PODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela strM Din 2000.—, pol strani Din 1000.-^ četrt strani Din 500.—, »/. strafll Din 250.—, '/m strani Din 125.^, Mali oglasi vsaka beseda Din 150,
Demokracija je vladanje ali vsaj so-vladanje ljudstva. Kot posredna demokracija se udejstvuje tako, da ljudstvo po od sebe izvoljenih organih (zastopnikih) izvršuje državno oblast ali pa samoupravo po občinah, pokrajinah, deželah. Taka oblika vladavine zahteva od državljanov ali članov občine in pokrajine, da svoje pravo vladanja ali samoupravljanja smatrajo v prvi vrsti kot dolžnost in nalogo ter da imajo v svrho potrebne sposobnosti. Ako je narod država, se mora vsak član naroda, vsak državljan zavedati, da mora pred Vsem iskati ne svojo, marveč splošno blaginjo, s katero je tudi njegova zajamčena, ter da mora služiti občestvu ali skupnosti v občini, pokrajini in državi. Te zavesti pri mnogih ni bilo ter je ni, zlasti pri takšnih, ki v svojem li-beralističnem (svobodomiselnem) življenjskem naziranju stavijo sebe in svojo korist na prvo mesto, druge pa, torej občestvo: občino, deželo, državo, smatrajo samo kot sredstvo za dosego lastnih interesov. Iz tega liberalnega načela se je razvilo neomejeno tekmovanje na gospodarskem in političnem polju. To tekmovanje so politične stranke stopnjevale do take meje, da jo nastala strankarska zagrizenost, razcepljenost in razbitost povzročila v nekaterih državah zmedo, ki ograža obstoj demokracije same.
Kot odpor proti takšnim razmeram se je v nekaterih državah izvršila notranja revolucija. Znani nemški državnik železni kancler Bismarck je o revolucijah rekel, da so posledice opustitev in napak merodajnih činiteljev državnega življenja. Napake, odnosno
Novi bolgarski ministrski predsednik Kimon Georgijev.
opustitve, za katere gre po svetovni vojni, sta povzročila liberalizem, ki ga je vpeljalo v evropsko življenje po veliki francoski revoluciji liberalno meščanstvo, in pa socializem, ki se je dvignil na površje kot njegov protivnik, pa je pravzaprav otrok istega duha. V treh velikih državah so notranje revolucije napravile konec demokratični vladavini, in sicer v Italiji (fašizem), v Nemčiji (narodni socializem) in v Rusiji (boljševizem). Mesto demokratične države je vpeljana takozvana avtoritarna država, kar je le olepševalno ime za diktaturo italijanskega in nemškega fašizma ali boljševiškega komunizma.
Zadnji teden pred Binkoštmi se je sličen prevrat izvršil na Letonskem in v Bolgariji. Letonska je mala baltiška država, ki leži ob Vzhodnem morju med Estonsko na severu in Litvo na jugu. Prebivalcev ima okoli 1,800.000, od katerih je preko 75% Letpncev, ostali pa so Rusi, Poljaki, židje in Nemci (okoli 4%). Vzrok, ki je napotil leton-skega ministrskega predsednika Ul-manisa, da je s pomočjo vojske razpustil in ukinil parlament ter vpeljal avtoritarno vlado, je velika zmeda, ki je nastala v parlamentu in vsled tega v državnem življenju. Parlament je bil razdrobljen v veliko število strank in strančic, ki so ee bojevale med seboj. Razredni zagrizenosti socialistov in komunistov so se postavile v bran desničarske stranke. Pretilo je obračunja-nje z orožjem med levico in fašistično desnico, ker sta bili obedve oboroženi. Socialistično-komunistična levica je že bila izvršila vse priprave za ustanek, kakor je to meseca februarja storila avstrijska socialna demokracija. Zanimivo je, da je nekaj avstrijskih socialističnih Schutzbundlerjev, ki so po ponesrečenem ustanku zbežali iz Avstrije, se pridružilo letonskim socialistom, s katerimi so ob prevratu bili zaprti. Veliko je pripomogla k notranji letonski zmedi tudi nemška manjšina, v kateri je prevladal vsenemški hitler-jevski duh.
V naši sosedni Bolgariji je ves čas od konca svetovne vojne vladala velika strankarska razcepljenost in zaslepljenost, ki je že leta 1923 vodila do notra-nje-političnega prevrata. Takrat je skupina opozicijskih politikov in članov vojaške zveze strmoglavila kmetsko vlado Stambolijskega, ki je bil ubit. Makeclonstvujuči, ki so v veliki meri
sodelovali pri tem prevratu, so jaJko izn datno vplivali na daljni razvoj razmeri v Bolgariji, iker so vihteli svoj bi/č nad! strankami »Narodnega bloka«, ki j« imel vlado v rokah. Ker pri vročekrv« nosti političnih bojev v Bolgariji ni biJ lo pričakovati, da bi mogel prejšnji' ministrski predsednik Mušanov sestaviti novo parlamentarno vlado, je kralj' Boris s pomočjo vojske ukinil ustavo, razpustil parlament ter dal vlado mladi patrijotični organizaciji, ki se po svojem listu imenuje »Zveno«. Predsednik te organizacije Kimon Georgijev, ki se je kot polkovnik v rezervi udeležil leta 1923 upora proti Stambolijske-mu, je postal predsednik avtoritarno bolgarske vlade.
Ali so najnovejši pojavi v Letonskem in Bolgariji, kateri co sledili prevratom v Rusiji, Italiji in Nemčiji, dokaz za to, da imajo prav tisti, ki sodijo, da je evropski demokraciji odbila smrtna ura? Iz Letonske in Bolgarije so prišla zatrdila, ki zagotavljajo, da notranje politične spremembe nimajo namena ubiti demokracijo, marveč da hočejo demokracijo obraniti. Letonski ministrski predsednik Ulmanis je izjavil, da noče biti ne Mussolini ne Hitler, da je avtoritarni režim samo prehoden, ki hoče potom pametne ustavne reforme izvršiti novo državno ureditev, katera ne bo ljudstva izključevala od sodelovanja. Bolgarski ministrski predsednik Georgijev pa je izpovedal, da hoče po namenu kralja odstraniti, odnosno ozdraviti »gospodarsko, moralno in duhovno krizo«. Pripravlja se preosnova celotnega državnega upravnega ustroja in preosnova parlamenta, ki bo postavljen na stanovsko podlago. Stanovsko organizirano ljudstvo pa bo dobilo v roke oblast nad svojo usodo in usodo države. Tako bi ta dva najnovejša pre-
Novi poljski ministrski predsednik Lev KozlowskL
Za spomladansko zdravljenje
čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA
ČAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi:
1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka M. Baho-vec, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran.
Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi:
PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC iz Ljubljane.
vrata (na Letonskem in v Bolgariji) imela namen, s preureditvijo države pripraviti pot pravi demokraciji.
Zanimivo je tudi mnenje čehoslova-škega državnega predsednika Masary-ka o usodi demokracije v Evropi. Predsednik Masaryk je namreč posebnemu dopisniku pariškega lista »Petit Pari-sien« med drugim rekel to: »Demokracija je še dovolj mlada, saj obstoja šele od prejšnjega stoletja, je pa kljub temu sposobna, da odbija grozeče nevarnosti
V NAŠI DRŽAVI.
Narodna skupščina bo sklicana meseca junija in bo obravnavala zakon o mestnih občinah.
Trgovska pogodba med našo državo in Bolgarijo je bila podpisana v Beogradu dne 22. maja. Pogodba postane veljavna dne 1. julija letos. Predvidena je za dobo dveh let z enoletnim odpovednim rokom pred iztekom pogodbe. V izrednih slučajih se lahko pogodba odpove tudi 3 mesece naprej.
Kmetijsko ministrstvo bo prejelo posvetovalni odbor, ki bo obstojal iz 15 Članov. Devet članov bo imenovanih iz vrst priznanih poljedelcev iz vsake banovine. Nadalje bo v odboru po 1 profesor fcmetijsko-gozdarske visoke šole v Beogradu in Zagrebu, 1 profesor živi-nozdravniške visoke šole, 1 član uprave trgovskih zbornic, 1 člaa centrale Industrijskih zvez in 1 član upravnega odbora Zveze kmetijskih zadrug. Člane posvetovalnega odbora bo imenoval kmetijski minister za dobo 2 let. Naloga odbora bo, dajati ministru strokovno mnenje o vseh vprašanjih, ki spadajo v območje kmetijskega ministrstva.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Izredno zasedanje sveta Društva narodov. Dne 30. maja se bo sestal svet Društva narodov k posebnemu zasedanju. Razpravljal bo o sporu med Paraguay em in Bolivijo v Južni Ameriki. Tajništvo Društva narodov se je obrnilo na vse države članice, naj se izjavijo glede prepovedi izvoza orožja in streliva v vojujoče se države. 31 držav ie odgovorilo, da pristaja na to prepoved.
Grčija dobi novi volivni zakon z večinskim sistemom in bodo na podlagi tega v mesecu septembru izvedene nove volitve.
Masaryk je bil 24. maja četrtič izvoljen za predsednika Čehoslovaške republike. Proti Masaryku so glasovali fašisti, komunisti in madžaroni. Glasovalo je 281 poslancev in 139 senatorjev. Za Masaryka je bilo oddanih 327 glasov, praznih glasovnic je bilo 53, na
in napade. Zakaj naj bi se zrušile poti demokracije že po nekaj desetletjih? Diktature, ki se javljajo povsod, so samo mimogredoče prikazni za take države. ki so opustile monarhično vladavino, ali ki se jim doslej ni posrečilo uveljaviti pravo demokratično vladavino. Dokaz za to je okolnost, da nimajo prave demokratične države, kakor: Češkoslovaška, Francija in Švica prav nobenega hrepenenja po podobnih poskusih.«
komunističnega kandidata se je glasilo 38 glasovnic. Prvič je bil Masaryk izvoljen za predsednika od revolucijo-narnega narodnega predstavništva 14. novembra 1918. Na osnovi ustave je bil izvoljen leta 1920 drugič, tretjič 1. 1927 in sedaj četrtič. Predsednik Masaryk je star 84 let.
Smrtno kazen je uvedla nova bolgarska vlada za poneverbe in zlorabe državnega denarja.
Iz nemirne Avstrije. Avstrijske oblasti so izpustile iz koncentracijskega tabora zadnje dni voditelja avstrijskih hitlerjevcev Frauenfelda. Izpuščeni je prisegel, da ne bo zapustil avstrijskega oiemlja, pa je že dne 23. maja pobegnil v Nemčijo, kjer prireja predavanja proti Avstriji. V Braunau na Inni so položili v noči hitlerjevci na električni transformator ekrarltno bombo, ki je ražnesla transformator in so popokale vsled silne eksplozije vse šipe kopali-
šča, ki je v bliiini transformatorja Pol ure za tem je uničala druga eksplozija vodovod omenjenega mesta in znaša škoda 75.00C šilingov. — Hitlerjevci iz rajna so razpisali 3000 mark nagrado onemu narodnemu socijalistu, ki bode kot prvi razobesil na Dunaju na glavnem vladnem poslopju zastavo s Hitlerjevim kljukastim križem. — Avstrijski podkancler knez Starhemberg se je mudil zadnje dni v Berlinu, kjer se je pogajal s Hitlerjevimi narodnimi soci-jalisti za pomirjenje med Avstrijo ter Nemčijo. V njegovi odsotnosti je bil izvršen atentat na njegov rodbinski grad v VVachsenburgu v Gornji Avstriji-Eksplozija peklenskega stroja je porušila grajsko kapelico. Radi neprestanih nemirov, dinamitnih napadov in dnevno se ponavljajočih drugih zločinov je proglasila Dollfussova vlada 26. maja za celo državo obsedno stanje.
Ponovno preganjanje katoličanov v Mehiki. Guverner severne mehiške države Sonore, Calles mlajši, je odredil zatvoritev vseh cerkva ter je odredil duhovnikom, da morajo v 12 urah zapustiti državo. Ta ukrep utemeljuje s tem, da je duhovščina odgovorna za šolske stavke, ki so izbruhnile kot protest proti nedavno uvedenemu nacionalističnemu pouku. Mnogo katoličanov je pobegnilo v Zedinjene države. Katoličani očitajo guvernerju, da nadaljuje s protiversko politiko svojega očeta generala Callesa, ki je mnogo cerkvenih dostojanstvenikov prisilil, da so zapustili državo.
Streli na diktatorja Rusije Stalina. Dne 23. maja popoldne sta streljala dva dijaka na Stalina v trenutku, ko je stopil v avtomobil. Po poročilu iz Moskve je bil diktator ranjen v prsa, a ne nevarno. Prijeli so oba atentatorja, ki sta dijaka in sinova bivših carskih oficirjev. Zaprli so precej oseb. Listom je bilo prepovedano, objaviti poročilo o napadu.
KATOLIŠKEM
Francozi proti brezverskim šolam.
