču Drave, v DoL Lendavi: Lendava - Gradjanaki, na Jesenicah: KovinarGorenjec na igrišču Kovinarja. v Trbovljah: Retje - Dask na Igrišča po izbiri Retja in v Hrastniku: Hrastnik • Laško, OSTALI SKLEPI Po sodniškem poročilu o prvenstveni tekmi Amater - železničar se uvede postopek zoper SK Amater in se po § dv Kp. uo nadaljnjega odvzame klubu pravica prirejanja tekem na svojem igrišču. (Sklep je oči-vidno v zvezi z nesportnimi dogodki na zadnji prvenstveni tekmi v Trbovljah, o katerih je poročal na kratko tudi naš list. Op. ur.) — Sodniški odbor je sklenil uvesti za svoje člane-sodnike kondicijske treninge in priporoča tudi poverjenikom na deželi, naj organizirajo takšne treninge tudi tamkaj — vsaj enkrat tedensko. Celje : Amater. Jutri ob 16.30 se bo pričela na Glaziji v Celju tnalna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Amaterjem te Trbovelj. Tekma bo gotovo zelo žiivahna in zanimiva. Ob 14.30 se bo pričela istotam prvenstvena tekma mladinskih moštev SK Celja in SK O^mpa. SK Ljubljana. Subjuniorj,- igrajo jutri ob 14. na igr?šču Reke, junšorji pa ob 10. na našem igrišču. Postave moštev jn vsa navodila so razvidne z objave na oknu tajništva L. N. P. — Moštvo, ki igra prof i Au-etrirl naj bo danes ob 19. pred Emono. Boks sekcija Slovana ima jutri ob 8. uri trening v gostilni Krušič v Mostah. Pred občinstvom! Kolesarski savez Jugoslavije (Službeno). Na seji upravnega odbora dne 22. 4. t 1. se je razpravljalo o prošnji neodvisnih vo-začev Ljubiča Stjepana, Grgca Stjepana in Fiketa Rudolfa ter je bik) sklenjeno, da se razveljavijo kazni, s katerimi so bili kaznovani omenjeni vozači. Obenem se jim daje pravica za nadalnji nastop v kategoriji neodvisnih vozačev in se sklene, da se v okviru savezne organizacije organizira odbor za neodvisne in profesionalne vozače po predpisih UCI. — V smislu § 30 saveznih pravil in § 2 pravilnika sodniškega zbora se ugotovi, da centralni sodniški zbor po omenjenih pravilih nima pravice obstoja, temveč samo sekcije v posameznih podsa-vezih. Zaradi tega je upravni odbor črtal pravico naziva centralnega sodniškega zbora zagrebški organizaciji kolesarskih sodnikov in jih prevedel v vrsto sekcij sodniškega zbora. Ker je treba sodniški zbor temeljito organizirati v duhu avtonomnega sodniškega foruma se pozivajo vse sekcije, naj pošljejo upravnemu odboru na vpogled seznam svojih sodnikov a priloženimi izpitnimi zapisniki, po katerih se bodo vsem iz-prašanim sodnikom izdale potrebne legitimacije za tekoče leto. Sokol Sokofsko društvo Ljubljana-Stepanja vas priredi d revij ob 20. svojo telovadno akademijo. Vabljeni 60 vsi člao; in prijatelji Sokolstva. Vesefjačica: življenje je kratko, paš, da ne zamudiš najboljiega! ČOKOLADNO KOLO,* to je moje geslo! V čokoladne« kolu* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna s lešniki), vsaka v posebnem stani« Johi. Prijetni in različni okusi zadovoljs vsakokratno razpoloženje in priliko. — Zavitki po Din 3.—, 6.—, 12.—. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE »JUTRO« št. 106 6 Sobota, 8. V. 1937. Eksplozija uničila 9,Hindenburga" Strašna nesreča pri pristajanju v Ameriki Usodna polnitev zrakoplova z vodikom namesto s helijem — Praksa je še enkrat dokazala, da zrakoplovi niso zanesljivo prevozno sredstvo Stolp za pristajanje zrakoplovov v Lakehurstu Zopet enkrat se je pokazalo, da zrakoplovi kakor sj jih je zamišljal nemški grof Zeppelin, niso zanesljivo prevozno sredstvo. V četrtek ob 19.15 ameriškega (1. uri 15 minut evropskega) časa je na svoji ena in dvajset; vožnji iz Evrope v Ameriko ob pri- | j« zaprla dostop na letališče, kamor so pritiskali deset im desettisoči radovednežev. ' Ker je imel >Hindenburg« dvanaist ur zamude, eo avizirane potnike pričakovali številni svojci. Ti so bili priča nesreče in so morali gledati, kako ginejo v morju plamenov njih dragi komaj deset metrov oddaljen; od njih... Že bolj porazen vtis pa Je napravila nesreča na 61 potnikov, bi so v Ameriki čakali na vkrcanje, da bi se s »Hindenburgom« odpeljali v Evropo, kamor so bili namenjeni b kronanskim svečanostim v London. Zrakoplov bj bil moral namreč že nekaj ur potem ko je hotel pristati v Lahekurstu, kreniti na pot čez morje v stari svet. Nesreča je prekrižala načrte kapitana m potnikov. Očividec, ki je bil v trenutku nesreče na letališču v Lakehurstu, opisuje potek katastrofe takole: »Hindenburg« je bil jedva kakšnih sto metrov nad zemljo. Potniki so bili vzrado-ščeni, da eo po dolgi in mučni vožnji vendarle prispelj na cilj. Mahali so skozi okna kabin z robci ter pozdravljali Ameriko.^ Te-dajei je nastal strašen pok. Nekateri so skušali planiti iz ognja, k; ie objel zrakoplov. Ko je »Hindenburg« treščil na zemljo, je nastala takšna vročina, da se ni mogel nihče približati gorečemu ogrodju. Slednjič se je le posrečilo potegniti izpod razvalm zrakoplova tri potnike. Bili so strašno ožgani . Šele čez ure in ure je požar odnehal in tedaj so reševalci mogli vdreti skozi steno zrokoplovovega oboda v njegovo notranjost. Šli so najprej v kabino poveljnika, kjer so našli zoglenelo truplo. Od vseh strani eo se slišale majhne detonacije in črn dim je P»* krival razbiitine zgorelega zrakoplova. Koliko ljudi se je &mrtno ponesrečilo in koliko je rešenih, še ni mosroče ugotoviti. Zastopnik >Zeppelinove« družbe je izjavil, da se je z zrakoplovom vozilo 99 oseb._ Neke vesti vedo povedati, da se niso rešili samo trije, ampak so poleg kapilana Stanipfa, ki je vodil zrakoplov na usodni vožnji, ter Toliko polnih posod s plinom je bilo potrebnih za eno samo vožnjo »Hindenburga« iz Evrope v Ameriko etajanju v Lakehurstu poleg New Yorka eksplodiral zrakoplov »Hindenburg«, bivši L Z. 129. Zrakoplov je prispel čez Atlantski ocean v Ameriko in je ime1- v trenutku nesreče na krovu 39 potnikov in 01 mož posadke. O katastrofi poročajo naslednje podrobnosti : Vremenske razmere na zadnji vožnji >Hin-denburgas iz Evrope v Ameriko so biile vse prej nego povoljne. Skoro vso i>ot je vozil zrakoplov v dežju in viharju,. Zato je bilo tudj pristajanje v Lakehurstu izredno težavno. Kapitan je odredil počasno manevriranje in zrakoplov je več nego uro časa preden je priplul do droga za pristajanje, krožil po zraku. Čakal je, ali se bo vreme izboljšalo ali ne. V trenutku, ko se je začel zrakoplov bližati stebru za pristajanje, pa je nastala silna eksplozija. Iz zadnjega dela je švignil plamen in v trenutku ie bil zrakoplov v morju plamenov. Potniki eo bili zmedeni. Nekaterim se posrečilo, da so se rešili s skokom skozi okna kabin. Vojaški oddelek iz Filadelfije, ki je bil na letališču v Lakehurstu pripravljen, da prime za vrvi, p katerimi potegnejo zrakoplov k zemlji, je takoi. ko se je zgodila nesreča, zaprl letališče. Vojaki so se lotili (reševanja po'.nikov, ki so ostali prj življenju. Na žalost pa teh ni ostalo dosti. Policija je takoj alai-miTala zdravnike in bolničarje, ki so prihiteli z avtomobili na kraj nesreče. Iz New Yorka so poslali v Lakehurst tudi posebno letalo z zdravnikj in zdravili. Eksplozija je nastala v približni vfšmi sto metrov. Obod zrakoplova je bil namah v plamenih in ogenj je uničil še tisto, kar je j ostalo od eksplozije. Goreče aluminijasto ogrodje se je s treskom zrušilo na tla, kjer ie polagoma dogorevalo. Požar je trajal kakšne trj ure in je privabil na prizorišče katastrofe silne množice ljudstva. Policija poleg kapitana Lehmanna, ki je nekakšen naslednik dr. Huga Eckenerja, graditelja zeppelinov, ostal; živi tudi nekateri drugi člani posadke ter osem potnikov. Toda te vesti niso kontrolirane. 