Poiinina plačana v goiotini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Prvič v zgodovini se ljudje povsod zavedajo, da bo bodoča svetovna vojna pomenila konec civilizacije in da ne bo ne zmagovalcev in ne premaganih. Dr. Edvard Beneš, predsednik ČSR Leto X, V Ljubljani, 30. junija 1938. štev. 26. »DRUŽINSKI TEDNIKI Uhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cregorčičeva ul. 27/111. Telelon it. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.333. — NAROČNINA: za •/< leta 20 din, >/* leta 40 din, 'It leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2'/. dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej, ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetra In širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica d.n 4‘50. — Notice: — vsaka beseda din 2'—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0'50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Skrivnost svetovnega boksarskega prvaka Joa Louisa (Gl. str. S) Če komisija za nevmešavanie ne bo pričela delati... Španska republikanska vlada grozi Ostra demarša Pariza in Londona pri španski republikanski vladi, španska vo|na naj se uredi na osnovi kompromisne rešitve ? Sudetsko nemška stranka v CSR bo ta teden zvedeia za vsebino načrta manjšinskega statuta podrti Nasipi Y dnevnih časopisih beremo: »Kitajci so podrli nasipe oh Rumeni reki, j} zaustavijo prodiranje .Japoncev. Rumena reka je prestopila hrenove in vali s strašno silo preko plodovitih Pokrajin ter uničuje vse, kar ji pride tla pot.« Kitajci so hoteli škodovati Japoncem, a škoda ho morda mnogo večja no, njihovi strani, kajti smrt i)t uničenje grozi milijonom Kitajcev. Človek se z grozo vprašuje, kara vo-di)o vse te razbesnele vojne strasti, .ji ni Rumena reka le simbol vseh človeških sovražnosti med dvema kulturnima narodoma? Kadar se te stra-sti sproste, tudi ne poznajo nobenih Ule j n več jn podirajo vse, kar je tisočletno plemenito stremljenje in tekmovanje zgradilo. Ne podirajo le, kar je na zunaj zgrajeno, ne uniču-Icjo le cvetočih mest, temveč rušijo tudi v svojih srcih vse, kar je stoletna vzgoja oplemenitila. Ali ima pa vsako tako uničevanje Vsaj neki vzvišen cilj, neke koristne posledice? Prav nič! Le opustošene Pokrajine, podrta mesta in vasi ter milijone izgubljenih življenj. Vse, kar le porušenega, bo moral zmagovalec *znova graditi in preden bo morda dogradil, se bo že spet sprijet z na-sprotniltom. AH je res gola zavest nadvlade vredna potokov človeške krvi? Toda svet se še vedno noče strezniti. Iz davne in bližnje zgodovine so Hum znane premnoge grozotne posledice takšnega sovraštva med narodi. Vidimo Evropo, ki se še vedno ni docela opomogla od posledic svetovne v°jne, in že se vse pripravlja na nove, še hujše spopade. Vidimo Zvezo "narodov, ki si obupno prizadeva. da zgradi močne nasipe — toda ali ji bo Uspelo, da zaustavi reko vojnih strasti? In kakor je v velikem, tako je v malem. Vsak narod sestoji kot skupnost iz nešteto celic-poedineev. Kakršne so celice, takšna jc tudi celota, dobra ali slaba. Tam boj v velikem obsegu, tu boj poedincev. Uničiti nasprotnika, maščevati se nad njim, to je užitek vseh užitkov. Samo uničuj Peprijatelja, bodisi s kleveto, bodisi s Peresom ali orožjem! Vsak dan beremo o maščevalnih umorili, pobojih, o posrečenih in neposrečenih maščevalnih naklepih. rNaj bom jaz sam Uničen, samo da bo uničen tudi moj nasprotnikc, si misli marsikdo od njih. Pa potem v isti sapi govorimo 0 miru in strpnosti! Česar v malem Ue zmoremo, ne bomo zmogli tudi ne V velikem. Spominjam se stavka, ki sem ga nekje čitala: »Dobro človeško življenje je kakor potok v uravnani strugi. Naj pridejo nevihte-strasti, naj se razrasejo v hudournik, če so bregovi človeške volje dovolj močni in trdni, bodo vzdržali. A gorje, če v takem trenutku zmaga strast nad voljo! Nasipi se podro, poruši se vse!« Kakor žarka, krvavordeča luč nam kaže maščevanje svoj cilj. V teles- i nem oziru hitro vemo kaj nam škodi, vsaka nova guba nas navda s skrbjo, brazd in prepadov pa, ki jih zapuščajo v nas vse sovražne in maščevalne misli, teh ne vidimo in tudi nočemo videti, kako nam zapušča tal; »užitek« v maščevanju le brezupno praznoto, kes, ki se ga morda celo življenje ne moremo otresti. Popraviti vse škode marsikdaj ni mogoče n ikoli več. Zakaj bi tedaj tudi mi sami ne bili kakor dober inženir, ki more usmeriti silne vodne tokove le v blagor človeštva, ki utesni divje sile rek, ukroti Pjih moč, da gradi tam, kjer bi drugače podirale? Tudi mi lahko usmerimo svoja nagnjenja, misli in načrte tako, da ne bodo nikomur v škodo in pogubo, saj je človeška misel cesto mogočnejša od veletoka. Dobro misel more vžgati v narodih plemenito stremljenje k skupnemu delu, k zdravemu tekmovanju človeških zmožnosti. Pogubna, sovražna misel pa more tudi strašne je, porušiti in uničiti. kakor zmore to le, navadna reka. Že izza mladega moramo naučiti ttaše otroke na velik smisel miru in strpnosti med posamezniki in med narodi. Mali potoček, ki si veselo utira pot po strmem pobočju, bomo lože spravili na pravo pot,'kakor pozneje naraslo reko. Gorenjka. španski problem še zmerom stoji v ospredju, španska vojna pa ravno tako divja, kakor je divjala pred pol leta; obeta nam se pa še dokaj presenetljiv razvoj. Te dni so svetovni časopisi zabeležili vest, da se je španska kriza premaknila za dober korak naprej. Odbor za ne vmešavanje je namreč dosegel popolno soglasje svojih članov. Vsi delegatje so pristali k uresničenju angleškega načrta o umaknitvi tujih prostovoljcev. Marsikdo si bo to tolmačil zelo optimistično. Toda če pomislimo, da je poteklo že eno leto, odkar je bil ta odbor ustanovljen in da je potreboval za ta uspeh eno celo leto, moramo z nekim pesimizmom gledati v bodočnost. Lahko se zgodi, da bomo spet eno celo leto čakali, preden se bo ta načrt v resnici izvršil. Odbor bo moral torej v bodoče prešteti vse prostovoljce in poskrbeti za njih odstranitev s španskega bojišča. To nedvomno ne bo tako lahko, če se bo pa slučajno zgodilo še to. da se države, ki so njih delegatje ta značilni sklep sprejeli, v tem času skesajo, potem se bo ta stvar še dalje zavlekla. šjianska vojna je pokazala, da je skoraj docela neverjetno, da bi ena ali druga stranka povsem zmagala. Danes je ta zmaga, popolna zmaga, še veliko manj mogoča, kakor pred dvema mesecoma. Torej je edino še možnost kompromisne rešitve, ki bo kislo jabolko za eno in za drugo stranko. Toda do nečesa mora priti, kajti če gledamo špansko vojno s političnega ali vojaškega stališča, moramo ugotoviti, da doseženi rezultati niti zdaleč ne ustrezajo velikim žrtvam in ogromnemu kapitalu, ki so ga investirali v to vojaško podjetje. Torej možna je le kompromisna rešitev. Kako se bo ta rešitev izvedla, je danes težko reči. Ena možnost bi bila ta, da odbor za nevmešavanje prične s svojim delom v Španiji. Tako je mogoče tudi to, da bi se za ta čas, dokler bi ta odbor delal, doseglo premirje na obeh frontah, in s tem olajšalo delo komisiji. V teh nekaj mesecih bi torej sovražnosti prenehale in v političnih krogih menijo, da je verjetno, da bi se enkrat sklenjeno premirje in enkrat pretrgane sovražnosti nič več ne ponovile. Verjetno je tudi, da bi z umaknitvijo tujih prostovoljcev celemu španske-skemu narodu postalo jasno, da je popolna zmaga ene ali druge strani nemogoča. In če bi to celemu španskemu narodu postalo jasno, je verjetno, da bi se ustvarilo razpoloženje, ki bi se docela strinjalo s tem kompromisom. V zadnjih dveh mesecih so v španskih vodah bombardirali 57 angleških ladij. 11 jih je jjotonilo in ob tej priliki je 30 angleških mornarjev prišlo ob življenje. Angležem to bombardiranje ni nič kaj po godu, saj so Španci bombardirali angleške ladje in pobili angleške mornarje. Angleški ministr- Predsednik angleške vlade1 Neville Chamberlain ski predsednk Neville Chamberlain je na ta račun slišal marsikatero grenko, toda postavil se je na stališče, da vse trgovske angleške ladje, ki križarijo v španskih vodah, delajo to na svojo odgovornost. Stališče, ki so ga v celi Angliji dokaj nesimpatično sprejeli. Lord Robert Cecil, član zelo konzervativne angleške rodbine, Nobelov nagrajenec in eden velikih borcev za mir, je sporočil ministrskemu predsedniku, da ne stoji več na strani vlade. V pismu, ki ga je napisal lordu Lučanu j)ravi: »Napadli so okrog 57 ladij in ubili nekaj angleških podanikov. Ministrski predsednik je’ priznal, da so bili ti napadi protizakoniti, da so torej angleške podanike tako rekoč ubili, a vzlic temu je ministrski predsednik odklonil, da bi nastopil z gospodarsko, politično ali vojaško akcijo v obrambo angleške lastnine in angleških življenj. Chamberlain pošilja samo note, ki z njimi nacionalistom ne grozi z nikakšnimi posledicami. Ne morem se v angleški zgodovini spbminiti primera,« piše lord Cecil, »ki bi z njim lahko primerjal sedanje dogodke. Dvomim, da bi kakšen drug angleški ministrski predsednik držal kdaj koli tak govor, kakor Chamberlain. Po mojem prepričanju ne soglaša ta govor z angleško častjo in ne z mednarodno moralo. Novi moment v španski državljanski vojni je nastal te dni, ko sta poslanika republikanske vlade v Parizu in Londonu zagrozila, da bo španska vlada prisiljena storiti nove korake, če komisija za nevmešavanje ne bi knia-lu pričela s svojim delom v Španiji. Zagrozila sta, da bodo republikanska letala bombardirala baze, ki z njih prihajajo tuja sovražna letala. Vest o tej demarši španskih veleposlanikov v Parizu in Londonu je izzvala veliko vznemirjenje v diplomatskih krogih, kajti to bombardiranje nezaščitenih mest bi utegnilo imeti dale-kosežne posledice, celo svetovno vojno. Angleška in francoska vlada sta pri barcelonski vladi dale sporočiti, kakšne jx»sledice bi ta korak imel, tako da lahko upamo, da barcelonska vlada svoje grožnje ne bo uresničila. Svetovni tisk in državniki velikih narodov naglašajo, da je nevarnost vojne na češkem minila. Toda vsi se zavedajo, da je češki problem še zmerom zelo kočljiv in pereč. Iz okoliščine, da so iz velikih svetovnih dnevnikov izginili veliki napisi o češkoslovaškem problemu in vojni nevarnosti, še zmerom ne smemo sklepati, da je postalo to vprašanje manj pereče, kajti napisi iz dnevnikov so izginili, začelo se je pa mrzlično delo v zunanjih ministrstvih in poslaništvih. Češkoslovaška vlada, njej na čelu ministrski predsednik dr. Hodža, se zelo trudi, da bi našla izhod iz tega resnega položaja. Prejšnji petek se je v palači Kolovrat v Pragi vršila velika konferenca šestih koaliranih strank, predsednikov jx>slanskih in senatorskih klubov. Na tej konferenci se je razvila dolga in živahna debata o narodnostnih manjšinah in o izdelavi manjšinskega statuta. Debata je bila na zelo visokem nivoju in je po: ,kazala veliko razumevanje in stremljenje češkoslovaških državnikov za ureditev tega, za češko tako perečega vprašanja. njem času s svojimi zahtevami spet sili v ospredje. Ta teden bo v češkoslovaški notranji politiki spet zelo napet. Na programu je nova konferenca voditeljev koaliranih strank; ta konferenca bo razpravljala o podrobnostih ureditve narodnostnih vprašanj. Nadalje bo še konferenca med ministri čSR in 5članskim poslanstvom sudetsko nemške stranke. Na tej konferenci bo dr. Hodža sudetsko nemške odposlance seznanil z manjšinskim statutom. Torej same važne konference, ko bo pri njih treba spet držati visok nivo in ohraniti mirno kri. K. Prisilno de/o v Nemčiti Maršal Goring je kot komisar za gospodarsko štiriletko izdal te dni zelo važno odredbo, ki bo stopila v veljavo 1. julija t. 1. Odlok odreja splošno, časovno omejeno delovno dolžnost za vse nemške državljane, moške in ženske, ki so za delo sposobni. Vsak državljan bo moral delati nekaj časa pri delu državnopolitičnega značaja na nekem določenem kraju, odnosno se bo moral posvetiti posebni delovni izbrazbi. Izvrševanje te delovne službe pa ne bo motilo prave službe, ki bo vsakega počakala do njegove vrnitve. Poskrbeli bodo, da odškodnina za obvezno delo ne bo manjša od plače v redni zaposlitvi. Odlok bo izvedel predsednik državnega zavoda za delavsko posredovanje in zavarovanje nezaposlenih. Kakor zatrjujejo v uradnih krogih, so izdali ta odlok zato, ker primanjkuje delovnih moči pri izvajanju velikega vsedržavnega programa in ker so tudi vsi bivši nezaposleni že zaposleni, produkcija se je pa med tem zelo zvišala. Odgoditev potovanja angleške kraljevske dvojice v Pariz V četrtek 23. t. m. je umrla v Londonu mati angleške kraljice, kontesa of Strathmore v starosti 77 let. Podlegla je srčni bolezni. Glede na žalovanje na angleškem dvoru so potovanje angleškega kraljevskega para v Pariz odgodil, in sicer na 19. julij. Sprva so menili, da bo prišel v Pariz angleški kralj sam 28. junija, kakor je bilo domenjeno, a pozneje so spoznali, da bo bolje, ako obisk od-gode, ker bi Pariz jjo vsaki ceni rad pozdravil oba visoka gosta hkrati. Čehi za svojo narodno obrambo V sredo 22. t. m. je vsota denarnih prispevkov za češko narodno obrambo že presegla 100 milijonov Kč. Samo v sredo je 5149 darovalcev darovalo 14,427.000 Kč, tako da znaša skupni znesek že 103458.000 Kč. češko narodno gledališče je odprto vsako dopoldne od 26. junija do 7. julija od 9. do 11. ure: v njem je razstava, ki gre nje čisti dobiček v sklad za narodno obrambo. Organizacija sega tudi v najširše in najrevnejše sloje. Te dni se je v praškem policijskem ravnateljstvu sestala komisija, ki bo odločala o razdelitvi plinskih mask najrevnejšim slojem. Ti bodo dobili maske čisto zastonj. Bilo je okrog 150.000 prošenj, ki v njih državljani prosijo zase in za svojce okrog četrt milijona plinskih mask. Vpoštevali bodo prošnje tistih, ki si res ne morejo sami kupiti plinskih mask. Prizor s tekme Sclimeling—Louis g unaM u noki? na slepo težko ‘uT T f ilzko uganiti la«o Težko je tudi uganit; l • kave: žgana škrobovina * V Zrnih ži‘ne Ml • • . Ce oa arw"atični pra- deh. da ima Kneippova v v^iT™0’ bom° vi' goceno praženo sladno jedro 1 £ ZrnCU dra' Kar daje kavi iz *•„ fo ->e Pa tisto Prijeten, 2rnatl k‘^°ve ^oko redilno' P°lno aromo. Podoben okus in ISKAL sevi te dni stanovanje po -* Ljubljani in če vam bom o tem napisal nekaj vrstic, mislim, da bom napisal tisto, kar je tudi tisočem dragih najemnikov pri srcu in kar gotovo spada v — kroniko naših dni. Obredel sem veliko majhnih in velikih hiš v mestu in na periferiji. Stanovanju, kakršno sem iskal, nisem našel in dvomim, da bi ga. sploh našel. Mislim, da se podobno godi tudi tisočem drugih družin, ki so v istem položaju, kakor sem bil jaz. Razmere so danes v Ljubljani vse prej ko ugodne za iskanje stanovanj, kajti v Ljubljani je vzlic tolikanj hvalisani gradbeni delavnosti vse premalo stanovanj. In ker je stanovanj, malo, povpraševanje po njih veliko, so cene — po osnovnem pravilu narodnega gospodarstva — čvrste. Stranke z otroki so nezaželene. Tudi strank z velikim številom družinskih članov (čeprav odraslih) si gospodarji ne žele. Zaželene so samo stranke s čim manjšim številom članov, mirne stranke, ki točno plačujejo, obenem pa nimajo nikakih zahtev. In zraven je še to: lepa stanovanja so tako draga, da človek ne ve, kje bi denar zanje vzel, cenejša stanovanja so pa takšna, da se v njih niti ganiti ne moreš. To niso sobe, ampak luknje. Človek se mora nehote vprašati, kakšno bodočnost naj itnajo takšna stanovanja? Ali smo res obsojeni, prebiti z našimi družinami ves naš prosti čas zunaj stanovanja, v katerem se ne moremo ganiti? Ali smo obsojeni kupovati liliputanske oprave, da nam ne bo treba skakati čez postelje, če bomo hoteli priti na drugi konec sobe? Sedanji način j>racionalne« zidave nam diktira naše zasebno družinsko življenje, in ga oblikuje tako, kakor družini ne more biti v korist. Ali je to prav? Ali ni pomoči proti temu? Kronist Politični da oni nikoli ne bodo začeli vojne. Morda je eden najmočnejših činiteljev v prilog vzdrževanja miru ta, da nihče ne želi biti tako nepremišljen, da bi pričel vojno, ki nje konec ne more vedeti vnaprej.