1 s h a I a vsak Četrtek. Cena mu to i K na leto. (Za Nemčijo 8 K to vin., M Ameriko In drage tuj« drŽave 4 K 00 vin.) — Posamezne Številke se prodajo po 10 vin.
seratt
. ,, itJ UI-. 11 > IIICI..U..—~
bl pa i UpravniStvu ..Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 5.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1910.
Leto XXIII.
Za kmetove pravice.
H
Veliko krivic so napravile kmetu »liberalne postave, ki se niso nič ozirale !na splošno korist, marveč so prepuščale posamezniku, da je smel tudi na iSkodo drugih izsiliti svoje dozdevne jpravice. Koliko skupnega sveta se je fl-azdelilo in s tem uničila paša! Par-ijcele so po nekaterih krajih tako »inajhne in tako razbite, da jih je sila Jtežko obdelovati. Pašne pravice po graščinskem svetu so marsikje le na papirju. Lastnik nagaja, kakor hoče. »Do-imoljub« je o teh rečeh že pisal. Z ve-eljem pa danes poroča, da so naši vrli joslanci v deželnem zboru sklenili tri ove postave, ki jih bo gotovo vesela ela dežela Ko bodo potrjene, jih prinesemo dobesedno v »Kmečkem do-jmu«. Danes pa iz peresa poslanca, ki 4 e je zanje najbolj trudil, in ki je v šbornici poročal o njih, objavljamo o jih glavne reči:
Novi zakon o razdelbi skupnih zemljišč ; In uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja.
Do sedaj sta bila v veljavi dva zastarela zakona o razdelbi in uredbi Bkupnih zemljišč. Prvi je iz leta 1887. "^o tem zakonu jc mogla polovica solastnikov skupnega zemljišča zahtevati pri agrarni operaciji razdelbo in jredbo.
Še dalje je segal zakon iz leta 1900; J>o tem zakonu je zadostovala že tretjina soudeležencev.
Veljalo je namreč takrat načelo: ^se pašnike je treba razdeliti in spre-leniti v travnike in njive. Pašnike so jjbsodill kot neplodno zemljo. Na kako KJljšanje ni nihče mislil.
Agrarna komisija je v zmislu zakona morala izvrševati razdelbo, kakor hitro se je zglasila tretjina. Tretjina pa se je kaj lahko dobila. Zbrali so se po največ prav majhni posestniki, ki imajo po eno kravico, nekaj obrtnikov, ki imajo skupno pašno pravico in pa še kak nezadovoljnež, ter so kot pičla tretjina vložili prošnjo za razdelbo. Niso pa pomislili, da s tem činom onemogočijo pašo pretežni večini prebival-cev-živinorej cev.
S takim brezmiselnim deljenjem je uničena paša povsod, kjer se je izvršilo. Ljudje sedaj tožijo po onih srečnih časih, ko so smeli po lastnih pašnikih pasti svojo živino. Živinoreja z delitvijo ni napredovala, ampak nazadovala na vse strani. Manj je živine in slabejša je. Žival namreč za svoj razvoj potrebuje, kakor človek gibanja po prostem svežem zraku, da si utrdi zdravje. Pametni ljudje so kmalu spoznali, da je taka razdelitev kmetijstvu in živinoreji v škodo. Začeli so misliti, kako naj bi popravili, kar se je do sedaj z zastarelim zakonom pokvarilo.
Za lek je treba novega zakona. Nov zakon je popravil, kar se še popraviti d&.
V zadnjem zasedanju so poslanci S. L. S. predložili zbornici zakonski načrt dež. odbora, ki naj varuje pašo, pašnike, planine.
Zakon bil je soglasno sprejet. Po tem zakonu ni merodajna več tretjina soudeležencev, ampak edino le potreba: agrarna komisija. Novi zakon otežkoči in zabranjuje razdelbo skupnih zemljišč, ker ne odločuje več tretjina, ampak agrarna komisija. Ta mora zavrniti zahtevo soudeležencev za razdelbo, ako bi postala nevarna skrbnemu gojenju skupnega sveta ali celo kvarna javni koristi. Paši potrebnega sveta ne bo nihče več delil
Novi zakon varuje skupno zemlji* šče pašnikov, planin in urejuje tudi medsebojne pravice in dolžnosti so-upravičencev.
II.
Zakon o zložbi poljedelskih zemljišč.
Tudi ta novi zakon je važen. Omenjeno je bilo že zgoraj, da se je z razdelbo zemljišč, pašnikov kmetom zgodilo veliko krivic.
Namen, storjeno krivico popraviti, ima zakon o zložbi poljedelskih, zemljišč. Po tem zakonu bo našim kmetovalcem zopet možnost dana, iz razkosanih poljedelskih zemljišč napraviti skupnost postavnim potom, zložiti torej razbite parcele.
Sicer smo imeli tak zakon že iz leta 1900. Toda bil je pomanjkljiv in za-viran od zadnjega skupnega soglasnega zborovanja. Ako je pri zadnjem zboru oporekal le en sam član, pa je vse podrl, vse načrte, vse delo.
Novi zakon olajšuje postopanje pri zložbi. Zadostuje namreč že tretjina lastnikov, kadar katastralni čisti donos onega dela k zložnemu ozemlju spadajočih zemljišč, ki je lastnina za-htevajočih posestnikov, znaša več nego polovico katastralnega čistega donosa zemljišč vsega .zložbenega ozemlja. — Stari zakon je zložbo gozdov izključil; po novem to lahko zahteva polovica posestnikov . .
Zelo važno pri tem zakonu je nadalje, da smejo udeleženci prevzeti od-delilna zemljišča, takoj ko so se jim po zložbenem načrtu odkazala, oziroma zakoličala; torej stopijo udeleženci takoj v dejansko posest zložbenega sveta, sicer le začasno, vendar z gotovostjo, da bo za slučaj kakega ugovora deželna komisija njim v prilog razsodila, v nasprotnem slučaju pa, da dobe povrnjene vse stroške, oziroma škodo. —
V
Največjo važnosti pa Jo novi zakon radi lega. kor ni vozim več na zadnje skupno glasovanje pri zadnjem zboru. I'ra vomctčon poHtftiio, kakor hitro jo bil iz vrflon načrt /.ložbo in jo rok za pritožbo potekel. Potoni ni. nobenega ugovora več. Zakon Hum omogoči tudi, da so v pokrit jo stroškov dobi posojilo pri do žolnem zakladu in vsi stroški poravnajo. Vso delo izvršujo agrarna komisija.
III.
Zakon o uredbi pravic drvarenjn, pnše In dobivanju gozdnih pridelkov ter o zavarovanju gozdnih upravičencev,
Od vozno komisije leta 1800, 1874 in 1884so medsebojno pravico in dolžnosti glodo drvarenja in o zavarovanju pravic gozdnih upravičencev pri nas na Kranjskem skoraj brez izjem uredile, oziroma oškodovalo. Zakon v toni ozi-ru za nas Kranjce nima pomena.
Veliko važnosti pa jo glodo sorvitut-no pašo, kqJo imajo pravico izvrševati ponajvoč kmotovalci-živinorojci v radovljiškem okraju na gorskem svetu verskega zaklada, pa tudi sompatja po kranjskem okraju.
Pašno pravice niso odkupljene; naši knietjo jili glasom odvezno komisijo Hinojo izvrševati, kakor jim jo zajamčeno v razsodbi odvezno komisijo.
Zal, gozdna postava varujo lc gozd, na pašo ne no ozira. Ker je gozdna postava državna, je deželni zbor spremeniti no moro.
Vendar novi zakon ščiti našega živinorejca proti premoči državnega zakonika vsaj v nekoliko. Agrarna komisija numroč smo novo uredbo zvr-filtl. ako so pomanjkljive v urodbenih listinah.
Istotako ščiti živinorejce, da mora soudeleženec, torej n. pr. verski zaklad, na podlagi novega zakona pri nakazil pašnih prostorov na lahko in neovirano možnost ozir Jemati.
Dosedaj je smol lastnik gozda poljubno gozd izsekati, zaklinčuti in zapreti. to je pašo prepovedati. Soudeleženec, recimo mu erar, bo torej smel odktusuti pašo. Ako ne zadostuje paša. more jo soudeleženec odkupiti ali v ta namen mora kolikor tuogoče prikladno zemljišče odstopiti. Gozdni in pašni svet se mora nerazdeljen vsem upravičencem skupaj odstopiti. Vselej, kedar bo soudeleženec hotel zapreti, oziroma zakltnčati gozdni svet, bo moral na-. praviti poseben načrt, poklicati upravičence in predložiti načrt agrarni komisiji.
Smešnke.
P-red io-dtičam. Sodnik: »Kako ste roQKH tožfcuka t ko raažalati? Ati u« v »»te, da i« to foitomv: »J«	mislil,' k«r
nuajjei 8ViH>o«J.j«s od soduij« ravno poCitnic« dat m« u« bo ftu«l k d® sontiti!«
U*.U taMi«. »Kako pa j* to, oče, da so stri-}<m 0tfv«i vsi Avgusti?« - »Kako to EdsliS?« - M m v »tF««v«j» pismu stoji vladar: JHi
SESarS?**	»*#<«■**	d*ika

Deželni zbor kranjski.
Razvaline — pa nič druzega!
Kdor je še kaj verjel in dal na liberalno kričanje, obetanje in grožnje, so ga dogodki tega tedna dovolj poučili, da jo bil osel, ako je liberalcem sploh kdaj kaj verjel, in gotovo ga je sram, da jo kdaj kaj dal na liberalne grožnje. Liberalci so bili že večkrat U.ieni v zbornici, omenjam le razprave o lovskem zakonu, občinskem volivnem redu, o premembi poslovnika za deželni zbor i. dr., ob teh prilikah so dobili batin toliko po grbi, da so jih koma. nesli, pa so vendar vpili: mestnega šta-tuta ljubljanskega in volivnega reda za mesto Ljubljano pa ne dopustimo! Raje se stepemo! Tisti Ljubljančani, ki bero »Narod« za zajutrek, južino in večerjo so so postavljali: Ljubljane pa no damo! Ljubljana je naša! Naši poslanci dr. Oražen, Knez, Turk in kolikor jih jo še, bodo že pokazali klerikalcem, kaj se pravi segati v naše pravice. Nikdar! 20. september je bil igrača! Naši poslanci bodo že pokazali, kaj znajo! Potem je pa prišel tisti dan, dan usoden za liberalno kliko, ki sedaj go spodari na ljubljanskem magistratu, a na veliko srečo Ljubljane, ker novi volivni red, ki ga je za Ljubljano sklenil deželni zbor, bo pomel tisto oholo, a šmentano omejeno gospodo z magistrata. Tudi magistrat bo naš, Ljubljana bo naša, ona postane srce našega naroda. Od liberalne stranke pa ostane le nekaj razvalin, seveda ne romantičnih z bršljinom poraščenih, ampak pustih in dolgočasnih, kakor jih vidimo v dož. zboru. Nič zanimivega, pusto in prazno, tla so nam skoraj smilijo. A usmiljenja ne zaslužijo. Bili so vedno podli, za vratni in nizkotni v boju z nami, zato jih tudi spremlja zaničevanje vsakega poštenega človeka, četudi ni naše stranke.
Seja v torek 25. jannarja.
Razna poročila dež. odbora se nakažejo odsekom. O njih bomo poročali, ko se bo razpravljalo v zbornici. Brez vse razprave se je na predlog poslanca dr Žitnika izpremenilo nekaj §§ Statuta zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem. Živahno je postalo, ko je prišel v razpravo organizacijski Statut
trgovske m ladr-aime šole.
V imenu šolskega odseka je poročal poslanec Z a b r e t. G a a g l u se je zdelo, da je vse v neko meglo zavito. Dr Eger je pa dejal: Ker smo veleposestniki glasovali za ustanovitev te šole, pričakujemo, da bo dež. zbor napravil uekaj ustanov za nemške dijake, ki obiskujejo Mahrovo trgovsko šolo.
Poslanec Jarc
je zavrnil očitanja Ganglova, in ga pozval naj se o stroških in drugih rečeh pouu iz aktov, ki so vsakemu poslancu na razpolaganje, p redno bo kaj sumni-CU. Lepo je, da se poteguje za velike plače učiteljev na tej šoli, toda na za-
sebni šoli vendar ne bodo bolje plačanj kakor na državni. »Zadružna zveza« ima zato svojega zastopnika v kuratoi riju te šole, ker je »Zadružna zveza« izprosila ustanovitev te šole. Potem je pa zajahal dr. Novak politično kljuse in se je zakadil junaško v boj. A to se mu je poznalo, voditi ne zna še svo, jega konjička in njegovo orožje so otroi ške sabljice in ostroge iz Petričičcve zaloge. Naši stranki je očital, da jo ustanovila trgovsko šolo iz sebičnih strankarskih namenov, in tožil, da se ne pusti zastopnika »Zveze slovenskih zadrug« v kuratorij zadružne šole, Potem je lagal, da je naša stranka zve-zana z Nemci, nastavlja nemške uradi nike in učitelje in podpira v trgovski zbornici Nemce. Na ta lažnjiva izziva« nja naša stranka ni smela molčati, vstal je
dr. Lampe,
ki je brezobzirno povedal liberalcem, da so
sovražniki zadružništva, zagovorniki oderuhov ln veliki hinavci.