0 reševalni akciji so izdali več bulletinov. Nekateri pripovedujejo, da eo potegnili iz oboda 30, drugi Eden izmed strojev, ki so gnali »Hindenburga« Dr. Hugo Eckener v »Zeppelinu« govore da 40, tretji omenjajo celo 50 oseb. Havasova agencija je dobila informacijo, da so oddali v bolnišnico 31 ljudi. Reuter pa objavlja poročilo, da ie nesreča zahtevala 32 smrtnih žrtev. Nekateri ponesrečenci so .podlegli naknadno. Rešenih je baje 42 oseb. Menda ni treba poudarjati, da je nesreča izzvala 6ilno potrtost po vsem 6vetu, zlasti v Nemčiji, kj občuti poleg gmotne škode tudi silen moralen poloni. V Berlinu so zaenkrat še zelo rezervirani in nočejo dati nobenega pojasnila. M i« iste r za propagando dr. Goebbels je sporočil vest o katastrofi kancelarju ravno v trenutku, ko se je Hitler vrnjl z Kieiia. Ameriške oblasti so uvedle preiskavo, ki naj dožene pravj vzrok nesreče. Podpredsednik ameriške družbe za zračni promet je izjavil reporterjem, da je mogoče razložit; si nesrečo na dva načina. Gotovo je, da so bile vremenske razmere vse prej kakor naklonjene poletu, na kakršnem je bil »Hindenburg«. Zrakoplov je celo uro kroži] nad letališčem, ne da bi mogel pristati. Verjetno je, da so se začel; motorji ustavljati in da je pri tem skočila iz njih iskra, ki je zanetila požar. »Hindenburg« je bil na vožnji iz Evrope v Ameriko polnjen z vodikom namesto s helijem. Družba, kj ga ie zalagala s plinom, ni mogla nabavi tj helija Ponesrečeni zrakoplov »Hindenburg« je bil največji in (najmodernejši zrakoplov Zeppelinovega tipa. Gnali so ga štirje motorji za težko olje. Vsak motor je proizvajal tisoč k. s. Za eno pot čez Ocean je zrakoplov porabil 4 do 5000 kg goriva. Brzina poleta je bila okolu 150 km na uro, vožnja od Frankfurta do Likehurstn je trajala dva dneva in pol. V zrakoplovu je bilo prostora za 50 potnikov, kabine so bile nam«r šoene v treh legah nad gondolo. Zrakoplov je bil opremljen z vso udobnostjo, vsaka kabina je imela napravo za mrzlo in toplo vodo, potnik; pa so obedovali v veliki skup- ni jedilnici Zrakoplov je meril v dolino 248 m. v premeru pa 41 m. Njegov obod je bil iz aluminija. Dr. Hugo Eckener. zgraditeli >Hindenbur-ga«, ki živi zdaj v Gradcu, je izvedel takoj za katastrofo ter je izjavil, da ie po njegovem iskatj vzroka nesreči v dejstvu, da zra koplov ni bil polnjen s helijem. Po njegovem je skrajni čas, da začno polniti zrakoplove tega t:pa v bodočnosti s helijem, ker se je zaradi vnetljivega vodika primerilo že dovolj nesreč. Lahko se reče, da so vsi največji zra koplovi. grajeni po Zeppelinovi zamisli, postali žrtve poletov. Ko so Nemci zgradil; pr vo »zračno cigaro«, so sj od tega obetali ogromne koristi. Izkustva pa so pokazala, da 6e zrakoplov ne obnaša dobro. Ne samo nemški, tudi zrakoplovi drugih narodov so pokazali, da niso kdo ve kaj zanesljivi. Ze 5. avgusta 1908. ko je napravil grof Zeppelin svoj prvi polet jz Friedriclishafna v Mainz, je imel smolo. Na povratku v Stutt-gart je zrakoplov izgubil pljm ter je moral zasilno pristati. Privezali 6o ga. toda vete* ga je utisnl in raztrgal. 24. avgusta 1921. je doživel katastrofo angleški vodiljivj zra koplov Z. R. 2. Prj Hullu je treščil na zem- ljo. Ubilo se je 44 o«eb. še prej, 25. septembra 1909. je eksplodiral francoski vodljivi zrakoplov La Republiflue« Pr; Nloulin-su. kjer je padel na zeinijo, so se uhile štiri osebe. V nasledn jih letih so se vrstjde nesreče zrakoplovov ena za drugo. Dne 3. septembra 1925 ie nevihta v Ohiu uničila zrakoplov ameriške mornarice »Shenandoahc. Bilo ie 15 mrtvih, med njimi kapitan zrakoplova. Katastrofa Nobjlove >Ital>ie« na poti proti Severnemu tečaju je še vsem v spominu zaradi mučnih dogodkov, k; so ji sledili. Dne 5. oktobra 1930. se ie ponesrečil anglešk; vodiiivi zrakoplov R 101 na vožnji iz Anglije v Indijo. Prj Beauvaisu je burja vrgla zrakoplov ob tla. Nastal je ogenj in eksplozija, ki je uničila 47 oseb. med njimi tudi komandanta. Rešili so se samo trije. V Amerik; so doživeli enako nesrečen konec tudi »Macon« i*n Acrom«, zaradi česar so ameriški tehnik; sploh odpovedali gradnji zrakoplovov. Nesreča sedanjega »Hindenburga« gotovo ne bo ojačila gradbene tehnike v smislu Zeppelinovih idej. Nemci se sicer lahko tolažijo, da gradijo zdaj nov zračni kolos L. Z. 130, toda ideja Zeppelinovih zrakoplovov je z najnovejšo nesrečo gotovo izgubila mnogo privržencev in simpatrzerjev doma in v tujini. v. »Hindenburg« plava nad New Torkom Živi spomeniki Med vladarji, ki so 6e ponašali, da posnemajo ziunanje življenje kralja Ludovika XIV.. je bil tud; poljskj kralj Stan slav. Njegove vrtove so pripravili po vzorcu ver-sailleskih vrtov. To delo je trajalo dalj časa. ker je bilo treba dobiti vrtnarje stroje in rastiline iz ino&transtva. Ko je kralj nekega dne priredil veliko slavnost v (rajskem parku, je bil ta že prirejen v slogu Ludovčka XIV., samo kjpj jz versa.jlleskih drevoredov so še manjkali. Da bj mogel svojim gostom pokazati podobo svojih novjh vrtov, je dal mične mlade može in ženske obleči v antična oblačila, na kar so se postavili kot živi kipi v drevorede, vsaj toliko časa. dokler so si gostje ogledovat; park. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Pred poroko VVindsorski - War5ieIdova Vojvoda v Franciji — Priprave za preselitev v Avstrijo Londonski »Daily Telegraph« poroča, da bo ostal Wjndson?ki vojvoda samo nekaj da, na gradu Cande, kj je last družine Be-deaux, potem se bo preselil v neko bližnjo graščino, kjer bo ostal do dneva poroke. Uradno sporočilo o porok; bo izdano v kratkem. Gotovo pa je že zdaj. da bo poroka vojvode z go. Simpson-Warfieldovo šele po krona-nskih svečanostih v Londonu. Dunajski listi pišejo, da bo odpotoval bjvši kralj takoj po poroki v Avstrijo in se bo naseli na Čauškem gradu (VVasser-leonburg na Koroškem. Kakor kaže se bo pripeljal vojvoda čez avstrijsko mejo v začetku junija. Računajo namreč, da bo poroka v tretjem alj četrtem tednu meseca maja. Graščina grofa Miinstra se že adaptira. Vojvoda je najel vse prostore v poslopju čez poletne mesece. Adaptacijsfca de- Jezikovni spor na sladkorni konferenci Nemci zahtevajo, da se upošteva njih jezik, Rusi pa se vlečejo za svojega • • • »Hindenburg« pri zemlji Na zadnji seji mednarodne sladkorne konference v Londonu je nastal nepričakovan jezikovni spor, ki ograža uspešni zaključek te konference. Nemška delegacija je zahtevala, naj se nova pogodba ne natisne samo v angleškem in francoskem je- Sodišče za morilce diplomatove hčere Državno tožilstvo na Dunaju je sklenilo, da pridejo trije vagabundi .k so sodelovali pri uimoru Ingride VVengreenove, hčere paragvajskega diplomata na Dunaju, pred na-elj sod. To so: 211etnj čevljarski pomočnik Herbert. Sohlegel. 