Slovenski List:
Štev. 16.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
V Ljubljani, v soboto 22. aprila 1899.
Letnik IV.
„Slovenskl Llst“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Oradliče štev. 15. Uradno ure od 9—12 ure dcp. in od 2—4 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Somišljeniki, na volišče I
»Te proklete volitve, da bi jih vrag vzel vse skupaj!" — je rekel te dni neki ljubljanski trgovec svojemu tovarišu, ko sta sedela pri črni kavi. nJaz odpotujem*. »Jaz tudi" — tako se je končal njun pogovor o ljubljanskih občinskih volitvah. Umevno je, da so trgovcem in obrtnikom, ki so navezani na dobro voljo vseh strank, volitve zoprne, a, kaj se hoče? Volitve so vender-le pred durmi. Ves teden bodo imeli posla izvoščki in natakarji in kuharice golaža, da odločijo, če bodi zastopana v mestnem svetu nemškutarska, ali napredno liberalno-narodna ali krščansko • socijalno - slovenska Ljubljana, ali pa
—	vse skupaj. Sicer bi moč in denar, ki se porabi za te agitacije, bolje rabili drugod, a vsak greh zahteva pokoro, tako moramo Slovenci tudi za liberalizem plačevati — globo.
Doslej je gospodovala v ljubljanskem občinskem svetu slovenska liberalna stranka. Siti pa postajajo Ljubljančani iz mnogih vzrokov njenega gospodstva. Na stotine meščanov je že podpisalo protest zoper nesramno hišo, ki kuži in črni Ljubljano belo, a župan Hribar brani to hišo, ker tako zahteva okužena »narodna" stranka. Bil se bo tedaj boj za graške „ device" na številki 13. Žalostno, pa resnično! Meščani, katerim so sveta moralna načela pradedov naših, pojdejo v boj zoper tiste, ki dajo koncesijo grehu. Kdo kristjanom more zameriti, če se drže starih krščanskih načel?
Apostolski čuvaj krščanske misli, ki je zastonj poskušal z lepo, in, ker ni šlo, javno proklel hišo, tudi nikakor ne more ostati nad strankama in mirno gledati, kako s pomočjo proklete hiše zmaguje liberalna misel. Pismo knezoško-fovo do kanonika Rozmana je bilo tedaj popolnoma upravičeno. Da je » stranka časti in poštenja" to pismo ukradla in objavila, ni nobena nesreča za stvar: naj se le zjasn6 prepričanja!
Stranka, ki sama priznava, da se je narodno vprašanje preživelo, ne zasluži več naslova »narodna". Ako se tako imenuje, je ironija. Ne bomo naštevali tisočakov, ki jih ta stranka daruje nemškemu gledališču, ne opisovali, kako ona z magistrata dopisuje nemški in kako brani zmešane ulične napise, že vrabci po ljubljanskih strehah kričijo: fej! fej! stranki, ki je tako nizko padla, da se je zvezala z Nemci,
Veliko pozornosti je vzbudil zadnjič naš članek, s katerim smo mirno in temeljito dokazali, da je iz gospodarskih ozirov slovenske opozicije v ljubljanskem občinskem svetu treba kakor ribi vode. To prešerno delanje dolgov in zapravljanje premoženja, to prehlastno moderni-zovanje mesta je začelo šiloma prazniti žepe davkoplačevalcev in jemati jim zaupanje do gospodujoče stranke, kateri od 6 na 20 »/, zvišana naklada na davke več ne zadostuje. O pravem *fisu smo opozarjali Ljubljančane, da treba v mestnem zboru kontrole.
Možje! Kaj bo pomagalo Vaše zabavljanje po gostilnah potem, ko so volitve končane? Kot zid bodete morali molčati i_ mirno plačevati še večje naklade, ki gotovo pridejo, ako si zdaj ne pomorete. Kakor si kdo postelje, tako leži! Resnica je, da je tudi med sedanjimi občinskimi svetniki nekaj mož, ki z mestnim gospodarstvom niso zadovoljni, ali, kaj to pomaga? V tajnem klubu možici še malo pogodrnjajo, potem se pa udajo, če jih le župan povabi na večerjo, pa v javni seji k vsemu kimajo kakor stoletni starčki.
Začetek je storjen! Ljubljančani, ki so z gospodarstvom na magistratu postali nezadovoljni, so se zbrali in hočejo voliti v občinski svet nekaj svojih mož. Slovenska opozicija je čisto naravna in tedaj nujno potrebna. To prepričanje pridobiva tal od dne do dne in ni dvoma, da bode zmagalo. Parola se glasi: Somišljeniki, na volišče!
„Slike in povesti".
Spisal: F. Ks. MeSko (»Knezova knjižnica«).
V	»Slovanskem Pregledu" (»Slovansky Prehled") piše dr. Vidic o Meškotu, da prekaša Govekarja v popisavanju duševnega življenja. S to sodbo je označena glavna prednost in vrlina mladega pisatelja. V istem članku trdi dr. Vidic, da Meško ne pozna življenja. Bral sem to trditev že v »Mladosti", kjer jo je izrekel isti kritik. Priznam, da Meško ne pozna tako dobro, kakor Govekar, velikomestnega življenja, pozna pa tem bolj dušno življenje človeka.
Osem slik in črtic nam podaja v »Knezovi knjižnici". Prva se sme imenovati »povest1*, druge pa so ali študije, ali slike, ali črtice. V prvi je tudi največ dejanja, v ostalih pa je dejanja kaj malo, tem več pa opisavanja. Iz prav neznatne stvari napravi Meško zanimiv spis. To pa doseže s tem, da zna popisati vsak najmanjši dogodek, vsak dušni pojav z mnogimi besedami. Dasi je gostobeseden, vender berilo ne utrudi čitatelja, ako ne bere povesti tako, kakor inšti-tutka, katera pogleda najprej, če se koncem povesti vzameta, ali ne. Seveda, če beremo več njegovih študij zapored, ne bomo imeli tistega užitka, kakor če prečitamo počasi zdaj jedno in
drugi dan drugo, kajti misliti in čutiti moramo s pisateljem, in to utruja zlasti tiste, ki malo mislijo.
»Drama v vasi". Natančneji naslov bi se glasil: Žaloigra v vasi". Glavni junak, čigar usoda nam pretresa srce, je Alenka• ciganka. Njena tragiška krivda je, da se ona — ciganka združi z bogatim kmečkim sinom zoper voljo Janezovega očeta. Saj je gotovo vedela, da je bil rajni Megla zoper to zvezo, ko je bil še živ, in da je na smrtni postelji velel sinu: »one — Alenke — nikar!" Kljub vsemu se združita Alenka in Janez in več nego 2 leti je njun zakon srečen. Zviti Meh in njegova sestra, podla koketka Pepica, pa zvabita Meglo v svoje mreže, Janez se uda pijači in pozabi ob Pepici celo svojo ženo. Posestvo bolj in bolj razpada. Megla se vzdrami šele, ko mu zboli najljubše dete. Gre v mesto po zdravila, pa zaide v žganjarijo, kjer pije in pije. Domov grede zagazi v močvirje, kjer žalostno konča. Stanko umrje in nesrečna Alenka, nevedoča, kaj se je prigodilo možu, krikne »ogorčena nad nečloveškim očetom: Morivec!"
Kako, da je zagazil prej pošteni Janez tako globoko? Strast pijančevanja je glavni vzrok njegove pogube. »Sirena" Pepica ima seveda tudi svojo žalostno zaslugo, vender ni kaj ver
Naši kandidati za tretji volilni razred so: Dr. Janez Ev. Krek,
državni poslanec.
Fran Breskvar,
knjigovez, Pred Škofijo Stev. 6.
Ivan Kregar,
pasar in načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, Poljanska cesta Stev. 8.
Ivan Marovt,
posestnik in izvošček, Radeckega cesta Stev, 24.
Alozij Zorman,
mokar, Sv. Florijana ulice štev. 7.
Izvirni dopisi.
Stari Trg pri Ložu, 14. aprila. (Jek, o trgovskem shodu.) Gosp. Lapajne je govoril na shodu trgovcev, da so v Starem Trgu ob otvoritvi konsumnega društva snedli tri pečene prašiče. Poročevalec je svoje poslušalce in mno-gobrojne trgovce, sedeče poleg »rdečih pan-keljcev", trikrat temeljito »nafarbal". Vedeli smo že, da znajo liberalni trgovci lagati sebi v korist, da pa zna že tudi Lapajne, tega dosedaj nismo vedeli Pa saj on ni lagal, on je le farbal z idrijskim cinobrom zborovalce, da so postali bolj podobni navzočemu rdečemu protikonsu-movcu Železnikarju. Pomenljivo je tudi za Lapajneta in trgovce, da ti ljudje sovražijo pečene prašiče. To diši po židovski veri!