Dejal je: Povejmo si vse. Liberalne stranka nima pravice govoriti o zadružništvu. Vi ste bili vedno najhujši zatiralci zadružništva, (burno odobrai vanje) Hoteli ste uničiti naše posojili niče in hranilnice. Oderuhe sle zago-i varjali. Naše ljudi ste trgali po svojih časopisih, izročali jih državnemu pravdniku. Zapisniki deželnega zbora pričajo, kako so vaši poslanci zlorabljali svojo moč proti zadružništvu. Dr, Tavčar je tukaj v zbornici na, bolj rohnel proti zadrugam. (Odobravanje.) Ko je dr. Tavčar vzkliknil: »Proti konsu-* mom smo bili!« ga je poučil: »Gospod doktor, Vi ste bili vedno proti konsum-nim društvom, pa tudi proti kmetij* skim zadrugam, Rajfajznovkam, proti vsemu, kar pomeni združevanje. Samo za tiste »gosposke« zadruge, za neke vrste kreditnih zavodov, ki so v rokah nekaterih bogatih magnatov, kateri Ž njimi strežejo svojemu osebnemu dobičku ste bili. (Stara vrhniška posoj., stara metliška, ribniška itd. Op. poroča Ko ste pa videli, da državni pravdniki, liberalni sodniki in okrajni glavarji niso mogli zatreti zadružnega gibanja, ste pa zatajili svojo preteklost in se ho* čete polastiti zadružništva. A vaše za-druge in tisto številke, ki jili navajata nam, vemo da niso resnične. Verno ko-liko vaših zadrug jo samo na papirju, vemo kako grdo ste ropali posojilnice celjski zvezi, da sto mogli ustanoviti svojo. Ker tako delate, Vam še povem* Vaša zveza slovenskih zadrug se ne bo držala, ne bo obstala, ker je gnjila Vi svojem jedru. (Burno pritrjevanje.) Zai družne zveze ne smejo biti strankar-i ske! Dr. Novak je pa proglasil »Zvezd1 slovenskih zadrug« za politično. Oči-" tate nam, da smo zvezani z Nemci vi trgovski zbornici. Vi nimate pravice govoriti v imenu trgovske zbornice. Vi ste imeli pisano pogodbo z Nemci v tej zbornici. (Živahno ploskanje.) In ko bi se Nemci še hoteli zvezati, se takoj po<
godite. (Liberalci ugovarjajo.) Nastavili smo inženirja Geilhoferja, ker je dober uradnik. V kuratoriju zadružne gole pa more sedeti zastopnik le tiste »Zadružne zveze«, ki je res iz ljudstva izšla. (Burno ploskanje.)
G a n g 1 bi rad pomagal »Merkurju« v kuratorij, pa ne gre.
»Imejte usmiljenje s temi revčki!«
je zvenelo iz govora našega dr. K r e k a, ki je najprej po očetovsko posvaril dr. Lampeta, ki je odgovarjal na Novakoma očitanja, da smo zvezani z Nemci, saj to edino orožje jim pustimo, saj edno tarnajo, da smo jim vse orožje brali. Rekli so, da smo četa neved-žev, brez vsakega razuma, zmerjali is, da smo nevredni, da sedimo v tako šoki in odlični družbi kakor je libe-itelna gospoda. Tega orožja nimajo iveč. A očitek narodnega izdajstva pa ivendar mirno prenašajmo! Kaj ne, go-SiJodje tovariši, da ga bomo. Glejte, mi izdajamo narod. Vsaka branjevka ga ko od nas kupi. Na kose prodajamo io zemljo in si polnimo žepe. In ko ajamo tako naš narod, pa vidimo, kako napreduje politično in gospodarsko, kako raste njegov ugled in pomen državi. lJa zakaj ? Samo zato, ker ga 'odajamo. Zato vas prosim gospodje: beden izmed nas ne sme biti tako spameten ali trdosrčen, da bi zavračal očitanja, da smo izdajalci slovenskega naroda. (Burno pritrjevanje.) Pa pustimo to! Samo »Zadružna zve-Ba« more biti zastopana v kuratoriju zadružne šole. »Zadružna zveza« je iz-prožila ustanovitev take šole, kakoršno bOdo ustanovili tudi na Dunaju. »Zve-la slovenskih zadrug« se je takrat komaj rodila. O njej se je vedelo samo toliko, da je v njej združenih nekaj za-rug, ki pravijo, da so liberalne. »Za-užna zveza« je pa vedno povdarjala, se v zadružništvo ne sme zanašati Dlitika. (Odobravanje.) »Zadružna sveža« je preskrbela tudi poceni dobre ičitelje za šolo. Na očitanja dr. No-raka, da je dr. Krek napovedal liberal-lemu zadružništvu »boj na nož«, je podal dr. Krek, da ni nikdar napovedal ja »Zvezi slovenskih zadrug« zato, r je liberalna, pač pa tisti gospodi, ki suče tam okoli,
pa dane besede ne drži.
p' Za vzgled je navel snovanje »Mlekarske zveze«, liberalci so obljubili, da »ristopijo vse mlekarne k zvezi, ako prejmo nekaj liberalcev v odbor, a ko e je to zgodilo, mlekarne niso pristopile. Boj takim nezdravim razmeram > napovedal, in ga bo tudi izvojeval. Moskanje.) — Potem je bil štatut tr-Dvske in zadružne šole sprejet in od-lonjeni predlogi liberalcev, ki so se rez potrebe osmešili s svojim No-ikom.
Na vrsto je prišlo poročilo f i -ančnega odseka zaradi p o d-ore Idrijčanom.ki jim je na-avila povodenj veliko škodo. GangI rad, da bi dala dežela 6000 K podre, a finančni odsek predlaga, da naj
d& podporo država, ker za uime ima država dolžnost dovoljevati podpore, tembolj v Idriji, ker je nastala škoua vsled »grabelj«, ki jih ima na Idrijci državni rudnik. Dr. Krek je dejal: Take podpore naj daje država. Naša dežela je v take namene primeroma silno malo dobila. Podpore so dobivale bogatejše dežele, n. pr. Češka, kjer se je podpora celo fabrikantom dajala. Kako pa pride naša dežela do tega, da bi dajala podpore za škode, ki nastanejo vsled zanikrnosti vlade. Ako uvedemo dajanje podpor v take namene, pridemo v veliko nevarnost, da zabrede dežela v dolgove, iz katerih se nikdar več ne izkoplje. (Odobravanje.) Dr. S u-steršič: Ako bo dežela dajala podpore, jih pa država ne bo. To se je že zgodilo pred leti. Dežela je dovolila podpore 50.000 K za uime, a država potem ni nič dala. Državni denar je šel potem v Galicijo. Tako nespametni ne smemo biti, da bi dajali podporo mi namesto države. (Dobro!)
Proti sumničenju posl. Gangla
je nastopil dr. L a m p e. Posi. Gangl očita, da dežela mrzi Idrijčane in da jih deželni odbor zatira. To ni res! Deželni odbor je nasproti Idriji ravno tako dobrohoten, kakor proti drugim občinam. (Liberalci ugovarjajo.) To je res, gospodje! Deželni odbor mora varovati idrijskega davkoplačevalca nasproti liberalno-socialno-demokratični večini občinskega odbora. Kdo pa naj davkoplačevalce idrijskega mesta varuje proti političnemu in gospodarskemu izkoriščanju od strani večine občinskega zastopal (Pritrjevanje.) Dr. Novak je očital, da so se 1. 1907 tudi deželne podpore delile. Tudi posianec P o v š e je zavrnil očitanja posl. Novaka in Gangla, da dežela ni naklonjena Idriji. Upravni odsek je že sklepal, da se bo v zbornici zahtevala odprava »grabelj« in za uravnavo Nikave, ki je proračunjena na 230.000 K, bo prispevala dežela 30%. To bi se vendar ne zgodilo, ako bi bila dežela Idriji nasprotna. Taka neutemeljena očitanja naj nasprotniki utaknejo v svoj žep. (Dobro.)
D
a
toicascitcaoa
0 □

Koliko stane I
»Kako je to, da morate preživeti zadnje dni svojega življenja v sirotišnici?« vpraša zdravnik osemdesetlet-nega moža, ki ga sreča na svojem iz-prehodu. »Kaj ste po poklicu?« — »Bil sem trgovec, gospod doktor!« — »To prinaša vendar lepe dohodke. Dovolite, da vas vprašam: ali ste bili morda pijanec?« — »Ne, gospod doktor I Pil sem seveda trikrat na dan vrček piva, kakor drugi 1 Ali čez mero nisem nikdar pil!« — »No, koliko ste torej izdali vsak dan za pivo?« — »Mislim, da ne več, kakor eno krono!« — »In koliko
let je to trajalo?« — »Mislim, da šestdeset!«
Zdravnik vzame papir in svinčnik ter začne računati. Medtem je mož še vedno govoril o syoji zmernosti in o nesreči, kako je ubožal. Naposled pravi zdravnik: »Morda vas zanima, ako vam povem, da vas je stalo vaše zmerno pitje skozi šestdeset let z obrestmi in obrestnimi obrestmi — približno 64.520 kron.«
Od nekod. Danes Vam moram poročati, kako je med delavskim ljudstvom žganje v velikih časteh. Jaz sem dal šivanje slamnikov ženski M. O. Ona hodi vedno po svetu slamnike šivat, pa letošnje leto ji je povsod spodletelo, nato je prišla mene prosit za delo, ki sem ga ji tudi dal. Ker pa žganjarji niso za stanovitno delo, se je tudi ona naveličala delati in je poslala delo nazaj, z opomnjo, da zato ne bode delala, ker je premajhna plača. Da bi pa šivalni stroj nazaj pripeljala, to ji pa ni prišlo na misel, akoravno sem ji opomin poslal. Danes pošljem svojega delavca po šivalni stroj z drsalkami. Ko pride tja, je bila prva prošnja od nje: »Daj no za en ferkelc žganja!« In ko se je delavcu tako smilila, je dal za žganje. Ko je šel fant, okrog sedem let star, po njega, je od veselja skakal: no, sedaj bodem pa žganje pil! Ko prinese žganje, ga natoči vsakemu otroku en štamperle, na kar ga vsak kar znak zvrne glaž. Imela je pa v naročju majhno dete, katero še ni znalo govoriti; temu je pa žganja natočila v glaž, v katerega mu drugikrat mleko ali kaj takega deva in ga mu je dala v roke in sesalko, tako da se je ubogi revež mali žganja nasesal; pa kako hitro! Delavec, ko je prišel domu, mi je to pripovedoval in je rekel: »Rad žganje pijem, pa kaj takega še nisem videl.« — Pomagajte nam; tonemo v morju alkohola! Kaj bode z našim rodom, ako ne bodo prišli rešitelji, da bi pomagali ljudstvu vstati iz tako grdih razvad. Samo se ne bode nikoli vzdignilo iz te mlakuže! — Naj Vam še sporočim, kaj se je izrazil gostilničar iz T. Ko ga vprašam, kako in kaj da gre trgovina, mi on pravi tako-le: »Sedaj, ko bodo T . . čani kmalu popili tisti šnops, katerega so iz sadja doma skuhali, potem bo že bolje. Saj, ako več doma žganja skuhajo, bolj se ga navadijo in več ga jim potem jaz prodam; no, pa špirita, čaja in ruma, tega pa zmirom dosti prodam, saj so vsi T . . čani pijanci.« Tako se* je izrazil gostilničar o onih, od katerih živi, da so po večini pijanci.	F. C.
aaaanaacaacjaaciaaao
° Političen pregled S
n___
Qc3g3c3aaac3nc3c3ac3cac3r3a
DRŽAVNI ZROR.
Otvoritev državnega zbora se nekam zavlačuje. Sedaj govore, da bo' otvorjen šele 22. februarja. Skoraj go-
3«
tovo je temu vzrok to, da Nemci še vedno upajo, da se jim bo mogoče sporazumeti s Čehi glede izpremembe vlade na tak način, da bi Jugoslovani ne prišli v poštev. Upajmo, da se nemški radikalci pri tem računu precej vštejejo. Splošno se govori, da se izvrši iz-prememba vlade v prvi polovici februarja, in da bo nova vlada le začasna ter da bo imela uradniški značaj. Seveda časniki sedaj ugibajo na vse strani, kdo pride v novo vlado, in kateri sedanji ministri se bodo še vzdržali. Vendar so to vse skupaj samo gola ugibanja, ker stoje sedaj v ospredju pogajanja med Čehi in Nemci glede delavnosti češkega deželnega zbora, in glede izpremembe vlade dosedaj ni še prav nobenih obveznih dogovorov. Nemški svobodomiselci napadajo krščanske so-cialce, češ, da hočejo vplivati na imenovanje nemškega ministra krajana in da so pripravljeni dovoliti tudi Jugoslovanom sedež pri vladni mizi, kar se zdi nemškim svobodomiselnim možganom smrtni greh. Načelnik poljskega kluba, Glombinski, se je že posvetoval z voditelji krščanskih socialcev. Vidi se, da se mož ne zaveda še prav dobro, da Poljaki v državnem zboru ne pomenijo več toliko, kot svoje čase in kot bi lahko še sedaj, ko bi zasledovali politiko. ki je vredna takega slovanskega naroda, kot so Poljaki.
OGRSKO.