« tudi 3000 čeških Orlov in Orlic, ki bodo nastopili na prireditvah mladinskega tabora. Ljubljana jih je viharno pozdravila. * Konferenco vseh jugoslovanskih športnih organizacij so na pobudo ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v nedeljo sklicali v Beogradu. Dr. Stojadinovič je v svojem govoru naglašal, da eo gospodarski problemi po 31etnem delu na splošno urejeni in da moramo zdaj začeti z duhovno in telesno kulturo. Rekel je, da bo država ustanovila visoko šolo za telesno vzgojo, kjer bodo nacionalno zavedni učitelji vzgajali bodoče športne učitelje. Poudaril je, da bomo zgradili olimpijski in vojaško-sokolski Stadion. Prepričan je tudi, da je bila finančna športna politika doslej zgrešena, in da se bodo v bodoče znižale vse takse za športne prireditve. Za nevtralnost šviee sta tudi Italija in Nemčija. V švicarskih političnih krogih so sprejeli izjave obeh držav z veseljem na znanje. — Republikanska vlada v Španiji grozi z akcijo proti državam, ki podpirajo generala Franca, če bo le-ta še nadalje bombardiral nezavarovana španska mesta. — (»eneral čangkajsck je japonski vladi sporočil, da odklanja slehern razgovor o premirju. Poplave na Kitajskem se še dalje širijo. — Bivši francoski ministrski predsednik Flandin je spremenil svoje nazore o ČSR. Bistvo češkoslovaškega vprašanja je po njegovem mnenju v tem, ali se sudetski Nemci lahko na svojo pest pogajajo s češkoslovaško vlado. V pozitivnem primeru bo popuščanje napetosti neizbežno, v negativnem se pa bližajo Evropi zelo resni časi. — V Franciji so prišli na sled široko razpredeni vohunski organizaciji generala Franca pod vodstvom grofa Revalsa. — 30.000 Nemcev pride na izlet na Koroško. — Poljska vlada zanika vsako spremembo zunanje politične smeri poljske vlade. Dalmatinski vinogradniki so si letos svoje gospodarsko stanje zelo popravili. Zlasti v šibeniškem okrožju, kjer imajo največ dalmatinskega vina, je zaloga že zelo majhna. Letos obetajo dalmatinski vinogradi spet obilno letino. Zadnja leta so vinogradniki zelo tožili zaradi nizkih cen vina. V domovino se je vrnil po dolgih letih iz Rusije Peter Gjekič iz Prnja-vora v Bosni. Mož je pred 22 leti odšel k vojakom, doma je pa pustil mlado ženo in otroka. Kmalu po njegovem odhodu mu je žena umrla, on sam je pa prišel v rusko ujetništvo, kjer so ga kot ranjenca dve leti zdravili, potlej pa poslali nekam na mongolsko mejo. Tu se je vnovič oženil, a tudi druga žena mu je umrla in mu zapustila dva sina. Zdaj se je možu zbudilo hrepenenje po domovini. Za 1200 rubljev je prodal svojo hišico, si priskrbel potne listine in se s sinovoma vrnil domov. Doma je na/Sel sivolasega očeta in poročenega prvorojenca. »Vis... mag.„ cit..,« je krstil izumitelj Dornig iz Celja nove naoč.uke, ki z njimi lahko človek vidi v najtrši temi bolje kakor pri mesečini, njega pa nihče ne vidi. Izum bodo najbrže kmalu patentirali v Beogradu in utegne človeštvu ogromno koristiti. Z možnostjo gledanja v temi bo preprečeno mnogo nesreč, zelo velikega pomena bo pa ta izum zlasti za vojaštvo. Na cesti je napadel neki neznanec 251etno šiviljo Terezijo Spreitzerjevo iz štor in jo nevarno ranil na trebuhu. Napadenka je morala iskati pomoči pri zdravniku. Z visoko naloženega senenega vo*a je padel pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah posestnik Ivan Gregorec tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in pri priči umrl. Dvakrat se je ponesrečil z motorjem urednik zavarovalne družbe »Sla- vi je* g. Tratnik. Na službenem potovanju je na cesti Crmošnjice—Toplice zašel z vozilom med kolesnice, padel in se nevarno pobil, a vožnjo je vendarle lahko nadaljeval. Pri vasi Dolnje Gradišče se je pa vnovič ponesrečil. Ko se je hotel umakniti nekemu vozniku, je zadel v obcestni kamen in spet padel ter se tudi to pot nevarno pobil. s Denar ali življenje!« sta ondan zavpila dva razbojnika, ko sta vdrla v stanovanje Franca šterleka v Dupleku pri Mariboru. S samokresi v rokah sta pretaknila vso hišo, in ko sta se prepričala, da pri fiterlekovih res nimajo denarja, sta vzela le uro, edino dragocenost, ki sta jo našla, nato dejala gospodarju in gospodinji, naj le-»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< laž napredek Ministrski svet je te dni podpisal uredbo o melioracijskem akla-. 'du. Uredba pomeni velik korak v] našem državnem gospodarstvu, ker J se bodo iz melioracijskega skladaj dajala posojila za pridobivanje lak-* snega sveta, ki ga do danes nisoj mogli gospodarsko obdelovati, kerj je bilo skoraj vedno, ali pogostol ^l)od vodo ali so ga pa poplave! • raznih rek odtrgale od pridnih] ♦ rok našega kmetovalca. Iz istega] sklada se bodo dajala posojila tudi 1 za zgradbo rečnih nasipov, kakor] tudi za naprave za namakanje, takšne zemlje, ki zaradi vročega* podnebja trpi od suše. Z meliora-j cijskim skladom se bo pridobila! ogromna površina prvovrstne zem-i lje, rešili se bodo takisto stomili-i jonski zneski, ki jih je narodno] ;gospodarstvo letno zaradi vremenskih katastrof ulrpelo. * »Prizad-* (Privilegirana izvozna] (družba) je te dni odobrila krediti to.000.000 din za nabavo 1100 tri-j lerjev, strojev za čiščenje in 6elek-J icijo žita. Te stroje bo družba raz-tdelila kmetovalcem, in sicer po. fcceni, ki bo delno znašala 45%, del-3 {no 40% in v zelo revnih krajih 3 tcelo samo 15% cene, ki jo je bil) >plačal sam Prizad . Tako upaj ! Prizadt izboljšati kakovost našej [pšenice in tako na tujih trgih zvi-J k sati konkurenčnost našega žita. žeta, potlej sta pa odšla. Orožniki so kmalu nato izsledili na Teznem blizu hangarja sumljivega moškega. Pri njem so našli samokres. Na zaslišanju je priznal, da je z dvema tovarišema vlomil v Dupleku, da pa ni stopil v hišo, ampak je stal samo na straži. Orožniki upajo, da bodo oba njegova pajdaša prav kmalu prijeli. Tako sl bo kmečko prebivalstvo v kratkem lahko oddahnilo. Na* indeks cen v trgovini na debelo Je v maju znova poskočil in je po podatkih Narodne banke presegel 80 točk. v primeri z lanskim letom se je jDovečal za 108%, 84 koles najboljSili znamk, še prav malo rablfcnih in vel Šivalnih strojev Singer, Pfaff in drugih, ki tudi Stikajo, ter 60 otroiMih voziikov najmodernejših, športnih in globokih, po izredno nizkih cenah na prodal pri »PROMET" LJUBLJANA, nasproti (rižanske cerkve 439.880 ton je znašala produkcija našega premoga v maju. Tudi produkcija bakrove in svinčeno-cinkove rude se je znatno dvignila. V železnih rudnikih so nakopali 52.700 ton rude. Produkcija bavksita se je povzpela na 38.596 ton. 6 milijonov dinarjev bo stala elektrifikacija Brača in Hvara. Oba otoka imata sicer že 6 manjših električnih central, vendar pa to ni dovolj in je tok predrag. Zadruga za elektrifikacijo Brača in Hvara bo oba otoka zvezala s podmorskim kablom in bo poskrbela za izdatno elektrifikacijo. Iz žalosti za pokradenimi kokošmi se je zastrupila kmetica Pranja Grg-čeva v Dolenji Bistrici. Žena je živela sama in je svoje kokoši redila z velikim veseljem. Ko ji je pa ondan neznan tat izpraznil kurnik, je bila revica tako žalostna, da je izpila steklenico oetove kisline in v hudih mukah umrla. Zaradi denarnih zadreg je obupal nad življenjem Joško Krumpačnik, mehanik v tobačni tovarni v Travniku. Odšel je iz mesta, kmalu nato so pa ljudje zaslišali obupne klice na pomoč. Krumpačnika so našli vsega okrvavljenega in so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je z ostrim nožem prerezal žile in si skušal preparati trebuh. Njegovo stanje je brezupno. •> Vse svoje premoženje je zapustil cerkvi natakar Branko Zec iz Dobr-ljina blizu Travnika. Mož se je v bližnjem gozdu obesil, ker so ga osumili vloma pri nekem tamošnjem trgovcu. V oporoki prosi, naj cerkev moli za pokoj njegove duše. Nevarno ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 131etnega posestnikovega sina Rajka Cankarja iz Naklega pri Kranju. Ko je fant po cesti peljal cizo, se je vanj zaletel neki trgovski potnik z avtomobilom. Pri nadzorovanju ceste se je ponesrečil 401etni podnadzornik mariborske policijske straže Anton Kunst. Blizu križišča svetolenarške ceste je hotel ustaviti osebni avtomobil, ki je vozil s preveliko hitrostjo, a šofer vozila zaradi prenagle vožnje ni mogel tako hitro ustaviti. Avtomobil je vrglo z desne strami ceste na levo, na lepem se je pa vozilo zasukalo in vrglo Kunsta skozi dvojni telefonski opornik v velikem loku v obcestni jarek, kjer je nesrečnež nezavesten obležal z zlomljeno desnico in nogo, s polomljenimi rebri in z razbito čeljustjo. Navzlic skrbni zdravniški pomoči je Kunst že drugi dan umrl. Zaklenjeno kolo s torbico je hotel ukrasti šajteglov očim, 381etni delavec Miliael Obrun z vrta neke gostilne na Pobrežju pri Mariboru. Njegovo početje je pa opazil jetniški paznik Josip Pelko in je stekel za njim. Obrun je tedaj kolo vrgel stran, snel torbico in izginil z njo. Orožnikom je tat priznal, da je torbico zakopala njegova 251etna pastorka Frančiška Sajteglova v stražunskem gozdu, kjer so jo tudi našli. Vsega porezanega in zabodenega so pripeljali v mariborsko bolnišnico gostilničarja Ivana Bukovnika iz šmart-na na Pohorju. Pijani fantje so se zaradi neznatnega povoda v gostilni spopadli, in ko je hotel gostilničar posredovati, so ga nevarno obdelali z nožem. Njegovo stanje je zelo nevarno. V sence se je ustrelil 171etni zidarski vajenec Franc Humar iz čreta pri Celju na levem bregu Voglajne za kemično tovarno v čretu. Krogla je fantu predrla možgane in mu obtičala v glavi. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je takoj po prevozu izdihnil. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Na 30 in pol milijona dinarjev je finančno ravnateljstvo donavske banovine v Novem Sadu kaznovalo novosadsko Trgovsko in obrtno banko zaradi utaje dohodkov. Proti temu od- A. & E. Skaberne Ljubljana loku se je novosadska banka pritožila na upravno sodišče v Beogradu, ki ji je kazen znižalo na 20 milijonov dinarjev. Zadeva je prišla pred državni svet in zdaj poročajo, da je državni svet razsodbo potrdil.’ V ribniku je utonil na gradu Str-molu v Cerkljah pri Kranju 251etni šofer Silvester Grohar. Z vrtnarjem Porom se je vozil s čolnom po ribniku, a se jima je čoln jjo nesreči prevrnil, da sta oba padla v vodo. Por se je rešil, Groharja je pa kmalu zmanjkalo pod vodo. šele čez dve uri. so nesrečneža mrtvega potegnili iz globokega ribnika. Tatovi so banovinskemu cestarju Strojanu iz Zagorja odnesli iz omar v spalnici vso pražnjo obleko. Isti tat je najbrže poskušal srečo tudi pri zagorskem oddelku finančne kontrole, a ni našel denarja. Odnesel je le nekaj malenkosti. Strela je udarila med živino in pastirje na paši v občini Leskovec pri Krškem. Omamila je enega pastirja, eno kravo in telico je pa ubila. Pri zidavi nove ceste na Golovec je podsulo 431etnega delavca Alojzija Smoleta, uslužbenega pri ljubljanskem mestnem cestnem podjetju. Smole je obležal nezavesten z nevarnimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Trta se je po hladnih majskih vremenskih prilikah normalno razvila. Pri izboljšanju je pa nastala večja nevarnost okužbe s peronosporo. Poleg peronospore se je pojavil tudi oidij, enopasasti gozdni sukač-črnoglavka in ponekod tudi gosenica zemljemerka. Ker ni imel denarja, da bi šel k zdravniku, si je z nožem preparal trebuh. 741etni Mijo Dragolovič iz okolice Slavonskega Broda. Siromak je bolehal na mehurju in je zadnje čase zelo trpel. Ko so na njegovo ječanje prihiteli ljudje, mu niso mogli več pomagati. Po 15 minutah je izdihnil. Osebne vesti Poročila sta se: V Ptuju:' Matija Paučec, profesor v Mariboru, in Kristina Brenčičeva, poslančeva hči iz Ptuja. — Novoporočencema iskreno čestitamo! t Umrli so: V Beogradu: Dragica Demšarjeva, roj. Drnjevičeva, žena banovinskega zdravnika iz Zirov. — V Celju: Dušan Bunc, upravni uradnik javne bolnišnice v Slovenj-gradcu. —V Češnjici: 731etni posestnik Jože Varl. — V K a n d i j i: 471etni učitelj Janko Škufca. — V Karlovici: 451etni posestnik Jože Jaklič. — V Koroški Beli: Marija Smolejeva. — V Kranju: Ivan Cof. — V Leskovcu pri Krškem: 801etni bivši gostilničar Franc Arh; Jožef Pirc, sodar. — V Ljubljani: 741etni Andrej Gabršček, publicist; 481etni inženir Franjo Dčdek; Alojzija Mozetičeva, roj. Grudnova, žena upokojenega železniškega preglednika. — V Mariboru: 381etni bivši ravnatelj Ljudske tiskarne in trgovec Josip Ošlak. — V Ptuju: Vilko Bae-bler, ravnatelj Zadružne elektrarne v Ptuju. — Žalujočim naše iskreno sožalje! t Pesnik Kadivo.i Peterlin-Petruška je te dni umri v Kamniku. Zadela ga je kap. Petruška se je rodil 28. januarja 1. 1879. v Kamniku. Pesnikovati je začel že v 4. gimnaziji. Sodeloval je pri vseh naših časopisih, zlasti pri »Ljubljanskem Zvonu« in pri »Slovanu«. Vse Petruškove pesnitve so pisane v pristnem liričnem občutju. Iz njegovih pesmi veje zdrav, preprost slovenski in slovanski duh. Nekaj let je bil v službi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zaradi oslabitve srca je pa moral v pokoj. S Petruško smo izgubili novinarji zvestega sodelavca in dobrega tovariša. N. v m. p.! t Kap je zadela 741etnega uglednega časnikarja in politika Andreja Gabrščka iz Ljubljane. Na prevozu V bolnišnico je izdihnil. Z Gabrščkom odhaja od nas narodni delavec, kakršnega je lahko rodil samo čas velikega upanja in odločilnih borb. Bil je časnikar, prevajalec, urednik, tiskarnar, založnik (pred vojno v Gorici), organizator in politik. Ostal nam bo v svetlem spominu. Pokojnikovi družini naše iskreno sožalje! Specialni atelie za okvirenie slik in gobelinov JULIJ KLEIM LJUBLJANA, Wolfova ul. 4 Skrivnost svetovnega boksarskega prvaka Joa Louisa Zakaj se je mladi Louis Barow posvetil boksu (nU-D> Newyork, junija. Dvoran* v Harlemu, newyorškem feeni okraju. Polna je črncev, sredi 00 njimi stoji črnski duhovnik; ne-je v kotu igra jazz ob spremljavi am-tama, kovinskega črnskega glas- 1 »■ Na lepem se prične duhovnik ®*tl kakor obseden. In vsi verniki se nično zvijati z njim, iz njih ust vre t ,'aznih sinkopah psalm ob vse hi-j," . ritmu jaza in tam-tama. Ce e bi imeli vsi ti ljudje modernih tneriških oblek, bi se človeku zazdelo. da le sredi džungle, ne pa v civilizi- ranem delu Newyorka. Vsak večer so črnske sekte plesale h molile za maščevanje, to se pravi, a zmago svojega črnskega brata Joa bouisa. Ti divji plesi so trajali vse do matcha med črncem Louisom in tolčem Schmelingom, »Aleluja, Vsemogočni, nakloni nam maščevanje...« je prosilo 10 milijonov "nskih src. In vendar je med temi 10 milijoni le malokdo vedel, za kakšno maščevanje prav za prav gre. Menili so Pač. da je to samo drugi izraz za mago, ki naj jo Bog nakloni njiho-emu rojaku. A ni bilo tako. Res ne-avadno je ozadje te skrivnostne mole f- za maščevanje; razumel jo bo dušo *’ razume in pozna črnčevo Belec udari črnca Poseči moramo nekaj let nazaj. V plroitu, v eni izmed Fordovih tovarn, Je med mnogimi drugimi črnci delal udi 171etivt Louis Jožef Barro\v, hkrati svojim očetom. Črni mladenič je bil Pravi orjak, dela! je za dva belca, a ondur ni dobival nič večje plače. Oče * bil rad pomagal sinu, in lepega dne J6 0dlom- da 130 Poprosil nekega adzornika, naj sinu povišajo plačo. °prej je pa še vprašal za svet duhovnika svoje vere. Ib lepega dne je stopil k nadzor-jku in mu vljudno pričel razlagati v°jo željo. A še preden je dobro od-■ usta, je nadzornik ves razjarjen , ^Jul: »Ti umazani črnec, kaj mi veziš? Da goljufamo tvojega umaza- nega mešanca? To si hotel reči? Ne...?« «Mislil sem samo, da bi mu dali nekoliko višjo plačo...« Na ta odgovor je razjarjeni nadzornik — najbrže nekoliko okajen — dvignil pest in z vso močjo udaril starega črnca v obraz. IVUadi črnec zboli Jouis Jožef je priskočil in pobral svojega očeta s tal. Nato se je obrnil k nadzorniku. Ves je trepetal. Pripravljal se je na skok. Nadzornik pač ne bi bil odnesel cele kože. Toda stari je potegnil svojega sina za rokav: »Pusti to,« je dejal, »saj ne boš ničesar dosegel, še linčali te bodo ali pa vrgli v ječo.