Državna šola na Francoskem je laična = posvetna, razkristjanjena, brez- in protiverna. To je delo framasonstva, ki je po političnih strankah v parlamentu, katere so prešinjene njegovega duha., začelo v osemdesetih letih preteklega stoletja boj zoper krščansko vzgojo mladine ter je v prvem desetletju sedanjega stoletja doseglo popolno popo-ganjenje francoske državne šole. Ko je francoski parlament sprejel proti-krščanske šolske zakone, je francosko svobodomiselstvo triumfiralo ter si v svojem zmagoslavnem razpoloženju obetalo večno vlado in nezlomljivo moč nad francoskim ljudstvom. Naša bo vsa francoska mladina, tako so vzklikali v svojem zmagoslavju framasoni in njim udinjani svobodomisleci raznih strank, in zato bo tudi naša bodočnost! Da, njihova je postala mladina, in to je tista, iz koje vrst prihajajo možje, kateri so se v svoji brezmejni sebičnosti in pohlepnosti spajdašili s sle-
parjem Staviskim. Pa ne vsa! Franciji služi v veliko čast, da stoji ogromen del njene mladine visoko, kar se tiče poštenosti in plemenitosti. To je tisti del, ki je vzgojen krščansko. To je zasluga francoskih staršev, ki so se zavedali ter se zavedajo svojih dolžnosti do Boga in do države, in zato niso hoteli pošiljati svojih otrok v državne šole, marveč so si ustanovili ter vzdržujejo z velikimi žrtvami zasebne krščanske šole. Kljub temu, da državna oblast na vse načine podpira svoje laiške šole, zasebne šole prav lepo napredujejo. Kako oblast vse stori in zapravlja državni denar, da bi otroke odvrnila od zasebnih šol ter jih spravila v državne šole, dokazujejo poročila francoskih listov o številu učiteljev in učencev na teh šolah. V francoski pokrajini Vendée (izgovori Vandé) je 77 državnih ljudskih šol, od katerih ima vsaka povprečno po 2 učenca, vsi drugi so v zasebnih kršč. šolah. V 14 šolah sploh ni nobenega učenca. Število učiteljstva in njegova plača pa je ostala nespremenjena. V pokrajini Ardeche (Ardeš) je 50 državnih šol, ki jih obiskuje povprečno po 5 učencev. V občini Rochepaule (Rošpol) so nameščene 4 učiteljske sile, učenca
pa državna šola nima nobenega. Plača pa teče naprej, približno 28.000 frankov na leto za osebo. V Pontmainu (Ponme-nu) je dekliška šola, ki nima niti ene učenke, deška šola pa ima samo enega učenca in ta je sin učitelja in učiteljice. Tako ta učiteljska zakonska dvojica sprejema iz državne blagajne na mesec 12.000 frankov samo za to, da v državni šoli poučuje svojega otroka. Občinski zastop je predložil vladi, naj se obe-dve šoli ukineta, vlada pa je predlog odklonila, češ, da je v občini neobhodno potrebna vsaj ena laična šola. Tako izvaja framasonska radikalna stranka, ki ima svoje zastopnike tudi v sedanji vladi, svojo proticerikveno šolsko politiko. Zopet dokaz, kako znajo svobodo-misleci štediti z državnim denarjem, ki prihaja od žuljev delavn. ljudstva.
Kolping. Zadnjič smo poročali, da je dr. Ley, voditelj nemške delovne fronte, odredil, da Kolpingovim katoliškim pomočniškim društvom, odnosno njih članom ni mesta v tej fronti. S tem je gostobesedni dr. Ley dokazal, kako malo zna ceniti pravo delo za resnični duhovni in telesni blagor delavstva. In tako delo je izvršil »oče pomočnikov«: Adolf Kolping. Rojen 8. decembra 1813 blizu mesta Kolna ob Reni (Kelmorajn po udomačenem ljudskem izrazu), je bil Kolping najprej čevljar, potem je šel študirat ter postal leta 1845 duhovnik. Čez 2 leti je že bil izvoljen za predsednika društva pomočnikov, ikojih organizaciji je posvetil svoje veliko živ-ljensko delo. Boril se je za stanovsko organizacijo človeške družbe in osobito za dobrobit stanu obrtnikov in rokodelcev. Stanovi, ki je iz njih sestavljena človeška družba, spadajo skupaj kakor člani v verigi. Da se to doseže, je potrebna vzgoja, Kolping je stalno poudarjal načelo: »Ako hočete imeti boljšo bodočnost, jo morate vzgojiti!« Da, vzgoja, to je bilo glavno področje Kol-pingovega dela. On je največji socialni vzgojitelj v 19. stoletju. Zato je njegovo delo bilo od Boga bogato blagoslovljeno. Njegov duh — Kolping je umrl dne 4. decembra 1865 — živi naprej v njegovih organizacijah, ki jim je cilj: vzgojiti mladega človeka v dobrega kristjana in stanovsko zavednega in sposobnega delavca. V sedanjem času, ko vsepovsod prodira ideja stanovske ureditve družbe in države, se tudi vedno bolj uveljavlja Kolpingova ustanova. Ob stoletnici rojstva Kolpingovega je bila sprožena ideja Kolpingove beatifikaci-je = proglasitve za blaženega. Sedaj prihaja iz Kolna vest, da se je v to svr-ho že začel uradni cerkveni proces. Tako bi se izpolnila srčna želja prav mnogih, da bi »oče katoliških pomočnikov« postal deležen »časti oltarja«.
Angleži branijo vero otrok. V angleškem parlamentu je predložen zakon o »zapeljevanju otrok k bogOkletstvu in k uporu«. Ta zakon določa globo in zaporno kazen za vsakega, ki bi napram otrokom o krščanski veri ali drugi veri govoril nespoštljivo ter jo ne samo z besedo, marveč tudi pismeno ali s podobami v nič deval, poniževal, zaničeval ali sramotil. Kazni zapadejo ne samo tisti, ki neposredno vplivajo na otroka s poukom in zapeljevanjem,
marveč tudi tisti, ki to povzročajo posredno s sestavo, objavo in razprodajo takšnih spisov in podob. Navedeni zakon povse pravilno ugotavlja notranjo in nujno zvezo med »bogokletstvom in uporom«. Kdor namreč izpodkopava avtoriteto (veljavo) Boga, izpodkopava tudi veljavnost zemeljske in državne oblasti: nevernosti sledi upor. Potreben in koristen zakon! Naj bi tudi druge države z zakoni nastopile proti tistim, ki pri otrocih izpodkopavajo in rušijo vero!
Svetnica kmefske grude sv. iemuriKa.
Katoliški Slovenci! Sv. Bernardko, ki je bila lani dne 8. septembra slovesno proglašena za svetnico, moramo pozna-
OseSine vesti.
Prestavljen je g. Martin Kožar, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja, k Sv. Juriju ob južni žel.
Nesreče.
Otrok in sicer dve in polletna rudarjeva hčerka Truda Jamernik je padla v Prevaljah v Mežo ter utonila.
Strela zanetila dva požara. Na Libe-liški gori je pogorel posestniku Juriju Pesičarju vsled udara strele: hlev, dva skednja, gospodarsko poslopje in šupa. Hišo so rešili, istotako živino, zgorelo je tudi razno orodje. Škoda nad 60 tisoč Din, zavarovalnina malenkostna. — Med nevihto v noči od 22. na 23. maja je pogorela po užigu strele v Zlatoličju na Dravskem polju hiša posestniku Petru Ogrizeku. Gasilci so preprečili večjo nesrečo.
Gospodarsko poslopje pogorelo. Do tal je uničil od zlobne roke podtaknjen požar gospodarsko poslopje v Zgornjih Hočah, ki je bilo last posestnice Terezije Palčič. Gasilcem gre zasluga za omejitev večje nesreče. Škoda znaša 25 tisoč Din.
Dve poškodbi. V mariborsko bolnico so pripeljali dne 23. maja 221etnega poljskega delavca Jakoba Červejka iz Zikarc. Neznanci so oddali nanj več strelov ter ga opasno zadeli. — Padajoča smreka je hudo udarila 181etno Ivano Pliberšek iz Rač.
Otrok utonil v kadi. V Šarinju se je igral Ivanček Pfeifer poleg kadi, v kateri so pripravljali trsno škropilo. Ivanček se je nagnil nad rob kadi, omahnil in se opičil na glavo v kad, v kateri se je zadušil ter utonil.
Šolar utonil pri kopanju. Pri kopanju je zašel v Dravinji v vrtinec llletni šolar Štefan Jurgec z Majskega vrha in je utonil.
Smrtna železniška nesreča. 221etni Stanko Pangeršič se je ustavil na poti iz Kranja proti Šmarjeti pred spuščeno zaporo ob železniškem tiru. Počakal je odhod zadnjega vagona tovornega vla-
ti! Ona je, kakor ena izmed nas, vse Tažje bomo Bogu dopadljavo živeli, vse bolj bomo živeli z zaupanjem, kako je tudi nam mogoče, da se izpopolnjujemo v svetosti! Knjiga Sv. Bernardka je samostojno delo duhovnika Alojzija Ju-ranoviča, ki je sam romal po vseh teh krajih, ki jih popisuje. Brali jo boste z zanimanjem, ker je kakor lepa povest mladega dekleta. V knjigi je tudi 32 slik na umetniškem papirju tiskanih. Vsi bivši in letošnji lurški romarji jo bodo gotovo radi kupili, saj ni lepšega in cenejšega spominka na te svete kraje.
Knjigo bomo letos poslali tudi v posebni lepi vezavi v Lourd s slovenskimi romarji, da tudi na ta način Slovenci počastimo spomin sv. Bernardke. Cena knjigi je: broširana 24 Din, vezana 34 Din in se naroča pri:
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
ka, katerega so premikali. Ko se je pojavil fant na tiru, je že privozil tržiški osebni vlak. Lokomotiva je zagrabila Stanka, ga vlekla kakih 10 m in ga odvrgla vsega razmesarjenega.
Dva pogorelca. V Stanežičah za Št. Vidom nad Ljubljano je izbruhnil te dni na strehi Marije Šifter ogenj vsled isker, ki so prihajale iz dimnika. Slamnata streha je bila takoj v objemu plamenov, ki so preskočili tudi na hišo in hlev posestnika Jakoba Žlebnika in so uničili ostrešje. Gasilci so ogenj omejili.
Strahovita eksplozija. Dne 26. maja je eksplodiralo v zavodu za izdelovanje umetnega ognja v Alicante ne Španskem 500 kg dinamita. Eksplozija je porušila 17 hiš. Izpod ruševin sg potegnili 50 mrtvih in 500 je ranjenih
Strahovit požar v Čikagi. Na binkošt-no soboto je izbruhnil ob 5. uri popoldne v Čikagi požar pri klavnicah iei živinskih hlevih v najbolj obljudenem delu velemesta. Radi močnega vetra sc bila v par minutah v objemu ognja vse sosedna poslopja in so imeli ljudje je-dva toliko časa, da so si rešili golo življenje. Gašenje je bilo otežkočeno, kei se je oprijel kmalu ogenj telef. centrale, iz katere so vodili prvotno gasilno t-ei reševalno akcijo. Po treh urah brezuspešnega gašenja so se lotili omejitve požara z dinamitnim razstreljevanjem gorečih stavb, sicer bi bil preskočil požar na sosedne okraje. Nad goreči del mesta, iz katerega se je dvigal dim čez 1200 m visoko, so poslali letalce, ki sc metali posebne bombe z dušikom za gašenje plamenov. Še le po 15urnerr trudapolnem delu je uspelo, da so ob vladali grozno požarno nesrečo, ki j; največja od leta 1871, ko je uničil poža v Čikagi 18.000 hiš in je bila tedaj upe peljena dobra polovica mesta. T okra je bila uničena 1 šestina mesta. Škod. znaHa 2 milijardi Din. Na površini tre! kvadratnih km so pogorele vse stav: ' in med temi največ klavniških hleve in 12 hišnih blokov. Uničena je živi' ska borza, 3 tvornice za konzerve, gc, raža s 150 tovornimi avtomobili, 2 bai ki» več hotelov in na tisoče zasebni-hiš. Zgorelo je več tisoč glav živini Ranjenih je bilo 400 gasilcev, 1500 ljud ir. je seveda zahtevala ogromna požai
Siran 4.
Slovenski gospodar
SO fnaj 193?.
Za dekleta:
Knjiga »Siovensko dekle«, ki je kažipot našim mladenkam, je šla že v tisočih izvodih v roke slovenskih deklet. Sprejeli pa smo večjo količino knjig v razprodajo in sicer za polovično ceno, dokler traja zaloga: namesto 12 Din stane le 6 Din in se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
na nesreča tudi mnogo smrtnih žrtev. Požar je nastal, kakor domnevajo, ker je nekdo odvrgel neprevidno tlečo cigareto.
Mazne novice.
Hram slave, v katerem so zbrane ko-Bti 3200 junakov, ki so padli za domovino v osvobodilnih vojnah, so slovesno blagoslovili v nedeljo dne 27. maja, ob navzočnosti kralja in ljudskih mno žic v Skoplju.
Krščanska ženska zveza v Mariboru naznanja, da priredi dne 7. in 8. julija t. 1. romanje (v slovenski Lurd — Rajhehburg. Vsi, ki bi pe radi udeležili romanja, se naj prijavijo do {16. junija na naslov: Bauman Katarina, predsednica Krščanske ženske zveze v Mariboru, ^Cvetlična ulica 23, ali pa se prijavijo osebno ¡v društveni pisarni, ki posluje na Aleksandrovi cesti 6 I, vsako sredo in soboto od 8. do jlO. ure in od 2. do 4. ure popoldne. Vožnja tja |in nazaj stane samo 50 Din. Vsak udeleženec [¡mora plačati ob priglasitvi znesek 25 Din. [Ostalih 25 Din pa najpozneje do 1. julija, Ro-jmanja se lahko udeležijo tudi možje in fantje. (Pričakujemo od strani Marijinih družb in Marijinih častilcev prav obilno udeležbo! — .Ddbor.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo
|v Ljubljani ima v nedeljo dne 3. junija, ob 10. Uri dopoldan v Mariboru v dvorani Zadružne ¡gospodarske banke pri frančiškanski cerkvi [svojo redno letno skupščino (občni zbor), na katerega ste vsi člani tega društva, kakor tudi vsi prijatelji sadjarstva k obilni udeležbi ¡vabljeni. Dnevni red je zanimiv, posebno še I. točka: smernice o sadni kupčiji, je velevaž-na, je potrebno, da vsak sadjar o teh razgovorih sliši, kako se naj nereelnih barantačev
K nemirom v Avstriji: Eksplozija bombe v gledališču v Solnogradu.
brani. Letos sicer precej v slabi, pa vendar v sadni letini je tukaj v Mariboru občni zbor takorekoč v sredini plodonosnih in vzoirnih sa-donosnikov. Pokažite .sadjarji, vaše zanimanje za dobro gospodarstvo v tej panogi, nobeden naj ne izostane. Na dnevnem redu je tudi referat g. ravnatelja Josipa Priola: »O pospeševanju kolščičastega; in lupinastega sadja v dravski banovini z ozirom na izvoz in potrebe domačega konsuma«.
Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnice in za poletna dela v vinogradu se vrši v soboto dne 23 junija t. 1., na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček, Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerojah in špecerijskih trgovinah.

Sestanek absolventov kmetijskih šol. Udeležite se sestanka, ki se bo vršil v nedeljo dne 10. junija, ob pol 11 dopoldne, v kmet.-gospodinj-ski šoli »Marijanišče« v Ljubljani, v svrho razgovora o ustanovitvi organizacije absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol.