Gosp. Petsche (beri: Peče) iz Starega Trga je navdušeno govoril, kako bi se dalo pomagati obrtniku in trgovcu. Dobre bi bile kreditne banke, to mu radi verjamemo, ker se denar včasih tako težko dobi še celo v posojilnici. Toda kot obrtnik nima Petsche pravice govoriti, on ni ne obrtnik, ne trgovec, saj je dal trgovino in krčmo v najem. Sedaj pa Petsche prodaja le — dolgčas in neresnice. To blago pa je tako po ceni, da se ob tem težko živi.
jetno, da bi Janez, pošteni, resni Megla, ki ima doma tako lepo ženo, lazil za kramarskim dekletom. No, združili sta se dve strasti in sta uničili Meglo. Strašna je usoda nekdaj tako srečne družine. Najlepše je popisal Meško bolezen Stankovo. Kdo more ostati brezčuten, ko bere pogovor med otrokom in materjo ! Otrok izprašuje, kakšne konje imajo angeli, in trpeča mati naj mu odgovarja, ko se mora vsak trenotek bati, da dete izdihne! Da, to je pač grozna poskušnja za materino srce.
Kako pozna dušno življenje, kaže Meško v študiji »Bolnik". Jetični Ludovik Pivec upa in upa, da kmalu ozdravi. Kako pa ga pobije, ko sliši pogovor Meyerjeve in Podgornikove gospe! In vrh tega, ko je prepričan, da ni več rešitve, še verski dvomi!
Nič posebnega ni črtica »Sestanek". Mirko Zorko zapusti učiteljevo Danico zaradi grajske Livije. Pač pa slika tudi v tej črtici izborno dušne boje Mirkove in nesrečo zapuščene Danice.
S sliko »Berač" je pokazal, da ne um6 slikati samo dušnih pojavov. Berač Štefuc noče ostati pri Obranovih čez noč, na polju pa ga zapade sneg in Štefuc zmrzne. Vse ga kmalu pozabi, — saj je bil — berač.
Dr. Janez Tavčar se je jezil na učitelje, ki delujejo v konsumnik društvih, pozabil je pa zastran učiteljev staviti to le resolucijo: »C kr. dež. šolski svet naj strogo postopa zoper učitelje, ki izvršujejo gostilniški obrt, ker se to ne strinja z častjo učiteljskega stanu.“ Pri nas imata ženi dveh učiteljev gostilni, kjer njuna moža zvesto izvršujeta natakarski obrt In dostikrat točita svojim pivcem celo »najhujši strup" — žganje, katero dr. Tavčar tako sovraži, da mu od tod v Ljubljano smrdi. Upamo, da bode kmalu drugi shod trgovcev, kjer se popravi zamujeno. Treba bode le toliko počakati, da se nabere zopet nekoliko novih lažij o gospodarskih zadrugah. Liberalni trgovci prodajajo in ponujajo vedno najnovejšo modo.
S Koroškega, dne 18. mal travna. — Malo potovati ne škodi; kdo bi sedel vedno le v domačem kraju, bival vedno v isti deželi! Če že nič druzega ne, žene te radovednost čez mejo navadnega bivališča. Tudi mene je gnalo tja proti Ljubljani, o kateri tolikokrat berem, da bo- kaj lepa, pa, žal, tudi — zadolžena.
Ko sem stopil v Trebižu v železniški voz, sera se malo bal, da se bom dolgočasil, če ne bo takih sopotnikov, s katerimi se more govoriti pametna beseda. Prav vesel sem bil, da sem našel v kupeju olikanega Slovenca s Kranjskega in se zapletel ž njim v pogovor.
„ Kateri ljubljanski dnevnik pa navadno berete?" vprašam sopotovalca.
»Na »Slovenski Narod" sem naročen."
„Ali Vam ta list najbolj ugaja?"
»S politiko se ne pečam, druge stvari me pa bolj zanimajo v »Narodu", nego v »Slovencu". »Narod" hitro priobči vsako novico, in raznih stvarij, ki se gode po širnem svetu, izvem iz »Naroda" prav obilo. Sploh: »Narod" je bolj zanimiv, »Slovenec" je bolj suhoparen."
Ker moj sopotnik ni bil vnet politik, zasukal se je govor na druge stvari.
Drugo jutro sem hodil po Ljubljani, občudoval to in ono hišo, ki je prenovljena vstala iz razvalin, in mislil sem si:
Ej, Ljubljana bela, pa boš res prav zala; kmalu iz potresnih razvalin si vstala.
Sel sem iz ulice v ulico, minevale so ure. Glej, tam le drdra kočija, vlečeta jo brhka konjiča. G. župan sedi v njej, pelje se v zbornico. »Temu se že bolje godi", sem si mislil, kakor »klerikalcu" Schvveigerju, ki jo maha tam le po trotoarju peš. Tudi »klerikalni" Pakiž je prav hitro korakal proti hiši, v kateri odločujejo usodo kranjskega ljudstva.
Spet drdra voz za menoj: glej, glej, dr. Tavčar se pelje, pa navaden izvošček ima to čast, da sedi v njegovi kočiji »svobodna misel". E, sem si mislil, s tem kljusetom bi se pa še jaz nerad vozil. Tako je skakalo, da se mu je videlo, da bi rado hitro steklo, pa ni moglo.
Ko sem gledal te velmože, dejal mi je neki glas: »Pojdi poslušat, kaj bodo povedali novega ali pa — starega". Toda bil sem utrujen od vožnje in krenil sem rajši v gostilno, da se
Prenapeto ljubezen do živalij slika v »črtici": »Zaradi mačke". Bolj verjetno je seveda, če se kaka ženska, posebno moderna dama, zaljubi v psa ali mačko. No, nekaj je mlinar Peterček moral imeti; ker ni imel ne žene ne otrok, razvnel se je za mačko. Ta prenapeta ljubezen je bila njegova tragiška krivda. Valte, nekak »Quartalsaufer“, ki cele tedne pridno dela, potem pa izgine za več dnij, mu vrže naj ljubšo stvar, mačko, v vodo, ker je snela klobaso.
V	pijanosti pove Peterčku, kaj je storil z mačko. Mlinar, sam malo razvnet od vinskih duhov in slabe volje vsled majhnega skupička, se tako razvname, da razkačen zgrabi gorjačo in mahne po Valtetu. Zadene ga tako nesrečno, da Valte umrje in mlinar mora v ječo — zaradi mačke.
še bolj prenapeto ljubezen goji Janža Srakoper do svoje hruške, tako da je slika malo neverjetna, razven če upoštevamo, da se Janži
—	»meša". V črtici »Bajka o kreposti" in v sliki »V salonu gospe Sokolove" krene Meško v mesto. V prvi je Verič zastopnik pesimistov in
okrepčam s kakšno »golaznijo". V gostilni sem prebiral »Narod" in »Slovenca". Premišljal sem potem o sodbi, ki jo je izrekel moj sopotnik o kranjskih dnevnikih. Spoznal sem, da ne bi bilo napačno, ko bi »Slovenčevo" uredništvo skrbelo za to, da bi bilo v listu več zanimivih novic, izvanrednih dogodkov, sploh — drobiža. »Narod" nabere tacih stvarij, ki so seveda same na sebi malenkosti, a ljudstvo jih čita slastno. Mnogo je naročnikov, katerim politika, zlasti kranjska, preseda, drugi so taki, da se s politiko sploh ne morejo ali nečejo pečati. Za širše občinstvo je treba nečesa, kar vleče. Sčasoma začne potem čitati tudi uvodne članke in se nasrka principov, ki jih zastopa časnik. »Slovenski List" je precej dobro založen z drobižem in čul sem na Kranjskem ugodne sodbe o njem tudi iz ust tacih, ki ga poprej niso posebno marali. Seveda to ni glavna stvar, da prinaša list prav veliko novic in zanimivosti. Resnica pa je, da se s tem širšemu občinstvu priljubi. Zakaj pa čita svet s tako vnemo »Novo Prešo?" Mari zaradi principov ? — Ne, zato ker izve iz nje, rekel bi, — vse in naglo. Tudi od liberalcev se moremo mnogo učiti. Resnica pa je, da je ž njimi glede pikantnosti v listih konkurirati težko, zlasti v Ljubljani, ker ga ni niti čifutskega časnika nobenega v Avstriji, ki bi prinašal toliko izmišljenih škandalčkov, kakor »Slovenski Narod". To dokazuje, da je ljudstvo, ki vse to požira, vender-le že zelo pokvarjeno.