« Mladec je pobesil glavo. Njegov oče je imel prav. V Ameriki le redko zmaga črnec v borbi proti belcu. In tako ni Louis niti besedice črhnil v svoj zagovor, ko so ga takoj nato z očetom vred odpustili iz službe. A doma je ta črni Herkul začel bolehati. Razjedala ga je misel, kako brez moči je in brez pravice. Nihče se ni mogel meriti z njim in njegovo telesno močjo, nihče mu ni bil kos, ne med belci ne med črnci, in vendar je moral pobesiti roke, namesto, da bi branil svojega očeta. Zakaj? Ker je imel tisti, ki je udaril njegovega očeta, belo polt in on črno... Ta misel mu je vrtala možgane, tedaj, ko je bolan in otožen poležaval doma. Okrog kroga A ni bilo še konec njegovih težav. Ko je ozdravel, je zaman iskal dela. Vprašal je v Detroitu ni drugod, a nikjer ga niso marali. Ameriški zakon sicer strogo prepoveduje odklanjanje črnih delavcev, a Louis pač ni imel sreče. Naposled je še sam spoznal, da je njegovo iskanje jalov trud. Pričel se je baviti z boksom. Bil je sprva ,sparring-partner‘, boksar, ki ga najamejo beli boksarski mojstri, da se na njem vadijo, namesto na mrtvi usnjeni krogli, črnci ne gredo radi za ,sparing-partnerje‘, ker vedo, da so beli boksarji krutejši s črnimi nasprotniki, misleč da ti — še naspol divjaki — mnogo več preneso. A vendar je Louis vzdržal in pustil, da so belci za neznatno plačo mrcvarili njegovo telo. Pa ne dolgo. V nekaj mesecih se je toliko naučil, da je že sam izvrstno napadal in da so beli boksarji povpraševali ;x> njem. Prva zmaga nad belcem Nazadnje je izvedel o njem neki trener, vendar ga ni mogel predstaviti javnosti. Noben manager ni maral črnca. Neki beli boksar. Tim Bow-ley, je rad dražil mladega Louisa Jožefa Barrovva. Njegov trener ga je sicer svaril, naj ne dreza v osje gnezdo, a Tim ni odnehal in je napovedal mlademu črncu match. V šali mu je celo obljubil 5 dolarjev, če bi se mu posrečilo, da ga premaga. Tim pa ni več utegnil poravnati svojega dolga. Odnesli so ga namreč iz kroga naravnost v bolnišnico, tako ga je zdelal njegov črni nasprotnik... Po tem prvem boju in prvi javni zmagi se je Louisu Barrowu naposled odprla pot v krog. Priznanje Tisti večer se je mladi Louis, še ves trepetajoč od veselja, zaupal svoji materi. Povedal ji je, da se mu je uresničila največja žela: premlatil je belca. Razložil ji je, da je predvsem zato hotel postati boksar, da bi imel pravico belim ljudem vračati udarce, ki so jih delili njegovemu očetu in njegovim rojakom. Njegov manager mu je spremenil ime, kdaj se imenuje Joe Louis. In zdaj je boksarski prvak sveta vseh kategorij. In njegove zmage nad belci upijanjajo Harlem, kajti njegovi črni bratje vedo, da se ne bori samo zase, ampak tudi zanje. Vsaka njegova zmaga je novo maščevanje črnega plemena nad belim — to vedo vsi ameriški črnci. Zato je Joe tudi tako zelo priljubljen, zato so vse do usodnega srečanja med njim in Schmelingom molili milijoni njegovih rojakov za njegovo — maščevanje... (Po »Paris-Soiru«) Komedija s pobeglim pavijanom n,rilR-I| Neapelj, junija. Te dni se je Poldneva na neapeljski železni- ški postaji kar trlo ljudi okrog neke 'dsoke palme. Vsi so strmeli v njen kosati vrh. kjer je uganjal svoj norčije •Pajhen, ljubek pavijan. Na lepem je pričelo nekaj fantičev •Rezati po deblu navzgor; nekdo jim je atnreč dejal, da bo dobil tisti, ki bo Pico ujel, 100 lir nagrade. Fantiči so “»orali pa kmalu odnehati, kajti naga-J‘vec je plezal vse više in više, kjer P bile veje že tako šibke da jih ne bi •»»ogle več držati. Poklicali so gasilce. Ti so prihiteli z visoko lestvijo in so vneto pričeli loviti begunca. Ze v nekaj minutah ga je ®den izmed gasilcev ujel za rep in ga Prinesel na tla. Pričeli so iskati moža, 1 Je bil obljubil 100 lir nagrade. A glej ~ »a šmenta, izkazalo sc je, da pavijan;; Ploh nima lastnika, vsaj med rado-;; ednimi gledalci ne, in da si je gasilce 'ekdo pošteno privoščil. Radovedneži 0 z dolgim nosom odšli, pavijana so p poslali v živalski vrt, tam bo nagajal tako dolgo, dokler se ne bo oglasil Jegov pravi lastnik. Mlado dekle je ugnalo 60 roparjev fhR-I) Mexiko-City, junija. V vasi; Dolos, v državi Vera-Cruz, je te; “bi neko mlado, komaj 191etno dekle; Pokazalo, da nič ne zaostaja za junaki,; jih popisujejo pesniki v junaških; Pesmih. To dekle je namreč dve uri; branilo svojo vas pred 60 razbojniki, ki; ao skušali vdreti v hiše in jih izropati.; Dekle je njih početje opazilo z do-j mačega okna; stekla je v klet, nagra bi)a tam v predpasnik orožja in stre-lv», kolikor ga je mogla nesti, potlej Je pa hitela nazaj na okno. Nabila je Puško in pričela v sveti jezi streljati v razbojnike. Ni slabo merila. Tri izmed “lih je ubila, 18 jih pa je nevarno ob-‘ "'elita. Razbojniki so se zmedli in prestrašili, medtem so pa vaščani obvestili Pblicijo. Tako roparjem ni kazalo dru-®e8a kakor jadrno pobegniti. Dvojno življenje lepe cvetličarke Bruselj, junija. Ana Latour-jeva je živela s svojo materjo na majhnem posestvu blizu Bruslja mirno, enolično življenje. Vse svoje delo je posvetila reji psov, ki sta jih z materjo redili v zasebni pasjereji. Teh živali pa ženi nista redili zaradi denarja, ampak iz ljubezni do njih. Le težko sta se ločili od svojih ljubljencev, če sta morali tega ali onega prodati ali pa komu podariti. Mati in hči sta živeli pravo samotarsko življenje; nikoli, ali pa le redko sta hodili v goste in edini njun gost je bil neki živino-zdravnik, ki je od časa do časa preiskal njune pse. Te dni pa je eden izmed psov zbolel in v nevarnosti je bila vsa tropa, da jo okuži. Čeprav sta dami takoj poklicali živinozdravnika in čeprav sta bolnega psa ločili od drugih, je bilo že prepozno. Vsi psi so bili okuženi in živino-zdravnik je izjavil, da bodo morali vse postreliti, sicer bi utegnili nevarno bo- j lezen zanesti še drugam. Določili so že j dan, ko jih bodo postrelili. Usodnega dre so pa našli Ano La-tourjevo mrtvo v postelji. Zastrupila se je, ker ni mogla prenesti misli, da se bo morala ločiti od svojih ljubljencev. Uboga mati je dejala, da niti slutila ni, kakšne misli roje po glavi njeni hčerki. Cigareta brez papirja (nl-K) Budimpešta, junija. Štefan Tamas, madžarski pisatelj ljubkih otroških in mladinskih knjig in nekaj gledaliških in filmskih libretov, je po enem letu neutrudljivega dela s svojim sodelavce™ kemikom dr. Jožefom Gydrkom izdelal cigareto brez papirja. Ovoj te cigarete je iz neprozornega mehkega tobaka, gori hkrati z ostalim tobakom in ima tudi okus po tobaku; ta ovoj je tenak kakor celofanski papir in docela prepušča tobačni vonj. Doslej se je že osem držav zanimalo za ta patent. Zanimivo je, da je izumitelj nove cigarete nekadilec in sovraži kajenje. Misel, da bi izdelal cigareto brez papirja, se ga je lotila, ko je imel večkrat priložnost opaziti, kako so kadilci zaradi požiranja izgorelega cigaretnega papirja pokašljevali in hrkali. Sleparije s poljubi (n) Ilanover, junija. Neka popotnica, ki se je te dni pripeljala v Hano-ver in izstopila na hanovrski postaji, je doživela dvomljivo srečo, da jo je it nnM si lagali vedno novodošle novosti v MODNI TRGOVINI I. EfiEI, LJlIlJm SV. PETRA CESTA ŠT. 2 Prosimo, oglejte si izložbe! ČUDNI LJUDJE • (UDEN SVET neki neznanec nepričakovano prisrčno sprejel. Komaj je namreč stopila iz vlaka, Je skočil k njej neki mlad neznanec in jo krepko objel. To pa še ni bilo dovolj; med strastnim objemom jo je še pošteno ocmokal. Komaj se je dama osvobodila, je neznanec opazil svojo zmoto in se je v zadregi pričel opravičevati. Nato jo je ravno tako hitro odkuril kakor je bil prišel. Zal je pa z njim izginila tudi pot-ničina ročna torbica, ki je bilo v njej precej denarja. Dama je kajpak takoj zavpila na pomoč; na srečo je nekaj gospodov planilo za predrznim tatom in ga tudi ujelo. Zdaj čaka za zamreženimi okni, da bo stopil pred sodnike in dobil zasluženo kazen za svoj Judežev poljub... Voda iz Gangesa — na poti v London (n) London, junija. Neki indijski državni uradnik iz Nahana v Pendžabu si je najel za potovanje v Evropo — potovati je moral s svojim gospodarjem — za svojo prtljago cel vagon prvega razreda. Indijčeva prtljaga je bila pa kaj nenavadna, namreč voda in blato — če sploh smemo to dvoje šteti med prtljago. To vodo in blato — kajpak sveto vodo in sveto blato iz indijske reko Gangesa — je Indijec shranil v 24 medeninastih posodah in v 24 lončenih loncih, da bo imel tudi v Evropi oboje zmerom pri roki za vsakdanjo .očiščevalno molitev*. Preden je sam izbral prostor v vlaku, je še posebej opozoril železniške uradnike, naj se nihče ne drzne dotakniti njegove prtljage, ker bi takšen dotik sveto vodo takoj ,one-člstil*. SlROM PO SVETU v 52 vrsticah pritličju ležala hudo bolna žena. Ta gospa bi bila najbrže umrla, ko bi se razburila ob misli, da nad njo gori streha. Njena previdna hčerka je pa vse tako uredila, da so gasilci molče ogenj pogasili in tako rešili življenje njeni bolni materi. Najbrže se je že vsakdo od nas poigral z mislijo, kaj vse bi storil in kako bi živel, če bi bil milijonar. In človeku se res stoži pri srcu ob misli, kako slabo ravnajo pravi milijonarji z denarjem: nekateri pa razsipajo, da je kar 'trdo, drugi pa stiskajo, da nimajo nič od njega. Med le-te sta spadali tudi sestri Muranji, iz romunskega mesta Lagosa. Bili sta težki milijonarki, a tako skopi, da sta od gladu umrli. Po njuni smrti je zdravnik ugotovil, da sta stari skopulji umrli od izčrpanosti. Te dni se je pa na. županstvu že. oglasila mlada de-dična gospodična Frida Duiekova iz Bratislave in izjavila, da bo pričela z bogato dediščino svojih starih tet razkošno življenje. Ubogi starki se bosta najbrže v grobu obrnili, ko bodo šli njuni milijončki po gobe. * Človek silno rad bere knjigo v božji naravi, saj tedaj hkrati uživa dober zrak in zabavno ali resno čtivo. Tega se menda dobro zavedajo Američani, kajti pred kratkim so ustanovili več knjižnic in čitalnic pod milim nebom. Člani teh čitalnic si v knjižici izberejo knjige, potlej jo pa mahnejo na vrt, se razgube po idiličnih kotičkih in v miru bero. Kajpak morajo pred odhodom knjige spet vrniti knjižnici. Ker je članarina zelo nizka, se te velemoderne čitalnice zelo obnesejo. * Tudi med ženskami naletimo na prave ,Don-Jnunke’, tako vsaj priča nenavaden primer mlade poljske lepotice Janine Dembske. To, na videz nedolžno dekle s sinjimi očmi in zlatimi lasmi je lllkrat ponaredila listine in se 10 krat. poročila v vseh mogočih poljskih mestih. Samo tri njene zakone je sodišče veljavno ločilo, ostalih 13 je pa sama razdrla kratko- malo tako. da je izginila z moževim denarjem in z raznimi dragocenostmi, kakor bi se. bila v zemljo vdrla. Medtem je namreč že kje drugje našla )iovo žrtev. Ljubezen do živali postane lahko usodna, kadar preide v pretiranost. Te dni je namreč neki gospod Cronin iz Londona šel v smrt zaradi svojega psička. Sprehajal sc je s svojim ljubljencem ob bregovih Temze. Pesek je zagledal v vodi divje race, pognal se je za njimi, za psom je pa planil v vodo prestrašeni gospodar. Posledice tega nepremišljenega dejanja: race so vzletele, pes je splaval k bregu in se otresal, njegov požrtvovalni lastnik je pa žalostno utonil... V londonski družbi gre od ust do list zgodbica o markizi Londonderrg-jevi. ki so ji hoteli zli jeziki naprtiti, da širi modo novih nogavic. Markiza je namreč te dni na nekem plesu imela tenke nogavice z nenavadnim, arabeski podobnim vzorčkom. Nihče si pa teh nogavic ni mogel pobliže ogledati, čeprav je vse silno mikala skrivnost nove mode. Ni znano, kdo je radovednemu ženskemu svetu razkril resnico o markizinih nogavicah. .Arabeska' namreč ni bila nič drugega kakor dolga, velika kača, ki si jo je bila markiza dalu vtetovirati na nogo v Nankingu, na svojem poročnem potovanju. Pobuda za novo modo... Marsikaj človek zmore, če le hoče, — pravi neki pregovor, in ne neupravičeno. Kdo bi si na primer mislil, da je mogoče požar brez besede in brez ropota pogasiti. In vendar je mogoče. To so dokazali gasilci iz Kaira, ki so morali gasiti gorečo hišo, ki je v nje V London so te dni, kuj pol: z vsemi mogočimi varnostnimi ukrepi, pripeljali najdragocenejši biser na svetu. Ta beli, nenavadno čisti biser tehta 103 g rane (C-5 grama; 1 gran — l>4-8 miligrama) in strokovnjaki za. I bisere trdijo, da lepšega še niso videli. Biser je našel neki avstralski potap-',', Ijačblizu Brooma ob avstralski obali, zdaj ga pa prodaja avstralska družba za bisere, in sicer za bajno vsoto 20 milijonov dinarjev. Mikalo bi nas ve-, deti, koliko je dobil za svojo drago-ceuo najdbo ubogi avstralski potap-. Ijač... ; * Predrznost se ne obnese vselej, to’ so na lastni koži občutili štirje tatovi' iz Londona. Te dni so se v londonski, urad za podporo nezaposlenim pripeljali v elegantnem zasebnem avto-; mobilu. Košato so sedeli v njem, eden. od njih je pa stopil v urad po pod-' poro. Uradniku se je pa lč nekam, čudno zdelo, da se nezaposleni vozijo! v tako razkošnem avtomobilu; po-' skrbel je, da so si možake od bliže, ogledali, in izkazalo se je, da se jim' godi bolje kakor marsikateremu me-' ščanu ali uradniku, ki si mora z de-; lom služiti svoj kruh. Da bo stvar še' lepša, so dognali, da gre za štiri pre-< vejane tatove, ki so silno spretno! vlamljali v blagajne kinov, hkrati pa; vlekli podporo za nezaposlene. Vodi-j telj tičkov Emclyn James Davies je; dobil 2 leti zapora, ostali trije pa; nekaj manj. < V match u za svetovno boksarsko prvenstvo je ameriški črnec Joe Louis premagal knock-out nemškega boksarja Maksa Schmelinga že v prvem krogu. — V slovitem pariškem muzeju Louvreu je te dni gorelo; vnelo se je leseno ogrodje nekega paviljona in v nevarnosti so bile razne dragocene umetnine italijanskih mojstrov. Gasilci so najprej spravili slike na varno, potlej so šele začeli gasiti. — Albanski kralj Zogu pojde te dni s svojo ženo na daljše potovanje v tujino. — Oton Habsburški je kupil rančo v provinci Santa Fe, v Argentini; tam se bo tudi stalno naselil. — Kolera razsaja že dalje časa v Britanski Indiji; zajela je že 4000 vasi; od aprila do danes je terjala že več ko 14.000 smrtnih žrtev. — četverke je rodila žena nekega uradnika iz Liverpoola na Angleškem, tri dečke in deklico; novorojenčki niso posebno krepki. — Medvedje so v Barctonu v Pirenejih že večkrat napadli črede ovac in jih raztrgali. — 40 ljudi iz Bukarešte se je zastrupilo z mesom za steklino poginilega goveda; 5 ljudi je že umrlo. — 10.000 stotov koruze je daroval Mussolini albanskemu ljudstvu. Prva polovica tovora je že prispela v Drač. — Največjo angleško zastavo šivajo te dni v Parizu; zastava bo imela 1500 m= površine in bo vihrala za časa obiska angleškega vladarja z Eiffelovega stolpa. — Veliko nahajališče železne rude so odkrili v Rybniku na Gornjem šleskem (Poljska). — Ugrabitelja malega Jamesa Casha so obsodili na smrt na električ-nem stolu. — .Olimpia-Ekspres*. nočni brzovlak, ki vozi med Chicago in Washingtonom, je danes teden ponoči blizu mesta Miles v državi Montani padel v globoko strugo rek« Yellowstone. Pod njim se je namreč zrušil most. ki je nekaj ur prej vanj treščilo, spodaj ga je pa spodjedla narasla voda. Izpod razvalin so potegnili 52 mrtvih in 70 ranjenih, ne vedo pa še, koliko Jih je narasla voda odnesla. Illillllllllllllltlllllllllllli KOLESA) = damska in moška, najnovejši =: 5 letošnji modeli v največji Iz- E 2 biri naprodaj po neverjetno ^ nizkih cenah. =: 1nova trgovina! E TYRSEVA (DUNAISKR) CEST« 3« E ■■■j nasprofl Gospodarske zverc «*j ......... Za kolesa samo » l> u r I i n-I a k c { Počitnice so se začele na&ti dni Za vsak prispevek v tej rubriki ; plačamo 20 din Razposa jena mladina ; Lepega dne sklenem napraviti dalj-< ši izlet v naravo. Dobre volje sedem< na kolo, a ko pripeljem do pred-\ mest ja, mistane pokvara: obe zrač-; iiici predrti. Stopim s kolesa in se; napotim peš proti domu. Takoj natoj zaslišim robantenje, pogledam nazaj; in vidim dva nesrečneža, ki ju je do-; letela ista usoda. Stopim k njima na ■ posvetovanje. Po usodnem naključju; se nam pridružita še dva gospoda1, kolesarja in nato še ena gospodična.; Pregledamo cesto in odkopljemo kar štiri deske z nasajenimi žeblji. : Za vogalom neke bližnje hiše je, stala gruča fantalinov in eden iz-', med njih zakriči: »Živio družba polomljenih krač, ko je še baba vmes!«, Nato so se vsi razbežali. 