PRIMORSKI DNEVNIK tnina plačana v gotovini /'i o/\ 1* -Abb* i *%%> - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 82 (4545) TRST, torek 5. aprila 1960 Včeraj pred poslansko zbornico in senatom Tambroni je podal programsko izjavo svoje «izključno upravne» vlade KD Glavne točke: odobritev državnega obračuna; upravne volitve v juniju (če se bo parlament strinjal); zakon za avtonomno deželo Fur lani j a-Julijska krajina (s sumljivimi pridržki) in meglene zagotovit-Ve glede ostalih dežel; «Zeleni načrt» se raztegne na deset let; pocenitev sladkorja; zakon o jedrski etlergiji v smislu Colombovega predloga; nadaljevanje dosedanje zunanje politike (med temi tudi okrepitev političnih in gospodarskih odnosov s FLRJ) Osnovno vprašanje: Kdo bo glasoval za vlado, razen USI? ■ RlM 4 (Od našega dopisnika) Ptedstavi’] ~ ^anes ob 16.30 se je Tambronijeva vlada je pretjl ? Poslanski zbornici. Po uvodnih formalnostih ¥lade Ta ?ilc zbornice Leone dal besedo predsedniku 8ovora ,ambroniju, ki je govoril 50 minut. Ob koncu 'tatičev naletel na odobravanje demokrščanskih po-Nato j. slatisij. ju Predsednik po-^ posi,„ornice sporočil, da zini ?aimondo Man- ** Pismeno ostavko kbfSSH« mand«. ke, 8tavne":davn° imenovan za Rkega ela.s,ri!dnit^a vatikan' «Osservatore sPreietn Ostavka je bila ^ se H Poslanska zborni- Ihtri ni ,, Ponovno sestala ®*k\isija ’ ko se bo začela 'P via^e 0 Programski izja- govoru je Tam-»toriat j,Pr,ej orisal kratek hita pri|] adne krize in kako u?Pelem 0 jega, da je po ne-8nH r>«j° poslanca Se- Veril nie secinik republike pojo izkij,n?U mandat za sesta-?araiJi * cno upravne vlade. '^iučiit,683 ie tu0>e avtmi Paratorl Hia,nirns=r°mne dežele s HuS krafi tom Furlanije-HijeUie ožJ1n°;,Kkl ga sedaj *Wa Poslanske k prve ko’ V, nakloni zbormce, je HiSia, ki rešitvi tega fve>ie,vati tniiPa b° morala V-'bkratitažkoče s tem v i zila komI10niem’ ki ga ta v de deLi mislJa. Hbajnbron?iI'lhu avtonomij se tajim ’ da , besed sicer SVjaia-vlada - —“ Hvufe‘ne °bčestnih P tae“lrr,eb krajevnih i vir« iočih .3 degeneracija kVB0Hvd,:Ž0'taega'ntereSnV- V via tudi J>ij S‘tev f* VH H -ta,,, ten, ajevnih avtono- . — ni proti pa Je, da morajo Prave učinkovi-p^^dje v službi Pa . interesov. V vprašanja, nadaljnja o- P.'i-'sll.ev kr-;POkr?iin in i2‘ Jtava tem v šon’„,da ve *^ez‘ v'ada za-Se> osL.^Prej odobri Hi fjtath jj ° reformi ^taih^Prejšn hkrati pa ^ "“»'Ji Hstvia za atna potrebna zadnjiatna — 'Srar0ni je rig°v, razvoj sjSl a ra,nejal- da viana tajHePr‘iiodn jeSatl . upravne i a ne kf f;,Junija, če ^^ja6 Karbi' -naSpr0t' Ha ^ Uptavo , .fr tem seee- i*Jz. ”14“ klikov P _.*V nameščen- l>H>dgvr?iri večrii'de-»tHedStio,. y Vredno po-jHvj ‘agal u . v ta namen UH J,* Uprf!, itev mini. ti.v'tili ajne 2,.H organizaci- H^ev^^tru b*: kl,s° ga lH»P?tal Buju, ki naj ta Pok*lv° din ° birokracijo, Nftd ; namično centra- &r,>> v ‘jvUin:ih,. sPre- ^ »a zakonsflci in Predložila ^taiTHv,,' m s katerim se Hjn^ripravi/ *Vezi je nova w llj ’ Ir i tudi 7n.lrf\ncllri eNau)1''1 za A -.............. -= taS b^)0 nove^državni prora-i tu . e ualoRe, zaradi P*’1lmfrno »Pre- '»«• 5°Vz v,ne mj^broni navedel Vatnih10 naS6' kl jih nie* tab^rah PoarH raVa izvesti a kvr*mb«mi i d Kar zade- *tatitau sektor, name-*° m kvalita- tivno izboljšati potrošno btlago v treh smereh: z borbo proti potvorbam, zlasti kar zadeva jedilno olje; z integralnim uve. ljavljanjem zakona o tržiščih, in končno z znižanjem cene sladkorja. Kar zaideva poljedelstvo, je namen vlade pospešiti diskusL jo in odobritev »zelenega načrta«, ki ga namerava podaljšati na deset let. Na področjtu javnih del bodo pospeševali stanovanjsko gradnjo. S tem v zvezi bo vlada zahtevala čimprejšnjo odobri, tev zakonov o gradbenih zemljiščih, pospešila izvršitev načrta o prodaji ljudskih stanovanj, s sredstvi, ki jih badio tako dobili pa bodo gradili stanovanjske zgradbe za manj premožne kategorije ljudi. Z odobritvijo zakona o ustanovitvi sklada za gradnjo stanovanjskih hiš za poljedelske de. lavce bodo pospešili gradnjo takih stanovanjskih blokov. Kar zadeva promet, je namen vlade pripraviti splošen dodatni načrt za gradnjo cest in avtomobilskih cest, ki zajema celotno državno ozemlje, s čimer bodo zmanjšali brezposelnost. Napovedal je tudi postopno reorganizacijo držav, nih železnic, ki naj to službo izboljša, hkrati pa zmanjša proračunsko breme države. Tambroni je dejal, da je treba čimprej določiti nove pogodbe med državo in pomorskimi družbami PIN, in da je treba čimprej predložiti nov zakon o gradnji ladjevja, ki je potreben, da bi odpravili resno stanje na tem področju (povezano s krizo, v kateri je svetovna ladjedel-niška