Z Morave. —K.-— Brno, 20. aprila. —
V	vseh naprednih deželah in narodih je ženi posvečena precejšna skrb. Ženska emancipacija! Kdo še ni slišal in čital o tem? No, zelo krivo se ta izraz tolmači, pa ne samo tolmači, temveč celo — rešuje. Po mojih mislih bi nam trebalo najprej emancipirati moški spol, emancipirati ga od zla, od takozvanih »junaštev". Kdor se zanima za one bednice v raznih lokalih in raz motriva vzroke njihovega pada, ta mi bode potrdil, da treba v istini najprej provesti emancipacijo moža, kateri tak, kot je sedaj, največ škodi »emancipaciji žene". S tem pa ne trdim, da se zanemarjaj skrb za napredek ženstva.
Sevede je velik pripomuček k emancipaciji, bolje rečeno k nravnosti žene njena vzgoja. Na vzgoji je mnogo ležeče. Vsakdo dobiva prvo vzgojo od starišev, potem od šole, od čtiva in življenja. Šolska vzgoja je jako imeniten činitelj, ta vzgoja je še važnejša od materinske vzgoje, ker je priprava k vzgoji čtiva in prehod k življenski. Tu imam glavno v mislih vzgojo žene. Žena v družini drži tri vogle. Žena je učenka in učiteljica; učenka pred zakonom, učiteljica v zakonu. Razume se, da bode žena, ako je bila dobra učenka, tudi dobra učiteljica, dobra mati. In to je dolžnost vsake žene, biti prava mati, učiteljica in vzgojiteljica svoje dece! To je višek emancipacije žene, h kateri pa pomore najprej, kakor sem že rekel, emancipacija moža
Češki narod se že iz davna zanima za vzgojo žene. V Pragi izvrstno deluje žensko društvo »Minerva". V Brnu pa „Žensky izdelo-vaci a vyrobnf spolek Vesna", o katerem naj po tem le uvodu izpregovorim nekoliko več.
mizantropov, Sova pa brani in zagovarja krepost, češ, posamezen slučaj mi še ne omaje vere v čednost. — Druga, »V salonu gospe Sokolove", me močno spominja na Jurčičevo povest: »Dva prijatelja". Poštni uradnik Hinko Borštnar zapelje svojemu prijatelju dr. pl. Leitnerju nevesto. Malo bolj bi bil pač moral pisatelj motivirati padec Filomenin Dejstvo samo, da je pala, je vender presuho. Pretirano, vsaj težko verjetno je, Če pisatelj pravi: »Čutil nisem nobene pobitosti, nobene boli in bridkosti, da niti iznenaden nisem bil." Popred se je vznemirjal ob spoznanju, da v pismih ne najde več prejšnje udanosti, in zdaj ni niti iznenaden! Vem, da v takem slučaju človek kar otrpne, toda prvi hip vender občuti bol in britkost.
Meško je »novostrujar', vender tak, da se ž njim sprijazni lahko vsak starostrujar. Frivol-nosti, lascivnosti, ki se navadno očita novostru-jarjern, Meško ne pozna. Njegove spise preveva duh resnobe.	N.
Nalog »Vesne" je, širiti izobrazbo med žene, skrbeti o dovrševanju in razširjevanju ženskih del ter o materijalnem stanju žene; vse to z vzajemnim delovanjem. (§ 2.)
To nalogo društvo izpolnjuje s sledečimi sredstvi: 1.) Z izobrazbo v vseh strokah ženskih del, v ročnih delih, kuharskih, gospodarskih in v komptoarsko-trgovskih poslih. 2. Z razpravami in predavanji o literaturi, o zdravju, o vzgoji itd. 3.) Z javno posredovalnico služb, s knjižnico in čitalnico za ženske. 4.) Z zabavami, kjer se goji narodna in umetna pesem, igrajo razne predstave glediške in koncerti ter prirejajo poučni izleti.
Društvo se je ustanovilo že leta 1870., Napredek je krasen. Delovanje se vidi največ v teh le sadovih: 1) V višji dekliški šoli, katera je podobna jednakim zavodom v Pragi in Dunaju. 2.) V obrtnih šolah za pranje, šivanje in kuhanje; tu so štirje oddelki: pouk je dveleten, enoleten in v nadaljevalni šoli za odrasle. 3.) Trgovski tečaj. V teh šolah je v Brnu letos 580 gojenk, dočim jih je lani bilo samo 444.
Poleg tega pa vzdržuje Vesna še: 1.) »Praz-dninovč (počitniške) kursy pro venkovske i mestske učitelky‘, kjer se podučuje o vseh potrebah samostalne učiteljice. 2.) Večerne kurze za delavke in služkinje, kateri so brezplačni in imajo deset oddelkov. Namen njih je: naučiti umno gospodinjiti. Letos obiskuje te kurze 367 deklet, 3.) Javno damsko risarno, katera vzbuja čut do narodne umetnosti.
Vodstvo vsega tega zavoda je v rokah moža, kateri ni samo teoretik, temveč tudi izkušen praktik. Direktor Mareš je prepotoval Avstrijo, Švico, Nemčijo in del Rusije, preštudiral je razne pedagogije ter se s tem usposobil za tako važno in težko mesto, kakeršno zavzema. Njegova delavnost se pa razprostira še drugod mej brnskim kulturnim življenjem. Njegova zasluga je, da se je ustanovil »Moravski salon", neka vrsta takozvanih svobodnih odrov (freie Biihne). V obče je mož delaven, energičen, prijazen ter darežljiv. Marsikomu je že pomagal do eksistence.
Takih mož v Slovencih težko najdemo. No, pa kar še ni, še lahko pride. Tešimo se!
Še nekaj! Slovenskim materam, katere žele, da se njihove hčere dobro izobrazijo, svetovali bi, če so namenile svoje hčere poslati v tujino v šolo ali penzijonat, naj raje iz/olijo slovansko-češki zavod v Brnu ali Pragi, kot pa nemške na Dunaju, v Gradcu in drugod. Tu se bodo gospice poleg drugega dobro izobrazile in vzgojile v rodoljubnem duhu slovanskem. Gospa T. dr. Jenkova n. pr. se sigurno ne bo kesala, da se je njena hčerka vzgojila na Cetinju, ne pa na cesarskem Dunaju.
Politiški pregled.
Češki državni poslanci sklicujejo shode in dopovedujejo narodu, da se z radikalizmom nič ne opravi, ampak da se uspehi dosezajo le z zmernostjo in koncesijami. Pravijo, da le trezno ravnanje kaže patrijotizem, značaj in državniško modrost. Ako je to resnica, potem je le čudno, da so ti trezni možje vrgli Staročehe, ki so od nekdaj imeli te dobre lastnosti. A skušnje drugače uče. Dandanes vse le kaže, da se ničesar ne doseže s krotkostjo, vse pa z Wolfovsko surovostjo. Žal, da je takč, a je tako!
Ogrski ministerski predsednik Szell je izdal naredbo o volilnih listinah, ki se morajo sestavljati strogo po zakonu in dajati javno v razpregled. Rok za reklamacijo traja 8 dnij, in kdor ni zadovoljen z odlokom volilnega odbora, se more v 8. dneh pritožiti na notranje rnini-sterstvo. Naredba opozarja na nedostatke, hibe in nepravilnosti, ki so se doslej godile, in ki bi se naj odpravde v prihodnje.
Ogrski justični minister Plosz je naznanil
da se bodo v prihodnje pogodbe, tikajoče se notranjih razmer med obema državnima polovicama, sklepale ne v imenu »Avstro-Ogerske", ampak »Avstrije in Ogerske".
Predsednikom bolgarske svete sinode je
izvoljen trnovski metropolit Kliment, "rijatelj Rusov, pesnik in nekdanji ministerski predsednik-
Razkralj Milan ima zopet denar. V Bu-
kareštu je umrl te dni znameniti rumunski državnik Laskar Katargiu, ki je zapustil svojemu ujcu razkralju Milanu tri miljone dinar dedščine.
