glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Leto XVIII	Številka 4 (618)	Titovo Velenje, 28.januarja 1982	Cena7din	YUISSN 0350-5561
Zima je zakorakala že v drugi mesec. Medtem so se začele tudi polletne počitnice in na naših smučiščih je v teh dneh nadvse živahno, pa čeprav snega ni v izobilju. V dolino nas spremlja megleno in oblačno vreme, drugače pa je v hribih: povsem jasno, predvsem pa čist zrak.
Tako je bilo te dni tudi na Golteh, kamor na dan pride tudi do 1200 smučarjev in drugih obiskovalcev. Od tam je naš posnetek.
Skupščiinske volitve 1982
Prvic že pred 30. leti
Med mladimi na občinski konferenci ZSMS v Titovem Velenju so že stekle priprave na letošnji tokrat že 14. pohod po poteh legendarne XIV. divizije. Naš dopisnik Lojze Ojstršek nam je poslal zanimivo pismo s fotografljo, ki jo je posnel sam. Takole nam piše:
» Leta 1952, točno pred 30. leti, so mladi Velenjčani organizirali prvi pohod po poteh slavne XIV. divizije. Potekal je od Paškega Kozjaka do Graške gore. Seveda takratni pohod ni bil tako mno-žičen kot so danes. Organiziral ga je Franc Vertačnik, trajal pa je en dan — od jutra do večera. Za pohod so dali letni dopust, mislim pa da je danes mladim. ki so za-posleni veliko lažje, saj jim v kolektivih v ta namen odobrijo poseben dopust.
To je bil naš prvi pohod, ka-sneje smo še nekajkrat šli po poteh Štirinajste, vendar v dru-gačni sestavi. V prvem pohodu so sodelovali: Franc Vertačnik, Hajni Vertačnik, Žan Knez, Jože Lukanc, Tine Grzina, Ciril No-
Posnetek s prvega pohoda
X
vinšek, Vlado Švener, Emil Ko-želj, Tine Hajsinger, Franc Stropnik, Lojze Ojsteršek in še dva, katerih imen pa se ne spo-
Danes so ti prvi pohodniki v svobodi že krepko v letih, toda mislim, da še imajo vedno toliko moči, da bi se pohoda lahko in radi udeležili v eni izmed etap.«
Evidentirali 9.000 kandidatov
Titovo Velenje
Med pripravami na letoSnje vo-litve je bila v sredo skupna seja čla-nov občinske konference SZDL Ve-lenje in obSnskega sindikalnega sveta.
Na seji so najprej sprejeli poroči-lo o poteku politične dejavnosti v SaleSki dolini v pripravah na volit-ve, nato pa so sprejeli še volilne do-kumente, in tovolilnipravilnik, ro-kovnik za izvedbo predkandidacij-skih, kandidacijskih in volilnih opravil ter konstituiranje delegat-skih skupSčin ter dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbo-ra občinske skupščine, nadalje sklep o postopku delegiranja dele-gatov SZDL v družbenopolitični zbor občinske skupSčine in poslov-nik za delo prve in druge občinske kandidacijske konference.
Oba organa sta soglašala s pred-logom evidentiranih možnih kandi-datov za nosilce funkcij v občinski skupščini, v skupSčinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti
in za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine in s predlo-gom evidentiranih možnih kandi-datov na ravni republike in zveze. Sklenila sta, da preglede možnih kandidatov v občini z ožjim predlo-gom posredujeta v obravnavo vsem temeljnim kandidacijskim konfe-rencam, družbenopolitičnim orga-nizacijam in samoupravnim orga-nom.
Na skupni seji so nadalje sprejeli sklep, da morajo temeljne kandida-cijske konference v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavati preglede evidentiranih možnih kandidatov ter mnenja, stališča ter morebitne pripombe poslati občinski konfe-renci SZDL Velenje do 10. februar-ja. V času do 12. februarja bo nato seja predsedstva občinske konfe-rence SZDL, do 20. februarja red-na seja občinske konference SZDL, do 22. februarja pa bo 1. seja ob-činske kandidacijske konference.
Volitve v tozdih in delovnih skupnostih bodo 11. marca, v kra-jevnih skupnostih pa 14. marca. Glasovanje v občinskih skupščinah pa naj bi bilo 14. aprila.
Od skupščinskih volitev leta 1974 pa do danes je bilo v občini Velenje evidentiranih približno 17.000 mož-nih kandidatov za člane delegacij. Samo za spomladanske skupščin-ske volitve pa le nekaj manj 9.000 možnih kandidatov, od tega za skupščino družbenopolitične skup-nosti 1.658 delegatov (35 % žensk in 25 % mladih starih do 27 let), za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 7.325 delegatov, od tega 37 % žensk in 27,6 % mladih starih do 27 let.
Na drugi strani objavljamo pre-glede možnih kandidatov v občini za nosilce funkcij občinskih skup-ščin, v skupščinah občinskih samo-upravnih interesnih skupnosti in za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje.
Mladinci že 14. na pohod
Letos bo že četrtič pod okriljem republiške konference ZSMS zdru-ženi pohod po poteh slavne štiri-najste. Pohod bo potekal tako kot prejšnja leta, mladinci velenjske občine pa bodo v Stranicah pri Frankolovem prevzeli prapor po-hoda od mladincev iz Celja 10. fe-bruarja ob 9. uri. Od tu bodo na-daljevali pot proti razvalinam gra-du Lindek, kjer so borci štirinajste divizije bili težke boje z Nemci. Nadaljevali bodo pot do spomeni-ka v Brdcih ter prKli preko Paške-ga Kozjaka do Pake. V tamkajšnji šoli bodo pripravili družabni večer ter prvič prenočili. Iz Pake bodo
pot nadaljevali preko Cirkovc, Plešivca in Graške gore do Raven. Med potjo se bodo ustavili pri vseh pomembnejših spominskih obe-ležjih ter počastili spomin na padle borce. V Ravnah bodo ponovno prenočili, od tu pa preko Sreških pečin nadaljevali pot do Zavodenj in Zlebnika. V Zavodnjah jih bodo pričakali mladi iz mozirske občine ter od njih prevzeli pohodni pra-por.
Na občinski konferenci ZSMS načrtujejo, da se bo pohoda udele-žilo 50 mladih iz naše občine, 50 iz žalske občine ter nekaj iz naših po-bratenih občin.
Celotno letošnjo pot pohoda bo opravila patrulja garnizije iz Po-stojne.
Evidentiranje za udeležbo na po-hodu že poteka, na občinski kon-ferenci ZSMS pa upajo, da bo še več zanimanja kot prejšnja leta med mladimi v osnovnh in sred-njih šolah, saj se bo letošnjega po-hoda udeležilo manj mladih iz de-lovnih organizacij.
Naj omenimo še to, da je ta po-hod v naši občini že tradiciciona-len, saj bodo naši pot od Stranic do Zlebnika opravili že štirinajstič, pod republiškim okriljem oa kot smo že omenili četrtič.	B. Z.
Janez Zemljarič med obiskom v Trbovljah
Prizraiije slovenskim rudarjem
Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič, podpredsednik Jo-že Florjančič in predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in grad-beništvo Marko Vraničar so se 22. januarja v Trbovljah pogovarjali s predstavniki ru-darsko elektroenergetskih kombinatov Trbovlje in Tito-vo Velenje o položaju, per-spektivah in problemih slo-venskih premogovnikov.
Predsednik Janez Zemlja-rič je med pogoviri izrekel priznanje rudarskim kolekti-vom ki so lani, kljub težjim okoliščinam, nakopali precej premoga. Poudaril je še, da v Sloveniji vsi pripisujemo ve-lik pomen pridobivanju ener-gije. Za to politiko je že mnogo konkretnih opredeli-tev. Opredelili smo jo v petletnem razvojnerti načrtu, določamo pa jo tudi z letnimi resolucijami. Kaže se v inve-sticijski politiki, politiki cen, delitve, raziskovanja itd. Ob tem smo po dolgih letih uveljavili nov zakon o ener-
getiki, ki ustvarja vse možno-sti, da organizacije združene-ga dela in delavci pridejo do besede in da ustvarimo stabil-ne pogoje gospodarjenja v premogovnikih. Seveda pa bi morali imeti po mnenju tova-riša Zemljariča tudi rudarski kolektivi kritičen odnos do lastnih problemov in jih tudi reševati v samih premogovni-kih.
Udeleženci petkovega po-svetovanja v Trbovljah so ugotovili, da se je v Sloveniji v zadnjih dveh letih bistveno spremenil odnos do premo-govništva. Seveda pa ne manjka težav. Kasnijo nalož-be in modernizacija.'pomanj-kanje stanovanj pa je pogla-vitni razlog, da je premalo rudarjev. Zastoj pri vlaganjih utegne, so opozorili, resno ogroziti že doseženi obseg odkopavanja premoga. Po-spešeno pa bo treba reševati, kot je bilo poudarjeno, tudi stanovanjsko problematiko rudarjev, posebej še delavcev iz drugih republik, ki delajo v premogovnikih.
Pri rdeči luči čez cesto
Na območju naše republike se bodo skozi vse leto vrstile akcije, med katerimi bodo miličniki nadzirali obnašanje pešcev in ko-lesarjev v cestnem prometu. Pretekli teden so delavci Postaje milice Titovo Velehje izvedli prvo takšno akcijo, ki je pokazala, da so pešci, pa tudi kolesarji, zelo nedisciplinirani v pro-
metu. To so dokazali tudi kasneje in v na-slednjih dneh, ko so spet pozabili (?), kje in kako je treba prečkati cesto. Presenetljivo je tudi, da so morali miličniki v eni uri in pol — toliko časa je trajala prva letošnja akcija — kaznovati kar 19 pešcev, ki so šli po prefiodu, ko je na semaforju gorela rdeča luč.
Komite 0K ZKS Velenje
Obravnava poročila odelu
Na 121. seji, ki je bila v torek 26. januarja, je ko-mite občinske konference ZKS Velenje obravnaval osnutek »Poročila o delu občinske organizacije ZKS Velenje,« ki bo pred-loženo programsko volilni seji OK ZKS Velenje. Po daljši razpravi so gradivo s predlaganimi dopolnitva-mi sprejeli in sklenili. da o njem razpravljajo osnovne organizacije ZK. Upošte-vaje mnenja in pripomibe komunistov bodo poročilo o delu občinske organiza-cije ZKS Velenje dopolnili in ga skupaj z usmeritva-mi za delo občinske konfe-rence ZKS ponovno po-sredovali v razpravo v OO ZKS.
Programsko volilna seja OK ZKS Velenje pa bo, kot je pričakovati, ob koncu februarja.
Skupščinske volitve 1982
i
Števi/ka 4 (618) - 28. januarja 1982
Občinska konferenca SZDL Velenje in občinski svet ZSS Velenje sta v skladu z volilnim pravilnikom in rokovnikom o poteku predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil na skupni seji 20. januarja 1982 oblikovala pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce funkcij v občinski skupščini. skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, za delegate oružbenopolitičnega zbora tn opredehla ožji predlog možnih kandidatov za te dolžnosti. Na isti seji sta sprejela sklep, da preglede možnih kandidatov in ožji predlog posredujeta v obravnavo vs$m temeljnim kandidacijskim konferencam, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom.
Temeljne kandidacijske konference morajo obravnavati preglede evidentiranih in ožje predloge ter mnenja, pripombe, predloge in stališča posredovati občinski konferenci SZDL Velenje najkasneje do 10. februarja 1982.
Pregled evidentiranih možnih kandidatovza nosiice odgovornih družbenih funkcij v skupščini obcine Velenje in ožjipredlog
rnožnih kandidatovza nosilce posameznih funkcij
Za predsednika skupščine občine Velenje: Eviaentirani možni kandidati:
Janez Basle, Rafko Berločnik, Ivan Atelšek, Slavko Janežič, Ivo Jamnikar, Kristian Hrastel, Vlado Zakošek. Erno Rahten, Jože Aljaž, Teodor Jelen, Vili Jelen, Martin Primožič, Janko Vovk, Dušan Janežič
ožji predlog:
Janez Basle, rojen 9.3.1940, gradbeni tehnik, direktor DO Vegrad, član ZK od 1959.
Za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje: Evi-dentirani možni kandidati:
Vili Jelen, Jože Veber, Slavko Janežič, Franc Avberšek, Božo Le-dnik, Erika Veršec, Peter Habjan, Peter Krepl, Štefan Dolejši, Alojz Kikec, Janez Živko, Franc Pečovnik, Andrej Naraločnik, Dušan Janežič, Miran Arzenšek, Drago Šulek, Mitja Švigelj, Ciril Grebenšek, Ivo Ču-ljak, Anton Močilnik, Ciril Pilih, Rafko Berločnik
ožji predlog:
Božo Lednik, rojen 21.11.1937, diplomiran inženir flzike, vodja tozd Serijska proizvodnja v DO RŠC, član ZK od 1974.
Za predsednika družbenopolitičnega zbora: Evidentirani možni kandidati:
Alojz Saje, Janez Živko, Majda Naglost, Kristian Hrastel, Srečko Meh, Alojz Kikec, Josip Čurčič, Janez Zore, Miro Lešnik, Nada Boro-vnik, Feltks Zamuda, Anton Kumer, Vili Jelen, Drago Seme, Peter Tratnik, Janez Pukl, Janko Lukner, Peter Habjan
ožji predlog:
Alojz Kikec, rojen 22. 3.1934, rudarski nadzornik, zaposlen v DO RLV tozd Jama Pesje, član ZK od 1956.
Za predsednika zbora združenega dela: Evidentirani možni kandidati:
Edo Fenko, Bojan Škaija, Alojz Kikec, Peter Geršak, Jože Aljaž, Alojz Saje, Jože Zagožen, Aloz Batič
ožji predlog:
Alojz Saje, rojen 29.11.1942, strojni tehnik, zaposlen v DO Gorenje TGO kot vodja Službe osvajanja proizvodnje, član ZK od 1959.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti: Evidentirani možni kandidati
Angela Vutkovič, Karel Stropnik, Vlado Oremuž, Vlado Videmšek, Janez Pukl, Franc Slatinšek, Jože Krk, Kristian Hrastel, Viki Zager, Stane Planinc, Franc Pečovnik, Rudi Rožič, Franc Cevzar, Jože Meh, Ljubo Supič, Vili Jelen, Aloiz Holešek. Majda Naglost, Božena Štajner, Edo Fenko, Ivan Stropnik, Srečko Meh. Franc Druks, Feliks Zamuda, Ivan Novak, Jože Hohkraut, Ivo Jamnikar.
ožji predlog:
Franc Cevzar, rojen 25.1.1942, inženir strojništva, zaposlen v DO RLV — tozd Jamska mehanizacija, član ZK od 1978.
Evidentirani možni kandidati zadelegate
v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine Velenje
Občinska konferenca SZDL Velenje in občinski svet ZSS Velenje sta na skupni seji sprejela predlog evidentiranih možnih kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinskeskupščine. Evidentirane možne kandidate so predlagali organi družbenopohtičnih organizacij — OK ZKS Velenje, OK SZDL Velenje, OK ZSMS Velenje, OS ZSS Velenje in OO ZZB NOV Velenje občinski konferenci SZDL Velenje, ki v skladu s pravili opravlja funkcijo skupne delegacije družbenopolitičnih organizacu za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
V skladu z dogovorom o obhkovanju družbenopolitičnega zbora občinske skupščine imajo družbenopolitične organizacije naslednje število delegatov:
1.	Občinska konferenca SZDL	9
2.	Občinski svet ZSS	9
3.	Občinska konferenca ZKS	5
4.	Občinska konferenca ZSMS	*
5.	Občinski odbor ZZB NOV	3
Pri oblikovanju predlogov evidentiranih možnth kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru so družbenopolitične organizacije upoštevale dogovorjena načela, merila in kriterije kadrovske politike tn določila svojih aktov, ki predeljujejo kandidacijski postopek tn vlogo m funkcijo delegatov družbenopolitične organizacije v družbenopolitič-nem zboru. Delegati družbenopolitične organizacije v družbenopoli-tičnem zboru so lahko samo tisti, ki imajo status izvoljenega člana organa družbenopolitične organizacije. Zaradi tega določila je btlo pri evt-dentiranju možnih kandidatov upoštevana tudi nadaljnja kadrovska
sestava organov družbenopolitičnih organizacij, upoštevanje možnosti izvolitve v te organe in nadaljnje naloge družbenopolitičnih organizacij za krepitev vloge družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
OBClNSKA KONFERENCA SZDL VELENJE
1.	Elfrida AMBROŽIČ, rojena 1935, upokojenka, občinska zveza nriiateliev mladine.
2.	Edo FENKO. rojen 1946. zaposlen v DO RŠG, predsednik KK SZDL Topolšica
3.	Vili JELEN. rojen 1943, zaposlen v DO ESO, predsednik KK SZDL Šalek—Gorica
4.	Marta KATIČ, rojena 1935, zaposlena PŠ Bratov Letonje — Šmartno ob Paki, sekretarka KK SZDL '
5.	Roman LEDINEK rojen 1952, zaposlen na Skupnosti za cene, sekretar KK SZDL Skorno—Florjan
6.	Franc PEČOVNIK. rojen 1934. zaposlen SOZD REK. predse-dnik KK SZDL Šoštanj
7.	Franc PODGORŠEK» rojen 1943, zaposlen DS PIZ Celje, predsednik KK SZDL Šmartno ob Paki
8.	Ivan STROPNIK, rojen 1918, upokojenec, predsednik KK SZDL Ravne >
9.	Tone ŠELIGA, rojen 1946, predsednik OK SZDL Velenje
OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV SLO-VENIJE VELENJE
1.	Drago BLAGUS, rojen 1937, zaposlen v DO GIP Vegrad
2.	Josip ČURČIČ, rojen 1942, zaposlen v TGO Gorenje
3.	Andrej GREBENŠEK, rojen 1947, zaposlen v DO Gorenje Promet—Servis
4.	Nada HUDARIN. rojena 1951, zaposlena na Gimnaziji
5.	Janko LADINEK, rojen 1951, zaposlen v DO RLV
OBČINSKI SVET SINDIKATOV SLOVENIJE VELENJE
1.	Miran ARZENŠEK, rojen 1944, zaposlen v TGO Gorenje
2.	Alojz KIKEC, rojen 1934, zaposlen v DO RLV,
3.	Branko KRAJNČEC, rojen 1951, zaposlen DO Avtoprevoz-servis REK
4.	Peter KRAPEŽ, rojen 1935, zaposlen SDK
5.	Borut MEH, rojen 1953, zaposlen v DO ERA Velenje
6.	Jože MRAZ, rojen 1950, zaposlen v DO Vekos
7.	Vida PURNAT, rojena 1948, zaposlena Zdravstveni center Ve-
lenie
8.	Franc RAT, rojen 1944. zaposlen GIP Vegrad
9.	Mira VIDEČNIK, rojena 1945, zaposlena OS Bratov Mravljak
OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV VELENJE
1.	Ferdo KOVIČ, rojen 1914, upokojenec
2.	Francka POVIH, rojen 1925, upokojenkaf
3.	Jože POVŠE, rojen 1933, zaposlen v DO ESO
OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE VELENJE
1.	Majda PIRŠ, rojena 1954, zaposlena v DO TEŠ
2.	Jože PEČEČNIK, rojen 1953, zaposlen v DO Veplas
3.	Mitar POPOVIČ, rojen 1954 zaposlen v DO RLV
4.	Vlado VRBIČ, rojen 1955, zaposlen v Zdravstvenem centru Velenje
Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce funkcij v skupščinah občinskih S/S in ožjipredlogi možnih kandidatov za nosilce posameznih funkcij
Evidentiranje možnih kandidatov za nosilce funkcij v skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in oblikovanje ožjih predlogov možnih kandidatov je potekalo v skladu z načeli in merili kadrovske politike.
V pregledu evidentiranih možnih kandidatov niso upoštevani evi-dentirani možni kandidati, ki na osnovi omejitev, ki izhajajo iz meril in kriterijev za evidentiranje in kandidiranje, ne morejo več opravljati dclegatske funkcije, za katero so bili evidentirani.