Vse kaže, da Khuen nasproti Ma-žarom ni oni okrutni in neizprosni Ile-dervary, kot je bil nasproti Hrvatom. Že s svojim programnim govorom v zbornici je pokazal, da mu manjka ko-rajže, da hi nastopil odkrito proti Ma-žarom. Ravno glede onih vprašanj, ki so kriva vseh sedanjih zmed na Ogrskem, glede samostojne ogrske banke in drugih mažarskih zahtev se je izrazil popolnoma nejasno, šele na priti-sek opozicije je izjavil, da je vprašanje glede vojaških koncesij za bližnjo pri^ hodnjost izključeno, glede samostojne banke pa še vedno ni prišel s pravo barvo na dan. Združena opozicija mu je po daljši debati o programu nove vlade izrekla nezaupnico, nakar je He-dervary dal prebrati cesarjevo pismo, ki odgodi zasedanje državnega zbora za dva meseca. Ta čas bo Hedervary seveda porabil za to, da nastavi po vplivnejših mestih, na nadžupanskih sedežih itd. može, ki se »razumejo« na volitve in ki mu bodo pomagali pri volitvah do večine. Če se mu to posreči, potem razpusti sedanji parlament in razpiše nove volitve, pri katerih se bo za vlado agitiralo zlasti z volivno reformo, vsled česar morda Hedervary res doseže večino v novi zbornici. Seveda bo ta volivna reforma, čeprav na videz na podlagi splošne in enake volivne pravice, vendar tako prikrojena, da bo varovan »mažarski značaj države«, kakor se je Hedervary sam izjavil v zbornici. To bo torej neka spačena reforma, po kateri bodo nemažarske narodnost morda še bolj prikrajšane, kot so se-daj.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Češke stranke se nikakor niso mogle zediniti, kako bi odgovorile na prizadevanje vlade, da bi omogočila redno delo v češkem deželnem zboru. Največ težav je delalo konservativno vele-posestvo, ki je priporočalo, kako urediti jezikovne razmere na Češkem, in glede razdelitve Češkega v narodna okrožja. Mladočehi in radikalci pa zahtevajo, da se obravnava najprej proračun. Če naj se pa že začne z vladnimi predlogi, naj se najprej reši oni glede volivne reforme na podlagi splošne volivne pravice. Ker je že vse kazalo, da se vsa pogajanja razbijejo, sla se obe veleposestniški skupini sporazumeli, naj bi se v prihodnjem zasedanju obravnavala samo gospodarska vprašanja. Za ta načrt se jim je posrečilo baje pridobiti tudi mladočehe in agrarce. Sedaj krožijo vesti, da sc je na tej podlagi dosegel sporazum med Čehi in Nemci, in da bo sklican deželni zbor na štirinajstdnevno zasedanje, da reši razne predloge gospodarskega značaja.
RUSIJA
si resno prizadeva v zadnjem času, da bi se nasprotja med njo in Avstrijo ter Nemčijo, ki so nastala vsled aneksije Bosne in Hercegovine, odpravila. Naš zunanji minister se je tudi z veseljem odzval ter izjavil, da je pripravljen stopiti glede tega v dogovor z rusko vlado. Seveda je Avstriji precej na tem, da se balkanske razmere ustale. Še več pomena pa ima tak mir za Rusijo. Japonci niso mogli popolnoma prikriti, kako se pripravljajo na to, da rus ti vpliv na azijskem Vzhodu končno popolnoma uničijo. Nihče jim več ne verjame, da prestavljajo svoje vojake na Korejo le zato, ker se je vedno bati upora Korejcev. Rusija ve prav dobro, da stoji pred drugo vojsko z Japonci. Zato si hoče še do časa zavarovati hrbet. Seveda mora avstrijsko-rusko zbližanje pozdravljati vsak pameten človek, ker je neprecenljive vrednosti za evropski mir. Nemčija je s to novo zvezo čisto zadovoljna. Seveda trajna zveza med obema državama za enkrat sedaj šc ni mogoča, pač pa tekom časa. Kakih gotovih pogojev dosedaj še ni stavila nobena vlada, ne avstrijska ne ruska, vendar pa je baje že imenovan ruski državnik, ki naj bi posredoval med obema vladama. Zelo so pobiti vsled teh vesti Italijani in Vsenemci. To je pa čisto umljivo, ker jim prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo prekriža marsikak krasen načrt in račun. Toda upati je, da počasi že iz-previdijo, da so njihove sanje neizvedljive, ker niso sami na tem božjem svetu, temveč tudi drugi, ki hočejo tudi živeti. Tudi Ogri nekaj rujejo proti Aeh-renthalu, ker jim ni všeč, da jim zunanji minister od časa do časa pove v obraz, da njihove komedije ne vplivajo vedno najboljše na zunanji položaj naše države.
ANGLEŠKO.
Volitve v državni zbor so kaj zanimive. Začetkom je kazalo, da bodo do-
bili konservativci precejšnjo večino, Sedaj so jih pa liberalci že dosegli, in kakor kaže, bodo Irci in delavska stranka odločevali, kdo bo im.il večino v državnem zboru. Vzroki, da so libe-i ralci tako nazadovali, so različni. I.ibc-i ralna vlada je prišla z zahtevo br.^z, konfesionalne šole v nasprotje s kato, ličani. Nove vojne ladje in splošno sta« rostno zavarovanje brez plačevanja j« zahtevalo novih dohodkov, ki jih je ho, tela vlada dobiti z novim davkom, ki ga je lordska zbornica odklonila, ker bi bil zadel v prvi vrsti veleinduslrijce, V volivnem boju je koristila konserva-tivcem zlasti njihova zahteva, naj se s carino varuje domača obrt in indu-strija, med tem ko so bili liberalci za svobodno trgovino. Izvoljenih je sedaj 263 konservativcev, 262 liberalcev, (0 kandidatov delavske stranke in 75 ir< skih nacionalcev. Če bi se napravila zveza proti konservativcem, za kar zahtevajo Irci, da jim pomagajo liberalci doseči popolno avtonomijo, bi bila pia-. tikonservativna .veČina vendar že precej premajhna, da bi mogla reformirati, oziroma morda celo popolnoma odpraviti lordsko zbornico, kot so nameravali liberalci, ki so razpustili zbor< nico in šli v volivni boj.
□aat-at-n-nzaaaciaiLJtjcaacjao 0
Političen godec
□C3C3C3C^C3C=JC2D£3C3CZ3C2C=lCJOJj
Kjerkoli veselo ljudstvo živi Se dandanes na sveti, povsodi si godca želijo v veseli družbi imeti.
Ta gostom različne novice z rokava iztresa in kuje, a če se jih več ne spominja, pa sproti si jili izmišljuje.
Se jaz bom Sel brskat po sveti kaj res je, kaj skriva se v zmotah, in pel bom in godel in vlekel bom moli in pa drugo — po noJ»M
Kaj se je od novega leta na svetu že tem pripetilo, naj nekaj za danes zagodem, v predpustno naj bo razvedrilo'
Državni dolgovi so zrasli, milijone gre za obresti, deset miljard že dolgov je,
Se več kot je peska na cestL
•
V	Ljubljano pred tedni sklicali so zdržniko in abstinenta, zato ker ljudje popijejo alkohola — na cente.
Svet pije in pije in pije, doma pa hrani le krone, vladarju pa alkoholu
žrtvuje rad milijone.
*
V	Gradacu na Belokranjskem* raduje se neka poŠta, odvrgli so Mazeleta,
naj zdaj sam sebe potrošta!
Za zbor je državni mogočno žo enkrat on kandidiral, >daj Se brzojavke ne bode prepozno vefi — ekspediral
Na Štajerskem v Šolskem zastopa je zmagaj Slovenec v Št. Ilju, naj vedno bode naj narod
na straži pri nemškem nasiljul •
Ste slišali zgodbo Poglaja? Mokraško nosil je suknjo, a ker je kradel kot sraka,
poslali mokrača so v — luknjo. •
Velike težave na Srbskem je delal državi princ Juri, a zdaj so pa modro sklenili,
da naj jo iz mesta — odkuril *
V Ljubljani jo zborovala železniška komisija, daj Bog, da kmalu povsodi
bo žvižgal — lukamatija. *
Na nebu komet je prikazal B svitom in repom se novim, pred svitom ljudje so se bali,
če bolj pa pred — repom njegovimi •
Velika po vodenj pridrla v pariško glavno je mesto, prišla je v vse hiše, palače, preplavila vsako je cesto.
Sam Bog ve, če tudi streznila meščanom glave bo pijano enakosti, svobode, bratstva? llea čas že za to jo — pogane!
Tam v Carigradu na Turškem do tal parlnment je pogorel, o sultanu samem pa pravijo,
da samo bo žalosti znorel. *
Nov red volivni dobila bo kmalu bela Ljubljana, najnižjim kmalu bo slojem volivna pravica podana.
Tam gori le komandira gospoda iz magistrata, po novem volivnem zakonu uajbrže gospodo pa — frata.
Tako na svetu vso mine, vsa čast, bogastvo in slava, le mirna vest naj ho vselej, na pravem koDcu pa — glava!


Skrivnost naldenke.
Povest. — Spisal Reimmichl.
(Dalje.)
Naslednje dni je preživel Lokar v nepopisni razburjenosti. Tuintam se je polastilo njegovega srca nepremagljivo lcoprnenje po ženi, ali takoj se je oralo umakniti užaljenemu ponosu n kljubovalni upornosti. Teden dni je reteklo, odkar ga je bil posetil grof, in edaj je Lokar prejel pismo, na čigar ečatu je bilo vtisnjeno ime grofa [Borghetti. — Burno mu je utripalo [ferce, ko je odpiral pismo in čital:
»Blagorodnemu gospodu Francetu Ravnik, posestniku na Zlatem brdu. — Spoštovani gospod! Srečen sem, da Vam morem sporočiti preve-( selo vest, da sem našel svojo ljublje-
no hčerko. Obenem Vam moram na-kratko odkriti skrivnost, katero Vam je prikrivala moja hčerka in zaradi katere Vas je morala zapustiti. Ko ste preteklo pomlad odšli z doma, je izrabil to priliko znani Vam Jošt in je pregovoril Vašo ženo, da je njen pravi oče. Obljubil ji je, da ne bo nikomur izdal te skrivnosti, če mu plača petsto kron, da mu bo mogoče odpotovati v Ameriko. Žena se je zbala sramote, katero bi ji bil utegnil nakopati ta zlobnež in mu je ugodila, misleč, da reši s tem čast Vaše hiše. Vse drugo, kar se je zgodilo pozneje, Vam je znano. Kakor vidite, ji ne morete očitati niti najmanjše krivde ali nepoštenosti. — Kar se tiče Jošta, prosi moja hčerka, da ga pustite v miru. Pri sodniji bi morala nastopiti zoper tega človeka kot priča v prvi vrsti moja Marietta, kar bi bilo preveliko ponižanje za našo hišo. — S tem je ta zadeva končana. Stroške, ki ste jih imeli z vzgojo moje hčerke, dobite povrnjene prihodnjič. — Z odličnim spoštovanjem grof Borghetti.«
Ko je Lokar prečital grofovo pismo, ga je zabolelo in zazeblo globoko v srcu. Žile na sencih in na čelu so mu od hipa do hipa nabrekle in zopet upadle. »Ni mogoče, ni mogoče. O jaz nesrečnež!« je vzdihnil sam pri sebi od notranjega gorja in omahnil na klop strt in uničen. — Ta vražji Jošt in njegova brezmejna zloba. In žena, ki je morala od hiše, je nedolžna, čisto nedolžna ... Še enkrat je preletel z očmi posamne vrstice. Niti pozdrava, niti prijazne bcsedice mu ne pošilja Tilka. Morda ne želi sploh ničesar več čuti o svojem možu, ali pa pričakuje, da se najprej poniža on, ki jo je zapodil od hiše. In slednjič ta prezirljiva obljuba o povrnitvi stroškov — ali ni to očitna žalitev? Mar misli gospoda, da se da ljubezen povrniti z zlatom? Če bi njegova žena tako nizkotno presojala moževo ljubezen in zvestobo, bi si naveko-maj izbrisal njen spomin iz srca. Bore malo bi bila vredna njegova možatost, če bi jo moral ukloniti vsaki gosposki visokosti....