8. K. * Opomba, uredništva: Gospoda dopisnika bi prosili, naj nam sporoči natančni kraj nesreče, da se bomo tudi mi znali ravnati. Človekoljubnost V neki posredovalnici za službe sem iskala službo za mlado dekle. Gospa v posredovalnici je vpisala v knjigo naslov dekleta in zahtevala 50 din kot vpisnino. Plačali sva. Ko sem pa odhajala z dekletom iz sobe, se je dekle nenadoma premislilo (kar je bilo upravičeno, saj je od nešteto svojih brezposelnih tovarišic izvedela, da mora tukaj čakati mesece in mesece, a nazadnje še nič ni), in šli sva obe nazaj, da jo gospa takoj izbriše iz knjige in ji vrne denar. Ali mislite, da je gospa vrnila ubogi nezaposleni služkinji denar? Kaj še! Samo nahrulila jo je in pošteno oštela. Zaman sem tudi jaz zatrjevala gospe, da ni pravično, če si na tak način zadrži denar, a zaman. če je takšna človekoljubnost zapisana v paragrafih socialnih ustanov, potem hvala lepa za takšno socialnost! Pravična Prostaštvo Mestna občina s hvalevredno požrtvovalnostjo skrbi za obnovo in olepšanje gozda Tivoli in za prijeten počitek v njegovem hladu. V ta namen je tudi obnovila precej klopi in postavila nove. To je storila tudi ob poti, držeči v prijetnem hladu proti hotelu šterk. Niso! pa stale te klopi niti dva dni, že so! morale služiti ne svojemu namenu,! ampak nekemu perverznežu — kot! podlaga za risanje. Narisal je nam-! reč nanje z neko kemično snovjo ob-! skurne slike in jih opremil s še ne-! sramnejšim tekstom. Pa ne mislite,! g. urednik, da izdajata oblika in vse-! bina teksta kakšnega neizobraženca! kot svojega očeta. Nasprotno, tehni-! ka in vsebina napisov povesta, da; mora izhajati njih avtor iz krogov; mlade sodobne »lažiinteligence«. Predstavljajte si, g. urednik, kake občutke sprožujejo te slike in napisi pri mimoidočih mladenkah, bodočih »srečnih« ženah takšnih slikarjev in pesnikov! Predstavljajte si tudi pohujšanje otrok, ki seveda v svoji razboritosti te slike in napise hlastno komentirajo in vrhu tega še svoje spremljajoče matere in očete izprašujejo o pomenu teh slik in napisov. Ali ne mislite tudi vi, g. urednik, da bi bil avtor teh slik in napisov vreden sicer ne »moderne«, vendar še vedno najučinkovitejše kazni 25 poštenih batin na zadnji del svojega neinteligentnega telesa? B. R. Čuden red V večjem mestu Slovenije sem stopila v neko drogerijo in zahtevala •ilm za fotografiranje. Prodajalcu ..sni posebej poudarila, za kakšen aparat potrebujem film. Ko sem prišla domov, sem hotela film vložiti, * v moje veliko presenečenje je bil film — prevelik. Ker drogerije ne! bi več dobila odprte, sem prišla v ponedeljek zjutraj, da bi mi ga zamenjali. Ko dobim uslužbenca, ki mi je v soboto stregel, mu pojasnim pomoto; a pričel mi je zatrjevati, da on ni stregel meni in da filma sploh ne vzame nazaj, ker je trak pretrgan. A vprašam vas: kako morete film dati v aparat, ne da bi pretrgali traka? Ko sem le vztrajala pri svojem, se je uslužbenec vdal in vzel film nazaj, a samo pod pogojem, da kupim drugega in da prejšnjega vzame v račun. Presenečena sem mu pustila film in sem odšla. Zaradi malomarnosti uslužbencev naj torej trpi kupec! Sklenila sem, da ne bom šla ve« v f.isto drogerijo in da bom tudi drugim povedala, zakaj ne. I. C. dni pri slani vodi O morskih rakih, morskih psih, o natakarju, ki je videl Edvarda Vlil., in še kaj Ljubljana, junija 1938. Če se mudile nekaj dni na našem sinjem Jadranu in se zraven zanimate tudi za gospodarska vprašanja in za tujski promet, boste kaj kmalu izvedeli, da razmere niso bogve kako zlate. Tujski promet je letos precej boren; kopališča so slabo obiskana in vse ljudstvo, ki živi od morja in od letoviščarjev, je prizadeto, ne samo zaradi dosedanjega slabega obiska in skromnosti zaslužka, ampak tudi od glavne sezone si ne obetajo kaj prida. Pravijo, da je južni Jadran s Splitom in Dubrovnikom dobro obiskan, toda na gornjem Jadranu ima n. pr. Crikvenica le nekaj sto gostov in prav tako Rab. Druga letovišča in kopališča so pa skoraj prazna. Pred nekaj dnevi' je n. pr. imela Baška 17 gostov, lahko bi jih pa sprejela okrog 1000. V glavnem so naši gosti izključno Nemci iz rajha. Prav malo je Madžarov in Poljakov, najmanj pa Cehov. — Kolikokrat smo zabavljali na češke goste, mi je rekel neki domačin, zdaj se pa šele pričenjamo zavedati, kaj pomenijo Čehi za naš tujski promet. Da, Čehov letos ni in jih gotovo tudi ne bo. Ostali bodo doma, bodisi zaradi sokolskega zleta, ali pa zaradi češko-nemške napetosti. Drugih tuj-cej pa tako ne pride dosti k nam. Z nami, Jugoslovani, pa Jadran skoraj ne računa. Prvič, ker slabo obiskujemo Jadran, posebno Slovenci, in. drugič, ker hočemo za ,mal‘ denarja dost- muz'ke.‘ * Prve besede, ki sem jih slišal, ko ;sem prišel na Rabu na cesto, 60 bile ; .nemške*: date. Rab je lep. Zanimiv je po svojih starih stavbah in svojih značilnih srednjeveških cerkvenih kampanilih (zvonikih), po svoji legi, po svojem rastlinstvu (palmah, pinjah in cipresah), in po lepih izletih. Če greste ria Rab, ne pozabite tudi na izlet k fjordu Jablancu na otoku Pagu, v Sv. Krištofor, Matoviče in na Lopar, še danes se spomnim čudovitega vonja neke rumene cvetlice, ki se z Loparja na Rabu širi na Barbat, kjer dobite dobre in sveže morske ribe, izvrstno vino in jastoge (morske rake). Morski raki so delikatesa; mislim, da nisem s tem nič novega povedal, opozarjam vas pa, da ga vzlic njegovi teri kavarni služi? Tega vam pa ne povem, Ko pridete na Rab, boste že sami izvedeli Pobarajte plačilne o Edvardu, in tisti, ki vam bo znal najlepše pripovedovati, bo pravi. . Zanima vas gotovo še kaj o Rabu. Dobro. O Nemcih in Čehih vam nimam kaj novega povedati. Pač. Zadnjič je neki Nemec prišel pri plesu po neko gosipodično, da bi šla plesat. Dama ga je pa odbila, češ da kot Čehinja ne pleše z Nemcem. Novosti iz kopališča? Voda ima 22 stopinj, slana je in zrak je čist. Življenje je v kopališčih zelo veselo RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra, ženske katare, spolne motnje, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATIN A RADENCI Direktni vagon za zdravilišče SLATINA RADENCI odhaja Iz Ljubljane ob 8.00 ter prihaja v RADENCE ob 14.42. Anekdoto Nemški gostje se uče plesati kolo okusnosti ni dobro veliko pojesti, ker je težka jed in vam od nje utegne — slabo postati. iš&SV:- Domačini z Raba — Barke, barke! so vpili čolnarji. Hajte šene veter! (Danes je lepo vreme.) Zmajal sem molče z glavo v pričakovanju, da bom še slišal kaj njihove nemščine. In res. Eden med njimi je resignirano dodal: — Alzo andere sajte. (Torej druga stran.) Namesto ,ein anderes mal'. (Drugič.) V kavarni so me ogovorili po nemško, v restavraciji takisto, celo malo dekletce mi je v nemščini ponujalo cvetlice. V splošnem pa moram priznati, da me je začudilo, da so se naši preprosti ljudje naučili tujih jezikov; saj mnogi med njimi ne znajo ne citati ne pisati. Nekateri govore slabše, drugi bolje. V splošnem se lahko za silo porazgovore z Nemci in Čehi. Mlajši se pozimi še doma uče; nekateri skoraj perfektno obvladajo nemščino, češčino in angleščino. Domačini, ki se preživljajo pozimi z ribolovom, poleti pa, v sezoni, s prevažanjem gostov, žive zelo skromno, kar siromašno. Ribe so poceni, gostov ni dosti, in sezonskih mesecev je žal vsaj na gornjem Jadranu veliko manj ko nesezonskih. Posebno slabo se godi prebivalcem manj znanih otokov. Ženske na Pagu delajo čipke. Zelo lepe čipke. Ena mi je ponujala ročno delo, ki ga je delala 25 dni, za 120 din. Prosim, vzemite v roke svinčnik in izračunajte, koliko dobi za svoje delo na dan. Spoštovane dame in dragi gospodje! Samo po sebi razumljivo se mi zdi, da vam po vrnitvi z Raba moram priporočati, da si ga o priložnosti ogle- Vsi potrebujemo razvedrila, posebno v današnjih dneh, ko zahtevajo razmere, da smo celi ljudje. Po napornem dnevnem delu vam nudi prijetno razvedrilo »Družinski tedniki. Če ga še niste iitali in ga torej ne poznate, nam pišite, da vam pošljemo popolnoma zastonj eno Številko na ogledi »Družinski tednik« naj postane tudi vaš tednik! Tednik, ki vas bo zabaval, razvedril in spravil v dobro voljo1 Vojvoda Windsoreki, nekdanji angleški kralj Edvard VIII., daje še danes snov za razgovore na Rabu, še danes, dve leti potem ko je s svojo poznejšo ženo obiskal Rab. V neki rabski kavarni mi je plačilni natanko in podrobno govoril o tem obisku. — Jaz, mi je pripovedoval plačilni, sem bil med prvimi, ki 6em ga spoznal. Če bo tudi vam pravil isto z«odbo, mu ni treba vsega dobesedno verjeti. Pripoveduje sicer zanimivo in napeto, ne morem se pa ubraniti vtisa, da je svojo lastno osebo preveč postavljal v ospredje. Toda pustimo ga, naj sam pripoveduje: — Veste, Edvard je prav takšen, kakršni so drugi ljudje. Nekega dne je k obali hitra priplul motorni čoln in iz njega so stopili Edvard, gospa Simpsonica in več drugih Angležev. Kakor sem rekel: jaz sem ga takoj spoznal 111 sem takoj zavpil: ,Živio Edvard!1 Seveda so bili tudi drugi navdušeni, feli smo za njim in pred njim po vsem Rabu. Fotografe bi bili morali videti, kako so ,knipsali‘l Kar venomer so fotografirali in občinstvo se je kar teplo za fotografije. Potem je Edvard odšel v trgovino k Justini Vale. Tam si je kupil črtasto majico, takšno kakor zebra, z belimi in modrimi črtami. Veste, te majice že nihče ni več nosil. Edvard si je slekel srajco, ostal je gol — pomislite! — in si nato oblekel tisto črtasto. Valetova je imela teh srajc vse polno, ker jih ni nihče več kupoval. Toda še isti dan je vse planilo k njej, celo mornarji. — No. dobro, sem mu blagohotno segel v besedo, ali ste takrat že kaj vedeli o... — ... o Simpsonici? Seveda! Veste, slišal sem z neke zanesljive strani, mi ,kelnerji‘ vse vemo, pa sem povedal dalje in tako so kmalu vsi vedeli. Zlodjev je ta plačilni, kaj? V ka- in ljudje plešejo na harmoniko srbsko ia brvatsko kolo. Na ,otoku ljubavi1 in na ,rajski plaži*, pa pravijo, da vidiš tudi dame in gospode, ki se kopljejo v Evinem in Adamovem kostumu. Jaz tja nisem šel. V tretjem kopališču je največ življenja. Voda je daleč naokoli plitva, zato Ija še nikdar niso zašli morski psi Vzlic temu je pa tam kopališče postavilo deske z napisom: »Pozor! Morski pes!« Ne bojte se, ni nevarno! Na okrogli deski, privezani nedaleč od tega napisa, pri mreži, vam ne Pri nevarni deski grozi druga nevarnost, kakor da naletite na kakšno ljubko plavolasko in se seznanite z njo. Torej, pozor pred desko! Nevarno! Utegneš se tam seznaniti za vse življenje! Haka Prava razsvetljava Irski Nobelov nagrajenec W. B. Yeats se je vedno živo zanimal za vprizori-tev svojih dram. Pri generalki nekega svojega dela v Abley-Theatru v Dublinu se je pritoževal pri napeljevalcu elektrike zaradi nezadostne razsvetljave. Po dolgem onegavljenju na vse strani je nastal kratek stik, ki je povzročil ogenj. Yeats tega ni opazil in je ves vesel vzkliknil: »Vendar že prava razsvetljava!« »Da, da,« je menil gledališki ravnatelj, »samo škoda, da je predraga.« Strupeni Shaw V večji družbi — vmes je bil tudi Bernard Shaw — je neka dama pripovedovala o spiritističnih sejah, ki se jih je udeležila. Iz njenega pripovedovanja si takoj razbral, da je goreča pristašinja poskakujoče mizice. Ko je končala, se je Bernard Shaw nasmehnil in mirno dejal: »In zakaj naj mizica ne bi poskakovala? Pametnejši vendar odneha!« Nilski konj V londonskem živalskem vrtu je stala neka gospa pred bazenom nilskega konja in vsa zatopljena opazovala de-belokožca. »Povejte mi, prosim,« se je na lepem obrnila k pazniku, »ali je ta žival moškega ali ženskega spola?« Pazinik je zmajal z glavo: »Ljuba gospa, mislim, da to zanima samo drugega nilskega konja«... Statistika Neki 991etni prebivalec iz Milwau-keeja, mesta v Združenih državah, ni bil s čevlji, ki mu jih je bil naredil neki čevljar, prav nič zadovoljen. Vrnil se je z njimi k čevljarju in mu naredil dolgo pridigo o umetnosti pravega čevljarstva. Obrtnik se je naposled razjezil, in ujedljivo dejal: »Zakaj se tako razburjate zaradi para čevljev? Ali mislite, da jih boste ponosili?« Stari kupec se je nasmehnil: »Ljubi prijatelj,« je dejal, »ali ne veste, da le prav malo ljudi umre po 99. letu? Statistika to dokazuje!« , Razlika V francoskem parlamentu se je neki poslanec silno zavzemal za ženske pravice. »Sploh pa,« je naposled ves razvnet dramatsko zaklical, »sploh je pa med žensko in moškim le zelc majhna razlika!« Tedaj je spontano vstal neki sivolas konservativec in med viharnim odobravanjem vzkliknil: »Naj živi razlika!« Novela „Družinskega tednika" SVIDENJE Z ANGELO Napisal K. A. Frenz Morski rak. Pozor! Jejte ga zmerno, sicer vam lio slabo! Sede.ii sva na terasi za steklenimi vruti. Na vrhovih gora je še ležal sneg, spodaj na zelenih gorskih košeninah so pa že cvetele narcise. »Ali verjamete v usodo?« je po drugem kozarcu na lepem vprašal Therkolsen. Nisem takoj vedel, kaj naj odgovorim, in sem malo pomislil. »No, nekam neprijetna je zavest, da nam je že vse določeno,' je dejal, ne da bi čakal na odgovor, »lil vendar se primerijo dogodki, ki so nekaj več kakor le gol slufcij. Segel sem po kozarcu in ga počasi prinesel k ustom. Pred leti sem se spoznal z nekim dekletom, < je nadaljeval. Na škotskem je bilo, na otoku Skyu, kjer sem bil nekaj časa na počitnicah. Sedela je na neki skali in zamišljeno zrla na morje. Ker me ni opazila, sem jo lep čas opazoval z okolico, ki je v njej sedela kakor na kakšni sliki. Predstavljajte si: čisto blizu mene, le nekaj korakov vstran sedi vitko, plavolaso dekle, okoli nje temne čeri, pod njo v iskreči se svetlobi sinje morje z belimi penastimi grebeni valov, nad njo se pa kakor visoka, tem-nosinja, steklena kupola boči sinje nebo. Ko me je dekle uzrla, je še dalje mirno sedela. Le nekam začudeno me j? pogledala. Takoj sva se razumela, ne da bi spočeika mnogo govorila drug z drugim. Sonce je stalo že nizko, ko sva vstala. Vas, kjer 60 stanovali Angelini znanci, je ležala nasproti moji. Spremil sem jo. Nad planjavo je žarel prvi večerni rdečkasti sij. Tu pa tam so vzletavali ptički. Njihov let je spremljalo nežno plahutanje in ona me je vselej opozorila nanj.* Therkolsen je umolknil in me za trenutek pogledal zatopljen v misli. »Nekaj kakor ljubezen je bilo,i je govoril dalje, kar me je že koj tisti dan navezalo na listo lepo. veliko, skromno dekle, ki je v svellozeleni obleki stopala poleg mene in me zdaj pa zdaj pogledala, kakor da bi se |>o-znala že dolgo in ne šele nekaj ur. Pred vasjo mi je podala roko. Počasi je šla ob zlatorumeni žitni njivi in je med žitom utrgala rdeč mak. Videl sem jo še, kako je stopala med prvimi hišami .potlej je pa zavila na neko stransko stezo. Drugo julro sem jo ob domenjeni uri čakal oh obali; Angela — tako je bilo dekletu ime — bi morala priti iio desetih. Ko je niti ob dvanajstih še ni bilo, sem jel postajati nemiren. Ob enih sem jo nehal čakati. Premišljeval sem, zakaj ni prišla, in sem upal, da jo bom drugo jutro srečal na obali. Ko sem se zbudil, sem videl, da dežuje. V megli sem zn vrtom komaj razločil sosedovo hišo. Vreme *e ni prihodnje dni prav nič spremenilo. (Nadaljevanje na S. strani), »MARJANCA JE LJUBKA, A VENDAR... Marjanca je ljubka, a vendar V dražbi ni priljubljena. Preglasna P■' komaj stopi v sobo, že zmoti njen Knceči, prodirljivi glas vse pogovo-re' Marjanca ravnodušno razklada Vsemu svetu, da se je snoči sporekla * možem, da ima njena dveletna jcerka zapeko, da ne mara kislih Kumaric v omaki — same stvari, ki unimajo kvečjemu njo samo ali pa njene najožje znance. Nas, ki smo 'atopljeni ob drugih mizicah v res-«Jse pogovore, res prav nič ne za-Wia, kakšen je njen okus in kakšne Jene razmere. A Marjanci to ni ar! kmalu prekriči njen glas vse rilge, zmoti vse pomenke in uboga gostiteljica se zaman trudi, da bi tvarila spet tisto prijetno ozračje VI ed njenim prihodom. Zato Mar-mnco tako redko kam povabijo... VERA je ljubko, pametno dekle, mirna je in dobra, samo preresna in nekam preobčutljiva. Kadar govoriš ' nl°, moraš venomer ,stati na preži', ?° *e rečeš nehote česa takšnega, ‘ar bi jo užalilo. Težko napelješ pogovor na stvar, ki bi jo zanimala lTL ki bi se o njej čisto svobodno 1 [l~govorita. Bojiš se, da bi se zgrozila ob še tako nedolžni šali, zdrznila nekoliko krepkejšem izrazu, zdi ®e ti kakor nežna cvetlica sredi čarobnega vrta. Gledaš jo od daleč, a '"■upati ji ne moreš, prestroga je in Vredaljna za življenje, ki v njem ni Kavio poezije in idile. Res, Vera je lubka, a vendar... ALENKA je ljubka, nihče ne dvomi o njenih čednostih, samo prečed-Hostna je. človek bi vsaj tako sodil, , jti ni je ženske, ki je ne bi še ošvrknila s svojim ostrim jezičkom. O ob n a sama je pa kakor skala, ki se. “? rtjej odbijajo vsi umazani valovi zJ-yljenja. Njej se ne more nič zgosti- Ona je imela dobro vzgojo, '-j n a ve, kako se je treba vesti v ,V.[žbi. Kar venomer poučuje svoje ohžnje, z dobrimi nauki je res pre-r,ldodarna. Ubožica ne ve, da se kresni ljudje rajši družijo z grešni-?,tl bitji, kakor so sami, kakor pa s svetostjo samo. In tako Alenka sa-ine''a, čeprav je ljubka in čednostna. . MELANIJA — njen nežni obrazek le tako dobrodejen — Melanija, lepa, sanjava Melanija ne more uganiti, z'lkaj so j0 včasih tako pogosto va-,lH v družbo, zdaj mora pa cele ve-cere suma, presedeti doma. V njeni omari vise nove plesne obleke, ko-n,aj da jih je dvakrat oblekla. In vendar, ali ni ravno tako lepa, dobra (( in pametna kakor njene tovarišice? Res, vse te lastnosti ima in še eno več — silno bojazljiva je. Boji se potresa, ognja, bliska in bolezni. Najbolj pa bolezni. Vsak mesec je vsaj dvakrat pri zdravniku, ne glede, ali je bolna ali ne. To ji je že prešlo v meso in kri. V meso in kri ji je pa prešlo tudi pripovedovanje o tegobah in boleznih, pripovedovanje o zdravnikih, zdravilih in zdravniških čakalnicah. Brrrrrr! Še beremo neradi kaj takšnega, kje da bi z veseljem poslušali! V tem grmu tiči zajec, ljuba Melanija, in od tod ga je treba pregnati! NIVES, menda poznate načitano, vseznalo, emancipirano Nives? Kako je simpatična, s svojimi zdravimi, modernimi nazori, kako radi jo poslušamo, kadar razlaga ta ali oni problem, ki jo zanima! Samo včasih se je bojimo, in ne neupravičeno. Tedaj, ko zviška, vpraša: »Ali ste že čitali najnovejšo knjigo pisatelja X.?