201etni mlinar in zasilni šofer Friedrich Fleck ter 191etn,- pomožni delavec Wjlhelm Stevskal. Obtožnica očita trojici roparski umor, čeprav je strelja,! na žrtev samo eden izmed njih, namreč Schle-gel. Razprava proti trojici se bo začela predvidoma v ponedeljek 10. maja na sodišču v Dunajskem Novem mestu. Zločin bodo sodili štirje sodniki, člani kazenskega sodišča na Dunaju. Predsedoval jim bo višji sodni svetnik dr. Povvalatz. Smrtna kazen je mogoča za dva obtoženca. kj sta, prekoračila 20. leto starosti, in sicer za Sehlegla in Flecka dočim bo mladoletni Stevskal obsojen najbrže na dolgoletno robijo. ziku, kakor je bilo to v nameri v skladu s prakso pri Društvu narodov, temveč je zahtevala tudi nemški tekst. Nato je ruski delegat zahteval, naj se izdela tudi oficialen ruski tekst. Ker ni bil konferenci na razpolago noben kvalificiran ruski tolmač, so bile težave, na kar je Mac-donald predlagal, naj bi se besedilo sestavilo samo v angleščini. To kompromisno rešitev pa so Francozi odklonili in zahtevajo, naj se tudi v tem pogledu uporabijo navade Društva narodov, če ne pride do kompromisa. obstoji nevarnost, da se francoski glavni delegat Spinasse, ki je trenutno v Parizu, sploh ne vrne v London, da bi podpisal dogovor. Plug z radiom V argentinskem poljedelskem ministrstvu eo razpravljali o načrtu, da bi poljedelske traktorje opremili z radijskimi sprejemniki. S tem naj bj ee odpravila enoličnost, ki je zvezana z mnogimi poljskim; deli. Lažje ie sicer sedeti na traktorju, nego stopati po neravnih tleh za plugom, a tudi celodnevno sedenje pri prašnem delu te utrudi. Brezžična muzika naj bj olajšala to delo Predlagatelji menijo, da novote ne bodo ljudje samo veseli, temveč da bo tudi povečala veselje do dela in delovni uspeh, kar bo imelo spet ugodne posledice za dvig polje dekske proizvodnje. la se izvršujejo po navodilih Wjndsoreke-ga vojvode m po željah njegove neseste. V jeseni bo NVindsorskj vojvoda zapustil Avstrijo in odpotoval v Najrob. kjer se pogaja za najem večjega zemljišča v Keniji. Bivši kralj se je mudil v teh krajih že septembra 1938.. pa se je moral zaradi bolezni svojega očeta nenadoma vrniti v domovino. A N E K D O T A L. 1882. so v Sch\verinu odprli dvorno gledališče. Poslopje je stalo tik postaje. Otvoritvena predstava je bil Wagnerjev »Tannhauser«. Vse je bilo dobro do drugega dejanja, ko pozove grof viteza Henrika, naj se odpelje v Rim, kajti edinu takšno romanje mu more prinesti odpuščanje njegovih grehov. Tannhauser je pri teh besedah zapel svoj klic: »Na noge! V Rim!« Prav v tistem trenutku pa se je razlegel skozi neko odprto okno postaje klic sprevodnika: »Vstopite! Gotovo! Odhod!« VSAK DAN ENA Pri vedeževalkl: »Ali ne bi bilo bolje, fte bi slekla rokavice?« (»Everybodys weekly«) 0. POLTZBR; 23 Maminski tiapušč Prigode Patricije Holmove g j ^ Vendar je plavolasM stvar sčasoma presedla. S skopimi besedami je povedala možu, da traja njegovo nadlegovanje že predolgo. Nočni skitalec pa ni ubogal dobromieelnega nasveta, ampatk je zgrabil plavolasko za komolec. Nemogoče je dognati, ali je bil ta prijem namenjen samo komolcu ali tudi naročni torbici, zakaj še preden je bil do dobrega izvršen, se je mož ves omotičen opotekel proti zidu. Udarec s pestjo, ki ga je po bliskovo zadel na obra-dek, je bil, kakor pravijo, dobre matere sin. Ne da bi se obrnila, je plaval asa dama, ki jo je — sodeč po izdatnosti tega boksaškega udarca — očividno odlikovala precej znatna telesna moč, nadaljevala svojo pot po pustih nočnih ulicah. Prišla je na Marylebonsko cesto in zavila na Upper Harley Street. Zdaj je bila !e še nekaj hiš od Yorške terase in niti ne tisoč korakov od nadzornika Whinstona. A preden je dospela na Yorško teraso, je plavka obstala pred nekimi hišnimi vrati. Ko se je ozrla na obe strani, češ, ali je ne opazuje kak nepo- Kulturni pregled Poljska knjiga o naši zemlji (Halina Siennicka, Uroda Jngoslavvji (Lepota Jugoslavije) Warszawa 1936) klicaji vohun, je hJfcro odklenila vrata in Je ▼ naslednjem trenutku izginila za njimi. Ne da bi prižgala luč, se je vzpela po stopnicah. Šele tik pod streho je obstala. Vkl jub stoštiriin-desetim stopnicama, ki so bile za njo, ni dihala nač hitreje kakor prej. Tudi aa odklepanje naslednjih vrat ni potrebovala luči. Šele ko jih je zaprla za seboj in zaklenila, je obrnila stikalni gumb. Tesnemu prostoru, v katerem je bila zdaj, so bili pri zgradbi hiše gotovo namenih vlogo posel-ske čumnate. Velika omara je zavzemala malone polovico prostora. Razen nje je bila v sobici preprosta mizica za ličenje, kakršne videvamo v igralskih garderobah. Plavolaska je odložila kožuh; spravila ga je v omaro, kjer je viselo na tucate oblek in piaščev. Nekatera izmed teh oblačil so bila kaj čudna in nikakor ne primerna za omaro elegantne ženske, kaikršna je plavka v tem trenutku še bila. Zdaj je stopila k mizici za ličenje in se spustila na stol. Med lončki in stekleničicami je ležala škatlica cigaret. Plavolaska je vzela iz nje cigareto itn jo prižgala. Čuden duh je napolnil tesni prostor ; cigareta je morala biti napo jena s kakim redkim parfumom. Kaminski napušč ukraden! S cigareto med ustnicami se je prijela za pričesko; v naslednjem trenutku je ta ležala na mizi. Iz plaivke je bila zdaj postala čmolaska. Urno si je obrisala U8Bo z obnaša. Njena lepota 00 je 8 ten nekoliko zmanjšala, a zato je bila videti za nekaj let mlajša. Njem ostro začrtani, za mlado dekle morda prerezki obraz je pričal o bistrem in močnem duhu. Hitro se je izmotala iz elegantne temne obleke. Tudi lične večerne čeveljčke je sezula. Ko je zaprta omaro, je bila oblečena v debel siv pulover in kratko, nagubano krilce. Njeni čevlji so imeli nizke pete in tenke, hrapave gumaste podplate. Na jermenu, ki si ga je obesila preko rame, ji je visela majhna torbica. Crnolaso dekle je utrnilo luč in odprlo vrata. Skrbno jih je zaklenila za seboj in smuknila k drugim, ki niso bila zaprta. Zdaj je bila na podstrešju. Skozi line se je bledo svetlikalo zimsko nebo. Eno izmed lin — očividno je bila dobro namazana — je neslišno odprta. S spretnostjo prave akrobatke se je dekle v puloverju potegnilo na streho. Previdno in brez naglice se je pomikalo naprej po spolzkih tleh. Streha sosednje hiše —- tiste, ki je stala na vogalu Upper Hariey Street in Yorške terase — je bila obilno diva in pol yarda nižja.. Dekle se je spustilo dol. Neka opeka, ki ni bila popolnoma trdna na svojem mestu, se je odkrušila. Prepozno je segla po nji. Opeka je padla v globino in se z glasnim ropotom razbila na cestnem asfaltu. Dekle