industrija), hkrati pa kot nujno potreben, da bi zagotovili delo v domačih ladjedelnicah, ki naj bi bile e-dina industrijska veja italijanskega gospodarstva, ki je v težavah. Končno bodo sistematično načeli potrebe civilnega letalstva, med tem pa zahtevali odobritev zakonskega osnutka, ki ustanavlja visoki komisariat. Tambroni je dejal, da se na področju proizvodnje in distribucije energetskih virov v splošnem in električne e-nergije še posebej postavljajo različni problemi; zaradi omejitev njegove vlade pa se ne morejo lotiti integralne rešitve teh vprašanj. Minister Co-lombo je že predložil zakonski osnutek, ki urejuje proizvodnjo jedrske energije; o tem je treba čimprej razpravljati, hkrati pa je treba načeti vprašanje poenotenja cen električnega toka. Kar zadeva državne udeležbe, je Tambroni dejal, da je treba ustvariti ustanovo, ki bi koordinirala dejavnost vseh državnih podjetij. Na področju Šolstva nova vlada upa, da bo zbornica o-dobrila čimprej »šolski načrt«, da bi začeli uporabljati nemajhna sredstva, ki so bila v ta namen že odobrena. F. Tambroni je hkrati priznal potrebo, da se izboljša italijanska socialna zakonodaja, predvsem na področju socialnega skrbstva. Glede davčne politike namerava nadaljevati po kriterijih Vanonijeve reforme, kar pa ne pomeni, da mislijo priviti davčni vijak, Tambroni je tudi poudaril, da je treba nadaljevati z napori za vedno večjo in resnejšo vključitev italijanskega gospodarstva v mednarodno tržišče v okviru skupnega evropskega tržišča, pa tudi sicer razviti vsakršno drugo u-strezno obliko mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Na področju notranje gospodarske dejavnosti je nova vlada izjavila, da bo ščitila gospodarsko konkurenco in zahtevala, da se čimprej vzame v pretres zakonski osnutek proti monopolom. Nato je Tambroni govoril o italijanski zunanji politiki. Dejal je, da njegova vlada podpira prizadevanja za mir in mednarodno pomiritev, podčrtal pa je zvestobo atlantskemu zavezništvu in evro-peizmu. Dejal je, da se bo njegova vlada potegovala za okrepitev bilateralnih odnosov z zavezniškimi deželami, predvsem z ZDA, da bo skušala doseči vedno boljše odnose s svojimi severovzhodnimi sosedi, in to s postopnim razvojem političnih in gospodar- Vsi - proti, razen MSI in PDI, ki čakata RIM, 4. — Takoj po zaključ-I bronijeve izjave giede Neap- n/virni>n o n 1 i o »imfiio rolntivno urpHnnd ku Tambronijevega govora so skušali zvedeti stališča, ki ga bodo razne stranke zavzele do Tambroni je v e vlade. Novinarji so prvega napadli misovskega poslanca Michelinija, ki pa je bil zelo zadržan: «Preden izrazim sodbo, se moram sestati s poslanci svojega gibanja. Ju. tri bo tudi napovedan sestanek vodstva.« Saragat je dal le kratiko izjavo: «Naša sodba je seveda negativna.« Mnogo bolj zgovoren je bil voditelj skupine komunističnih poslancev Tagliatti: »Program, ska izjava poslanca Tambroni-ja se mi je zdela skupek protislovij. Hudo se mi je zdelo zlasti nasladinje: dejal je, da je njegova vlada izključno u-pravnega značaja in da zato iakljiučuje politično izbiro; v resnici pa je on to izbiro storil, ker je predložil zelo obsežen vladni program, za uresničenje katerega bi bilo potrebno nekaj let, in ki temelji na zelo očitni izbiri, kajti izključuje celo bistvena gospodarska in politična vprašanja, ki so danes na dnevnem redu in ki jih ni moč odložiti, Tega osnov, nega protislovja se je morda zavetdel tudi Tambroni sam, kajti ob koncu je skoraj cmeravo prosil, da bi ga pustili na oblasti, to je, da bi se nadaljeval politični monopol KD. To je resnična programska točka, ki izhaja iz njegovih besed: Odložiti vse in zanemarjati bistvene stvari, da bi le o-stal na oblasti. Dejanskega na. mena klerikalne stranke je zaključil Togliatti — ni bilo moč razgaliti bolj odkritoni Tajnik PDI poslanec Covel-li je bil skrajno rezerviran: »Govor poslanca Tambronija bo komentirala parlamentar-na skupina moje stranke, ki se bo sestala danes zvečer v Monteoitoriu«. Sestati so se ricer tes, toda odločitev so odložili na jutrišnji dan. Značilno je, da sta se med tem sestala Covelli (PDI) in Mi-chc.iui (MSI). Poslanec Lauro (PDI) je (loja,, da Tam- lja «imajo relativno vrednost in ne zadovoljujejo PDI«. Nenni je izjavil: «Prvič v zgoduv.ni parlamenta se je zgodilo, da se neka vlada predstavi in zahteva od politične zbornice nepolitično glasovanje. Gre za beg pred odgovornostjo, ki ga pailament ne more dopustiti, in ki ga socialist, ne nameravajo dopustiti«. Južnotirolski poslanec Ebner je dejal, da Tambronijev govor vsebuje frazs splošnega značaja, in kar zadeva vprašanje ki zanima Južne Tirolce, se