Zaroka črnogorskega prestolonaslednika Danila. Dalmatinski list »Jedinstvo" ni vesel zaroke črnogorskega prestolonaslednika Danila z nemško princezinjo Juto, hčerjo velikega vojvode meklenburško streliškega. Največ zla je došlo Balkanu od tuje ženske roke. Za Hohen-colerci, Koburžani, Batenberžani še zdaj — Me-klenburžani! Da je meklenburška Juta v Petrogradu, hi mogla postati čisto ruska Feodorovna, ali na Cetinju težko postane kdaj Črnogorka. Prošlost nam dokazuje, da ni balkanskim državam nič bolj nevarnega od »tuje gospode". Urednik „Jed.“ je izrazil svoje mnenje tudi na Cetinju.
Avstrijski neodrešenci v Rimu so ustanovili podporno društvo z imenom »Trieste e Trento “. Te dni je društvo na zboru izreklo prijateljem v Trstu in Kopru zahvalo za dopo-slano jim denarno pomoč. V odbor so bili izvoljeni naslednji potomci starih Rimljanov: Na-činovič, Bačič, Rodica, Popovič in Dobrila. Puro sangue!	__________
Domače novice.
Liberalni kandidati za tretji razred so
pravi cvet narodne stranke. Poleg šviga-švage dr. Škrniceljna je na zidovih nabit največji duševni revček izmed ljubljanskih učiteljev, Dimnik. Neki njegov članek mu je nadzornik Žumer v »Učit. Tovarišu11 ustavil, ko je spoznal, da ga je Dimnik na svoje ime dobesedno prevel iz nemščine Tosti je »Narodu" znan kot merosodni mojster Največji original je pa taisti Turk, katerega’ je predlanskim dne 24. aprila „Slov. Narod" krstil za „slavnoznanega političnega šrangarja". Čestitamo na takih kandidatih!
Sotrudnik - tat, ki je „našel" kanoniku Rozmanu od škofa zaradi volitev poslano pismo in ga ni vrnil, ampak pridržal in objavil, opravičuje v »Narodu" svojo tatvino s tem, da tudi kanonik Rozman » pobere milostinjo iz pušic po cerkvi, in naj si je bil kak drobiž slučajno tudi prej kdaj ukraden". Od liberalne poštenosti do nesramnosti je res le jeden korak. »Narodov" urednik je — Malovrh!
Iz Vodmata se nam piše: Malovrh dela za nas v „Narodu" javno mnenje. Dr. Tavčarjev izrek o gnoju, pravi oče magistratnega glasila, moramo prezreti, ker moramo biti ponosni, da smo postali meščani. Mi smo pa lahko meščani brez Tavčarjevega gnoja. Sicer pa hvala lepa za tako meščanstvo, pri katerem samo pla čujemo osrednjemu mestu, ne da bi se nam napravilo potrebnih cevij za odtok vode. Mi bodemo volili opozicijske kandidate, gg: dr. Kreka, Breskvarja, Kregarja, Marovta in Zormana. Treba je, da se na magistratu začuje tudi glas nižjih, ne pa, da bi vse obveljalo gospodom v osrednjem mestu, nam pa nič.
Najlepše novice prinašata navadno »Narod" in „Rodoljub". Ljudje komaj čakajo, da zapazijo naslove »Jezuit — tat", „Nuna pobegnila" i. t. d. Ko se neresničnost sličnih notic večinoma dokaže, »Narod11 molči. Zadnje dni je poročal .Narod" o ubeglem krščansko - socijalnem da-fravdantu, županu dr. Hodlu iz Wolkersdorfa. Dr. Hodi pa je bil pristaš Schonererjev, a »Narod* molči. Ker slične novice ljudi jako zanimajo, bodemo tudi mi sledili »Narodovim" stopinjam. Prvič, kadar »Narod“ zopet priobči slične notice, bodemo poročali o uredniku, ki je bil tat. Ponatisnili bodemo tudi nekatere zanimive notice o njegovih slavnih činih iz slovenskih listov.
Slovenska dama nam piše:	»Slovenski
Narod“ priobčil je v pondeljek 17. aprila nekak odgovor »Slov. Listu" na poročilo o obžalovanja vrednih dogodkih o priliki »Prešernove veselice" v »Narodnem Domu". Surovosti so v odgovoru »šala*, a povem Vam, da takih neotesanih »šal" slovenske dame od strani prvakov ne moremo vtikati mirno v žep na prireditvah, za katerih vspeh se žrtvujemo. Dalje tudi ni res, da bi bila šla v uredništvo »Slov. Lista" gdč. Dermastijeva slovesno protestirat, da se hočejo njene in Tavčarjeve besede izrabljati, kakor tudi ni res, da bi bili v »Slov. Listu" izrazi dr. Tavčarja
falsifikovani, oziroma zaviti. Gospod dr. Tavčar naj se v družbi dam v bodoče vede olikanejše!“
V koroškem deželnem zboru se je vnela 7. t. m. zanimiva debata glede § 14., ki je pokazala, kakšna je tista hvalisana nemška „Gemeinbiirgschaft“ (zveza). Nemški liberalci in nacijonalci so prali svoje umazano perilo, potem pa po navadi udrihali po Slovanih in vladi, ki uporablja § 14. Izmed Slovencev sta govorila poslanca Einspieler in Grafenauer. Prvi je zavračal trditev, da so slovenski poslanci le „slučajni poslanci"; oni zastopajo veliko Slovencev, tretjino prebivalstva. Vlade § 14. tudi Slovenci ne želimo; ker pa državni zbor po krivdi nemških kričačev ni mogel redno poslovati, mora vlada poseči po tem sredstvu, katero pa so ustvarili ljudje nemško-narodnih mislij, Odločno je govoril posl. Grafenauer, kritikoval tudi postopanje vlad, češ, ko bi bile prejšnje vlade bolj odločno zvrševale ravnopravnost, bi bil § 14. davno že pozabljen. Danes pa je ta določba neobhodno potreben pripomoček, dati narodom vsaj nekaj enakopravnosti, akoravno ministerski predsednik pomen svojega imena jako počasi študira!
V isterskem deželnem zboru sta na vrsti predlogi v preloženju okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj in deželnega zbora iz Poreča v Pulj. Ko je hrvaški govoril dr. Dinko Trinajstič, je koperska mularija grozno ropotala, a predsednik ni hotel varovati svobode govora in dostojanstva zbornice. V Ljubljani pa, kadar govore Nemci v zbornici, Slovenci na galeriji še kihniti ne smejo, in če kaj zinejo, precej jih surovo zlasa žandar Tajčar.
Vabilo k romanju Slovencev v Sv. deželo. Že od nekdaj so se kristijanj^ s posebnim spoštovanjem ozirali na one kraje, v katerih je bival naš Odrešenik, v katerih je on doprinašal čudeže, katere je slednjič posvetil s svojo krvijo. Koliko kristijanov je srčno želelo, romati v one svete kraje! Toda radi prevelike daljave in s to združenimi ogromnimi stroški, zaradi raznih ovir je bilo le majhnemu številu kristijanov mogoče, to romanje izvršiti. Vsled raznih ugodnih okoliščin je to popotovanje dandanes mnogo olajšano, zlasti ako se združi večje število romarjev in se v ta namen najame posebna romarska ladija. Na ta način se je lansko leto vršilo romanje Tirolcev v Sv. deželo. Ker se je romanje Tirolcev jako ugodno izteklo in to z razmerno jako nizkimi troški, tedaj je gotovo opravičena želja, da se tudi našemu vernemu ljudstvu ponudi prilika, v večjem številu romati v Sv. deželo. Verni Slovenec je vedno rad romal na Božja pota, zaradi tega se tudi trdno nadejamo, da se oglasi toliko število romarjev, da bo mogoče prirediti prvo veliko romanje Slovencev v Sveto deželo. V Ljubljani, dne 17. aprila 181)9. Oton pl. Detela, deželni glavar, predsednik. Fran Povše, deželni in državni poslanec, podpredsednik. Ivan Sušnik, kanonik, namestnik. Ivan Rozman, č. kanonik. P. Hugolin Sattner, župni upravitelj. Ivan Vrhovnik, mestni župnik. Martin Malenšek, mestni župnik. Anton Koblar, tajnik. Anton Zupančič, profesor. P. Angelik Hribar, frančiškan. Dr. Vinko Gregorič, primarij. Alojzij Stare, blagajnik. Simon Pogačar, zasebnik. Karol Pollak, veletržec. Josip Jeglič, trgovec. Josip Benkovič, prefekt v Alojzijevišču. — Pogoje in program prinesemo prihodnjič.
Kranjci se bijemo — tujec se masti! Pred malo leti je neki Nemec postavil pri Dovjem na Gorenjskem tovarno za cement. Smejali so se mu Gorenjci, ko je odrinil par stotakov za pusti kupljenijsvet. Danes se pa »pametnim" Kranjcem smeja on, ker ga rudnina dobro redi. Samo mi-nolo leto je vtaknil v svoj žep 32.259 gld. čistega dobička. Ako bi bil to kakšen slovenski klerikalec, ali bi vrtal »Narod" njega in njegovo podjetje!