se je po bliskovo potuhnilo. Nekaj minuit je negibno ždelo v tej legi. Pravkar je hotela vstati, ko so ji od spodaj, « ceste, udarile glasne besede na uho. In tisti hip je z grozo začutila, da ji zmanjkuje ta pod nogami njene roke, ki so iskale opore, so zagrabile v zrak. Dekletovo življenje je viselo v tem drobcu sa-kunde na niti. Vendar ni zakričala. Saj je vedela, da je ne more rešiti noben klic na pomoč Ko je bilo še podoba, kakor da bi nezadržno dr-čala proti zevajoči globini, so se ji prsti z močjo obupa zaigrebli v gladko opečnato streho. Čutila je, kako je v svojem drčanju mahoma obstala. Ali bo opeka, na kateri je zdaj z vso težo visela, vzdržala? Ta edina misel ji je utripala v možganih. Z neskončno previdnostjo, palec za palcem, se je vlekla kvišku. Nazadnje je imela vendar že trdna tla pod seboj. Za las je bila ušla smrti! Za diminikom je počivala skoraj deset minut. Šele zdaj se je zavedela, da ji je vse telo mokro od znoja. Trdno je stisnila usta. Spodaj na cesti je bilo zdavnaj vse tiho, ko je zapustila svoje mesto za dimnikom. Strehi naslednjih dveh hiš sta bili obe enako visoki im nista delali drzni nočni potnici nobenih novih težav. Našla je lino, ki je bila samo prislonjena, in jo odprla. Taikoj nato je bila v hišnem podstrešju. S ključem, ki ga je vzela iz torbice, je odklenila vrata podstrešja in jih spet zaklenila za seboj. Neslišno je smuknila po stopnicah nizdol. V prvem nadstropju je obstala pred stanovanjskimi vrati, ki jih je odprla z drugim ključem iz torbice. Lepa je ta knjiga, najlepša izmed knjig o Jugoslaviji, kar sem jih videl. Lepa je po opremi; ima blizu 300 slik. Lepa je po vsebini. Obsežna je ta knjiga: šteje 360 strani. Izšla je kot 9. zvezek »Jugoslovenske Biblioteke«, ki jo ureja g. prof. Julij Bene-šič v Varšavi. Napisala jo je gospa Halina Siennicka, poljska predsednica Zveze slovanskih žen in do nedavno tajnica varšavske poljsko-jugoslovenske lige. Poznamo jo dobro; večkrat je bila med nami. Prepotovala je vso Jugoslavijo; njeni knjigi se to pozna; samo oni, ki je vse to sam videl, mora tako lepo opisovati poedine naše kraje, kakor jih opisuje gospa Siennecka. Ni to Baetiecker, ki daje podatke in točne številke v pouk tistemu, ki je že na poti: to je knjiga, ki more in mora za našo domovino navdušiti onega, ki še ni bil v Jugoslaviji — da pojde in si jo ogleda. Ne vem, ali je v kateremkoli jeziku izšla knjiga, ki bi z večjo toplino govorila o naši zemlji, nego govori knjiga gospe Siennicke. Seveda zgodovinarji, posebno zgodovi-narji-specialisti, naj zatisnejo oči! Ali naj vsaj ne bodo sodniki. V knjigi je namreč tudi mnogo zgodovinskih ekskurzij in v njih se je Historiji včasih spodrsnilo. Poljski čitatelj tega ne bo zapazil, sploh pa teh poedinosti ne bo pomnil. Dobro-je, če ima profesoR Muzo, toda potrebno je včasih, da ima tudi Muza — svojega profesorja. Jf Gospa Siennicka je umetnica. Pije z vso dušo lepoto prirode. Le čitaj njen opis mlade Save pa Vintgarja in Bohinja! Lepšega opisa teh našin krajev jaz nisem či-tal. čitaj dalje, t. j. potuj s pisateljico dalje in užival boš, ko ti pokaže Liko in Plitvič-ka jezera in Mostar, ko ugledaš z njo pri Splitu morje ali s Trsata Kvarner in Učko, ko se boš z njo vozil v Črno goro ali se ustavil v Dubrovniku. Poznamo ta naš svet, skoro vsi ga poznamo, a ko nam ga bo pisateljica prikazovala, nam bodo slike %e lepše. Gospa Siennicka je umetnica. Kakor ljubi prirodo, tako ljubi tudi umetnost; ljubi umetnost in jo zna gledati, videti. Mnogo prostora je v svoji knjigi posvetila prikazovanju jugoslovenske umetnosti, več kiparstvu in arhitekturi nego slikarstvu. Me-štrovič kraljuje, Strossmayerjeva galerija slik opisuje, srednjeveško renesanco južno-srbskih cerkva ocenjuje, mavzolej v Cav-tatu, katedrala v šibeniku in Trogirju so dobili svoje mesto. Zagrebška glasba je visoko dvignjena (258), slovenska pa je prezrta; »Trboveljski slavček« in mariborski harmonikarji so na sliki (str. 48) zamenjani, Hercegovini se odreka muzlkalnost. Brez posluha so hercegovinski gorjani, mesto petja slišiš od njih nekako čudno tu-lenje« (233), ali zato je Hercegovincem Bog dal v obilni meri lepoto. . . Z umetniškim očesom gleda gospa Siennicka tudi na narodno nošo. V bogato niansiranem jeziku nam živo slika to, kar je v barvah in slikah tako nijansirano v raznih naših pokrajinah. Morda se je pisateljici fantazija najbolj razgibala, ko je gledala južno-srbijansko narodno življenje (170—180). Ples kolo se Poljakinji spričo poljskih plesov ne zdi posebno barvit in živ, vendar pravi, govoreč o črnogorskem kolu (284): »Kolo ni samo ples. To je sta-roslovanski obred, ki v mistično verigo solidarnosti druži vse narodno junaštvo.« Če bi se gospa Siennicka na knjigi ne podpisala kot avtorica, bi vendarle čitatelj uganil, da je knjigo pisala ženska. Baš pri opisovanju narodne noše se kaže in izkaže ženski opazovalni dar, žensko oko, ki vidi in sodi vse najmanjše podrobnosti. Pojdi z gospo pisateljico na sarajevsko pijačo in čul boš od nje (221,225), kaj ona vse tam vidi. * Knjiga je lirika, je ženska lirika o Jugoslaviji. Čustvo in fantazija jo nosita. Včasi bolj občudujemo »pejzaš« avtoričine duše nego onega realnega, ki ga je izzval. Njena duša močno reagira. Ko govori gospa Siennicka (98) o krapinskem pračlo-veku v Zagrebu, pravi: »Ta glava z raz-kuštranimi lasmi, z nazaj padajočim čelom, in živalsko čeljustjo je strašno suge-stivna; zdi se: vsak čas zarjove z nečloveškim glasom in pogleda, kje je buzdovan. Človek mora imeti mnogo ponižnega spoštovanja do znanosti, da bi priznal svojo sorodnost s takim prednikom.« V Novem Sadu je vnanjost ljudi kriva, da bi gospa mogla kupca zamenjati s pesnikom. (126). S*S Takole potuje gospa Siennicka skozi Jugoslavijo: začne v Sloveniji, preide v Hrvatsko, si ogleda Vojvodino, biva * Srbiji, skozi Bosno in Hercegovino pride v Dubrovnik, skozi Boko Kotorsko pa v Črno goro, nato se vrača, vidi Dalmacijo, a končuje pot v Hrvatskem Primorju. Vsak del naroda, vsaka pokrajina je ne samo spisana, nego tudi ocenjena, s te in z one strani hvaljena. Konstatirajo se kulturni in politični centri. Pri tem pa čutimo, kakor tolikokrat drugje tudi tukaj zapeljivost splošnih besed, kakor so besede »kultura«, »politika«; vsak si pri njih kaj drugega misli, ne pa vsak česa jasnega. Kako naj razumemo besedno kombinacijo o »kulturnem« in znanstveno-umetniškem primatu.