PJBj Najprej_ Iz zimske dremotnosti v pomladno razigranost Za nami je . februar, dovolj hladen in zasnežen; nekaj belih radosti je ostalo še za marec, ki je pri nas vsako leto nekako gre-gorjevsko pobarvan. Zakaj bi ne bilo tudi letos tako: pisano, veselo, radostno, razživljeno in še kako drugače. Ob primernem vremenu, seveda. Neodvisno od vremena, pač pa od vztrajne tvorne in ustvarjalne sile, so bila v mesecu kulture in kurban bajrama podeljena občinska Februarska priznanja za življenjsko in izjemno kulturno delo. Drugače je bilo na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju; prismučali smo sicer čisto blizu priznanj, ki se jim tam pravi kolajne, a je menda 4. in 5. mesto tudi dovolj. Za zdaj. Nekateri pravijo, da se lahko nadejamo vse drugačnih priznanj in kolajn na nordijskem svetovnem prvenstvu, kjer se utegne okolajniti kdo od skakalcev. Logaškemu železu v nordijskem ognju Želimo, da bi se kar najbolje razžarclo v prvi trideseterici. Sicer pa nam je lepo upanje nakazala tudi KIMA; zmagovalec na slovenskem izboru za cvrovizijsko popevko maja letos v Rigi jc Lep poletni dan, škoda, da ni Lep majski dan - bi bil morda zaradi majskosli opaznejši pri nadvse objektivnih razsodnikih. A do maja je še daleč. Kje je še to! Zdaj je po pustu šele postni čas, čas spokoritve in notranje poglobitve, notranjega premišljevanja, morda naravnost pravšnji čas tudi za premislek o Evropski uniji in Natu. Odločitev o obojem bo padla namreč sredi stopnjevanega postnega časa: 23. marca - na referendumu, bolje rečeno na dveh referendumih, ki bosta na isti dan in ob isti uri. .laz bom glasoval... Ne, ne... seveda, naglas tega ne smem povedati, ne bilo bi verodostojno. Na vsak način mi je demokracija blizu in izkoristil jo bom do amena. Vi tudi? Prav! Oni dan meje zaskrbljeni očanec vprašal, kaj da si jaz mislim o vojni z Irakom? O tem, kaj si jaz mislim, je jako malo pomembno, da ne rečem: povsem brez pomena. Svoje bodo razmislili zemeljski bogovi. In to šteje! Se mi pa vsebolj mota po glavi tista še i/ zgodnjih otroških dob: Kuge, lakote in vojske (tudi z Irakom) reši nas, o Ciospod! Tuš, pisan običajno TUŠ, je na nekdanjem Trohovcm vrtu, ki je v času priljubljene nacionalizacije odstopil svoj čar zadružni žagi, zakoličil svoje sosedstvo. Ali bo boljše od najboljšega soseda, bomo videli in še toliko bolj občutili. Kako? Okleščen park pri Batičcvem spomeniku vas vznemirja? Ah, dajte no! Kdo bi se menil za tistih nekaj dreves, ko pa milo dihamo sredi zdravih in bogatih notranjskih gozdov!!! Pred jesenjo pa bo vse naredi Najprej občinski proračun, nato še devetletka. Pred vsem tem pa sredi sušca Gregorjev semenj. Resnično. Urednik Praznik - zaradi kulture Vsako leto se 8. februarja spominjamo smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, pesnika, kije pel: »po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!«, pesnika, ki mu je posvečen slovenski kulturni praznik, pesnik, čigar Zdravljica je postala naša himna - pesnik, ob katerem razmišljamo tudi o svoji prihodnosti... In tako smo bili tudi v Logatcu 8. februarja povabljeni na osrednjo občinsko prireditev s podelitvijo februarskih priznanj - najvišjih priznanj, ki jih občina Logatec podeljuje za življenjsko delo ali za izjemne dosežke na področju kulture. Letošnja priznanja sta prejela Andrej Seljak za življenjsko delo in Janez Švajncer za izjemne dosežke na področju kulture. Obema je priznanje podelil župan občine Logatec Janez Nagode, ki je bil tudi slavnostni govornik večera. Zupan je v svojem razmišljanju o logaškem kulturnem življenju, med drugim tudi o tarnanju, da je premalo kulturnega dogajanja, zatrjeval, da kulturnih dogodkov le ni tako malo, kar je še posebej podkrepil s številom prireditev. Pri tem je samo zaželel, da bi društva še naprej uspešno delovala. Nagrajencema pa velja še posebna čestitka; njuno priznanje naj bi bilo predvsem spodbuda mladim, da bi jima sledili, saj so pota odprta vsem. Na slovesnosti ob kulturnem prazniku podeljena Februarska priznanja. Foto: D. Malavašič Med logaškimi društvi naj zato ne bo zavisti, saj kot pravi Prešeren: »Ne bojte pesmi se, ki jih prepevajo tvoj pevec, ti, tvoj ljubi, tvoja mati, in ki jih pel do zadnjega bo dneva!