Poizvedba. Pred mesecem dni je odšla nekoliko slaboumna Beričnik Marija, stara 56 let, od svojega sina Beričnik Jožefa iz Graške gore št. 2, občina Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Od tega dne ni o zgorajšnji nikakega glasu. Poizvedovalo se je na vse strani, ali brez vsakega uspeha. Ni se moglo dognati, kam se je uboga obrnila, v katero smer, najbrže pa je hotela k svojemu možu, ki stanuje v občini Mozirje okolica. Ker pa sedaj njen mož tava' za revo in ne more doznati niti najmanje sledi za njo, se naproša vsa javnost, ako bi prišla v bližino bivališč, da jo prijavijo pri svoji občini ali orožniški postaji. Najbolje pa bi bilo, da jo zadržijo in pozovejo njenega moža Beričnik Janeza iz Brezij št. 21, pošta Mozirje, ki jo bo prišel iskat in jo bo odpeljal na svoj dom. Žena je srednje-velika, suha, na levem licu ima znak udarca Oblečena je bila v bolj po-nošeno obleko.
Izjemno stanje na Letonskem. Vojaška straža čuva v Rigi s strojnicami most preko reke Diine. — Desno: Vodja ponesrečene ruske fek&pedicije ledolomilca »Čelinskina« dr. Oton Šmid v bolnici v Nome
na severve?u nclutoku Alaska.
Cena permanentne legitimacije za obisk 14. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od dne 30.
maja do dne 10. junija t. 1., je za izvenljublj." obiskovalce znižana na 20 Din. Ta legitimacija daje pravico na večkraten poljuben vstop na velesejem in na znižano voznino na paro-brodih. Legitimacije prodajajo potniški uradi, denarni zavodi, županstva itd. Za polovično voznino na železnicah si more vsakdo nabaviti posebno železniško izkaznico, ki jo je izdala železniška uprava sama. Dobi se na vsaki postajni blagajni za 5 Din. Ko potnik kupuje vozno karto, kupi tudi to železniško izkaznico. Na velesejmu dobi potem potrdilo o obisku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek do 12. junija t. 1. zaključno.
Veliki adresar za mesto Maribor (Celje, Ptuj) in širšo okolico (občine bivše mariborske oblasti po novi ureditvi z vsemi administrativnimi in trgovskimi podatki) bo urejen na nov, priročen in vsestransko uporaben način po najboljšem modernem evropskem vzorcu. Radi tega pa ne sme manjkati nobenemu poslovnemu človeku. Cena v prednaročilu 175 Din, oglasi po dogovoru. Adresar se naroča pri Tiskovni založbi, o. r. z. z. o. z., Maribor, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29—70.
Velika izbira manufakturnega blaga v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Naši kupe: dobe koledar »Slovenskega gospodarja«.
Obžalovanja vredni „ slučaji.
Ponarejevalec stotakov in njegovi po-tnagači pred sodiščem. Anton Kokot, 441etni, brezposelni oskrbnik iz Jareni-ne, je odslužil lani julija v mariborskih sodnih zaporih kazen. Po vrnitvi na dom je razlagal priprostim ljudem, da je bil kaznovan radi ponarejanja denarja in je bil radi tega znanja pri ljudeh takoj v velikih časteh. Naselil se je v Jareninskem dolu pri svojem svaku viničarju in je poskusil srečo s ponarejanjem stotakov, katerih je napravil v celem 6. Dva fanta sta skušala spraviti falzifikate v promet, a ju je doletela v Mariboru usoda izsleditve. Dne 25. maja je bilo na mariborskem sodišču poleg glavnega krivca Kokota še 8 soob-dolžencev. Anton Kokot je bil obsojen na poldrugo leto robije, sokrivci pa vsak na nekaj mesecev zapora.
Uzmoviči iz Slovenskih goric na zatožni klopi. Dne 25. maja je sodilo ma-
riborsko sodišče številna tatinska dejanja petorice, ki je strahovala z neza-željcnimi nočnimi obiski Slovenske gorice. Državni pravdnik jim je očital v obtožnici 33 tatvin, katere so zagrešili obdolženci tekom dveh let. Kradli so meso, slanino, kure, vino, žganje, poljske pridelke in sploh vse, kar je imelo kako vrednost in jim je prišlo pod roke. Glavna krivca peteroglave družbe sta bila Janez Kuhaj-, 231etni kolarski pomočnik iz Kicarja pri Ptuju, in Ant. Bubnjar, 231etni delavec iz Velovlaka. Kuhar je dobil trii " .ni zapor, Bubnjar 2.leti, ženske, ki so nakradeno blago skrivale, so prejele večmesečno zaporno kazen.
Nevarna kolesrrska tatova pred sodniki Mariborski sodniki so sodili dne 25. maja dva opasna kolesarska tatova: 391etnega Franca Herica iz Grabo-noškega vrha in 291etnega zidarskega pomočnika Alojza Slokana iz Žerovin-cev. Oba sta že bila predkaznovana. A. Slokan je bil pred kratkem spuščen iz zapora, Heric je odsedel že eno leto. Omenjenega dne sta dajala odgovor radi tatvine 16 koles, 2 pušk, mesa, kokoši, posteljnine itd. Največ koles sta pokradla ob priliki kolesarskih izletov, katere sta delala na ukradenih bicik-lih. Hericu so prisodili 6 let, Slokanu 8 let.
Napad pred sodiščem. Dne 21. januarja t. 1. sta napadla kmečka sinova Jože Krček in Franc Gajšt iz Malcol posestnika Jerneja Vagnerjain njegovega sina Tita. Tit je še pravočasno utekel, njegov oče pa je dobil zabodljaj v lice in v prsa. Sodna obravnava, ki se je vršila dne 23. maja v Mariboru, je pokazala, da je nagovoril k napadu na oba omenjena Krčeka njegov tovariš Gajšt in mu je celo posodi! svoj nož. Krček je biil obsojen na eno leto ječe, Gajšt na 10 10 mesecev zapora.
Eratko veselje nad bogatim vlomilskim plenom. Zadnjič smo poročali o velikem vlomu, ki je bil izvršen v trboveljsko cementarno in si je prilastil vlomilec 97.000 Din v kovanem denar-
Za fante:
Naš slovenski nadškof Anton Bonavea-i tura Jeglič imenuje to knjigo: »Zlat«» knjigo slovenskih fantov«. Večjo zalogo teh knjig smo prejeli v razprodajo in jih' oddajamo za polovično ceno, namesto za 12 Din le za 6 Din, dokler traja zaloga. Pišite
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
ju. Po temeljiti preiskavi, poizvedovat nju ter opazovanju so zaprli Antona, Borišeka, slugo cementarne. Priznal je, da je odnesel iz ikovčega tako visoko svoto kovancev v nahrbtniku in je zakopal denar na vrtu, kjer so našli 92 tisoč Din. Tudi pri njem so še dobili nekaj in bo cementarna oškodovana le za malenkost. Borišeka so oddali v sodno zapore v Laško.
Fantovska podivjanost. Jožef Vodo«, pivec, pekovski pomočnik, se je peljal na kolesu na Pijavsko pri Krškem. V krčmi g. Pirca se je sestal z nekaterimi fanti. Na povratku krog 9. ure zvečer, ko je ostavil gostilno, je bil napaden s kamenjem in zadeli so ga tri streli ter eden celo v trebuh. Težko ranjenega so oddali v bolnico v Krškem, surove napadalce so zaprli.
Poštar se ustrelil. V Kočevju se je ustrelil tamošnji poštar Ant. Curl. Ob priliki nedavne revizije je bil denarni promet v redu, očitano mu je bilo le nerodno poslovanje. Najbrž je ta očitek živčno bolnemu potisnil v roke samomorilno orožje.
Redek način samomora je izvršil 23. maja v Ljubljani na Poljanski cesti 37-letni mesar in mož najemnice gostilne Franc Tršan. Mesarski nož si je pognal sam s tako silo v prsa, da si je srce predrl in je obležal mrtev. Vzrok samomora ni znan.
Obsodba vlomilca. V noči od 4. na 5. december lani je bilo vlomljeno skozi zaprto okno na stranišču v poštni urad na Viču pri Ljubljani. Vlomilec je odnesel 460 Din gotovine ter znamk, da
Versko tetoviranje kot prožje proti boljševizmu.
Bi-ezbožniki v Turke-stanu (v vzhodni Aziji) bojujejo hud boj proti vsaki veri, bodi-ki islamu ali proti krščanstvu. Strogo je prepovedano, da bi ke-do prestopil prag kakega svetišča, ali poučeval verouk v šoli. Prednjo steno velike mošeje (turško svetišče) v Taškentu so podrli, na dvorišče so postavili spomenik o-četu boljševizma Leninu in pred tem spomenikom se vršijo ve-dna propagandna predavanja proti veri. V zadnjem času pa so začeli opazovati po tur-kestanskih mestih ter seLih naslednje izred-
21. nadaljevanje.
Januš Goleč:
Ljudska povest po zgodovinskih virih.
Ujetnika so tresli, oblivali, drgnili ter mu ulivali žganja v usta, katera so mu odklepali z nožem. Fant je bil udarjen s tako silo, da mu je morala počiti lobanja. Vsi, do ranega jutra trajajoči poskusi oživ-ljenja so bili zastonj. Znaki življenja so se še skrivali po mladem telesu, zavest se ni marala vrniti.
Ko so javili poveljniku, da zajeti begunec ne bo govoril nikdar več, je stopil sam k njemu in se prepričal, da ga ne varajo.
Dal je povelje, naj pripravijo visok kol izven šume tik pod jeruzalemskim taborom, odkoder je dobro videti do onih prokletih tabornikov. Po končanih pripravah in izbranem prostoru naj pridejo ponj. Sam bo vodil strašno nabadanje na zaostren kol, na katerem se bo mladostni drznež vendarle zavedel in pripovedoval vsaj s slabotnim stokanjem pasjim ušesom na hribu, da bo odslej pobeg po pomoč povsem izključen!
Kruci co privlekli na rob gozda na parobek za na kol določeno žrtev. Položili so jo zavito v razrezano obleko na tla. Jutranje solnce je naganjalo zaostanke nočne megle iz grabe, ko so prignali na kraj mučenja par konj, da bi pomagali pri strašnem navlečenju. Trdega drena ni bilo pri roki, so pač skrbno obtesali in zaostrili raven ter dolg hrastov hlod. Ta bi naj mrcvaril jetnika v nepopisno groznih mukah ure, da, dneve, dokler se ga ne bo usmilil s svojim odrešilnim poljubom angel smrti! Vse je bilo pripravljeno. Poveljnik je stopal v spremstvu bobnarjev in trobentača na parobek, odkoder so morali dobro videti iz tabora peklensko zamišljeno početje in osveto nacl že umirajočim — nedolžnim mladeničem!
• Tamburji so udarili na bobne, trobentač je za« piskal v pozor!
Zakopi krog jeruzalemskega svetišča so oživeli na mah. S hriba je zaoril strahoten krik in pretresel do trepeta vse ob kraju gozda zbrane rablje. Iz utrdb so se usule najkrepkejše postave, se spustile navzdol in ne več krikale, da, neznansko tulile. Bobni so utihnili, trobentač je odstavil trombo. Vse je ostrmelo kakor okamenelo, ko ie predramil iz osuplosti zbrane
Romarji t Marijino Celje:
Vsi, ki ste že romali ali mislite tja romati, ne pozabite si kupiti f dr. Anton Medveda knjigo: V Marijinem Celju. V njej so zgodovinske in potopisne črtice kot tudi pridige t dr. Antona Medveda, ki jih je imel v Marijinem Celju. Knjig je še samo 200 na razpolago in jih oddajamo po 5 Din. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
je znašala skupna škoda 5140 Din. O vlomilcu ni bilo ne sluha in ne duha. Našli so le razbito ročno blagajno. Radi ponudbe 1000 poštnih znamk na prodaj se je izdal kot vlomilec Stanko Sen-ger, ki je že bil obsojen radi ropa. Lani 27. julija je bil izpuščen iz mariborske kaznilnice pred odsluženjem kazni. St. Senger je bil v slučaju vloma na Viču toliko brezvesten, da je ovadil radi tega zločina ljubljanski policiji pOkrivem Karla Pevca. Aretirani je dokazal nedolžnost in je bil izpuščen. Dne 25. maja je obsodilo ljubljansko sodišče Sen-
gerja na 3 leta in 1 mesec robije. *
Murska Sobota. Na binkoštni pondeljek popoldne je bilo pri nas kaj živahno in praznično; kajti po par letih smo zopet pričakovali prevzvišenega kneeoškofa dr. Tomažiča v svojo sredino. Njegov prihod je bil napovedan na i. uro popoldne, a za vernike je bilo to preveč čakanja, zato so se začeli zbirati že ob dveh popoldne. Točno ob štirih se je prevzvišeni pripeljal med svoje ovčice v Prekmurju. Pri prvem slavoloku sta ga pozdravila narodni poslanec g. Jožef Benko in srezki načelnik g. Li-povšak, pri drugem pa g. župan Hartner in g. rabin izraelitske cerkve, kar je prevzvišenega posebno iznenadilo. Sledili so pozdravi šolskih otrok. Vsem skupaj in vsakemu posebej se je prevzvišeni skoraj s solznimi očmi zahvalil in šel v cerkev, kjer ga je čakal g. kanonik Slepec z ostalo duhovščino. Prevzvišeni je ostal med nami do praznika sv. R. T.
Murska Sobota. Pred dnevi se je vršilo pri nas zborovanje učiteljstva iz vsega Prekmur-ja. Zbralo se je okrog 200 učiteljev, ki so reševali pereča vprašanja svojega stanu. Med drugim so zahtevali izplačilo draginjskih doklad. Po daljši debati sta govorila še g. Hočevar Ciril iz Maribora o držanju učiteljstva ter g. Dre-konja Ciril iz Turnišča o- temi »Zgodovinski pouk«. Ob koncu se je priglasil k besedi predsednik kluba prekmurskih akademikov ter povdarjal pomen popolne gimnazije v Murski Soboti.