« (66) ? Gospa Siennicka ni imela prilike, da podrobno prouči znanstveno življenje Jugoslavije (ta tema je prav za prav izven svrhe njene knjige). Priznati nam bo pa morala, da politični centrum tudi kulturno ne sme biti slab; trajna razdalja med politiko in kulturo je za oba škodljiva. Kdo bi se čudil, da se gospa Siennicka tako navdušuje za naš Zagreb. (105!) Saj smo jo baš mi zagrebški Jugosloveni nekajkrat res z vso dušo sprejeli. Pozna se knjigi, da jo je spisala Poljakinja. Knjiga ni poljska samo po jeziku, v njej zaveje tudi tisti »zapadni veter«, ki ga na Poljskem, v odporu proti Moskvi, v privatnem.in, javnem življenju tolikokrat čutimo. Toda radi priznavamo, da gospa Siennicka z ; vso ljubeznijo poglablja tudi v življenje tistih naših pokrajin, kjer še ni »visokega zapadnega življenjskega dia-pazona« (103). Zares, pozna se knjigi, da jo je spisala Poljakinja. Poljakinje so bile v preteklosti in so danes močan del svojega naroda. Poljakinja gospa Siennicka gledajoč Jugoslavijo, misli rada tudi na Poljsko. Zdaj jo slovanska hiša spominja hiše Kašubske (17), zopet bosanska narodna noša hucul-skega sveta v Karpatih (210, 228), ob posebnostih hercegovinske ženske narodne noše gleda v duhu belorusko žensko tam daleč na severovzhodu Poljske; dubrovniško pokopališče »na Mihajlu« ji je v svoji prostoti poleg poljskega Oksivja pri Gdinji morda najlepše pokopališče sveta (254), Dalmatinec ji je sinteza vsega, kar Poljaka tako miče k Jugoslovenom (297); v šibeniški katedrali vidi portrete, katerih lica so »tako sarmatska (staropoljska), da radi priznavamo, da je to naše sorodstvo« (337). Nekajkrat pa gospe Siennicki Jugoslavija popolnoma zmaguje: drag ji je v hladnih mavricah svojih valov njen poljski Baltik, prevzel jo je burni Biskajski zaliv, ali »najdražji, nepozabljen ostane vedno vtis toplega, težkega, omedlelega (?) vala slovanskega morja — Jadrana« (238). In šibeniška katedrala! Med tisočimi sijajnimi svetišči, ki so po svetu razsejana, ki s svojimi dimenzijami, z bogastvom, s silo človeku jemljejo pogled, ta hiša božja pa najgloblje deluje--« (335) —, takoj nato (351) pa jo prevzame nekaj posvetnega, naša luka na Sušaku: »Je to v vsej Evropi izza Gdinje edino pristanišče, ki kipi v njem tako življenje; zamah v »samozadostnost« (avtarkijo*). Knjigo je spisala poljska predsednica Zveze slovanskih žen. Čutimo to čitatelji; pisateljica rada, zelo rada naglasa, da je to in to pri nas čisto slovansko. Njen rojak komponist Rogowski, ki stalno živi v Dubrovniku, ji je rekel, da je očiten znak slovanske muzike to, da morajo vse najstarejše melodije vsakega izmed slovanskih narodov uspešno izvajati drugi Slovani kakor svoje pristne domače melodije. (255). V Egoizem, ki živi na težko škodo bližnjega in ne vidi in ne išče celine, je etično in že zato tudi socialno zlo. Pokrajinski plemenski in podobni egoizem, ki se opira samo na manjšo preteklost, je težko zlo tam, kjer nastajajo narodi in se ustvarjajo države. Tak egoizem je rad sebi v podporo navajal to ali ono mesto v knjigi gospe Siennicke, vendar je prezrl, da je njen duh iskreno jugoslovenski in je zamolčal vsa tista mesta v knjigi, kjer je ta tako toplo izražen. Gospa Siennicka se raduje ob našem uedinjenju. Takole govori svojim rojakom: (155—156). »čudež se je zgodil po vojnem potopu, čudež božji v katerem prestolnica (Beograd) ni samo od mrtvih vstala nego je postala središče nove obširne države, ki realizira veliko idejo slovanskega edinstva, v kljub političnim stoletnim mejam, kljub presodkom navad, kljub razlikam ver. Zakaj ni le to pravi čudež, da se v imenu bratskih gesel ta pisanost lokalnih barv začenja pred našimi očmi počasi zlivati v eno harmonično sliko. . .? Delo je veliko v svojem sam ozatajevanju in v svoji požrtvovalnosti. Ni pokrajin, ni pro-vincij, samo Jugoslavija je s skupnimi težnjami in s skupnimi zastavami. . ,< In zopet govori gospa Siennicka (15—16): Razumljivo je, da je zgodovina zapustila sledove v kulturi, v jeziku, veroizpovedi in šegah. Ali »dasi so na Balkanu nekateri danes katoliki, drugi pravoslavni — mnogo jih pa izpoveduje islam — srce in jezik so jim ostali slovanski. Genij te lepe in zdrave rase je premagal nadmoč sil sveta. Dolgo so bili v gluhem molčanju, grizoč uzde in pripravljajoč se na skok. V svojih gorskih gnezdih izolirani od sveta, zavedno se zapirajoč v krog starih plemenskih tradicij, niso samo ohranili nasproti tujim gospodarjem svoje individualnosti — ohranili so pred svetom najčistejše živo zrno slovanske rase, ki ga stoletja robstva niso narušila, t. j. kakor pšenica v egiptskem sarkofagu, sveža pšenica, ki se ji vidi, da lahko da stokratni sad. . .« V Tako piše gospa Siennicka. škoda, da nazadnje mora profesor zmotiti njeno muzo. Suhoparno jo opozarja, da je vloga slovanskega duhovništva v zgodovini »Slovenske Matice«, »Družbe sv. Cirila in Metoda« itd. (22) bila druga nego jo ji daje ona, prej ji bo dal prav, kadar trdi, da sta misticizem ruski in ruski nihilizem enako tuja srbski duši (143, 149), a nekoliko drugače bi stilistično uredil to, kar čita o Srb-kinji na str. 150. Slovencem sporočam o knjigi gospe Siennicke. Naj povem Slovencem še to, kar piše gospa o Ljubljani: Spričo stoletne in stoletne vladavine neizprosne germanske roke naj se nihče ne čudi, da se zdi to mesto po vojni še ponemčeno. Na ulici se čuje mnogo tega jezika, po kavarnah ide od rok do rok deset in deset nemških časopisov in nas prišlece prerado in le prehitro nagovarjajo nemški«. Kar se pa tiče slovenskega jezika, pravi gospa Siennicka (55), da je za Poljaka mnogo razumijivej-ši nego jezik srbohrvatski. Hvala gospe Siennicki za delo in trud in za milo slovansko naklonjenost. Dr. Fr. Dešič. Violinski koncert Roberta Soetensa v Mariboru Čimbolj se bliža koncertna sezona v Mariboru svojemu koncu, tem bogatejša postaja. Koncertu prvovrstnega Brandlovega tria je sledil koncert francoskega violinista Roberta Soetensa. ki se je vršil v sredo 5. t. m. v kazinski dvorani, s sodelovanjem orkestralnega društva ljublj. Glasbene Matica pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca. Program je otvorila Mjhevčeva uvertura k operi »Planeti«, katero je instrumentjral za godalnj orkester prof. škerjanc. Delo ie napisal naš rojak J. Mihevc (1805—1882), ki ie živel na Dunaju v beethovianski dobi. Skladba je pisana v slogu takratnih Mihev-čevjih dunajskih sodobnikov in ne zaostaja po svoji veličini ta deli teh mojstrov. Instru-mentaoija prof. Škerjanca kaže globoko poznavanje bistva godalnih instrumentov, katere je razdelil instrumentator z mnogimi »divjsi« v lepo in polnozvenečo celoto. Orkester, sestavljen po veliki večini iz sanrh ljubiteljev glasbe, je zvenel sočno, čisto in je bil izdelan d® sleherne nianse. Občudovati smo ga morali posebno v spremljavi obeh koncertov (Vjvaldijevega in Bachovega), kjer nam je pokazal nekak vzor, kako ie treba gojiti tovrstno glasbo. Odveč bi bilo govoriti o dirigentskih sposobnostih prof. L. M. Šerjamca, ki nam je predstavil svoj orkester v muzi kalni formi, kakor si jo moremo le želeti. G. Škerjanc je dirigent najboljših kvalitet, posebno nam je imponirala mirnost, na katero pa je orkestralni aparat odgovarjal promptno in eksaktno. G. Robert Soetens, katerega smo v Mariboru slišali prvič, je pa poglavje zase. Simpatičen mladenič, v katerega slehernem gibu se zrcalijo znaki velike glasbene tradicije francoskega naroda. Mladega umetnika odlikuje globoko muzrkalno razumevanje, s katerim je v svojem izvajanju podertaval bistvo umetnine in opozarjal predvsem na njeno celota ki jo ie pred nas postavil v vsej monumeratalni veličini. A. Vivaldijev koncert v Cduru, delo predklasjčne dobe. je v njegovi mojstrski detajli ran i interpretaciji, brez raznih dodatnih kadenc. doživel pravi triumf. Prav tako tudi J. S. Bachov koncert v E-duru. Obe deli je umetnik izvajal ob 6premlievanju godalnega orkestra in prvič sem doživel, da solist skupno z orkestrom izvajal tudi partijo za »tutti«. kar mi je zelo ugajalo. Obe veliki deli sta bilj s strani solista, dirigenta im orkestra postavljeni pred nas v muzikaltio dovršeni veličini. Drugi del sporeda je obsegal solistična violinska dela s spremljevanjem klavirja. Kot prva točka je bila C. Franckova znana velika violinska sonata v štirih, na isti tema povezanih stavkih, ki tvorj velikim violinistom težko preizkušnjo: da 6e ž njo dvigne jo do veličine, aji pa ž njo padejo in se nikoli več ne dvignejo. Zato nas je to delo naj bolj zanimalo. 