« (Bilo je Mojzes tebi naročeno) Celotno prireditev je zelo posrečeno pripravila Območna izpostava javnega sklada RS za kulturno dejavnost z Nevenko Malavašič v sodelovanjeu z Glasbeno šolo pod mentorstvom Eve Hren in Marjana Gardadolnika, recitatorjev ŠKI) Vrh Sv. Najprej Treh Kraljev v režiji Francija Jereba in Ženskega pevskega zbora Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka. Mogoče smo krivični, če imensko ne navajamo sodelujočih, vendar nam je večer ostal v prijetnem spominu vse od izvajanj kvarteta treh klarinetov in saksofona, recitatorjev in spremljevalca na kitari do pevk Ženskega pevskega zbora Tabor. Želimo pa, da bi vsi nadaljevali kulturno poslanstvo. Kdo si bo v prihodnosti zaslužil priznanje, pa bomo v negotovosti čakali, kot pravi Prešeren v gazeli: Al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve; kdor sadi drevo, al' bode zred 'lo veje, sam ne ve. Albin Čuk ™-_-- Podeljena Februarska priznanja Večer kulturnega praznika je s slovesnostjo v logaškem Narodnem domu dvema občanoma namenil občinsko kulturniško priznanje: Andreju Seljaku za življenjsko delo na področju kulture, Janezu J. Švajncerju pa za izjemne dosežke na muzejskem in pisateljskem področju. Bralcem ju predstavljamo s povzetkom utemeljitev podelitve. ANDREJ SELJAK, pred 71 leti rojeni Logatčan, je priznanje prejel za dolgoletno pevsko udejstvovanje in za organizacijsko delo, ki ga je opravljal v društvu in na širšem kulturniškem področju. Organiziranemu petju se je predajal od otroškega šolskega zbora naprej. Nadaljeval je v zboru Srednje tehnične šole v Ljubljani, nato pel v oktetu slovenskih pevcev med služenjem vojaškega roka v Rajlovcu. Med dveletnim službovanjem v Cerknici je pel v tamkajšnjem moškem zboru, v njem zasnoval tudi instrumentalni trio in igral kitaro. Po preselitvi v Logatec seje 1963. leta vključil v dolnjclogaški moški zbor, ki je tedaj deloval pod imenom Pevsko društvo Logatec. Po prenehanju delovanja tega zbora se je vključil v mešani zbor DMG, ki je 1997. leta prevzel naziv in zdaj nadaljuje že več kot 90-letno tradicijo Pevskega društva Logatec. Sedem let je zavzeto deloval tudi v obrtniškem mešanem pevskem zboru »Notranjska«. Organizacijska dejavnost je skozi dolgo obdobje zavzemala osrednje mesto v kulturniškem delovanju Andreja Seljaka. Osem let je moškemu zboru predsedoval, zatem v njem prav toliko časa skrbel za finance. Dejaven je bil v predsedstvu Zveze kulturnih organizacij, štiri leta je kot predsednik vodil skupščino Kulturne skupnosti občine Logatec. Zapisan je med ustanovitelji Logaškega okteta, pa med pobudniki srečanj oktetov lesne industrije (iz njih je izšel Moški zbor »Lesarji Slovenije«, kako desetletje eden najboljših moških zborov na Slovenskem). S polno mero zavzetosti je navezoval tudi kulturne stike s koroškimi Slovenci onkraj avstrijsko slovenske meje. JANEZ J. ŠVAJNCER, pred 55 leti rojen v Ljubljani, je postal naš občan 1996. Pred tem je živel v Mariboru, kjer je opravljal novinarsko in uredniško delo, ter v Ljubljani, kjer je služboval na sekretariatu za notranje zadeve in na Ministrstvu za obrambo. Po preselitvi v Logatec je ustanovil vojni muzej, edinstven po