ZDRAVSTVENA SKUPNOST Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Ivana Grm, Marjan Salobir, Črt Urbašek, Albin Vrečar, Janez Poles, Ciril Roškar, Alojz Filipančič, Janez Navodnik, Stane Žula
Ožji predlog:
Janez Navodnik, rojen 1943, zaposlen v DO Veplas
Predsednik zbora izvajalcev:
Evidentirani možni kandidati:
Marija Lesjak, Peter Dovšak, Janez Poles, Marina Zuber, Nada Hribar, Ivan Kralj, Pavel Grošelj Ožji predlog:
Janez Poles, rojen 1951, zaposlen Bolnica Topošica Predsednik zbora uporabnikov:
Evidentirani možni kandidati:
Ferdo Ernst. Berto Zavolovšek. Tone Stropnik, Miran Ahtik, Velj!'.o Vlahovič, Janez Pukl, Vinko bastelj, Franc Krivec, Ivan Mijoč ml., Karel Čretnik, Franc Druks, Ivan Debeljak
Ožji predlog:
Franc Druks.rojen 1950,zaposlen Rudnik lignita Velenje — DSSS
TELESNA KULTURA Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Jože Silovšek, Alojz Bole, Jože Kompan, Alojz Hudarin, Miro Pruš, Franc Kos, ing. Franc Plaskan. Nada Hudarin, Vili Šinkovec. Vera Zupančič, Miran Arzenšek, Marian Mohorko, Stane Rudolf, Ivan
Čuljak,
Ožji predlog:
Alojz Hudarin, rojen 1948, zaposlen Vegrad. Tozd Gradnja
Predsednik zbora izvajalcev:
Evidentirani možni kandidati:
Gustl Oblak, Herman Arlič. Aloiz Bole. Veliko Vlahovič. Marjan Pistotnik. Tone De Costa, Roza Frankovič, Vera Zupančič, Jože Me-lanšek, Karel Vrečko, Martin Štajner, Jože Silovšek, Aleksander
Krivošej
Ožji predlog:
Alojz Bole, rojen 1942, zaposlen Termoelektrarne Šoštanj (TVD Partizan Šmartno ob Paki)
Predsednik zbora uporabnikov:
Evidentirani možni kandidati:
Martin Budna, Ivan Mijoč, Marjan Gaberšek. MiroTravner. Ratko Stevančevič, Jože Silovšek, Janko Goričnik, Herman Arlič, Vera Zu-pančič, Gvido Premelč, Martin Štajner, Miloš Mikuš. Boris Brešar, Franc Druks, Jože Zajc, Janez Pukl, Stane Bizjak
Ožji predlog:
Herman Arlič, rojen 1942, zaposlen DO Rudnik lignita Velenje
POKOJNINSKO—INVALIDSKO ZAVAROVANJE Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Djordje Piano, Srečko Panič, Boris Magdič, Rudi Bajec, Hubert Mravljak, Edo Centrih, Miran Ahtik, Vlado Oremuž, Ivo Jamnikar. Vili Kerin, Vladka Blagus, Marjan Skaza, Tone Stropnik, Stane Zula, Vinko Preložnik, Alojz Ribič
Ožji predlog:
Edo Centrih, rojen 1933, zaposlen Sodišče združenega dela Celje
SIS ZA KULTURO Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:	(
Zdravko Zupančič, Peter Tratnik, Maks Medved, Boris Mo-čilnik, Neva Trampuš, Hinko Dermol, Vinko Šmajs, Janez bvornik, Leon Čižmek, Franc Goljuf, Emil Hartner, Jože Zajc, Roman Raško. Pavla Letonja.
Ožji predlog:
Emil Hartner, rojen 1940, zaposlen oš Miha Pintar — Toledo Titovo Velenje
Predsednik zbora izvajalcev:
Evidentirani možni kandidati:
Franc Goljuf, Neva Trampuš, Boris Vrhkar, Vlado Donaj, Stane Žula, Alojz Kajba. Pavla letonje, Anica Macur, Ciril Vrtačnik, Leopold Rober, Herma Groznik, Jože Zavolovšek, Jurij Jug. Zdravko Zupančič, Leon Čižmek
Ožji predlog:
Zdravko Zupančič, rojen 1937, zaposlen Termoelektrarne Šoštanj (Godba Zarja)
Predsednik zbora uporabnikov:
Evidentirani možni kandidati:
Franc Goljuf, Karel Čretnik, Stane Gradišnik, Sandi Samobor, Mile Trampuš, Karel Kordeš, Marija Letonja, Maijan Marinšek, Vinko Šmajs, Leon č Čižmek, Peter Krapež, Jože Pejovnik. Jože Kotnik, Gvido Ovnik. Alojz Filipančič
Ožji predlog:
Alojz Filipančič, rojen, 1947, zaposlen DO ESO
SOCIALNO VARSTVO Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Stane žula, Franc Boček, Hermina Glaser, Franc Nareks, Boris Magdič, Elfi Ambrožič, Boža Štajner, Marija Lešnik. Tone Močilnik, Pavla Jutjeva, Anton Ribarič, Rudi Kortnik, Albin Amon, Tatjana Penšek, Marko Jeraj
Ožji predlog:
Hermina Glašer, rojena 1924, upokojenka
OTROŠKO VARSTVO Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Herman Groznik, Marija Meh, Sonja Klemenc, Jože Kočar, Karel Kordeš, Nada Borovnik, Elfi Ambrožič, Jože Groznik, Vlado Leban, Milan Pokorny, Štefka Kordeš, Majda Bageršek
Ožji predlog:
Herma Groznik, rojena 1940, zaposlena v OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
Predsednik zbora izvajaicev:
Evidentirani možni kandidati:
Fanika Smonkar, Marija Erhart, Ivanka Rabič, Majda Gaberšek, Vilma Habjan, Marija Meh, Elfi Amrožič, Cveta Jaklič. Sonja Kovač
Ožji predlog:
Fanika Smonkar, rojena 1933, zaposlena vzgojno-varstveni zavod Titovb Velenje
Predsednik zbora uporabnikov:
Evidentirani možni kandidati:
Miro Trampuž, Marija Zorž, Špela Marin, Majda Gaberšek, Elft Ambrožič, Nani Ćrešnik, Herma Groznik, Ana Pokorny, Zlata Hudo-vernik, Dragica Draš, Janko Lukner
Ožji predlog:
Miro Trampuš, rojen 1945, zaposlen RŠC-tozd EKS
(Nadaljev&nje na 3. strani)

Števitka 4 {618) - 28. januarja 1982	Skupščinske vo/itve 1982	i\53
		
ZAPOSLOVANJE
Predsednik skupščine:
Janko Guček. Vida Robida. Vida Siker. Avgust Podgoršek. Rudi Bajec. Anton Klun. Jože Groznik, Teo Jelen. Peter Tratnik, Dušan Jeriha, Franc Novak. Majda Čujež. Peter Kolar. Jože Čas, Leopoldina Lukič. Milka Šinkovec, Edo Uranjek
Ožji predlog:
Janko Guček. rojen 1947, zaposlen pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Titovo Velenje
IZOBRAŽEVANJE Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:.
Alojz Filipančič, Boža Stajner, Emil Strnad, Herma Groznik, Marjan Urbančič, Drago Bizjak. Marko Jeraj, Franc Kukovica, Erika Verčec, Rado Sivka, Peter Tratnik. Janez Zore
Ožji predlog:
JanezZore. rojen 1947. zaposlen Vegrad-DSSS
Predsednik zbora izvajaicev:
Evidentirani možni kandidati:
Julijana Modrijan. Tone Skok. Manca Štorman. Jože Bahor, Marjan Marinšek. Vlado Zakošek. Herma Groznik, Martin Štajner, Štefan Dolejši. Hermina Rudolf
Ožji prediog:
Hcrmina Rudolf. rojena 1943, zaposlena OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
Predsednik zbora uporabnikov:
Evidentirani možni kandidati:
Ivan Zupančič. Drago Bizjak. Peter Tratnik, Franc Avberšek, Jože Grušovnik, Lojze Zavolovšek. Slava Lipnik. Franc Goljuf, Boža Štajner. Franc Kukavica. Anton Ribarič, Franc Žerdin, Jože Rovšnik, Ivo Jamnikar, Martin Štajner. Martin Pustatičnik, Jože Zec
Ožji predlog:
Jože Rovšnik. rojen 1949. zaposlen DO RLV. tozd Jama Preloge
RAZISKOVANJE Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Jože Dolinar, Viktor Vaupot. Marko Kompan. Martin Marlot, Janez Kočar, Franc Pečovnik, Marjan Urbančič, Peter Klemenšek. Miro Bukovič, Vinko Gostečnik. Franc Žerdin, Ivo Petre, Borut Jenko, Dragan Čelofiga, Damir Csikoš, Janko Vovk, Adolf Ranzinger, Mira Zakošek. Jože Čelik. Boris Krevzelj. Roman Jurič, Drago Šulek, Tatjana Šmid, Venčeslav Svojlšak. Peter Bezgovšek
Ožji predlog:
Venčeslav Svoljšak, rojen 1939. zaposlen Zavod za urbanizem Titovo Velenje
STANOVANJSKA SKUPNOST Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Ivan Stvarnik. Jože Aljaž. Erika Veršec, Jelka Fužir, Viktor Krašek, Tatjana Krajnc. Andrej Glušič, Anton Kugouič. Ivan Sotošek, Vinko Herodež. Jože Hohkraut, Janez Miklavčič, Tone Ževart, Janko Meh, Jože Zec. Anton Hudarin. Karel Strahovnik, Ivo Kroflič, Edo Uranjek
Ožji predlog:
Edo Uranjek. rojen 1943. zaposlen DO ESO -
Predsednik zbora izvajalcev:
Poročilo predsednika KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL
■ tozd Strojni obrati
Evidentirani možni kandidati:
Venčeslav Svoljšak. Tone Ovničar, Jože Zavratnik, Vojko Ko-privc. Ljubo Supič, Taljana Šmid
Ožji predlog:
Tatjana Šmid, rojena 1948, zaposlcna Zavod za urbanizem Titovo Velenje
Predsednik zbora uporabnikov:
Evidentirani možni kandidati:
Slobodan Petrovič, Boža Štajner. Erno Rahten, Karolina Dolar, Andrej Šmid, Ivo Gorogranc. Srečko Meh, Silvo Koprivnikar. Vinko Herodež. Viktor Krašek, Edo Uranjek. Janko Meh, Franc Krivec, Venčeslav Tajnik, Vlado Oremuž. Roman Jurič, Albin Vrečar
Ožji predlog:
Roman Jurič, rojen 1948. zaposlen TGO Gorenje
Albin Vrečar, rojen 1945. zaposlen Gorenje Promet — Servis — DSSS
SOCIALNO SKRBSTVO
Predsednik skupščine:
Evidentirani možni kandidati:
Tone Močilnik. Edo Centrih. Igor Simončič. Danijela Lipovšek, Franc Lesnik. Marjana Čeloflga. Alojz Šuha. Milena Ahtik. Božena Štajner, Ivo Mijoč ml.. Peter Kolar. Marjeta Primožič. Albin Medved, Vinko Gostečnik
Ožji predlog:
Franc Lesnik, rojen Enota Titovo Velenje
1928. aaposlen Temeljno sodišče Celje
Politične aktivnosti v pripravah na volitve
Predsednik zbora izvajaicev:
. - • \ Evidentirani možni kandidati:
Marija Lešnik. Vera Šinigoj, Marjana Čeloflga
Ožji predlog:
Matjana Celofiga. rojena 1943. zaposlena Center za socialno delo Titovo Velenje
Predsednik zbora uporabnikov:
Evidentirani možni kandidati:
Lojzka Šlutej, Danijela Lipovšek
Ožji predlog:
Danijela Lipovšek, rojena 1940. zaposlena v DO Gorenje Promet — Servis Titovo Velenje
Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v občini Velenje v pripravah na skupščinske volitve 1982 evidentirano na novo skupaj 8.983 možnih kandidatov, in sicer za skupščino družbenopolitične skupnosti 1.658, za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 7.325 možnih kandidatov.
Priprave na volitve oziroma evi-dentiranje je bilo zastavljeno že več kot pred pol leta, v bolj intenzivni meri pa je steklo šele po letnih 0opustih 1981, saj smo morali še v septembru lani opozarjati nekatera okolja na formiranje koordinacij-skih odborov v TOZD in KS, ki so bili nosilci in koordinatorji vseh postopkov evidentiranja v temelj-nih sredinah.
Kvalitetne kadrovske priprave na volitve zahtevajo široko demokratično frontno evidentira-nje in odgovorno ter uskjajeno ak-tivnost vseh družbenopoiitičnih organizacij.
Ker tudi v naši družbenopoliti-čnih skupnosti še nismo dosegli kontinuirane kadrovske politike oz. stalno evidentiranje kadrov za odgovorne družbene in družbeno-politične funkcije, se tudi mi sre-čujemo s slabostjo, da intenzivneje evidentiramo kadre le občasno — to je tak^rat, ko v posamezni orga-nizaciji ali celotni skupnosti vrši-mo volitve. Zato je ob upoštevanju te slabosti celoten postop>ek evidentiranja in kandidiranja tudi svojevrsten in pravi preizkus demokratičnosti kadrovske politi-ke v naši družbi. Naš cilj je, da bodo vsi delavci in občani sami nosilci odločanja tudi na tem pod-ročju družbenega življenja. Vpra-šati pa se moramo, koliko smo se tcmu cilju že približali, oziroma koliko smo preko družbenopoli-tičnih organizacij ustvarili ustrezne pogoje za takšno odločanje.
Najbolj neposreden interes delavcev in občanov je bil zaneslji-vo izražen ob evidentiranju možnih kandidatov za člane dele-gacij. Iz ocen, ki so jih predvsem v KS sprejeli na zadnjih programs-kih sejah krajevnih konferenc SZDL v novembru in decembru je zaznati, da krajanom oz. občanom ni vseeno, kako je posamezna delegacija delovala in kako je prenašala interese občanov v skup-ščine — tako družbenopolitične skupnosti kot interesnih skupnosti. Pa tudi med mandatnim obdobjem so bile v marsikateri sredini opra-vljene dopolnilne volitve delegatov za interesne skupnosti. Četudi smo se v zadnjem obdobju vse pogoste-je srečevali z nesklepčnimi skupšči-nami interesnih skupnosti lahko ocenjujemo, če bomo s prakso stalnega izražanja interesov delav-cev in občanov in preverjanja delovanja delegacij in učinkovito-sti oz. odzivnosti predlogov dele-gacij v skupščinah nadaljevali, to-rej lahko v naslednjem mandatnem obdobju pričakujemo večjo kvali-teto delegatskega odločanja.
Evidentiranje delegatov je pote-kalo v večini organov in organiza-cij. Verietno se v vseh sređinah niso dosledno držali načel, da mora vsak predlog evidentiranega. delegata biti tudi obravnavan na sejah širših organov in organizacij DPO, torej na sestanku OO ZK, ne samo v sekretariatu OO ZK, oz. na zboru delavcev ali sindikalnih skupinah, ne le v izvršilnem odbo-ru sindikata. Kjerkoli smo ugoto-vili takšna odstopanja, smo na to opozarjali predsednike koordiha-cijskih odborov in predsednike DPO na posvetih, ki so bili organizirani v fazi najintenzivnej-šega evidentiranja. Takšni postop^ ki niso izražali formalizma, pač zavzemanje za to, da bodo eviden-tirani takšni kadri, ki uživajo naj-širše zaupanje, za katere je znan njihov odnos do našega socialisti-čnega'razvoja in bratske skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Ker vsaka sredina svojeljudi pozna menimo, da so bili evidentirani po teh kriterijih.
Tudi evidentiranje za odgovorne dolžnojti v skupščini občine (to je evidentiranje predsednika SO, predsefinika IS, podpredsednika SO, predsednike zborov SO) je potekalo v temeljnih samoupra-vnih sredinah — TOZD in KS. Vendar moramo ugotoviti, da je bil v prvi fazi do tega evidentiranja dokaj rezerviran pristop, da so or-gani in organizacije v KS in TOZD menili, ,,češ kaj naj oni evidentira-jo predsednika obŠne ali predsed-nika izvršnega sveta — to mora ja nekdo na višji instanci". Poleg te-ga pa je marsikje obstajalo mišlje-nje, da bo nekaj narobe, če bodc nekoga evidentirali, pa ta potem ne bo tudi kandidat oz. izvoljen.
V	prvi fazi evidentiranja za te najodgovornejše funkcije smo bili tako v DPO kot tudi v prvih pred-logih iz OZD precej usmerjeni v podaljšanje mandata predsednika skupščine — tudi iz razlogov kon-tinuitete v SO oz. IS, v nadaljnjih razpravah pa se je tako v občini kot tudi na republiki izoblikovalo boli podrobno stališče o neponov-ljivosti mandatov.
V	sedanji fazi lahko z gotovost-jo trdimo, da smo dosledno upoštevali kriterije neponovljivosti mandatov.
V	organih, ki so oblikovali ožje predloge evidentiranih kandidatov za najodgovornejše funkcije smo se vseskozi zavzemali za stališča, da morajo te dolžnosti zasesti kad-ri, ki bodo dosledno uveljavljali in razvijali delegatski sistem, ki bodo uveljavljali zbore skupščin in dru-ga kojektivna telesa. v katerih se morajo na demc(kratičen način oblikovati razrešitve našega nadaljnjega razvoja.
Ne moremo pristajati na težnje, da bi kadri na odgovornih funkci-jah delovali zastopniško za neko OZD oz. niti ne moremo pristojati na načela, da so kadri, ki so dobri strokovnjaki, nimajo pa nikakršnega odnosa in _posluha za razvoj delegatskega sistema, iz nekih kratkorobnih družbe'-1 noekonomskih interesov primeren za neko funkcijo. Seveda pa ne smemo zapadati v drugo skrajnost, da bi kadrovsko politiko popolno-ma iztrgali iz sedanjega družbene-ga in družbenopolitičnega trenut-ka.
Čeprav je bilo v fazi evidentira-nia yečkrat povedano in napisano, da je evidentiranje družbeno priz-natfje (zato imena evidentiranih za družbene funkcije tudi javno obja-vljamo), pa se še zmeraj srečujemo s tezami, da se posameznike npr. ni vprašalo, če se jih lahko eviden-tira in podobno, oziroma, da se funkcionarji DPO v OZD, iz kate-re je evidentiran kandidat za odgo-vorno družbeno dolžnost, posta-vijo na stališče, da tega človeka na noben jiačin ne morejo pogrešati, pri tem pa navajajo argumente, od katerih niti eden ni realen in sprejemljiv.
Ce se bomo v naslednji fazi, to je v fazi opredeljevanja kandida-tov, srečevali s takimi drobno-, lastniškimi pojavi in pđrcialnimi interesi OZD, bo to samo dokaz, đa ne znamo ločiti oz. povezati poseben interes s splošnim intere-som, znotraj katerega bo uresničen tudi poseben interes.	,
Predlogi evidentiranih kandida-tov za odgovorne družbene funkci-je so se nekaj časa na OK SZDL samo beležili, tako kot so pač prihajali, v decembru pa smo pri-čeli pripravljati prve preglede evidentiranih možnih kandidatov, nato pa so organi DPO, in sicer kadrovske komisije, nato izvršilni organi (komite, predsedstvo sindi-kata, predsedstvo ZSMS in drugi) in še širši organi — konferenca ZKS in konferenca SZDL in koor-dinacijski odbori za kadrovska vprašanja, pripravili ožji predlog evidentiranih možnih kandidatov.
Skoraj enak postopek je bil opra-vljen za odgovorne funkcije v SIS.
V nekaterih sredinah se pojav-ljajo očitki, da je med ožjimi pred-logi evidentiranih kandidatov tudi nekaj predlogov, ki niso bili evidentirani v okolju, kjer delajo ali v KS.
Glede tega bi rad pripomnil, da so pofeg osnovnih subjektov evidentiranja, TOZD in HS evidentirale tudi interesne skup-nosti, organi DPO in tudi koordi-nacijski odbor in da je v nekaj redkih primerih resnično ožji pred-log kandidata tisti, ki je bil eviden-tiran v organih DPO ali na koordi-nacijskem odboru za kadrovska vprašanja. Demokratičnost evidentiranja ni bila s tem nič zmanjšana, ampak so bili bolj upoštevani kriteriji evidentiranja za posamezno konkretno dolžnost.
Sicer pa moramo do 10. 2. 1982, razviti široko in demokratično razpravo o vseh možnih evidenti-ranih kandidatih, v kateri se bo o evidentiranih kandidatih potrebno jasno izreči, namesto neustrezno evidentira.iih predlagati druge kandidate in celovito oceniti, ali nam kadri, ki smo jih evidentirali, zagotavljajo nadaljnji razvoj naše-ga družbenopolitičnega in samo-upravnega sistema in celotne ob-činske družbenopolitične skupno-sti.
Seveda je ta celoten razvoj odvi-sen od delovanja delegatskih teles, ki jih bodo novoizvoljeni funkci-onarji vodili, delovanje delegatskih teles pa od delovanja delegacij in od tega, kako bodo delegacije uspevale prepoznavati resnične interese naših delovnih ljudi in ob-čanov.
Sprejeli delovni program
Člani občinskega sindikalnega sveta so po skupni seji s člani OK SZDL Velenje, ta je bila prejšnji teden, sprejeli tudi delovni pro-gram sveta za letos. Podlaga so naloge sprejete na 89. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, 8. kongresu Zveze sindikatov Jugo-slavije in na I. in II. konferenci republiških sindikatov.
Tako bodo posebno pozornost namenili aktualnim družbenim vprašanjem oziroma nalogam, nalogam, ki so določene v reso-luciji o politiki izvajanja družbenega načrta občine v tem letu in v ostalih planskih doku-mentih. Program občinskega sveta pa bo tudi služil kot usmeritev za delo njegovih organov kot tudi občinskih odborov sindikatov posameznih dejavnosti in seveda
tudi osnovnih organizacij zveze sindikatov.