2e takoj ob prinosu teme na kateri je sonata grajena, nas je umetnik uveril, da imamo opraviti z glasbenikom najboljših kvalitet V naslednjih stavkih. Allegro — Reci tati vo in kanonično grajenem sklepnem AUegrettu je skladba stalno rasla in se dvigala v popolno dovršeno celoto. Ves Jas smo imeli vtisk, da je umetnik odstranil ves onf nepotrebni zunanji blesk, ter se posvetil Izključno muzikabiemu delu te globoke umetnine. Kot kjavinski sprem ljevalee ie moral v zadnjem trenutka vstopiti namesto obolele spremljevalke gdč. Su- sanne Roche g. Škerjanc. Samo oni, ki poz na tehnično in muzikalno težki klav. part te sonate, bo znal ceniti glasbene vrline prof. Škerjanca, ki je ta part izvedel naravnost mojstrsko. Sledila so še manjša dela, v katerih nam je violinist Soetens pokazal tudi druge strani violinskega vjrtuoza {k; pa stopajo danes že zelo v ozadje) — tehnične efekte. Tudi to obvlada umetnik brezhibno, vendar jo pa stalno podreja globini muzi-kalne fraze. Dela torej, kakor: Ri-mski-Kor zakovega »Sončna himna«, Musorgekega ples >Hopak« (transkripcija) im znani M. de Fal" lov >Španskj ples«, so zaključila bogati spored. Umetnik je s 6vojo globoko glasbeno kulturo navzoče občinstvo tako navdušil, da 6e nj hotelo sprijazniti z mislijo, da je koncerta konec. Dodal je na spontam aplavz De-busija, Albeniza in Brahmsa. Za izreden umetniki užitek, zamoremo biti pri reditelji ci ljublj. Glasbeni Matici zelo hvaležni, zlasti ker je bil to v vsej sezoni edini violinski, kvalitativen violinski koncert poleg klavir skih (Trost, Firkušny) — zato želimo, da nam pride v prihodnji sezoni še večkrat v goste. Prof. Karol Pahor Zapiski »življenje in svet« prinese na uvodnem mestu prihodnje številke, ki izide s pone-deljskim »Jutrom«, sledeče članke: referat o pomembni knjigi fiziologa Carrela »Človek — neznano bitje«, nadaljevanj© potopisa dr. Antona, Debeljaka »En naav črez izaro, en mav črez gmajnico«, nadaljevanje povesti Ignaca Koprivoa »Večerne ure« in Dumasovega romana »Trije mušketirji« (z Norretrandersovimi ilustracijami). V maj-niško šstevilko sodi tudi poučni članek o življenju rjavega hrošča. Spominske vrstice o Mateju Bubadu so v sosedstvu rubrike Iz literarnega svata, M prinaša nekaj drobiža, poseben članek nas seznanja z napredkom v televiziji, drug članek s tetoviranjem; ne manjkajo tudi rubrike Radio, Praktične novote, šah in Za bistre glave. V tej številki izidejo številne dobro izbrane ilustracije. Slovenska literatura v češkem zborniku. V osmem snopiču 2. zvezka ilustriranega zbornika za smotreno samodzobrazbo »Po-zešni« (Praga, E. Beaufort) je izšel zgoščeno, vendar pa zelo pregledno spisani članek o slovenski literaturi 20. stoletja iz peresa lektorja Karlove univerze dr. Otcna Berkopca. Pisec obravnava vse pomembnejši pisatelje, pesnike in dramatike od Fr. Govekarja do Ant. Ingoliča. Uredništvu tega češkega zbornika in dr. Berkopcu vse priznanje za to uslugo spoznavanja slovenske literature med Čehi! V istem zvezku je dbjavljen tudi pregled sodobne srbskohrvatske literature iz peresa Jaro-slava Malega. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. uri Sobota, 8. maja: Matura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 9. maja: Rivala. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. Torek 11.: Dr. Izven. Gostovanje gosp. Dušana Radenkoviča, člana beograjske drame. Sreda 12.: Peter in Aleksej. Premierski abonma. Premiera tragedije »Peter in Aleksej«, ki ima za snov spor med očetom carjem Petrom Velikim in njegovim sinom carje-vičem Aleksejem bo 12. t. m. Ozadje njunega spora je povsem zgodovinskega značaja in slika razkol med Starorusi in privrženci Petra Velikega, imenovanega Antikrista, katerega kulturne reforme so izzvale med konservativnimi Rusi velik odpor. Režija je Debevčeva. Opera Začetek ob 20. Sobota 8.: Ob 15. Otrok in ples. Prireditev Katje Delakove in njene otroške plesne skupine. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol ob 20. Veseli studenček. C. Nedelja 9.: ob pol 11. Mladinski koncert. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. Pod to goro zeleno... Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek 10.: Zaprto. Rančigajevi malf harmonikarji nastopijo skupno z otroškim pevskim zborom 26 otrok od 4. do 6. leta in z mladinskim pevskim zborom na Mladinskem koncertu društva >Skrb za mladino« v nedeljo ob pol 11. v operi. Skupno nastopi 180 otrok z izbranim koncertnim sporedom. Sodeluje komservato-rjst violinist Sever Marko. Uprava gledališča prosj p. n. abonente. da poravnajo do 16. t m. 9. obrok abonma, ja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota 8.: Kdo je papa. Nedelja 9.: Kdo je papa. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 8. maja ob 30. uri: »Školča«. Premiera. Nedelja. 9. maja ob 15. uiti: »Na ledeni plošči«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene, = M O DAMA=IS ODPRAVI PPHL1A3.EKCEME 3A'CI IH HPANI LASIS CE TAKOJ USTAVI IZPADAM E LAS LASJE POPASTEJO TUDI HAPLESASTOM MESTU.- . - STAKLEMJCA PO POVZETJU DIM 40.-POSTMIHA DIM 7.-MODERMA KOZMETIKA- SPLIT Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ab pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) krasen češkoslovaški film »Mary6a« z Jirino StepniClBWWi v gl. vlogi. s— Meso s« je podražite. Oi ecvega le» ta sem so naši mesarji ®e dvakrat po. dražili meso in sicer prvič od 8 na 1(4 drugič pa cd 10 na 12 Din za kg, tako! da je meso sedaj tretjino dražje kakor j* bilo poprej. Med nameščenci in delavci vlada umljivo razburjenje, ker se ob zvišanju cen niso sorazmerno zvišale tudi plače, pač pa so pri delavcih znatno padle. V koliko je podražitev mesa upravičena, tega ne vemo, ker mesarji zvišanja cen niso utemeljili. Umestno bi pa bilo. da bi to javnosti sporočili, da bi mogla kontrolirati, če je cena živine res tako poskočila, kstkor se je podražilo meso. Iz Kamnika ka— Kamniška podružnica SPD v Kam- ku uljudno naznanja vsemučlanstvu, da so njen redni letni občni zbor 19. t. m. ob 20. v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku s sledečim dnevnim redom: poročilo in dopolnitev odbora, volitev delegatov v skupščino in raznoterosti. Iz Trbovelj t— Akademija Podmladka jadranske Straže bo danes ob 19.30 v Sokolskem domu. Vstopnina 4 din. Vljudno vabljeni. V SEVNICA. Zvočni kino predvaja danos in jutri prirodni film iz kalifornijskih pragozdov »Sequoia« dalje nov tednik in kul-iturni film. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Za spomenik kralju Aleksandru I., kojega slovesno odkritje bo 30. t. m. so darovali: Učiteljski zbor jurjevške šole Din 450, učiteljski zbor šole Sv. Duh Din 100, Verzel Franc, gostii« ničar v Mariboru, Din 100, Senčar Alojz, "trgovec. Ptuj, Din 100, posojilnica Križevei prj Ljutomeru Din 100, Kramberger Jurij, v. davčni kontrolor, Ljubljana, Din 50, I. Herman, trgovec, Oeeelavci. Din 50, Marica Furet. učiteljica v Mariboru, Din 20, Ivan Tomažjč, uradnik Mestne hranilnice v Mariboru, Din, 50, Rozman Ivan, stavb, vodja, Celje, Din, 100, Sinko Ivan, župnik, Sv. Lenart, Din 100, Franc Štuhec. župnik, Sv. Jurij, Din 50, Senčar Alojz, železniški uradnik v Mariboru, Din 50. — Najlepša hvala! za vsa okrajna mesta v Jugoslaviji išče vpeljana tvrdka za svoje zelo dobro vpeljane predmete, — Posel povsem donosen. — Zaslužek zasigu- ran mesečno najmanj din 5000.—._ Gg. ponudniki morajo biti agilni, trgovsko izobraženi in impozantni__ Starost 25—35 let. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »JUTRA« pod »SAVREMENOST«, MAU OGLASI Kam pa,kam ? ttesnoa 1 Ulit. Os vek t Dul n šifro ali lajanje naslova t Din. Najmanjši znesek C Din. Izlet na Kurešček avtobus vozi v nedeljo 9. laaja ob St'. url zjutraj od Mestnega dom«. Prijav« telefon 30-70. 11376-18 Službo dobi Beseda 1 Din. lavak 8 Dla m Siire ali dajanj« »aalova J Dtn. Kajmaajšl anesek 17 Oin. 1 elektrotehnika s; izpitom rabimo za takojšen nastop. Razume ti se mora tudi na ra dlo ln kino, po mžnostl z operaterskim Izpitom. Rabimo tudi 1 strojnega ključavničarja s stroj-clio in kino, po možnosti šoferskim izpitom. Ki se razume tudi na instalacije. Plača mesečna, nastavitev stalna. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Nadzorstvo-reparature«. 1(7735-1 Prikrojevalka prvovrstna moč. dobi mesto pod ugodnimi pogoji za stalno. Ponncfce na ogl. odd. Jutra po» šifro »Stalno mesto«. 11934-1 Ličarskega pomočnika perfektnega. izvežbanega v nitrobarvanju in kleparskega pomočnika vajenega karo-senijskega dela sprejme Fr. Fergler,~aMril>or, Mlinska u. 11. 11804-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega za dam. kostume in plašče sprejmem takoj Kavniihar, modni salon Gaje-va o/V. 11402-1 Iščemo mojstra za damske torbice, listnice, aktovke itd. V vpoštev pride samo prvovrstna moč, ki je zmožna samostojno ustvarjati fasone. Ponudbe i a reference na Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana jod »"Prvovrstna moč«. 11096-1 Izprašan kurjač prvovrstna moč za Wolf-lo-kom obilo, dobi službo. Ponudbe z referencami slat.i na ogl. 'ddel. Jutra pod »Izprašan kurjač« 11-517-1 Tkalnega mojstra ia bombaž ui lan sprejmem »a takoj aH pozneje. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Samostojen«. 31380-1 Kolarske pomočnike izvežbane v karoseriji) ta.koj sprejmem Autobus Eojine, fliška. 11377-1 Več mizarskih pomočnikov prvovrstnih sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11378-1 Podnatakarico dobro servirko sprejme gostilna »Lovšine Gradišče 18. 11336-1 Prodam Beeeda 1 Din, lave* S Dtn. za šifr» al! "lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Čoln (Kielboot) eno leto rabljen se ugodno proda. Cerne Oskar. Ljubljana Sv. Petra c. 35. OC-6 CVETLIČNI MED posnetek (Nachsahn) PRISTNI VOSEK nudi na drobno in debelo DOLENC, Ljubljana VVolfova 10. Beseda I Din Jave* 8 Dm za Šifra tli lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesefe 17 Din. Kolesa moška in damska, naprodaj v največji izberi po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyr5eva c. 56. 11273-11 Kolesa malo rabljena najboljših znamk po izredno ni&kih cenah (tudi na obroke) naprodaj pri »PROMET« nasproti Križanske cerkve). 11836JI Beseda 1 Din 4are* S Din za šifra ali lajanje naslov* S Din. Najmanjfil cnesefc 17 Din. Rolo železno 106X260 se proda ugodno, ogledati: Kralj Ivan ključavničar Hilšerjeva. 11834-7 Beseda 1 Dta. davek 8 Din. za Šifra ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj® meeek 17 Wn. Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova oi 40, Vam IzvrS prodajo ali nakup hranilnih knjižic vseh denarnih »vodov najboljše in aajveetne-jše Samo pišite os n** naslov in ma Vam pošljemo joto vino po pošt! naprej. Za odgovoi priložiti Din 8 tnamk. 181-18 AL. PLANINSEK Dve parceli Ljubljana Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10. tz poslu je nakup in prodejo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daje brezplačno 30-16 Posojila dob« državni m samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bonih. »Her mes«. Informacije: Tav čarjeva 2. 87-16 Kateri gospod bi hotel posodil mladi gospodični 2.500 Din. Po ugod nih mesečnih obrok;h. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Sigurni povratek« 11348-16 Beeeda 1 Din. ia^ek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 On. Trgovino s špecerijo in mešanim blagom v lastni trinadstropni hiši s priključenim dvosobnim stanovanjem in komfortom v največji bližini glavnega kolodvora oddam. Potreben kapital 40.000 Din z vsem inventarjem. Prodam tudi s hišo vred. Jula Kohn, Zagreb, Paromliinska c. br. 17. 11403-17 Lokali Beseda 1 Din. iaveh 8 Din. za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovska oz. pisarn, lokala 36 in 60 m2 skupno ali ločeno in suho priti, klet oz. skladišče oddam takoj. Breg' 20. Vprašati pri hišniku. 11330-10 Lokal v bližini magistrata, pripraven za vsako trgovino, 0'brt oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11388-10 Beeeda 1 Din. davek 8 Din. ca Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Večje število parcel kompleksov, posestev, goa-dflrv. trgovskih in atano vanjskih lr'8 ter rti ima naprodaj gradbena strokov nI isobraiea! posredovalec Kuna ver Ludvik Cesta 26. okt. St. 6. Telefon 87-83. PooblaSčeni graditelj In sodni cenitelj za nasvete brezplačno oa razpolago. 69-90 Bim DENHR zato bom prodala približno 2000 parov prvovrstnih ^^i^ deloma izpod nabavne cene. TReouinn FRHHJH SHOJ Č E U L J E U PreSernooa nlica 32 G. Th. Rotman: ProSesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 97 Nato so jih v slovesnem izprevodu odvedli h glavarju, ki je bil bližnje gostije zelo vesel, čeprav se mu .je zdel profesor nekoliko mršav. Toda Upupu-tuti je bil modrijan. Človek ne more imeti vsega, kar bi rad, je pomislil sam pri sebi. Pod njegovim nadzorstvom so privezali ujetnike v neposredni bližini velikega ražnja, na katerem so hoteli speči profesorjeve učene mišice. Z grozo je profesor ogledoval strašno pripravo, na katero so hoteli ti barbari nabosti njegovo nedolžno telo. »Tak to je potemtakem poslednji večer mojega življenja,« je vzdihoval, med tem ko sta se Mikec in Pikec kosala, kdo izmed njiju bo glasneje jokal. v zelo lepi legi ob Strmi poti ln Strellžld ull cl prodam Natančnejše Dodatke se Izve v elek-tro trgovini v pasaži Viktorije. 