Popravek. Slavno uredništvo! Podpisani se sklicuje po § 19. tisk. zak., da prekličete v vašem cenjenem listu izjavo, katero ste pisali v št. 14 z dne 8. t. m., da sem jaz na shodu v »Narodnemu domu„ rekel, „.. da je ljubljansko konzumno društvo že veliko ljudi opeharilo ...", ker tega izraza jaz nisem rabil, temveč sem rekel, da jih je več ljudij konzumno društvo
opeharilo na kvar konzumnim udom. Z odličnim spoštovanjem Ferdinand Tuma, črevljarski mojster — Hribarjev »Hausmeister" je dejal še, da se je v konzumnem društvu več ljudij opeharilo za stotine in tisoče. Tako nepremišljeno in zavito govorjenje je pač »tumasto".
Intrigant. Kolikokrat je že »Slov. Narod" očital Goričanom in Tržačanom: »Kaj so Vam mar kranjske razmere? Molčite in pometajte pred svojim pragom!" Sam pa ne dela tako. Komaj se mu je posrečilo v pomirjeno deželo z znanimi izdajstvi vreči baklo razpora, že nadaljuje čedno delo. »Soča" je rahlo opomnila deželne poslance, da naj se vsi strogo drže programa »Sloge", in brž je prišel članek v »Narod", ki hujska poslance proti »Soči" in odobrava razkol. Goričani, ozrite se na Kranjsko, če hočete spoznati sad »Narodovih" intrig, in ne hodite zvonit narodu s smrtnim zvoncem!
Dolenjski vinogradniki bi se radi sešli na shod, da bi protestovali proti prodajanju peti-jota. A vsa zadeva bo najbrž zaspala. Kaj se pa hoče! Ali naj se zbero samo napredni t. j. liberalni vinogradniki? Teh je na Dolenjskem jako malo. Stokrat več je krščanskih! In če bi tudi prišla skupaj kopa naprednjakov, bi morala z loparjem mazati po ustih samo sebe, ker naši napredni oštirji potočijo več petijota, kakor vsa konsumna društva v Avstriji. Dobro bi pa bilo, da se naredi red s pomočjo državnega zakona za vse prodajalce pijač. Vsak oštir imej javno zapisano, če toči za pravo vino petijot, za šampanjca pa tepkovec.
Trgovski pomočniki in „Narod“. — »Narod" nam zameri, da se potegujemo za nedeljski počitek ljubljanskih trg. pomočnikov in uredništvo je skovalo »protest". Verujemo, da kapitalističnemu »Narodu" ni povšeči, da je naš list odprt vsakemu, kdor je zatiran, in da smo se ravno mi, povabljeni od dotičnega odbora, pričeli že pred meseci prvi zanimati za to stvar. Kot socijalci bomo tudi skrbeli, da se o nedeljskem počitku izreče odločna beseda na merodajnem mestu. Od »Narodovih" pristašev trg. pomočniki nedeljskega počitka tudi ne pričakujejo, ker je v Ljubljani ravno »Narodov" deželni poslanec in predsednik trg. zbornice s svojimi neslanimi opazkami preprečil vspeh prošnje trg. pomočnikov za nedeljski počitek.
Z trgovskih krogov: »Zagrebška trg. obrt. komora" ima izvrstnega tajnika v osebi g. Milana Krešida, kateri je znan Hrvatom po raznih svojih spisih. Gosp. Krešid je človek vkusa in prirodne inteligence. Njegovi spisi, obravnavajoč ne ravno »mikavno in pikantno" gospodarsko stanje sveta, se ipak v gotovih krogih jako rado čitajo. Nedavno je izdal »Izvešde o talijan-skoj izložbi v Turinu godine 1898." Komora ga namreč pošilja na razne svetovne izložbe, da jih proučuje, kar je na vsak način zelo hvalevredno. In to proučevanje potem g. tajnik opiše ter razloži občinstvu, da i ono vidi, kako drugje delajo in napredujejo. Tako v Zagrebu. Pri nas pa ? »Slov. Narod" je vzel trgovce v monopol. Pa kako klaverni so njegovi duševni proizvodi o trgovski stroki. Njegovi članki o »narodnem gospodarstvu", ki vsake kvatre enkrat pogledajo v svet, so tako nerodno pogreti po receptu zastarelih fraz, da le človeku odleže, ko zagleda v listu precej za njimi Piccolijev inserat z Njegove Svetosti tinkturo za želodec. Če Malovrh prepisuje te članke, pač ne zasluži, da so ga prišteli trgovcem.
Društva.
Hrvatje na vseslovensko delavsko slavnost. Med brati Hrvati vlada velika navdušenost za našo slavnost. »Hrvatski radnički glas" piše: »Priprave so velike in živahne po celi Sloveniji ; to bode inpozantna slavnost vsega krščanskosocialnega slovenskega delavstva. Bratje Čehi poslali bodo brojne deputacije svojih krščanskosocialnih društev z zastavami. Bratje hrvatski obrtniki, pohitimo i mi v naj večjem številu v belo Ljubljano, objemimo se toplo z milimi nam brati Slovenci in Čehi, razgrejmo naša srca ob onem svetem ognju, ki gori v njihovih srcih, da si ustvarimo složno, skupno delo
v prospeh boljše nam bodočnosti. Naj se v vsakem večjem mestu sestane pripravljalni sestanek in naj se store sklepi, da se pošljejo de-putacije z zastavami v Ljubljano. Iz Siska bodemo šli v velikem številu v Ljubljano, pa bi bilo dobro, da se v soboto 27. maja skupno sestanemo na zagrebškem kolodvoru, odkoder skupno krenemo v belo Ljubljano. Na delo torej, bratje Hrvatje, pripravljajte se na pot v belo Ljubljano, kjer nas bratje komaj čakajo z odprtimi rokami!" — Slovenska društva, posnemajte v plemenitem navdušenju tudi Ve brate Hrvate in povzdignite z najmnogobrojnejšo vde-ležbo praznik slovenskega delavstva! Oddolžimo se z žuljavimi rokami za vse, kar so dobrega storile narodu. Želeti je, da društva hite z naznanili. Vsa pisma naj se pošiljajo na g. Luko Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani.
Pripravljalni odbor.
Koncert v barkovljanskem »Narodnem Domu“ napravi jutri ob 1/i 6. uri pevsko društvo „Adrija“ s spremljanjem glasbe.
Pevsko društvo „Zvon“ v Šmartnem pri Litiji priredi jutri popoludne ob peti uri v salonu gosp. Vakonika s sodelovanjem godbenega društva iz Zagorja na kcrist učiteljskemu kon viktu v Ljubljani koncert z bogatim vsporedom.
Najnovejše vesti.
Volilni shod bode jutri ob polu 10. uri dopoludne v veliki dvorani nKatoliškega Doma“. Volilci, katerim je blagor našega mesta pri srcu in so s sedanjim gospodarstvom na magistratu nezadovoljni, naj pridejo v najobilnejšem številu.
Kam pojdemo volit! V tretjem razredu, kjer je 1956 volilcev, bodo volilci od črke A do L volili v šoli na Ledini, volilci od M do Z pa v šoli na Cojzovi cesti.
Pozor, slovenski volilci! Piše se nam: Kandidat Prosenc se prelevi vsako tretje leto.
V	stari krami za Ljubljanico se vidijo njegovi mehovi: nemškutarski, klerikalni, narodni. Tretje leto poteka, odkar je mož slekel klerikalni meh. Zdaj mu je zopet začela pokati narodna koža in izpod nje se kaže mlada nemškutarska kožica. Škoda, da so volitve že v ponedeljek; ko bi bile malo pozneje, ko mu bo poštami narodni meh potom naravnega procesa odpadel, bi se že lahko volilcem zahvalil v novi obleki.
Kandidata III. razreda Turka in Tostija je volilni odbor magistratne stranke pomeril z večjo mero, nego se jo je sploh kdaj pri Tostiju dobilo. Oba je naredil za hišna posestnika. Tosti že davno nima več hiše, Turkova žena je pa Pepeta še le nedavno podila z dvorišča, češ, „Kaj imaš tu opraviti, ko je vse moje!" Kdo vzdržuje Pepeta, je javno znano. Da so ga sedaj magistratovci naredili za hišnega posestnika, se sicer Turku dobro zdi, njegovi ženi pa ne.