Dasiravno si je Lokar odslej v resnici prizadeval, da bi se otresel sleherne misli na svojo ženo, mu vendar njena podoba ni marala izginiti iz srca. Poizkušal je na vso moč, kako bi zatrl in udušil v sebi vsa nežnejša čuvstva do nje, toda njegov trud je bil zaman. Po stoinstokrat na dan seje je domislil, se mu je storilo milo pri srcu. Bil je sila radoveden, kako se podaja njenemu vitkemu stasu gosposka obleka. Često se mu je zbudilo v duši nepremagljivo ko-prnenje, vroča želja, naj bi se Tilka vrnila ter zopet postala njegova ljubeča žena. Temu hrepenenju se je vselej pridružilo upanje in tako je postal docela prepričan, da jo bo nekega dne ugledal pred seboj in jo popeljal v hišo. Kadarkoli so se odprla hišna vrata, vselej mu je zatrepetalo srce v burnem pričakovanju, in menil je, da ne more biti nihče drugi kakor njegova Tilka. Toda upa-
nje je bilo prazno, čakal je zaman. Minul je prvi, drugi teden, gospodinje Til-ke ni bilo od nikoder. Lokarja je popadla jeza. Hudoval se je najprej nad Joštom, zagrizenim sovražnikom Lo-karjove hiše, ki je edini povzročil vso to nesrečo. Snoval je maščevalne naklepe, kako bi ga spravil sodniji v pest, kjer bi mu naložili pošteno kazen za njegovo sleparstvo in krivično izsiljevanje denarja. Toda ti načrti so mu ugajali le malo časa. Čutil je v sebi gnus in mrž-njo do tega človeka, spoznal je, da bi za poštene ljudi ne bilo večje sramote, kakor če bi morali v njegovi družbi stopiti pred sodišče. In če bi prišle vse te nečedne spletkarije na dan? Škodoželjni jeziki bi tedaj vkljub najjasnejšim dokazom ne nehali trditi, da je Tilka hči ubijalca in požigalca Jošta. Od Jošta je prešel njegov srd na ženo. Ne-spametnost ženska, kako da je mogla verjeti prekanjenemu sleparju? Čemu ta nezaupljivost, da je prikrivala skrivnost celo svojemu možu? Toda pri takih mislih se mu je obenem obnovila v duši tudi tista žalostna in pretresljiva slika, ko je žena trepetala pred njim v neizogibni grozi, ko je obupajoča krik-nila na ves glas svoje gorje in svojo notranjo bol — in tedaj se je ves njegov srd izpremenil v sočutje. Tako so valovila v duši nesrečnega moža dan za dnevom najrazličnejša čuvstva. Začet kom tretjega tedna, odkar je imel grofov obisk, pa se je javil poštni sel ter mu izročil denarno pismo. Lokar je naglo odslovil sela in s tresočimi koleni odšel v svojo izbo, kjer je odprl pošilja-tev. Iz ovoja je zdrknilo na mizo osem tisočakov in listič, na katerega je grof z lastno roko napisal sledeče besede:
»Spoštovani gospod! — Kot povračilo za stroške, katere ste imeli pri vzgoji moje hčerke Mariette, Vam pošiljam osem tisoč kron. Grof Borghetti.«
Tudi zdaj nobenega pozdrava od žene. Strahovito je grabilo Lokarja v duši; posinelo mu je lice, kakor bi bila izginila iz njega zadnja iskrica življenja. Nekaj hipov je pomišljal ter ogledoval žalivno pismo, potem pa je obrnil listič ter napisal:
»Velerodni gospod! — Prejel sem poslano vsoto ter Vam jo vračam. Hvala Bogu, naša hiša doslej ni trpela pomanjkanja in zato lahko opravi brez Vaše podpore. Vsota, ki ste jo poslali kot povračilo za vzgojo svoj«, hčerke, je sicer precej visoka, ali pozabili ste, da nekaterih stvari ni mogoče poplačati z denarjem. — Vam vdani France Ravnik.«
Spravil je denar in listič v novo pismo in ga oddal na pošti. Posihdob je bil Lokar popolnoma izpremenjen človek. Velel je odnesti iz družinske sobe vse pohištvo, ki ga je spominjalo žene, in ga je vrgel med ničvredno šaro v podstrešju. Tilkinega imena ni smej nihče več izpregovoriti. Nikomur ni privoščil prijazne besedice, mrtvo in kla-verno je po.hajal po hiši in po polju, posli so se izogibali njegovim strogim
5'
pogledom in celo do sosedov ni več kazal tiste prijaznosti in zaupljivosti, ki je nekdaj vladala med njimi. Na videz se je zdelo, da se je utrdila ledena skorja okrog njegovega srca — toda globoko v njegovi notranjosti je žarelo in gorelo z močnejšo silo kakor kdaj poprej.
V.
V sijajni družabni sobani grofa Borghetti v Gorici je počivala na mehkem žametnem divanu grofica Ma-rietta, nekdanja Lokarica. Od tistega časa, ko je prišla v očetovo palačo, se je morala nositi primerno svojemu stanu — gosposko. Da ste videli mlado go-spico v skrbno umerjeni, črnosvilnati obleki s čipkami, njeno zlato vratno verižico s križcem, okrašenim z blestečimi biseri, svetli blesk, v katerem so odsevali mnogoštevilni diamanti njenih uhanov in prstanov, bi ne bili verjeli, da je to nekdanja kmetica Tilka. Vse dragulje, vso zlatnino ji je pomeril oče sam, ki se ni mogel dovolj načuditi lepoti svojega otroka. Bil je to isti nakit, katerega je nekoč nosila njegova rajna žena. Tudi mladi grofici je ugajala iz-prememba, kajti često je stopila v kot pred zrcalo in z zadovoljstvom opazovala svojo podobo. Bila je zdaj videti dokaj nežnejšega lica in vitkejšega sta-sa kakor poprej. Opazil si na prvi hip, da nastopa grofica s tisto resnobo in plemnitostjo, ki jc višjim krogom že prirojena. Pogrešal si samo rdečice, ki je bila nekoč razlita po njenih polnih licih in ki je pričala, da je ni bilo drugega nego zdravje in življenje. Odkod vendar ta izprememba? Njena sreča je popolna, neskaljena. Kako to, da gasne od dne do dne ogenj njenih oči, da bledi čimdalje bolj njeno mlado lice, ko jo presrečni oče obsipa z vsemi darovi in dobrinami, kar jih premore njegova hisa, m bi ji najraši z oči uganil vsako Zeljo? — Ivo je grof po veselem snidenju prvič ugledal svojo hčerko, se je skoraj prestrašil. Ni se mogel dovolj načuditi podobnosti svoje edinke z rajno gospo grofico. Ta nenavdna podobnost je bila grofu najtehtnejši dokaz, da je Ma-netta resnično njegov pravi otrok. Veselje katero je občutil oče, ko je imel zopet hčerko v hiši, je bilo tako veliko da je moz postal skoraj otročji ter n
vedel, kako bi ji najbolje pokazal svojo ljubezen in naklonjenost. — Vkljub temu grof ni maral uslišati svoji hčerki dvoje željd. Odločno je zavrnil njeno prošnjo, da bi izplačal Joštu tistih štiri tisoč kron, katere mu je bila hči obljubila s prisego. Še bolj pa je bil nevoljen, ko mu je razodela svoje načrte, kako bi dosegla spravo in edinost s svojim možem. Tako naglo se vendar ne pozabi smrtno razžaljenje, katero je zakrivil predrzni kmet nad grofovsko hišo. Pri de naj semkaj in naj ukloni tilnik --potem pridejo šele pogoji za spravo ...
(Dalje prih.)
Ha straži.
Nek vojaški polk, ki je bil nastanjen že šesti teden v okrožju vasi P., je prejel nenadoma povelje, da mora naslednjo noč ob drugi uri zjutraj odri-I niti dalje. Ob treh je bilo že vse moštvo na poti, le oddaljene straže za tamoš-njimi griči ni opozoril nihče in je zato ostala na svojem mestu. Zapuščeni stražnik se sprva ni prav nič dolgočasil; zagledal se je bil namreč v mig-jaljoče zvezde in si je mislil: »Migljajte, dokler hočete, pa vseeno niste tako lepe kakor tiste oči, ki snivajo tam doli pri mlinarju!« Nekako ob peti uri je dejal sam sebi: »Nemara bo kmalu tri.« Toda čakal je zaman; žive duše ni bilo blizu, da bi ga bila odpoklicala s straže. Oglasila se je prepelica, zapel je vaški petelin, poslavljale so se za-kesnele zvezdice z jutranjega neba, za-blestela je zlata zarja, na polju je postalo živo, le zvesti vojak se ni upal ganiti z mesta in je čimdalje bolj nestrpno pričakoval rešitelja. Slednjič mu je dejal neki kmetič, ki je šel tod mimo na polje, da je že zarana odšel ves polk iz vasi in da bi zaman iskal po vsej okolici cesarskega gumba, kaj šele moža. Vojak je zapustil svojo neodre-šeno postojanko ter je odšel v vas. Vsak čitatelj bo dejal, da je mož zdaj podvizal korake in hitel za svojim polkom. Kaj še! Mož si je mislil tako-le: »Bil sem jim doslej deseta briga, pa naj | opravijo še zdaj brez mene! Ce bi prišel k njim in bi videli, da sem svoje-
voljno zapustil svoje mesto, bi mi šla trda za kožo!« Mislil pa si je tudi: »Tis sti mlinar ima zalo deklico, deklica ima zala lica, zala očesca.« Slekel je torej modri suknjič in se pobotal v vasi za hlapca, in če se je kdo začudil, je dejal, da se mu je pripetila nesreča, da ga je zapustil ves polk. Bil je prikup-, Ijive zunanjosti, delo mu je šlo urno in spretno izpod rok. Novcev ni imeli kaj prida, zato je bila tem bolj zanji ustvarjena mlinarjeva hčerka, kateri tudi teh ni manjkalo. Skratka: prazno, vali so svatbo. Mladi dvojici so pole« kali dnevi in tedaj je nekega dne pri« hitela ženica vsa zasoplja s polja, re« koč: »Martine, nekdo je prišel, ki ga ne boš vesel!« »Kdo?«
»Mož, ki pripravlja stanovanja tvoj emu polku; vsak čas bodo tukaj.«
Stari oče je tarnal, žena je tarnala, Martine pa je pobožal s tresočo roko njenega malega dojenčka. Kajti ni ga kraja, kjer bi ne bilo izdajice. Toda Martine se je oddahnil in je rekel: »Pustite me! Poznam polkovnika!:c Nataknil je vojaški suknjič, katc« rega je imel v skrinji shranjenega za večni spomin, in puško ter stekel i a mesto, katero je zapustil pred letom. Ko je polk prikorakal v vas, je stopil oče mlinar pred stotnika, rekoč:
»Gospod general, usmilite se ven« , dar siromaka, ki straži že leto in dan svojo postojanko za onim gričem! Ubožec, smilil se nam je vsein vaščanom!«
To vam je bilo začudenja! Od pol«' kovnika in stotnika do navadnega pro« staka, vse je drlo na polje, na vidi ne« zaslišano čudo — stražo, ki je zvesto stala na svojem mestu nič manj kakor: leto dni. — To, s čimer se je straža ba« vila med letom, pa seveda ni ostalo tajno. V veliki zadregi je stal naslednji dan Martine pred svojim polkovnikom, a še burneje je utripalo srce njegovi zali ženici, ko je morala obenem poka« zati tujemu gospodu svojega dojenč« ka. In kakšna je bila kazen, ki je dole« tela nezvesto stražo? Polkovnik — do« bra in poštena duša — je podaril Mar« tinetu in njegovi družici za spomin srebrni tolar in mu pripomogel, da jo smel trajno sleči vojaško suknjo.
—v.
RAZGLED PO DOmOVIN
Hrvati o Slovencih. Zagrebški list »Istina« postavlja Hrvatom v zgled S t^* nje?° delovanje v zadružništvu. Piše: »Naši bratje Slovenci so to (namreč organizacijo) dobro razumeli in so snovali med narodom razna ka-tohsko-politična, strokovna in izobraževalna društva, katera preveja pravi 61
katoliški duh in zdravo krščansko izobraževanje. Toliko so napredovali, da so s svojim delom dosegli narode visoke kulture kakor Angleže, Nemce itd. Slovenski kmet je izobražen in zna gospodariti pametno v vsaki svoji stroki. Politika se pri njih ne vodi brez ljudstva. Slovenski katoliški zastopniki
gredo med narod vselej, kadar ima pri« ti v državnem zboru do kake razpravo v važnih vprašanjih. Na teh shodih se ljudstvu natančno raztolmači tozadev« no vprašanje, ki se ima razpravljati Vi državnem zboru. Ljudstvo pazno posluša ta predavanja, jih odobrava ali pove svoje pomisleke in se tako skupno
ogovori z zastopniki o delu v držav-em zboru. Vsega tega bi ne bilo, če bi e bilo toliko ljudskih zadrug in dru-tev, kjer izobraženi ljudje ljudstvo po-čujejo. Tako dobro poučen slovenski met dobro ve, kaj mu je v korist in e tudi briga, kako delajo ljudski za-topniki za narodno korist.« — Tako irvatski časopis opisuje slovenskega .meta in poživlja hrvatski narod, naj e od Slovencev uči pravega napredka, aka odkrita beseda pač bogato odva-a bevskanje slovenskih liberalcev. Belokranjska železnica je bila od (vlade predlagana kot glavna železnica, in to v dogovoru z mažarsko vlado. Ta I železnica pa ni po godu Ogrom, zato so • te mesece premišljevali, kako bi naredili zmešnjavo in sedaj so prišli s svojimi namerami na dan. Sklenili so, da se tista proga, ki gre od Metlike do Karlovca, zgradi ozkotirno, od tam najprej pa zopet širokotirno. Ta sklep je (naravnost lopovščina. Ogri hočejo tako »prisiliti, da pojde vsaka večja pošilja-|ev čez Budimpešto, kajti po ozkotirni Železnici bi ne mogla nobena večja po-feiljatev, kakor tudi ne vozovi avstrijske železnice. Proti tem nakanam je Odločno protestiral kranjski deželni fcbor in dolžnost avstrijske vlade je za-ibraniti grde ogrske namene.
Liberalci sami sebe tepo. Ko je de-feelni zbor razpravljal o predlogi glede ispremembe občinskega reda, po katerem bi naj bile vse stranke zastopane v (mestnem zastopu ljubljanskem, tedaj jso liberalci vsi vprek vpili, da se bode idalo tudi Nemcem vstop v mestni za-tetop. Kako hinavsko je to očitanje, pri-jfca že liberalna slovensko-nemška po-jgodba, v kateri obljubujejo slovenski (liberalci, da bodo tudi Nemce pustili v Odbor. Med razpravo pa je dr. Tavčar [kar naravnost priznal, da njemu ni prav nič na tem, če pridejo tudi Nemci -j iv občinsko zastopstvo.