zaokroženi predstavitvi vojne in vojaške zgodovine Slovencev in slovenskega ozemlja ter izjemen zaradi bogastva zgodovinske kulturne dediščine od kamene dobe (sekira) do današnjih dni (uniforma generala Lipičnika). Muzej je nastal iz zbirke militarij in arheoloških najdb, ki jih je Janez J. Švajncer zbiral vse dosedanje življenje. Najobsežnejša je zbirka več kot 2800 odlikovanj z vsega sveta. Drugo področje dejavnosti Janeza J. Švajncerja je pisateljevanje. Doslej je spisal sedem knjig s področja vojne in vojaške zgodovine. Med njimi je Vojni leksikon v celoti nastal v Logatcu. Periodično, vsaj dvakrat letno izdaja Vojnozgodovinski zbornik; doslej je izšlo 10 številk. Napisal je tudi celo vrstovrsto proznih del: Dež na silvestrovo, Življenje sv. Jurija, Past za podgane. Vzpon in zmaga revolucije pri sv. Tomažu, Na stekleni strehi, Ministrova sprejemnica, Odnesla je Drava. S področja otroške in mladinske literature je knjiga Mihec iz velikega bloka. Za »Čuden dan v Bukevci«, za svoje drugo delo, je prejel Kajuhovo nagrado. Janez Gostiša In kaj menita februarska nagrajenca? Andrej Seljak, prejemnik priznanja za življenjsko delo »Reči moram, da sem bil sprva zelo presenečen, nato pa zelo vesel Februarskega priznanja. Razumel sem, da je to priznanje namenjeno mojemu dolgoletnemu življenjskemu obdobju, ki sem ga namenjal kulturi, tistemu težko preglednemu času. ko so se vrstila leta in leta vaj, nastopov, organizacijskih in fiikcijskih obveznosti. Priznanje velja najbrž tudi skrbi za redoljubnost, ki se je kazala tudi med pevci v zboru. Menim, da velja to priznanje tudi vsem mojim dobrim sodelavcem, brez. katerih bi sam težko dovolj vplival na sicer dokaj bogat kulturni utrip na I ogaškem. Zaradi vsega navedenega mi priznanje veliko pomeni; zato sem z njim resnično zadovoljen.« — Janez J. Švajncer, prejemnik priznanja za izjemne |m dosežke »Razumljivo, da sem bil s priznanjem i4MiHl zadovoljen. Še toliko bolj, ker me je ob njem B^V^V navdajal prijazen občutek, daje Logatec sprejel p^J^^HL muzej in mene za svojega. Ker še ne živim tu deset ■■I let, se mije tako skrajšalo tujstvo zdaj smo tu doma. Sploh sem vesel, da je muzej v Logatcu čedalje bolj prepoznaven. Za svoj literarni opus sem sicer prejel Kajuhovo nagrado, vendar me Logatčani kaj malo poznajo po pisanju knjig, mc celo zamenjujejo z očetom, ki je na Slovenskem že dovolj znan pisatelj. Pač pa poznajo mnogi tiste moje vrstice, kijih iz številke v številko namenjam Notranjskim novicam. Pa je tudi tako prav. Morda pa bo kdo skoz vojni muzej stopil tudi v svet mojih knjig.« mAš O C CM O »Si o Dober dan - gospod župan! Devetletka obremenjujoče trka na vrata. Da bo lahko jeseni stekla devetletka mora občina zagotoviti ustrezne prostore in ustrezno opremo. Prostori najbolj tiščijo za vrat šolo Tabor. Za potrebne nove prostore bo morala občina nameniti od 250 do 280 mlijonov. Država je pripravljena odmeriti le kako tretjino denarja - 90 milijonov, vendar od tega letos le 60 milijonov; blizu 200 milijonov pa gre na račun občinskega proračuna. Županove skrbi Pa to še ni vse. Kakih 10 milijonov bo morala občina odšteti še doljnjelogaški šoli za preureditev učilnic iz dosedanjih pomožnih telovadnih prostorov. V Rovtah bo potrebna le ena nova učilnica; tej se usoda kroji v prostorih sedanje knjižnice. Svoje bo terjala tudi oprema - v vrednosti dobrih 10 milijonov; na račun materialnih sredstev bo treba odmeriti še kak poldrugi milijon. In tako se milijoni drže milijonov, namreč iz tiste občinske blagajne, ki mora poskrbeti še za vse drugo bitje in žitje v občini. Skratka, država sprejema zakone, občina pa jih mora izvajati ob komaj omembe vredni finančni podpori države. Ali pa - prirastek je vse večji, toda... To, da imamo zelo ugodno pozitivno demografsko podobo, nam je v zadovoljstvo, sploh če ugotavljamo, da je slovenska slika vztrajno negativna. Radost pa se srečuje s tegobami, ki se jim pravi: če sijih več narodil, pa še sam zanje poskrbi; nekako tako pravi temu tudi država brez posebne sentimentalnosti. o o to Otročičev že preveč za razpoložljive prostore po državnih standardih. Tako država v zameno za ugodno demografsko podobo »nagrajuje« občino z novimi oddelčnimi normativi za vrtce, na osnovi katerih mora občina zagotoviti na novo še kakih pet oddelkov več; doslej jih je v občini 28. Vse to pomeni toliko več denarja za naložbe v prostore in v plače dodatnega osebja. Prenapeto ozračje v Rovtah Zamere iz predvolilnega časa so se v Rovtah prenašale še v povolilni čas, zaradi cesarje novoizvoljeni občinski svetnik Marko Logar (NSM) napovedal svoj odstop, v primeru, da bi predsedovanje sveta KS pripadalo Radu Dolencu. Brž ko seje zadeva z Logarjevim napovedanim odstopom pomirila, je Dolenc vezal svoj pristanek na predsedovanje svetu KS na 100% podpora svetnikov. Dolenc je bil nato izvoljen z želeno podporo. Vendar sta nato oba svetnika iz NSi, ki se nista strinjala z ravnanji Dolenca, ki je predsedoval svetu že v prejšnjem mandatu, odstopila. Rovtarje zdaj čakajo nadomestne ali celo ponovne volitve. Z zaščito in reševanjem nekoliko drugače Od 15. januarja velja nova reorganizacija izpostav Ministrstva za obrambo. Po novem bo v ljubljanski regiji le pet izpostav; potrebam logaške občine bo poslej stregla izpostava na Vrhniki. Ker je naloge zaščite in reševanja, ki sicer sodijo v pristojnost občine, vodila Marinka Turk Cempre, zaposelena na obrambni izpostavi, zaradi reorganizacije pa premeščena v Postojno, ostaja na občinskem uradu odprto delovno mesto vodje zaščite in reševanja. Ljubljanska razvojna regija lahko zaživi po korakih Visoke strokovne službe so sicer izdelale Regionalni razvojni program za regijo, ki vključuje vse obljubljanske občine, tudi logaško. Vendar program, ki ni bil tako poceni, je preveč načelen, premalo poudarja življenjske probleme regije. Zato je enajsterica županov iz jugozahodnega dela regije, kamor sodi tudi Logatec, sprejela stališče do reševanja treh programskih prioritet: prvič - prometna infrastruktura v odnosu do Ljubljane, drugič - čiščenje odpadnih voda v okviru programa »Cista Ljubljanica« in tretjič - lokacija regijskega središča za ravnanje z odpadki. Samo v čiščenje odpadnih voda naložb za kake 2,7 milijarde Toliko denarja bo morala občina do 2010. leta nameniti v naložbe za čiščenje odpadnih voda, kot to narekuje poseben republiški pravilnik, ki predvideva, da bo morala imeti čistilno napravo tako rekoč vsaka krajevna skupnost. Skratka, čistilna naprava naj bi se zgradila povsod tam, kjer živi več kot 50 prebivalcev na 1 km2. Prednostna je ta čas graditev nove čistilne naprave v Logatcu z 10.000 enotami zaprtega sistema, za katero je že pripravljen projekt. Za naložbo bo potrebnih 350 do 400 milijonov; prenova stare čistilne naprave s 5.000 enotami pa naj bi veljala kakih 250 milijonov. Kajpak, poleg občinskega deleža bo moralo kaj primakniti še Ministrstvo za okolje in prostor; računati pa velja tudi na kako pomoč prek Evropske unije, ki namenja za take potrebe svojim članicam celo nepovratna sredstva. Spela Istenič a svetniških klopi Naši svetniki sprašujejo in predlagajo Z druge seje občinskega sveta 30. januarja 2003 Janez Smole (LDS) je dal pobudo za ustanovitev komisije, ki bi stalno spremljala predloge in pri-pombe občanov, ki se nananšajo na dolgoročni plan občine, in bi I zagotavljala sprotno dopolnjevanje tega planskega dokumenta. Namreč, pri