Ženavlje. Pri nas kakor v večini obmejnih vasi se kaj radi podajo švercarji čez mejo, da od tam prinesejo stvari, ki so cenejše kot pri nas. Najrajši prinašajo tobak za pipo, ki ga tu razpečavajo za manjšo svoto, kot stane naš monopolski tobak. Toda vedno nimajo sreče. Tako so pred kratkim izsledili varnostni, oziroma obmejni čuvarji tri tihotapce tobaka. Na klic »Stoj!« so tihotapci tovor odvrgli in začeli bežati. Beg se jim je tudi posrečil, a po daljšem preiskovanju so prišli v roke pravice. Odvrgli so 1250 paketov tobaka, kar že stane lepo svotico. Mogoče bi bilo umestno, da bi država v obmejnih krajih dajala tobak za pipo nekoliko ceneje, kar bi omejilo slučaje smrti, ki se zgode ob priliki »šmuglanja«. Če bi namreč bil naš tobak tako poceni kot utihotapljen, tihotapci gotovo ne bi več prinašali tujega, ker ne bi imeli zaslužka, zastonj pa ne bi tvegali svojega življenja.
Dolnja Lendava. Ob priliki ljubljanskega ve-lesejma priredi srezko načelstvo skupen izlet
PllliilU lil li€icl|i.
Dolžnost vsakega katoličana je, da posvečuje Gospodov dan (nedeljo), in sicer s tem, da opušča hlapčevska dela, se udeleži sv. maše ter opravlja druga boguljubna dela. Zato tretja božja zapoved prepoveduje ob nedeljah hlapčevsko delo brez sile ter vse, kar skru-ni nedeljo ali onemogočuje njeno po-
kmetovalcev v Ljubljano in na Gorenjsko. Nazaj grede se bodo ustavili v Št. Juriju pri Celju, da si ogledajo kmetijsko šolo. Izlet bo vodil prof. ing. Sadar, banovinski referent. Od doma se bodo peljali bržkone dne 3. junija ob šestih zjutraj. 1— Pred kratkim se je tu ustrelil Štefan Matjašec, vojni invalid in trafikant na Glavnem trgu. V smrt so ga gnale bržkone družinske razmere.
Zabodljaj z gnojnimi vilami pred sodiščem. 251etni Geza Šraj iz Prosenja-kovcev iz Prekmurja in njegov svak J.' Malašič nista živela v najboljših odno-šajih. V noči 23. januarja je našla Ma-lačičeva mati v hlevu svojega sina Jožef a vsega krvavega v nezavesti. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je Malačiča najprej nekdo močno udaril po glavi, nato ga še pa zbodel z gnojnimi vilami skozi prsa. Težke telesne poškodbe je bil obdolžen svak Šraj, ki je dejanje tajil, a je bil v Mariboru dne 23. maja obsojen na enoletno ječo.
Smrtna nesreča. V mlinu mlinarja Mencingerja v Kraiči v Prekmurju je bil zaposlen 301etni delavec Šandor Kučan. V mlinu je zdrknila transmisija s kolesa in to je hotel Kučan zopet naravnati. Pri tem opravilu ga je zagrabilo kolo in ga treščilo ob tla s tako sdlp, da je obležal mrtev v mlaki krvi.
svečenje: pijančevanje, prireditve, ki ovirajo izpolnitev verske dolžnosti, razposajene igre, pregrešne veselice i. t. d. Posvečevanje nedelje prinaša božji blagoslov posameznikom, družinam in vsemu narodu. Skrunitev nedelje ima pogubne posledice: razdivjanost srca in nravno propadanje človeške družbe.
Iz tega se vidi, kakšno mesto zavzema nedelja v mladinski vzgoji. Krščanska rečenica pravi: Kakršna nedelja — takšna smrt. Vprav tako je resnično: Takšna mladina, kakršna je njena nedelja. Prava mladinska vzgoja mora polagati največjo važnost na to, da se mladina vzgaja k zvestemu in vestne-
krvnike že čisto od blizu pogin oznanjujoči krik: »Udri, pobij, satanovo zalego!«
Niti »Oberkruc« Godrnja ni utegnil, da bi bil za-povedal, naj zaustavijo pobesnele izpadnike. Kruci so pometali od sebe, kar je kateri držal v roki in resk —
resk--v najbolj zdivjanem diru po zmrzlem snegu
v šumo — — Vsak jo je urezal na svojo stran, zavedajoč se, da je pri tako srditem napadu še edini spas — pobeg na lastno pest!
Ob priletu Miklavčanov na parobek je ostal tamkaj edino le brezzavestni Franček. Poleg njega kol, v zemlja*zkopana luknja, sekire, lopate in kramp. Še za mučenje privedeni konji so oddivjali v očigled z neugnano silo proti gozdu brzeči nevarnosti.
Victoriosus — zmagovalec, g. župnik Martin Sta-riha, poveljnik jeruzalemskega tabora, je vodil sam krdelo najboljših, ki so prihiteli brez ozira na opas-nost, da otmejo v grozne muke obsojenega. Orjaški gospod, ki ga je pomladila upravičena ljutost, je vzel slabo hropečega v naročje in stekel z njim po grabi in navkreber v stan in hram žalostne Matere
božje---1
Pred oltarjem Bogorodice je klečala mati Vida in
sklepala krčevito roke v molitvi k Oni, ki edina prav razume zemeljske žalostne matere.
Stopili so v cerkev borci z obremenjenim poveljnikom na čelu. Župnik se je preril trdih korakov skozi zbrane proti oltarju in odložil na stopnice ne več
sopečega — mrtvega mladca--Odposlan je bil
v mesečni noči po odpomoč k staremu očetu, a so ga vrnili materi — ubitega! Mesto pomoči in rešitve — smrt!
Nadvse pretresljivi pogled na mladostnega mrliča pod nogami žalostne Matere božje in ob njem klečečo lastno majko — je presunil vse navzoče, da so zaplakali na glas. Med jokom in ihtenjem tabornikov se je sklonila mati nad obličje smrtno obledelega sina in ga poljubila na dolgo--Vstala je z
vso mirnostjo in velela z nadčloveškim samozatajeva-njem in tlačenjem žalosti: »Pomagajte, da ga položimo tu pri Mariji na mrtvaški oder!«
Tabor je pričel s pogrebnimi opravili, ne meneč se za nevarnost oblege.
Frančeka so položili v zadnje slovo in po-češčenje na mrtvaški oder tik pod glavnim oltarjem. Možje so prinesli krampe in lopate. Kameniti tlak so
nosti: Delavci v Tur-kestanu, ki so 90 odst. mohamedani, hodijo o-, krog v poletnem " času v srajci ter platnenih hlačah in na golih prsih imajo utetovirano mohamedanslco veroizpoved: »Alah je ve-? lik, Mohamed je njegov prerok.« Napram takemu izražanju vere so tudi komunisti brez moči. Odpor naroda proti boljševikom je vedno jačji. Koliko-i krat se zgodi, da mohamedani brezbožnike kar na cesti pobijejo. Kako ostri so boji med brezbožniki in vernimi Turkestanci, lahko uvi-i dimo iz naslednjega; dogodka: Pred par leti so brezbožniki v tur-i kest. pokrajini Funga-i na porušili eno sveti-*
mu izpolnjevanju krščanskih dolžnosti, med njimi predvsem nedeljske dolžnosti. Vzgoja, ki zanemarja ali prezira nedeljo, ali pa ne skrbi za omogoči-tev izpolnjenja nedeljske dolžnosti pri mladini, ni 'krščanska in tudi državi ne služi, pa naj se krije s to ali drugo krinko.
V Nemčiji se sedaj bojuje težak boj katoličanov za katoliško nedeljo katoliške mladine. Nemški škofje stojijo v prvi vrsti teh bojevnikov. Pred nekaj dnevi je imel v Stuttgartu škof Sproll govor, v katerem je med drugim poudaril: »Osemnajst let potujem kot pomožni škof in ikot šikof po deželi. Vselej mi je bilo v veselje in uteho, če sem videl, kako je naša Kristusu in veri zvesta mladina s svojimi zastavami korakala po cestah in ulicah ter brez strahu pred ljudmi Kristusovo zastavo nosila skozi mesto in skozi strnjene vrste nevernikov. Upali smo, da nam bo ta hrabra mladina s svojimi krepko-de-javnimi organizacijami ostala. To upanje je bilo tem bolj opravičeno, ker so te organizacije stavljene pod varstvo državnega konkordata. Toda kljub kon-kordatu je kmalu začel boj zoper katoliško mladino in njene organizacije. Ta boj in njegove metode (načini) ne vodijo k ljudskemu občestvu. Razmere pa so takšne: Hitlerjeva mladina mar-šira okoli vse nedeljsko jutro ter ne obišče božje službe. Katoliški mladeniči so večinoma v manjšini. Če zahtevajo, naj se jim da možnost, da gredo k božji službi, žanjejo samo zasmehovanje in sramotenje. Ponekod so se uprizorile neke občestvene božje službe. Kakor so prišli ali do katoliške ali protestantov-ske cerkve, so vsi morali vstopiti in voditelji so izjavili: saj je vseeno, ali katoliško ali protestantov:!«), kmalu bo skupna nemška narodna cerkev. Take skupne božje službe so katoličanom prepovedane ter vodijo k verski zmedenosti in brezbrižnosti. Včasih se dogodi, da katolišk- mladina po dolgem maršu vendar pride do katoliške božje službe, pa je tako upehana in utrujena,
da se je ne more udeležiti, kakor je katoličanu dolžnost. Tako se mladina odvaja od nedelje in religije. Našemu ljudstvu pa pripada religija in nedelji.« Da, mladini pripada vera in zato ji pripada nedelja! Kdor mladino trga od nedelje in njenega posvečevanja, jo trga od vere in kreposti. Tak ne more biti prijatelj naroda.
PEVSKI KONCERT PRI VELIKI NEDELJI.
Katoliška akcija velikonedeljske dekanije si pod skrbnim vodstvom dekanijske duhovščine hvalevredno prizadeva, da poleg duhovne obnove nudi ljudstvu tudi primerno in zlasti v današnjih dneh prepotrebno razvedrilo. V ta namen je priredila nastop cerkvenih pevskih zborov, ki se je vršil na binkoštni pondeljek dne 21. maja pri Veliki Nedelji. Na grajskem dvorišču, ki je vsled svoje dobre akustike kakor nalašč za take prireditve, je bil postavljen oder, ki so na njem nastopili — z eno izjemo — vsi cerkveni pevski zbori vel'konedelj-ske dekanije. Po prisrčnem pozdravu veliko-nedeljskega g. dekana Friderika Horvata je prvi nastopil cerkveni pevski zbor od Sv. Bol-fenka na Kogu (7 ženskih :n 9 moških glasov), ki je pod vodstvom g. organista Franca Roš-karja ubrano zapel v mešanem zboru Ocvir-kovi »Tam na vrtni gredi« in »Eno samo tiho rožo«, v moškem pa Nedvedovo »Ljubezen in pomlad«. Nato je stopil na oder cerkveni pevski zbor od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji (10 ženskih in 14 moških glasov). Njegov vodja, g. župnik Jožef Rehar, obenem glasbeni vodja te pevske prireditve, je zbor z neumornim delom izvežbal tako, da je dosegel prav lep uspeh. Izvajali so Preir.rlovo »V Korotan« (končni visoki »b« v sopranu je nevaren!)', koroško narodno »Pojdem v rute« v Devovi harmonizaciji, in Klemenčičevo »Notranjsko«. Za njim je cerkveni pevski zbor iz Ormoža (11 ženskih in 14 moških glasov) zapel Ipavčevo »Kukavica», Illadnikovo »Pomlad« in Adamičevo »Ples kralja M.atjaža«. G. kaplan Rupert Pušnjak, vzorno miren in obenem globoko čuteč dirigent, je svojega zbora lahko na moč vesel. Saj zveni vseskozi ubrano in zlasti njegove srebrnozvoč-ne soprane bi sprejeli tudi veliki zbori z odprtimi rokami. Cerkveni pevski zbor iz Sred'šča
Za zaročence:
Katekizem o zakona je knjižica, ki pouči zaročence o vsem potrebnem. Škodila pa ne bo tudi zakoncem, ako jo preberejo, ker so marsikje že pozabili, kaj je sveti zakon. Knjižica stane le 4 Din in se dobi v
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
(13 ženskih in 13 moških glasov) vodi g. orga-. nist Franc Panič. Lepo nam je zapel Ipavčevo »Milada«, ki bi bila še lepša, če bi bila podana v nekoliko hitrejšem tempu, in Nedvedovo »Naša zvezda«. Nato nas je presenetil cerkveni pevski zbor iz Svetinj. Šteje sicer komaj 5 ženskih in 6 moških glasov, zato pa ima korajž« nega poguma za tri take zbore. G. organist Miloš Mirkec je z njim zapel Aljaževo »Na nebu zvezde sevajo« in Zemljičev »Venček narodnih pesmi iz Slovenskih goric«. Lepši uspeh bi z zborom dosegel, če bi izbral pesmi, ki bi bolj odgovarjale njegovi številčni moči in če bi zbor, ki je sicer pel brez not, pazljiveje gledal na dirigenta. Cerkveni pevski zbor od Sv. Tomaža (11 ženskih in 12 moških glasov) je imel že večkrat priliko nastopiti pred poslušalci izven cerkve. Spretno ga vodi g. organist Franc Zemljič, ki bo z njim s primerno vztrajnostjo in agilnostjo dosegel 'še prav lepe uspehe. Podali so nam dr. Schvvabovo »Še ena«, pri kateri je končni efekt radi prepočasnega tempa nekoliko trpel; Gerbičevo »Klic pomladni« in Laharnarjevo »Slovan na dan«. Posamezne nastope je zaključil domači velikonedeljski cerkveni pevski zbor (13 ženskih in 9 moških glasov). Vodil ga je prejšnji velikonedeljski g. organist Albin Skok, ki je pesmi naštudiral in k temu nastopu prišel iz svojega novega službenega mesta v Prelogu. Zbor je zapel Pre-mrlovo »Z glasnim sumom s kora«, Adamičev »Oktoberski mrak« in narodni »Potrkan ples« v Žirovnikovi prireditvi. Velikonedeljski zbor je že znan po svojih nastopih doma in drugod. Poje pazljivo in navdušeno, zveni ubrano in polno. Dirigent je izvežbal zbor prav dobro. Vendar se ne morem ubraniti utiša nekakšne vihravosti tako pri dirigiranju kakor tudi pri izvajanju. Zlasti zadnji dve pesmi sta bili vze-t' prenaglo, kar je škodovalo končnemu efek
šče in sveti grob. Vodjo brezbožnikov pri podiranju Hakima Sada so linčale ljudske množice. Na to ljudsko postopanje je odgovorila sovjetska vla-rda s tem, da so po-strelili 60 turških se-ljakov in odvedli večje Število njihove duhovščine v Sibirijo. Kljub najbolj krutim vladnim ukrepom so boljše viki brez moči voči,-gled probujajoči se ljudski sili, ki si ne pusti v prah pogaziti .verskih svetinj. Svojevrsten samomor.