ne ve, kako ga predsednik vlade namerava rešiti, in da ta opazka velja za vsa vprašanja, o katerih je govoril Tambroni. V poznih večernih urah =o se sestaie parlamentarne skupine raznih strank. Ob zaključku so izdali kratko poročilo. Iz teh poročil izhaja, da bodo proti lambronijevi vladi glasovali: KPf, Piši. PSDI, PRI in PL1; MSI in PDI pa bosta svoje stališče do Tambronijeve vlade objavili jutri. Spričo takega stanja je zelo verjetno, da bodo za Tam-bronijevo vlado glasovali samo fašisti, ker monarhisti najbrž ne bodo spremenili stališča, ki so ga še včeraj zagovarjali. Fašistom bi se mogel pridružiti še kak neodvisni monarhist. Račun pa je teoretično enostaven: Tambroni potrebuje poleg 272 poslancev KD in 24 fašističnih še naj; manj tri glasove. Ce bo torej imel večino, bo zelo pičla. Toda v tem primeru bi moral prvi odstopiti Segni in z njim vsi kolikor toliko protifašistični demokristjanski ministri, ki so se strinjali — t Tamtroni-jem vred — s Segnijem, ko je podal ostavko tedaj, ko je njegova vlada postala odvisna od samih fašističnih in monarhističnih glasov po prehodu liberalcev v opozicijo. Kij se bo zgodilo, bomo zvedeli v petek ali v soboto, ko bo glasovanje. ferenco, je Tambroni izrazil | ga bosta sprejela na železni- željo, da bi čimprej prišlo I ški postaji kraljica Elizabeta do splošne in nadzorovane razorožitve. Zatem je Tambroni odšel v senat, kjer je programsko izjavo svoje vlade še enkrat prebral. A. P. «»------- De Gaulle danes v Londonu PARIZ, 4, — General de Gaulle bo jutri začel vrsto potovanj v razne države. Jutri zjutraj bo odpotoval v London, pozneje bo obiskal Kanado in ZDA. Y Londonu in princ Filip. De Gaulle bo ostal v Londonu tri dni in bo imel številne razgovore z Mac Milla-nom. Podrobno bosta drug drugemu poročala o svojih zadnjih razgovorih. De Gaulle bo poročal o razgovorih s Hruščevom, Mac Millan pa o svojih razgovorih z Eisenho-werjem. Nedvomno bosta govorila tudi o zadnjem razvoju »gospodarske vojne« v zahodnem bloku. VIAREGGIO, 4. — V Torre del Lago je v starosti 76 let umrl bivši šofer skladatelja Puccinija Spadaccini. Nadaljevanje 5. kongresa CGIL Sindikat mora odločilno vplivati na gospodarsko usmerjenost investicij —*---------------------------- ”” 7 Kongres je pozdravil minister za delo ■ Izvajanja generalnega tajnika Svetovne sindikalne zveze skih odnosov z Jugoslavijo, in z iskrenim in objektivnim naporom (ki mora priti z o-beh strani), da bi našli rešitev sedanjih težkoč, ki so v tem poslednjem času motile tradicionalno prijateljstvo z Avstrijo. Glede Sovjetske zveze je Tambroni dejal, da z njihove strani obstaja iskrena volja za ugotovitev možnosti za izboljšanje odnosov na temelju načela o nevmeša-vanju in vzajemne volje, da se mednarodna vprašanja rešujejo s pogajanji. Tambroni se je zavzel tudi za okrepitev odnosov z državami Sredozemlja, arabskimi državami, državami Latinske Amerike, Azije in Afrike. Kar zadeva ženevsko kon- •llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHItllllllllinillinilNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIH Hrušiev poudaril uspeh obiska v Parizu in skludnost stališč glede razorožitve Izjavil je tudi, da bodo razgovori z de Gaullom pomagali pri iskanju skupnega stališča štirih velikih o najvažnejših vprašanjih MILAN, 4. — Na kongresu Italijanske splošne zveze dela (CGIL) se je v nedeljo začela, danes pa nadaljevala diskusija o vrsti konkretnih vprašanj, o katerih je obširno govoril v soboto tajnik sindikata Agostino Novella v svojemu splošnemu poročilu. Delegati so govorili o vrsti kjonkretnih vprašanj raznih kategorij, predvsem pa so pojasnili splošna načela v okviru konkretnega delovanja raznih kategorij. Med govorniki so bila zlasti zanimiva nedeljska izvajanja tajnika CGIL poslanca Vittoria Foa, ki je predvsem podčrtal, da mora biti sindikalna organizacija na visoki ravni in mora upoštevati stalno in naglo preobrazbo, do katere prihaja v Italiji. Sindikat mora odločilno vplivati na gospodarske rešitve, do katerih prihaja pri tej preobrazbi. V tej zvezi je tajnik konkretno podčrtal, da je sindikat ugoden politiki investicij, da pa ne more biti brezbrižen glede vprašanja, kam se investirajo sredstva. Zato je naloga sindikata, da s svojimi zahtevami pospešuje predvsem tiste investicije, ki so najvažnejše za gospodarski razvoj, k; niso vklenjene v okvir izbire delodajalcev in ki prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest. Foa je nato omenil še raz- MOSKVA, 4. — Hruščev se je s svojim spremstvom vrnil včeraj iz Francije v Moskvo. Danes je govoril na velikem zborovanju na Leninovem stadionu v Moskvi. Zborovanje je s kratkim govorom odpri prvi tajnik KP za Moskvo Vladi- — ... „ pogodbe z Nemčijo. Ce bi se Francija in druge države Ev-irope združile, bi ustvarile mir Ustinov. Govoril je o »zgodovinskem obisku« in je pripomnil: »Led hladne vojne, ki ste ga razbili med svojim potovanjem v ZDA, se še dalje tali. Iskreno gostoljubje in prisrčen sprejem predstavnikov Sovjetske zveze v Franciji sta živa priča francosko - sovjetskega prijateljstva.