Program je sestavljen tako, da bo pri njegovem uresničevanju sodelovalo kar največ članov, da bi tako prispevali k nadaljnji demokratizaciji odnosov v zvezi sindikatov, utrjevanju samo-upravnega položaja in odgovor-nosti delavcev, uresničevanju poli-tike gospodarske stabilizacije in družbenega načrtovanja ter k utrjevanju socialne varnosti de-Javcev.
Skratka, občinska organizacija zveze sindikatov bo v tem letu namenila glavno pozornost zlasti naslednjim delovnim področjem: uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije, vlogi in nalogam pri sprejemanju in uresničevanju planskih dokumentov, uresničeva-nju resolucije 3. kongresa samo-
upravljalcev Jugoslavije, nadaljnji organizacijski in kadrovski kre-pitvi in usposobljenosti osnovnih organizacij zveze sindikatov, 3. konferenci Zveze sindikatov Slove-nije, obravnavi periodičnih obračunov in zaključnega računa za leto 1981, pripravam na skup-ščine občinske organizacije zveze sindikatov in seveda tudi drugim pomembnim aktualnim nalogam kot so vprašanja Ijudske obrambe in družbene samozaščite, družbenopolitičnemu usposab-Ijanju članstva, obveščanju, športu in rekreaciji ter nalogam na pod-ročju kulture, sodelovanju z društvi itd.
Seveda pa bo občinski svet svoje naloge usklajeval z nalogami dru-gih d ružbenopolitičnim organov in organizaci v občini kot tudi na ravni republike in zveze.
Razpis zveznega sekretariata za Ijudsko obrambo
Izjemne možnosti vojaških
poklicev
Vsi, ki končujejo osnovno šolo, se lahko tudi letos odločijo za enega od mnogih vojaških po-klicev in s tem za eno od mnogih vojaških šol. Med' stotinami poklicev, za katere danes uspo-sabljajo naše šole, je prek 70 ta-kih, za katere se lahko usposobi-te v vojaških šolah. To so pokli-ci, v katerih je delo prav tako pestro, mnogokrat pa še bolj, kot v marsikaterem nevojaškem poklicu. Področja dela nižjih oficirjev in oficirjev so reševanje organizacijskih, izobraževalnih, obveščevalnih, političnih in tak-tičnih ter drugih nalog.
Zaradi ozke povezanosti naše armade z vsemi delovnimi ljudmi ni noben vojaški poklic omejen v svoji dejavnosti le na ozke, voja-ško-strokovne načine in metode dela, ampak daje možnosti za aktivnosti, ki prispevajo h go-spodarskemu m aruZDenemu napredku naše domovine. Tako so se v vojaških enotah razvili mnogi strokovnjaki in znanstve-niki, ki so se uveljavili na naj-različnejših znanstvenih podro-čjih.
Zato, da so danes nižji oficirji in oficirji dobro usposobljeni, in zato, da bodcf vsi, ki se bodo
odločili za vojaške poklicej še bolje usposobljeni za reševanje tako pestrih in zahtevnih nalog, se je tudi šolanje za vojaške po-klice v zadnjih letih močno spre-menilo. Šolanje v vojaških šolah je sestavni del sistema vzeoje in izobraževanja ter šolskega siste-ma v naši družbi, tako kot je na-ša armada sestavni in nedeljivi del naše samoupravne socialisti-čne skupnosti.
Kdor se bo odločil za enega iz-med poklicev, ki jih opravljajo nižji oficirji, se bo vpisal v voja-ško srednjo strokovno šolo. Po štirih letih šolanja si bo pridobil srednjo strokovno izobrazbo in izredno zanimivo delo na naj-različnejših področjih. Diplo-manti letalske tehnične srednje šole so na primer usposobljeni za različna visoko strokovna opra-vila v letalski in radijski tehniki. Izredno zanimivih poklicev ne manjka tudi po končanih ostalih srednjih vojaških šolah.
S končano srednjo vojaško šolo pa si vsak pridobi tudi možnost za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih šolah. Če pa se je kdo že sedaj odločil za enega izmed poklicev, ki jih opravljajo oficir-ji, se lahko vpiše na splošno
srednjo vojaško šoio (prej gi-mnazijo) v Ljubljani in lahko stanuje v njenem internatu. Po končani splošni srednji vojaški šoli bo nadaljeval šolanje na vo-jaških višjih in visokih šolah za oficirja v določenem rodu oziro-ma službi.
Šolanje na vojaških šolah ima mnogo prednosti: visoko kvalite-ten študij z vsemi modernimi pri-pomočki, popolnoma brezplačno šolanje, zagotovljeno delovno mesto in poklicno napredovanje. Kdor se je odločil za šolanje ne eni izmed šol za vojaške poklice naj natančno prebere razpis, "ki ga je tudi letos objavil Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo in ga poslal vsem osnovnim šo-lam. Ce je kdo pred odločitvijo še v dvomih, ker premalo pozna različne vojaške poklice in šole, se naj o tem pogovori na svoji šoli, lahko gre tudi na pogovor k poklicnemu svetovalci na skup-nost za zaposlovanje ali pa na občinski oddelek za Ijudsko obrambo. Poleg tega lahko dobi vsa potrebna pojasnila tudi na splošni srednji vojaški šoli ,,Franc Rozman-Stane" v Lju-bljani ali pa na upravi vojaškega okrožja Ljubljana.
Števiika 4 (618)
- 28. januarja 1982
Na podlagi 28. člena pravilnika o pogojih in merilih za zago-tavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti v samo-upravni interesni stanovanjski skupnosti občine Velenje, ki je bil sprejet dne 13. 1. 1982 na 11. redni seji skupščine samo-upravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 1/82), razpisuje odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
IMATEČAJ
ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA RAZPISNI POGOJI:
1.
—	Upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj
so:
—	delovni Ijudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to:
—	za delovne Ijudi, ki združujejo delo v T0ZD in DS,
- za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v 0ZD in delovnih skupnostih,
—	za občane, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: delavci, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV, starejši in za. delo nesposobni občani,
—	mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok in ki živijo v težkem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v Skup-nosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidamostnega stanovanja.
—	Ostali pogoji za pridobitev solidarnostnih stano-vanj so:
—	da prosilec za stanovanje oziroma kdo od čianov njego-vega gospodinjstva (družine) ni imetnik stanovanjske pra-vice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vselji-vega stanovanja,
—	da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnost-nega stanovanja,
—	da prosilec oziroma njegova družina (člani gospodinjstva) doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine (gospo-dinjstva) ni neupravičeno nezaposlen,
—	da prosilec sam oziroma z družino (oz. člani njegovegć gospodinjstva), ki se je na lastno željo vselil v manj primer-no stanovanje, katerega je izpraznit stanodajalec, že naj-manj eno leto pred natečajem, stanuje v tem stanovanju,
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, stano-vanj ali «tanovanja, ki presega stanova'njske normative na območju občine, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec oziroma kdo od članov njegove družine (gospo-dinjstva) ni iastnik počitniške hišice,
—	da prosilec oziroma člani njegove družine ne poseduje ne-premičnin, ki bi jih lahko odprodal,
—	delovni Ijudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skup-nostih, občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in delovnih skup-nostih, upokojenci, invalidi in udeleženci NOV ter starejši in za delo nesposobni občani lahko zaprosijo za solidar-nostno stanovanje, če skupni čisti mesečni dohodek na člana gospodinjstva ne presega 35 % za družine, v kolikor pa gre za samske občane, skupni čisti mesečni dohodek ne sme presegati 50 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu,
—	mlade družine z najrhanj 1 otrokom lahko zaprosijo za soli-darnostno stanovanje, če skupni čisti mesečni dohodek na člana gospodinjstva ne presega 70 % mesečnega popreč-nega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v pretek-lem letu,
—	invalidi upravičenci do solidarnostnega stanovanja so samo delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100 % invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
—	Rok za zbiranje prijav — vlog — je 15 dni od dne-va objave natečaja v tedniku NAS ČAS.
—	Interesenti oz. upravičenci, morajo vložiti utemeljeno vlogo opremljeno z ustreznimi potrdili na samoupravno stanovanj-sko skupnost občine Velenje, in sicer:
—	delavci prek svoje OZD oziroma delovne skupnosti,
—	upokojeni občani prek društva upokojencev,
—	delovni invalidi I. kategorije prek Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje, drugi invalidi, prek Centra za socialno delo,
—	upravičenci do stalne denarne pomoči prek občinske skup-nosti socialnega skrbstva,
—	delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostoj-ne dejavnosti opravljajo dopolnilno delo drugih oseb, prek občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev,
—	vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in drugi udeleženci NOV prek občinskega odbo-ra ZZB NOV,
—	ostali občani prek krajevne skupnosti, v kateri stalno prebi-vajo.
OZD in druge organizacije, ki so po tem pravilniku pristojne, da posredujejo-predloge za pridobitev solidarnostnega stano-vanja za prosilca so dolžne, da vloge obravnavajo na pristoj-nih samoupravnih organih za stanovanjske zadeve in morajo biti predlogi opremljeni tudi z ustreznim sklepom.
—	Prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja potrdi-la:
—	potrdilo o stalnem bivališču prosilca in zakonca,
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu in številu družinskih članov,
—	potrdilo o statusu samohranilca,
—	potrdilo o izplačanem osebnem dohodku družinskih čla-nov, za preteklo leto,
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	izpisek iz poročne matične knjige,
—	in na zahtevo komisije še druga potrdila, ki so potrebna za ovrednotenje uvrstitev na prednostno listo upravičenih pričakovalcev solidarnostnih stanovanj.
Prijave na natečaj, prispele po tem roku, in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane. Vsi tisti, ki bodo upravičeni do solidarnostnega stanovanja in jim bo le-to dodeljeno, bodo morali plačati finančno soude-ležbo.
Vsa ostala določila in merila, ki niso navedena v tem nate-čaju, bodo uporabljena po v uvodu citiranem pravilniku, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje (štev. 1/82.). Upravičenci se lahko seznanijo s pravilnikom in dobijo potreb-ne ostale informacije na sedežu samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, tel. št. 852-410.
Predsednik odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: Marija LESNIK, s. r.
r
MOLZN! STROJ
FERCO VjfESTFMJA
poenostavlja delo v hlevu in ohranja kakovost mleka
PRODAJALNA GORENJE
^NAZARJE telefon 831-936
RSCVELENJE
Rudarskišolski
center
Velenje
Do 15. februarja 1982 lahko kupite po 10 % znižanih cenah izdelke iz celotnega
PROGRAMA STREŠNIH ELEMENTOV
- stanovanjska strešna okna', podstrešne stopnice, line za izhod na streho, zračnike, antenske strešrte preboje in ventilacijske kape.
Izde/ke iz ce/otnega PROGRAMA STREŠNIH ELEMENTOV /ahko po 10 % znižanih cenah kupite v prodaja/nah:
m
ERA Titovo Velenje in VELEBLA-GOVN/CA NAMA Titovo Velenje
Podstrešne
Stanovanjsko strešno okno
Predstavljamo vam
Center za socialno
delo
S prvim januarjeni tetoi je pričel z delom Center za socialno delo Titovo Vele-nje. Sklep o njegovi ustano-vitvi so na osnovi zakona o socialnem skrbstvu sprejeli delegati na zadnji seji občin-ske skupščine socialnega skrbsiva. Center za socialno delo je organizacija poseb-nega družbenega pomena, saj opravlja izvajalske nalo-ge skupnosti socialnega skrbsiva. Glavne naloge te delovne organizacije. Opra-vlja preventivno in kurativ-no strokovno delo na po-dročju socialnega skrbstva v občini Velenje. Pomembne naloge imajo na področju varstva in pomoči druži-nam. urejajo pa tudi druge zadeve ki jim jih nalaga Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. To so predvsem naloge v zvezi s priznanjem očetovstva, izvr-ševanjem. odvzemom in podaljšanjem roditeljskih pravic. urejanje osebnih sti-kov ali prepovedjo stikov med otrokom in roditeljem. pri katerem otrok ne živi in še bi lahko naštevali.
Omenimo naj še ukrepe scscialnega skrbstva, ki jih zahteva vzgoja in varstvo otroka in varstvo njegovih premoženjskih in drugih koristi. naloge v zvezi z urejanjem preživnin z dogo-vorom in v zvezi z valoriza-cijo preživnin. naloge v zvezi s posvojitvijo, rejništ-vom. skrbništvom nad mla-doletnimi. skrbništvom nad osebami. ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ter skrbništvom za posamezne primere.
V sestavi Centra za socialno delo deluje tudi svetovalna služba. Izvajajo svetovanja v zvezi z načrtovanjem družine ler vzgoje in oskrbe otrok. na področju urejanja odnosov v družini in širšem okolju. Vklju-čujejo se v preprečevanje in zdravljenje alkoholizma in dru-gih zasvojenosti. Terapevtsko pa obravnavajo tudi osebnost-no in vedenjsko motene otroke, mladostnike pa tudi odrasle. Po določilih pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in pred-zakonskem svetovanju izvajajo zakonsko in predzakonsko sve-tovanje. Pomembne naloge imajo na področju varstva in pomoč otrokom in mladostni-kom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Obravnava-jo pa tudi mlade storilce kazni-vih dejanj in prekrškov. Poma-gajo ostarelim in drugim ose-bam. ki jim je potrebna pomoč pri zagotovitvi ustrezne oskrbe na domu. Poleg teh nalog pa ima center za socialno delo Titovo Velenje še vrsto nalog. Med drugim pomagajo obsoje-nim odraslim osebam in njiho-vim družinam. spremljajo in analizirajo socialno skrbstvene pnobleme na območju občine ter skušaja razkriti njihove vzroke.
Ob tem je potrebno omeniti še to. da je bila osnovna misel zakonodajalca ob ustanavljanju Centrov za socialno delo. ka-drovska okrepitev teh služb. lako da bi se ta čimbolj pribii-žala občanu in posamezniku v vsej dejavnosti. Ker pa ustana-vljajo Center v obdobju. ko se moramo na vseh področjih stabiiizacijsko obnašati. je teža-va v tem. da center v Titovem Velenju ne bo deloval v razšir-jeni sestavi. saj bo v njem. tako kot že v dosedanji strokovni službi skupnosti socialnega skrhstva. zaposlenih 8 strokov-nih delavcev. Ti delavci pa si bodo prizadevSIi. kot poudaija vršilka dolžnosti individualne-ga poslovodnega organa Centra za socialno delo Titovo Velenje JELKA FUŽIR. z dodatnim izobraževanjem kar najbolj za-dostiti potrebam socialnega skrbstva na področju velenjske občine.
Mira Zakošek
Števi/ka 4 (618) - 28. januarja 1982	Dogovarjamo se
Gradivo za javno razpravo o problematiki kmetijstva v občini Velenje
Uresničevanje družbenoekonom-
skih odnosov
Cilj združevanja kmetov je v pove-čanju in izboljšanju kmetijske proiz-vodnje, vefji stabilnosti in ustvarjanju pogojev za boljši sfndard in većjo so-eialno varnost; to pa je tudi dobra osnova za izenačitev in doseganje enakega ekonomskega in družbenega položaja kmeta z delavci v združenem delu.
Združevanje dela, sredstev in zemlje je proces, ki naj zmanjša razdrobljenost zemljišč in drugih sredstev za proiz-vodnjo, pripomogel naj bi k uresniče-vanju nalog v kmetijski proizvodnji in uveljavil trdnejše socialistične samo-upravne odnose na vasi.
Do sedaj imamo ustanovljenih 34 strojnih skupnosti s 152 člani, eno melioracijsko skupnost na 32 ha s 25 člani, v ustanavljanju pa ima.no še eno proizvodno hlevsko skupnost. To so enostavne oblike združevanja, prepo-časi pa se uveljavljajo višje in zahte-vnejše oblike, kot so skupni hlevi, združevanje zemljišč v večje kom-plekse zaradi skupne obdelave in so-vlaganja za investicijske naložbe ob skupni delitvi dohodka, nošenju rizika itd.
V temeljni organizaciji koopcrantov v občini sodeluje 526 združenih kmetov od katerih je 240 članov TOK, pre-usmerjenih je 193 kmetij od 709 ozi-roma 27 %, ki dajejo 65 % tržnih viškov mleka in 45 % tržnih viškov mesa.
Vsak združeni kmet lahko postane član, če opravlja kmetijsko dejavnost ne glede na lastništvo zemljišč in drugih proizvajalnih sredstev in če se odloči za trajnejšo skupno proizvodnjo. Združe-ni kmet je član ali pa kooperant, razlika je v tem, da so člani ustanovitelji te-meljne organizacije, prevzemajo tudi jamstvo, odločajo o vseh zadevah svoje organizacije in imajo prednost pri os-krbi z repromateriali. Kooperanti pa odločajo le v zadevah svojega sodelo-vanja s TOK-om.
Prepočasi se uveljavlja delovni ozi-roma nelastniški družbeno-ekonomski položaj združenega kmeta. Običajno je iz ene kmetije vključen v TOK le en član (lastnik), ne pa tudi ostali člani, čeprav jim je kmetijstvo edina ali pa vsaj glavna zaposlitev.
Prednosti združenega kmeta-člana pred ostalimi prav gotovo niso dovolj materialno in moralno ovrednotene.
zlasti še v primerjavi z nezdruženim kmetom, ki ne prevzema trajnejših obveznosti glede na skupno proizvod-njo in skupne rizike, posebno v pogojih današnjega neenotnega trga v kmetij stvu.
TOK, ki je združena v delovni orga-nizaciji ERA, je po združenem načelu član Žadružne zveze Slovenije, Živi-norejske poslovne skupnosti, Poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živil-ske industrije in drugih poslovnih sku-pnosti.
Pomembno mesto v razvojir kmetij-stva in razvoju zadružništva zavzema hranilno kreditna služba v TOK, ki se povezuje v Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije. Hranilne vloge, kijih združuje preko 4300 varčevalcev in več kot 41.000.000 din vlog so pomemben finančni vir, ki je prvenstveno name-njen za vlaganje v kmetijsko proizvod-njo.
Sistem samoupravnega odločanja v TOK je težavnejši kot v ostalem zdru-ženem delu, glede na informiranje in kontaktiranje, saj se tu srečujemo s tremi nivoji upravljanja (delavci, člani, kooperanti), ob sedanji organiziranosti
pa lahko ugotavljamo, da smo sora-zmerno dobro uspeli povezati združene kmete s TOK, kar opažamo tudi pri oskrbi kmetov z repromateriali in pri odkupu kmetijskih pridelkov, ki so pogodbeno vezani.
Razen v hmeljarstvu praktično ni-smo dosegli višje ravni dohodkovne povezanosti. Nekaj več je sicer nare-jenega v brojlerski proizvodnji, kjer si dohodek in riziko delita proizvajalna in predelovalna organizacija, še vedno pa ostaja izven verige oskrbovalec s kr-mili, trgovina in delno rejec, ki ne no-sijo rizika proizvodnje.
Dohodkovni odnosi v proizvodnji mleka in pitanju goveda stagnirajo, zaradi neusklajenih cen vhodnih suro-vin in cene mleka oziroma goveda. Vse preveč so tudi prisotni ozki »tozdovski« pogledi pri delitvi ustvarjenega do-hodka, razen tega pa ni povezana s pridelovalno industrijo in trgovino.
Eden izmed vzrokov za prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov, je prav gotovo tudi nizka akumulativnost TOK-a, zaradi katere ne more formi-rati različnih skladov, ki bi odigrali zelo pozitivno vlogo pri ustvarjanju stabil-
nejše kmetijske proizvodnje.
Zavarovanje kmetijske proizvodnje, je razen v družbenem sektorju in kme-tijski proizvodnji v kooperaciji, še ve-dno nezadovoljivo.
Pogoj za učinkovito delo v TOK je tudi primerna strokovna služba, za katero pa ugotavljamo, da je številčno prešibka in preveč obremenjena z ad-ministrativnimi deli (izračun stimula-cij, regresov, evidenca o porabi gnojil in goriva, telet, odkup itd.). Za to delo bo potrebno najti drug kader, kmetijski strokovnjaki pa se bodo lahko več posvetili delu v neposredni proizvodnji na terenu.
Dejavnost TOK-a je tudi v nekaterih aktivnostih, ki niso neposredno vezane s proizvodnjo, imajo pa posredne, zlasti dolgoročne učinke na razvijanje za-družne proizvodnje in uveljavljanje sa-moupravljanja v TOK-u in uveljavitvi družbenoekonomskih odnosov v kme-tijstvu. To je delo z mladimi zadružniki in kmečkimi ženami, kjer bi se naj v večji meri vključili tudi drugi subjekti, predvsem na področju izobraževanja, kulture in družbenopolitičnega delo-vanja.
__l\55
Pospeševanje kmetijstva
v občini Mozirje_
Administratorji ali strokovni delavci
Delo kmetijske pospeše-valne službe pri Zgornjesa-vinjski kmetijski zadrugi v Mozirju je nadvse obsežno in predvsem odgovorna Njene številne naloge segajo , tako na področje kmetijske proizvodnje. kot na področje spreminjanja družbeno-ekonomskih odnosov v kmetijstvu in vasi sploh. Predvsem mora skrbeti za nenehno povečevanje kme-tijske proizvodnje, za njeno intenzifikacijo na vseh kmetijskih površinah ter za ustvarjanje ustreznega go-spodarskega položaja kme-tov in delavcev v kmetijstvu.