Po sporočilu iz ogrskega mesta Debrecin Be je lotil tamkaj ad-,vokat dr. K6rosy redkega načina samomora. Z vso močjo se je zaletel s sahljo tako,
dvignili pri velikih vratih in se lotili groba, ki bi naj oznanjal poznim rodovom, da počiva v hramu žalostne Matere božje Marijin sinko. Mladec je dal življenje za rešitev od Krucev oblegane župnije Sv. Miklavža.
Obleganci so molili celo predpoldne in kazali najglobokejšo hvaležnost rajnemu Frančeku v iskrenem pogovoru z Bogom in Marijo. Pri spuščanju trupla v grob je prijela še g. župnika bridkost za grlo, da niti poslednjih pogrebnih molitev ni iztiščal na glas iz sebe, kaj šele, da bi bil zmogel poslovilni govor!
Solze vseh zbranih Miklavčanov so pokropile blagoslovljeno zemljo, pod katero je pričel z odpo-čitkom mladenič, kojega mlado truplo sniva v hramu božjem, njegova duša se pa že raduje Marijinega in božjega obličja!
Pozna noč se je podila po Jeruzalemskem hribu, ko so ostavili zadnji pogrebci Marijino cerkvico, se razšli na straže in k počitku--
Na večer po preprečenem mučenju blagopokoj-nc^o. Frančeka so končali Kruci zakop in uravnavo topov. Takoj zjutraj so pričeli z obstreljevanjem jeru-
zalemskega tabora. S treh sosednih postojank, s katerih so strašili s svojimi žreli kanoni, so otvorili ogenj na hrib žalostne Matere božje. Lotili so se uničevanja nasipov, ki so slabo kljubovali udarom granat.
Sikanje in raztreski granat s silovitimi poki so vplivali plašljivo na ženske ter otroke. Oplašene družine so zbežale po prvih udarih izpod zemlje in se zatekle v hram žalostne Matere. Čeravno se je streslo svetišče pri vsakem udaru izstrelka do temelja, se je čutila trepetajoča čreda neborcev tukaj povsem varno. Š: g. župnik je moral med matere ter mladež in tedaj je utihnil jok in stok kljub potresu obstreljevanja. Miklavške sirote so molile skupno na glas, zavedajoč se resne nevarnosti, da bi poružlla prva dobro namerjena granata cerkev in pokopala pod ruševinami pribežnike in iz dna srca z najtrdnejšo vero moleče Marijine častilce. Topovi so grmeli svojo stralno pesem. Zakopi so se polnili z zemljo. Nekaj ranjenih je poiskalo pomoč pri Vidi. Ob Marijino cerkvico co ni 0--^eknil niti eden strel. Ali so prizanašali topničarji svetišču, ali ga je ščitila nebeška Mati s svojim plaščem? Kdor je prestopil cerkveni
Marijino življenje:
Kartuzijanski brat Filip je spesnil Marijino življenje v čudovitih verzih. Na slovenski jezik je to delo prestavil č. g. Matija Zemljič, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Kakih 60 knjig je še na razpolago. Oddajamo jih po 6 Din. Naročila sprejema
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
tu. Kljub temu je zbor eden prvih v dekaniji in iz srca mu želim, da bi pod novim vodstvom 6e napredoval in se uspešno udejstvoval v plemeniti tekmi z drugimi dekanijskimi pevskimi zbori. Slednjič so nastopili vsi zbori skupaj. Bilo jih je lepo videti, teh 150 pevk in pevcev. Pod vodstvom g. župnika Reharja so nam v mogočnem zboru lepo in ubrano zapeli Adamičevo »Tožba« in Vodopivčevo »Slovenska straža«, moški zbor sam pa Jerebovo »O kresu«. Ta skupni nastop je zapustil pri poslušalcih nepozaben utis. Za sklep so skupno zapeli zbori in poslušalci, ki so se v prav lepem številu zbrali od blizu in daleč ter napolnili prostrano grajsko dvorišče, priljubljeno Slomškovo »Preljubo veselje« in s tem slovesno končali to vseskozi posrečeno pevsko prireditev. Bil je lep dan, slovesen praznik cerkvenih pevcev. Naj bi nam še večkrat nudili enako veselje in naj bi našli posnemovalce tudi po drugih de-kanijah obširne lavantinske škofije! — Gaš-parič.	_ _
4Gletnico obstoja katoliškega visokošolskega društva »Danica« so slovesno proslavljali v nedeljo 27. maja v Ljubljani. S proslave so bile odposlane udanostne brzojavke sv. Očetu, kralju in nadškofu dr. A. Jegliču.
Velika Nedelja. Na binkoštni pondeljek se je na grajskem dvorišču vršil pevski koncert. Sodelovali so pevski zbori iz cele dekanije. Koncert je nepričakovano lepo uspel ob prav obilni udeležbi. Vsi pevski zbori so svojo nalogo prav dobro rešili. Pozornost je vzbudilo zlasti društvo od Svetinj; bilo jih je komaj 11 po številu, pa so se izredno dobro izkazali. Kaj takega želimo še večkrat videti in slišati.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Prostovoljna gasilska Čela Selišči-Kupetinci vprizori v nedeljo dne 3. junija, popoldne po večernicah, v Perger-
jevi dvorani zanimivo igro iz povojne dobe: »Koroški tihotapci«.
Št. Janž pri Velenju. Binkoštni pondeljek dne 21. maja je gostovalo na odru prosvetnega društva »Gospodar« (naše društvo) z lepo igro »Revček Andrejček« in doseglo, če že ne velik gmotni, pa vendar velik moralni uspeh. Tukajšnje društvo je dolžno, da se zahvali on-dotnemu društvu za gostoljubnost, ki mu jo je izkazalo, imejitelju dvorane, da nam jo je dal radevolje na razpolago, in vsem dragim prijateljem, ki so posetili našo igro in s tem pokazali društvu svpjo naklonjenost. Širimo vneto katoliško prosveto in jo tudi vneto pod-pirajmo. Ob drugi priliki zopet na veselo svidenje!
Tremarje pri Celju. G. urednik, gotovo si mislite, da mi in naše Prosvetno društvo še zdaj spimo in da nas še ni ogrelo toplo spo-mladno solnce iz dolgega zimskega spanja. Da ni tako, so dokaz redne tamburaške vaje. Dramatični odsek se pridno udejstvuje v svojih vlogah. Dekliški krožek nas bo razveselil z lepo igro, združeno z materinskim dnevom. Naši fantje se tudi korajžno pripravljajo ter bodo vprizorili nekaj prav lepega, kar še nismo videli na našem odru. Pretekli teden se je poslovil od nas tovariš g. Rudolf Tačko. Z njim smo zgubili moža globokih misli in resnega dela. Deloval je v vseh odsekih. Težko bomo našli njemu vrednega naslednika.
ZHor®¥ani& bfvSlh vo-
V Konjicah.
Zadnjo nedeljo se je zbralo iz konjiškega okoliša v Konjicah 4000 mož ter fantov bivših vojakov. Zborovanje je bilo radi izredno številnega obiska na Cerkvenem trgu. Zbor je pričel s sv. mašo in pridigo, katero je imel bivši vojni kurat g. Bonač. Med službo božjo je igrala godba konjiške kongrega-cijske družbe. Zborovanje je otvoril ¡konjiški odvetnik dr. Macarol, ki je predlagal udanostno brzojavko kralju. Kot navdušeno pozdravljeni so nastopili govorniki: Matičič iz Ljubljane, g.
lekarnar Gradišnik iz Celja in M. Fab-jančič iz Ljubljane. Med zborovanjem se je oglasil zvon ter oznanil poldne. Z zborovalnega odra je molil z zbranimi bojevniki angelovo češčenje bivši vojni kurat g. F. Ratej iz Trbovelj. Sodelovale so godbe iz Konjic, Zreč in iz Trnovelj pri Celju. Konjice so bile v zastavah kot pozdrav bojevniškim množicam.	.
Šmarje pri Jelšah.
V Šmarju pri Jelšah se je zbralo zadnjo nedeljo do 3000 ljudi, ki so prisostvovali zborovanju Združenja borcev Jugoslavije. Pred zborovanjem je bila za padle vojake v župni cerkvi sv. maša in v spomin vojnim žrtvam je pridigoval šmarski kaplan g. Ranči-gaj. Zborovanje se je vršilo javno pred Gajšekovo hišo. Govorili so: Lorger iz Ljubljane, vpokojeni major Orel in odvetnik Hočevar iz Celja. Posebno navdušeno je bil pozdravljen gosp. major Orel, iki je bil že med vojno zaveden Slovenec in je našim vojakom pomagal, kjerkoli je mogel. Z veličastnega zborovanja je bila poslana kralju uda-nostna brzojavka.
V Kranju.
Istotako številno kakor v Konjicah in Šmarju so se zbrali bivši borci tudi v Kranju na Gorenjskem. Sodelovale so štiri godbe. Kranj je bil ves v zastavah, ki so pozdravljale nad 3000 Gorenjcev. Žalibog da je motilo veličastni zbor slabo vreme. V Kranju je bila pre-čitana udanostna brzojavka ikralju in izjava, v kateri so nagalsili bojevniki nadstrankarsko stran svoje organizacije.
Mi si it oimewil
Slov. Gospodar" stane:
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
prag, se je imel za zavarovanega. Ko se je raztegnilo obstreljevanje preko poldneva z malenkostnimi presledki in ni kazal Marijin dom niti ene razpoke, je bil tudi poveljnik uverjen, da je uslišala žalostna Mati božja prošnje stiskanih majk ter nedolžnih otročičev in vzela posvečeno središče tabora pod svojo zaščito.
Cerkev ni bila zadeta, pač pa razrahljane utrdbe toliko, da bi pri morebitnem naskoku ne rabili napadalci lestev ter batov. Na prvi pogled je postalo branilcem jasno, da bodo razbrskale granate vse jarke ter obrambne stene. Ostal bo le goli grič, kjer se niti poskriti ne bo kam.
Ob mraku so utihnili topovi in njihov molk je silil v ospredje domnevo za napad. Obleganci so se lotili z vsemi močmi vsaj delne in najnujnejše poprave ter zamašenja glavnih lukenj in razdrtin. Še ženske so se upale iz cerkve, izmetavale zemljo ter čistile strelne line. Taborišče se je spremenilo v mravljišče. Vsak je znal, kaj mu je storiti, da bodo čez noč zavarovani pred presenečenjem. Vsi so bili na delu, nemarnjaka ni bilo med obleganci.
G. župnik je pozval v cerkev nekaj starejših na posvet. Zbranim je razložil brez prikrivanja, da
utrdbe niso bile preračunane na obiske iz topov in bodo čisto odrekle morda že jutri, sigurno čez nekaj dni, ako ne bo pomoči in se sicer ne zgodi kaj izrednega. Iz lastne skušnje je povdarjal, da se da topovom priti do živega na ta način, da se jim raztrešči cevi z naboji od spredaj, katere treba spraviti do raz-strelbe z užigalno vrvico. Junak bi se že dobil iz njihove srede, ki bi se lotil kanonskih žrel kljub zastra-ž-?r.ju. Predvsem bi bilo treba preiskati sovražne artilerijske postojanke in dognati, kateremu topu bi bilo mogoče potipati na žilo. Ogledniki bodo morali računati s tem, da bo umrl ta ali oni mučeniške smrti na kolu. Glede topov sta le dve možnosti: Ali jih zvijačno razstreliti, ali napraviti nočni izpad in jih zavzeti s silo. Možje so bili za izpad, četudi je grozila velika možnost, da izpodleti radi sovražne premoči in se bodo Kruci še polastili v slučaju odbitja napadalcev — tabora! Iz tega položaja pogoditi pravo pot, je bilo težavno. Preudarni in previdni poveljnik ni maral sam nositi odgovornosti za izpad, ako bi se ponesrečil. Vojni svet je kolebal v negotovosti, ko so se odprla vrata in je vstopila Vida. Z obraza ji je bilo citati odločnosti	(J)alje^sledij .
da se je prehodil skozi celo telo in mu je gledal zaostreni konec sablje 20 cm iz hrbta. Advokat je imel še toliko moči, da si je izvlekel sam sabljo, nakar je padel v omed-levico in so ga prepeljali v bolnico.
Kje kurijo železniška stroje še danes z — drvami?
To se godi na vseh želez, zvezah na Finskem in to radi nepreglednega bogastva na drvah in gozdovih. Na vseh večjih postajah na Finskem zalagajo
lokomotive, ki vozijo
jedva 40 do 50 km na uro, z drvami. Dimniki finskih lokomotiv zgledajo kakor široke sklede in so posebnost
Sv. Trojica v Slov. goricah. Umrl je v mariborski bolnici dne 23. maja frančiškanski brat frater Štefan Skala, star 57 let. Samostan pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v katerem je neumorno delal skozi 8 let kot izboren vrtnar, izvrsten kletar, v vseh strokah silno podjeten in spreten, ga bo zelo težko pogrešal. Iz bolnice je bil na željo sobratov prepeljan k Sv. Trojici in bil slovesno položen k večne-knu počitku v samostansko grobišče na občin-fekem pokopališču trojiške župnije. Vsem prijateljem in znancem se priporoča v pobožno molitev.
Sv. Križ pri Belih vodah. Romanski shod za praznik Srca Jezusovega se vrši letos dne 8. junija. Ta dan bo prevzvišeni knezoškof Ivan Jožef opravil slovesno sv. opravilo z romarji ,v tej priljubljeni cerkvi. Zadnjo pontifikalno bv. mašo je opravil pred 72 leti svetniški škof Slomšek. Kot njegov veren naslednik in goreč pospešitelj njegove kanonizacije bo naš vladika z romarji obiskal svetišče, kjer je bilo eadnje slovesno opravilo in so minevali zadnji tedni Slomšekovega dela. Prihodnji večji shod je na lepo nedeljo dne 24. junija.