« Ko obžalovaje odkimaš, te premeri od nog do glave, češ, revščina, kaj se pa potlej siliš v izobraženo družbo! Nives, izobražena Nives pač ne ve, da je veliko, veliko okoliščin, ki zaradi njih knjige še nismo čitali: denimo, da nimamo denarja, da bi si jo kupili, ali pa ne utegnemo, ali pa tisti čas, ki ga imamo, rajši porabimo za sprehode v naravo, ali pa... Ah, koliko je opravičil, le Nives ne ve nobenega, s pogledom ali celo z besedo pošlje ubogega neVedneža tja, kamor po njenem, mnenju spada, v ljudsko šolo. Potlej hi čudno, da ima vseznala mala Nives dosti znancev, a malo prijateljev. ANČKA bi bila tako srčkano dekletce, če ne bi nad vsako, da kar nad sleherno stvarjo vihala svoj mali nosek: »Ne vem, kaj vidijo moški na tej ženski, suha je in pobeljene lase ima, meni je zoprna.« Jaz, meni, pri nas, moje — to so besede, ki ji tako pogosto privro iz malih, rdeče na-loščenih ust. Človek je pa že tako ustvarjen, da rad kaj pove o sebi, o svojem m o svojih. .4 pri Ančki, Bog ne daj — ona je središče in osišče vsega, okrog nje se mora sukati ves svet, sicer privihne nosek in našobi usta. Tedaj ni več tako ljubka. In ljudje to opazijo in si zapomnijo: Uboga, mala nespametna Ančka, samo jemlje in ničesar ne daje — kako borno je njeno življenje! Ljube moje, prosim vas, lepo vas prosim, ne bodite ne Marjance, ne Ančke in ne Vere, ne Alenke! Saška Naša kuhinja Kaj bo ta teden na mizi? četrtek: Grahova juha1, krompirjev ®lre. špinača, goveje meso, kompot. — "Večer: Krompirjev pečen jak, so-Jata. *‘etek: Zelenjavna juha, sirove palačinke5, sveže češnje. — Zvečer: Gcvrte sardelice z mešano solato. Sobota: Možganova juha, grah' v *‘adki omaki, krompirjev pire, kuhane telečje kosti. — Zvečer: Telečje Sl'ce v obari3, riž. Nedelja: Riževa juha, dunajski ?l'ezki, zraven dušen krompir, zrezki 12 kolerabic, zelena solata, čokoladni Ovitki*. — Zvečer: Mrzel narezek, ‘tancoska solata. . Ponedeljek: Golaževa juha, solata z j[aici, dušen krompir, češnje. — Z v e -e : Idrijski žlikrofi. Torek: Goveja juha z vlivanci, du-,h korenček s sladkorjem, krompirjev kuhana govedina. — Zvečer: Krompirjevi svaljki s solato. Sreda: Zvitek iz govejega mesa, grah ^ solati, dušen krompir. — Zvečer: , sdek počenjak s češnjevim kompotom. Pojasnila 'Grahova juha: Skuhaj v 3 1 slane Vode l liter debelega graha, odcedi in “tresi na sito, pretlači skozenj, a vlivaj hkrati skozi sito tudi grahovo vodo. Daj medtem v kozico 2 žlici Plesnega masla, zelenega peteršilja in I 2hci moke; ko bledo zarumeni, pri-‘i grahove juhe in zmešaj. Ko daš mho na mizo, pridaj na kocke zre-r®he in v presnem maslu pražene ali P® samo opečene žemlje. Ako vzameš a juho suh grah, ga že prejšnji večer anioči. Vzameš pa lahko tudi '/< kile suhega graha, 'h kg zelene, koreninico peteršilja, pol čebule, 2 zrni česna in malo ingverja. Vse skupaj mehko skuhaj, potlej pridaj pa prežganje, osoli in pretlači. •Sirove palačinke: Pripravi testo kakor za navadne palačinke in ga speci. Nadalje skuhaj v mleku pičlo osminko litra riža; ko se shladi, primešaj 1 jajce, 2 žlici sladkorja, malo vanilije, košček presnega masla in nekaj žlic sladke smetane. S tem nadevom namaži palačinke, vsako poševno čez pol prereži in jih zloži v pekačo tako, da slone druga na drugi. Zdaj jih polij z žvrkljanim jajcem in smetano, postavi jih v pečico, da se rumeno zapečejo, potlej pa daj na krožnike in nesi na mizo. •Telečje srce v obari: Skuhaj 3 dobro oprana telečja srca v slani vodi, pridaj jušne zelenjave in dišave in pusti, da se skuhajo. Kuhana srca razreži na tanke rezančke, medtem daj pa v kozico žlico masti, žlico drobno sesekljane prekajene slanine in 2 žlici drobno zrezane čebule. Ko čebula zarumeni, pridaj še žlico drobno zrezanega peteršilja in 2 žlici moke. Ko moka zarumeni, dodaj srca in pri-lij malo kisa in malo juhe od src. Pridaj tudi vršiček timijana, listič lovorja in košček limone. Pusti vse skupaj še nekaj časa vreti, nato daj pa s smetanovo ali koruzno polento ali rižem na mizo. ‘Čokoladni zvitek: Mešaj, da do- bro naraste: 5 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, ? rumenjakov in 10 dkg ogrete čokolade. Pridaj 5 dkg drobno zrezanih in z 1 beljakom stolčenih mandljev, naredi iz 6 beljakov trd sneg in mu rahlo primešaj 5 dkg moke. Zdaj namaži testo na papir, položen na pločevino, in ga peci v precej vroči pečici. Pečeni zvitek dvigni s papirjem vred in ga povezni na omokan papir. Odtrgaj zdaj od zavitka papir in ga takoj nazaj pokrij, vrh njega pokrij pa še en prtič. Ta pokriti zvitek naj se čisto shladi. Med tem naredi nadev: daj v lonec dve ploščici na drobno sestrižene želatine, vlij vanjo '/* litra goste, sveže smetane in mešaj na toplem štedilniku, da se želatina stopi. (Želatine ne se-grej preveč, biti sme samo mlačna.) Zdaj postavi želatino v mrzlo vodo in mešaj tako dolgo, dokler se ne shladi, nato prillj takoj še 'h litra sveže smetane in tolci z metlico, da se zgosti v sneg, hkrati primešaj še 15 dkg slad- korja in malo vanilije. Zdaj namaži pečeni zvitek s kakšno mezgo, vrh te pa namaži pripravljeno peno. Trdo zavij in pomaži tudi povrh zvitka z mezgo in oblij s čokoladnim ledom. Češnje z medom: Odtrgaj češnjam peclje in sadje stehtaj. Za 1 kilo češenj segrej 70 dkg medu in 'h litra vode. Daj vanj češnje, da po malem zavro, čez nekaj časa jih pa odstavi. Po 24 urah jih še enkrat prevri, zloži nato v steklenice, sok še pokuhaj in vlij čeznje. Steklenice zaveži in shrani. llo-Knala (aftica za rožnato poletje Ljubko jopico, ki jo vidite na naši gornji sliki, bomo spletle iz tiste lepe, nežnorožnate volne, ki je letos tako v modi in ki se tako čudovito poda k temnomodrim in črnim oblekam. Saj veste, kakšno rožnato barvo mislim: ne presvetlo in ne pretemno, nekoliko vijoličasto nadahnjeno in motno. Takšna rožnata jopica se bo podala k vsakemu obrazu im skorajda k vsaki obleki, tudi k dečvam. Spleteš jo iz volne ,Rumba1,iz mehke, srednje debele volne, ki jo dobiš v prekrasnih pastelnih barvah. Potrebuješ je 350 gr rožnate barve in 50 gr temnomodre barve. Razen tega potrebuješ še dve pletilki 3 mm debeli in 3 sred-njevelike temnomodre gumbe. Jopico delaš natanko po kroju; ker je kroj zelo enostaven, ti ne bom dala podrobno opisovala, omejila se bom samo glavne mere. Vzorček: 1. vrsta: 2 petlji desno, 2 petlji levo; 2. vrsta in vse sode vrste (to so vse vrste, deljive z 2; na primer 2„ 4., 6., 8., 10., vrsta itd.): same leve. la delaj ravno 14 cm, nato pridajaj po, eno petljo na 4 cm razdalje, in sicer 3 krat; pri 29 cm višine snemaj v vsaki vrsti najprej po 2 petlji, nato pa po 1 petljo, dokler se petlje ne izčrpajo. Zadelaj. Srednji sprednji del: Nasnuj 29 petelj, 2 vrsti delaj gladko, nato pravi vzorček, razen 3 cm roba na desni strani, ta rob pleteš do vrha gladko. Desno stran pleteš ravno do 29 cm, hkrati vpleteš tudi 3 gumbnice. Pri 29 cm prični delati reverje. Na levi strani delaj ravno 2 cm, nato snemaj na vsake 3 cm po eno petljo, in sicer 3 krat, spet 3 cm ravno, nato pridajaj po eno petljo na vsake 3 cm, in sicer 5 krat; pri 29 cm višine pridaj 2 petlji, nato po eno petljo v vsaki vrsti, in sicer 25 krat. Delaj ravno 9 cm, nato!" na vsak l'/s cm pridaj po eno petljo, in sicer 3 krat. Pri 46 cm višine oblikujl rame kakor pri hrbtu. Sprednji levi del delaj ravno tako kakor desni, samo narobe. Rokav : nasnuj 68 petelj in oblikuj rokav po kroju. Sešij, oblikuj še po okusu všive, roka- EDINA TOLAŽBA Ki-iti BONBONI ve obrobi s temnomodrimi progami, ki si jih spletla v samih desnih petljah, gumbnice obšij ,da bodo močnejše, in si ureži pahovko iz temnomodrega blaga, ali si jo pa spleti iz ostanka temnomodre volne. Mož v kuhinji i V mnogih časopisih smo že čitali, da se možje nič kuj radi ne vtikajo v gospodinjstvo. Zdaj jih pa že v osnovnih šolah seznanjajo z abecedo kuharske umetnosti. Poznam pa še drugo vrsto mož, in tudi teh ni malo. O njih vam bom danes govorila, To so možje, ki imajo smisel za gospodinjstvo, dar za gospodinjstvo in veselje zanj. Ako pride takšen mož zvečer iz pisarne, iz trgovine ali iz šole domov, vtakne najprej v kuhinjo svoj nos. Ženi odveže predpasnik in si ga sam opaše, nato pa začne rumeniti čebulo zn zrezek. Pri tem trdi, da je pravilna zarumeni-tev čebule prava umetnost, kajti čebula mora biti zlalorumena in mora hrustati pod zobmi, tako je baje nobena gospodinja ne zna pripraviti. Čebula ne sme biti ne prerumena ne prebela, in kar je najvažnejše, ne sme bili pretemno rjava. Znal bi prirediti kar pravcato predavanje o tem. kako se čebula zarumeni. Ako je ženica pametna, se mu ne bo postavljala po robu. Celo takrat ga bo pustila pri miru, če bo morala vso čebulo vreči v pomije, ker jo je mož zažgal in je postala črna ko oglje. Pametna ženica ne bo zato niti tri-umfirala, če pa bo, bo to storita v prijaznem tonu. Mož se pač pri delu. ki je čisto nasprotno njegovemu poklicu, hitreje odpočije in osveži, kakor pa če bi ure in ure ležal na bla- zinjaku. Ako bi z zaprtimi očmi ležal na. blazinjaku, bi mu po glavi rojili samo dohodki in izdatki. V kuhinji misli pa samo na desko, ki na njej reže čebulo, na kuhinjski nož in na ogenj v štedilniku. Pred kratkim me je gospa nekega višjega uradnika povabila na čaj. Kolač je bil tako dober, da se nisem mogla premagati in sem vprašala, ali go je gospa sama spekla. Gospodinja je zardela, nato je pa nastala mučna tišina. : Ce sem ga sama spekla? Da... to se pravi... sram me je priznati... m o j mož ga je spekel. Veste, moj mož tako rad peče! Kakor drugi zbirajo poštne znamke, tako zbira on recepte za najboljše kolače in torte. Ob nedeljah dopoldne preskuša recepte in mi preobrne vso kuhinjo. Bojim se samo, do se ne bi raznesla govorica, da je preveč ženski.« Poznam še nekega drugega moža, la pa ure in ure čisti stanovanje s sesalcem za prali. Njegova žena mi je obupno potožila: Pomislite, ko sem šele včeraj vse pocedila!« Ta gospa je trapica. Če bi jaz tako dobro poznala moževo strast za -sesanje:, prahu, se ne bi nikdar več pretegovala s sobotnim pospravljanjem. Herta \Valterjeva v .Pioiiierju'. A* *■. •V" /"* Majhne nadloge ~ hitra pomoč 3. vrsta: 2 levi, 2 desni. 5. vrsta kakor 1. vrsta. Hrbet: da se bo jopica lepo oprijela telesa, bomo tokrat hrbet izdelale v treh delih: desni stranski del: nasnuj 26 petelj, naredi 2 vrsti samih desnih, nato pa prični vzorček. Na vsaki strani 3 krat na 3 cm razdalje snemi po eno petljo; na levi strani dela delaj zdaj ravno 10 cm, nato 2 krat na 3 cm pridaj po eno petljo in pri 29 cm višine snemaj v vsaki vrsti po eno petljo. Na desni strani dela delaj 4 cm ravno, nato na vsak l'/i cm pridaj 9 krat po eno petljo; pri 29 cm višine prični snemati za izrez pri rokavih: 4 petlje, 2 petlji in eno petljo na vsake 4 vrste, dokler se petlje ne izčrpajo. Zadelaj. 'X Levi stranski del pleteš kaipak ravno tako, samo narobe. Srednji del hrbta: nasnuj 48 petelj, delaj 2 vrsti samih desnih, nato vzorček; 2cm pleti ravno, nato na vsaki strani na vsaka 2 cm 4 krat po 1 petljo snemi, pleti spet 2 cm ravno, nato pridajaj na vsaki strani po eno petljo na 3 cm razdalje, in sicer 5 krat. Pri 29 cm višine 18 krat v vsaki vrsti na vsaki strani pridaj po eno petljo, nato pleti 8 cm ravno, zdaj pa spet pridaj na vsaki strani 3 krat po eno petljo, in sicer v razdalji l cm. Pri 45 cm višine oblikuj ramena. Na vsaki strani zadelaj v desetih vrstah 30 petelj, potlej pa vse ostale zadelaj hkrati za vratni izrez. Desni sprednji del naredimo v dveh delih; stranski del: nasnuj 38 petelj, naredi 2 vrsti v gladkem vzorčku, nato prični pravi vzorček. Na levi strani dela delaj ravno 2 cm, nato v razdalji 2 cm snemaj 5 krat po eno petljo, delaj ravno 3 cm, nato pridajaj po eno peljo v razdalji lVscm, in sicer 8 krat. Pri 29 cm višine oblikuj izrez za rokave: 2 krat zadelaj 3 petlje in 2 petlji, nato na vsaki 2 vrsti po eno petljo, in sicer 8 krat. Na desni strani de- te si nervozna in nemirna, se pred I spanjem okoplji v srednje topli kopeli, ki si ji primešala namočeno konopljo; Kupi 'it kile konoplje v drogeriji, namoči jo v umivalnik, potlej pa odcedi in vodo zlij h kopeli. Po tej kopeli boš nedvomno dobro in mirno spala. te se zjutraj ne moreš pripraviti k jutrnji telovadbi, se prični že v postelji pretegovati, kolikor se ti da. Tako boš telo po malem prebudila in občutila boš na lepem kar potrebo po telovadbi. Tudi v službi, če dosti sediš, vsaj vsako uro enkrat vstani in se pretegni. Kadar boš kuhala kumare, prihrani nekaj presnih rezin za zvečer; ko si boš očistila obraz, si s temi rezinami natri kožo, saj je kumarčni sok vsaj tako dober za kožo kakor ta ali ona draga čistilna voda. te imaš moderno pričesko z lasmi navzgor, da je tilnik gol. ali pa če imaš še zmerom zavoj las okrog glave in ti mali lasje uhajajo na tilnik, jih lahko ukrotiš z benjoinovo tinkturo. Benjoin je dišeča smola nekega indijskega drevesa; dobiš ga v vsaki drogeriji. Vtri si nekoliko te tinkture v konce prstov in pogladi lase navzgor. Stali bodo, kakor jih boš uravnala. te te piči osa, natri ranjeno mesto z lističem peteršilja: bolečina bo ponehala in oteklina bo kmalu splahnela. te se ti na vratu prično delati prve gube — znamenje let — je to hkrati opozorilo, da si prični vrat ščetkati z isto ščetko, ki si z njo v kopeli ščetkaš telo. Ne pozabi si vratu negovati z istimi kremami in mazili kakor obraz, in ne pozabi si ga napudrati z isto barvo pudra kakor obraz; najboljše je pa, da. se (posebno poleti) bolj malo pudraš. te imaš sončne pege, si jih boš zanesljivo za nekaj časa odpravila z umivanjem z regratom. Prevri v litru vode dobršno prgišče svežega regrata, nato si pa s to vodo zjutraj in zvečer umivaj obraz. Dvoje je važno: da je voda vsak dan sveža in da je mlačna. Pegaste ženske naj se nikoli ne umivajo v topli vodi. te postaneš med delom na lepem utrujena, živčna in zaspana, si pomagaj z nekaj kockami sladkorja. Te kocke razgrizi ali jih pa popij s kozarcem vode. Kmalu se ti bo vrnila energija in spet boš lahko delala. Sladkor vzemi tudi s seboj na izlete, odžejal le bo in ti vrnil moč. Na počitnicah jej vsak dan solato s česnom, tesen namreč izvrstno razkuži prebavila in ti tako' torej neposredno pomaga do zdravja in dobre volje. (Ne pozabi si po tem obedu razkužiti ust!) te se ti nohti lomijo, jih namaži vsak večer z brinjevim oljem; kmalu bo nadloga prešla. te imaš lase po trajnem kodranju suhe in krhke, si jih umij takole: najprej natri lasišče z olivnim oljem in i počakaj deset minut, da se vsrka, i Medtem zmešaj 2 rumenjaka, 2 jedilni žlici ruma in 1 jedilno žlico ricinovega olja. Zmoči lase v mlačni vodi, natri si jih z jajcem in počakaj, da se jajce vsrka. Izmij! še enkrat si natri z jajcem, počakaj 10 minut, nato pa izmivaj izmenično v vroči in mrzli vodi. Tako sl boš okrepila lasišče, lasje bodo postali voljni in svileno mehki. Drug dan jih pa še položi na mizo, na mehko lupo. pokrij jih še z eno krpo in polikaj s srednjetoplim likalnikom. Presenečena boš nad izredno lepimi kodri, ki se bodo dali lahko česati in uravnati, kakor boš hotela. Za rast obrvi je izvrstno tole mazilo: 1 gr šipkove kisline, 10 gr vazelina, 4 gr ricinovega olja. — Mazilo v tem razmerju ti zmešajo v drogeriji, namaži si z njim obrvi in trepalnice vsak večer, a ne podnevi, ker se vazelin topi. (Po francoskih lepotnih navodilih) ZIKU moralo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih ? ZAKAJ morajo trpeti matere, da Jih pri dojenju mučilo razpokane in razbolele prsi? 0 0__ ®»OKAMA M ... »TO, ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rast-linsko mazilo « Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica din 8, Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10 (tudi v znamkah): Lekarna Mr. 1. Oblak, Šl. Vid nad Ljubljano Problemi našega časa Surovine iz mZefea Mačka je dala pobudo za novo industrijo Zgodovina najbrže ne bo nikoli mogla ugotoviti, kako je bilo ime tistemu laboratorijskemu slugi, ki je njega dni s svojo malomarnostjo zakrivil, da se je izmuznila mačka v delavnico nekega kemika, ki se je ravno vneto bavil s svojimi poskusi. Dejstvo je, da je preplašena žival porabila to nenavadno priložnost za majbno študijsko potovanje po laboratorijskih mizah, za temeljito preiskavo raznih predalov in reageninih omar. Dejstvo je tudi, da se je živalca na smrt prestrašila, ko jo je hotel kemik prepoditi. Mačka je skočila čez mizo, nekaj je zažven-ketalo, prevrnila se je neka steklenica in med sikajočimi kletvicami užaljenega znanstvenika, ki se ga je nadležna žival drznila motiti sredi svetega dela, je muca kakor blisk švignila skozi priprta vrata iz laboratorija. Samo kozarec mleka Ko si je kemik natančneje ogledal škodo, ki jo je zakrivila nepoklicana gostja, je opazil, da je žival prevrnila samo steklenico formaldehida (HCOH); zlil se je v skodelico mleka, ki ga je znanstvenik nameraval popiti za ju-žino. Na dlani je bilo, da tega mleka ne bo mogel južinati; vsedlo se je v kozarec kot gosta, trdna snov, snov, ki je dotlej znanost še ni poznala. Kemik kajpak ne