Med najpomembnejše na-loge seveda sodi pripravlja-nje načrtov za posodabljanje kmetijske proizvodnje ter sprotno načrtovanje in stal-no spremljanje uresničeva-nja dogovorjenih nalog. Po-leg tega je treba poskrbeti za izobraževanje kmetov in za nenehno strokovno izpo-polnjevanje pospeševalcev.
Težav pa seveda ne manjka, ne subjektivnih. ne objektivnih. V mozirski občini opravlja vse te pomembne naloge sedem po-speševalcev, ki se jim pridružuje tudi pospeševalka za kmečki turizem ter sedem mlečnih kontrolorjev. Pri tem je treba takoj povedati, da se pospeše-valci pri svojem delu srečujejo s številnimi ovirami, ki jim pre-prečujejo opravljanje njihovih osnovnih nalog. Pospeševalna služba je namreč vse preveč ob-remenjena z administrativnimi obveznostmi. Vsakodnevno po-ročanje o statističnih podatkih čestokrat daje službi značaj sta-tističnega urada. Uveljavljanje najrazličnejših stimulacij, od premij. nadomestil, regresov, do naročilnic za nafto in drugih opravil, terja od pospčševalcev veliko administrativnega dela in jim obenem jemlje veliko časa za operativno in strokovno delo na terenu.
Pospeševalno službo bi vse-kakor morali dopolniti s sveto-valcem za trgovine z reproduk-cijskim materialom. Nabavlja-nje zaščitnih sredstev, gnojil in drugih materialov je namreč vse preveč prepuščeno trgovinam samim. Sodelovanje med po-speševalno službo in trgovinami pa ne bi veljalo okrepiti zgolj pri izbiri in nakupu reprodukcij-skih materialov, temveč tudi s svetovanjem kmetom pri naku-pu teh materialov. Strokovni nasveti kako in kdaj naj sadijo, katera zaščitna sredstva in gnojila naj uporabljajo ter po-dobno, bi zagotovo pripomoglo k povečani kmetijski proizvodji.
Ovira pri delu pospeševalne službe so tudi številne in raz-drobljene kmetije z majhnimi proizvodnimi zmogljivostmi ter zelo različnimi pogoji gospo-darjenja. kar onemogoča spe-cializacijo za posamezno zvrst proizvodnje. Tak način dela so lahko uvedli le v perutninarski proizvodnji kjer je pospeševalec takorekoč tehnolog. Poleg tega pospeševalce ovira tudi omejitev kilometrin in jim onemogoča večjo prisotnost na terenu. Zlasti pri izvajanju selekcijske službe bi torej veljalo v večji meri usposobiti mlečne kontrolorje, ki so pogosteje v stiku s kmeti in na ta način reprodukcija v živi-noreji ne bi bila več odvisna zgolj od kmeta in veterinarja.
Dejstvoje.dajefizičniobsegv kooperacijski proizvodnji v lan-skem letu manjši, kot leto po-prej. Vzrok zato so tudi ovire s katerimi se srečuje pospeševal-na služba, čeprav s tem ni reče-no, da ne dela dobro, prav na-sprotno. Na manjši odkup so namreč zagotovo vplivali tudi številni drugi razlogi, kot so ne-gotovo tržišče, velik razkorak v cenah proizvodov in reproduk-cijskih materialov ter stalno po-manjkanje teh. Ob tem so se-veda pospeševalci več ali manj nemočni. poudarjajo pa, da je njihovo strokovno in družbeno pomembno delo v kmetijstvu in
Organiziranost in naloge kmetijske zemljiške skupnosti
Kmetijska zemljiška skupnost (KZS) je z zakonom določena samoupravna skupnost, ni pa interesna, ker njeno ddovanje ne zadeva področij, ki so značilna za samoupravne interesne skupnosti. V skladu z ustavo in po določilih zakona o kmetijskih zemlji-ščih je KZS kot faktor podružbljanja kmetijske zemljiške politike mesto, kjer sodelujejo pri usklajevanju interesov ter tako oblikovanju kmetijske zemljiške politike z zakonom določeni udeleženci.
Razlika med KZS in samoupravnimi interesnimi skupnostmi je tudi v sistemu financiranja. Vir sredstev financiranja KZS so odškodnine po določilih zako-na o kmetijskih zemljiščih in sredstva pridobljena s prometom kmetijskih zemljfič.
Tako pridobljen prihodek lahko KZS uporabi samo v namene, ki so določeni z zakonom: za nakup kmetijskih zem-ljišč, za izboljšanje rodovitnosti kmetij-skih zemljišč z agrarnimi operacijami, za obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih ze-nljišč in zasebnih kmetij-skih gospodarstev ter za stroške svoje dejavnosti.
Naloge KZS izhajajo zlasti iz zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o dedo-vanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, zakona o pre-živninskem varstvu kmetov in 5e ne-katerih drugih.
Naloge KZS po zakonu o kmetijskih zemljiščih lahko strnemo v tri glavna področja:
—	varstvo kmetijskih zemljišč,
—	promet s kmetijskimi zemljišči,
—	kmetijske prostorsko ureditvene operacije.
OCENA IZVAJANJA NALOG NA PODROČJU KMETUSKE 7.F.MUI-SKE POUTIKE
1. Vintvo kmetljsklh zemljlU
KZS je opredeUla kmetijska zernljišča po določilih 10. člena zakona o kmetij-skih zemljiščih že v anketi o elementih samoupravnih interesnih skupnosti za potrebe prostorskega plana občine Ve-lenje v februarju 1979. Na osnovi Studi-je „Pedosekvence in kategorizacija kmetijskih zemljišč" (InStitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Zalec) so vsa kmetijska zemljiSča za potrebe prostorskega dela družbenega plana občine razvrSčena v dve območji:
—	v območje kmetijskih zemljiSČ, ki so najprimemejSa za obdelovanje in so trajno namenjena za kmetijsko proiz-vodnjo,
—	v druga kmetijska zemljiSča.
Ta opredelitev kmetijskih zemljiSČ je bila upoStevana v procesu usklajevanja z drugimi porabniki prostora in pri sprejemanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—1985. UpoStevan je bil tudi predlog KZS, da so za trajno kmetijsko rabo namenjena vsa zemljiSča zaščitenih in preusmerje-nih kmetij. Ker razvrstitev kmetijskih zemljišč ni prikazana na kartah v ustreznem merilu (1:5000), razmejitve niso in ne morejo biti točne, kar gre v dosedanji praksi v Skodo dolgoročnih interesov pri razpolaganju z zemljiSči. Ob takem stanju bi morala KZS ravna-ti po določilih 141. člena zakona o kme-tijskih zemljiSčih, s katerim je uveden omejitven režim zazidave kmetijskih zemljišč, dokler funkcije varovanja kmetijskih površin ne prevzame sprejeti prostorski del družbenega plana občine.
Neizvajanje zakona o kmetijskih zemljiSčih zaradi neobjavljenega prostorskega dela družbenega plana oz. pomanjkanja osnovnih dokumentov, s katerimi je določena namembnost prostora, dopuSča nadaljnjo stihijsko rabo prostora in prehajanje najboljSih kmetijskih zemljiSČ na nekmete in ceio v nekmetijske namene.
2. Izvajanjc prostorsko-ureditvenih ope-
raclj
ških kompleksov je med prostorskimi ci-lji kmetijske zemljiSke politike najpo-membnejSe, kako čim bolj smotrno izkoriSčati kmetijska zemljiSča in skr-beti, da se fond zazidalnih in pogrez-njenih zemljišč nadomesti s pridobivan-jem novih in izboljšanje obstoječih kmetijskih zemljišč z agrarnimi opera-cijami.
Ker je urejanje kmetijskih zemljišč osnovna naloga KZS je v preteklem ob-dobju in v tekočem srednjeročnem planu KZS namenila največ aktivnosti in sred-stev za izvajanje prostorsko-ureditvenih operacij, med katere štejemo zlasti melioracije, arondacije, zamenjavo zem-ljšč, združevanje zemljišč in druge pose-ge v urejanje in rabo prostora.
V	letih 1971—1980 je bilo meliorirano 31 ha zemljiSč v Gorenju in 35 ha v Rav-nah, v teku so priprave na osušitev 46 ha zamočvirjenih zemljišč vTopolSici, izde-lana je tudi investicijsko tehnična dokumentacija za hidromelioracijo 145 ha zemljiSČ v Sentilju, katere izvedba je planirana v letu 1983.
V	letih 1979—1981 je bilo z malimi melioracijami osušenih 70,75 ha zem-ljiSč, splanirano je bilo 27,47 ha zem-ljišč, od tega je bilo skrčeno 17,62 ha z grmovjem in nekvalitetnim gozdom zaraSčenih zemljišč predvsem v hribovi-tih predelih ter golosekov pod daljno-vodi.
Zaradi izboljSanja dostopa in prevoza na kmetijska zemljiSča je bilo urejenih 25 km poti. S tem je omogočena inten-zivnejSa strojna obdelava in spravilo pri-delkov na 165 ha povr*in v hribovskih predelih občine.
KZS tudi sofinancira melioracije na enostavno rekultiviranih povrSinah REK-RLV.
Zaradi izboljSanja fizikalnih in kemič-nih lastnosti tal je bilo izvrSeno meliora-tivno gnojenje na vseh osuSenih, skrče-nih in splaniranih povrSinah.
V	občini Velenje, niti v dolini niti v hribovitih predelih, ni večjih komplek-sov, kjer bi se izvajale prostorsko-uredit-vene operacije s soudeležbo sredstev, ki se združujejo za osuSevanje zemljiSč in agromelioracije pri zvezi vodnih skup-nosti Slovenije. Vsi stroški za pridobiva-nje in izboljSanje kmetijskih zemljišč (razen hidromelicracije v Sentilju) bodo tudi v naslednjih letih bremenili kmetij-sko zemljišo skupnost in kmete.
Zaradi razdrobljenosti in razparcelira-nosti kmetijskih zemljišč v hidromeliora-cijskem kompleksu v šentilju je predvi-dena tudi komasacija zemljiSč. Ceprav je očitno, da na razdrobljenih površinah ni gospodarnega pridelovanja, obstoja nezainteresiranost in nepripravljenost nekaterih lastnikov zemljiSč (predvsem tistih, ki jim dohodek iz kmetijstva pred-stavlja dodatni vir preživljanja) za komasacijo. Za izvedbo komasacije bo potrebna SirSa družbeno politična podpora v občini, predvsem pa v kra-ievni skuonosti.
KZS si bo skupaj z ERO—TOK Kme-tijstvo Soštanj in združenimi kmeti prizadevala, da se bodo na vseh melioriranih površinah izvajali programi obdelave zemljiSČ, ki so podlaga odlo-čitvi za melioracije.
3.	UredHev skupnlh paSnikov
Zaradi ponovne oživitve in prepre-čevanja nadaljnjega zaraščanja neka-terih hribovitih predelov je bila leta 1979 ustanovljena pašna skupnost Bele vode in urejen skupni pašnik na 35 ha zem-ljišč. V letu 1982 pa bo urejen skupni paSnik na Lomu nad Topolšico na po-vršini cca 30 ha.
4.	Izkoriščenost kmetljskih zemljlšč za kmetijsko prolzvodnjo
V	občini Velenje je tudi nekaj kmetij-skih zemljišč, ki niso primerno obdela-na. Pri tem je značilno, da gre za slabo obdelana zemljišča tako pri razdrobljeni drobni posesti kot tudi celotnih kmeti-jah. V primerih celotnih kmetij so to v glavnem estareli kmetje (33), zemljišča,
ve dohodek iz kmetijstva ni tako pomemben (30). KZS je v cilju, da bo vsa plodna zemlja obdelana, na skup-ščini dne 19. 3. 1981 sprejela navodila o tem, kdaj se šteje, da obdelovalec kmetijskega zemljišča ravna kot dober gospodar. Pripravljenđ"" je bila tudi obširna razlaga in pojasnilo zakona z ukrepi. Obenem je KZS sama in ob sodelovanju krajevnih skupnosti, pospeševalne službe in kmetijske inšpekcije zbrala podatke o tem, katera zemljišča niso primerno obdelana. 82. lastnikov neprimerno obdelanih zem-ljišč so bila poslana navodila in pojas-nila z ukrepi. Izvajanje izpolnjevanja navodil glede obdelovanja spremlja pospeševalna služba ERO-TOK Kmetij-stvo Soštanj in kmetijska inšpekcija.
Po izvršeni analizi ob koncu decembra 1981 je ugotovljeno, da se stanje na 7 kmetijah že izboljšuje, pri ostalih doslej evidentiranih pa bo potrebno po pre-teku enega leta od prejema navodila ukrepati v skladu z navodili. Upravni organ bo moral izvesti pos'opek začasne dodelitve slabo obdelanih zemljišč v upravo kmetijski zemljiški skupnosti.
5. Zaraščanje kmetljskih zemljlšč
Po sicer nepopolnih podatkih bi se naj v zadnjih tridesetih letih zaraslo 1000 ha kmetijskih zemljišč. Ker gre pri tem v veliki meri za zaraščanje travnikov in paSnikov, se je z izgubo teh kmetijskih zemljiSč močno zmanjSala reprodukcij-ska sposobnost kmetijstva.
Obseg kmetijskih zemljiSČ se v tako veliki meri zarašča in opušča prvotna raba predvsem zaradi:
—	neugodne starostne strukture kmečkega prebivalstva,
—	prehajanja kmetijskih zemljišč v last tistih, ki zemljišč ne nameravajo intenzivno obdelovati in jim je temeljni cilj ohranitev oz. pridobitev lastninske pravice na zemljiSčih,
—	hribovit značaj zemljišč,
—	ugodne zaposlitvene možnosti,
—	parcelna razdrobljenost.
Za ohranitev prvotnih in uvajanje novih družbeno dogovorjenih funkcij zemljišč, ki se zaraščajo z gozdovi je potrebno:
—	da občinski upravni organ, pri-stojen za planiranje, v prostorskem delu družbenega plana posebej označi zemljišča v zaraščanju,
—	samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo in KZS sprejmeta samou-pravni sporazum o ukrepih za zmanjša-nje zaraščanja kmetijskih zemljišč,
—	zagotoviti je potrebno sredstva za krčenje drevesne zarasi ter za tzboljša-nje fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal.
6. Promet s kmetijskimi zemljiščl
Žakon o kmetijskih zemljiSčih vsebuje tudi določbe glede prometa s kmetijski-mi zemljiSči. Namen teh določb je, da se zagotovi prodobivanje kmetijskih zemljišč tistim, ki ta zemljišča obdelu-jejo in z obdelovanjem pridobivajo dohodek, kmetijska zemljišča pa se uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom.
V skladu s tem je tudi določba o prednostni pravici do nakupa kmetij-skih zemljišč in gozdov. Na tej podlagi je KZS v zadnjih letih odkupil 23,60 ha kmetijskih zemljišč. Ob tem pa je bila vrsta ovir, ki so obseg odkupa zmanj-šale.
Pri prehodu lastnine na zemljiSčih je kot negativno omeniti tudi promet na podlagi darilnih in izročilnih pogodb, kar vpliva na drobljenje kmetijskiii zem-ljišč, obenem pa se povečuje število nek-metov — lastnikov kmetijskih zemljišč. Uresničevanje zakona glede prometa s kmetijskimi zemljišči pa je otežkočalo tudi to, da v naši občini ni bil sprejet prostorski plan.
Da se prepreči prehajanje kmetijskih zemljišč v last nekmetov, mora KZS usmerjati promet s kmetijskimi zemljišči tako, da bodo prednostni upravičenci z
proizvodnja in večji dohodek. Predno-stno pravico je dosledno uveljavljati na zemljiščih, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo.
7.	Oblikovanje kmetijskega zemljiškega sklada
KZS si že od izdaje zakona o kmetij-skih zemljiščih prizadeva tudi za hitrejše oblikovanje kmetijskega zemljiškega sklada.
Na podlagi določil zakona o kmetij-skih zemljiščih bi morale družbeno prav-ne osebe, ki niso kmetijske organizacije in ki upravljajo s kmetijskim zemljiščem v družbeni lastnini, prenesti ta zemljišča v kmetijski zemljiški sklad, že do 1. 7. 1979. Kljub jasnim določilom zakona in večkratnim pozivom, je ta prenos oprav-ljen le delno.
Posledica opustitve prenosa kmetij-skih zemljišč je, da ta zemljišča niso za-jeta v organizirani družbeno usmerjeni kmetijski proizvodnji. To pa pomeni nesmotrno in neusklajeno rabo kmetij-skega prostora.
Za oblikovanje kmetijskega zemlji-škega sklada bo pomemben tudi odkup kmetijskih zemljišč, ki naj bi se izvajal:
—	z uveljavljanjem prednostne pravice,
—	z usklajevanjem obsega kmetijskih zemljišč,
—	z uveljavljanjem preživninskega varstva ostarelih kmetov.
Za pridobivanje zemljišč na podlagi predpisanih zakonskih določil pa so potrebna denarna sredstva, teh pa bodo KZS, ERA—TOK Kmetijstvo in GO Nazarje —TOZD Gozdarstvo Soštanj iz svojih rednih virov dohodkov, imeli ve-liko premalo.
8.	Usklajevanje obsega kmetijskih zem-Ijlšč in gozdov
Občani, ki po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih niso kmetje, so do 12. februarja 1981 imeli pravico, da na podlagi svoje odločitve oz. na zahtevo KZS uskladijo obseg kmetijskih zemljišč in gozdov. Z 12. februarjem 1981 je ta pravica ugasnila, od tega časa dalje'pa se obseg kmetijskih zemljišč in gozda prila-gaja določilom zakona o kmetijskih zemljiščih na podlagi 143. člena. Glede na to, da se v občini Velenje ta določba zakona ne izvaja, je potrebno, da se postopek takoj začne, da bo lahko kon-čan do konca leta 1982.
Izvajanje te naloge pa pomeni, da mora upravni organ, pristojen za kme-tijstvo, skupno z geodetsko upravo ugotoviti vse lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov, ki niso kmetje in ugotoviti tudi, koliko kmetijskih zemljišč ima vsak od teh in za koliko presega pred-pisani obseg. Upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, prične po uradni dolžnosti postopek za prilagoditev obsega kmetijskih zemljišč in gozdov, ko dobi izjave lastnikov. Gibanje obsega posesti kmetijskih zem-ljišč in gozdov pa mora stalno spremljati tako sodiSče kot tudi upravni organi ob-čine in geodetske uprave.
9. Uredltev priznanja statusa kmeta
Določila zakona o priznanju siatusa kmeta so bila v občini Velenje premalo učinkovito in premalo dosledno izvaja-na. To ima vrsto'dolgoroinih negativ-nih posledic, ki pomenijo tudi:
—	ohranjanje ekstenzivne proizvodnje in s tem nezadostno izkoriščanje danih naravnih možnosti,
—	oviranje procesa prestruktuiranja lastninske in parcelne strukture,
—	povečanje drobljenja zemljišč in njihovo prehajanje v posedovanje nek-metov.
Da bi se lahko zajezile in tudi odpra-vile ugotovljene pomanjkljivosti je potrebno v primerih novih zahtevkov za priznanje statusa kmeta dosledno iz-
vajati določbe zakona o ktr.etijskih
ugotavljati izpolnjevanje pogojev:
—	osebnega dela na kmetijskih 'in gozdnih zemljiščih,
—	doseganje predpisane višine dohod-ka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti,
—	povezanosti opravljanja gozdarske dejavnosti z obdelovanjem kmetijskih zemljišč,
—	povezanosti kmetijske proizvodnje s kmetijsko organizacijo,
—	usposobljenosti za obdelovanje kmetijskih zemljiSč.
V	primerih že pridobljenega statusa kmeta je redno preverjati izpolnjevanje vseh pogojev. Pri tem mora upravni organ vse dvomljive primere preveriti po vseh vprašanjih, ki so prej navedena.
KZS mora pri reševanju zadev priznavanja statusa kmeta aktivno sodelovati in tudi opozarjati upravni organ na dvomljive primere.
10. Izvajanje inšpekcljskega In upravne-ga nadzora
V	občini Velenje opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona o kmetijskih zemljiSčih in vseh drugih zakonov kmetijskega značaja in predpi-sov, izdanih na njihovi podlagi medob-činski kmetijski inšpektor. Poleg izred-no veliko zadev, ki izhajajo iz navede-nih predpisov pa ima ta inšpekcijski or-gan še naloge po drugih predpisih in ker opravlja inšpekcijski nadzor v treh občinah, ima v občini Velenje na voljo le en dan v tednu, je razumljivo, da kljub velikemu prizadevanju ne more redno opravljati vseh nalog nadzora, ki izhajajo iz predpisov. Izvajanje teh na-log pa je otežkočeno tudi zaradi tega, ker je skoraj vsaka zadeva vezana na poprejšnji ogled na terenu.