Braslovče. Umrl je 24. t. m. v bolnišnici v Celju vpokojeni učitelj J. Zdolšek. Bil je 22 det upravitelj orlovaške-šentroberske šole. V slovo so mu zapeli pevci pevskega društva, katerega ustanovitelj je bil pokojni. Na grobu ee je poslovil od njega sedajni upravitelj g. iJarh. — Pri pos. Skornšeku v Podvrhu je slutila M. Cizej, katera je pretečeni teden porodila in otroka takoj zadušila in skrila v po-feteljo v slamo. Na ovadbo so jo orožniki zaslišali, nakar je priznala, da je porodila, pač (pa se izgovarja, da je bilo dete mrtvo rojeno. Otroka so poslali na Vransko, kjer je zdravnik ugotovil, da je bilo dete živo rojeno, nato pa zadavljeno. — Ta teden se poroči Zofka (Jošovc iz Malih Braslovč. Svoji zvesti čitate-flji'ci želi tudi »Slovenski gospodar« obilo sre-Iče in blagoslova v novem stanu!
Polje pri Podčetrtku. Naša župnija se pripravlja na veliko in lepo slovesnost. Naš priljubljeni g. župnik Ivan Mlakar bo namreč v eredo dne 6. junija zapel svojo zlato sv. mašo. Vsi župljani brez izjeme se srčno veselimo tega dne in g. župniku iskreno čestitamo k zlatemu jubileju z gorečo prošnjo, da ga ljubi Bog ohrani med nami še mnogo let. Saj je g. tupnik kljub svojim 74 letom še mladeniško čil in krepak, zato pa tudi delaven in goreč (dušni pastir. Prišel je k nam v septembru leta 1927. Od tedaj se je župnija duhovno prenovila. Kot izvrsten pridigar nam z vso vnemo oznanja božjo besedo, rad dela v spovednici, (ves srečen je v šoli med nedolžno mladino, po-fcivil je dekliško Marijino družbo, ustanovil Apostolsvt» mož in fantov. V tem času smo ei nabavili lepe nove zvonove, ki eo ponos celi fcupniji. Posebno veselje ima s petjem in je tudi sam izboren pevec. Prav dobro ga poznajo bližnji in daljni romarji Svetih gor, kamor hodi vsa leta pomagat in navdušuje romarje «a češčenje Matere božje in gane vsakokrat romarje do solz. To je naš dobri dušni pastir, mi pa smo njegova zvesta čreda, ki ga dobro poznamo in radi poslušamo njegov glas. Zato kličemo še enkrat: Preč. g. župnik, zlati naš (jubilant! Bog Vas živi, krepi in ohrani med nami srečnega dn zadovoljnega do bisernega jubileja! — Hvaležni farani,
Ali žveplo - ali ivepleno brozgo?
Kako težko je prašiti z žveplom in žveplenim prahom v deževnih poletjih, vedo gg. vinogradniki sami. Ako ni v času žveplenja suho in vroče, nima to delo nobenega smisla. Delo z žveplenim prahom je pa tudi zelo neprijetno in se ga viničarji po možnosti izogibajo, ali pa zelo neradi delajo, ker si pri tem delu mnogokrat nakopljejo vnetje očesnih mren. Lahko se pa reče, da se to delo vrši povsod brez prave ljubezni in vsled tega netočno in povtreno. Mnogi vinogradniki namažejo trs že v rani spomladi. Sredstvo se razredči v primeru 1:2, en del brozge in dva dela vode. Namaže se celi trs s čopičem ali cunjo. Drugi zopet delajo to še le poleti.
V vsakem slučaju se uporablja najboljše brozga, ker se to delo vrši istočasno s škropljenjem modre galice, ako se le tej primeša žvepleno-apnena brozga v sledečem razmerju: pri 1. škropljenju ee vzame na 300 1 modre galice 3—4 kg brozge; pri 2. škropljenju se vzame na 300 1 modre galice 5—6 kg brozge; pri 3. škropljenju se vzame na 300 1 modre galice 7—8 kg brozge.
Ako bi v letih, v katerih oidij izvanredno močno nastopi, prvo škropljenje ne bi zadostovalo, tako da bi se na posameznih trsih pokazal ta škodljivec, tedaj je treba te trse posebej še enkrat škropiti in sicer se da: na 100 1 vode 3 kg brozge, proti akarinozi pa se rabi brozga v primeru 1:3 (na 1 1 brozge 3 1 vode).
Delo je, kakor lazvidno, zelo enostavno, prihrani se neprijetno in drago delo prašenja in žveplanja, listje pa ostane do pozne jeseni lepo temnozeleno, sveže in zdravo.
Škropljenje z žvepleno-apneno brozgo vsak lahko kontrolira, kar pri prašenju z žveplenim prahom ni nikdar mogoče. Dvojno korist prinaša škropljenje z žvepleno-apneno brozgo: vinograd obvaruje pred oidijem, stroški za delo so pa mnogo manjši. Med onimi, ki stalno že leta uporabljajo žvepleno-apneno brozgo, so vzorna vinogradniška posestva in navajam med drugimi:
Uprava veleposestev grofa Bombellesa, Opeka pri Vinici,
Uprava posestev štajerskih hranilnic v Pod-
lehniku pri Ptuju, Kmetijska družba Ljubljana in vse njene podružnice, Oskrbniištvo graščin Bizeljsko, Oskrbništvo vinogradnih posestev bratov Klei-
nschegg, Radomerščak pri Ljutomeru, Banovinski vinarska in sadjarska šola v Mariboru dn mnogi drugi.
Tovarna in zaloga je v Ptuju. Pišite na naslov: Milko Senčar, Ptuj.
NOVA KNJIGA.
Ob sončnem vzhoda. Viri veselja. Spisal dr. Al. Merhar (Silvin Sardenko). Je čudno z besedo, ki nam jo kdo govori, s pesmijo, ki jo posluša duša, z zapiski, ki jih beremo na papirju: mnogo tega pozabimo čez noč; drugo se nam vtisne v dušo dn nam tam govori in poje v lepih in hudih dneh, v jasnih in viharnih nočeh, leta in leta. Tako bodo pele te »pesmi v prozi«. Pele menda vsakemu srcu in slednji čuteči duši: o lepoti narave božje, o sreči življenja v naravi in zlasti na gorah, kjer smo svetu in njega prahu in blatu najbolj odmaknjeni, pelo o ljubezni do Boga in do bližnjega. Saj je ves svet spev, himna ljubezni Boga do nas. Tu bi naj bil tudi slavogDev
Če ostaneš ob nedeljah brez pridige:
prečitaj vsaj evangelij in kratko razlai go. Imamo še knjižico, ki jo je spisal č, g. dr. Matija Slavič, sedaj rektor ljub-i Ijanske univerze: «Nedeljski in prazni-ški evangeliji z razlago in opomini«. —i Knjižica stane le 2 Din (s poštnino 3 D} in se naroča v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
naših ljubečih src do Boga. Planincem bo ta drobna knjižica z 32 meditacijami, kratkimi, vsaka samo ena tiskana stran, pravi brevir. Čisti dohodek je namenjen za križ na Donački1 gori, čigar osnutek, delo arhitekta V. Glanza v Rogaški Slatini, krasi prvi list knjižice.
Cene m sejinste poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 26. maja so' pripeljali 36 komadov zakla-i nih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—11 D, slanina 10—12. Kmetje so pripeljali 28 voz sena po 26—34, 4 otave 30—34, 2 lucerne 36, 6 voz krompirja 0.75—1 (novi 6—8), 11 voz če-* bule 3—i.50, česen 6—8. Kumarce 2—5, karfi-: jola 3—6, hren 6—7, buče 5—6, fižol v stročju 8—9, grah v stročju 5—7, špargelj 3—4. Suhe slive 8—12, črešnje 1—2, celi orehi 10, luščeni 34. Na trgu je bilo 12 vreč pšenice po 1.25, 4 rži 1, 8 ječmena 1, 16 koruze 1, 12 ovsa 0.75,
6	prosa 1.25, 6 ajde 1, 12 fižola 2—3. Smetana 10—12, surovo maslo 20—24. Na prodaj je bilo 95 kokoši 20—30, 1108 piščancev 18—50, 3 gosi 35—40, 5 puranov 40—50, 12 rac 18—25, 20 kozličev 40—90, 1 jagnje 80, 29 kuncev po 5 do 25 Din.
Mariborski živinski sejem 22. maja 1934. —i
Prignanih je bilo 18 konj, 16 bikov, 157 volov, 410 krav in 25 telet, skupaj 626 komadov. Po-i vprečne cene za različne živalske vrste so bile; sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 3 do 4 D, poldebeli voli 2 do 2.50, plemenski voli 2 do 3.25, biki za klanje 2.75 do 3.25, klavne krave debele 2.75 do 3.25, plemenske krave 1.75 do 2.25, krave za klobasarje 1.75, do 2, molzne krave 2.25 do 2.50, breje krave 2.25 do 2.50 Din, mlada živina 3.25 do 3.75, teleta 4.50 do 5 Din. Prodanih je bilo 313 komadov.
Mariborski svinjski sejem 25. maja 1934. —• Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 344 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 70—90 Din, 7—9 tednov stari 12—130 Din, 3—4 mesece 200—220 Din, 5—!
7	mesecev 250—300 Din, 8—10 mesecev 350-^ 450 Din, 1 leto 500—600 Din, 1 kg žive teže 6-^ 6.50 Din, 1 kg mrtve teže 8.50—10 Din. Proda-i nih je bilo 169 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 5—6 Din, telečje meso I. vrste 8—12 Din, II. vrste 6—10 Din, svinjsko meso sveže 12—15 Din.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Vozni red v lepi žepni izdaji stane saj mo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
ločno 1.000 c€rSfw. pesnil
se nahaja v Vencu sv. pesmi.
V Vencu se nahajajo pesmi za vse različne prilike, za sv. mašo, za popoldansko službo božjo, za advent, božič, veliko noč, za praznike raznih svetnikov, za posebne prilike, kot pri poroki, pri. pogrebu, pri misijonih, novomašni-kom, za birmo, za nove orgije, za razne cerkvene bratovščine itd.
Pesmi se lahko uporabljajo tudi za citate v cerkvenih govorih, za deklama-cije pri raznih prireditvah. Prepevaj Gospodu vsa zemlja — pravi sv. pismo. Kakor smo sv. pismo dali narodu po lastnih cenah, tako dajemo tudi to lepo knjigo, ki je enaka po obsegu — ima 532 strani — po enakih cenah: broširan izvod 6 Din, v polplatno vezan 8 Din, v celo platno 15 Din, poštnina posebej.
Organisti, ker ste junaki, poiščite na te pesmi melodije, pa boste imeli za vsako priliko primerno pesem!
Venec sv. pesmi se naroča pri: Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Poskdnfe vesti.
Domače novice.
Romanje na Brezje. Na razna vprašanja, če se bo tudi letos vršilo skupno romanje na Brezje in izlet na Bled, javljamo, da se bo in sicer zadnjo nedeljo v juliju. Polovična vožnja je zagotovljena. Vsa navodila bomo objavili pravočasno. — Pripravljalni odbor.
Konjske dirke v Ljutomeru se prelože na četrtek dne 31. maja t. L, radi dežja. Vršijo se ob 11. uri dopoldne.
Dva požara vsled udara strele. V soboto 26. maja je udarila strela med nevihto v hišo Štefana Napasta v Cirkovcah pri Pragerskem. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil. Ob istem času je treščilo v stanovanjsko poslopje dedičev Jurič v Lešju pri Majšpergu, ¡kjer je pogorelo vse do tal.
Domačija je pogorela Jakobu Naratu v Se-steržah pri Majšpergu. Pri reševanju je dobil Narat hude opekline.
Električni tok je ubil 261etnega Janeza Ko-kalja iz Pšate, župnija Sv. Jakob ob Savi. Do smrtne nesreče je došlo pri gradnji novega poslopja.
Smrtna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu Franca Bebernik v Zg. Voličini je 20 kg težak kamen ubil Ignaca Meserja, ki je lomil kamenje za banovinsko cesto.
Šofer zgorel na podstrešju. Zadnjo nedeljo je izbruhnil iz neznanega vzroka na podstrešju lesnega trgovca Rupena v Cerknici na Kranjskem ogenj in sicer okrog polnoči. Na podstrešju je spal 281etni šofer Ferdo Zgaga iz Bohinjske Bistrice. Hotel je kupiti od Ru-tpena avto in je tam prenočil. Šoferja so na->šli zogljenelega. Zgorel je tudi šoferjev denar, ¡katerega je imel pri sebi za» nakup avtomobila.
Otrok smrtno ponesrečil pri nabiranju rož.
V soboto dne 26. maja je utonila v prekopu med tvornico »Titan« na Perovem pri Kamniku in Bonačevo elektrarno 61etna Ivanka iVrhovnikova iz Bakovnika. Pri nabiranju rož je padla v prekop in utonila.
Občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani, Ki je bi Irazpisan za 6. junija v Delavski zbornici, se je preložil na soboto dne 9. junija
Opozorilo-
G. Jurij G5zellt na Prevaljah ni več zastopnik Vzajemne zavarovalnice ter nima več pooblastila niti za sklepanje zavarovanj, niti za kasiranje premij. Na to opozarjamo vse naše prijatelje ponovno zlasti radi tega, ker smo izvedeli, da je g. GozeUt prevzel zastopstvo neke druge zavarovalnice.
Zastopniki Vzajemne zavarovalnice na Koroškem so: Alojzij Rozman, černeče; Beno Kotnik, Podkraj; Jurij kugovnik, bivši oblastni polanec, Preval je; Anton Vaukan, črna. — Razen tega zastopajo naš zavod še: Lovro Krivograd iz Guštanja, Franc Volina s Prevalj in Ivan Peruzzi iz Mežica.
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe in svoje imetje edino pri naši domači Vzajemni zavarovalnici, ki ima svoj sedež v Ljubljani, ter je znana po svoji moči, pravičnosti in hitrem poslovanju v slučaju škode.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
k.	
	
1934 z istim dnevnim redom. Delegatom se poverilnice pravočasno dopošljejo.
Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Fr. Seršen v Ljutomeru.
Dopisi in prireditve.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Dne 1. maja so fantje tukajšnje kmetijsko-ijadaljevalne šole izvršili lepo. uspeli gospodarsko-poučni izlet na okrašenih kolesih v Maribor. Izleta se je udeležilo 37 fantov, kateri so obiskali ter z zanimanjem ogledali Sadjarsko in vinarsko šolo ter vse njene naprave. Zelo smo hvaležni upravi, ki nam je šla pri razkazovanju tako prijateljsko in gostoljubno na roko. S tem izletom smo izpopolnili dveletno kmetijsko šolsko izobrazbo. — Tukaj ustanovljena Kat. akcija kaže uspehe v poglobitvi verskega življenja. Prve nedelje so pravi prazniki Katoliške akcije, ko strnjene vrste mož in fantov pristopajo k mizi Gospodovi. Zares lep in veličasten pogled, da bi se tudi naše javno življenje, katerega so zunanji vplivi tako razkrojili, strnilo in uravnalo po pravih krščanskih načelih v medsebojno ljubezen in zbližanje. Fantovska Katoliška akcija, ki šteje 110 članov, si nabavlja nov prapor, pod katerim hoče delovati za versko prenovitev naše mladine in cele župnije. Stariši in drugi, blagohotno uvažujte! — Naš Slomšekov dom sameva, a ne po krivdi naše mladine, katera bi se rada izobraževala, kar je v današnjih težkih časih tako potrebno, da se zlasti omeji surovost in druge razvade pri naši mladini. Pogrešamo tudi knjižnico. Merodajni krogi naj storijo svojo dolžnost. — V času cvetja in zelenja v mesecu maju je bilo pri nas več porok. Med njimi dva dobra fanta Franc in Jože Ožingar, brata iz znane Bajhove hiše v Placarovcih. France s pridno mladenko Marico Janžekovič z Gorišnic, Jože istotako dobro Micko iz Gajovec. Bilo srečno!
Sveti Trije kralji v Slov. goricah. V tukajšnji romarski cerkvi se vrši v četrtek, v petek in v soboto dne 7., 8. in 9. junija, slovesna tri-dnevnica, ki jo bosta vodila dva čč. gg. sale-zijanca iz Veržeja. V četrtek bosta dve pridigi, v petek in v soboto pa tri. V noči pred praznikom Srca Jez. bo nočno češčenje sv. B. Telesa: od 9. ure zvečer do treh zjutraj molijo moški, od 3. do 5. ure zjutraj ženske. Tri-
dnevnica se bo zaključila v nedeljo pri pozni službi božji z veličastno procesijo sv. B. T. in s kipom božjega Srca. Ta dan pridejo tudi procesije iz sosednjih župnij, častilci, častil-t ke presv. Srca, na veselo svidenje pri tridnev-nici, posebno še v nedeljo, iz bližine in tudi iz daljine!
Lahonci, občina Ivanjkovci. Suša, ki nam je grozila celi april in še maj z uničenjem poljskih pridelkov, je ponehala. Obilni nalivi so povsem suho in razpokano zemljo temelji-i to namočili. Na binkoštno nedeljo popoldan se je nebo ogrnilo v temne oblake in silno gra menje je naznanilo bližajočo se nevihto. Med silnim nalivom, ki je drapal njive, razdiral ceste in odnašal zemljo v doline, je začela padati toča. Posebno je pustošila po krajih Ce-rovec pireko Runča in Žvaha. Škodo je povzro-i čila po vinogradih in posebno po-sadnem dre-l vju. Dne 26. maja je zajelo neurje ves okoliš, a toča je klestila po kraju Pršetinci in napravila občutno škodo. — Umrla je v Desnjaku Liza Kraupiger, po domače Viher. Težka bo-i lezen ji je prikrajšala življenje in iztrgala domačim dobro mater. — Težko poškodovan leži v bolniški postelji posestnik Krajnc Tom. iz Stanovna. Pred nekaj tedni se je ponesrečil, pri vožnji drv iz gozda. Vrlemu in dobremu gospodarju želimo hitrega okrevanja!
ČaJram. Igra »Madona v gozdu«, ki se j» vprizorila v nedeljo dne 27. maja, je izvrstna uspela. Vsi so svoje uloge rešili zelo dobro, V nedeljo dne 3. junija, ob treh popoldne, s« igra ponovi. Prav vljudno vabljeni!
Iz zagrebške torbe. Z veliko slovesnostjo s« praznuje materinski dan tit^i v Zagrebu. Posebno lepa je bila prireditev ob tej ^priliki —i kar 14 dni je že tega — ki so jo dale križarice v jeronimsiki dvorani. Slovenci nismo imeli lastne prireditve v proslavo materinega dnei va, pa bila je vendar ena prireditev, kjer ja posijalo malce slovenskega soinca. Bilo je to »Pri opaticah«, kjer je nastopila v slovenski narodni noši pridna učenka Ivanka Borovnic kova in zapela »Gor čez izaro . ; .« Malo j« bilo našega, a je bilo to tako lepo, da je od vse prireditve bilo najlepše. — To nedeljo se pa s prireditvijo Našega doma« zaključuje letoš-j nja sezona slovenskih prireditev. Glavna vsebina prireditve je v igri »Moderno suženjstJ vo«. — Pretekli teden je kronika samomorov; imenovala tudi slovensko dekle iz Trbovelj.) — Teta Nikolaja, sirotinska mati zagrebških cirkuških otrok, je v veliko bridkost svojih' varovancev še vedno bolna in je sedaj na zdravljenju na Dubrovniku. Otroci komaj ča-j kajo. Tolažijo se s tem, da je Kranj.ica trša od koprive, tako jim je razložila »teta«, ki ja Slovenka. — Pa »preroka« imamo v Zagrebu i Slovenca iz Prekmurja. Imenitno je šel nje-i gov posel, po poklicu je krojač, pa pravi, da ga Bog kliče domov, kjer bo imel še nova razodetja. Pravi, da mu je že marsikaj razodete-ga, pa tudi brat in žena njegova vesta marsi-J kaj. Le povedati nočejo noč razodetega. H Tudi židje imajo svojo zgodbo! Pač židovske, vrste! To je zgodba o 220.000 dinairčkih, ki s»; bili pri njihovi verski občini poneverjeni. O tem je v Zagrebu prav veliko govorjenja in tudi pisanja. Da žid prevari kristjana, to s« dogaja vsaki dan. Žid-Žida pa bolj redko.
Listnica uredništva.
Sv. Anton v Slov. goricah: Bomo objavili prihodnjič in sicer po obtožnici. — M&H Nedelja: Za napoved prireditve gasilce» niste poslali predpisane davčne takse in radi teiga ne moremo objaviti. — Iz zagrebški torbe: Drugi del prihodnjič.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1j=. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne obja-
t'ijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih nseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Prodam dobro ohranjeno trovrstno hasrmon-
ko. Iv. Vertnik, Freistein, p. Pragersko. 567
Mlinarskega učenca sprejmem, učna doba 2 leti, ostalo po dogovoru. K. Golčnik, Fram, umetni mlin.	565
Kdor ima repico, rips, zamenja za dobro repično olje v tovarni bučnega olja, Maribor, desni breg Drave.	564
Sprejme se v župnišče zdrava, močna dekla, vajena vsega kmetskega dela. Ponudbe na upravo lista pod številko 563.	563
ttlatilnica z bencinskim motorjem 8 k. s. po ugodni ceni na prodaj. V okolici znana izvrstna mlatilnica. Pripravna tudi' za y hribe. Pavel Kutnjak, Raskrižje, Ljutomer." 566
'Prodam malo posestvo. Bistrica 14, pošta Limbu&	" 558
(yiogoM pri Spodnje-štajerski posojilnici do 18 tisoč D kupim. Dopisj pod 18.000 na upravo lista.	544
Prodam dve novi hiši, eno z vrtom, eno s posestvom. Znamko za odgovor. Marija Čater, Kozje.	561
Vajenec, lepega vedenja, iz poštene hiše, popolnoma zdrav, z dobrimi spričevali, se sprejme v trgovini mešanega blaga. Hrena in stanovanje v hitši. Ponudbe na upravo likata pod številko 559.	550
Ženitna ponudba. Delavec, zaposlen v Franciji, samostojen, star 43 let, pošten, ima 20 tisoč Din gotovine, išče znanja s pridnim dekletom ali z vdovo s posestvom v štajer-ki dolini. Naslov pove uprava lista pod: Sreča te čaka«.	560
Za birmo!
V staroznani, že od 1. 1885 obstoječi trgovini
Franc Seršen v Ljutomeru
kupite najceneje vsakovrstno blago za obleke.
•Bolo platno že od Din 5.75 naprej,	562
oksforde Din 6.—, belo svilo Din 12.75,
krep de chin ((težek svilen) Din 29.— Itd. Itd. Največja zaloga manufakturnega blaga!
Pred nakupom
blaga ali Izgotovljenibi obleke in oblek, svilenih robcev, klobukov, nogavic, čevljev in drugih potrebnih stvari za birmo, ne premišljujte, kje si bodete vse to nabavili, temveč pojdite ali pišite po vzorce in cenik od 213
•teitA'H-OBLEfc
kateri Vam nudi vse gornje predmete v Veliki izbiri, po nizkih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelajo v lastni tovarni po meri v dveh do treh dneh.
Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Dnevna raz pošiljate v. Cena steklenici 20 Din. Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 557
Vodstvo ali v najem vzame kmečki mlin z lastno obrtjo: Fridl Mohorič, Hoče.	542
Prodam hišo z vrtom, Pobreije pri Mariboru, Gozdna ulica 73. Ceaia 30.000 Din. Marija Soline, Ljubečna 28 pri Celju.	548
Sprejmem slnžklnjo, ki zna nekaj kuhati in je vajena hišnih del. Košenina, šolski upravitelj, Sv. Lenart v Slov. goricah.	546
Prodam v kopališču Rogaška-Slatina trgovsko hišo, 8 let davka prosto, e 2792 kv. m vrta in sadonosnika, sposobnega za gradiliSče. Hiša sama nosi letno 10.800 Din. Franjo Tkalec, Zagreb, Buconijičeva 4/1.	556
Prodam posestvo 9 oralov, lep sadni vrt s pridelki in orodjem, radi selitve. Kmetec Štefan, Gorica, Pragersko.	553
Za moje veleposestvo v Kamni ci štev. 49 sprejmem s 1. novembrom 1934 viničarja s petimi delovnimi močmi, brezpogojno strokovnjak v ekonomiji. Pojasnila se dobe v trgovini J. Šusterič, Maribor, Glavni trg 17.	555
Malo posestvo se kupi. Ponudbe Agentura G. Pichler, Ptuj.	549
1 i mesecev star fantek in triletna deklica se oddata za svojega. Naslov v upravi lista. 547
Pozor, kmetovalci! Patentirane brzoklepalnike na nožni pogon prodam po zelo znižani ceni. Cena komadu 230 Din. Naročite si takoj, da ne zamudite ugodne prilike. Krajnc Ivan, Tezno pri Mariboru, Gregorčičeva 4. 543
Služkinja, vajena vseh domačih, kuhinjskih^ vrtnih in živinskih del, se sprejme na Ko-* šakih pri Mariboru, hišna štev. 39. Samo* stojna in stalna služba.	535
Ivan Kacin, tvorni ca harmonijev, glasovi rj eVi in orgel, Domžale-Ljubljana, dobavlja har-< monije od 2000 Din, pianine od 10.000 Din prvovrstne, uglašuje in popravlja cerkvene orgle. Cene nizke. Zahtevajte cenik. 475
Zavarovanje proti požaru in življenje posre-i duje: Agentura Pichler, zavarovalni zastopnik, Ptuj, Panonska ulica 2.	514
Prodam stabilni sadni mlin, kameni v pro-> meru 120 cm. Retoernik Alojzij, Meljski hrib' it 50, p. Maribor.	541
Za mesec junij
vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo	>
30
sena Din 36'—	44-— 66-	- 62-—	82--J
velikost ▼ cm 35	37 40	40	42
sena Din 94'—	102-— 120--	- 140*—	115-—!
velikost y em 50	60 60	75	80
sena Din 240'—	300-— 376--	- 400"—	450"—^
velikost v	cm 100	100	
cena Din	1720*—	2150 —	
Srce Jezusovo z	razpetimi rokami		
velikost t em	22 25	30	40,
cena Din	100-— 120.— 160-— 280'^
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila 1
TIskarna sv. Cirila v Mariboru

f T.r^ir-
WS.! VSa i
ííSIESiSÑSIS©
ti! ske banovine ilarihor
Podružnico: Celic
nasproti poŠte, prej Južnošia-638	ferska hranilnico.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim j premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. t
ICQ I
Centrala: Maribor
» lastni novi paiati na oglu Gosposhe-Slovenshc ulice.
Citateljem v pouk in zabavo.
Drezzične oddajne postale za stratosfero.
Razvoj brezžičnega brzojava ali radija napreduje malodane dnevno s talko naglico, da se ne moremo napredku dovolj načuditi. Radio-iznajditelji so vrgli na trg taJkozvano »radio-sondo«, ki presega po svoji priprostosti in zmožnosti vse, o čemur so sploh kedaj sanjali na polju brezžičnega brzojava.
Radio-sonda obstoji iz avtomatično delujočega kratkovalovnega oddajnega aparata, ¡ki ni večji kot škatla za smod-ke ter tehta par sto gramov. Ta aparat pritrdijo na balon iz gumija in ko se dviga v stratosfero ali izredne zračne višine, beleži med potjo višino ter temperaturo in oznanja oboje na zemljo — brezžičnim potom.
Kot nosilec oddajnika služi balon, ki je napolnjen z vodikom. Pri dviganju v stratosfero povečuje svoj obseg odgovarjajoče pojemajočemu pritisku zraka in sicer tako, da poseda v višini 20.000 metrov 90 kubičnih metrov vsebine. Dviganje še višje nego'20 km je omejeno na ta način, da se balon v omenjeni višini razpoči. V trenutku eksplozije se razgrne padalo, ki ponese oddajni ra-dio-aparat nepoškodovan nazaj na tla. Pretežno večino oddajnikov zopet najdejo in jih izročijo taisti vremenski opa zovalnici, koje naslov je zabeležen na aparatu. Na ta način javljena višinska temperatura ima to dobro, da jo oznanja balon že med dviganjem. Največje važnosti bo ta nova iznajdba za raziskovanje severnih krajev.