bi bil pravi znanstvenik, ako ne bi kar koj znanstveno preiskal novo snov. Ugotovil je, da je plastična ko le kaj, kajti če jo je segrel, jo je lahko oblikoval po mili volji. Novo snov je lahko obarval in barva je dobro držala. Snov je bila zelo podobna že znanemu celuloidu, a pred njim je imela neprecenljivo prednost: bila je ognjavarna. Učenjaku je bilo takoj jasno, kakšnega ogromnega pomena je to za industrijo. Malomarni strežaj, radovedna mačka in kozarec mleka so pomagali ustanoviti novo industrijo. ki njen pomen od dne do dne bolj narašča. Nov material Tako so iz tega mlečnega kamna ali galatita pričeli izdelovati vse mogoče predmete. Novi material je izpodrinil kost, želvovino, jantar in rog; nova snov je namreč poceni, kajti mleko, posebno posneto mleko, ni drago in tudi formaldehid ni posebno draga kemična tvarina. Ugotovili so, da imajo vsi aldehidi — v njih skupino spada tudi formaldehid — čisto nove, do tistih dob še neslutene lastnosti, če pomešamo formaldehid z vodo, dobimo dragoceno vsestransko uporabno razkužilo formalin, in če formalin spojimo s karbolnp kislino, dobimo bake-lit — tako so krstili to snov po njenem belgijskem izumitelju Baekelandu. Dandanašnji je bakelit ena najvažnejših snovi v industriji surogatov (nadomestkov). Moderni alkimisti Kakor so si alkimisti v srednjem veku prizadevali, da bi iz kovin, ki jih je bilo na prebitek, ustvarili žlahtnejše kovine, tako se tudi današnja kemija trudi, da bi iz ostankov na videz neuporabnih surovin ustvarila no- ve, dragocenejše surovine. Tako na primer bakelit s pridom nadomešča žlahtni les in več kovin; električna industrija ga uporablja namesto medi, a tudi v letalski industriji in v radijski tehniki, povsod se je izkazal bakelit kot nenadomestljiva snov. Adel-hidi pa, doslej skoraj neuvaževana skupina kemijskih tvarin, so čez noč zanetili revolucijo v znanosti. Nekateri znanstveniki in kemiki so zastavili vse svoje sile za nadaljnje raziskovanje adelhidov, drugi so se pa pričeli baviti s čudovito uporabnostjo posnetega mleka. Učenjaki so takole sklepali: če smo ob združitvi posnetega mleka s formaldehidom dobili takšno presenetljivo novo snov, kakor je ga-latit, potlej je pač mogoče, da tiče v posnetem mleku še vse drugačne, bolj uporabne lastnosti. In pričelo se je korenito raziskavanje tehnične uporabnosti mleka. Kemija ruši monopole Menda je ni surovine, ki bi je Evropa imela manj, kakor je volna. Svet pozna tri velike dobavitelje volne, in ti imajo na svoje blago monopol: južnoameriške države ob La Plati in Južna Afrika. V teh deželah rede okrog 2 milijona ovac; leto za letom dobavljajo njih lastniki Evropi svojih 1000 milijonov kil volne. Italija krije na primer komaj 6% svojih potreb z so se dobro barvati in so grele kakor čista volna. Tokrat je kemija spet enkrat uspešno posegla v razvoj narave. Danes narede iz 1 kile posnetega mleka skoraj 1 kilo volne. In stroški za to predelavo so skoraj za dve tretjini nižji kakor pri naravni produkciji. Volna, ki jo daje — krava Kazein najprej v ogromnih strojih zdrobe in nastrgajo, potlej oblikujejo pa iz njega debele bele svitke. To snov — imenujejo jo ,sniafiocco‘ — razdele v nitke, počešejo, navijejo na vretenca in spuste skozi čistilne in rezalne stroje. Zdaj je ,sniafiocco‘ uporaben za tkanje. Naši otroci se bodo drugače učili kakor mi: to volno nam daje — krava. Trdnost takšne tkanine je skoraj ravno tako močna kakor trdnost prave volne. Volna je pralna in dobro prime barvo, tko jo pa lahko na navadnih tkalnih strojih.A še nekdo ima dobiček pri pridobivanju volne iz mleka: italijanski živinorejec; med tem ko so morali italijanski živinorejci njega dni vsako leto 40 mili j. hektolitrov posnetega mleka — toliko ga namreč pridelajo na leto — vreči kvečjemu svinjam za krmo, ga zdaj po ugodni ceni prodajajo domači industriji. ,Snia Viscosa', ogromno italijansko jih utegnemo predočiti samo v duhovitih primerah, kakršne navaja francoski fizik Marcel Boli. Na primer: Ako bi hoteli šteti od ene do ene milijarde in bi za vsako številko potrebovali eno sekundo, bi za to štetje porabili nič manj ko 32 let življenja; vmes pa ne bi utegnili niti minute jesti, piti ali spati. Ali si lahko predstavljate, koliko molekul je v eni sami kapljici vode? j Najbrže bi tudi najdrznejši povedali premajhno številko, zato naj vam pomagamo: ako bi hoteli prešteti molekule ene same deževne kapljice, velike v premeru 2 milimetra, in če bi v vsaki sekundi zagrabili kup ene cele milijarde molekul, ki morali šteti in kar venomer šteti celih 4000 let. In če bi v tej kapljici spremenili vsako molekulo v peščeno zrnce, potem bi dobili toliko peska, da bi ga lahko potresli po vsej Jugoslaviji 45 centimetrov na debelo... Poroči se mlad in učakaj visoko starost! Profesor George A. Works s čikaške univerze se je te dni potegnil za sklepanje zakonov v mladosti in je čisto resno pozval akademske zavode, naj svoj program tako spremene, da se bodo študentje lahko že pred 25. letom poročili, sicer se bo moral ameriški narod v nekaj desetletjih boriti ,s katastrofalnimi biološkimi in psihološkimi problemi'. »Današnji izobraževalni sistem,« tako pravi profesor Works, »onemogoča moškemu, da bi se poročil pred 25. letom. Tudi če konča svoje akademske študije že s 23. ali 24. letom, mora čakati vsaj še dve leti, da dobi primerno službo z zaslužkom, da si lahko ustvari družino. Navadno sme pa aka- preden greš spat, vedno: Chlorodont-zobna pasta Vallon predlagal novo merilo za določanje starosti pri okostjih praljudi, in sicer preiskavo okostenelosti lobanjskih šivov. O 173 lobanjah praljudi so tako že ugotovili, da pračlovek ni nikoli učakal starosti 70 ali 80 let, in le zelo redko 50. leto. Povprečna starost pračloveka je bila kvečjemu 35 let. Glede na to je tudi značilen pojem generacije (rodu), pojem, ki smo ga posneli po pojmovanju starega veka. Generacija nam še danes pomeni razdobje 30 do 40 let. Granate s stisnjenim zrakom najboljše orožje za kitolov Slavni norveški kitolovec, Karel Moos je pred kratkim sestavil novo vrsto granat za kitolov. Doslej so kite lovili s harpuno, ki so jo izstrelili s posebnim topom in ki je bila z železno verigo privezana na ladjo. Takšen način lova je pa zahteval, da se je ladja čimbolj približala kitu. Za to je bilo potrebno mnogo manevriranja in so pogosto izgubili zelo veliko časa, da so nazadnje ujeli enega samega kita. Karel Moos je pa iznašel granato, ki jo napolnijo s stisnjenim zrakom. Ko jo izstrele iz topa, jo raznese šele takrat, ko se globoko zarije v kitovo telo. Pri tem se znak sprosti in kita tako napihne, da se sploh ne more potopiti, ampak plava kakor ogromna žoga po morski gladini. Takšen lov je za 30—40*/« cenejši od starega načina. Kolikšne važnosti je to, lahko presodimo iz tega, da vržejo dohodki kitolova na Norveškem več ko poldrugo milijardo din na leto. (roč) domačimi viri, Nemčija pa okrog 8% in pošilja vsako leto bajne vsote deviz za volno v inozemstvo. Leta 1920. se je nemškemu znanstveniku Todtenhauptu posrečilo, da je iz kazeina — to snov vsebuje namreč posneto mleko — izvlekel niti; tako so ugotovili, da imata kazein in ovčja volna isti kemijski sestav; tedaj so se učenjaki, prežeti z novim ognjem znanstvene radovednosti, znova vrgli na nova raziskovanja. Leta 1935. se je razneslo po svetu, da se je italijanskemu učenjaku Far-rettiju posrečilo pridobiti volno iz posnetega mleka; a svet še ni bil zrel za to novost in Farrettijev izum je ostal teorija. Njegove niti so bile grobe in krhke in le težko jih je bilo barvati. In naposled, saj se je po avstralskih in južnoameriških stepah paslo okrog 2 milijona ovac, zakaj naj bi se torej mučili s pridobivanjem volne iz posnetega mleka? Ko je pa počila vojna med Italijo in Abesinijo, so sankcije prisilile Italijo, da se je pričela zanimati za Farrettijev omalovaževani izum; Italija namreč ni mogla nikjer na svetovnem trgu kupiti volne in tudi ne drugih surovin. Spet so se pričeli skrivnostni poskusi, po laboratorijih in kemijskih delavnicah so znanstveniki garali in tuhtarili noč in dan, in tedaj se je lepega dne zgodilo tisto čudovito: ka-zeinske niti niso bile več krhke, dale podjetje, ki izdeluje dandanašnji umetno volno, napravi danes vsak dan 20.000 kg te volne; in tako je ,Lanital‘ (lana italiana — italijanska volna) postala za Italijo neobhodno potrebna. (Po članku H. Oltna v »N.W. Jour-nalu«. — Ne da bi hoteli kakor koli okrniti znanstvene zasluge ljudi, ki ustvarjajo surogatno industrijo, potrebno državam, ki jim manjka surovin, smo dolžni zapisati k zgornjim izvajanjem svoj nejeverni »Vederemot: premalo vsestransko ustrezajočih nadomestkov je doslej ustvarila ta industrija, da bi mogli slepo verjeti v njeno bodočnost. Ne glede na to je pa stremljenje nemških in italijanskih kemikov vredno, da ga vsaj na kratko omenimo; saj je to mrzlično iskanje novih, umetnih snovi v času, ko drugod zaradi preobilice naravnih surovin ne vedo, kam z njimi, morda največji — čeprav hkrati tudi najpara-doksnejši — problem današnjih dni.) O atomih in molekulah Kajpak smo že slišali govoriti o atomih in molekulah, vemo tudi, da so oboji zelo, zelo majhni, vendar se najbrže še nikoli nismo potrudili, da bi doumeli, kako neskončno majhni so. Atomi so nedeljivi delci sleherne sno- vi na svetu; molekule, ki so sestavljene iz njih, so tako neznatne, da si demik šele s 30. ali pa še pozneje misliti na poroko. Povprečno je pa človek že z 18 ali 19 leti biološko zrel za zakon in tako nastane med to biološko zrelostjo in socialno zmožnostjo za zakon vrzel 15 let, vrzel, ki jo povzroča današnji visokošolski sistem in ki bo imela še hude posledice. Umrljivost samcev je namreč dvakrat tolikšna kakor umrljivost poročenih mož, in sicer v vseh življenjskih dobah. Tudi število zločincev je med samci več ko dvakrat tolikšno kakor pri zakonskih možeh; odstotki duševno bolnih ljudi so med neporočenci ravno tako mnogo višji kakor pri poročenih obeh spolov v isti življenjski starosti.« Kolikšno starost je učakal pračlovek? 2e dolgo so poskušali dognati povprečno življenjsko starost pračloveka iz anatomskih znakov na okostjih, ki so jih bili izkopali. Največ pozornosti so posvečali zobovju, a uspehi teh raz-iskavanj niso zanesljivi, ker so se menda ravno v predzgodovinski dobi zobje zelo obrabili. Saj lahko še danes ugotovimo, da se na primer zobje Eskimk silno hitro obrabijo, ker morajo žvečiti kože divjih živali, ki jih pozneje porabijo za obleko. Pred kratkim je pa raziskovalec Kako se spomajo zakonci? Neki dunajski profesor se ni bal truda ne dela in je razposlal avstrijskim ženam okrožnico z vprašanjem: »Kako ste se spoznali s svojim možem?« Dobil je 5.000 odgovorov in je iz njih sestavil tole razpredelnico: Moža je spoznalo že na osnovni in srednji šoli ali pa na vseučilišču . . 35,6 V* žen Seznanili so jih skupni znanci.....................14,6 */t „ Delale so z njim v isti tovarni ali pisarni . . . 12,8 ’/o „ Bile so s svojim bodočim možem v istem društvu ali pri istem klubu . . 10,3 */• „ Prvič so ga videle na potovanju ali v kakšnem obmorskem kopališču . 8,9 “/» „ Spoznale so se z njim na koncertu, v gledališču ali na plesni zabavi ... 8,1 "U „ Spoznale so se z njim v bolnišnici, kjer je bila ona bolničaika .... 7,2 °/» „ Samo 2,5 •/# zakoncev se je seznanilo čisto slučajno, bodisi da ju je ujela ploha, da je njej zdrknila rokavica iz rok, zaradi napačne telefonsko zveze itd. Kakor vidite, imajo največjo zaslugo — ali če hočete krivdo — za sklepanje zakona skupna mladost, skupni znanci, pisarne in klubi. (»Neues VViener Journal«) J..’, nadaljevanje Mo, in Nordmaunova Helenca bo prišla z njo kot tlružabniea, zraven pa še stara Loti. Svoj živ dan ne bi pri Karli pričakovali tolikšne razsipnosti, medtem ko vlada tu takšna stiska! Smolo ima ubožec s svojimi družinskimi zadevami! Pomislite samo na poroko, ko mu je umrla mali! In zdaj... No, hvala Boku, Fric, da si se me spomnil s kozarčkom vina!« In ko je drugače tako veseli Breitenfeld v velikih požirkih zvrnil kozarček in potlej spet nemirno začel hodili po sobi, sem sedla, v {{lavi mi je pa venomer kljuvala misel: Kako bo Helena prenesla ta udarec? Menda se vendar ne bo izdala? Kaj bo naredila Karla, če Jurij umre? Potlej je prišel profesor in gospodje so odšli k doktorju Ziinkerju ob ra-ujenčevi postelji. Fric me je opomnil, da mvljenje Iudi v takšuih trenutkih terja svoje in da bi bilo treba poskrbeti za okrepčilo. Tudi služkinja me je vprašala, kaj naj pripravi, a bil« sem tako zmedena, da nisem mogla odgovoriti nič primernega in sem jima pustila proste roke. Vendar sein z drhtečimi rokami iKMitagiul« Fricu pri [»ogrinjanju mize. 'Jbogi starček je tožil: »In prav zdaj bi bilo pri nas lahko tako lepo! Takšen otročiček prinese s seboj toliko sonca in naš gospod bi najbrže porabil vsako prosto urico, d« bi se igral z njim. Oou, in če bo res gosp*»d ostal pohabljen — takle lep, zastaven človek, kakor je on! Kar veselje ga je bilo pogledali! če bi imel ostali pohabljen, bi bilo mnogo boljše, da bi umrl, kakor je pravkar dejal gospod baron. Tega ne bi nili prenesel...« Pri lem je zmajeva! z glavo in stari, PREPOVEDANA LJUBEZEN PO NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L. MLADIH LJUDI LJUBEZENSKI ROMAN DVEH i' dobri duši so po licih polzele debele solze. A čeprav smo vsi vroče želeli, da bi Jurij čislo ozdravet, nam zdravnika po tesnobni uri pričakovanja, ko sto prišla iz bolnikove sobe, nista utegnila dati druge tolažbe ko to, da bo ranjenec ostal na eni strani pohabljen, če se bo izlizal, kajti nalomljeno ima hrbtenico. Bilo mi je. kakor da bi me kdo treščil po glavi. Ta čvrsti mož naj posta-ue pohabljenec v svojih najlepših letih? In nehote je ludi meni prišlo na misel: Bog nebeški, naj rajši umre, kakor pa da bi živel sredi vseh teh težav, ki 3e bodo zdaj zgrnile nadenj! A treba se je bilo iztrgati iz vsega lega. Morala sem oditi k usmiljenki, ki jo je brl profesor pripeljal kar s seboj. Mlada sestra je zgoraj že vse pri; pravila za operacijo. Jurij se ni še nič zavedel. Vse je kazalo, d« je dobil pretres možganov. Povsod je dišalo po razkužilih, nn eno izmed največjih miz so položili blazino in čeznjo pogrnili platneno rjnho. Skratka, vse grozotne operacijske priprave so že čakale na ranjenca. In spet sem sedela sama. To pot v isvoji sobi, kjer so me že čakali pripravljeni kovčegi, ki sem jih hotela drugo jutro na vse zgodaj vzeti s seboj. Iznenada sem se spet spomnila na Heleno, Da, zanjo bo treba kako poskrbeti. Odprla seni vrata v sobo poleg svoje, prižgala luč in začela pripravljati posteljo. Skozi odprto okno je lil v sobo hladen jesenski zrak, v peči je služkinja kurila. OgrniJa sem se, stopila k oknu in prisluškovala v daljo. Postalo je vetrovno, po nebu so se podili črni oblaki, visoka drevesa v parku so šumela. Zdajci je prodirljivo zaskovikala nočna ptica, prav listi trenutek je v vasi zalajal pes iu v našem grajskem zvoniku je ura udarila tri. Tema je bilo ko v rogu. Nili ene zvezde ni bilo videti na nebu. Za mano so zaškripala vrat« in Breitenfeld vprašal: >,AU sle tu. gospodična Meissnova?« Zaprla sem okno iu stopila k njemu. Pri medli luči sem videla, da je imel oči rdeče obrobljene. »Strah in groza, ljuba gospodična! kako le more imeti kateri človek veselje do zdravniškega poklica! Profesor upa, da mu bo rešil življenje, a je ena sestra premalo z« nego, poklicali so še eno. Jurij leži, pohabljen za vse večne čase, še zmerom v omotici. Zdaj moram domov in se proti večeru spet vrnem. Moja žena je najbrže že v velikih skrbeh zame, saj ubožica nič. ne ve, kaj se je zgodilo in si misli vse mogoče. Moram hiteli! Zdravstvujte!« »Lahko noč, gospod baron,« sem zahlipala, Pomagala sem s astri pri pospravljanju, zdravnika sta odšla v .Ju- rijevo delovno sobo na črno kavo, jaz sem se pa od utrujenosti opotekla in legla na posteljo. Ko sem se zbudila, je bila ura že okoli devetih zjutraj. Zgrozila sem se. V hiši je bilo že vse na nogah in je marljivo -tekalo sem in tja. Ko sem pri Jurijevih vratih šepetaje vprašala po njegovem zdravju, mi je sestra z bledim, prečutiui obrazom povedala, da se ni Jurij dotlej še nič zavedel in da se bo doktor Ziinker vrnil okoli desetih in bo pripelji s seboj še drugo sestro. Vse cvetje, ki so ga na dvorišču pripravili za sprejem, so če/, noč odnesli. Lilo je kakor iz škafa. Baron Breitenfeld je že okoli devetih posla! hlapca, da bi mu sporočili, kako je poteki« noč. Pisal je, d« se bo okoli treh oglasil še sani. V hiši je vladala zlovešča živahnost. Vsakdo je zrl drugemu v obraz s tesnobnimi vprašanji. Kako bo neki tu čez neknj ur? Kako bo strašno novico prenesla gospa? Zdelo se je, da se čas nikamor noče premaknili. Še enkrat sem šla skozi vse sobe in se ustavila v otroški sobi. Toliko prisrč ne, domače sreče me je sprejelo, pa vendar sem vedele, da se sreča semkaj nikoli ne bo naselila. S slikami okrašene stene, zibelka, ki je v njej Jurijeva mati zibala svojega edinca, velika zidana peč, ležalni stol in pre- proga, da se bo mati na njej igrala s svojim ljubljencem. Ali, mati! In... moj Bog... da... še včeraj je bil Jurij v njej in je zagrinjat temne zavese, zdaj je p« ležal med življenjem in smrtjo Ko bi ga vsaj hotela smrt rešiti lega trpljenja! Doktor Ziinker je stopil za trenulek k meni. Pravkar je bil prišel in pripeljal usmiljenko s seboj ir. mesta. Bežno se je ozrl okoli: »Ali ste vi to pripravili?