Delo občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo v občini Vele-nje, je bilo doslej vse preveč usmerjeno na administrativni način reševanja posameznih zadev. Ta organ tako nima potrebnega pregleda nad stanjem v kmetijstvu in tudi ne deluje pri izvaja-nju družbeno določenih akcij v kmetij-stvu. Tak način dela zavira uresničeva-nje določb zakona o kmetijskih zemlji-ščih.
Zahtevnost nalog izvajanja kmetijske zakonodaje narekuje, da mora ta organ delovati za priznanje statusa kmeta in sicer pri tistih, ki so si status kmeta že pridobili, v naprej pa mora biti to stal-na naloga.
Upravni organ bi moral tudi takoj pristopiti k izvajanju nalog v zvezi z usklajevanjem zemljiškega maksimuma.
Naloga upravnega organa mora posta-ti tudi ugotavljanje in evidenca izkori-Sčenosti kmetijskih zemljišč, pregled nad starostno strukturo kmetov ter pregled naslednikov kmetij.
11. Izvajanje zakona o dedovinju kinetijskih zemlJHČ In zasebnlh kmetij-sklh gospodarstev
Na podlagi določil zakona o dedova-nju kmetijskih zemljiSČ in zasebnih kmetijskih gospodarstev je bil v letu 1975 sprejet odlok ozaščitenih kmetijah v občini Velenje. Ta zakon tudi zavezu-je občinsko skupščino, da po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, odlok o zaščitenih kmetijah pregleda in ga - uskladi s prostorskim delom družbenega plana občine ter z merili za določanje zaščitenih kmetij. V postopku usklaje-vanja je tudi odlok o zaščitenih kmeti-jah v naši občini.
Za zaščitene kmetije velja načelo nedeljenosti ob dedovanju. Nad izvaja-njem določil zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij KZS nima pregleda, ker s podatki razpolaga občinsko sodišče. Znano je le, da se zaščitene kmetije delijo oz. prehajajo deli zaSčitenih kmetij v posest nekmetov z izročilnimi pogodbami. Tako droblje-nje pa bo trajalo toliko časa, dokler ne
6l\5	Našikrajiin tjudje	Števi/ka 4 (618) - 28. januarja 1982
Mnogi krajani so se tudi preteklo nedeljo udeležili udarniške akcije
Krajevna skupnost Bevče
Čimveč narediti z udarniškim delom
Krajevna skupnost Nazarje
Dom družbenopolitičnih organizacij je dograjen do tretje faze
Hiter razvoj in obsežni načrti
Krajevna skupnost Nazarje, zla-sti njeno središče, se je v preteklem obdobju razvijala izredno hitro. Kraj ob sotočju Savinje in Drete vse bolj postaja najpomembnejše industrijsko središče Gornje Sa-vinjske in temu primerno se večajo tudi potrebe in naloge tukajSnje krajevne skupnosti. V preteklem srednjeročnem obdobju je krajev-na skupnost Nazarje uresničila najpomembnejSe naloge na podro-čju socialnega in družbenega razvoja, ostalo jim je le nekaj primerov socialno ogroženih pre-bivalcev, ki pa so jim sedaj name-nili vso poZornost.
V Nazarjah so pred štirimi leti večinoma sami zgradili otroški vr-tec in z njim zadostili potrebam do konca tega srednjeročnega obdob-ja. Bogatejši so tudi za delavsko-kulturni dom, ki jih je rešil prenekaterih skrbi. Pridobili so namreč prostorno dvorano, pros-tore za delo krajevne skupnosti, urada, društev, in družbenopoli-tičnih organizacij, pa knjižnico in banko. Preuredili so tudi dvorano v zadružnem domu v Kokarjah in s tem zagotovili pogoje za vnovičen vzpon kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti, ki je bila dotlej omejena zgolj na Kokarje. Tudi najpomembnejši nosilci gospodar-skega razvoja so uspešno uresničili razvojne načrte, le na področju tr-govine in gostinstva je ostalo sko-
raj vse po starem. Seveda ne velja pozabiti na številne posodobljene cestne odseke, mostove, televizijski pretvornik, na kanalizacijo in dru-ge dosežke.
Hiter razvoj pa seveda narekuje številne nove naloge. Naj-pomembnejše delovne organizacije se bodo po okrepljeni izgradnji novih objektov v preteklih letih usmerile predvsem v posodabljanje proizvodnje in tehnologije in vse napore usmerile v povečanje izvo-za. V Nazarjah in v Kokarjah načrtujejo boljšo izbiro blaga za široko potrošnjo in znatno boljSd oskrbo z reprodukcijskimi materi-ali. Načrtujejo tudi ureditev gos-tinskega lokala v Kokarjah in temeljito obnovo gostišča v Nazar-jah. Zelo neugodno je tudi stanje na področju obrti, zlasti storitvene dejavnosti. V prihodnjih letih bo-do zato nujno morali povečati njen obseg in bodo ob družbeni stano-vanjski izgradnji del prostorov namenili prav storitveni dejavno-sti.
Na področjih izobraževanja, otroškega varstva in kulture so v preteklih letih opravili veliko dela, zato za sedanje obdobje niso izoblikovali obsežnejših načrtov. Teh pa ne manjka v telesni kulturi. V Kokarjah nameravajo razširiti športna igrišča, zgraditi nova in urediti slačilnice, za konec srednje-ročnega obdobja pa v Nazarjah
načrtujejo začetek izgradnje pokri-tega kopališča. Zaradi vse večjih potreb so pred njimi tudi zahtevne naloge v zdravstvu, saj bo zaradi vse večjega obsega zdravstvenih uslug potrebna dograditev zdravstvenega doma.
Tudi na komunalnem področju nalog in načrtov ne manjka. Do leta 1985 nameravajo še razširiti telefonsko omrežje, urediti javno razsvetljavo, posodobiti celo vrsto krajevnih cest in z vrsto drugih ukrepov zagotoviti večjo prometno varnost v Nazarjah in drugih nase-ljih. V teku je tudi izgradnja primarne kanalizacije za čistilno napravo, dela na tem področju pa vsekakor ne bo zmanjkalo do kon-ca tega srednjeročnega obdobja. Ob izredno hitri rasti števila prebi-valcev pa je nastal 5e en velik prob-lem. Do konca tega obdobja bodo namreč morali pridobiti novo po-kopališče in zgraditi mrliško veži-co, saj preglavic okrog tega že da-nes ne manjka.
Veliko dela jih torej čaka, saj se vsem naštetim načrtom pridružuje-jo še naloge s področja prostorske-ga načrtovanja, varstva okolja, splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter druge in za uresničitev smelih načrtov in nujnih nalog bo nedvomno potre-bna pomoč vseh prebivalcev krajevne skupnosti.
J. P.
dinarjev. Za zdaj še ne vem, kje bomo dobili ta denar. Obrnili se bomo na delovne organizacije, vse kar bo možno, pa bomo, kot sem že dejal, naredili udarniško".
„Večina krajanov se zaveda, ka-ko zelo pomemben je dom družbe-nopolitičnih orgapizacij," je dejal Slavko Ramšak,' ,,saj poleg tega, da je tako omogočeno uspešno de-lo samoupravnim organom, dru-žbenopolitičnim organizacijam in društvom, je takšen objekt tudi središče kulturnega in zabavnega življenja v kraju. Nekaj je v kraju tudi sicer takšnih, ki stojijo ob strani, vendar pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da jih večina le sode-luje v akciji."
O tem pa gotovo ni dvoma, saj so številni krajani tudi preteklo ne-deljo dokazali, da že nastrpno pri-čakujejo izgradnjo tega nadvse po-membnega objekta. Kljub temu, da je bilo zelo mrzlo, je bilo v do-mu precej krajanov. Nekateri so čistili objekt, drugi so stropove, tretji zastekljevali okna. Prav nič jih ni motilo. „Morda bomo uspo-sobili dvorano v domu že do 8. marca, vsaj toliko, da bi lahko pripravili v njej predstavo, s kate-ro bi razveselili žene našega kra-ja," so povedali in dodali še to, da se člani njihovega prosvetnega društva na to že marljivo priprav-Ijajo.
Občinska gasilska zveza jim je odobrila tudi denar za nakup ci-sterne, katero si gasilsko društvo v tem kraju dalj časa želi. Njihova želja pa je tudi, da bi bilo letos pri njih tudi občinsko gasilsko tekmo-vanje.
In kakšen program so si v krajevni skupnosti zastavili za le-tošnje leto?
„Program je dokaj obsežen," je poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Vlado Ramšak. Kot pr-va in najpomembnejša naloga za letošnje leto je dokončna izgradnja doma družbenopolitičnih organi-zacij. Ob njegovi otvoritvi, bodo pripravili slovesnost, na kateri bo-do svečano predali namenu vse pridobitve, ki jih načrtujejo za to leto.
V krajevni skupnosti Bevče, so v preteklem letu uresničili večino na-črtovanih nalog. Največ pozorno-sti pa so posvečali izgradnji doma družbenopolitičnih organizacij.
Za delo družbeno političnih or-ganizacij, društev in samoupravnih organov so imeli v tem kraju do-slej na voljo star gasilski dom, v katerem ni bilo ustreznih prosto-rov za uspešno delo. Prav zaradi
Podpredsednik gradbenega odbora za izgradnjo doma DPO Slavko Ramšak
tega so se leta 1979 odločili za ob-novo tega objekta. Takoj ob za-četku gradnje so se srečali s precej-šnjo težavo, saj jim ni uspelo izprazniti stanovanja hišnika, da bi lahko delo potekalo nemoteno. Zato so precej kasnili z gradnjo te-ga za krajevno skupnost zelo po-membnega objekta, saj trenutno nimajo niti enega prostora, kjer bi se Iahko sestajali.
Nov objekt, katerega so že do-gradili do tretje faze, namenu pa bi ga radi predali sredi letošnjega leta, ima okoli 360 kvadratnih me-trov ujx>rabnih površin. V njem bodo našle poleg gasilcev, ki bodo imeli v domu dve garaži ter oro-djarno, prostor tudi družbenopoli-tične organizacije, samoupravni organi in društva te krajevne skup-nosti.
Kot je povedal podpredsednik gradbenega odbora za izgradnjo doma družbenopolitičnih organi-zacij SLAVKO RAMSAK, znaša investicijska vrednost tega objekta približno 4 in pol milijone dinar-jev. Največji delež je v ta namen prispevala samoupravna interesna skupnost za požarno varnost, ne-kaj sredstev so namenili iz sredstev prejšnjega krajevnega samopri-spevka, nekaj jim je namenil ko-ordinacijski odbor za pomoč kra-jevnim skupnostim. zelo veliko oa so prispevali krajani sami. Posebej veija omeniti, da so zbrali ves po-treben les za ostrešje in pode. Pri-spevali so ga kmetje Bevč in Vin-ske gore, zelo veseli pa so bili, da je za izgradnjo njihovega doma prispeval les tudi kmet iz Skal.
,,Vsa možna dela, smo opravili krajani sami," je povedal predsed-nik sveta krajevne skupnosti VLA-DO RAMSAK. ,,S takštiim nači-nom dela bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Do končanja gradnje nam manjka še približno milijon
Predsednik sveta krajevne skupnosti Vlado Ramšak
ca. Lani so se lotili tudi napeljave telefonskega omrežja. V kraju ni-majo niti enega telefonskega pri-ključka. Zato želijo to nalogo ure-sničiti čimprej. V prvotnem pro-gramu so namreč načrtovali iz-gradnjo telefonije šele v letu 1983. Dobili naj bi 35 telefonskih pri-ključkov, v prvi fazi pa jih bodo imeli le pet, vključno z javno go-vorilnico in telefonom v domu družbenopolitičnih organizacii.
Se eno veliko željo imajo v kra-jevni skupnosti Bevče: Radi bi, da bi bilo tudi za njihovo krajevno skupnost sprejeto zazidalno obmo-čje, tako da bi lahko ostajali kra-jani tega kraja doma. Na zboru občanov so že razpravljali, da bi dovolili gradnjo ob meji s krajev-no skupnostjo Vinska gora. Upa-jo, da bodo pristojne občinske ko-misije čimprej obravnavale to, saj ravno to nerazr'ešeno vprašanje povzroča v kraju največ negodo-vanja in nesoglasij.
Mira Zakošek
Ob vse večjem številu prebivalcev bodo morali v Nazarjah okrepiti trgovsko ponudbo
Zavrnili zazidalni načrt
V krajevni skupnosti Soštanj so konec decembra razgrnili osnutek zazidalnega načrta, ki predvideva prenovitev sedanjega mestnega jedra. Na tem območju, ki je že pozidano, naj bi zgradili 101 stanovanje za približno 300 kraja-nov. Če od tega števila odštejemo vse tiste, ki tu že sedaj stanujejo in katerih stanovanja bi bila poru-šena (skupno 68 stanovalcev), bi se na tem področju lahko naselilo še. več kot 230 stanovalcev. Iz ocene vseh investicijskih stroškov pa je razvidno, da bi bilo po sedanjih cenah potrebno investirati za' komunalno opremljenost 564 tisoč dinarjev za dvosobno stanovanje. Za blokovno gradnjo bi bilo nato potrebno odšteti še milijon in pol dinarjev na stanovanje. Skupno bi tako naložba presegala dva milijona dinarjev na stanovanje. Cena izgradnje bi bila visoka tudi zaradi rušenja 19. starih objektov. Krajani so v času razgrnitve izobli-kovali več pripomb, ki so bile potrjene in dopolnjene na sestan-ku, katerega so se udeležili pred-stavniki samoupravnih organov krajevne skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti ter predstavniki delovnih organizacij, ki imajo sedež v SoŠtanju. Menili so, da ni opravičenosti za tako drago stanovanjsko zidavo, saj bi bilo stanovanje tu bistveno dražje kot v drugih krajih v občini. Zato so se zavzeli, da je potrebno pove-čati število nadstropij vseh pred-videnih stanovanjskih blokov. V varovalnem pasu med Aškerčevo cesto in cesto Soštanj — Titovo Velenje, v katerem je bila pred-videna tudi izgradnja garaž, pa naj bi namćsto njih, zgradili najmanj tri stanc^anjske bloke. Na seji so menili, da ta varo\falni pas tam ni
potreben, saj je cesta sedaj le lokalnega značaja in na njej ni velikih obremenitev. Krajani so tudi menili, da je nov gostinski lokal v enem od stanovanjskih blokov nepotreben, prav tako tudi manjša trgovina, saj je dovolj takšnih obratov v najbližji okolici. Poleg tega bodo novi lokali in trgovinice dobili prostor na trgu Bratov Mravljak, ki ga tudi name-ravajo v prihodnjem letu pre-urediti. Menili so, da bi predvidene garaže lahko prestavili na kakšno manj vredno zemljišče, saj je zem-lja v središču naselja predragocena in jo je potrebno bolj smotrno izkoristiti za večjo koncentracijo stanovanj. V želji, da bi pridobili še nekaj stanovanj, zmanjšali stro-ške gradnje in obenem tudi omogočili krajanom, da ostanejo v tem mestu. so predlagali, da bi
predvideni vzgojno varstveni zavod dobil prostore v enem od blokov in ne tako kot je v osnutku zazidalnega načrta, kjer ta objekt stoji samostojno.
Svet krajevne skupnosti je na osnovi teh pobud krajanov zavzel sklep, da osnutek zazidalnega načrta. ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, ne ustreza Že-ljam krajanov krajevne skupnosti Soštanj. Zato je treba pripraviti nov zazidalni načrt, v katerem bodo upoštevane vse te pripombe in predlogi. Posebej pa so pri-pomnili, da so bila vsa vprašanja v zvezi z zaščito pred hrupom in onesnaženjem zraka razrešena pri sprejemanju urbanističnega načrta in se zato naj s temi problemi ne omejuje izgradnja Soštanja.
Boris Zakošek
Kako preurediti središče Šoštanja?
Poleg tega nameravajo obnoviti cesto, ki jih bo bolje povezala s krajevno skupnostjo Salek—Gori-
Števi/ka 4 (6.18) - 28. januarja 1982
Od četrtka do četrtka
| Združenje obrtnikov Mozirje
Močno razvejana dejavnost
Obrtno združenje občine Mo-zirje iz leta v leto bogati svoj aelovni program in ga vse uspešneje uresničuje. Tudi v lan-skem letu so opravili veliko dela in na podlagi vseh uspehov so izobli-kovali obsežen program za letošnje leto. Poleg izvršilnega odbora združenja so se lani z delom naj-bolj izkazali odbori gostincev in avtoprevoznikov ter športniki.
Obrtniki mozirske občine so se v letu 1981 lotili predvsem nalog, ki so jih že v preteklem srednje-ročnem obdobju opredelili kot prednostne in naj bi pripomogle k skladnejšemu razvoju obrtne dejavnosti v Gornji Savinjski dolini. Med drugim so temeljito ocenili potrebe po kadrih in se na tem področju tesneje povezali z
osnovnimi šolami. Pomemben uspen je tudi ustanovitev knjigo-vodskega servisa pri združevanju, ki je takoj na začetku delovanja v celoti opravičil svoj obstoj in ga bodo v letošnjem letu kadrovsko še okrepili.
V veliki meri so lani okrepili sodelovanje z Ljubljansko in Beograjsko banko in si bodo na tem področju prizadevali še na-prej. Veliko dela so namenili tudi poglabljanju kooperacijskih odno-sov med obrtniki ter Zgornjo-savinjsko kmetijsko zadrugo m Trgovsko delovno organizacijo Savinja. Povezava z združenim delom v občini je kljub zanimanju in željam obeh strani še vedno nedorečena in ji bodo morali v pri-hodnje nameniti še več pozornosti.
Seveda je združenje obrtnikom nudilo vse vrste pravnih, strokov-nih, finančnih in drugih nasvetov ter se aktivno vključevalo v razre-ševanje vseh ostalih problemov obrtništva. Obrtnega sejma v Celju se udeležuje vsako leto več obrtni-kov iz občine Mozirje, kljub temu pa so se na združenju odločili, da bodo svojo ponudbo na sejmu v bodoče še okrepili. še eno pomembno delovno zmago so do-segli lani. Ob prazniku občine Mo-zirje so namreč razvili svoj stanov-ski prapor. Prav število žebljičkov in trakov na njem potrjuje njihovo vse večjo povezanost in vlogo v nadaljnjem razvoju občine in širše skupnosti. Veliko časa so namenili obravnavi osnutka zakona o dav-kih občanov in izoblikovali vrstc
tehtnih pripomb. Izjemne uspehe so dosegli tudi na področju športa in rekreacije obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, vendar o tem kaj več ob drugi priložnosti.
Delo obrtnega združenja Mo-zirje je bilo torej v preteklem letu močno razgibano, raznovrstno in kakovostno. Člani združenja ob tem poudarjajo, da so njihovi uspehi vidni večinoma le znotraj združenja, premajhen pa je njihov vpliv navzven. Sodelovanje z ob-činsko skupščino, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi dejavniki bodo torej morali poglo-biti in razširiti, kar je tudi ena najpomembnejših nalog, ki so jih zapisali v delovni program za letošnje leto.
J.P.
Sklepčnost in jedrnatost nista vprašljivi
V občini Velenje potekajo te dni občni zbori združenj borcev NOV. Med drugim so jih opravili tudi v krajevnih skupnostih Staro Vele-nje in Center — Levi breg. Na nobenem od zborov se niso srečali s problemom nesklepčnosti ali
Skupščina Rdečega križa Velenje
Tudi v prihodnje jih čakajo pomembne naloge
Preteklo sredo so se sestali dele-gati skupščine Rdečega križa Slovenije Velenje. Med drugim so na seji pregledali delo posameznih komisij v preteklem letu.
Komisija za krvodajalstvo je bi-la tudi lani, tako kot že vrsto let, nadvse uspešna, saj je bilo kar 3721 odvzemov krvi. Posebej velja omeniti, da je v tem letu kar 534 občanov prvič darovalo to dra-goceno življenjsko tekočino. Organizirali so dve večji krvo-dajalski akciji za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, tri akcije so bile za potrebe celjske bolnišnice, za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec pa so marca, juni-ja in septembra vsak četrtek vozili krvodajalce v to bolnišnico. Da so te akcije tako dobro uspele, je poudaril predsednik komisije za krvodajalstvo Tomo Hudoletnjak, je imel gotovo veliko zaslug kolek-tivi Rek, TGO in TEŠ, od koder je b/lo največ krvodajalcev, prav ta-ko uspešno pa so se vključevali tudi iz drugih manjših delovnih or-ganizacij. ,,Ne moremo pa razumeti," je dejal Tomo Hudoletnjak, ,,da v krvodajalske akcije, nikakor ne moremo pri-tegniti prosvetnih in zdravstvenih delavcev, ki bi gotovo po značaju dela, ki ga opravljajo, morali biti tudi v takšnih akcijah vzgled osta-lim. Med krvodajalci jih takore-koč ni." Posebej so na skupščini
Rdečega križa Slovenije Velenje pohvalili tudi delo krajevnih or-ganizacij rdečega križa, ki so prav tako pridobile precejšnje število krvodajalcev, saj teh akcij niso or-ganizirale le Skorno Florjan, Paka in Lokovica. Med najuspešnejšimi so bile organizacije iz Skal, Cirkovc, Belih vod, Plešivca in Šmartnega ob Paki.