« Govoril je zatem Hruščev ki je omenil svoje potovanje po raznih mestih Francije in je izrekel zadovoljstvo, da se je lahko sestal z deiavci in predstavniki vseh francoskih kategorij, ter je poudaril: «Ves čas našega bivanja v Franciji nismo ostali brez dela. Lahko rečem, da je to potovanje imelo uspeh. Imeli smo zelo resne razgovore s predsednikom de Gaullom in smo obrazložili vsak svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nam je zdelo potrebno omeniti jih. Vsakdo od nas je iskreno obrazložil drugemu svoje stališče. Prepričan sem, da je to omogočilo vsakemu od nas bolje razumeti stališče drugega.« V zvezi z razorožitvijo je Hruščev izjavil: «Lahko re- čem, da se naša stališča o razorožitvi ujemajo. Ce ne bi bilo za drugo nego za razjasnitev stališča sovjetske in francoske vlade o tej zadevi, je bilo vredno iti v Francijo. Zato lahko rečem, da je biio to potovanje uspešno.« Zatem je Hruščev izjavil, da se staliiča obeh držav glede glavruh vprašanj ne u-jemajo v celoti. Toda razgovori so pokazali, da so si pogledi obeh vlad na večino vprašanj blizu. Hruščev je omenil, da je nemško vprašanje imelo velik dei pri razgovorih z de Gaullom, in je pripomnil: «Zdi se mi, da sta francoski predsednik in vlada sedaj bolj obveščena o stališču Sovjetske zveze, mi pa smo podrobneje obveščeni o francoskem stališču. Naše mnenje je, da je nevarno, da se še dalje ohranijo ostanki zadnje vojne. Francija, prav tako kakor Sovjetska zveza, noče, da bi se spet porodil revanšistični duh in nemški militarizem. So možnosti rešitve tega vprašanja in mi bi hoteli, da bi se rešilo skupno z državami, ki so bile v vojni. Sporazum o tem bi zelo mnogo prispeval k mednarodnemu pomirjenju in stvari miru.« Zatem je Hruščev ostro kritiziral Adenauerja, ki »ni med svojim potovanjem po ZDA delal drugega, nego zbiral zagovornike hladne vojne. Isto je delal na Japonskem. Ce Adenauer ne menja svoje politike, jo bo življenje samo menjalo.« Hruščev je omenil sovjetsko stališče o tej zadevi in poudaril, da hoče SZ podpis mirovne pogodbe z obema Nemčijama. Ce pa ne bo sovjetska vlada pri tem uspela bo podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, in prav gotovo bi to pogodbo podpisale tudi druge države. »Lrepričani smo, je dodal j pregrado proti vojni v Evropi in na svetu.« Oporekal je tistim, ki trdijo, da hoče on postaviti Francijo proti Nemčiji in je ponovil, da SZ želi dobre odnose z Zahodno Nemčijo. »Vendar pa, je dodal, smo mnenja, da bi zvezna Nemčija lahko imela normalne odnose samo v Evropi, kd bi bila sproščena vseh o-stankov druge svetovne vojne.« Poudaril je tudi, da želi SZ dobre odnose s Francijo in s prijatelji Francije. Izrekel je zadovoljstvo, ker se bodo začeli trgovinski razgovori za sklenitev dolgoročnega sporazuma med obema državama. Glede kulturnih sporazumov je Hruščev izjavil, da je atomski sporazum s Francijo «iprvi te vrste sklenjen z ne- lahko dajeta velik prispevek svetovni tehniki in znanosti.« Hruščev je zatem govoril o svojem potovanju po Franciji. Izjavil je, da je težko najti besede za poipisanje toplega sprejema, ki ga je bil deležen pri vseh Francozih. Zahvalil se je oblastem vseh mest, ki so ga sprejele. »Vendar pa, je poudaril, so v Franciji reakcionarne sile, ki hočejo sabotirati stvar miru. Njih glasovi so sedaj ošibeli, toda njihovo delo ni prenehalo.« Omenil je tudi primer nekega komunista, ki je bil ubit v Marsedlu, «ker je lepil lepake za dobrodošlico«. Na koncu je Hruščev izrekel zadovoljstvo s svojim sestankom s francoskimi sindikalisti in je izjavil, da je bil ta sestanek toliko bolj zanimiv, ker je do njega prišlo po sestanku z ameriškimi sindikalisti v San Franciscu. Izrekel je mnenje, da francoski sindikalisti dobro razumejo koristi francoskih delavcev in da dobro razumejo sovjetsko politiko. Hruščev je govoril tudi o primeru kanonika Kira, dijon- ko nesocialistično državo«. «Ta sporazum, je dodal Hru-iškega župana. Prebral je pi-ščev, bo dragocen za Franci- smo, s katerim je kanonik jo in SZ; naši dve državi sta Kir primerjal Verdun Stalin- velibi državi, ki dajeta in I gradu, in je izjavil, da »Fran- cozi ne bodo nikoli pozabili Sovjetske zveze, katere vloga je omogočila osvoboditev Francije.