razvrščanju zemljišč leta 1980 so bile sprejete odločitve, ki niso bile v skladu z navodili in metodologijo, in so bile posledično škodljive, saj so v prvo območje razvrstile zemljišča, ki so od davnine stalno ali občasno zamočvirjena, skalnata, z nagibom nad 10% ali celo peskokopi. Tod ni mogoča intenzivna obdelava in tako tod tudi ne uspevajo kulture, kakor jih navaja metodologija. Predlagana komisija, bi lahko skrbela, da bi z manj zapletov reševali vprašanja uporabe zemljišč za potrebe lokalne skupnosti in njenih prebivalcev, je prepričan predlagatelj Smole. Ladislav Puc (NSi) je natresel kar nekaj pobud: ustanovitev odbora za kmetijstvo zaradi vzpostavitve strategije j razvoja kmetijstva ob vstopu Slovenije v EU; spremembo akta o ustanovitvi Komunalnega podjetja v tistem delu, ki govori o nadzornem odboru - ta naj bi imel pet članov, namesto sedanji treh, da bi tako lahko zagotovili tudi opoziciji nadzor nad delom javnega podjetja; ustanovitev javnega podjetja v 100% lasti občine za gospdarjenje z nepremičninami sedanjega Stanovanjskega sklada, če namerava občina še naprej graditi stanovanja; ustanovitev javnega podjetja podjetja v 100%) lasti občine za gospodarjenje z nepremičninami sedanjega režijskega obrata Stavbna zemljišča, če namerava občina ridobljena zemljišča tudi opremljati; obe na novo ustanovljeni javni podjetji bi pridobili status davčnega zavezanca za DDV. ^_«H^ Milojka Kolar (Neo) je spraševala ■ I župana, zakaj niso svetniki na današnji ■pT^^p sc.l> prejeli predloga aneksa k pogodbi za odlaganje odpadkov Komunalnega ^^^J^^k podjetja Vrhnika pod Ostrim vrhom za jJH I leto 2003, za kar so svetniki pooblastili župana, ki naj bi aneks pripravil do 31. januarja letos. - Župan Janez Nagode je pojasnjeval, da gaje, žal, občinski svet ooblastil za pripravo aneksa le za mesec januar pod enakimi pogoji kot za leto 2002. To seje tudi uresničilo. Sosedje pa bi se radi pogodili za nižjo ceno in vsaj za tri mesece in ne le za mesec naprej, za kar pa župan ni imel mandata. In tako kaže, da so se sosedje odločili za iskanje možnosti odlaganja smeti -tudi ceneje - mimo Logatca. - Janez Smole je ob teh pojasnilih zastavil retorično vprašanje, češ kdo bo tedaj odgovoren za stomilijonski izpad prihodkov v občinskem proračunu. - Stanislav Brenčič (SLS) je predlagal, da bi župana pooblastili za nadaljevanje pogajanj z Vrhničani in bi ga pri tem časovno ne omejevali. ************** Po 1. februarju Vrhničanje resnično ne vozijo več smeti na logaško odlagališče. Martin Koren Med seboj Mimo poslanskega mikrofona Referendumska tehtnica Na njej bomo stehtali tudi voljo za našo združitev v enakopravno, demokratično, svobodno in varno Evropo Do sedaj smo se Slovenci odločali na petih referendumih: o volilnem sistemu, o TET 3, o oploditvi z biomedicinsko pomočjo in pred kratkim še o železnicah in telefoniji. Za vsakega izmed referendumov lahko rečemo, da je bil v nekem smislu posledica nedovoljšnjega razumevanja vladajoče koalicije. Poslanci v DZ obravnavamo različne teme, nekatere so zelo občutljive, vladajoče stranke pa rešujejo določene zadeve včasih prav nasilno, arogantno, brez sodelovanja, brez kompromisa, pa čeprav je ljudstvo izvolilo svoje predstavnike z namenom, da bomo racionalno in pošteno upravljali državo. Referendum je pravica državljank in državljanov, da se z glasovanjem odločijo o kakem vprašanju, je način za preverbo določenih projektov. In prav odločanje o vstopu v EU in NATO sta takšna projekta. Ves čas od osamosvojitve je bila naša prioriteta postati enakopraven član združene, demokratične, svobodne in varne Evrope. Zdaj je že jasno, da se bomo o tako pomembnih vprašanjih odločali na g u j* fm rt bij O J Med