Tudi na področju socialnega de-la so v preteklem letu veliko naredili. Osnovna naloga te komi-sije pa je bila skrb za starejše obČane in invalide. V ta namen so organizirali tudi seminar za izva-janje sosedske pomoči za mlade člane rdečega križa. Zbirali so tudi oblačila in pohištvo, vendar pa se v zvezi s tem srečujejo s pre-cejšnjimi težavami, saj zato nima-jo primernega skladišča. Delovna je bila tudi zdravstveno vzgojna komisija.
Na zadnji seji skupščine Rdeče-ga križa, so delegati z zadovolj-stvom ugotavljali tudi, da so zelo aktivni mladi člani po osnovnih šolah. Preteklo leto je uspešno stekla akcija zbiranja starega pa-pirja. Uspešni pa so bili tudi v pri-dobivanju znanja iz prve pomoči. V ta namen so pripravili tudi tek-movanje, na katerem so prav vse ekipe prikazale precejšnje znanje. Marija Horvat, mentorica mladih članov rdečega križa pa je pou-darila, da je še vedno precejšnja
težava v tem, da ni v vseh krajev-nih skupnostih organizacij Rdeče-ga križa, in tako v tednu Rdečega križa sprejemajo mlade člane v to organizacijo še vedno v šoli. Tako ti potem nimajo prave povezave s krajevnimi skupnostmi.
Poudarila je še, da je potrebno posvetiti več pozornosti prepre-čevanju alkoholizma med mladino.
V preteklem Ietu je bil ustano-vljen tudi svet mladih Rdečega kri-ža. Največ pozornosti so posvetili obiskom starejših občanov. Na zadnji seji skupščine, so potrdili tudi program dela občinske or-ganizacije rdečega križa za letošnje leto.
Precej pozornosti bodo v tem le-tu posvetili usposabljanju obča-nov, da varujejo in utrjujejo svoje zdravje in zdravje svoje okolice. Seznanjali jih bodo z načeli samopomoči in medsebojne po-moči, aktivno se bodo vključevali v dajanje zdravstvene in socialne pomoči. Organizirali in vodili bo-do krvodajalske akcije. V ta na-men bodo seznanjali občane s potrebami po krvi, aktivirali jih bodo pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev ter skupaj z ostalimi skrbeli za zadostne količine potrebne krvi. Aktivno bodo sodelovali tudi z organi za narod-no obrambo ter v pripravah za zdravstveno in socialno pomoč občanom v primeru vojne. Sez-
nanjali bodo občane z načeli humanizma. Pritegnili bodo svoje članstvo v boj za uresničevanje na-čel mednarodne solidarnosti in pri-jateljstva med narodi, za mir in moč narodom v razvoju.
Vso pozornost bodo člani rdeče-ga križa občine Velenje tudi v letoš-njem letu posvetili izobraževanju za socialno delo. Organizirali bodo tečaje za člane ekip za to delo v kra-jevnih skupnostih. Poleg tega pa bodo pripravili tudi seminar za poizvedovalno službo za aktiviste iz krajevnih skupnosti. Poleg tega bodo izvajali še številne druge nalo-ge s področja socialne dejavnosti. Med drugim je to sosedska pomoč, razne solidarnostne akcije, zbiranje oblačil in še bi lahko naštevali. Vso pozornost bodo tako kot že doslej posvečali zdravstveni vzgoji. Orga-nizirali bodo več propagandnih ak-cij ob svetovnem dnevu zdravja, mednarodnem dnevu rdečega kri-ža, v tednu boja proti kajenju, v mesecu boja proti alkoholizmu. Za mlade člane bodo pripravili preda-vanja o higieni, zdravi prehrani, negi zobovja, o narkomaniji in kajenju, alkoholizmu intakodalje. Vso pozornost bodo posvetili tudi negi bolnikov na domu. Pripravili bodo tečaje na to temo. Pomembne naloge imajo na področju krvodajalstva. Poskrbeli bodo za čim množičnejšo udeležbo krvo-dajalcev. Zato načrtujejo še več
sodelovanje s krajevnimi skupno-stmi in delovnimi organizacijami. Pomembne naloge so si zastavili tudi na področju varstva okolja. Pripravili bodo seminarzaaktiviste iz krajevnih organizacij Rdečega križa, aktivno pa nameravajo sodelovati tudi z občinsko komisijo za varstvo okolja. Tako kot doslej pa bodo posvečali veliko pozor-nosti tudi zbiranju odpadnega materiala.
Na seji skupščine so govorili še o nalogah, ki jih ima ta organizacija v pripravah na akcijo NNNP 1982. Spregovorili pa so še o sodelovanju s pobrateno organizacijo rdečega križa iz Splita, kateri bodo kot načrtujejo letos aprila spet vrnili obisk in na ta način proslavili tudi petletnico sodelovanja.
Prisotne je predsednik skupščine Rdečega križa Jože Medved sez-nanil še s tem, da so prejeli odpo-ved za poslovne prostore, ki jih imajo v najemu. Izprazniti jih morajo do konca prihodnjega meseca. Sami ne najdejo rešitve, saj je znano, da ta organizacija nima denarja, da bi sama razrešila to vprašanje. Pa še to velja pove-dati. Kljub temu, da so bili številni delegati iz zelo oddaljenih krajev-nih skupnosti, so na zadnji seji skupščine Rdečega križa Velenje z zadovoljstvom ugotavljali, da pri njih s sklepčnostjo nimajo nikaker-
šnih težav.	...
Mira Zakošek
netočnosti. pa tudi razprave po poročilih so bile jedrnate, aktualne in sila tenkočutne. Borci znajo pohvaliti, grajati in opozarjati, pa tudi prave rešitve vedno najdejo.
Borci v krajevni skupnosti Levi breg so na svojem zboru spregovo-rili o vseh perečih problemih dana-šnjega sveta, pozabili pa seveda ni-so tudi razmer v Jugoslaviji in Titovem Velenju. Poudarili so, da bi si morali vedno naliti čistega vi-na in tako hitreje razreševati teža-ve, saj njihovo prikrivanje in odlaganje vedno terja zahtevnejše in bolj boleče „zdravljenje." Tudi vprašanje odgovornosti jih moti, saj so za težave vedno krivi drugi, največkrat pa se za pravega grešni-ka niti ne ve. Spregovorili so tudi o mladini in poudarili, da ji bodo še vnaprej pomagali in ji omogočili, da bo stopala po pravi poti ust-varjanja. Borce v tej krajevni skupnosti so pozdravili tudi os-novnošolci. Člani krožka za ohra-njanje revolucionarnih tradicij z osnovne šole Gustava šiliha so predlagali, da bi vse ulice v Tito-vem Velenju, ki še nimajo imen, poimenovali po padlih borcih.
Spregovorili so tudi borci krajevne skupnosti Staro Velenje. Tu so še posebej poudarili, da je potrebna večja skrb za borce, ki jih je bolezen priklenila na poste-ljo. Izrazili so potrebo, da bi se moči pri patronažnih sestrah okrepile, saj danes ne zmorejo pokriti vsega področja, še zlasti ne na podeželju. Pomudili so se tudi ob spornem 147. členu, ki je v Titovem Velenju preprečil, da bi se dejavnost borčevskih organizacij financirala na podlagi samoupravnega sporazuma. Učen-ci osnovne šole Gustav šilih in taborniki „Zarove čete" so bor-cem v Starem Velenju pripravili kulturni spored in jim izročili knjižna darila. Ob zvokih har-monike So borci zapeli partizanske pesmi in se pozno v večer zadržali na sproSčenem srečanju.
L. Ojsteršek
Program dela in aktivnosti Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice
Prestruktuiranje gospodarstva, izvoz, naložbe, povezovanje
organizacij združenega dela
Delegati Savinjsko SaleSke gospodar-ske zbornicc so na zadnji seji skupSčine sprejeli program dela in aktivnosti te medobčinske gospodarske zbornice za leto 1982. Pri oblikovanju programa dela so, med drugim, upoStevali tudi naloge, ki izhajajo iz družbenih planov in dogovorov o temeljih družbenih pla-nov obcine Velenje in Mozirje za ob-dobje 1981—1985 ter iz resolucij o izvajanju družbenih planov obeh občin za letoSnje leto.
Program dela je zastavljen tako, da bodo v okviru Savinjsko SaleSke gospodarske zbornice zraven iniciativ-nih, informativnih in drugih aktivnosti pripravljali tudi gradiva in strokovne podlage za konkretno sporazumevanje in dogovarjanje o posameznem problemskem področju. Zraven skup-Sčinskih odborov bodo za posamezna problemska področja oblikovali tudi posebne komisije, sestavljene iz pred-stavnikov organizacij združenega dela. Sicer bodo namenili posebno pozornost prestruktuiranju gospodarstva, ekonomskim odnosom s tujino, naložbam, povezovanju organizacij združenega dela, trajnejSemu od-pravljanju moteni v poslovanju, energetiki ter varstva okolja.
Savinjsko Saleška gospodarska zborni-ca bo, med drugim, organizirala strokovne obravnave spremljajočih dokumentov k resohicijam, ki bodo urejali pogoje delovanja in razvoja organizacij združenega dela, Se posebej pa pogoje in ukrepe za aktivnejSe vklju-čevanje v ekonomske odnose s tujino, in sicer tako, da bodo delegati v organih zbornice in družbenopolitičnih skupno-sti kvalificirano in odgovorno zastopali organizacije združenega dela materialne proizvodnje, da se zagotovijo trajnejSi in stvarni zlasti ekonomski pogoji za učinkovitejSe gospodarjenje in razvoj materialne osnove dela na kvalitetnejših doigoročnejših osnovah.
Spričo zaostajanja iAajanja načrtova-nih nalog, pogojuje ga zaostreni
gospodarski položaj, ne bo mogoče uresničiti vseh nalog v celoti. Zato bo v letošnjem letu potrebno uskladiti in zo-žiti programe v stvarne materialne okvi-re, ob tem pa zagotoviti realizacijo načrtovanih gospodarskih naložb, ki izpolnjujejo zahteve za prestruktuiranje oziroma ki so opredeljene kot prednost-ne (energetika, hrana, izvoz), zagotoviti pa tudi prepotrebne naložbe v razvoj infrastrukture, ki pogojujejo možnosti nadaljnjega razvoja.
Naloge, zapisane v program dela Savinjsko SaleSke gospodarske zbornice, bodo uresničevali odbori, komisije in izvrSilni odbor SSGZ, za njihovo uresničitev pa bodo pridobili tudi strokovnjake iz organizacij združenega dela. Ob tem bodo uveljavili tudi operativne razgovore in posvete posameznih skupin zainteresiranih organizacij zdraženega dela iz občin Vel.enje in Mozirje.
NACRTOVANJE IIN RAZVOJ GOSPODARSTVA
Odbor za planiranje m družbeno načrtovanje bo obravnaval izvajanje dogovorjenih razvojnih načrtov ter predlagal potrebne spremembe oziroma dopolnitve razvojnih načrtov občin ozi-roma posameznih panog na območju te medobčinske gospodarske zbornice, zlasti še tistih, ki temeljijo na koriščenje komparativnih prednosti obeh občin. S sodelovanjem z območno komisijo za oceno naložb bodo zaradi zaostajanja dinamike gospodarskih naložb spodbu-jali pripravo tudi finančno manj zahtevnih načrtov, da bi pospešili poso-dabljanje tehnologije in spremenili strukturo proizvodnje.
Stalna naloga bo spremljanje pogojev in uspešnosti gospodarjenja. Iskali in predlagali bodo ukrepe za kvalitetnejSe gospodarjenje in odpravo pomanjklji-vosti, predvsem Se v zvezi z ustvarja-njem in delitvijo dohodka, spremljali bodo vse oblike porabe ter skušali zagotavljati večjo reproduktivno
sposobnost organizacij združenega dela.
Za kvalitetnejše in učinkovitejše organiziranje organizacij združenega dela bo Savinjsko Saleška gospodarska zbornica sodelovala pri izvedbi projekta „Temeljna organizacija združenega dela in uspešno gospodarjenje", pri čemer želijo v projekt vključiti tudi štiri oziro-ma pet temeljnih organizacij združenega dela in občine Velenje in Mozirje.
EKONOMSKITJONOSI S TUJINO
Savinjsko šaleška gospodarska zborni-ca bo spodbujala organizacije združene-ga dela za večje vključevanje v med-narodno delitev dela, zlasti še za ustrez-nejSi in organiziran nastop na zunanjih tržiSčih. Analizirala bo gibanja v mednarodni menjavi, prizadevala si bo za izenačitev vrednotenja in stimulira-nja deviznih prilivov od izvoza uslug in storitev s prilivi od izvoza blaga. Prizadevala pa si bo tudi za povezova-nje in skupen nastop na zunanjih trži-ščih ter za večje izkoriščanje že obstoje-če zunanjetrgovinske mreže.
RAZVOJ INDUSTRUE, AGRO-ŽIVILSTVO
Odbor za napredek gospodarstva in tehnologije, komisija za razvoj lesne industrije in izvršilni odbor bodo spremljali tekočo oskrbo industrije z reprodukcijskimi materiali in surovi-nami. Kar zadeva naloge v zvezi z razvojem lesne industrije pa si bodo prizadevali glede zagotavljanja vhodnih surovin opredeliti take nove razvojne programe, ki ne bodo večali potrebo po osnovni surovini, pač pa večali stopnjo njene predelave.
Vključevanje v prizadevanja za učin-kovitejše načrtovanje razvoja kmetijske proizvodnje bo povezano zlasti z uresničevanjem prednostnih razvojnih ciljev, in sicer za zadostno in gospodar-no pridobivanje hrane ter za redno oskrbo prebivalstva z ošnovnimi živili. Zagotavljali pa bodo tudi možnosti za krepitev družbenega sektorja kmetijstva
in za razvijanje skupne proizvo^nje združenih kmetov. Razvijali bodo Se dohodkovne odnose, ki bodo temeljili na stvarnem in usklajenem načrtu med proizvodno in dohodkovno povezanimi organizacijami združenega dela. Spremljali pa bodo, med dragim, tudi ukrepe za vključevanje vseh kmetijskih zemljiJč v proizvodnjo.
TURIZEM IN GOSTINSTVO, DRO-BNO GOSPODARSTVO, RAZVOJ DROBNE INTRASTRUKTURE
Komisija za gostinstvo in turizem bo spremljala aktivnosti za usklajeno in celovito turistično ponudbo občin Vele-nje in Mozirje. Vso pozornost bo namenila povezovanju gostinsko turisti-čnih organizacij združenega dela z naj-pomembnejšimi proizvajalci hrane in dobavitelji. Sodelovali pa bodo Se pri organiziranju obstoječe turistične ponudbe. Organizirali bodo, kot tudi že doslej, ocenjevanje gostinskih prehrambenih obratov in pospeSevali kmečki turizem.
Drobno jospodarstvo dobiva v zaostrenih pogojih gospodarjenja vse večji pomen, posebej tudi ob spozna-nju, da ni mogoče uspeSno razvijati nobene gospodarske panoge, ne da bi sočasno spodbujali tudi razvoj spremljajočega drobnega gospodarstva; tako proizvodno obrt kot uslužnostne dejavnosti. Razvoj proizvodne obrti naj bi pospeševali zlasti še z večjo ponudbo programov industrije. Savinjsko SaleSka gospodarska zbornica bo, , kar zadeva politiko cen, podpirala zlasti obrt de-ficitarnih uslužnostnih dejavnosti.
Skupno z združenji, obrtnimi zadruga-mi. in temeljnimi organizacijami kooperantov si bodo prizadevali in-tenzivirati razvoj drobnega gospodarst-va, obstoječa trgovska mreža pa naj bi zagotavljala reprodukcijske materiale za proizvodno obrt. "Spod'bujali bodo tudi nastop drobnega gospodđVstva doma in na tujem.
Skupno z izvršnima svetoma skupSčin občin Velenje in Mozirje bo Savinjska SaleSka gospodarska zbornica storila vse, da se izdelajo bilance in ocene za razvoj gospodarske infrastrakture, in sicer v zaostrenih gospodarskih razme-rah. Uresničiti želijo zlasti Se načrte za nadaljnjo usmeritev razvoja in-tegralnega transporta v Saleški in Gor-nji Savinjski dolini ter uveljaviti dolcči-la sporazuma o delitvi cestnega in želez-niškega prometa. Sprejeti pa bo treba tudi opredelitve o izgradnji tovorne železniške postaje v Titovem Velenju ter izgradnji terminalov za potrebe občin Velenje in Mozirje.
IZOBRAŽEVANJE, JCADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE
Odbor za kadrovanje in kadrovsko politiko bo usmerjal udeležence izobraževanja ter sodeioval pri sestavi in izvajanju programov izobraževanja, ki bodo imeli sDlošno veliavo m ki se bodo izvajali po verificirar.em progra-mu. Komisije za usmerjeno izobraževa-nje pa bodo sodelovale pri usposablja-nju, ki je sestavni del programa za izva-janje proizvodnjega dela oziroma delov-ne prakse. Medobčinska gospodarska zbornica bo, med drugim, sodelovala pri usposabljanju za začeiek dela po pridobljeni strokovni izobrazbi. Kar zadeva funkcionalno izobraževanje pa bo kadrovala slušatelje v vse oblike funkcionalnega izobraževanja v okvira gospodarske zbornice Slovenije.
Sicer se bo Savinjsko SaleSka go-spodarska zbornica zavzemala za primerno organiziranost kadrovske dejavnosti v organizacijah združenega dela. Prizadevali si bodo uveljaviti načrtovanie kadrov in izobraževanja kot sestavnega dela načrtov za razširjeno reprodukcijo. Zavzemali pa se bodo za kar najtesnejšo povezanost kadrovske in štipendijske politike. Zaostreni pogoji gospodarjenja terjajo uveljavitev načela zaposlovanja primer-no izobraženih in usposobljenih ljudi za
delo v tehnološko intenzivni proiz-vodnji.
RACUNALNISTVO, INVENTIVNA DEJAVNOST
V kratkem bo Savinjsko SaleSka medobčinska gospodarska zbornica ustanovila dve novi komisiji, in sicer za računalniStvo ter za varstvo okolja, sekundame surovine in energetiko.
Komisija za računalniStvo bo, kar zadeva razvoj računalniStva za potrebe informacijskega sistema, ponovno ocenila in popisala zmogljivosti za predložitev povezav manjSih zmogljivo-sti v večje centre. Kar zadeva proizvod-njo usmeritev v računalniStvu pa bodo upoštevali koncept razvoja računalniSt-va v SR Sloveniji.
Odbor za raziskovalno in inventivno dejavnost bo pripravil predlog dražbenega dogovora o množični in-ventivni dejavnosti ter organiziranosti, nudil pa bo tudi pomoč organizacijam združenega dela pri normativnem ureja-nju množične inventivne dejavnosti.
Novo ustanovljena komisija za varst-vo okolja, sekundarne surovine in energetiko pa mora do konca septembra 1982 pripraviti popise za vsa tri jjodro-čja in pripraviti predloge za uresničeva-nje problematike.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN KOMUNALNA DEJAVNOST
Pn uresničitvi načrta izgradnje 6J.000 stanovanj v SR Sloveniji v obdobju 1981-1985 imajo pomembne nalogetudi medobčinske gospodarske zbornice. Tako bo tudi Savinjsko Saleška go-spodarska zbornica ustanovila operati-vni odbor, ki bo sodeloval pri uresničevanju družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje ter nudil pomoč pri ustanavljanju skupno-sti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri graditvi stanevanj in drugih objekto^ "
Zanimivosti
Številka 4 (618) - 28. januaria 1982
Mipanismoseuklonili (8)
Piše: Franc Pistotnik
Pot in vrnitev iz Mauthausna
Zbrani na „Apelplatzu" na-slednjega dne po tej novici, smo zaslišali prvič po dolgem času svoja imena. Povedali so nam, da se bomo naslednji dan vrnili v matiSno taborišče. Med klicanimi ni bilo Janeza Kavzarja, enega naših mlajših tovarišev. Razumeli smo njegovo potrtost, kajti ostal je sam med pripadniki ostalih na-rodnosti. Naj omenim, da se je vrnil domov več mesecev pozneje.
Naslednji dan smo se odpeljali spet nazaj v taborišče Mathausen. Ob prvem pogovoru s svojimi to-variši, ki so ostali v matičnem ta-borišču, smo zvedeli, da sta dve skupini že odšli domov. Izpuščali so po skupinah 15 do 20 mož. še-le po teh novicah sem pričel ver-jeti, da bom po dolgem času zno-va doma. Ob vrnitvi v taborišče sem v njem preživel še dva dni. Na delo nismo hodili več.