Za župane. Županom se vedno na-Jaga več dela. Ni čudno, da pridejo pri jjuradovanju velikokrat v zadrego. Temeljite pouke dobe župani v Ljubljani lizhajajočem listu »Občinska uprava«. I »Tistim županom, ki razumejo nemški (jezik, se priporoča knjiga »Der Ge-: imeindesekretar«. V tej knjigi dobi žu-ipan oziroma njegov tajnik v vseh mogočih slučajih vzorce uradovanja, poltem praktične zglede in pojasnila prošenj, pritožb itd. Knjiga se dobi za pet kron v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Knezoškof ljubljanski so odpoto-iVali te dni v Rim, da po cerkvenih .predpisih poročajo sv. očetu o stanju i 'ljubljanske škofije.
i»Adelsberg« je ime novi ladji paro-brodnega društva »Lloyd«. Če so že hoteli počastiti s tem imenom sloven-| sko mesto na Kranjskem, bi se pač spo-[ 'dobilo, da bi vzeli pravilno slovensko j ime Postojna, saj vendar nismo na nemškem ozemlju.
Pravico javnosti na knezoškofij-skih zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je dobilo pet gimnazij-
skih razredov. Vsled tega imajo spričevala tega zavoda prav isto vrednost, kakor spričevala državnih gimnazij.
Kamniški vlak obtičal v snegu. V
času najhujših snežnih žametov v preteklem tednu je obtičal kamniški vlak trdo pred ljubljanskim kolodvorom v snegu, ker je imel stroj premalo vode. Že dosedaj so delali hudomušneži razne dovtipe o počasnosti kamniškega vlaka, sedaj pa so dobili zopet s to železniško smolo novega gradiva.
Zaplenjene znamke. Narodni kolek z napisom 20. septembra 1908 je vlada zaplenila in prepovedala nadaljno prodajanje istih. Pisma, ki bi imela te narodne koleke, ne pridejo adresatu v roke.
Kanonik Anton Fettich-Frankheim umrl. V soboto, dne 28. t. m., zvečer je umrl po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, stolni kanonik Ant. Fettich-Frankheim. Rojen je bil v Ljubljani dne 28. aprila 1844. Po dovršeni gimnaziji je vstopil v ljubljansko bogo-slovnico in je bil 3. avgusta 1867 v maš-nika posvečen. Služboval je kot kaplan v Tržiču, Borovnici, Logatcu, na Vrhniki in v Postojni. Župnik je bil v Vre-mah in v Št. Jerneju, kjer je bil hkrati več let dekan leskovške dekanije. Leta 1902 je postal stolni kanonik v Ljubljani in konzistorialni svetnik. Leta 1903 mu je bila poverjena služba cenzorja cerkvenih računov. Rajni je bil mož zelo blagega značaja, uljuden, postrež-ljiv, povsod je rad pomagal, kjer je mogel. Duhovniki tovariši so ga jako cenili. V najblažjem spominu je ostal predvsem kot dekan leskovške dekanije. Pogreb je bil v ponedeljek, 31. januarja, popoldne ob 4. uri.
Iz prisilne delavnice je pobegnil prisiljenec Alojzij Vončina, doma iz Idrije; seboj je vzel obleko, vredno 25 kron. Na Hrvaškem, kjer se je okrog klatil, so ga prijeli. Za kazen bo moral sedeti Lot mesecev v ječi.
Nesreča na železnici. Med Zgornjimi Ležečami in Divačo je zavozil v soboto, dne 22. januarja snežni plug v tovorni vlak. Razbiti so bili štirje vozovi.
Zaupniki »Kmečkih zvez« se uljud-no opozarjajo na § 10. društvenih pravil, ki določa, da se naj pobere članarina vsako leto najkasneje do 31. januarja. Na delo torej, gg. zaupniki, da bo-dete mogli kmalu izročiti društvenemu zakladu pri članih pobrano članarino! Pa tudi člane »Kmečkih zvez« prosimo, da izpolnijo dobrohotno svojo društveno dolžnost. Teh 20 vinarjev bo gotovo vsak rad žrtvoval skupnemu blagru!
Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. Knez Ernest Win-dischgratz je prevzel pokroviteljstvo odbora za zgradbo mednarodnega muzeja za jamsko znanstvo v Postojni.
Merjaščne in prašičje postaje. Da povzdigne rejo prašičev v deželi, je sklenil kranjski deželni odbor ustanoviti še to pomlad večje število merjašč-nih postaj, plemenskih prašičjih postaj in tri do štiri plemenske prašičje
zavode. Tekom leta bo deželni odbor izkušal doseči, da bo obstala v vsaki krajevni občini povprečno vsaj ena merjaščna postaja in za dve do tri občine skupaj ena plemenska prašičja postaja. Za plemenske prašičje zavode bo deželni Odbor nakupil plemenske merjasce in plemenske svinje prve vrste v tujini. Ti zavodi bodo oddajali svoj zarod plemenskim prašičjim postajam, kjer bodo dobivali posamni poljedelci prašičke. Kakšnemu namenu bodo služile plemenske merjaščne postaje, pove njihovo ime samo. Merias-ce, svinje in prašičke bo deželni odbor oddajal tem postajam in zavodom za polovično nakupno ceno. Povrnil bo tudi železniške prevozne stroške. Oni, poljedelci, zadruge in druge korpora-cije, ki nameravajo prevzeti, oziroma vpeljati tako plemensko merjaščno ali prašičjo postajo, oziroma prašičji zavod, morajo vložiti tozadevne prošnje na deželni odbor najkasneje do 10. februarja 1910, ker se deželni odbor na pozneje došle prošnje ne bo mogel ozirati.
□ac3C3C3C3C3C30C3C3aDC3g3E3D
D □
Sorenishe novice
□
______D
nnaaaaanaDnanonaa
Iz poljanske doline.
g Liberalnim mazačem v odgovori
Dobro obiskani shod S. L. S. dne 2. januarja 1910 na Trati našim mladim liberalcem ne da miru. Pisali so o tem v »Slovenski list« in »Gorenjca« in skušali osmešiti gospoda poslanca Jarca, češ, da je preveč obetal. Mi pa mislimo, da ima vsak poslanec ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, obljubiti svojim volilcem, da se bo informiral o njihovih željah ter jim, če bo mogoče, pomagal jih uresničiti. Gotovo je, da noben poslanec ni vsegamogo-čen in da večkrat pri najboljši volji ne more ustreči ljudem, toda dolžnost njegova je, da stori, kolikor more. In le toliko in nič več ni gospod poslanec obljubil. Tako je tudi glede žekznice skozi Poljansko dolino. Gospod Jarc je govoril o tej železnici kot projektu, kateremu je voj. ministrstvo naklonjeno. Pametni ljudje so to tudi prav razumeli ,in vsak ve, da bo ta železnica le v tem slučaju stekla, če se bo vojaško ministrstvo resno za njo zavzelo. V tem slučaju bo res postaja, kot pravi »Gorenjec«, v bližini »Kumrove hruške«, v nasprotnem pa na posestvu Pavla Mi-klavčič, jurista na Dolenji Dobravi. Ta mladi mož nosi svoje lepo krstno ime po pravici. Naš gospod župnik hvali njegovo pobožnost in ga stavi drugim dijakom v zgled, ker pride s svečo v roki po blagoslov, kadar je obhajilo na Dolenji Dobravi, njegovi znanci iz Kranja pa so mnenja, da je ali je vsaj bil Pavel precej liberalnega mišljenja. Torej izpreobrnjenje, ki od daleč spominja na izpreobrnjenje sv. Pavla. — O polomu »Kmetijskega društva« na Do-
71
i en ji Dobravi naj pa liberalci kar lepo molče, saj je njihov pristaš Šiskar bil za botra, ko se je društvo ustanovilo in se sedaj tudi on ne more izviti, vkljub temu, da ima baje neko listino, podpisano od bivših odbornikov, po kateri bi bil on prost jamstva. — Popolnoma pa pritrdimo liberalnemu dopisniku, da je za enkrat najnujnejša potreba popraviti in deloma preložiti cesto v Poljanski dolini. V tem oziru smo še hujši in pravimo, da bi se moralo to takrat že, ko je imel gospodarstvo v rokah prejšnji liberalni cestni odbor, od katerega je sedanji podedoval kup dolgov in ceste v najslabejšem stanju. Čudežev pa sedanji cestni odbor ne more delati, in če bi jih tudi delal, bi jih liberalni dopisnik najbrže ne hotel videti.
Visokošolec g. Pavel Cvenkel imel je dne G. januarja v izobraževalnem društvu na Trati predavanje o verskem liberalizmu. Liberalci tega seveda niso mogli prenesti in se zato oglašajo v »Gorenjcu« in »Slov. domu«. Dopisnika teh listov vsakdo pozna, in ve, da je največji hinavec v celi dolini. Duhovnikom in sploh pristašem našo stranke se sladka, za hrbtom pa čez nje zabavlja. Župnišča 11111 niso všeč vkljub temu, da je morebiti malo ljudi na Kranjskem, ki bi bili v toliko žup-nišč prišli nepovabljeni, kot ravno 011. če bo ta dopisnik imel katerikrat govor o radikalizmu slovenskih dijakov, mu 110 bo treba metati skupaj svobodo-miselcev, ampak bo lahko na kratko priznal: Radikalizem je liinavščina!
Gasilno društvo na Trati je v čudnih rokah. Odbor niti ne prosi več ^a podporo pri občinskem in deželnem odboru, kot bi se mu zdela škoda one pole papirja. Vaje in odborove sejo v celem letu ni bilo nobene, vkljub obljubam. Se pač vidi, da bo treba s takim načelništvom pomesti.
Jurist Pavel Miklavčič iz Dolenje Dobrave je dobil baje od liberalcev podporo za študije na Dunaju. Vkljub temu pa se jako moti, če misli, da bo poljansko može komandiral. Ljudje že večinoma poznajo njegovo pravo mišljenje in ga bodo vrgli iz hiše, kadar se bo vmešaval mod naše pristaše. Njegovo mesto je pri Boštinu in Palečku, tje naj zahaja in prodaja svojo modrost.
Iz moravske doline.
Naša pošta. Naša poštarica je obolela. Zadel jo je mrtvoud in zato je za delo nerabna. Bil je že prej nered glede uradnih ur, a sedaj, ko ona leži, je isti če večji. Prišla jo je nadomestovat neka oseba iz Kamnika, pomaga ji pa tudi hči naše poštarice. Toda vkljub temu ni prave točnosti. Stranke, ki morajo večkrat čakati, se pritožujejo. Opozarjamo na red! — Tudi tista manipulacija z znamkami za »zamorčke« nam ni všeč. Zdi se nam, da gredo v neki drugi namen. Dajmo obrabljene znamke za obmejne Slovence. Izroče se lahko v trgovini pri Tomažu ali pa v kapelaniji.
Moravški svobodomislecl so jako čudni ljudje. Danes taje Boga, ne verujejo v Marijo itd., jutri se pa gredo na Hribce priporočat Materi božji! Kako se že pravi takim ljudem?
V češnjicah stoluje izza zadnjega političnega shoda znani Pongretov Tone. Nedavno, ko je šla lepa vrsta fantov, članov izobraževalnega društva, tam mimo, je zažgal na bližnjih njivah par starih cunj in je nastal velik ogenj. Fantom je bilo to všeč, ker so imeli zastonj luč, češnjičani so se pa prestrašili, ker so menili, da gori. Menda bo Tonetu sedaj trda predla. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
Umrla je nedavno mati dr. Val. Rožiča. Pokopana je bila na pokopališču sv. Trojice, podružnice moravške. Pogreba se je udeležilo tudi naše izobraževalno društvo, ker je gospod doktor član društva. Društveni pevci so ji zapeli dve žalostinki. Kmalu potem pa smo izročili zemlji mater Fr. Peterka iz Kokošenj, odličnega našega pristaša in odbornika Kmetske zveze. — Obe blagi materi naj v miru počivate!
Pustno nedeljo vsi v društvo k predpustni veselici, ki bo ondi popolu-dne ob pol štirih. Spored je obširen: Petje, deklamacija in dve igri. Veliko užitka, le pridite! Vstopnina navadna: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišče 30 vin.
Poročila sta se dva člana našega društva minuli ponedeljek. Bilo najsrečnejše!
Občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva bo prvo postno nedeljo, 13. februarja, po popoldanski službi božji. Pridite kolikor mogoče vsi člani, ker bi takrat radi revidirali število članov. Po občnem zboru tudi obnovite članarino, vendar pa lahko plačate članarino tudi že prej, lahko vsaki dan pri kaplanu Lovšinu.