seboj dveh referendumih, ki bosta na isti dan -23. marca letos. Oba referenduma bosta zrelostni izpit za slovensko politiko pa tudi za državljanke in državljane, saj bo referendumski rezultat zaznamoval našo prihodnost. Vendar bi bil posvetovalni referendum le posvetovanje oblasti z volivci in bi parlamenta ne zavezoval. Zato je Majda Zupan, državna poslanka koalicija Slovenija ves čas opozarjala, da mora biti odločanje na referendumu takšno, da rezultati ne bi omogočali zlorabe postulata neposredne demokracije in ne bi odpirali nobenih dvomov o spoštovanju referendumske volje. Ker vlado predvsem skrbi referendum o vstopu v NATO, poskuša poiskati take rešitve, ki jih je ponujala že koalicija Slovenija, da bi bila oba referenduma zavezujoča, da ne bi bilo treba ponovno preverjati volje državljanov in da se neveljavne glasovnice ne bodo štele kot glasovi proti. Razprave o razlogih za vstop v EU in NATO se zares šele začenjajo. Ali bo vlada, kot je obljubila, storila vse, da bo javnost ustrezno informirala? Vsak glas bo na referendumu pomemben, in prav bo, če bo večina naklonjena obojni povezavi. Kajti, če bi se volilci izrekli proti povezavam, nas zveza zagotovo ne bo več vabila. Ali si Slovenija po vsem, kar je preživljala prav v nedavni preteklosti lahko privošči, da ostane za vse čase zunaj EU in NATO? Majda Zupan, poslanka v DZ m Razvojne regije - neodložljiva stvarnost tudi naše prihodnosti Čedalje bolj zares se logaški občini ponuja združba v Ljubljanski urbani regiji Skladnemu razvoju regij se v prihodnosti pripisuje velik pomen. Zato vključevanje Slovenije v Evropsko unijo zahteva tudi usklajevanje slovenske strukturne politike z evropskimi usmeritvami, še posebej, ker razvoj regij predstavlja enega od mehanizmov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, tudi slovenskega. Na področju regionalnega razvoja lahko aktivnost Evropske unije opredelimo kot pomoč zaostalim regijam z infrastrukturo, gospodarsko in družbeno prestrukturiranje regij, usposabljanje in zaposlovanje. Skladno z omenjenimi izhodišči je bil pripravljen tudi državni program razvoja regij, ki poudarja pomen uravnoteženega razvoja regij v Sloveniji, prav tako pa opredeljuje tudi nujne institucionalne osnove, kijih na ravni regij predstavljajo regionalne razvojne agencije. Tako je bila že lanskega 26. januarja na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in na podlagi drugih podzakonskih aktov ustanovljena Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Njene prednostne naloge so priprava in izvajanje regionalnega razvojnega programa ter usklajevanje in koordiniranje razvojnih aktivnosti, ki so usmerjene v pospeševanje celovitega razvoja regije. Poudarek je O predvsem na povezovanju podjetništva, človeških virov, K prostorskega planiranja in razvoja podeželja. V tem kontekstu je oblikovana tudi vizija _ ljubljanske regionalne razvojne agencije. Ta naj bi bila k prijazna in koristna vsem subjektom v regiji, postati bi p: morala mednarodno priznana in konkurenčna, da bi i_j vzpodbujala uspešen razvoj ne le ljubljanske urbane regije, o temveč celotne Slovenije. Regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije, v izdelavo kateregaje vključenih 24 občin, med njimi tudi občina Logatec, predstavlja osnovo za državno sofinanciranje ter pridobivanje sredstev iz Evropske unije, kar pa ni edini namen razvojnega programa. Eden izmed bistvenih elementov v pripravi regionalnega razvojnega programa navedene regije je v začetku razvijanje dialoga in partnerstva med 24 občinami, podpisnicami pogodbe o izdelavi regionalnega razvojnega programa. Ne glede na to, ali nam je regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije všeč