Dne 24. februarja leta 1942 zjutraj so nas poklicali. Bilo nas je menda 15 mož. Napotili so nas v pisarno SS komande. S pomoč-jo tolmača so nam pokazali na steni sliko Hitlerja. Na vprašanje, kdo je te, ali ga poznamo, je bil odgovor pritrdilen, kajti to sliko smo pozriali. Nato so nam poka-zali na steni sliko moža v SS uni-formi. Tega na njihovo začudenje ni poznal nihče. S pomočjo tol-mača nam je nek oficir razložil, da je to Himler in da je njegova zasluga, da gremo domov. Na ti-hem sem si mislil; tudi to je nje-gova zasluga, da ste me pol leta trpinčili. Na mizi so bile priprav-ljene tiskovine, kot naše izjave, da ne bomo nikjer pripovedovali, kaj smo tam videli in doživeli, in da bomo po prihodu delali za zmago tretjega rajha. Te tiskovi-ne smo morali podpisati. Kako bom doma delal za tretji rajh, bo potem moja stvar, samo čimprej od tod, sem si.mislil. Po tej cere-moniji so nas napotili v skladišče oblek. Svojo jamsko obleko sem našel takoj. Po dolgem času sem bil spet v civilu. Bil je sončen, to-da še vedno hladen februarski
dan. Ker je bilo v skladišču zaradi sence hladno, sem čakal tovariŠe, ki so še iskali svoje obleke, kar pred skladiščem. Bil sem trdno prepričan, da se mi ni treba več držati taboriščnih pravil, kajti se-daj sem civil. Toda bridko sem se zmotil.
Mimo je prišel SS podoficir. Ker sem bil že v civilni obleki, sem bil pač prepričan, dasemi nitreba pred njim odkriti in ga v stavu „mirno" pozdraviti, kotprej vta-boriščni obleki. Šel je že mimo mene, ko se je nenadoma po kakšnih desetih korakih ustavil in mepoklical ksebi.
S prvim udarcem mi je zbil kapo z glave. Zatem je sledilo še nekaj njegovih boksarskih veščin, tako da me je kar krepko zdelal. Nadrl me je: „Zakaj ne pozdra-vljaš ti nesramna opica." Dal mi je razumeti, da sem še vedno v ta-borišču za bodečo žico. Nato sem moral korakati mimo njega in ga pozdraviti s kapo v roki.
Počasi so začeli prihajati iz skladišča še ostali preoblečeni to-variši. Ker vsi niso našli svojih ob-lek, so jih oblekli v civilne obleke umrlih Zidov. Izročili so nam še naše osebne reči in denar. Jaz ni-sem imel svojih osebnih reči. Izro-čili so mi 70 mark, ki mijihjemed mojim bivanjem v taborišču pos-lalamati.
Ker denarja nismo smeli imeti, ga tudi zapraviti nisem mogel. Mudilo se je na vlak, zato tudi ni bilo časa za kosilo —- tradiciona-len obrok kolerabe. Za na pot smo dobili štruco kruha. Preden smo prišli na železniško postajo naše popotnice ni bilo več. Spremljal nas je SS vojak. Ker smo ga le stežka dohajali, smo bili še zad-njič deležni dobro odmerjenih brc. Kljub takšni naglici smo na postaji čakali več kot uro do prihodavlaka.
Medtem nam je vojak priskrbel skupinsko karto in nam izročil pi-smo, s katerim smo semorali javi-ti na gestapu v Mariboru. Ostali smosami.	Senadaljuje
Skrbimo za živali pozimi
Na osnovni šoli Štirinajste divizije aktivno dela zelena straža. Pred dnevi so v prostorih osnovne šole pripravili razstavo na temo Skrbimo za živali pozimi. Pri tehničnem pouku so izdelali ptičje hišice in druge pripomočke za krmljenje živali v zimskem času. Na totemo pa so pisali tudi spise in risali. Razstavo so si ogledali tudi učenci nekaterih drugih osnovnih šol in vrtcev, obiskal pa jih je tudi lovec in jim govoril o skrbi za gozdne živali pozimi.
Cvetlični ples
V Mozirju bodo 13. febru-arja pripravili že 3. »Cvetlični ples«, ki se ga udeležujejo slovenski vrtnarji. vrtnarske organizacije in domačini. Kraj te zanimive in lepe pri-reditve seveda ni bil izbran naključno. V Mozirju imajo namreč slovenski vrtnarji svoj domicil, ki so si ga »prislužili« z izrednim prispevkom pri nastajanju in vzdrževanju Savinjskega gaja.
Dokaz dobrega sodelova-njamed vrtnarji in Mozirjem z vso Gornjo Savinjsko dolino
vred je tudi vrtnarski center, ki so ga ustanovili v tem kraju s sodelovanjem Zgornjesavinj-ske kmetijske zadruge in združenjem siovenskih vr-tnarjev. Za zdaj skrbi center samo za menjavo blaga med slovenskimi vrtnarji in njiho-vimi organizacijami. Ko bodo na zadrugi razrešili prostorske težave, bodo uredili še trgo-vino, v kateri bodo vsi ljubi-telji lepega cvetja lahko kupili raznovr'stno blago in orodje, ki ga terja njihov konjiček.
J. P.
Uroš Mozetič nam piše: »Opazil sem, da narobe upo-rabljamo besedo pogoj, pogoji. V strokovni literaturi (biološki, kemijski, zemljepisni, družbo-slovni) sem zasledil veliko na-pačne rabe:
1. Mati s štirimi otroki živi v izredno slabih življenskih pogo-jih — prav: življenjskih razme-rah, možnostih. 2. Študirati je moral pod najtežjimi pogoji — v najhujših razmerah. 3. Bioce-noza je posledica dolgotrajnega prilagajanja življenskim pogo-jem — razmeram. — 4. V hribovitem svetu so zelo ne-ugodni pogoji za poljedelstvo — neugodne možnosti. — 5. Pri
Jezikovno razsodišče (55)
Ni vse pogoj
temperaturi 0° in pod tlakom atmosfere, to je v normalnih pogojih, ima en mol poljubnega plina ... — tudi ti, »pogoji« so v normalni slovenščini razmere.
Mislim, da je pravilna raba besede POGOJ dovolj jasna, da bi vsaj jezikovni recenzenti lahko bolj pazili in iz prihod-njih šolskih učbenikov pregnali take nebodijihtreba napake.«
Pisma smo veseli, saj kaže, da
občutek za pravilno rabo te besede vendarle še ni izumrl. Naš dopisnik je pregledoval šolske knjige, napačno rabo pa bi žal lahko našel kjerkoli v tisku, morda še naipoeosteie v Opozorila na pravilno rabo bi btl vsakdo lahko našel že v Pravopisu iz 1. 1962. Vendar jih je verjetno večina prezrla, na-pačna raba se je odtlej samo še širila. Prav tako so ostala brez
učinka večkratna opozorila po jezikovnih rubrikah in v jezi-kovnih priročnikih. Minula leta so bila pač leta velike jezikovne malomarnosti. Zdaj, ko je skrb z<i materinščino spet bolj živa, naj izgine tudi napačna raba besede »pogoji«.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govori-mo in pišemp, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v jav-nosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljublja-na, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
DO VEPLAS VELENJE Delavski svet
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE)
V skladu s 46. členom statuta delovne organizacije mora kan-
didat izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, dolo-čene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
—	da ima visoko ali višješolsko izobrazbo tehniške, organiza-cijske smeri ali smeri družbenih ved s 5 let delovnih izku-šenj na odgovornih delovnih mestih,
—	da je moralno in politično neoporečen ter ima ustrezno politično razgledanost, organizacijsko sposobnost in pravi-len odnos do samoupravljanja,
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji, sprejete poslovne politike DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, krepitve in poglabljanja samo-upravne organiziranosti.
Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Komisija za delovna razmerja DSSS
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	TEHNIČNO VODENJE PROGRAMA II
Pogoji: visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri ter 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del.
2.	SKLADIŠČENJE (1 delavec)
Pogoji: poklicna šola trgovske smeri in 2 leti delovnih izku-šenj.
Komisija za delovna razmerja TOZD GALIP OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	INICIRANJE IN NANAŽANJE POLIURETANA (1 delavec) Pogoji: KV ključavničar ter 2 leti delovnih izkušenj.
2.	KONTROLA KVALITETE-MEDFAZNA, KONTROLA KVA-LITETE IZDELKOV (1 delavec)
Pogoji: KV ključavničar ter 2 leti delovnih izkušenj.
3.	NANAŠANJE GELCOATA (2 delavca)
Pogoji: PK ali NK delavec ter 1 leto delovnih izkušenj.
4.	SESTAVLJANJE-LEPLJENJE (2 delavca)
Pogoji: PK ali NK delavec ter 1 leto delovnih izkušenj
5.	OBDELOVANJE ROBOV, OBREZOVANJE V TRDEM (2 delavca)
Pogoji: KV ali PK delavec ter 1 leto delovnih izkušenj.
6.	ARMIRANJE, ČIŠCENJE KALUPOV, OBREZOVANJE V MEHKEM, SNEMANJE IZDELKOV (5 delavcev)
Pogoji: PK ali NK delavec ter 1 leto delovnih izkušenj.
Za objavljena deia in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno po pravilniku o de-lovnih razmerjih. Stanovanj ni na razpolago.
Kandidati naj prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov VEPLAS VELENJE, Celjska 35, TITOVO VELENJE.
Kandidati za razpis pa naj pošljejo prijave v zaprti kuverti s pripisom ,,ZA RAZPISNO KOMISIJO".
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po po-teku roka za sprejemanje prijav.
32. »Zelišča,rastlinice, koreninice ... za zdravje in dolgo življenje!« je razglašala starka pred vrati trdnjave, in ko so jo spustili noter, je kot mačka silila navzgor, h knežnjini sobi. »Gospodična so bolni, sem slišala. Nič ne jedo...«
»Odprite!« je praskala po vratih izbe v gornjem nadstropju.
Siva, zgrbljena prikazen in mlada plem-kinja, bleda, izmučena, a lepa.
»Vem za vašo nesrečo!« »S čim lahko pomagam?«
»Ken je v ječi!« je hitela knežnja. »Nesite mu tale nož ...«
Setra je skrila v rokav zlato bodalo in s povzdignjenim glasom zakokodakala: »Tele
»Hudi časi nas čakajo, hudiiii...« je momljala po stopnicah in Anesta je kot uro-čena strmala za njo. Zaprla je vrata, stisnila k. prsim suhe rože, starka pa se je medtem že znašla pred ječo.
»Na kamnu stojiš in prepihu ves dan!« je rinila v stražarja »In vso dolgo noč!«
»Revmatizma se boš navlekel fant in na
»Čajasi skuhaj « je vlekla iz malhe zelišča ...
Stražar je buljil v rože Setra pa se je naslonila na rešetko v vratih in iz njenega rokava je navzdol v temo zdrknilo bodalo ...
Ken v ječi je slišal starkin glas. Privlekel se je pod lino. Rahla svetloba ga je oblila in predenj je padlo bodalo z zlatim, bogato re-zljanim ročajem. Pobral ga je, ga poljubil z
Števi/ka 4 (618) - 28. januarja 1982
Vaš obveščevalec
Koledar
Četrtek. 28. januarja — Tomaž Petek. 29. januarja — France Sobota,30.januarja— Martina Nedelja. 31. januarja — Vanja Ponedeljek, 1. februarja — Nace
Torek. 2. februarja — Svečnica Sreda, 3. februarja — Blaž
Mali oglasi
MLAD PAR, izredna študenta, iščeta garsonjero a!i sobo s poseb-nim vhodom. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „veliko odsotna". PRODAM Skodo, letnik 1971, prevoženih 62.000 km, registrirano do aprila 1982, cena 18.000.—. In-formacije na tel. popoldne 850-182.
ZAMENJAM dvoinpolsobno kon-fortno stanovanje, (68 kv, m), v Celju za podobnega v Titovem Ve-lenju. Ponudbe po tel. št. 23-213 do 14. ure.
IZGUBILI sta se dve psički pasme nemški ovčar. Prosim najditelja naj se oglasi na naslov Jože Po-cajt, Jenkova 15, Titovo Velenje. MOSKI išče sobo ali žensko s sta-novanjem za skupno življenje ali večkratno snidenje. Ponudbe po-šljite na naslov ,,Naš čas" pod šif-ro „rudar".
KUPIM HlSO v okolici Titovega Velenja a!i Soštanja. Naslov v uredništvu.
MENJAM trisobno stanovanje za dvosobno v desetorčku od 2. nad-stropja, s centralnim ogrevanjem. Če ga ni, po dogovoru. Interesenti „Gorenja" se lahko oglasijo vsako nedeljo dopoldan. Naslov v ured-ništvu.
PRODAM kasetni stereo avtora-dio Blaupunkt „Berlin elektro-nik", na daljinsko upravljanje. In-formacije po tel. 852-292. PRODAM Hi—Fi stolp — Fisher studio standard 300, komplet z zvočniki (100W). Černe, V. Banje 3, Titovo Velenje, tel. 851-000, interna 745.
Konferenca gasilskih društev
V	Šaleški dolini se v teh dneh vrstijo zborovanja ga-silcev, na katerih člani pre-gledujejo delo v preteklem letu in sprejemajo nove pro-grame za naslednje obdobje.
Preteklo sobotoje bilo kar pet konferenc.jutri pa se bodo /hrali na lctnih konferencah gasilci_ Šentilja in Tovarne usnja Šoštanj.
V	Šentilju bodo gotovo na-jveč govorili o gradnji novega gasilskega doma. Njegova ot-voritev je predvidena za le-tošnji občinski praznik. V tem letu upajo.dabododobili tudi kombi in avtomobilsko ci-sterno, katero so že plačali.
Gasilci pričakujejo. da bo prišlo na njihov zbor seveda kar največ krajanov pa tudi predstavniki delqvnih in dru-gih organizacij. Tako bodo pokazali. kako cenijo njihovo prostovoljno in človekoljub-no delo.
Šoštanj
Dejavnost najstarejšega društva
V soboto. 23. januarja je bilo v ga-silskem domu-v Šoštanju zborovanje gasilcev, ki vstopajo že v 103. leto ne-umornega delovanja. V društvu. ki neprekinjeno deluje že od leta 1879, je sedaj 73 članov. 8 članic. lOmladincev in 18 pionirjev. Le-ti se strokovno usposabljajo na pređavanjili, vajah. številnih tekmovanjih in raznih ne-predvidenih akcijah kot so požari. poplave in druge reševalne akcije. V ianskem letusopogasili 11 požarov. pri katerih je sodelovalo kar 128 gasilcev. Za občinski praznik so očistili tudi strugo reke Pake, ki je iz leta v leto bolj onesnažena — prebivalcem v višinskih vaseh pa so poleti v cisterni dovažali vodo. Med pomembnejšimi akcijami. v katerih so gasilci požrtvovalno so-delovali, je bila elementarna nesreča pri zaledenelem hladilniku termo-elektrarne, v kateri je sodelovalo 18 gasilcev. Vsekakorvelja poudariti tudi sodelovanje pri proslavi 110 letnice pobratenega društva v Čazmi, katere-mu so darovali 6 miajev, ki so jih tudi postavili s simboiičnim pomenom po-vezovanja vseh naših republik. V znak zahvale je predstavnik iz Čazme Jože Radanovič na občnem zboru društvu izročil album fotografij s proslave, kolektivu termoelektrarae. ki jim je tudi priskočila na pomoč. pa so po-kloniii umetniško sliko Čazme.
Poieg tega je predstavnik Občinske
Kino
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD TITOVO VE-LENJE
POROKA:
Rajko GOLJA. roj. 1960. elek-trotehnik iz Kopra in Vlasta HRIBAR. roj. 1959, kemijski tehnik iz Titovega Velenja
SMRTI:
Marija VIRBNIK. gospodinja iz $kal 81, stara 32 let; Radoslav NOVAK. upokojenec iz Titovega Velenja, ul. J. Ulriha 11, star 74 let.
REDNI KINO VELENJE
Petek. 29. 1., ob 10. , 18. in 20. uri GADJE MATURIRAJO — francoska komedija
Sobota, 30. 1., ob 16., 18. in 20. uri SEKS V 100 LEKCIJAH — danski erotski, v gl. vlogi: Anne Grete
Nedelja, 31.1., ob 16., 18. in 20. uri GADJE MATURIRAJO — francoska komedija, v gl. vlogi: Michel Galabru
Ponedeljek in torek, 1., 2. 2., ob 18. in 20. uri INDIJANSKI PO-GLAVAR — nemški vestern, v gl. vlogi: Hans Kratzert
Sreda, in četrtek, 3., 4. 2., ob 18. in 20. uri POSAST MORJA — ameriška srhljivka, v gl. vlogi: Dang McClure
Petek, 5. 2., ob 10. uri MANUE-LA KRALJICA SADOSA — gr-ški, v gl. vlogi: Laura Gemmser
Petek, 5. 2., ob 18. in 20. uri AVANTURISTI - italijanski avanturistični, v gl. vlogi: Anthony Quinn
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 1. 2., ob 20. uri GADJE MATURIRAJO — fran-coska komedija
GIP VEGRAD TITOVO VELEN.JE Kadrovska služba
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS
o b j a v I j a m o
potrebo po zasedbi prostih del in nalog VODENJA ODDELKA ZA ORGANIZACIJO
Pogoj: visoka izobrazba družboslovne smeri, najmanj tri leta prakse ali z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Delo je za nedoločen čas.
Poskusno delo 90 dni.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o zahtevanih pogojih v kadrovsko službo 15 dni po izidu objave.
SKUPNA SLUŽBA OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI VELENJE TITOVO VELENJE, Titov trg 1, p. p. 1
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1.	ADMINISTRATORJA (za nedoločen čas)
2.	ADMINISTRATORJA (za določen čas)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-slednje pogoje:
—	končana srednja upravno-administrativna šola z opravljeno pripravniško dobo in obvladovanje slovenskega pravopisa;
—	'kandidati bodo opravili preizkus znanja strojepisja. Prevzem del in nalog:
pod 1.: takoj ali po dogovoru
pod 2.: 20. marca 1982 (nadomeščanje za čas porodniškega dopusta).
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo do 12. 2. 1982.
Sreda, 3. 2., ob MATURIRAJO -medija
19,30 GADJE francoska ko-
Dežurstva
ZDRAVNIKIVZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek. 28. januarja — dr. Dovšak
Petek. 29.januarja — dr. Stupar Sobota. 30. januarja — dr. Stupar
Nedelja. 31. januarja — dr. Stupar
Ponedeljek. 1. februarja — dr. Pirtovšek
Torek. 2. februarja — dr. Pir-tovšek
Sreda. 3. februarja — dr. Lazar
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTYE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE
Četrtek. 28. januarja — dr. Zupančič (dnevni). dr. Grošelj (nočni)
Pctek. 29. januarja — dr. Pu-stovrh (dnevni). dr. Natkova (nočna)
Sobota. 30. januarja — dr. Prenc (glavni dežurni). dr. Vreč-kova (notranja)
Nedelja. 31. januarja — dr. Prenc (glavni dežurni). dr. Vreč-kova (notranja)
Ponedeljek. 1. februarja — dr. Grošelj (dnevni). dr. Pustovrh (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
30. in 31. januarja — dr. Zora Pavlovič. Petra Stanteta 13. Tito-vo Velenje
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE - SEDEŽ ŠO-STANJ
od 29. I. do 3. 2. - Franc Bla-tnik. dipl. veterinar Prešernova 22/e. Titovo Velenje. telefon 852-253
gasilske zveze Velenje dolgoletnim članom društva podelil priznanja. med katerimi velja omeniti Pavlo Turk. ki deluje vdruštvu že 30 let. Hinko Bolha pa 40 let. Priznanje društva je prejel tudi avtoprevoznik Rajko Vrtačnik. ki je 6 velikih mlajev srečno pripeljal v Čazmo. Posebne pozornosti. šopka rož in čestik pa je hil deležen neumorni
gasilski funkcionar in veteran Miloš Volk zasvoj 80-letni življenjski jubilej. Direktorju šoštanjskih termoelektrarn ing. Dušanu Janežiču so podelili po-sebno priznanje za veliko razumeva-nje. ki ga ima. kakor tudi ves kolektiv. do gasilskega društva Šoštanj.
V. Kojc .
Akademski ples 82
Člani Šaleškega študentskega kluba se te dni marljivo pripra-vljajo na akademski ples — vsa-koletno veselo srečanje starih bajt in brucov. vseh tistih. ići so kdajkoli polnili študentske vrste, pa tudi drugih. ki se radi poveseiijo. Aka-demski ples bo vsoboto v prostorih velenjske Name. za glasbo bo skr-bel ansambel Utrip. študentje pa obljubljajo. da bodo izvedli zelo zanimiv program.
SPOMIN
26. januarja 1982 je minilo leto, odkarnasje zapustil naš dragi mož in oče
Rudi Hrovat
Veliko prezgodaj si odšel in pustil praznino v naših srcih. Z nami ostajata tvoje
delo in plemenito srce.