Iz tuhinjske doline.
g Engelman v slavi! Že zopet jo izvoljen, tri leta bo zopet načeloval podružnici kmetijske družbe za Zgornji Tuhinj nekmet Engelman. »Enoglasno je bil izvoljen,« piše »Gorenjec«. No, kako pa je bilo s to volitvijo? Samo 17 — torej še polovica vseh članov ne — je prišlo volit! Pa kje je bila volitev? Ne v Zg. Tuhinju, kjer ima podružnica svoj sedež, ne v Šmartnem, kjer stoluje Engelman, ampak v skritem Selišču. Zakaj tako daleč od nas? Iz strahu pred nami? »Kljub kriku in obrekovanju klerikalcev je bil izvoljen Engelman,« se baha »Gorenjec«. Ne la-žite, no! Kdo se je neki zmenil za to volitev? Kljub obrekovanju. Ha, ha! Obrekovati Engelmana — ni varno. Ob-rekovalci bi bili že davno toženi. Saj vemo, kako hiter je Engelman v takih rečeh, spomnimo se na Jerneja H. Ali pa na njegove grožnje ono leto pri občnem zboru, ko je vpil, da bo tožil Marka H., pa ga ni . . . Selanom in Smarčanom, ki so Engelmana volili, pa svetujemo, naj stopijo vsaj polovico to-likrat na kmetijski vrt, kakor v Engel-
manovo gostilno. Tri leta se ni nič za-i sadilo, nič plelo, nič gnojilo, nič okopa-: valo. Slava, Engelman! Plot popravitel g Engelman nevaren. Sladki, lju, beznivi, priljudni, prijazni Engelman nevaren? Kdo si upa to reči? Mi ne. Pač pa trdi to o njem »Gorenjec«, list, v katerega Engelman dopisuje, ki ga razširjujc, torej list, ki Engelmana prav dobro pozna. Dne 15. januarja t. 1. poroča namreč ta list, da je bil za na-, čelnika kmet. podružnice izvoljen »Engelman, o katerem vendar vsak otrok' v6, da je nevaren naprednjak«. Nevaren naprednjak, to je: nevaren liberalec! Jeseni na dr. Krekovem shodu jo Engelman še skrival svoje liberalstvo in zatrjeval, da je le agrarec, »Goro-, njec« ga pa sedaj razglaša za nevarnega liberalca. Nam je zelo prav, da smo opozorjeni. Pametni se bodo ravnali po besedah: »Kdor nevarnost ljubi . . .«
g Lažejo, da se kar kadi! »Gore« njec« piše, da je župnik v Zg. Tuhinju oznanil na leči, da bo stal prosior za grob še enkrat toliko, kakor do sedaj. Pisec teh vrstic je poizvedel od gospo« da župnika Štruklja, da je pripravljen 500 K plačati tistemu, ki dokaže, da jo on to oznanil ali sploh kdaj kje to govoril ali nameraval. Na noge! Dober, lahek, hiter zaslužek! — Če se vam pa to ne posreči, imate od tega napenjanja svojega spomina dobiček, da veste, kako na celem lažejo liberalni dopisniki po svojih listih. Tudi nekaj vredno, da' boste znali odslej vpoštevati njihovo besede!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Sora. (Shod; poročal poslanec in deželni odbornik g. prof. J are.) Kljub snegu in burji, ki je brila, se je vršil v, nedeljo, dne 23. januarja, popoldne od 3. do četrt na 6. uro dobro obiskan shod v Sori. Poslanec Jarc je poročal naj« preje o državnem zboru in povdaril sklepe in postave izza zadnjega zasedanja, ki so zlasti kmetu v prilog, med drugim zakon o odškodnini za živino, poginolo ali usmrčeno vsled kužnih bolezni. Prvi pogoj, da dobi posestnik odškodnino, je ta, da ni sam zakrivil bolezni in da bolezen pravočasno na« znani županstvu. O tem se je takoj razvila pravda: Kdaj je pravočasno? so vpraševali posestniki nezaupno. Zakaj nezaupno? Zato, ker so navedli nekaj slučajev škode po zajcu, kar so tudi takoj naznanili, pa je le prišel odgovor, da ni bilo pravočasno. Zato prosijo po« slance, da bi v slučaju podobnih šikan, če je kmet storil svojo dolžnost, pri" skočili na pomoč. Govornik je nato da« lje omenjal podporo za povzdigo živi-i noreje, kar se je sprejelo z veseljem na; znanje. Nato je poročal o deželnem zboru. Tudi ob tem poročilu so se zboro-i valci živahno udeleževali razgovora« Ko je prišel poslanec do točke: uravnava Sore, tedaj je na zboru zavladal pravi vihar. Ogorčeni klici so doneli izmed mož, klici, da prosjačijo že pet« najst let za uravnavo Sore, pa danes

Se nimajo drugega, nego večni strah, kdaj pride povodenj in jim odnese nove hektare rodovitne zemlje. Ko se je vihar nekoliko polegel, je pojasnil poslanec, da se to prav gotovo zgodi, saj eo načrti gotovi, prispevek države in dežele takisto obljubljen, samo preje morajo prizadeti posestniki osnovati • vodno zadrugo. In zopet je zagromelo, da so podpisi in prošnja že romali jeseni leta 1908 v Ljubljano, pa še do danes ni dovoljenja za ustanovitev vodne zadruge. Po pojasnilu občinskih odbornikov, da leži prošnja pri glavarstvu, da se je že opetovano dregalo in prosilo za rešitev, je ogorčenje priki-pelo do vrhunca. Kakor en mož so zahtevali vsi zborovale! od poslanca, da takoj v deželnem zboru vloži interpelacijo n? deželnega predsednika in povpraša, kaj misli ukreniti, da se vendar že omogoči in dovoli ustanovitev vodne zadruge v svrho regulacije So-re. Poslanec je nalogo sprejel in obljubil, da vloži interpelacijo. Ko se je še razmotrivalo o ponavljavni šoli, katero je preustrojiti kmetu v korist, o lovski postavi in ustanovitvi samostojne občine iz podobčin Sora-Draga, se je živahni in koristni shod zaključil. Eno se pa mora povdariti o tem shodu: ,Vsak je odkrito povedal svoje mnenje, z oči v oči. To je napravilo shod zanimiv in življenja poln. Naj to velja vedno za pravilo: Na vsakem shodu vun t mislimi, da se pretrese vsaka stvar do živega. To je pravo zborovanje, tako se rodi pouk, pouk rodi korist in korist naroda je tisto, za kar se mora boriti Slovenska Ljudska Stranka. — Nekaj mož je omenjalo, da žene in dekleta žele tudi poučnega predavanja o gospodinjstvu. Da se njihovi želji ustreže, se priredi čimpreje tako predavanje.
g Izobraževalno društvo v šmarci
priredi na pustno nedeljo popoldne .veselico s petjem »Lepi Jurij« in »Pustni večer«, potem z igrokazoma »Kmet Herod« in »Zakleta soba v gostilni pri zlati goski« ter deklamacijo »Krčmar in abstinent«. Prijatelji, domači in iz okolice, pridite se razvedrit!
. g Bohinjska Srednja vas. Na pustno nedeljo, dne 6. svečana, nastopi pri igri tudi domači pevski zbor z nekaterimi novimi pesmimi. — Za »Domolju-a« se še lahko oglasi, kdor se še misli aročiti. Nobena slovenska krščanska iša bi ne smela biti brez njega! Oglasi aj se pa gotovo, kdor se misli, še te-om prihodnjega tedna, da se potem »aročba stalno uredi. — Nihče naj tudi le zamudi časa za Mohorjevo družbo, a prihodnje leto se nam obeta izred-o bogat književni dar! — Ker so ne-ateri v tako silno mučnih skrbeh, idi gre denar od raznih predstav in er, jih vabimo, da naj se gotovo ude-že občnih zborov izobraževalnega ruštva in telovadnega odseka, ki se »sta v kratkem vršila. Tu se bodo lah-> prepričali na lastna ušesa, za kaj se vse porabilo. Toliko jim pa tudi po-rno, da naj se dotični, ki znajo le za-
bavljati, tudi kdaj udeleže kake dru štvene prireditve, da dobe vsaj toliko pojma o društvenem življenju in delo vanju, kolikor je za nohtom črnega 1
DPPDPOODODC
a
a
D
Dolenjske nouice
C3C3D
D
D
oaaDanaanaanagnnn
Iz litijskega okraja.
Šmartno pri Litiji. Dne 29. januarja se je vršil pri nas ustanovni shod obsavskega okrožja Orel. Mnogo važnih reči se je na njem ukrenilo v pro-cvit naše nadebudne dolenjske mladi ne. Le krepko za njene vzvišene cilje naprej! Na zdar!
Litija. Na svečnico se je vršil pri nas občni zbor izobraževalnega društva. Bilo je živahno. Pozneje kaj več.
Kresnice. Pri nas se že pripravlja ustanovitev izobraževalnega društva. Vrli naši fantje pridno pohajajo skoro vsak torek vkljub slabe zime k fantovskim večerom šmartenskega Orla. Prav to in upati je, da bodo Kresnice postale vredne svojega lepega imena.
Šmartno pri Litiji. Katol. sloven sko izobraževalno društvo priredi v nedeljo svojo običajno predpustno ve selico. Predstavljali se bodeta šalo-igra: »Prvi april« in čarobna burka »Repoštev«. Tudi šaljivih spevov ne bode manjkalo. Zadnjič je bila dru štvena dvorana prenapolnjena. Dobro spričevalo za naše izborne igralce. Zato pa kličemo vsem, ki ljubijo pametno predpustno razvedrilo: Na svidenje v nedeljo ob pol treh popoldne.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Grda razvada. Povsod po Kranjskem je razširjena grda razvada, da hodijo fantje na svatovščine voglarit. Marsikdo porabi to priliko, da se znosi nad 3vojim sovražnikom. Tako se je zgodilo tudi na svatovščini v Žabjeku. Voglarit so prišli Orli in sokoli. Sokoli so hoteli to priliko porabiti za boj, eden je vzel seboj sekiro, pa jo je skril v grmu, drugi pa je prišel kar s puško. Ko so se orli mirno vračali domov, tedaj vzame sokol puško in pravi: »Jim bom še malo podkadil«, pa podkadil je le sebi, pa še dobro. Zarjavela puška mu je vrgla ves strel v levo roko in ga tako ranila, da bi bil kmalu izkrvavel. Naj bi se med orli kot pametnimi in treznimi mladeniči osnoval odsek, ki naj bi skušal izkoreniniti to razvado. Sokolov niti kazen ne izuči, da bi bili pametni. — Zlato poroko sta praznovala dne 19. januarja Matija in Marija Penca iz Vodenic pri Kostanjevici. Pokanje topičev je daleč naokrog oznanjalo to redko slovesnost. Zlatoporo-čenca sta še oba krepka, in ne bi bilo čudno, če bi učakala biserno poroko, ker nevesta je kljub temu, da že 51 let nosi zakonski jarem, stara šele 68 let.
Iz Semiča. Dne 18. in 19. januarja smo imeli tako hud vihar, da je poškodoval do malega vsa gospodarska
poslopja. Tudi cerkveni strehi sv. Štefana ni prizanesel. — Na prodaj imamo še veliko prav dobrega vina, znane izvrstne semiške kapljice. Pridite, tri govci, pri nas dobite po ceni dobro blago.
d V Gorenji vasi pri šmarjeti sta! 26. januarja obhajala posestnik-župan Janez Cudovan in njegova žena Matilda, hči uporabnega, izvrstnega učitelja Kaliger, petindvajsetletnico, kar sta bila poročena. Čila še in zdrava sta se veselila v krogu svojih otrok, bližnjih sorodnikov in prijateljev. Bog jima daj dočakati še vsaj eno petindvajsetlet« nicol
d Izobraževalno društvo v Leskoveu pri Krškem priredi na pustno nedeljo popoldne ob 3. uri v društvenem pro-«' štoru predpustno predstavo, h kateri so povabljeni udje in neudje društva.
d Ponikve pri Dobrepoljah. Polni najboljših n&d smo bili, ko smo izvolili nov občinski odbor. Naši izvoljenci so prišli polni navdušenja za blagor ob« čine med nas volivce po prvih sejah'. Mislili smo, da se kmalu izpremeni obličje naše občine, tako so zatrjevali svoje načrte. Glasilo se je: Pota bomo popravili kar kmalu, in tega smo bili zelo veseli. Pa prehitro veselje! Pota vasi Ponikve se vedno bolj veselijo hribov in dolin, kotanj in jam, nihče jih ne moti, množijo se in res izpreminjajo »obličje zemlje«. Pešpotnik je v resni nevarnosti, da si zlomi nogo, z vozom pa: uboga živina, uboga kolal Toliko lepega časa v pozni jeseni, v adventu,' po Božiču, a nikdo se ne zmeni. Saj se človek boji z vozom od doma! Li naj po« snemamo nekega cestarja, ki z grab« ljami in motiko na rami rajši meri cesto kako široka je, mesto kakšna je! Zganite se vendar v to poklicani vi voljeni,1 saj menda postava za to govori in uka« zuje, ako se že vam ne smilijo ljudje, uboga živina in uboga kola! — Več vo« livcev.
d Iz Loškega potoka. Čipkarska šola, ki jo je priredila .Dekliška zveza', uspeva kaj lepo. K pouku se je ogla« silo 93 deklet. Pouk se vrši vsaki dan redno v dvorani »Društvenega doma«, katero smo spremenili \ prijetno učil« nico. Dekleta imajo veliko veselja za' ta ročna dela in nekatere kaj hitro napredujejo s poukom. Od jutra do večera vsaki dan sledijo marljive učenke pouku vestne učiteljice. — Klekelni udarjajo vedno veseljšo in hitrejšo pesem med prsti že precej izurjenih čip« karic. Vsekako bo to tudi v gospodar« skem oziru naših družin in občine pre« cejšnjega pomena.
d V Polšniku se bo od 10. do 15., od četrtka do torka, v osmini Marije Lurške obhajal sveti misijon. Pričakujmo dne 11. februarja, v praznik Marije Lurške, prav mnogo častilcev Brezmadežne. — Lansko leto je bilo za našo faro posebno zdravo. Kajti od dne mtrca do 10. decembra ni bilo nobe^ nega mrliča. Celo leto je bilo 10 mrličev, 3 odrastli, 3 otroci, kar je pa žalostno, 4 mrtvorojeni. Rojenih je bilo
,28 torej preostanek. Poročena sta bila samo dva" para. Glede tega so pa bol letos pridni, ker jih gre šest parov sre čo iskat v zakonski stan.
d Radeče pri Zidanem mostu Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo dne 6 t. m., predpustnico po sledečem Su: 1 Govor. 2. »Navihanci« burka s netiem v dveh dejanjih. 3. »Jabolčna p£Tšaljiv prizor Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina kakor po navadi- K tej zanimivi predpustmci liaiuliudneje vabi odbor.
d Pri Sv. Duhu pri Krškem priredi katol. slovensko izobraževalno društvo v nedeljo, dne 6. februarja v cerkveni hiši predpustno veselico. Spored: i. Burka »Kmet in fotograf«. 2. »Krčmar pri zvitem rogu«. 3. »Dva prepirljiva soseda«. 4. Petje mešanega in moškega zbora. Zavedni in napredni pnjatelji poštene zabave, dobro došli!