ali ne, pa bo z vstopom Slovenije v EU takih in podobnih agencij vse več. Preglednost nad vsakim tolarjem, pridobljenim iz "tujih virov" bo večja, pa naj nas stane kolikor hoče. Alenka Gorza Jereb Presejani ocvirki Poudarek na udeležbi Občinski svet je z visoko stopnjo soglasnosti sprejel sklep, da se predsedniku nadzornega sveta Komunalnega podjetja določi nagrada bruto 31.000 tolarjev, članom nadzornega sveta pa bruto 23.500 tolarjev za udeležbo na posamezni seji. Bog daj čimveč sej! Koliko denarja bodo stehtali kulturi občinski svetniki? Predstavniki kulturnih društev z Logaškega so zaradi finančnih in prostorskih zadreg obiskali župana Predstavniki kulturnih društev občine Logatec so se sredi februarja sestali z županom Janezom Nagodetom. Delegacija v sestavi predsednikov Vere Tratnik (ZKD in DMG Mažoretna skupina), Janeza Čuka (KD Adoramus), Jožice Nagode (KTD Hotedršica), Slavka Albrehta (Pihalni orkester), Bojane Levinger (KD Tabor) in Nevenke Malavašič, vodje izpostave JSKD, je predstavila skupne probleme in odprta vprašanja ter predlagala nekaj pobud, zanimivih za večino ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev. Pogovor med županom in kulturniki je potekal v želji, da se s skupnimi močmi, idejami in interesom dvigne raven kulturnega dogajanja in življenja na Logaškem. Pogovor se je najprej dotikal financiranja dejavnosti kulturnih društev, ki poteka po predlanskem sprejetem občinskem pravilniku, ki ga bo treba prilagoditi potrebam društev. Ob tem so opozorili na neupoštevanje priporočenih kriterijev JSKD za financiranje redne dejavnosti in nagrajevanje mentorjev, kar je ta čas prepuščeno posameznim društvom. Nato so udeleženci razgovora grafično in statistično prikazali dejavnost ljubiteljskih kulturnih skupin v letu 2002. Skupaj so pripravili 105 samostojnih prireditev, 99 gostovanj, v svojih vrstah so našteli 1401 člana in na svojih občinskih prireditvah skoraj 17000 obiskovalcev. Še vedno pa imajo težave s prostori za vaje; rešitve teh tegob pa ne vidijo mimo obnove Narodnega doma. Raztrganine čedalje bolj načenjajo Narodni dom. Ob koncu so bili kulturniki in župan zadovoljni z razgovorom. Nekaj dilem je vendar ostalo, predvsem tiste, ki se rešujejo na drugi ravni, kot je občinski svet, na primer. Delegacija se je v želji po sodelovanju s pristojnimi funkcionarji in uradniki poslovila z naslovi odborov, ki delujejo na področju kulture. In prvi dopis je bil poslan Marku Logarju, predsedniku Odbora za šolstvo, šport in kulturo pri občinskem svetu. Sedaj pa so vse oči logaških kulturnikov uprte v občinski svet in njihove odločitve ob sprejemanju proračuna. NevMa VABILO Mladim na podeželju -sodelujte v kvizu »MLADI IN KMETIJSTVO« I na od aktivnosti, ki jih vsako leto pripravlja Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine in z Društvi podeželske mladine po občinah, je tudi kviz »Mladi in kmetijstvo«. V tekmovanje so vabljene tričlanske ekipe mladih s podeželja, ki se pomerijo v znanju iz aktualnih tem v kmetijstvu. Kviz poteka v sproščenem in zabavnem vzdušju in je namenjen tudi razvijanju družabnega življenja mladih na podeželju. Regijsko tekmovanje bo letos 28. marca 2003 v Spitaliču. Prvouvrščene ekipe z regijskih tekmovanj se bodo pomerile na državnem tekmovanju v aprilu. Na letošnjem kvizu bodo mladi pokazali znanje iz naslednjih tem: varnost in zdravje pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, bonton. Vabimo tričlanske ekipe mladih s podeželja, da se prijavijo na kviz. Oglasite se svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Mojci Dolenc, tel.: 041 310 187, kjer dobite tudi literaturo za pripravo na tekmovanje. Mojca Dolenc, KSS Logatec Q C OJ u. > O O U> A/č