Žalujoči vsi njegovi
Četrtek, 4. 2., ob 20. uri AVAN-TURISTI — italijanski avanturi-stični
KINO SOSTANJ
Sobota, 30. 1„ ob 19,30 KAS-KADER — ameriški pustolovski, v gl. vlogi: Peter O'Toole
Nedelja 31. 1., ob 17,30 in 19,30 SEKS V 100 LEKCIJAH — danski erotski
Ponedeljek, 1. 2., ob 19,30 PO-SASTI MORJA — ameriška srhljivka
KINO SMARTNO OB PAKI
Petek, 29. 1., ob 19. uri GADJE MATURIRAJO — francoska ko-medija
Torek, 2. 2., ob 19. uri POSAST MORJA — ameriška srhljivka
Petek, 5. 2., ob 19. uri EMA-NUELA KRALJICA SADOSA — grški

ZAHVALA
Ob hudi in boleči izgubi naše nadvse Ijube mame, sestre, in tete
Karle Kavdik
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter z venci in cvetjem obsuli njen vse
prerani grob.
Hvala vsem sorodnikom in sosedom. ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje in nam lajšali težko bolečino.
Prav lepa hvala govornikoma 'Mihi Valenciju in Lojzki Založnik za ganljivo izrečene besede ob
odprtem grobu. Hvala tudi g. dekanu za pogrebni obred.
VSEM IN VSAKOMUR ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA!
Zalujoči: otroci Drago, Cvetka in Jože, brata Franc in Viktor, sestra Alojzija ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Marije Trunkl
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem, sosedom. sodelavcem in znancem, ki ste jo spremili na njenizadnji poti injidarovalicvetje. Hvalač.duhovnikomazaopravljenobred,pevskemu
zboru. društvu upokojencev in govorniku za poslovilne besede. Posebej sc zahvaljujemoosebju Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje, ki so bili naši mami v veliko i pomoč in ji lajšali zađnje dneve življenja.
Januar 1982 Žalujoča sinova z družinama.
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas naš najdražji mož, oče. dedi. brat in stric
Jože Mravljak
rudarski upokojenec
Iskreno se zahvaljujerho vsem sosedom, prijateljem. znancem ter sorodnikom za
izrečeno sožalje. darovano cvetje in pomoč. Zahvala velja govornikoma. tovarišema Zlodeju in Valenciju. pevcem, godbi REK.
društvu upokojencev in duhovniku za opravljen obred. Posebna hvala lovski družini Skale, tovarišu Vladu Miklavžini za ganljive besede pri
odprtem grobu.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako lepem številu. Neutolažljivi: žena Rozi, hčerka Elica, sinovi Janko, Oto, Emil z družinami.
Prometna akcija
Programsko volilna konferenca NK Rudar
Pešci padli na izpitu
Pešci in kolesarji so med pogostimi kršitelji cestno pro-metnih predpisov in s tem povzročitelji mnogih prometnih nesreč. Zato so se v naši repu-bliki odločili, da bodo namenili v tem letu veliko večjo pozor-nost kot doslej prav obnašanju pešcev in kolesatjev v prometu. V ta nanten bodo v vsaki občini delavci postaje milice najmanj trikrat na mesec opravili, kot nam je povedal komandir po-staje milice Titovo Velenje Franc Krapše, večje skupinsko delo, med katerim bodo zlasti v največjih dnevnih konicah stro-go nadzirali, kako pešci in kolesarji upoštevajo cestno pro-metne predpise. Za to skupin-sko delo bo značilno, da pešcev in kolesarjev ne bodo le opozar-jali, da so storili posamezen prekršek, ampak jih bodo do-sledno represivno ukrepali, kar pomeni, da bodo morali pešci za nepravilno prečkanje ceste ali nepravilno hojo v križišču ali po cesti plačati tudi denarno kazen. Na kraju samem lahko miličnik izreče pešcu kazen tudi v višini 200 dinarjev, enako tudi kolesarjem.
V petek so velenjski miličniki izvedli prvo tovrstno akcijo v tem letu. Trajala je približno poldrugo uro. Kljub kratkemu času so imeli precej dela. Kar 36 pešcev so kaznovali po 100 dinarjev in enega z 200 dinarji, ker niso upoštevali prometnih predpisov. Poleg tega so izrekli 40 opozoril za storjene prekrške pešcem — mladoletnikom. Med akcijo so kaznovali tudi dva kolesarja na kraju samem, eden pa bo moral k sodniku za prekrške, ker je storil hujši prekršek.
Petkova akcija je pokazala, da so pešci najbolj nedisciplini-rani na križišču pred avtobusno postajo, saj so miličniki na tem križišču kaznovali kar devet-najst pešcev, ki so šli čez pre-
hod. ko je na semaforju gorela rdeča (!) luč. To križišče je tudi sicer najbolj prometno v Tito-vem Velenju. zato bodo v prihodnje na njem miličniki še poostrili nadzor.
Petkova akcija je potrdila pravilnost odločitve, da bo treba v prihodnje v naši občini in sploh v republiki strožje ukrepati proti pešcem in kole-sarjem, ki s svojim obnašanjem čestokrat ne le ogrožajo svoje življenje, ampak spravljajo v nevarnost tudi druge udeležen-ce v prometu. Kaže, da je za mnoge rdeča luč (v petek je bilo takšnih, kot smo že zapisali, 19) le za okras na semaforju. Sko-rajda nerazumljivo je tudi, da je bilo med kršitelji toliko mlado-letnih oseb, saj konec koncev v osnovnih šolah namenjajo pro-
metni vzgoji precejšnjo pozor-nost. Miličniki so si to razlagajo s tem. da se mladi po šoli pač nekje zadržijo, potem pa zadnji trenutek stečejo na avtobus. Ne glede na to, pa bo treba v osnovnih šolah in seveda tudi v srednjih, nameniti prometni vzgoji še večjo pozornost.
Da bodo takšne akcije po-trebne tudi v prihodnje, smo si seveda sami krivi. Takoj, ko so miličniki zapustili križišča, se je ponovila stara' slika. Nekateri pešci so spet postali »slepi« za barve, na semaforjih, pozabili so na pomen označb na cestah in na drugo stran hiteli, kjer se jim je pač zljubilo. Pri tem je obsojanja vredno, da tako vzga-jajo tudi svoje otroke; kot dokaz za to samo napravili tudi nekaj posnetkov.	S. V.
Bodo potrebni izpiti tudi za pešce? (Foto: M. Z.)
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Povečati varnost na cestah
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje si je tudi v lanskem letu zastavil vrsto pomembnih nalog, ki naj bi prispevale k večji varnosti v cestnem prometu in jih tudi. dokaj uspešno uresničiti. Tako kot vsako leto so posebno skrb namenili poučevanju mladih, saj se zavedajo, da bo z ustrezno vzgojo na tem področju oprav-ljeno najpomembnejše delo. Skrb za pravilno ravnanje v prometu sega prav gotovo že v vzgojno varstvene zavode s katerimi svet uspešno sodeluje, vendar pa bo potrebno to sodelovanje še obo-gatiti in popestriti. Sicer pa se v vzgojno varstvenih zavodih zelo trudijo, da bi bili na tem področju vzgajanja naših najmlajših kar najbolj uspešni. Vrsto aktivnosti je svet za preventivo in vzgojo v cest-nem prometu ob sodelovanju stro-
kovnjakov iz avto-moto društva Velenje in Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje pripravil za učence osnovnih šol. Tako so lani organizirali vzgojo mladih prometnikov, tekmovanje Kaj veš o prometu, pripravili različna testiranja ter akcije za pridobitev znanja iz cestno prometnih pred-pisov. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je sodeloval tudi pri pripravi razstave Varnost, šport in preventiva 81, ki je bila v Rdeči dvorani. Na njej so prika-zali vrsto zanimivosti s področja varnosti in športa v cestnem pro-metu. Razdelili so tudi različne publikacije, ki naj bi občanom omogočile boljše poznavanje cestno prometnih predpisov, obenem pa so tudi vse matične osnovne šole opremili s pripo-močki za poučevanje tega pred-meta.
w
Sesti mednarodni tek
Streljanje
■i Velenjski atletski delavci bodo tudi 'letos organizirali v počastitev mednarodnega praznika žena 8. marca veliko atletsko prireditev, katere osrednja točka bo tudi to-krat ženski tek po ulicah Titovega Velenja. O tem so se odločili na ne-davnem sestanku organizacijskega odbora. Letošnji tek bo že šesti, zanimanje zanj pa je med atletinja-mi vsako leto zelo veliko, saj je ta velenjski tek uvrščen tudi v medna-rodni atletski koledar.
Organizatorji so razmišljali tudi o tem, da bi se tej mednarodni at-letski manifestaciji odpovedali, vendar so se odločili, da jo bodo skušali kar najbolj varčno pripravi-ti. Pri tem jim bo pomagala tudi TGO Gorenje, ki je tudi letos pre-vzela pokroviteljstvo nad tekom.
Prireditev si je pridobila že velik mednarodni sloves, vsako leto na njej nastopajo najboljše atletinje, zato bi bilo škoda, če bi jo prekini-
Visok
V slovenski košarkarski ligi so preteklo soboto že odigrali prvo kolo spomladanskega dela prven-stva. V telovadnici solidarnosti v Soštanju so gostovali igralci Zagor-ja, ki so visoko premagali domačo Elektro. Izid srečanja je bil kar 97:64 v korist gostov. Gostje so bili boljši od domačih igralcev v vseh osnovah igre.
Že v prvem nolčasu ie bil rezultat
li, so menili na sestanku. Podobno kot lani bo tek tudi letos prenašala televizija.
Prav zaradi pocenitve stroškov se je organizacijski odbor odločil, da bo iz zahodnih evropskih držav povabil le dve atletinji, ostale pa naj bi prišle iz vzhodnoevropskih držav, kjer je tek na srednje proge med ženskami tudi med najbolj razvitimi. Organizatorji pa bodo storili vse, da bi tudi letos v Tito-vem Velenju tekla odlična Norve-žanka Grette Waitz, ki je zmagala na četrtem teku, lani pa je bila dru-ga za Romunko Maricio Puico. Najboljši. čas 3000 m dolge proge pa ima še vedno Waitzova (8:40,36). .
Tako kot doslej bodo tudi letos organizirali ob ženskem teku še tek članov na 6.000 in ter štafetne teke pionirk in pionirjev. Letošnji med-narodni tek v počastitev praznika žena bo 7. marca.	(sv)
poraz
48:28 v korist ekipe Zagorje. Pri-čakovali smo, da bodo košarkarji Elektre v nadaljevanju vsaj ublažili poraz. Toda očitno niso imeli svojega dne, saj so težko prihajali pod nasprotnikov koš, meti od da-leč pa so bili pogosto netočni.
Koše za Elektro so dosegli: Klančnik 14, GaberSek 2, Udrih 16, Hliš 17, Cajner 10, Kuder 5.
Tudi po IV. kolu republiške strelske lige mednarodni program še naprej vodita-pri streljanju s puško ljubljan-ska Olimpija, s pištolo pa Mrož Titovo Velenje. Med posamezniki sta vod-stvo prevzela Kraljič Olimpija in mlajši Peternel Kranj.
Rezultati ekipno — puška: 1.
Olimpija 9044, 4. Mrcž Titovo Vele-nje 8678 krogov.
Posamezno: 1. Kraljič (Olimpija), 2308, 8. Perkač (Titovo Velenje) 2236;
Ekipno pištola: 1. Mrož 8956, 2. Olimpija 8868. 5. Mrož II. 8741;
Posamezno: I. Peternel ml. 2263 Kranj. 3. Trinkavs 2250, 4. Trstenjak
Denar še vedno v zraku
Težko pričakovana torkova programsko volilna konferenca NK Rudar, ki pa to v pravem pomenu besede ni bila, ni prinesla dokončne razrešitve perečega vprašanja financiranja tega velenj-skega drugoligaša. Seja skupščine je bila obljubljena že na izredni se-ji 21. avgusta lani. Čeprav je od takrat preteklo že več kot pet mesecev, moramo ugotoviti, da je bila konferenca slabo pripravljena. Velika večina delegatov (skupščina ima 72 delegatov, na seji pa jih je " bilo 45) je prišla na sejo brez sta-lišč svoje delegatske baze. Zato se delegati niso mogli v imenu toz-dov, iz katerih so prišli, odločiti, da tudi finančno podpirajo enega od predlaganih programov nadalj-njega razvoja kluba. Z dnevnega reda so umaknili točko volitve no-vih organov kluba z obrazložitvijo, da je bilo premalo časa, da bi lah-ko pripravili predlog novih članov. Delegati pa tudi niso mogli spreje-ti pravil o delovanju kluba, saj so jih dobili v roke šele na seji.
Podobno kot na izredni seji skupščine NK Rudar avgusta lani so tudi v torek delegati poudarjali da Šaleška dolina potrebuje nogometnega drugoligaša, to je NK Rudar, saj je to šport, ki pritegne največje število gledalcev.
Mnogim pa je — kot so dejali — edina oblika razvedrila po napor-nem delu. Zavzeli so se za prvega od štirih predlaganih programov nadaljnjega razvoja kluba. Ta predvideva nadaljevanje deiavnosti Rudarja v enakem obsegu kot je bila doslej, torej tudi nadaljevanje prvenstva v IT. zvezni nogometni ligi. Hkrati s tem bi v klubu imeli seveda še naprej vse potrebne selekcije. Podobno stališče so delegati sprejeli tudi na že nekaj-krat omenjeni izredni seji skupšH-ne NK Rudar v preteklem letu. Tudi takrat so odločno zahtevali, da mora Rudar ostati v II. ligi. Zal je tedaj odločitev delegatov ostala le pri besedah, ne pa tudi v dejan-jih. Zato bodo morali sedaj storiti vse, da bodo v temeljnih organiza-cijah denarno podprli nastopanje NK Rudar v II. zvezni ligi. To pomeni, da bo treba zbrati za delo kluba v tem letu, kot predvideva program, 8.900.000 din. Vodstvo Rudarja se bo sedaj potrudilo in v naslednjih dneh poslalo v tozde podrobno gradivo, na podlagi ka-terega se bodo lahko delavci kar najbolje opredelili. Približno do 20. februarja pa bi bila potem ponovna seja skupščine NK Ru-dar, tudi volilna, — ki bi vendarle prinesla dokončne razrešitve.
Na tork ovi seji so delegati
podprli tudi predlagani program pokritja izgube kluba, ki znaša 4 milijone 936 tisoč dinarjev. Nepla-čanih računov iz leta 1981 2.082.000 dinarjev, neporavnanih obveznosti do zaposlenih delavcev in igralcev iz lanskega leta pa 1.014.000 din. Ta denar bi zbrali takole: organizacije združenega dela — ustanoviteljice kluba naj bi odpisale terjatve za opravljene sto-ritve iz preteilih dveh let v skup-nem znesku približno 1 milijon 350 tisoč dinarjev (od 1,500.000 din. Kolikor znašajo vse terjatve). Od NK Olimpija naj bi sodno izterjali 900 tisoč dinarjev odškodnine za prestop nogometašev Hudarina in Prelogarja. Ta denar bi bil moral - ljubljanski prvoligaš poravnati Rudarju v treh obrokih že do kon-ca septembra 1981. Tretji predlog pa predvideva, da bi tozdi — ustanovitelji kluba, katerim Rudar ne dolguje, iz sredstev ekonomske propagande ali iz sklada skupne porabe odobrili enkratno pomoč v višini 30 tisoč do 75 tisoč dinarjev na tozd. Za izpeljavo sanacije nepokritih obveznosti NK Rudar so imenovali tudi posebno komisi-jo, v kateri so predsttavniki OK SZDL, občinske občine, NK Ru-dar ter predstavnika Reka in Gore-nja.
S. V.
Odborniki NK Rudar pred sodiščem
Iz črnega sklada denar za prestop
Temeljno javno tožilstvo v Ce-Iju — enota v Titovem Velenju je v torek, 26. januarja vložilo pri Temeljnem sodišču v Celju — v enoti v Velenju obtožni predlog zoper Jožeta ŠUHLJA, Mustafo TOPClCA, Franca DRUKSA, in Matijo BLAGUSA; odbornike NK Rudar.
Ti naj bi, kot izhaja iz ob-tožnega predloga, v škodo družbenega premoženja dajali darila in nagrade v vrednostih, ki so očitno nesorazmerne z vlože-nim delom in sploh ne izvirajo iz dela. Kot odborniki NK Rudar so v letu 1981 formirali tako imenovani črni sklad z neiveden-
tiranimi- finančnimi sredstvi, in sicer s tem, da so v letu 1981 pre-jeli od NK ISPA iz ZOricha 13.000 DM in 44.000 A Sch kot odškodnino za prestop igralca Rudarja Dubovine k temu švi-carskemu klubu. Denar, skupaj 315.500 din, so prikrili in ga niso nakazali na žiro račun NK Rudar niti evidentirali. To pa je v nasprotju z družbenim dogo-vorom o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov v SFRJ. Večino denarja so razdelili igral-cem kot nedopustne premije za prestop k NK Rudar. Manjši del tega neevidentiranega denarja pa so zasegli. Jože SUHELJ pa naj
bi, v nasprotju z zakonom o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, prodajal valuto s tem, da je kot funkcio-nar NK Rudar za ta klub prodal različnim občanom januarja 1981 13.000 DM, julija 1981 pa še 44.000 A Sch.
S tem so, kot piše v obtožnem predlogu temeljnega tožilstva v Celju — enote v Titovem Vele-nju Jože SUHELJ, Mustafa TOPČIČ, Franc DRUKS in Matija BLAGUS storili kaznivo dejanje razsipništva v škodo družbenega premoženja, Jože ŠUHELJ pa kaznivo dejanje kupčevanja s tujo valuto.
Kljub uspešno uresničenim nalo-gam pa je predsednik sveta mne-nja, da preventivna vzgoja vendar-le ni zadovoljiva. Se marsikaj bi lahko postorili na osnovnih šolah, predvsem pa na srednjih šolah, kjer vzgoji v cestnem prometu ne posvečajo nobene pozornosti.
Tudi za letošnje leto si je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje zadal vrsto nalog, ki naj bi prispevale k naši večji varnosti. Pri uresničitvi tega načrta pa je naj-večji problem zagotovitev ustrez-nih sredstev, saj akcije niso po-ceni. Kljub temu načrtujejo, .da bodo večino sprejetih nalog vsaj tako uspešno uresničili, kot so jih v preteklem letu. Prva večja na-loga, ki se je bodo "lotili v teh dneh, bo akciia uporabe var-nostnega pasu in zimske opreme.
B. Z.
2240, 5. Benko 2234, 8. Đeletovič 2230,9. Bola (vsi Titovo Velenje) 2226 krogov.	p 2.
Uspel planinski ples
Poleg številnih nalog, ki si jih za-stavlja planinsko društvo Titovo Ve-lenje je tudi vsakoletno organiziranje planinskega plesa. Letošnji je bil že šesti, pripravili pa smo ga sredi janu-arja v prostorih restavracije Ljubljan-ske Name. Na plesu se je zbralo kar 343 planincev. Povedati pa je potrebno, da so bile vstopnice razprodane v nekaj dneh in da je bilo prav gotovo veliko takšnih, ki se te pnreditve niso mogli udeležiti.
Prostori v Nami so bili okrašeni v planinskem stilu. Propagandna komi-sija našega društva, katere predsednik je Stanc Jamnikar, pa je poskrbela, da nam tudi tedaj ni bilo dolgčas, ko so Saleški fantje odložili svoje instru-mente. Mnogi se med sabo pred plesom niso poznali. Zbližal na jih je ples in družabne igre. Bilo je zares prijetno, zatorej niti ni čudno, da so se obiskovalci začeli poslavljati šele ob 5. uri zjutraj naslednjega dne.
Ob polnoči smo vsi skupaj zapeli posebej za to priložnost napisano pe-sem. Z zadnjo kitico smo si obljubili, da se ob letu spet srečamo.
Vsi smo bili zadovoljni, še posebej organizatorji, ki smo gledali rnzposa-jene vesele obraze udeležencev in go-tovo ni nobenega dvoma, da bomo prihodnje leto organizirali že sedmi tradicionalni planinski ples.
Julijana Hočevar
Alpinizem
Zimski vzponi
Konec preteklega tedna so alpinisti Saleškega alpinističnega odseka plezali v gorah nad Okrešljem.
V soboto, 23. januarja so se Avberšek, Vovk in Preložnik, Svatina in Lekš pa naslednji dan, povzepli po Cadovi smeri na vrh Turske gore ter sestopili po Turskem žlebu. V nedeljo, 24. januarja pa so naveze Av-beršek—Jezernik in Vovk—Preložnik preplezale Steber Štajerske Rinke (IV). Razmere v steni so bile za zimske razmere ugodne. Sneg je bil trd in zmrznjen, ponekod paje bilo treba plezati po ledu. Pri izstopu izstene jih je oviral močan veter, mraz in megla.
Sneg v gorah je seseden, trd in ponekod leden, nevarnosti plazov ni. V gore se brez ustrezne opreme ne odpravljajte.
I. A.
dNAS ČAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januaija 1973 je' izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALE-ŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej,
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-* šek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo.'
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 42M/72 z dne, 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.


Plezanjev ledu in snegu je težko in nevarrio.