« »Kanonik Kir, je nadaljeval Hruščev, je človek toplega srca, velik patriot, borec za mir in za veličino Francije. Zasluži veliko spoštovanje Sovjetov, katerih je velik prijatelj.« Hruščev je izrekel zadovoljstvo, ker je de Gaulle sprejel vabilo, naj obišče SZ. «Zadovoljni smo, ker bo to priložnost za nadaljevanje naših koristnih stikov. Prepričan sem, da, ko bo de Gaulle prišel v SZ, bo videl, da sovjetsko ljudstvo zna ceniti prijateljstvo. Naš sprejem bo prijateljski, prisrčen in vreden našega spoštovanja za predsednika velike Francije.« #Naši razgovori z de Gaullom bodo pomagali pripravo skupnega stališča poglavarjev štirih vlad o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Res je, da so sporna, zapletene in težka vprašanja. Toda glas razuma mora zmagati. Zaradi tega abosta sovjetska vlada in ljudstvo storila vse; dovolj bomo močni, potrpežljivi in vztrajni, da dokažemo vsem prebivalcem Zemlje, da mir in sreča moreta in morata vladati v našem stoletju.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na obeh konferencah v Ženevi nadaljujejo razpravo o predloženih načrtih Izjave Herterja in senatorja Kennedyja - Zorin zavrača zahodni razoroiitveni načrt 2ENEVA, 4. — Poročilo o današnji seji konference za prekinitev jedrskih poskusov pravi, da so tri delegacije nadaljevale proučevanje skupnega angleško-ameriškega načrta. Sovjetski delegat Carapkin je uradno predložil zahodnim delegacijam štiri nova vprašanja za pojasnila o programu raziskovanj za miroljubno uporabo atomske energije, o moratoriju, ki ga predvideva zahodni načrt in o drugih tehničnih vprašanjih. Angleški in ameriški delegat sta izjavila, da bosta odgovorila, takoj ko bosta dobila navodila od svojih vlad. Nova seja bo jutri. Ameriški državni tajnik Her-ter je izjavil danes v Chicagu, da po predložitvi angleško-ameriških predlogov mora sedaj napraviti prvi korak Sovjetska zveza. Dodal je, da ne bi bilo dobro pogajati se s Sovjetsko zvezo o razorožitvi, «če bi se sedanji sporazumi o Berlinu kršili, ali pa če bi SZ grozila, da jih bo kršila*. Pripomnil pa je, da zahodne države iskreno želijo pogajati se z Moskvo za sporazum o Berlinu upoštevajoč nemško vprašanje v celoti. Herter je poudaril, da je treba NATO ohraniti, in da bo ta organizacija ostala »temeljni namen teh obtožb sejati razdor med članicami NATO. Kar se tiče konference najvišjih, je Herter izjavil, da se bodo ZDA in njih zavezniki trudili, da odpravijo sedanje nerazumevanje med Vzhodom in Zahodom. Zahod bo skrbno iskal možnosti prihodnjih pogajanj z Vzhodom. Demokratski senator Kenne-dy, ki se poteguje za kandidaturo za predsednika ZDA, je po televiziji izjavil, da je pisal Eisenhowerju pismo, s katerim se obvezuje, v primeru, da bo izvoljen za predsednika, da bo spoštoval sleherno premirje o podzemeljskih jedrskih poskusih, o katerem bi se sporazumeli na sedanjih ženevskih razgovorih. Senator je svetoval tudi ostalim kandidatom za predsedniško mesto, naj bi prevzeli enako obveznost, ker bi s tem olajšali sporazum. Na današnji seji razorožit-vene konference je sovjetski delegat Zorin sporočil, da Sovjetska zveza ne more sprejeti zahodnega načrta o razorožitvi. Odgovorili so mu francoski delegat Moch in a-meriški delegat Eaton. Na tiskovni konferenci po seji je Zorin izjavil, da so sovjetska delegacija in delegacije ostalih vzhodnih držav kamen ameriške politike, do-1 poudarile, da zahodni načrt kler se ne uresniči splošna in j nikakor ne predstavlja pro-nadzorovana razorožitev in u- i grama za splošno in popolno stanovi mednarodna sila za ] razorožitev. Dona! je, da načrt ni v skladu z resolucijo Zorin je izjavil tudi, da ni mogoče sprejeti niti ameriškega predloga za sporazum o prepovedi uporabljanja vesolja v vojaške namene. Dodal je, da gre očitno za enostranski predlog, ker ne upošteva sovjetske zahteve iz leta 1958, naj bi povezali sporazum o vesolju s sporazumom o odpravi vseh vojaških oporišč v tujini. Zorin je izjavil, da so med tremi tedni razgovorov prišle do izraza nekatere stične točke, in je s tem v zvezi poudaril potrebo, začeti z zmanjšanjem števila vojaštva, poudaril pa je važnost jedrske razorožitve. Izjavil je tudi, da ne more biti nadzorstva brez razorožitve, pr„v tako ne more biti razorožitve brez nadzorstva. Zatem je Zorin poudaril, da je prav v času, ko je konferenca o prekinitvi jedrskih poskusov priznala potrebo ustavitve teh poizkusov, ameriška vlada sprožila vprašanje šibkih podzemeljskih eksplozij in s tem posredno pokazala, da noče prepovedi vseh eksplozij. Dodal je: »Prav tako bomo morali na konferenci za razorožitev začeti s politično