Iz kranjskega deželnega zbora. Deseto sejo zbora so izpolnile v prvi vrsti razne prošnje. Poslanec Lenarčič je poročal o agrarnih razmerah, pri čemer je posl. Božič stavil umestno resolucijo, po kateri naj bi se našemu ljudstvu podajalo več pouka o gozdni kulturi. Poslanci Murnik, Barbo, Kalan, Jelovšek, Žitnik in Pfeifer so poročali o došlih prošnjah, ki so se rešile povoljno. Pri tem omenjamo, da se je poslanec Pfeifer potegoval za to, da bi se bolnici v Krškem priznala pravica javnosti. Zanimiva je bila zopet debata, ki se je razvila po poročilu posl. Ažmana
o	našem ljudskem šolstvu. Tu se je zopet pokazalo, kako mi vedno bolj in bolj hlapčujemo Nemcem ter se k večjemu zadovoljujemo z obsojanjem, v najhujšem slučaju s protestom. Kakor si je gospoda postljala, tako pa sedaj leži. Poslanec Hribar je sicer protestoval proti temu, da se protizakonito vriva nemščina v naše ljudske šole, a nam se zdi, da to ne more biti drugače; saj so to vender le samo posledice razmer, ki so si jih ustvarili ista gospoda, ki sedaj obsojajo in protestujejo. Deželni predsednik je zagovarjal samooblastno odredbo deželnega šolskega sveta, po kateri je nemščina obligatni predmet na vseh štirirazrednicah, dasi se je dež. zbor 1. 1897. izrekel za pouk nemščine le v tem »lučaju, ako to zahtevajo šolo vzdržujoči faktorji.
0 kompetenciji dež. zbora je govoril dež, predsednik na način, ki bi moral izzvati največje ogorčenje cele zbornice in ne samo jeden vsklik posl. Kalana. Ako bi bilo tako, kakor si to misli baron Hein, potem bi imel naš kranjski deželni zbor le pravico, da glasuje za 6000 gld. podpore nemškemu gledališču, o drugem pa pridno molči! Sklepi deželnega zbora se morajo zvrševati, in naj je to komu všeč, ali ne. Koncem seje je še poročal poslanec Schweiger o kmetijski šoli na Grmu.
V	včerajšnji seji pa je poslanec Hribar utemeljeval predlog, naj dežela kranjska ustanovi poseben zaklad za izboljšavanje zemljišč in javna dela in najame za to na delne obveznice 2 milijona gld. posojila. Predlog se je izročil finančnemu odseku. — Za zgradbo vodovoda na Vrhniki se je dovolilo podpore 20 °/0 vseh stroškov, ljubljanskemu mestnemu magistratu za zgradbo dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu za dve leti 10.000 gld., filharmoničnemu društvu 300 gld. in muzejskemu društvu 400 gld. Gosp. Šubic je poročal o prošnji kranjske mestne občine za železnico Tržič - Kranj • Loka - Divača. Prošnja se je izročila dež. železniškemu svetu.
O debati glede kmetijske šole na Gorenjskem sporočimo prihodnjič.
Slovensko gledališče. Z vodstvom slovenskega gledališča se je doslej ravnalo tako oprezno, rahlo in nežno, kot ravnamo le z dragocenim steklom. Letos se je to povsem predrugačilo. Takoj, ko seje sezona končala, čitali smo v »Edinosti" štiri članke, polne najostrejše obsodbe naših intendantov. S temi članki se je vsak razsoden človek kolikor toliko strinjal, tembolj, ker je bilo želeti, da se da graji, koja je bila v ustih vsega občinstva, tudi povsodi javno primernega duška. Ko smo pa zvedeli, da sta pisca teh člankov gledališki kritik
1 „Slov. Naroda" in pa intendančni tajnik, ki je že znan radi svoje cirkuške gibčnosti pri nagli okupaciji prvih mest v naši umetnosti, tedaj smo bili — p a f! Med sezono sta uprav frenetiški vihtila kadilnici v čast in slavo požrtvovalni, neutrudni, umetniški intendanci, po sezoni pa sta isto in-tendanco nobrizgala s smrdečo gnojnico"; med sezono sta tudi našega gledališkega poročevalca, ki je izrekel o sedanji intendanci za 99 % milejšo sodbo, pobijala in zavračala, po sezoni sta pa sama isto storila v najhujši obliki in meri. Kako naj označimo tako početje? Resen človek ima o isti stvari ob istem času samo j e d n o prepričanje, onemu pa, ki nosi v vsakem žepu drugo, ne moremo nadevati naslova: Kremenit značaj. In naše gledališko občinstvo ? Vlekla sta ga celo sezono za nos. To je naravnost škandalozno !
Telefonka, št. 47. Nemogoče ni, da „Na-rodov" šefredakter pride v disciplinarno preiskavo, ker vleče od dežele na leto 2000 gld. nagrade, a je vender pustil opetovano na ne-čuven način blatiti v svojem listu z vedoma izmišljenimi dopisi prisilno delavnico — deželni zavod.
Pravil zveze slovenskih županov kranjska deželna vlada ni odobrila.
Ustanova za trgovce. Reški veletržec g. Josip Gorup je kranjski deželni vladi izroči
30.000	gld., da se napravi ustanova za slovenske trgovske akademike. Napravijo se 4 mesta po 300 gld.
Puppenfee. Poroča se nam: Kaj to pomenja, da se vsa dežela preplavlja z vabili na nemško predstavo v ljubljanskem gledališču? Ali gospa deželna predsednica, ki stoji za vabili, hoče dati naši slovenski deželi nemški značaj ? Pozor!
V	Vogljah pri Kranju so izvolili nov občinski odbor, ki je sestavljen iz samih spoštovanih in veljavnih mož.
Nemškutarija je zmagala pri občinskih volitvah v Zgornji Radgoni. Podprli so jo s svojimi glasovi tudi 4 slovenski učitelji, katere priporočamo gosp. Dimniku, da jih postavi v ^Učiteljskega Tovariša" kot zgled učiteljske značajnosti.
»Narodno žalovanje". V Trstu hodijo po ulicah mladiči s črno obrobljenimi ovratniki in
z glavo — Garibaldijevo v zavratnici. Po kom žaluje ta nežna mladina? Vzrok je „narodno žalovanje" radi razpuščenega društva „Lega dei giovani".
Duhovniške spremembe na Stajarskem.
Župnijo na Muti je dobil č. g. Franc Hurt, do-sedaj kapelan v Starem Trgu. Mariborski kanonik č. g. dr. Josip Pajek je imenovan nadzornikom veronauka za vse srednje šole.
V Sevnici sta kupila veleposestvo nemškega kričača dr. Kautschitscha gg. Fr. Hren in Matija Hočevar za 70.000 gld.
V štajarskem deželnem zboru je poslanec dr. Dečko z dobrimi razlogi utemeljeval predlog, da naj se ustanovi v Št. Juriju slovenska meščanska šola. Nemci so predlog odklonili. Koliko Slovenci plačujejo davka, a 'niti jedne meščanske šole jim Nemci ne privolijo, sami jih pa imajo vse polno! Na Kranjskem se pa Tavčar Hribarjeva stranka, ki podpira bratce graških Nemcev, imenuje — narodno!
V Škofji Loki priredi jutri ob */a 8 uri zvečer „Slovensko bralno društvo" veselico.
Pri Metliki se bode zgradila nova grško-katoliška cerkev za ondi naselivše se Uskoke. Milodare nabirata predsednik odbora g. Danijel Makar, veleposestnik v Metliki, in Ilija Hranilovič, upravitelj župe v Kaštu.
Razne stvari.
V	Pulj je prišla iz Benetk nadvojvodinja Štefanija in nato je šla v Mali Lošinj.
Nemško semenišče v Šleziji ustanovi kot sredstvo proti agitacijam za luteranstvo knezo-škof dr, Kopp. Čehe in Poljake novi nemški zavod ni razveselil.
Grof Hohenwart je precej nevarno obolel za pljučnim katarom. Star je grof 75 let.
Po Dalmaciji potujeta železniški minister Wittek in pravosodni minister Ruber.
Dijaški nemiri na RuBkem še niso ukročeni. V Varšavi so zaprli poljskega profesorja zgodovinarja Korceva.