10997-20 V Logatcu tik kolodvora prodam hišo s 4 stanovanji, trg. lokal dobro vpeljane gostilna, ve lika vinska klet. s prostornim hlevom, vrtom — even-tuelno se proda zraven tudi veliko lesno skladišče ob železniškem tiru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11346-30 Več lepih parcel v Sv. Križkem okraju na prodaj. Poizve se v Pokopališki ul. 36 Moste. Ljubljana. 11390-20 Hiša pri Stadionu, 6 ■sob itd., lep sadni vrt 900 m, uporaben tudi za zidanje stanovanjske ali vogalne trgovske hiše, ugodno naprolaj. Pojasnila daje Urbančič, Bežigrad. Hranilniška 7. 11009-20 Prehrana Beseda 1 Din. torek 8 Dtn. za Šifra ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjŠ znesek 17 Din. Otroka sprejmem v vso oskrbo zanesljive oseba, in ljubiteljica otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11330-114 Trosob. stanovanje komfortno, zračno In šolnino i balkonom v novi vili se odda s 1. avgustom. V bližini tramvajska postaja. Informacije daj« Urbančič, upravitelj Oražnova ulica 6 (konec tobačne tovarne) od 3. are popoldne dalje. 3d806-81 Stanovanja Beseda 1 Dta. davek 8 Din. za Šifre sil dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje komfortno z kabinetom, kopalnico in vsemi pritikline-mi v novejši hiši. iščem za avgust. V poštev pride hiša v neposredni bližini centra. Stranka je zelo fina, mirna. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddel. Jutra pod Šifro »V novejši hiši«. I1676-2la Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Beseda 1 Dta. davek 8 Din. ta Šifre ali dajanje naslova Din. Najmanjši cneaek ti Dtn. Mesečno sobo lepo, separiran vhod. oddam na Sv. Petra cesti 44/1. 11293-33 Sobo lepo, mirno in zračno, s posebnim vhodom oddam boljši osebi s 15. majem v Slomškovi 7/II. desno. 11406-33 Sobe išče beseda l Jave* 8 Dm, m Šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši ta osek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom iščem za 15. maj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zračna«. 3:l&i3-£»a Prazno sobo i vso oskrbo in družinskim priključkom k boljši družini iščem za popolnoma zdravo starejšo vdovo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Središče centre« ioerr5-28a Izgubljeno Uestroa i Din iave& S Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Papagajček zelene barve ki sliš; na ime Juri se je .zgubil. Pošten najditelj naj ga blagovoli vrniti, ker jt največji ljubljenec male deklice. Ci-j-.il Metodove 19/1 desno. 11874-26 Več ključev sem izgubil na Miklošičevi cesti. En ključ ima številko 130. Oddati proti nagradi v ogl. oddel. Jutra. 11087-38 Dopisi Vsaka bsteda i Din; davek S Din, n dajanj« naslova 8 Din; najmanjši znesek 90 Din. »Pozni maj« dvigni pismo takoj 11882-34 Kdo pošlje 50 krajevnih adres trgovcev z navedbo stroke dobi brezplačno knjigo in 10 razglednic. Adresarija, Beograd Pošt. pregradak 786. 11365-37 Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka Pri jROflJ" na zalogi vse vrste kot crepe de chine, crepe marocaine itd. v najno vejših vzorcih mode. Zelo ugodne cene! §oCdne%jevi sialiteatski st\o)i 1906-1937 BRATJE G0LDNER ZAHTEVAJTE PROSPEKTE S U B 0 T I e Edinstveno priliko Vam nudi IZREDfM PRODAJA približno 3000 P&rov prvovrstnih čevljev JHRH po silno znižanih cenah JHRH ČEVLJI ^ £ NAPODNA Bkarna LJUBLJANA KNAPL3EVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE Iti NAJFINEJŠE Trenškotl, veterni | suknjiči Novosti, lepe vzorce ca pumparlce, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra c. 14. INSERIRAJ V »JUTRU"! ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo zlato mamo, staro mamo itd. gospo Marijo BriiSach roj« Fritsch na njeni zadnji poti, naša iskrena zahvala. Prav tako se zahvaljujemo za številne izraze sočutja in vsem, ki so nas tolažili, a posebna hvala darovalcem krasnih vencev, zlasti pa osobju »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Maša zadušnica za blago pokojnico bo darovana v sredo 12. maja ob pol 7. zjutraj v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. V LJUBLJANI, 8. maja 1937. Žalujoči rodbini FRITSCH—BRtiFACH Stanovanje Beseda 1 Din. davek S Din ai Šifre ali dajanje oaalova i Din. Najmanjši tneeefc 17 Din. Solnčno stanovanje trisobno brez komforta se poceni odda za 1- junij. Karlovška c. 11. 111338-31 Meblovano sobo prekrasno, solnčno, separaten vhod oddam takoj le boljši osebi. Drenikova ul. 33. Šiška. 11885-31 Pritlično stanovanje nasproti mestnega ldceja, obstoječe ii treh sob in pritiklin, na razpolago z 1. avgustom. Informacije: Blei-weisova 20/1. levo. 11328-31 Trosob. stanovanje ter 2-sobno renovirano oddam za junij na Cesti 39. okt. (Eiimski cesti) 38. 11364-21 Opremljeno sobo v centru mesta s posebnim vhodom se odda. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. Več sob za stanovanje, piearne, društva oddamo nasproti glavne pošte. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11003-28 Sobo z dvema posteljama oddam x 13. t. m. Rožna ulica 115. 11320-33 Opremljeno sobo separirano oddam Podrožni-kom. Cena 190 D. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1J Sil-33 Opremljeno sobo z vso oskrbo tudi s hrano oddam boljšemu gospodu na Zabljaku 3. 11SS5-23 Kromirana KODAK »RETINA« s priborom na odplačilo dobi se pri JUGOAGENCIJA, Zagreb, Hic» 43/L Zahtevajte brezplačne prospekte. Oddam 5 ali samo 4 sobno stanovanje, komfortno, popolnoma renovirano z vsemi pritiklinami za takoj ali kasneje, v bližini muzeja. Naslov na oglasnem oddelku »Jutra«. f Umrla je naša dobra mama, stara mama, tašča in svakinja, gospa ANA PIRKOVIČ roj. Selan vdova po črkostavcu Pogreb ljubljene pokojnice bo v nedeljo, dne 9. maja ob pol 4. pop. iz Rožne doline c. Vin št. 7., na pokopališče k Sv. Križu. ŽALUJOČI OSTALI. H ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega ljubega soproga, brata, zeta ln svaka, gospoda DANILA KUZMINA izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini za spremstvo, gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam za njih trud. Iskreno se zahvaljujemo Sokolskemu društvu na Vrhniki za častno spremstvo in ganljiv poslovilni govor, vsem gg. pevcem za prelepe žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku. VRHNIKA, dne 7. maja 1937. ŽALUJOČI OSTALL llii!:,:1! lili i ■■ Urejuje Davorin RavljeOi«- Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rfbnikar. — Za Narodno tiskarno d. 4 kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za Inseratnl del jo odgovoren Alojz Novak 5W ▼ Ljubljas*