odločitvijo, da pride do splošne in popolne razorožitve. Zatem bi morali proučiti istočasno različne ukrepe o razorožitvi, ki bi se vključili v pogodbo, prav tako kakor odgovarjajoče nadzorstvene ukrepe. Toda zahodne države izkoriščajo Herter je na koncu zavrnil skupščine OZN od 20. novem- ' vprašanje nadzorstva, zato da itožbe Hruščeva o nemškem bra, ki zahteva s{ žave želijo podpis mirovne I militarizmu in je dodal, da je i polno razorožitev. Hruščev, da tudi zahodne dr- obtožbe Hruščeva o nemškem bra, ki zahteva splošno in po-1 se upirajo splošni in popolni i razorožitvi«. ne primere notranjih napetosti, do katerih je prišlo v okviru italijanskega notranjega gosipodarsKega sistema, in med drugim opozoril na trgovino, kjer se morajo sindikalne organizacije boriti proti umetnemu naraščanju cen. Svoja izvajanja je tajnik zaključil z oceno razdelitve na plačilna področja, glede česar kaže, da je CISL spremenila svoje stališče, tako da bi se lahko začeli skupiti napori, da se premosti stari dogovor. Med nedeljsko kroniko kongresa je treba tudi posebej omeniti, da sta na ta peti kongres CGIL prvič prišla u-radna predstavnika vlade. Kongres je namreč pozdravil minister za delo Zaccagni-ni, ki je podčrtal stvarno sodelovanje s sindikalnimi organizacijami za izboljšanje življenjske ravni in predsednik državnega sveta za gospodarstvo in delo poslanec Campilli. Med današnjim delom kongresa so bile zlasti zanimive izjave generalnega tajnika Svetovne sindikalne zveze Louisa Sadllanta, ki je v imenu 101 milijona delavcev, ki sodeljujejo v tej organizaciji, pozdravil kongres in vse delavce, ki so včlanjeni v CGIL, v CISL in v (J1L ter tudi tiste, ki niso sindikalno on ganizirani. Tajnik je podčrtal velik napredek sindikalnih organizaciji v deželah, ki so si priborile ali ki se bore za neodvisnost, proti diktaturam in tujem zatiranju. Istočasno pa je relativna stagnacija v zadnjih desetih letih v vseh evropskih državah s kapitalističnim sistemom .Dejal je, da je treba ugotoviti, kakšna stališča sprejemajo in kakme akcije razvijajo do okrepitve kapitalističnih monopolov in njih oblasti na nacionalne politike. Tajnik je nato podčrtal, da je svetovna sindikalna zveza glede teh vprašanj sprejela točno in pravilno stališče, medtem ko stališče med-naroidne CISL vodi k stvarni oslabitvi sindikalne moči proti moči monopolov. Svoja izvajanja je Louis Saillant zaključil z ugotovitvijo, da je svetovna sindikalna zveza pripravljena, da se takoj sestane s CISL, da prouči skupne goapodao-sk« zahteve delavcev, ki so povezane z uresni- čitvijo, razorožitve in, za organizacijo stvarnejše solidarnosti v korist alžirskih delavcev, za njih pravico do samoodločbe. O »zelenem načrtu« je govoril generalni tajnik »Feder-braccianti« Caleffi, ki je označil ta načrt kot novo jiodre-ditev vlade interesom kapi-listov. »Na osnovi (e politike, je izjavil tajnik, se bo položaj kmetov in kmečkih delavcev še poslabšal in se bo še zaostrila razlika med realnimi plačami in produktivnostjo; številni kmetje pa bodo prisiljeni povečati število brezposelne armade. Sindikalna organizacija se mora bo-hiti proti monopolom. Vendar je treba paziti, da se sile ue izčrpajo v bitki tam, kjer so monopoli najmočnejši.« nikov je govoril generalni taj- O položaju državnih uradnik organizacije »Federstata-li» Federico Rossi, po čigar mnenju predstavljajo osnovno tzžavo za sindikalno enotnost ideološki in religiozni predsodki sindikalnih organizacij in zlasti CISL. Nato je navedel konkreten načrt zahtev, ki jih je sestavila njegova federacija. Kongres so včeraj pozdravili tudi; predsednik sovjetskih sindikatov Viktor Grišin, generalni tajnik medžarskih sindikatov Janoš Brutyo ter tajnik alžirskih delavcev Ran. mun Dekar. Sporazum o neodvisnosti Madagaskarja in Malija PARIZ, 4. — Federacija Mali je podpisala danes v Parizu sporazum, na podlagi katerega dobi neodvisnost v o-kviru francoske skupnosti. Federacija Mali bo prevzela vodstvo svoje zunanje politike, obrambe in gospodarstva. Neodvisnost bo stopila v veljavo, takoj ko bosta o-ba parlamenta odobrila sporazum, kar se bo verjetno zgodilo junija. V Parizu so podpisali tudi sporazum, ki daje neodvisnost Madagaskarju v okviru francoske skupnosti. Tudi ta neodvisnost bo dobila popolno viljavnost, ko bo sporazum odobren v obeh parlamentih. ................................. UH Tretji obisk Sukarna v FLRJ Proslava dneva študentov (Od našega dopisnika) I nes izjavo, s katero predlaga BEOGRAD, 4. — Jutri bo sklicanje kongresa, ki naj bi tretjič prispel v Jugoslavijo kot gost predsednika republike maršala Tita predsednik Indonezije Sukarno. Med