Nesreča pri sprejemu italijanske kraljeve dvojice. Ko sta prišla italijanski kralj in kraljica v Cagliari na Sardiniji, ju je sprejelo veliko občinstva. Na nekem balkonu je stalo več učenk ljudske šole. Ko sta se peljala kralj in kraljica mimo balkona, so se nagnile deklice preko ograje, ki se je zlomila, in na ulico je padlo 14 deklic in učiteljica. Več se jih je pri tem padcu nevarno poškodovalo, dve celo smrtno. Ubit pa je bil neki mož, na katerega je padlo več deklic. Kraljevska dvojica je stopila z voza ter se živo zanimala za ponesrečence.
Za slovensko božjo službo se je po nalogu iz Rima vršil v Zadru sestanek dalmatinskih škofov. Za ohranjenje starega častitljivega jezika v cerkvi bodo poslali prošnjo v Rim tudi župniki in občine okraja zadrskega. Tudi dalmatinski deželni odbor se bode potegnil za to narodno svetinjo.
Židje in češka veleposestva. „ Obrana prače" toži, kako prehajajo češka posestva drugo za drugim v roke židovskemu molohu. Kjer je kaka domačija, tvornica, obrtni zavod, trgovina, grad, železnica, brž je vse v židovskih rokah. Tako je zadnji čas kupil Žid Armin Popper z Dunaja češko veleposestvo grofa Kinskega za 5 milijonov goldinarjev. Zdaj so že do malega vsa češka veleposestva v židovskih krempljih. „ Pokojni češki plemenitaši", piše nadalje zgoraj omenjeni list, „obrnili bi se v grobu, da vedo, kaj delajo potomci z njihovim imetjem." Kaj čuda je potem, da tako raste greben „ izraelskim otrokom."
Solnograd. V seji deželnega zbora je bil dne 19. t. m. vsprejet načrt volilnega reda za volitve v deželni zbor, ki ga je izdelal poslanec Haagen. Po tem volilnem redu volijo kmečke občine direktno in volitev se vrši v vseh krajih, kjer je čez tristo prebivalcev. Volilno pravico ima vsakdo, ki plačuje vsaj edno leto najmanj štiri goldinarje izravnega davka. Predlog se je vsprejel v prvem in drugem Čitanju brez razprave.
Dunaj in židovski zdravniki. Dunaj šteje
1,600.000	pribivalcev. Mej njimi je 9% Židov, a izmej 1600 dunajskih zdravnikov je 900, t. j. čez 56% Židov.
Ravnopravnost, kje si? „Radikalni List,yu so prinesli vest, da dobivajo nemški učitelji v Mostu na Češkem že več let draginjske doklade, učitelji češke narodnosti pa ničesar. Vsled zakona z 1894. 1. imajo pravico do draginjskih doklad vsi učitelji, a to se ima izvrševati še le z dovoljenjem deželnega šolskega sveta. Po pravici vprašujejo „R. L.“: Ali je deželni šolski svet odredil to krivičnost in protizakonitost? Radovedni smo, ali bo deželni šolski svet poravnal to krivico, ali ne. Ako Praga, Plzen, Kolin in druga češka mesta dovoljujejo iste draginjske doklade češkim, kakor nemškim uči teljem, zakaj bi se v Mostu ozirala vlada samo na nemške učitelje. — Tako je: Slovani se povsod pozabljajo!
O militarizmu je prinesla zanimiv članek „Revues des revues". Na celem svetu je 5,220.000 mož stakne vojske, v slučaju svetovne vojne pa bi se zgrabilo 44,250.000 mož. Ako bi dobil ta oboroženi svet povelje, pobiti vse civiliste, prišlo bi na vsacega vojaka 35 glav Če bi nas torej napadli, bilo bi kmalu po nas. Kdor bi to silno armado postavil v dve vrsti, stala bi ob celem zemskem ravniku (ekvatorju) ter bi vsak mož lahko del svojo puško na rame svojemu predniku. Ena sama salva te nepregledne armade bi stala poltretji milijon frankov. Ako bi vojaki stali 200 mož na debelo, bila bi jih tako dolga vrsta, da bi hitel brzovlak 70 dnij mimo njih Kdor bi hotel napisati vso armado po imenih, potreboval bi toliko papirja, kakor ga rabi največji list na svetu za tri leta in pol. Evropa ima v miru 4,250.000 mož v slučaju vojne pa bi lilo človeško kri 16,410 000 bajonetov. Kdor bi postavil to armado štiri može na debelo, potreboval bi črto iz Madrida do Pariza. V Evropi pride na vsacih 10 ljudij ali pet mož en vojak. — Koliko čilih močij in ogromnega denarja stane svetovni mir!
Živalsko pokopališče napravijo v Parizu. Z veliko častjo bodo ondi pokopavali mrtve pse, mačke, konje itd Neka gospa hoče nabrati 300 000 frankov glavnice za zgradbo pokopališča in spomenike, na katerih bodo stala zapisana slavna dela pokojnih četveronožcev. — Živali bi prav storile, ako bi postavile v znak hvaležnosti spomenik pokojni pameti liberalnih dvo-nožcev, ki so se doslej imenovali ljudje.
Slovstvo.
»Apostolski dušni pastir" ali kakšen naj bo in kako naj deluje dušni pastir. Po naročilu in na stroške presv. g. kneza in škofa ljubljanskega dr. Jegliča je to krasno knjigo s pomočjo drugih duhovnikov izdal g. dr. Frančikek Lampe. Knjiga obsega 348 stranij in je polna zlatih naukov, kako naj se duhovnik vede v svoji službi, da bo dosegal svoj namen. Jako bode razveselil vse duhovnike po Slovenskem ta, našemu času primerni dar ljubljanskega apostolskega nadpastirja.
Levčev »Slovenski pravopis", katerega smo prejeli te dni, nas je prav razveselil. To je pravi „Vade mecum” za vsakega Slovenca, ki hoče kaj pisati pravilno. Ne dvomimo, da bode ta knjiga naredila konec dosedanjemu spakovanju v pisavi zlasti tedaj, ko se Levčev pravopis uvede tudi v vse slovenske šole. Pravila so kratka in točna in kažejo, da jih je izdelal strokovnjak. Le oddelek, kakšna znamenja nam rabijo v pisanju posamezuih besed, nam ne ugaja. Tudi tu bi bil Levec lahko odstranil zmešnjavo, česar pa ni storil. Vzprejel je troje naglasnih znamenj: za potisnjeni naglas mu rabi cirkumfleks (~), za potegnjeni naglas ostrivec (') in za kratki naglas krativec ('). Pravi pa, da to velja le za znanstveno pisavo, da nam pa v navadni pisavi rabi samo dvoje naglasnih znamenj, namreč ostrivec in krativec. S tem je zmešnjava gotova. Čemu naj se n. pr. beseda mož (nom. sing.) v navadni pisavi zaznamuje z ostrivcem, ako se naglas iste besede v istem sklonu v znanstveni pisavi zaznamuje s cirkum-
fleksom ? Ali naj ta pisatelj svojemu imenu redno pristavlja: pišem znanstveno, drugi pa: pišem navadno? Čemu naj bi navadni pisatelj, če že napravi kako naglasno znamenje, n. pr. pri besedi mož ne razločeval med nom. sing. in gen. plur. ? In pravopis naj nam ne kaže, kako se piše, ampak, kako piši. Pomnožil je g. Levec zmešnjavo pri naglašanju dalje s tem, da omenja, kako nam služi časih v navadni pisavi še strešica (A), ki se deva na široki o in e. Bolj prav bi bil storil, ako bi bil naredil pravilo: Da ne bo zmešnjave, naj se široki o in e ne zaznamujeta več s strešico, ki se komaj loči od circumfleksa, ampak rabi naj nam za širokost kako drugo znamenje (n. pr. pika, ali vejica pod q in §). Tako je pa pisatelj sam napravil kon-fuzijo precej v pravilu 665. Pravi, da v šolskih knjigah moramo pisati naglas, kadar hočemo enako pisane besede glasovno razločevati. Menimo pač, da naj nam za šolske knjige rabi znanstvena pisava naglasov. Če je tega mnenja g Levec, tedaj je ondi za zgled navedene besede napačno zaznamoval. N. pr. brš-t (namenilnik) ima ostrivca. toda med narodom se sliši v namenilniku potisnjeni naglas (brat), v nedoločniku pa potegnjeni naglas (br&t’j. Dalje navaja glagol hoditi, češ, da izpremeni v sedanjiku svoj naglas in ima hčdim. Po našem mnenju se le široki o v sedanjiku zoži, naglas je pa obakrat potegnjen. Isto je pri besedi preteče n. pr. bojim se pretčče nevarnosti, ker doba pretSče, Naglas je obakrat potegnjen, samo da je v deležniku ozki e, v sedanjiku pa široki e. Znanstveno napačno je zapisan ondi tudi zgled: pod zelčnim drevesom (unter dem griiaen Baum) in pod zelenim drevesom (unter einem gtiinen Baum).