£
Zanimivosti iz riHiega sveta.
Različna barva rib.
Znano je, da menjavajo ribe barvo. Raznobojnost doseže riba na ta način, da širi ali manjša barvilo, ki ga imajo posamezne barvne celice. Menjavanje barvila se vrši ali enakomerno po celem telesu, ali pa je omejeno na poedine dele tako, da se vrstijo barve v pisanem redu. Včasih spremeni riba barvo trenutno, včasih rabi za to cele ure. Spreminjanje barve je odvisno od zunanjih ter notrajnih vplivov kakor: padanje temperature, bolečine, strah, prehrana itd. Najbolj vpliva na spremembo barve spolna razdraženost. Mnogo ribjih vrst razodeva za časa drsti čudovite barve, kar se posebno kaže na samcih, ki so ta čas mnogo bujnejše barve nego samice.
Riba prerok zime.
Švicarski ribiči so odkrili, da je postrv dober prerok zime. Ako pride mrzla zima, odloži drstnica ikre na najbolj globokih mestih v potoku. Tamkaj se voda manj razhladi, ikre niso v nevarnosti, da bi prišle ob popolnem za-mrznjenju na suho. Če bo sledila mila in deževna zima, odloži postrv ikre blizu brega, v luknje in zatomke, da jih zavaruje pred močnim curkom, ki bi
nastal ob deževju ali tajanju snega. — Isto kar trdijo ribiči o postrvi, pravi kmet o žabi: če bo suša, zležejo žabe jajčeca daleč na sredino mlak, kjer ne bo usahnila voda; ako se obeta mokrot-no leto, pustijo jajčeca ob kraju.
Nekaj o slepoti rib.
Oslepele ribe si pomagajo na poseben način z drugimi čutili. Krapu nadomesti za slučaj slepote vid okus. Po blatu rije in izmetava neužitno hrano. Enako postopa som. Slepi menek si pomaga z nosom. Če mu namreč zamašimo nosnici, si ne zna več pomagati in mora čakati z odprtim gobcem na morebitno hrano. Sposobnost čutil je pri ribah prav različna. V splošnem so navezane na gledanje one ribe, ki se hranijo podnevi, med tem ko sta pri ribah, ki se preživljajo ponoči, namesto vida razvita voh in okus. Mnogo je rib roparic, ki imajo po več čutil prav dobro razvitih.
Riba s štirimi očmi.
Akademija znanosti v Kaliforniji v Severni Ameriki je poslala v morje Tihega Oceana poučno ekspedicijo pod vodstvom profesorja Crockerja. E k špedicija se je vrnila z bogatim gradivom v San Francisco. Prinesli so seboj ribo s štirimi očmi, katero šo našli po potokih srednjeameriške države Honduras. Riba plava točno pod vodno gladino in ima dvoje očes na zgornjem delu glave. S temi gleda po bližnjih žuželkah, ki letajo tik nad vodo. S parom očes izpod gobca si pa ogleduje plen, ki mu ga nudijo vodna tla.
ii.
Ob obali severne Avstralije, pri Por-tu Darvvinu, prebiva še precej divjih plemen, ki se ukvarjajo s trgovanjem s sužnji. Ti domačini so prav revne pare in radi tega es pokorijo japonskim trgovcem z biseri, ki prihajajo pri sti-kanju za cenimi delavskimi močmi tudi k avstralskim divjakom. Kupujejo novorojence plemena Myallas za nekaj dinarjev. Ko je deca dosegla 10 let in postala po tamošnjih pojmih sposobna za delo, pridejo Japonci po poprej kupljeno živo blago in ga odpeljejo.
Skozi cele rodove se vleče trgovina s sužnji ob avstralski severni obali. Nekaj časa sem se je postavil nečloveškemu početju brezvestnežev po robu pater Gsell, vodja katoliških misijonskih postaj po severnem delu Avstralije.
Misijonar Gsell se je izkrcal pred 23 leti na otoku Bathurst, ki je oddaljen od Port Darvvina 155 km. Zadel je pri tamošnjih domačinih na odločen odpor proti katoliškemu nauku. Kljub odporu mu je po daljšem prizadevanju vendar \ispelo, da je osnoval prav neznatno versko občino. Obstojala je prvotno izključno iz žensk, ki so se zatekle k njemu s svojimi otroki. Možje pokrist-janjenih žen in otrok so hoteli s patrom obračunati.
Nekega dne je potoval misijonar po otoku. Izza grma je stopil preden do-
mačin in je zahteval z zapovedujočo besedo, naj mu takoj izroči 121etno deklico, ki je bila ena najbolj marljivih miši jonarjevih učenk. Divjak je hrulil v patra: »Ona je moja žena in ti si mi jo vzel!« Ker je deklica še potrdila trditev domačina, se pater ni mogel ustavljati njegovi zahtevi.
A še isto noč po vrnitvi se je mala kristjana vrnila iz vasi na misijonišče z rano od sulice na nogi. Pol ure pozneje so obkolili vsi za orožje sposobni moški plemena Myallas misijonsko hišo. V svitu bakelj je spoznal pater, ki je stopil na sredino med trepetajoče ženske in otroke pred vrata, da so divjaki našemljeni za boj. Vihteli so sulice in krulili, da morajo odvesti deklico, ki je prekršila njihovo postavo. Pater je ponudil za dekleta pest tobaka in nekaj moke. Na ta način je postala takoj njegova sužnja in varna pred maščevanjem domačinov. Tale nakup ženske je bil začetek misijonarjeve pomožne akcije.
Pater je začel kupovati v bodoče de-co, pred vsem deklice in jih je rešil le na ta način suženstva rumenokožcev. Povprečna cena za enega avstralskega otroka ženskega spola znaša 2 funt» šterlingov.
Pater Gsell je zbral na opisani način na misijonski postaji 124 nesrečnih avstralskih otrok, ki tvorijo katoliško kolonijo na otoku Bathurst. Če dosežejo mlade Avstralke 15. leto starosti, jih' poroči pater po njihovi lastni izbiri z mladimi moškimi, ki že tudi pripadajo katoliški občini in naselbini.
Iz zemljepisnega pouka.
Učitelj: »Ali mi zna kateri narisali iz glave eno karto?«
Krčmarjev Lojzek: »O, jaz znam, g. učitelj.« »Katero pa?« »Križevega asa.«1-
Skrivalnica.
Kje je gojKiarli
Za junij:
Kratko vsakdnevno premišljevanje v mesecu juniju nudi knjiga Fre-sveto Srce Jezusovo, spisal J. M. — Knjiga stane vezana 20 Din, broširana 14 Din in se naroča v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zopet volitve I
Sam gremo po spomladansko blago?
Odločitev je lahka! Vsi v veletrgovino z manufakturnim blagom
Franc DoboviCnik, celic,
Gosposfta ulica iS.	157
¡tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah labriško platno ena širina že od Din 4.— nap. fabiy"'k° platno dvoj. šir. že od Din 13.— nap. bei ~ platno ena širina že od Din 6.— nap. okv^^rd za delav. srajce že od Din 6.— nap. svilesi robci	že od Din 20.— nap.
joksforš srajce za delavce že od Din 20.— nap. *bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. moške gate iz molinosa že od Din 12.— nap. sukno v raznih vzorcih 140 cm šir. .
že od Din 28.— nap.
Fesebno uelikn izbira biaga za birmaace!
ai»» ¿3	
«¡ra»	
S	
	
hm	
	
	
m	
tmss	
¡S	
	
iÖ iS	
IBM	
t» fin,	
mm	
	
'S	
ESi s	
£5	
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni?
Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom.
Ker nima velikih režijsikh stroškov.
Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne pla-čujer najemnine.
Ker Je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«.
Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila.
Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalog! —
Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
Din 58.—, 68.—, 75.— obleke Din 170.—, 220.—, 240.— plašča Din 192.—, 255.—, 280.— kostumi Din 65.—, 75.— krila	r
Din 33.—, 46.— bluze
nudi tovarna konfekcije 113 TRGOVSKI-DOM
\kmeei
"rSwiaiA-PEBlLA-ri-OBLEK.
Celje št. 24.
Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik' in vzorce, kateri se Vam pošljejo brezplačno.
Vsa konfekcija se izdela v lastni tovarni.
Na drobno!	Na debelo!
Pristne in priznano najboljše
ter vso ostalo železnino kupite še vedno najceneje v najstarejši ptujski trgovini za železnino	540
Brenčič Anton
Solidna postrežba!	Konkurenčne cene!
Zahvala. »Karitas«, posmrtninski oddelek Vzajemne zavarovalnice, Maribor, Orožnova 8, nam je hitro in točno izplačala celo zavarovano vsoto po rajnih zavarovancih. Zavarovanje pri »Karitas« je varno in ga moremo vsakomur toplo priporočati. — Šmid Alojzija s. r. — Križnic Alojz in Roza s. r.	554
Preje.	Sedaj.
Prava uteha za živčno bolne!
Tako nenadno izpremembo v pravzaprav kratkem času — že
v nekaj tednih
povzroči samo naše preizkušeno redil-no sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto
pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje
bolezni, je izredno veliko. Pišite še danes na spodaj navedeni naslov:
Poštno zbiralno mesto:
Ernst Fosternoch, Berlin S. 0.,
Michaelkirchpiatz 13, Abt. 90.
Bolje in ceneje kupite naravno mineralno vodo, ako jo naročite neposredno pri vrelcu. Cenik radevolje dostavlja: Uprava KOSTHIVNIŠKE SLATINE pošta Podplat.	552
Inscrlrajfe I
Bukov in mešan gozd se kupi. Ternek, Mari-* bor, Slovenska ulica 6.	545

Važno za vinogradnike in sadjarje!
žvepseno-apnena Drozga
je na podlagi dosedanjih poskusov ce-nenv in izborno sredstvo za škropljenje proti plesni in škrlupu. Brozga se danes že splošno uporablja v Nemčiji in Švici. — Dobi se pri 470
Anton Jurca naslednik
Milico Senčar
tovarna žveplenih izdelkov v Ptuju.
Ustanovljeno leta' 1860. t
Zaloga žvepla za vinogradnike. Izde-lvje se tudi žvepleni zakad na juti in na azbestu.

NaroČile za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake.
Cena r, rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
Pletilne stroje
prodaja na obroke »TEHNA«, LJubljana, Mestni trg 25/1.
Zdravljenje kile
po naravnem orth. meh. potu brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojega avstrijskega in nemškega patenta je mogoče. Brezplačno neobvezno predvajanje v sledečih krajih:	398 Spieifeld-Strass: v hiši gostilna Kaschl in
Spielfeld: sredo 13. junija od 8. do 2. ure. Radgona: v hiši hotela »Kaiser von Oesterreich«: četrtek 14. junija, od 8. do 2. ure.
Ena mi dnevno doposlanih zahval: V moje veselje lahko potrdim, da je po uporabi Streifenederjevega patenta moja že več let stara kila popolnoma izginila. Noben na kili trpeči naj ne zamudi to idealno iznajdbo uporabiti. Učinek je naravnost čudovit, ker sem že 65 let star. Uporaba ni povzročila nobenih težkoč ali delanezmožnosti. — Miha Majcenovi-č. — Pobrežje pri Mariboru, « Potrjeno od občinskega urada.
Dajte si doposLati mojo pojasnilno ilusLrovano brošuro proti dopo-šiljatvi dvojne pisemske poštnine neobvezno in brezplačno Pozor pred ponaredbarai!
F. G. Streifeneder Fürstenfeldbruck bei München
Obiščite tudi Vi
Xltf.ljubljanslii uEŽEsejem ;
30. maja do 10. junija 1934 £
Železniška izkaznica za polovično vožnjo se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj ter stane Din 5'
obi |
Trajna sejmska legitimacija se dobi v pisarnah tujsko-prometnih uradov ter pri vseh večjih denarnih zavodih
531	Sejmišče obsega 40.000 m'
Vsakovrstni proizvodi
Specijalne izložbe: kartografska, gospodinjska, i reklamno-propagandna, ruska.	i
000000000000
H □
□
H □
□ □
a □
□ □ □
h
H □
Pozor! Pozor!
Za češčenje presvetega Reš-njega Telesa je izšel nov molitvenik
„Pridite, molimo!"
ki obsega polog običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure Zelo priročna knjiga stane samo Din 16"— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo.
Knjiga se naroča pri TIskarni sv. Cirila v Mariboru.
H H H H
S □
H
H □
a 0 0 0 0 0
000000000000
Suhe gobe, kuhano maslo, jajca, zrnje se kupuje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.	539
OPEKO vseh vrst najboljše kakovosti dobav-1 Ija po najnižjih cenah franko vsake postaje opekarna O mož.	505
ZA BIRMO
vence, obleke in svilo poceni v 390 Trpinovem bazarju, Maribor. Vetrinjska 15.
Oglašujte v ,SI.gospodarju*'
Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemalnike za mleko* in	532/
brzoparilnike za krmo. Sprejmemo potnike! »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Za zdravljenje
vrsi ran
krast, lišajev, turov in oslalih kožnih bolezni
ter kot prvo pomoč pri vseh nesrečah, poškodbah in opeklinah mnogi zdravniki priporočajo.
„FITOIVIN"
preprečava infekcijo, ustavlja krvavenje, ne dopušča, da bi se rana gnojila, ampak jo hitro
zaceli. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din
Poučno knjižico štev. 18 pošlje b r e z-p 1 a č'n o »Fiton« dr. z o. z. Zagreb 1-78.
323 Keg. pod Sp. br. 1281 od 28. Vil. 1933.
PREVDASEN SLOVENSKI OOSPODAR
VSA
ZAVARUJ E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P R I
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI , u......
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARII ^¡T
Maši iaviiosll I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih' zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vlog« vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.	> : J ~ . iS-<>-': ■
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih' zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonsko rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din <675 Članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.	<	*	'
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovcnl vsake škodo,	' i
Spotinjcštajersha ljudska posojilnica t Maribora
Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin y Mariboru, ea Urednik; i*ua& Gotoc, novinac K
Izdajatelj; Tiskarna 8t. Cirila, predstavniki Franc Hr&steU ® Mariboru.