□
u____ Jo
Of □
0 L
Vipavske novice.
Shod »Kmečke zveze« v Vipavi.
Za dan 23. januarja je bil sklican ta shod. Viharno vreme v petek in soboto nas jc plašilo, da se shod ne bo mogel vršiti. A v nedeljo se nebo zjasni, vihar poneha, solnce prijazno posije in ob pol treh popoldne se zbore nad 600 zbo-rovalcev v prostorni telovadnici vipavskega Orla. Predsednik »Kmečke zveze« g. Jožef Ferjančič iz Budanj olvori zborovanje, pozdravi navzoče ter podeli besedo g. deželnemu poslancu Miro Perhavcu, ki poljudno razloži delovanje deželnega zbora v zadnjem ča-6U, zlasti pojasni izpremembo lovskega zakona, občinskega volilnega reda, pre-uredbo šolskega zakona, nameravano zboljšanje pašnikov in ustanovitev deželne banke. Nato se gospod državni in deželni poslanec dr. Žitnik v živahnem govoru dotakne cele vrste perečih vprašanj: cestnega zakona, zboljšanja pašnikov, zboljšanja učiteljskih plač, trgovinskih pogodb in podpore za naše živinorejce, ustanovitve živinorejske zadruge, uravnave Vipave in vipavske železnice. Burno pritrjevanje koncem govora je pričalo, kako je poslanec govoril poslušalcem iz srca. Izrekla se je poslancema soglasna zaupnica.
Utonil je dne 19. januarja ob štirih popoldne pod jezom g. Frančiška Ur-giča v Podragi 671etni samski Friderik ItJršič. Vračal se je iz Vipave. Ko jc šel po deski čez potok, je omahnil. Dva dečka, ki sta to videla, sta hitro poklicala ljueli. Ko so ti prišli, je bil že mrtev.
Vrhniške novice.
n V občinsko hranilnico je bilo v prvem mesecu poslovanja vloženih nad 186.000 kron. Denarnega prometa je imela v tem času 380.000 kron. Odkod .te vloge?
72
da daje njihova posojilnica za občinske nanrave. To je laž. Liberalna posojilna tetisto navadna delničarska družba, obstoječa iz 20 članov, ki se mast6 z dobičkom, ki ga jim je donasalo naše ljudstvo.
n Do Rajfajznovke v »Društvenem domu« pa imajo ljudje zaupanje zdaj kakor prej. In kako tudi ne! Saj je Rajfajznovka denarni zavod dobronn-slečega vrhniškega ljudstva, kateremu je bila ona prva prihitela na pomoč proti liberalnim oderuhom. Dolžnost vsakega vrhniškega občana je, da nalaga svoje denarne vložke pri »občinski« ali pri Rajfajznovki; saj te dve ste v istini k m e č k i in popolnoma varni.
n Povsod dosledno. Pri zadnjem občnem zboru vrhniške podružnice kmetijske družbe so člani dali slovo liberalnemu gospodarstvu ter izvolili predsednikom našega pristaša g. Matija Pcčkaj.
n Radeckijev veteran Janez Zelez-nikar je umrl v Verdu 20. januarja v 84. letu svoje starosti.
Iz raznil! krajev Notranjske.
n Studeno pri Postojni. Pri nas
trosijo gotovi ljudje govorico, da bode po novem lovskem zakonu le tisti imel samosvoj lov in torej tudi najemnino od lovišča, kateri poseduje najmanj 600 oralov skupnega sveta. Ker pa ima naša podobčina samo 200 oralov, zato bi izgubila samosvoj lov. Liberalci se seveda posmehujejo, češ, to imate od svojih poslancev, ki ste jih volili. Še na cerkvene kljuke vas bodo obešali za jezike itd. Prosim vas, da nam pojasnite stvar. — Odgovor uredništva: Kar trdijo liberalci, je sama liinavščina in nesramna laž. Naša stranka je ravno zato predlagala izpremembo zastarelega lovskega zakona, da občine, oziroma lastniki zemljišč dobe več pravic na svojem svetu. Tako določa paragraf 4. načrta, da ima pravico do samosvojega lova tista oseba, občina ali skupina oseb, ki je lastnik vzdržema ležečega sveta najmanj 115 hektarov ali 200 oralov. Ako ima torej vaša podobčina toliko skupnega sveta, ima tudi pravico do samosvojega lova in do najemnine od lova. Kdor drugače trdi, je ali zloben ali bedast človek, ali pa oboje skupaj. — Dalje določa zakon, da se čisti donos občinskega lova razdeli med lastnike zemljišč po razmerju površine posameznih posestev ali pa porabi v občinske namene. Torej je vaš gospodarski odbor lahko brez najmanj-| še skrbi, ker bode tudi za bodoče lahko | po svoji volji razpolagal z najemnino od lova. Ljudem pa svetujemo, naj ne verujejo krivim prerokom. In talci so i liberalci z redkimi izjemami.
nn-raaaQaanuuaDaDn
2 Iz raznih hraieu 'a
nnaaaaaD°o°°°PDDa
štajersko. Št. IIj — nemški. Kar se je bilo bati, se je zgodilo, pre-tečeni teden so se vršile v Št. Ilju, sedanjem slovenskem mejniku na severu občinske volitve. S strahom so pričakovali njihov izid. Tisoče in tisoče kron je nemška »Siidmark« darovala za po-nemčenje Št. Ilja. Slovenska posestva so se kupovala za pretirano visoke cene, posestva so parcelirali in naselili Nemce. Nemškemu kapitalu se ni moglo dati protitežja. Pri občinskih volitvah se je delalo z vso silo. Nemci so prodrli v prvem razredu, Slovenci v tretjem, v drugem razredu pa so dobili Nemci dva odbornika, Slovenci pa dva. Slovenci se nameravajo proti volitvam pritožiti, a kaj, ko odločuje nemška vlada; upanja je malo. — Državnemu in deželnemu poslancu Benkoviču se je ponovila črevesna bolezen. Zdravnik mu je svetoval, naj omeje svoje delo kot poslanec. — V Studencih pri Mariboru zahtevajo Slovenci slovenske razrede v ljudski šoli. Nemci so zagnali takoj velik krik, češ, da je protipostavno, ker v Studencih ni Slovcncev. Kolika predrznost! Dne 22. januarja sc je vršila komisija. Izmed došlih starišev se je le ena stranka oglasila za samonemško šolo, vsi ostali pa so prosili za dvojezično šolo. Žalibog, da jih je prišlo samo 14, ki so priglasili 52 otrok. — V p t u j -ski bolnici si je vsled zmedenosti prerezal Ivan Murko žile in je kmalu nato umrl. — Gornjigrad. Okrajni odbor je dne 29. decembra pret. leta v svoji seji dovolil za šentiljski dom da« rilo 100 K. V posnemo tudi ostalim javnim zastopom!
Goriško. Kanal. Dne 27. jan. se je ustrelil v svojem stanovanju nad« poročnik 7. lovskega polka, Schmied. Vzrok samoumora je, ker ni bil imenovan častnikom generalnega štaba. —> Italijansko srednjo šolo zahtevajo Lahi v Gorici, kakor smo ža poročali. Izvršilni odbor zato ustanov« ljenega društva v Gorici pa je te dni razposlal vsem italijanskim občinam pozive, naj darujejo denarne zneske 50 do 500 kron za italijanske šole v Gorici. — Ferrerjevo ulico je vlada grizenim goriškim mestnim zastopnikom odbila. Pritožili so se na upravno sodišče in zahtevali, da smejo eni ulici dati po znanem barcelonskem anarlm stu ime Ferrerjeva ulica. Upravno so« dišče je pritožbo odbilo. — Cipkar« stvo prinaša kmetskemu ljudstvu v zimskem času veliko stranskega za" služka. Samo v Cerknem so dobile učenke čipkarske šole leta 1909. nad 80 tisoč kron. — Laški vohuni aretirali. V Tržiču (Monfalcon«) so aretirali tri laške podanike, ki so uradniki tamkajšne ladjedelnice. Eden I izmed njih je celo laški mornariški
istnik. Vse kaže, da se dozdevajo Halji meje pretesne. — Miren. V čev-larski zadrugi so delavci pretekli ponedeljek, ko bi morali na delo, imeli ^aje shod. Načelstvo zadruge je vsem tlim delavcem, ki so zanemarili delo, Ipovedalo službo za 14 dni. Med tem isom je delalo le 10 delavcev, medtem ko je sicer 50 delavcev uslužbenih. — Sad plesa. V goriško bolnišnico so pripeljali te dni mladeniCa s pobito glavo in prerezanim trebuhom. Vse to je dobil pri plesu v Črničah. Ples, pijančevanje in pretepi, to troje je vedno !V zvezi. — Občinske volitve se Trše v kratkem v Biljah. Pripravlja se odpor proti sedanjemu liberalnemu županstvu. Po zgledu Komna nevstra-fleno v boj 1
Trst in Istra. Izpred sodni je iV četrtek zvečer, dne 27. januarja, je končala dne 21. januarja t. 1. preki njena razprava proti Italijanoma Pe ,tru Magriniju in Viktorju Cosminiju, ki sta obdolžena, prvi, da je streljal proti Slovencem, in drugi, da je tepel s palico Slovence, ko so Slovenci de itoonstrirali za slovensko šolo. Sodni dvor je obsodil Magrinija v desetmesečni in Cosminija v dvamesečni zapor. — Nov tržaško-koperski ,Ikof dela liberalcem mnogo preglavice, čeprav istega imenovanje njih nič ne briga. Proti novemu škoiu hujskajo na vse strani. Gospodje naj bodo le brez skrbi, ker jih za svet ne bo nihče prosil. — Prebivalstvo Trsta l»o uradnih zapiskih šteje Trst 219.000 prebivalcev brez vojaštva. — Pomanjkanje krme. Iz mnogih krajev Istre poročajo o občutnem pomanjkanju krme, ki ni nič manjše kot lansko leto. Poslanci seveda, kot po navadi: Kadar je Istro povzdigniti v gospodarskem oziru, jim je to deveta briga, pač pa so hitri in pridni v hujskanju ljudstva proti duhovščini in raznim Cerkvenim dostojanstvenikom. — Sokol s t v o v Trstu in tržaški okolici ivkljub vsemu pomaganju od strani raznih doktorjev in učiteljev propada. iTe dni se je razpustil Sokol v Rojanu. |»judstvo je začelo spoznavati te prave pohujševalce slovenskega naroda, ki jočejo ljudstvo izobraziti z rdečimi •knjižicami in raznimi škandaloznimi ferami. — Narodni delavci, ki fliso proti veri ni za vero v svojem »Narodnem delavcu«, sramotijo slovansko duhovščino na vse načine, ker je ista pravočasno preprečila, da pošteni katoliški delavci ne zaidejo v razne »na - dne« tabore. Toliko svobode naj de-,vcem vendarle prepuste, da si ne da-vsiljevati prepričanj od raznih dok-»rjev. — Zopetcerkvenrop. Ne-vno smo poročali, da so tatovi oro-li cerkev v Opatiji. V noči od sobote a nedeljo so pa vlomili v cerkev v Ka-tvi, iz katere so odnesli pet srebrnih elihov in eno monštranco. -
Puvodnll viharji in snegovi.