V	določni obliki narod pridevnik naglašuje potisnjeno in samoglasnik e zoži, v nedoločni obliki je pa naglas potegnjen in e širok. Žal, da je glede naglasa gosp. Levec imel premalo odločnosti. V drugi izdaji te koristne knjige bi je gotovo želeli nekoliko več ne le učenci, ampak tudi učitelji; seveda bi bilo prav, ako bi se g. Levec posvetoval prej z drugimi filologi.
—	Knjiga ima 167 stranij in stane vezana le 1 K.
Slovanske knjižnice, katero tako marljivo izdaje g. Gabršček, sta ravnokar izšla 84. in 85. snopič, obsegajoč Gogoljevi povesti „Božična noč“ in „PIašč\ kateri je poslovenil Miloradovič.
»Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain". V letošnjem I. zvezku piše Anton pl. Globočnik o kranjskem plemstvu v raznih stoletjih, prof. Ferd. Seidl o kranjskem podnebju (o snegu) in prof. Vrhovec o kugi v Ljubljani. Značilno je, da so pisatelji tega zvezka sami Slovenci, kar dokazuje, kako malo duševnega kapitala imajo kranjski Nemci na znanstvenem polju, ter kako Slovenci še vedno radi igrajo staro ulogo usmiljenega Samarijana.
Darila.
Družbi sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani
so po«lali: Slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 4o gld — G. Oton Bajer, blagajnik posojilnice, 5 gld. — G. Alojz Jenko, kontrolor posojilnice, 5 gld. — Iz nabiralnika v A Svetinovi gostilni v Žirovnici 2 gld. 40 kr. - Slavno upravništvo >Mira. po g. V. Legatu v Celovcu zbirko 230 gld 73 kr. — G. Borovščak od dražbe ra?gbdnic v >Nar. Donu« v Barkovljah 80 kr. — Slavna okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 60 gld. — Gosp, Martin Kocbek, c. kr. notar v Marenbergu, 10 gld. za Solo na Muti, in sicer so darovali gg Franjo Hrastelj, župnik v Ribnici, 5 gld , ter Jurij Žmavc, Avguštin Hecel, Andrej Keček in Josip Somrek skupaj 6 gld. — Slavna posojilnica v Zagorju ob Savi lit gld. — Gdč. Franjica Šmid na Ga-šteju pri Kran u iz nabiralnika 6 gld — G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu na Štajarskem, 3 gld., nabrane na godo-vanju g. župana Franca Peklarja, in 1 gld. 25 kr. kot dar dolskih igralcev za najnovejšo slovensko obmejno trdnjavo, z željo, da bi se te trdnjave spominjali dobičkarji tudi drugod. — Č. g. Alojzij Arzenšek, župnik v Trbojah, za mutsko šolo 6 gld., in sicer so darovali po 1 gld. gg.: Avg Hecel, dekan marenbtrški, Andrej Keček, prov zor na Muti, Martin Kocbek, notsr v Marenburgu, Anton Klobučar, uradnik pri marenberški Posojilnici, in nabiratelj Arzenš k. — Č g. Jožef Cerjak, vikar v Mariboru, je poslal za šolo na Muti 50 gld., od katerih je nabral 17 g d. v prijateljski družbi in 33 gld. povodom zborovanja obeh mariborskih podružnic. — čast velikodušnim rojakom, ki so začeli žrtvo vati lepe darove za ustanovitev šole na Muti! Živeli nasledniki !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Komu je znano ?
Rad bi nekdo kupil za prašiče oni fižol, ki plesni med Žiremi in Škofjoloko.
Odvzel bi rad tudi s tem nekaj skrbij dr. Janezu Tavčarju. Hoteli smo se obrniti naravnost do njega, a ker za gotovo ne vemo, če je on pravi zastopnik „Žirovske zadruge”, dasi-ravno mu je toliko pri srcu škoda, ki jo trpijo njeni udje radi fižola, zadruga pa tudi ničesar ne ve o tem, obračamo se do Vas, cenjeni čita-telji, da nam blagovolite naznaniti proti dobri nagradi, ako je komu znano, kje (prosim tudi hišno št.) in po kaki ceni bi se dobil oni fižol.
Ako je pa fižol kupila že tvrdka Ivan & Malobrk, naj se pa tudi blagovoli naznaniti.
Poizvedbe naj se pošljejo konsumnemu društvu v Cerknici.	(l—l)
K sezoni
11»
priporočam svojo
veliko izber
vozičkov
po
izdatno znižanih cenah.
garantirano pristna
žima za modrocc
9MT najceneje. ~3K
Zunanja naročila z naznanilom približne cene efektujejo se s povzetjem. (48 3—2)
Ufi. Pakič, Ljubljana.
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15
21 (48-9)
cn
C/2
Cerkvena mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlasti oerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in klečalnlke po
vzorcih in lastnem načriu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojni-stvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik.
Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do ti dni.
Josip Stupica na Viru,
pošta Domžale.
i
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXMXX
x	X
g Zarezano strešno opeko *
JK	(Strangfalz-Dachziegel)	25	K
x prešano opeko za zid * x navadno opeko za zid x
ponujata
K	po izdatno znižanih cenah	K
jjKnez & Supančičg
# tovarna za opeko v Ljubljani. # *K**Kft*XKK*JlXXX*K*XX*K$t K KXX
2 8.
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	35	(10—8)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela. Najnovejše!	KjiT	Grobni okviri 1š3|	Najnovejše!
istotako trdni, kakor kamen, po najnižjih cenah.
mm
I F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani
*	ponudijo	po	najnižji	ceni	poljubno	množino
| stavbinske opeke,
| zarezne strešne opeke
E
H «
H «
H
*
*
ti ^
a k? *
H H
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zaresno opeko. Strešna okna iz litega železa.
v n
0 0 V v>
1
(lastni Izdelek).	53	(i)	$$
Roman-cement, dovski Portland-cement n jf
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.
Najnižje cene. ^	S
V1Z1TH1CE
priporoča
J. Blasnikova tiskarna
v Ljubljani.
ata——aaaaHB«
g Urban Weber nasl.
Zalil og, pošta: Železniki-_
Na prodaj je več tisoč centov
strešnih skale (Dachschiefer)
iz lastnih škrilolomov po jako nizkih cenah.
Prevzamem pokrivanje vsakovrstnih stavb, kakor tudi cerkva in zvonikov.
Z odličnim spoštovanjem
49 (3—2)
Urban Weber nasl.
(
Oešnik & Milavec j
v Ljubljani, (Špitalske) Lingarjeve ulice.
Šs
$6
\
Uzorci na razpolaganje po pošti brezplačno.
Išče se posojilo
3000 grold.
po 5 % obresti proti sigurnemu zavarovanju na lepo ležečem hišnem prostoru. — Več se poizve pri uredništvu „Slov. Lista“.	50	(3—2)
.*» ...
EwCBHMBKHBw1B8S1wB
š Obrtno naznanilo.
Usojam si uljudno naznaniti, da se od danes naprej nahaja moje
sobno, cerkveno in dekoracijsko obitovanje
v Vegovih ulicah št. 8
pritlično.
(Poleg realke v Seemanovi hiši.)
Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom bilježim	37	(10—5)
z velespoštovanjem
J. Terdan,
m I n			s SS BIBHB fiBlIfil	
				
tooooooooooooooooo •
Gabr. Piccoli, \
o o o o o o o o
p
5
lekarnar „pri angelu“, dvorni založnik
Nj, svetosti papeža Leona XIII. v Ljubljani,
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898. Vaše blagorodje 1 Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj-W iskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas A uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico X tinkture za želodec z 12terimi stekleničkami in jeden O lonček Glicerin Crčme.
O	S	spoštovanjem	Tomaž	Dobek,
P	Pošljite	mi s poštnim povzetjem pod spodaj sto-
P ječim napisom 24 stekleničk izvrstne »želodčne esence1', A ki se rabi z najboljšim vspehom.
Jf	Jožef	Černko,	župnik,
O	Vuhred.	— Štajarsko.
o ------------------------------------------------   7
A	Pošljite	mi s poštnim povzetjem 12 steklenic
Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem	Ivana	Vidas
pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, S. Domenka d’ Albona, Istria
S
P
o
•OOOOOOOOOOOOOOO
elja,	O
ria	fl
ooi
Odgovorni uradnik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Koazocoij ,Slovenskega Lista*. fisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.