tridnevnim bivanjem v Jugoslaviji bosta Tito in Sukarno proučila možnosti nadaljnjega razvoja sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo in izmenjala misli o važnih mednarodnih vprašanjih. Predsednik Sukarno bo razen Brionov obiskal še Bled in Zagreb. Na vseh jugoslovanskih univerzah so danes proslavili dan študentov z raznimi športnimi in kulturnimi manifestacijami. Zveza študentov Jugoslavije šteje danes 76.000 članov. V Jugoslaviji je danes 56 fakultet, medtem ko jih je bilo pred vojno 18. To je rezultat velikih sredstev, ki jih skupnost daje za razvoj visokih šol. Tako je skupnost od leta 1945 do 1957 dala za razvoj vi-s°kih šol v Jugoslaviji nad 16 milijard dinarjev. V Beogradu so danes ob dnevu študentov odprli novo stavbo tehnološke fakultete, ki ima številne kabinete in laboratorije in je najmoderneje opremljena. B. B. J. Tavčar ponovno v Sterijinem pozorju NOVI SAD, 4. — Na skupni seji odbora in umetniške komisije za Sterijino pozorje pod predsedstvom Josipa Vidmarja so določili gledališča, ki bodo sodelovala na letošnjih petih jugoslovanskih gledaliških L grah. Po sklepu odbora in u-metniške komisije se bodo festivala udeležila: Narodno gle. dališče, jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda, Hrvaško narodno gledališče in zagrebško dramsko gledališče iz Zagreba, Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane (»Zvez. de so večne« od M. Bora), «Gder 57» iz Ljubljane (»Antigona«), Narodno gledališče iz Sarajeva, Slovensko gledališče iz Trsta («Nicky, zlati deček« Josipa Tavčarja), Srbsko narodno gledališče iz Novega Sa. da, Narodno gledališče iz Maribora (»Mrtvi Kurent« Mihe Remca). Nove žrtve policije v Južni Afriki DURBAN, 4. — Afriški na-lodni kongres je objavil da- predstavljal vse ljudstvo na popolnoma demokratični podlagi in na katerem naj bi u-stanovili novo Južnoafriško zvezo. Izjava zahteva dalje ukinitev izjemnega stanja, izpustitev zaprtih afriških voditeljev, ukinitev zakona o posebnih propustnicah in svobodo govora. Izjava pravi dalje, da morajo mezde znašati najmanj en šterling na dan. V Clermontu, predmestju Durbana, je prišlo do spopadov med domačini in policijo, pri čemer je bil ubit en Afričan. Ranjenih je bilo tudi nekaj policistov. Do incidentov je prišlo, ko je policija napadla veliko množico Afričanov, ki niso hoteli iti na delo in so protestirali proti aretaciji afriških voditeljev in proti diskriminacijski politiki vlade. Do spopadov je prišlo tudi v kraju Snith 12 km južno od Durbana. Tudi v Nyangi je policija spet streljala na množico afriških demonstrantov. Govori se, da je bilo ranjenih 28 ljudi. Oblasti so poslale policijska ojačenja in vojaštvo v razne kraje. Aretirali so več Afričanov. Številni delodajalci skušajo privabiti stavkajoče na delo, s tem da so zvišali mezde tistih, ki ostanejo na delu kljub stavki. Na splošno vlada v krajih, kjer živijo domorodci, še vedno velika napetost. V pouče-nih krogih izjavljajo, da so po razglasitvi izjemnega stanja aretirali v Južni Afriki okoli 700 ljudi. Angleški zunanji minister je včeraj na zborovanju žensk konservativne stranke izjavil, da je južnoafriška politika rasne segregacije »zgrešena in neizvedljiva«. Pripomnil pa je, da »vsaka država mora delati za svojo rešitev in da spre-membe v politiki ne smejo biti posledica diktata iz tujine ali pa groženj z medna-j°j f akcijo. Pogostoma, je dodal Lloyd, povzročijo te ak- C1x-e ?d 2Unai prav nasproten učinek«. TOKIO, 4. — Japonska vlada je v soboto poslala francoski vladi noto, s katero protestira proti eksploziji druge francoske atomske bombe v Sahari in zahteva, naj Francija prekine nadaljnje poizkuse z atomsl m orožjem in naj se prugodi resoluciji skupščine OZN od lanskega no-vemb » Vrem« včeraj: najvišja temperatura 15.3. najnižja 10.5 stopinje, zračni tlak 1012.7 narašča, veter 17 km severovzhodnik, vlaga 66 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, padavine 3.5 mm, temperatura morja 11.8 stopinje. Tržaški dnevn Dan«, TOREK, 5. aprila Vinko Sonce vzide ob 5.38 in zaton* oj 18.38. Dolžina dneva 13.00, vzide ob 12.00 in zatone ob zv • Jutri, SREDA, 6. aprila Ivo __ V nedeljo popoldne pri spomeniku na Pikelcu Počaščen spomin 71 talcev na Opčinah v duhu borbe za ohranitev miru v svetu novem r «F» Vence so položili domačini. Zveza bivših partizanov, NSZ, KPI in SGKZ Na svečanosti so govorili Danilo Štubelj, Vladimir Kenda in Zorka Legiša Tretja razstava pohištva na tržaškem me Razstavljali bodo proizvajalci iz vse Italije na skupno 1.225 kvadratnih metrih - Pomembno mednarodno zasedanje o pohištvu Polaganje vencev pred spomenikom 72 talcev na Opčinah