Po nenavadno lepem in milem vremenu letošnje zime so v tednu od 23. januarja naprej nastopile velikanske vremenske izpremembe. Iz raznih krajev Evrope se poroča o sil nih povodnjih, viharjih in snegovi h. — V Parizu je .reka Sena izstopila in preplavila mesto. Se nikdar ob raznih povodnjih voda ni tako visoko nastopila. Mnogo mestnih okrajev je bilo popolnoma pod vodo, v nekaterih okrajih je stala voda po cestah do prvega nadstropja. V nižjih delih ob Seni je narasla voda na 9 metrov visokosti. Ves promet je bil ustavljen, telefonske zveze pretrgane, poslopja so se podirala, voda je udrla celo v javna poslopja, v parlament, ministrstva, mestno hišo, v muzeje, bolnišnice, ječe, na pokopališča, kjer je razkopala grobove. Na tisoče ljudi se je moralo izseliti iz svojih hiš in stanovanj, v čolnih in na splavih, zbitih iz vrat in sodov so se vozili po ulicah in reševali ljudi, veliko seveda jih je tudi utonilo. Ministri so mogli dospeti v svoje urade samo s pomočjo čolnov, nekatere poslance so nosili na hrbtu v zbornico. Roparji so udrli iz svojih podzemskih skrivališč, kamor je udrla voda. Zato jo mestni svet sklenil, da prosi vlado, naj proglasi obsedno stanje. Vojaki so hodili po ulicah in streljali roparsko svojat. Več časa je bil Pariz brez elektrike in plina. Kruh se je podražil, bolezni so se začele, ljudstvo pa je stalo po ulicah, tresoč se mraza in gladu. Škoda je tako velikanska, da je dose-daj ni niti mogoče preceniti. Že sedaj se govori o 150 milijonih škode; od 64.000 hiš je 11.000 vsled naraslih vodd poškodovanih. Deset tisoč ljudi je zapustilo svoja stanovanja. — S Španskega poročajo o groznem viharju, ki je tam divjal, porušil nebroj hiš, pokončal nasade limon in pomaranč, razbil mnogo ladij na morju itd. — Podobni viharji so divjali v 11 a 1 i j i , ob hrvaškem Primorju in v Bosni, ki so napravili ogromno škode na suhem in na morju. Vsled visoke plime je na več krajih morje izstopilo in razdrlo, kar je doseglo. — Tudi po severnem morju so razsajali hud i viharji, kakoršnih ni bilo od leta 1834. Pogrešilo se je 46 parnikov in 87 jadrnic. Po celi Angliji pa so razsajali hudi snežni viharji. Tudi je po celem Angleškem in Škotskem tako hud mraz, ka-koršnega ne pomnijo že desetletja. — Po planinskih deželah pa je padlo od sile snega, kakor že ne od leta 1894 sem. Marsikje je železniški promet ustavljen, pa tudi sneženi plazovi delajo veliko škode. — Na Ruskem jebil tako silen mraz, da so se v Peterburgu volkovi in druge zverine priklatile v predmestja in celo v peter-burške ulice, kjer so jih ljudje pobijali. Po ulicah so morali postaviti peči, da so se ljudje mogli greti. — Iz v s e h slovenskih deželd smo prejeli nebroj dopisov, ki tožijo, koliko sne-
ga je padlo, koliko škode je napravil' itd. Tudi v Ljubljani smo ga dobili nad1 meter na debelo in delavci imajo prcW cej posla, da ga bodo spravili v Ljubljanico. — Naposled je prestrašil ljudi' še potres, ki se je pojavil v soboto! zjutraj ob 1. uri in ki so ga čutili pn Kranjskem, Štajerskem, Ogrskem itd., - Če vse našteto še enkrat pregleda-i mo, je letošnja dosedaj tako ugodnri zima silno začela z repom opletati. Bog, nas varuj nadaljnih nesreč! Najbolje se pa godi vremenskim prerokom; enii so prerokovali silno milo zimo, drugi' zelo hudo: sedaj imajo pa oboji prav!

Za Btraf&lt čas

Poštena goljufija.
»Ali vajdo, kaj jim bom povajdav, g'spiid,« tako ogovori župnika znani živinski mešetar, »take golfije tud Buh ne more ze grajh štajti, kuker sem.jo jest neriedu, ku sem biv tezadnjikat ne Vfiimi v Sežani!« — »Kaj pa ste nare^ dili?« vpraša župnik. — »Vajo, jast in pa Obloški Janezon sva b'la šla v ošta-^ rijo, ku smo b'li že ze voli kup nered'li. Birt nama prinese kuhanih jajc in jih je nama precej dragu zesulil. V anem je biu pa pišanček, pa sem ga kar po tihem duoli požeru in naj sem birtu nič povajdav. Preteto, sem djav — Zurček naj teku neumen, da bi ti še pišanca plačevav, sej so b'le že jajca duosti sla-i n<5. Ali ga najsem duobro ukanu, g'spiid — pa puoštenu!«
UGANKA.
(Trozložna beseda.) Iv. Baloh.
Pod re¥no streho ni doma, žal, bogatin ga le pozna, ni velikan on po postavi, le velikan je — po veljavi! Višnjeve barve on je kot nebo,, da koj od drugih loči ga oko, jezika dva on govori, slovenski pa mu no diši. Sovražnik velik ogenj je njegov, le redko krijo ga leseni krov. Le čuj, kak čuden ta je korenjak,; ki ljubi, rad ima ga vsak: za njim stoje trije možje, a to le prazno so glave, le tisti, ki pred tremi sam stoji, ta le jim moč, veljavo naredi! Morda pod tvojo streho ni še spal, a ves vesel na tleh bi ga pobral, čim več bi pa jih tvojih bilo, še bolj srce bi z veselilo; kdor pa veliko jih ima, naj rad od njih ubožcem da! Zdaj pa povej, kdo je ta mož, ln če uganeš — bogat boš!
Rešitev uganke in imena tisti!, treh, katerim bo pri srečkanju sreča mila, prinesemo v 7. številki. Rešitve: (najboljše na dopisnici, da je ceneje) se sprejemajo le do sobote, 12. t. m. Za darilo smo določili zopet tri lepe knjige. Kakor je samoobsebi umev-* no, darila ne dobi vsak, ki uganko pra« vilno reši, temveč izmed vseh tisti trije, ki bodo izžrebani (»izlozani«),
Zavzijte, ako ste nahodni, hripavi, zaslezcni in če težko dihate, Feiierjev fluid s znamko »Elsa fluid«. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 2 tucfita K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16, (Hrvatsko).__2Mo
Zadnja plat.
Nekateri učitelji imajo navado, da človeka lolčejo po tistem delu telesa, ki je sicer odločen za sedenje. Tako je delal tudi učitelj Leskovec v Mišjem dolu. Ivo pa tega le ni bilo konec, so se stariši pritožili pri gosposki. Nato je bila huda preiskava. Vlada je imela sočutje s tepenimi šolarji in gospod učitelj je dobil »nos« za ukor. O tem je mladina kmalu izvedela in eden izmed šolarjev mu je posebno nagajal. Ni ga bilo dneva, da bi mu ne bil kake nerodnosti napravil. Učitelja so prsti srbeli, kakor njegovega nagajivca zadnja plat. Toda, kaj je liotol! Po glavi mu je šumel ukaz njegovih višjih: »S tem se opozarjate, da imate zanaprej milo ravnati z mladino, sicer . . .!« Ko pa sitnež lo ni dal miru, je pošla učitelju vsa potrpežljivost. V sveti nevolji prime dečka za hrbet, položi na koleno desne noge in že zavihti s palico — kar zagleda na zadnjici debelo zapisano: »Postavno zavarovano!« in roka mu omahne in paglavec je bil rešen.
Plemenitaš in menih.
Plemenitaš je šel z bosonogim menihom po polju. Prišla sta do potoka in ni bilo brvi, da bi bila šla čez. Plemenitaš prosi meniha, naj ga prenese, ker je bos, na drugo stran. Menih je bil pri volji. Ko sta bila pa na sredi vode, vpraša menih plemenitaša, če ima tudi kaj denarja pri sebi. »O ja, imam,« odgovori plemenitaš. — »Toda jaz po naših postavah denarja ne smem nositi,« so odreže menih, in spusti plemenitaša v vodo.
Smmke.
NcpoSrebno. Krojač: »Gospod, vi bi vendar morali misliti na dolg, ki ga pri meni imate?« — Dolžnik: »Čemu neki, saj vi tako ne bo te nanj pozabili!«
Sitaež. Sodnik: »Torej tudi zoper teh šest mesecev se hočete pritožiti? Vam pa res ni mogoče ustreči!«
Sodnik: »Kako da ste kolo na pokopališču ukradli?« _ Tat: »Tako nekako osamljeno je
umrl!« m miSlU Sem' da j0 njcgov lasln'k Ni več v modi. »Franček, ali pri vas še molite pred jedjo in po jedi?'« _P Frlnček® »Prej ko smo imeli še staro pohištvo smo vselej molili; odkar pa imamo secesijlko (Sine podd!«°P1'aV°' Pa Pi'aVi mama' da se to ^ Dostikrat je tako. »Ti si imel zaradi novo h še tožbo, kako jo ž njo?« - »Tožba je ven hiso ima pa advokat!«	'
Pri vojakih. Lajtnant novincu, ki ima usta močno odprta: »Kako službo imate doma?«-Novinec: »Pri pošti sem!« _ »Potem zaprite poštni nabiralnik!«	|rae
Še hujo. »To je pa žo preneumnol Posodim z zgolj uljudnosti zadnjič neki gospici dežnik m ga nisem nazaj dobil!« _ »To še ninajhuTe! Tudi jaz sem bil nekdaj iz uljudnosti neki
2K2KS ,rUdi1' Pa ga obdržala, in že
52
Premislil se je. »Vidiš, prijatelj, jaz som žo mislil vzeti grofovo hčer, kar slišim, da pri mojškri da vsako leto petdeset tisoč kron za obleke.« »No, in kaj potlej?« — »Mojškro sem vzel!« '
Podoba pravice. »Kaj praviš, Joželj, zakaj ima .Pravica' oči zavezane?« — Joželj: »To je vendar lahko uganiti! Zato, ker nas navadno ne najde!«
Tudi tolažba. »Mislite si mojo nesrečo! Moj mož jo utonil, ko so jo šel kopat!« — »No, potolažite se, to mu ni bilo posebno hudo, ker jo bil vode navajen — saj je bil abstinenti«
Škodoželjnost. Bolnik: »Vse se na svetu maščuje! Tako mi je med drugim moj zdravnik pred tremi leti prepovedal vino, sedaj ga pa sam ne sme piti!«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 29. januarja. 15, 48, 37, 51, 90.
Line, 29. januarja. 83, 26, 48, 69, 62.
ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat posledice slabe bolestne krvi.
SCOTT-OVR EMULZIJA
je najboljše sredstvo za pomnoženje in oja-čenje krvi ter premaguje tozadevnih bolečin.
Učinkujoče sestavine, ki so spojene po neprekosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so pridobile
Scotf-ovl emulziji
na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista povsod smatra znamko'-Vi- za naib°Pe sredstvo proti tem bitim - kot	boleznim.	2614
9arznok£mim Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
SCOTT-ove- i-. , .	...
ga ravnanja i dodi se v vseh lekarnah.
Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
o o m j R ii e umi a m
Besedni znak za imentholo-salicilizirau kostanjev __izvleček),
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
Sica 1 krono. Pri naprej vpoSiljatvi K i-so se pošlje i p„5ica franko
: : : : : .š ; ■ Izdelovalnica in glavna zaloga v"
lekarni B. FRflGNER-ja
C, kr, dvornega dobavitelja, PMGH hi st 203
Pagor na Ime Izdelka in
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
Q/ermva//oA
----"H*
i železnato Jfina-Vitio
HigljonlcSnn razr.tava na Dunaju 1008: Državno odlikovanje in iaatni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in jo rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano.
*
m
Nad 6000 zdravniških spričeval.
KOŽNE BOLEZNI i
J. SERRAVALL0, t. in kr. dvorni dobavitelj
===== TRST-BarkovlJe. - ■
i
m &
Sr
m m
mmmmMmSMMMmm
Esenca za želodec.
izdelek iz Avgs-fgmZf*. burga pri J (G.
^r^^z Kiesow.
I zborno preizkušeno, tek vzbujajoče in prebavo pospeš. sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1 20 in K £ 40. Svarilo: Zahtevajte izrecno ime
Kicsovvt Zaloge: Ljubljana lekarna pri zlat jelenu, pri zlatem orlu; Celje: lek pri Mariji Poni., Maribor:
lekarnapri Mariji 1'omagaj. 869'J 12 I
Višjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Sdimida znamenito
oife zasluti
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, točenje Iz uScs, šrnnenjo po uiesili in na-giuhost tudi ako je že za* 240 starano Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trgu, Ceiovec.
Tržne cesie
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 28. prosinca 1910.
Deželni pridelki:
PSenica......
Rž.......
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Pro«o belo . . . . Proso rumeno . Koruza stara . . K«ruzn nova . .
Leča........
Grah........
Laneno seme .
Grašica......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ribnlčan fižol Prepeličnr Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje *vežc . . Zelje kislo brez
soda.......
Repa sveža . . . Rena klsta brez
soda.......
Brinie.......
Komna .....
Orehi.......
Gobe suhe ....
Ježlce.......
Zelnd .......
Smrekove storže
Smo.......
Slama......
Stelja.......
Cena

60
60
60
Živina, meso
živa vaga :
Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . .
Prnšlčl.....
KoStrunt
Kiiretnina in drugo:
Maslo kuhano
od K 2lit>-— do . . M :i s I o surovo od K -'liti — do . . . Slanina sveža
(Speli)......
Slanina preka-
lena .......
Mast svinjska . .
Loj.........
Jajca tOO kom
PlScncI......
Golobi......
Raca........
Gos.........
Koionljalno blago na debelo
Rlž Rangon od K Sli- do ... . Kava Santos od K 101 - do . . .
Sladkor......
Petrolej......
Cen, K