« .Malo. Največ je pa naredil gospod Jurij sam.« »Najbrže se je zelo veselil? Ubožec! Prosim vas, povejte mi, s katerim vlakom se pripelje njegova žena?« Treba je bito še lep čas čakati. Baje je vlak imel zamudo. Bilo je okoJi dveh, ko je Lorenzo pripeljal na dvorišče. Najprej je iastopila Karla, za njo pastor in potlej še Loti. Le4a mi ja izročila otroka, zavitega v toplo odej«. Karla toliko da mi je voščila dober dan, in že je odšla mimo starega Fric* navzgor po stopnicah v hišo. Nemo smo šli za njo. Loti mi je spet vzeta otroka iz rok in brez besed odšla v otroško sobo. Drugi smo v mučnem pričakovanj-u stali okoli Karle. Zdelo se je, da je kakor omamljena. Doktor Ziinker ji je šel po stopnicah naproti in jo »prejel z nekaj tolažilnimi besedami in ludi Brinkmann je še ea-kra-t izdavil: »Pokonci glavo, gospa Karla, pokonci glavo, saj še živi!« Karla je iskala besed, o ni vedel#, kaj bi rekla. Nazadnje se je zdelo, d« se je zbrala; z vreščečim užaljenim glasom je vprašala: >Kdo je neki mojemu možu prodal ti mrhi? Najbrže mu je Lorenzo nulve-zil, da slari konji niso več za rabo. in Breitenfeld mu je kajkak pomagal M. VI. 1938. DRUŽINSKI TEDNIK ipri nakupu. Če flovek ni dom«, je pa res vse narobe. Zdaj pa imamo!« temi besedami se je sunkovito °r>rnila in krenila proti vratom, ki so «e odpirala v nekdanjo Jurijevo sobo. »Prosim, gospa, vaš mož leži zgoraj,« Je zaklical za njo zdravnik. Obstala je «'akor ukopana. -‘Zgoraj?? je vprašal« in nagubala e'°. »Zakaj neki zgoraj? Saj...« »Gospod Jurij stanuje zgoraj že ne-J{aj dni, v sobi tik nad njegovo prejšnjo,« sem ji pojasnila. lemna rdečica ji je planila v ploski obraz. »A, tako,« je dejala in z odsekanimi koraki odšla z vzdignjeno glavo navzgor po stopnicah. Zdravnik je šel nJ°; govoril ji je nekaj o strogem •Mrru, ki go bolnik potrebuje, a Karla *"u ni nič odgovorila. Počakala sem, da je njena mala, Polna postava izginila zgoraj na liod- 111 kn, potlej sem pa odšla v otroško sobo. Loti je v naglici odložila plašč Jn otroka položila na previjajmo mizi-Co- Malo, nežno otroško telesce je brcalo z okroglimi nožicami na čisti plenički, otročiček je stiskal drobcene pesti in iztezal ročice v zrak, njegove v’elike, plave očke so strmele v tujo okolico. »O ljubi Bog, li ubožec mali!« sem ganjeno dejala, ko sem pogledala za-leSa fantička. Starka je prikimala. »Še^ zdaj ne morem verjeti, saj ni mogoče! Tako nepričakovano nam je Pastorjeva gospa povedala strašno no-Vlco...« Zmajala je z glavo in ei otrl« nekaj solz, sin gospodična Helena...« . »Ljuba, dobra Loti, povejte mi, kako Helena sprejela to strašno novico, kako je prav za prav z njo?« sem jo drhte vprašala. »Ah, gospodična, kako neki naj bo? Molči, samo molči, a ne šele od včeraj. Danes ni spregovorila niti besedice, le še bolj topo je strmela predse. Gospodična, ko bi vedeli, koliko sem se 'iiorala z nesrečnico truditi vse od trenutka, ko smo že resno sklenili, da bomo odpotovali in se je dekle moralo ločiti od tegale tu...« Pokazala Je na otroka. »Prav nič se ni branila jn tudi jokala ni ali pa prosila, naj se počakamo, nič, prav nič ni storila, 'e še bolj bleda je postala to kakor senca je lazila okoli otrokove posteljice ali ga je pestovala in ni mogla odtrgati oči od njega.1: »In kje je zdaj? Ali bo prišla s6m?« Pastorjeva gospa se pelje z njo za-da*j v kočiji. Glejte, gospodična, sta že tu,« Loti je previla otroka v sveže pleničke in ga položila v zibelko. Fantičku to ni najbrže bilo všeč in je začel vekati. »Noče in noče ležati, ker ga je njegova mama zmerom pestovala, hotela sem reči, njegova teta. Takšna strašna stvar, in v tako pošteni hiši.* Medtem je pripravila mleko v stekleničko, a še preden je utegnila z njo malega kričača potolažiti, je na prag stopila Helena in s prestrašenimi očmi zastrmela v zibelko, kjer je dričal Jurček. »Ljuba Loti!« Drugega ni spravila iz sebe. Potlej Je uzrla mene in je umolknila. Tudi otrok je umolknil. Kakor otrpla sem ji stala nasproti. Še zmerom je bila [epa kakor pred letom dni, a vendar cisto drugačna. Sklonjena od boli in v dno duše pretresena žena je stala Pred menoj in se me ni upala pogledati. Že samo črta okoli njenih ust "'e je silila na jok. »Helena!« sem vzkliknila in razširila roke, da bi jo objela, a dekle je obstalo kakor ukopano in se niti zmenilo ni, da bi se privilo k meni kakor drugače. Izpod dolgih trepalnic me je Plaho ošvignila z očmi in na obraz ji je legel brezupen izraz. 'Helena, kaj me nič več ne poznaš?« »Pač, tela Ana, a ti me hočeš odpeljati stran od njega!« »Helena,« sem stopila k njej, »ali 'ne nič več ne maraš? Kaj se nič ne veseliš, da boš živela pri meni? Nekoč Se tj nobena stvar ni zdela lepša in t>olj5a ko to.« Zmedeno me je pogledala in zmajala * glavo. »Ne, ne veselim se. Kako naj se sploh veselim?« »Ah, gospodična Melssnova,« je zaprosila Loti, »purtite jo. Pridite, Helena, sedile semkaj k peči, saj vas Sebe.« Spremila je ubožico k naslanjaču in ji slekla plašč. Helena je sedla in so * prekrižanimi rokami in z bolestnim Vrazom zagledala v otroka, ki je v Velikih požirkih slastno srkal mleko. Nitj pomislila nisem, da jo je včerajšnja nesreča še bolj zadela. Kakor ubita sem odšla iz sobe in poiskala Paslorico. Na hodniku me je slari Fric vPrašal, ali eme vstopiti, da bi pogledal malega gospodarja. Pustila sem ga mimo sebe in odšla dalje. Pastorka je vsa iz uma sedela v Karlini sobi in ko me je uzrla, je planila v jok. »Prav takšna je, kakor njena mati, prav kakor mati je! Proč morate od tod, čimprejk je zaihtela. »Ali bo hotela?« »Saj se vendar ne sme upirati! Nič več se ne zaveda, kako zelo )0 utegne to njeno vedenje spraviti v sramoto. Za Jurija, ki leži na smrtni postelji, se komaj zmeni. Vse, prav vse se suče le okoli ločitve od otroka. Koliko smo ji prigovarjali, a niti glasu ni spravila iz sebe. Mislila si je: le govorite, če se vam zljubi, saj mi je razen enega prav vseeno.« »Od kdaj je pa takšna?« »Moj mož meni, da od takrat, ko ji je Karla brezčutno, kakor je že njena navada, rekla: ,Tako, zdaj mora temu biti konec. Odpotovale bomo domov, ti pa pojdeš v Dresden.' Saj že veste, kako je bilo. Torej od trenutka dalje, ko so v Bordigherj sedle na vlak, je bilo prvo dejanje komedije odigrano in začelo se je drugo. Karla si je ua lepem prilastila vse materinske pravice. Helena je bila do takrat Čisto pametna, a potlej...« Tisti trenutek se je v tišino hiše razlegel glas zvonca, glasno in brezobzirno, kakor bi v hiši ne bilo nobenega bolnika. Spogledali sva se. Ali je danes sploh mislil kdo na kosilo? Prav tedaj pa je Fric pomolil glavo skozi vrata in dejal: »Gospa kliče h kosilu.« Čisto zmedeni sva vstali in šli v jedilnico. Pastorka je spotoma vzdihnila: »Kaj hočete, Karla ima tudi prav.« »Dovolite, da pojdem najprej po Heleno,« sem jo zaprosila in ko sem ji v otroški sobi ponudila roko, je poslušno vstala in šla z menoj. Župnik in Karla sta bila že v jedilnici. Karla je bila vsa zaripla v obraz, a ne od joka, ampak od razburjenja. Ena od usmiljenk se je pri oknu pogovarjala z zdravnikom in ko smo prišle še me tri, smo vsi skupaj sedli za mizo. Pastor in zdravnik sita se začela pogovarjati, kako se je nesreča primerila in kako je Breitenfeld Jurija našel, Karla je pa nalivala juho na krožnike. Hotela sem ji pomagati, a mi ni dovolila. Pojedli smo liho in hitro. Koj po kosilu so hoteli pastorjevi domov, doktor je pa predlagal, naj se dami po tako dolgi vožnji in po tolikšnem duševnem razburjenju odpočijeta. Ob štirih so morali spet na postajo po profesorja. »Z ranjencem bodite zelo obzirni,« je opozoril zdravnik. »Mnogo moči boste potrebovali, gospa, a gospodična Helena vam bo gotovo rada pomagala?' se je obrnil k mladenki. Bilo je, kakor bi bilo v Heleni zaplato novo življenje, tako napeto, tako proseče in roteče je uprla oči v sestrin obraz. »Helena?« je zategnila Karla. »O, ne. Helena pojde z gospodično Meissnovo v Dresden. Pri nas je V6e narobe, gospod doktor. Meni se kar meša, Helena je slabokrvna in mi v gospodinjstvu tako in tako ne more pomagati. Potovanje ji ni dobro delo in odkrito povem.1: se je obrnila k meni, »ljubo mi bo, če bosta odpotovali kmalu, zelo kmalu, morebiti že jutri ali pa pojutrišnjem, gospodična Meissnova. Morda zveni to nevljudno,« je nadaljevala, »a zelo si želim miru.« »Razumem, gospa Rhodnova, a mislim, da bi vam Helena kot otrokova teta utegnila biti v pomoč, saj veste, biti hkrati bolniška strežnica, mati in gospodinj«, je nekam preveč,« jo je opozoril zdravnik, »O,« je menila Karla in je med pogovorom vneto zgrinjala svoj iprtič, iza malega bo skrbela Loti. Ona zna z njim tako dobro ravnati, da se mi zanj ni treba prav nič bati, moj mož ima dve strežnici in tako mi ostane v glavnem samo še gospodinjstvo. Tu mi pa tako in tako ne more nihče pomagati.« Vstala je, se hladno zahvalila pastorju in njegovi ženi, se znova zapletla v pogovor z zdravnikom, Helene pa niti pogledala ni. Dekle se je naslonilo na mojo roko, kakor bi iskalo opore. Brinkmann je stopil k nama. »Pogum, Helena! Sprejmi breme svojega življenja in pojdi hitro od tod,« je tiho dejal. »Vidiš, tvoje bivanje tu bi bilo brezpravno in pohujšljivo. Pojdi in zahvali se svoji sesiri, da je tvoj greh tako požrtvovalno skrila pred 6vetom. Menda veš, kaj si mi obljubila.« Helena je staremu možu poljubila roko, prav tako je pritisnila poljub tudi na pastoričino roko, potlej se je pa zgrabila za glavo, kakor bi se ji vrtelo. Odšli sva v najino sobo in tu sem pregovorila Heleno, d« je legla. V MENZI Kolodvorska ul. 8 dobite od 6 zjutraj do 21 zvečer izborno domaio hrano MIGLJAJ Po netnšlcem izvirniku priredila Ji. K. 22. nadaljevanje »Jaz? Kaj tii le pride na um J Pusti me pri miru 6 svojimi znanci!« je nejevoljno odgovoril. Tedaj mu je težka Eckardova roka objela nadleht. »Moraš — Lizika Arnikova je!« Na Brunoldovem obličju je komaj trznila mišica, ko je zaslišal to ime. Le počasi je obrnil glavo na drugo *tran... Naposled je pa vendar vstal in stopil za doktorjem. Lizika, oblečena v kratek, teman sprehajalni kostum, z dekliškim klobučkom na plavih laseh, je sprejela doktorja s prirojeno ji prešernostjo. Stric njene prijateljice Hane vendar ni bil kdo ve kakšen tujec, zato je začela kar precej neprisiljeno kramljati z njim. Ta zverina, ta Boro! Z mies Liud-sayevo je bila na sprehodu, ker 6e ji pa ni ljubilo venomer voziti, je izstopila in odšla košček poti peš naprej. Da je vedela, da bo Boro kakšno mačko zavohal, bi prav gotovo ne zavila tod mimo. »Le počakaj, Boro, poštena kazen te še čaka!« je vmes zažugala psu. Še zmerom ga je držala za ovratnico, čeprav ni več silil za mačko, renčal je pa še zmerom. Tedaj je stopil Brunold bliže — 111 doktor Eckard ju je seznanil: »Gospod Aleksej, sodelavec našega lista — in vaš rojak!« Mlada deklica je odzdravila še zmerom naspol po penzionatsko naepol že kot mlada dama, ki se zaveda, da je zaročena. Čudno ee ji je zdelo, da je tujec — čeprav je njen rojak — niti ogovoril ni, temveč je le nemo v pozdrav prikimal. Zato je nadaljevala pogovor z doktorjem. Hotela je vedeti, kako je kaj z njeno prijateljico Hano, ko ji je vendar umrla babica. Zdaj je gotovo ne bo več v Berlin, ona bo pa morala odtod, ker hoče mama že prihodnji teden odpotovati v Pariz. Toda medtem ko je navidez mirno o vsem tem govorila, se je njen pogled čedalje pogosteje V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Sprejemamo abonente vračal k staremu gospodu Alekseju. Slar mora že biti — je zase premišljala — starejši ko doktor Eckard, saj je že ves siv in nevljuden je tudi še za nameček. Niti besedice ne črhne! Stal je ko kakšen kip in jo neprestano opazoval s trdimi in hladnimi očmi, da ji je postalo kar neprijetno. Prav zbala se je tega zagorelega temačnega obraza in najrajši bi bila prekinila pogovor. In vendar lega ni zmogla, zakaj začutila je, da je ukleta od tega pogleda. Eckard je nemo opazoval zdaj njega zdaj njo in se ni upal poseči vmes. Hihard je bil nepreračunljiv, in že ena sama neprevidna beseda, še tako skrit namig, bi ga napotil k umiku. Tedaj se je pa pred gostilno ustavil voz. Izstopila je neka dama in koj prihodnjo minuto se je prikazala mies Lindsaveva v vsej svoji veličastnosti nejevoljne vzgojiteljice. Dogodek je bil z nekaj besedami pojasnjen. Miss je okrcala Borovo vedenje s ,shocking‘ a tudi srečanje s tujcem v zakotni predmestni krčmi se ji ni zdelo primerno. Zato je storila vse, da brž in vljudno odidela. Lizika bi se bila sicer golovo uprla Samovoljnosti miss Lindsayeve, bržčas zgolj iz nagajivosti, toda tokrat ni pravil ič ugovarjala. Stopila je tesno k vzgojiteljici, kakor da bi pri njej iskala zavetja. Nerazumljiva in moreča bojazen spričo bližine tega tujca je naraščala od minute do minute. Miss Lindsayeva se je na moč gosposko poslovila, gosposko in hladno. Obe dami sta odšli k vozu, Boro se je pa s slabo vestjo smukal za njima. Pri izhodu je pa mlada deklica nenadejano obstala in se počasi 111 neodločno ozrla. Še enkrat sla se srečala pogleda hčere in očeta. Še enkrat je oče uzrl velike in svetle sinje oči svojega otroka. Uzrl je v njih svojo lastno mladost. Oslri glas miss Lindsayeve jo je opomnil, da je treba vstopiti. Lizika se je zdrznila, kakor da bi se morala s silo otresti hromeče neznane sile. Prihodnjo minuto je zdrdral voz od-ondod. »Upal sem. da boš vsaj besedico spregovoril, • je očitajoče dejal Eckard, »Niti tvojega glasu ni slišala. »Čemu neki? Saj se me boji — to si menda opazil!j »Da, ali sicer ni mala Lizika nikoli boječa. Sama prešernost je je. Zdelo se je skoraj, ko da bi slutila kakšno skrivnostno odvisnost.« »Neumnost! Saj je še naspol otrok!« »Tvoj otrok je, Rihard!« je rekel doktor s težkim poudarkom. »Morda!« je dejal Brunold in zmignil z rameni. »Samo morda? Saj menda spoznaš poteze, sinje oči... Tvoje je oboje! Ali hočeš 9 svojo temačno trmo celo lastnega otroka zatajiti?« Brunold ni odgovoril. Stopil je nazaj k mizi in snel z obešalnika klobuk. »Ali me spremiš?« je vprašal. »Ne, zdaj boš menda rajši sam.« »In ti moraš seveda brž nazaj. Saj vem, da si čas prav ukradeš, kadar prideš k meni. Torej pojdiva!« Pri izhodu sta se razšla. Brunold je zavil proti svojemu stanovanju, Eckard je pa počakal tramvaj. Tako nepričakovano je bilo to svidenje kakor prst božji... in vendar zaman! Mrtvec se ni dal več zbudita. Še lastnemu otroku ne. Ubožec Rihard! * Visoko gori v tirolskih gorah, na znožju mogočnih Dolomitov stoji velik alpski hotel, ki je zaradi razkošja in visokih cen dostopen samo bogatim gostom. Sredi velike baržunaste jase stoji, obkrožen s temnimi stoletnimi gozdovi, ki se globoko v njih notranjščini skriva majhno gorsko jezero. Okolica je nebeško lepa; vse okoli diha samoto in mir. Da, kadar ni tod okoli meščanov, ki prihajajo na ,oddih*! V sezoni je vse bučno tod, vse živo in pisano. Shajajo se ljudje vseh mogočih narodnosti, igrajo tenis, privoščijo si ljubezenske dogodivščine, po večerih pa uganjajo gizdo, da že ni več lepo. In prav zato je la hotel tolikanj zaslovel med potratnimi gizdalini, da je postal, kakor pravijo, ,velika moda*. Tukaj si je izbrala tudi gospa Arnikova svoje bivališče. Zanjo je bil pojem počitnic neločljivo zvezan z razkošjem in sijajem. Najela si je bila najelegantnejše sobe, poseben salon in dve sobi za služinčad. Obleke, ki jih je prinesla naravnost iz Pariza, je z zavidanjem občudoval ves ženski svet. Za njeno še mladoletno hčer se ni spričo elegantne matere nihče dosti menil. Lizika je bila srečna, zakaj tukaj je prvikrat v svojem življenju užila res popolno prostost. Takrat še. ko je bila v penzionalu, so jo vzgajali kav s špartansko strogostjo, a skoro nič bolje se ji ni godilo za vladanja sffoge vzgojiteljice miss IJndsaveve. Tudi v Parizu je teklo življenje isto ustaljeno pot. Mati je ni vzeln nikamor s seboj, zakaj vtepla si je bila v glavo, da sme mlada nevesta med svet šele tedaj, ko ji je ob strani njen izvoljenec. Olga Pavlovna je umela prav to dopovedati tudi malce ljubosumnemu Eberlyju — in mladi mož je bil materi kajpak še hvaležen za tolikšno skrb in pozornost. Nekoliko se je spremenilo zanjo, ko sta z materjo prišli v tirolske hribe. Gospa Arnikova je dovolila svoji hčeri, da je smela z njo obedovati in večerjati v veliki jedilnici. Ni ji branila, da se je zvečer za kakšno uro pokazala v salonu in da je hodila sama na sprehod Miss Lindsaveva se je zlasti zaradi slednje svoboščine hudo postavljala po robu, a njeni ugovori niso nič zalegli. Mati je postala nasproti svoji hčeri kar na lepem popustljiva in dobrohotna, zakaj ,partija', ki je čakala njeno ,malo‘, ji je bila na moč všeč. Vsaj se ji ne bo treba kdaj pozneje bati tekmice in bo lahko še mnogo let uživala neomejeno prostost. »Miss Lindsayeva,« je menila gospa Arnikova, »zdi se mi da bova morali popustiti. Mala nevestica hoče malce svobode, zakaj zavedati se je začela, da ni več otrok! Z njeno trmo se bo moral njen bodoči mož sam bosti. Dokler pa je otrok še pri meni, naj mu bo lepo in toplo.« Te besede je izrekla ponosna gospa od sile ljubeznivo, a nič manj odločno. Lizika, ki je bila navzočna, je od zmagoslavja kar žarela pozneje si je pa na ta račun privoščila marsikatero neugnanost. Vsemogočnost stare sove je bila strta! Bilo je lepega dne okoli poldneva. Olga Pavlovna je sedela na mostovžu in raztreseno gledala pred hotel, kjer so se ljudje po južini sprehajali gor in dol. Tedaj je vstopil Ivan, zvesti »proda gospe Arnikove. Prinesel je posetnico nekega gospoda s sporočilom, da čaka obiskovalec v malem salonu. Presenečeno se je lepa Rusinja zdrznila. »Gospod Brankov! Da. recite mu. da takoj pridem!« je dejala služabniku in brž vstala. Živahno je slopila v salonu pred Brankova ki ji je nekam v zadregi poljubil roko. Pozdrav je bil na zunaj enak vsem njegovim dobro ji znanim pozdravom, vendar je oslro oko sve-tovn jaške dame precej opazilo neznat 110 spremembo. Zato ga je z malce očitajočim glasom ogovorilo: »Ervin, vi? In lako nepričakovano!« »Nepričakovano? Saj ste vendar ukazali, milostljiva, naj pridem.« »Sem, a nisem več verjela da is« boste odzvali ko ni bilo vašega odgovora od nikoder.« »Zelo sem zaposlen,« je odgovoril Brankov, ki ji je nekam v zadregi pojasnjeval. »Da sle se zakopali do ušes v samo politiko,« ga je prekinila. »Vem, da takrat moški nimate za nič drugega več smisla!« Pogled Olge Pavlovne je vprašujoče počival na obrazu moža, ki ga že skoraj tri mesece ni bila videla. Zdel se je resnejši in stairejši. Temačne gube na njegovem čelu ni bila prej nikoli opazila. »Hotela som vas vendar že e,pet videti1,« je povzela. »Od tistega večera, ki nama je obema prinesel toliko razočaranja, se vendar nisva več videla. K meni niste hoteli piriti, čeprav sem vas lepo prosila in vabila — (reliji dan ste pa kratko in malo izginili.« »Zaradi smrti v družini. Moral sem spremiti babico svoje žene na poslednjo pot.« »Ze res, toda ostala sem še celili štirinajst dni v Berlinu — in Roden-stein je Berlinu dovolj blizu. Kratek obisk bi bil pač mogoč. Sicer pti vem: priti niste hoteli!« »Da, nisem hotel!« je trdo dejal. »Toliko mesecev sva dmig drugega navduševala z upi na končno zmago, naposled je pa vse skopnelo. Sramoval sem se — pred vami in pred seboj.« »Ervin, prosim vas...« Brankov je molčal. »Kako morete neuspeh lako globoko občutiti! Saj ni krivda na delu. Občinstvo je bilo pod vplivom, bilo je zoper vas. Kasneje sem izvedela. In tudi vprizoritev je šepala, pa še hudo. Tonvald je vse zakrivil, ko je odrekel svoje sodelovanje. V drugačnih razmerah...« »Bi bil prav lako propadel,« ji je skočil v besedo. »Da je imela drama silo in življenje, bi bila kljub vsem neprilikam zmagala. Morala je pogoreli — in pogorela je po pravici. Da, hudo me je zadelo, tako hudo, da sem sprva mislil, da še preboleti ne bom mogel. Zdaj sem že ozdravel! Preden nadaljejem imam ša eno prošnjo! Nikar se ne meniva več o lem. Spomin me samo muči in boli, zdaj pa potrebujem svoje sile za druge stvari.* »Ali se hočete mar zares posvetiti politiki ? < »Ako pri volitvah uspem — prav golovo!« Olga Pavlovna je komaj zaznavno zmignila z rameni. Niti trohice zanimanja ni imela za politiko in je poznala te moške zadeve samo toliko, kolikor so ji bile potrebne za pogovore v salonih. In vaše pesniške sposobnosti?« je vprašala z očitkom. »Vaše pesnitve?« »To sem pokopal — in morda je prav. da se je lako zgodilo. Ne moreš služiti dvema gospodarjema! pravi moj stric doktor Eckard. Nekaj moraš žrtvovati! Jaz žrtvujem pesnika — s«j ni bil kdo ve kaj prida.« Govoril je skorajda brez razburjenja a nekam drzno, da je bilo že po b H ra utrufenosl gospa, ima izvor v živcih kože toda lecitin, ki je v slanicah’ mozga in živcev, vsebuje ravno Solea milo. Neverjetno osvežujoč je učinek umivanja z zdravim Solea milom. fl7liUrin kmruu " glasu spoznali, kako zares niu je pri duši. Tedaj je položila lepa gospa svojo prstani preobloženo roko zaupljivo in proseče na njegovo ramo. »Ervin, nikar t>ikoI Zakaj se pustile ugnati razočaranju'? Vsa vaša .bodočnost je vendar na kocki. Ne smete zavreči plemenitih perniških nagibov. N"*te ustvarjeni za politiko! Ne, vi že ')e! Človek, ki je doslej iskal samo lepoto in plemenitost v življenju, ne more zdržati v takem le preveč treznem vzdušju. Pesnik, ki je hotel doseči zvezde, ne sme med krama rje in kričače. Ta pot v/»m bo nastavljala same bodice! Paz e se!« UM je spet njen st ari glas,'božajoč in zasanjan, glas, ki ga ja tolikokrat opoji! in mu pričaral blesteče upe zmagoslavja bi slave. Toda danes mu ni šel do živega. Ni se sklonil kakor sicer, da hi ji vdano poljubil roko. .Ve! Komaj zaznavno se je odmaknil... *N'e gre za pot, temveč za cilj. In ciilj je velik, morda celo višji od pesniškega. Sicer pa — kaj bi se prerekala o bodočnosti. Saj še ne vem, kako se bo obrnilo. Toda, naj se zgodi tako ali drugače... Usoda naj odloči h Vstal je in zavil na balkon. Olga mu je sledila s pogledom. Ni ga več spoznala — tako spremenjen je bil. Xiti sledu ni bilo več o njegovi ognjeviti živahnosti, nič trohice strastne vzhičenosti več... Zdelo se je, da ga razočaranje še zmerom tlači ko mora. Spričo njegove odločnosti ga ni bolela več mučiti s podobnimi pogovori, lil vedeti je hotela prav za prav nekaj popolnoma drugega: Kako sla si kaj z ženo! In o tem je molčal ko grob. Da, eaj drugače vendar ni mogel, (loto vo »la se ob babičnem grobu pobotu ta! Ni dvoma, da je Hana stavila ul-'imat — in on se je uklonil, moral se je ukloniti... To, to bo, kar ga tako leži — in zato je bržčas tudi tako dol-“o odlašal s svojim obiskom... S smrtjo gospe Dankmarjeve ste mnogo pridobili je spet povzela. Energična dama si menda ni dala kratiti skrbniških pravic prav do poslednjega diha. Šele z njeno smrtjo •^te postali pravi gospodar velikih posestev/ N e! : je hladno odgovoril. >Kaj, ali je nemara uveljavila pogoje, ki segajo čez njeno smrt?« Nisem gospodar posestev in nikoli ne bom. Vse je last moje žene — in .-klenila sva, da se razideva.« Olga je vsa presenečena planila pokonci. Torej vendar! Počasi se je obrnil. •Zdi se, da ste to pričakovali, milostljiva.« Bala sem se, da se bo tako obrnilo. Po namigih gospe Brankove ob najinem poslednjem neprostovoljnem sestanku se mi je vse tako zdelo. Njeno naglo odpotovanje je torej vendar pomenilo ločitev.« •Da!: »In vi ste privolili?« Moral sem, saj sem bil kriv!« >0 krivdi sploh ni govora, mu je razkačeno skočita gospa Arnikova v besedo. »Tudi go-| i Brankova je bita v isti zmoti, pa mi ni dala, da bi ji pojasnila. Uipam da ste vi, Ervin, storili svojo dolžnost. Zakaj najino prijateljstvo je tako čiisto, da nanj ne sme i>asti senca očitka!« Storil sem svojo dolžnost, toda Hana misli o zakonu drugače. Hotela je moža — njegovo srce in dušo — ali pa nič! Nisem ji dal, kar je terjala, zato je zahtevala ločitev.« Olga Pavlovim se je vgriznila v ustnice. Bila je užaljena, zakaj po ovinkih je vendar nanjo padel očitek. Vse ali na nič! Da, da, ta žena, ki je tako dolgo veljala za poosebljeno skromnost, je umela uveljaviti svojo voljo! ;ln zdaj je to že sklenjena stvar?« •Nepreklicno! Molčala bova seveda o tem do konca žalovanja, najmanj pa do končanih volitev. Potlej bova vložila ločitveno tožbo." 5In vaša bodočnost?;: P ra tet a mi jo je zagotovila z oporoko. Rodenstein ostane moj. Kazdol-žila ga je — in tako ostane dediščina mojih pradedov neokrnjena.« (iospa Arnikova je poslušala vsa presenečena. Poznala je Ervinove razmere, saj ji je bil sam vse pripovedoval, zato je znala preceniti, kaj pomeni rešitev Rodensleinia. No zdaj bo vsaj rešen spon, ki jih je bil zoper svojo voljo prevzel nase. S sodno ločitvijo ■se bo iznebil še navideznih vezi in >o lahko živel po mili volji. >To so res presenetljive novice!« je menila. ; Ne bom se mogla izlepa znaj- ti- — Zdaj pa predvsem: hotelsko sobo za vas! Ne bo lahko, zakaj vse je prenapolnjeno!« »Na to sem mislil, saj je vendar velika sezona. Najelsem si sobo v hotelu ,Planiki*.« Olga je ostrmela. ,Planika* je bil skromen alpski hotel na gorskem prehodu in je bil dobre četrt ure oddaljen odtod. Zvečine so tam prenočevali planinci. Kako se je le mogel tam naselili? »Za enkrat pač ne bo drugače,« je malce hladno menila. Jutri ali pojutrišnjem vam pa že priskrbim sobo v tem hotelu. /Nikar se ne trudite,« ji je brž skočil v besedo. Prav zadovoljen 6em lam in dolgo sploh ne ostanem. Zdaj pa dovolile... Pa menda ne nameravate že oditi? Šele četrt ure ste pri meni.« Moram se še za prtljago pobrigati. Prosim vas, da me priporočite gospodični hčeri. Prinašam ji pozdrave od Otona.« Lizike ni doma. Pobegnila je, že koj po obedu. Kdaj se spet vidiva?« »Kadar ukažete!.; >Ukažem? Ali sva si mar tako tuja postala? Pričakujem vas na večerjo; ob sedmih! Pritrdilno se je priklonil in odšel. Olga Pavlovna je ostala sama v razpoloženju, ki je nihalo med nemirom in nejevoljo. Kaj le vse to pomeni? Kaj ga je tako do dna spremenilo v tej kratki dobi? Dovolj dolgo je trajalo, da je prišel, in celo brez naznanila. Zakaj se je le naselil v skromnem planinskem hotelu, ne da bi najprej tu vprašal za sobo? Ali se je mar hotel ogniti prepogostega shajanja? Saj se mu je zdela vendar nekoč vsaka ura izgubljena, ki je ni prebil v njeni bližini! ...ne milostljiva gospa, ni »prav isto« Samo NIVEA vsebuie Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. NIVEA krepi kožno staničje in zmanjša nevarnost sončnih opeklin. Z NIVEO okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. Svidenje z AngeSo Nadaljevanje s U. strani Opekta Navaden savojčck za približno 1 kg marmelade, cena Din 4*— Celo lepe gospe se je čedalje bolj mraoilo. Ervina Brankova ni ljubila. 0 tem si je bila na čistem. Strast je bila enostranska samo pri njem in zato ga je zmerom držala na vajetih, kakor ji je kazailo. In vendar ga je potrebovala. Razvadil jo je bil s svojim dušnim bogastvom, polnim ognjevitosti in prekipevajočega življenja. Povprečni ljudje z vsakdanjimi čuti ji niso bili več dovolj. To je v poslednjih mesecih le preveč občutila. Ni ga hotela izgubiti, zfesti ne zdaj, ko bo prost! Prišel je na njen klic — kljub vsemu — in bo tudi ostal, če bo hotela. Prevečkrat je bila preizkusila svojo moč! * Lizika je bila res pobegnila. Sleher ni dan po obedu je odhajala, včasih res samo, da je miss Lindsavevo jezila. Bilo ji je kajpak strogo prepovedano, da bi se preveč oddaljila od hotela. Bližnja uglajena pota z neštetimi klopmi so jo začela po malem dolgočasiti. In — prepovedan sad zmerom mika... Na moč ji je ugajalo tu. Pisano, imenitno življenje v hotelu. Skupna kosila v veliki dvorani, množica gostov z vseh koncev sveta, zvečer sijajni saloni, polni razkošja in dragocenih toalet, vse to je bil nov svet za mlado dekle. In v Berlinu, kamor se bo v septembru vrnila, se ji bo svet na ste-žaj odprl. Takrat bo svečano objavljena njena zaroka — in potlej jo čakajo prekrasni dnevi, ženitovanjako potovanje in naposled Liebenau, kjer bo za-k ral je vate kot mlada gospodarica. Sami blesteči in sonca polni prividi! Kmetie! Vaša živina Vam bo bolje napredovala in imeli boste večje dohodke, ako boste uporabljali »Pekk« in »Osan«. Več ko 100.000 gospodarjev, nešteto veterinarjev in drž. zavodov uporablja z uspehom naše preparate. Zakaj ne bi tudi vi imeli večji dobiček? Brezplačna navodila daje: »Kaštel« d. d., Zagreb 6, Pri i-Pekku«. in >Osanu* sem ugotovil, Vidite,•! je povzel čez nekaj časa, »čeprav Angela takrat nalašč ni prišla na sestanek, čeprav je odpotovala, ker je bila bolna, naju je usoda vendarle spet pripeljala skupaj.« (rP-I) Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! MALI OGLASI INFORMACIJE privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno: Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41, poleg palače »Ljubljanski dvor«. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA . STARI TRG O Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, tiarolernionictrov, liygrometrov Ud. - Raznovrstne ure. zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno Lahka lefna oblačila, vetrne suknjiče, perilo itd. prodaja najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Radio Ljubljana od 30. VI. do 6. VII. 1938. ČETRTEK, 30. JUNIJA 12.00: Operni spevi plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert na vvur-liških orglah ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Plošče ■ 20.15: Klavir solo ■ 20.40: Simfonične vari jacije za klavir ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob PETEK, I. JULIJA 12.00: Razni zbori pojo ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Vojaške godbe igrajo ■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura: Bitka na Bregalnic-i * 19.50: 10 minut za planince ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Ženska ura ■ 20.30: Akademski pevski kvintet ■ 21.15: Koncert češke klavirske glasbe ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 2. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: ■ Poročila ® 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Za vesel delopust, igra Radijski orkester ■ 18.40: Vtisi iz Amerike * 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30 O pogozdovanju našega primorskega krasa ■ 19.50: Pregled sporeda ■ ‘20.00: O zunanji po-litiik E 20.30: VII. večer muzi-konie-di jan to v ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Za vesel konec tedna Sl Konec ob 23. uri. NEDELJA, 3. JULIJA 8.00: Salonski trio ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Verski govor M 10.00: Vesel drobiž ■ 10.30: OtroiSl^a ura ■ 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe ■ 12.00: Slo venske pesmi in popevke ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 17.00: Gospo,' da reka navodila in poročila ■ 17.30,, Koncert lahke glasbe. Praprotnik (harmonika), Skok in Kosi (citraški duet) ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.00: Iz slovanskih oper (Ribičeva, Španova iti Radijski orkester) ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Lahkih nog naokrog ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 4. JULIJA 12.00: Kmečki trio ■ 12.45: Poročila U 13.00: Napovedi ■ 13.20: Operetni zvoki (plošče) ■ 14.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50; Zanimivosti ■ 20.00: Plošče ■ 20.10; Vzroki poškodb pri vajencih — obratne nezgode ■ 20.30: Koncert narodnih pesmi. Lupša iti Radijski orkester ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Kvartet mandolin ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 5. JULIJA 12.00: Veselimo 3e življenja (plošče) ■ 12.45: Poročila ■ Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Missiesipi, suita (plošče) ■ 20.10: Gotsko stensko slikarstvo na Dolenjskem ■ 20.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 21.15: Brahmsova ura. Ročnikov*, (ali) in prof. Marjan Lipovšek (sprenu, ljava in solo ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 12.15: Prenos lahke glasbe iz »Nebotičnikac ■ Konec ob 23. uri. SREDA. C. JULIJA 12.00: Angleški mojstri (plošče) ■ 1 j.45: Poročila ■ 13.00: Naj*ovedi ■ 13.20: Pisana trata (plošče) ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Magistrov trio ■ 18.40: Opazuj in poskušaj ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.00: Kvartet mandolin ■ 20.45: Koncert pevskega zbora >>Lljubljatiski Zvon ■ 21.30: Plošče *S 22.00: Napovedi, poročila H 22.15: Harmonika solo ■ Konec ob 23. uri. it V gostilni pri ,.LOVCU Cesta 29. oktobra (Rimska) 24 — Bleiweisova 2 Sprejemamo abonente dobite zajamčeno pristna domača in dalmatinska vina. — Izborna kuhinja. Mrzla in topla jedila ves dan na razpolago. Palačinke din 1*— in drugo pecivo ob vsakem času. Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Milialek — vsi v Ljubljani