Okoli spomenika talcem na Pikelcu nas na Opčinah, ki so ga krasili številni šopki pomladanskega cvetja, se je v nedeljo popoldne zbrala množica ljudi, da počasti spomin onih. kt so v času najhujšega terorja prelili svojo kri za zmago nad nacifa-šizmom, za svobodo. Ko so se ljudje zgrnili okoli ograje, 'ki obdaja spomenik in prostor okoli njega, so predstavniki Zveze bivših partizanov, Neodvisne socialistične zveze, KPI, Slovenske go-spodarsko-kulturne zveze in domačinov položili k spomeniku vence, potem pa je domačin Danilo Stubelj otvoril spominsko svečanost. V svojem nagovoru je predvsem ugotovil, da svečanosti ne prisostvuje noben predstavnik oblasti, čeprav se drugod po državi takim svečanostim daje časten, slovesen in uraden pečat in jim prisostvujejo naj. visji predstavniki oblasti. Pri nas v Trstu so seveda razmere drugačne, kajti tu so še na delu močne reakcionarne sile, ki nočejo sprave, ki delajo proti rtUrnemu sožitju. Govornik je nato pozval vse prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin 71 talcev, ki so prelili svojo kri današnji rodovi uresničiti! Zadnja je spregovorila Zorka Legiša, ki je predvsem obudila spomin na oni tragični 2. april leta 1944, ko so iz celic koronejskih zaporov zaceli klicati one, ki so bili zapisani smrti, in na takratno dobo sploh, ko so se slovenski in italijanski partizani ter ilegalci enotno borili proti o-sovraženemu okupatorju ter mu zadajali vse hujše udarce. Po zmagovitem zaključku vojne so napredne sile človeštva storile vse, da bi za vedno preprečile obnovo fašističnega barbarstva in mračnjaštva, da bi zagotovile mir na svetu. Toda že nekaj let po vojni je potuhnjena pošast svetovne reakcije spet začela dvigati glavo. Pojavili so se kljukasti križi, protizi-dovski izpadi so na dnevnem redu, da ne govorimo o pritisku na kolonialne narode, ki hočejo svobodo in neodvisnost. Vse to dokazuje, da so ti ljudje pozabili na grozote zadnje vojne, da so pozabili na smrt 32 milijonov ljudi, ki so bili v njej žrtvovani, 'da' so pftždbilT nsC Mili-' jonske žrtve, lei so končale v zloglasnih nemških tabori čih. Govornica se je nato oddolžila spominu talcev, ki so oltar svobode, ki so umrli mu-čeniške smrti zato, da bodo na tem mestu in katerim se | darovali svoja življenja na ne feomo nikoli izneverili! Nato je govoril tov. Vladimir Kenda, ki je poudaril, da vsakoletna počastitev spomina padlih talcev ne sme biti zgolj formalno dejanje, temveč mora povezati v neločljivo e-noto herojsko borbo proti fašizmu in nacizmu z današnjo, ki se vodi tako pri nas, kakor tudi na -iršem državnem m mednarodnem torišču. Zal zmagoviti zaključek druge svetovne vojne ni u-spei zagotoviti povsod na svetu nove pogoje demokracije in enakosti, tako nacionalne sot rasne. Reakcionarne sile, iti so sprožile drugo svetovno vojno ali ki so se udejstova-le na kakršenkoli način, da bi se ta zaključila na čimbolj konservitiven način, tudi danes napenjajo vse svoje sile, da bi zajezile zmagujoči pohod delavskih množic in kolonialnih narodov. Dogodki v Afriki to dokazujejo na naj-nazornejsi način. Na tern po-dro-ju sovpada splošni upor črncev proti belim gospodarjem z borbo delovnega ljudstva proti gospodarskemu, socialnemu in političnemu izko-riŠčevanju. Represalije belih gospodarjev so prav zato kr-volo-nejše. 71 talcev, ki so padli 1944 na, Opčinah, je dalo svoja življenja za svetle ideale svobode, demokracije in enakosti. Njihovo krvavo oporoko, je zaključil tov. Kenda, morajo PRIMORSKI DNIVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHT 6-IT. TELEFON 93-808 IN 94-888 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S Pellico Ul — Tel 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV, FRANČIŠKA K. 20 - Tel. *t 37-333 OGLASI Cene oglasov: Z» vaek mm v širini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice #0 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Mesečna «80 lir, — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna <900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tlaka Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat nes, je zaključila govornica, ko smo po 16 letih zbrani na tem svetem mestu. Vam prisegamo neustrašeni borci, da nam boste ostali v spominu kot svetla lu; v našem nadaljnjem delu za dosego miru in prijateljstva med narodi! Uprava tržaškega velesejma je sporočila nekaj podrobnosti glede letošnje tretje razstave pohištva, ki jo bodo uredili v okviru letošnjega dvanajstega meldnaroidnega velesejma. S to razstavo zasledujejo tako tehnične kot trgovske cilje, saj hočejo po eni plati vzporediti razne stile, ki prevladujejo v modernem pohištvu, po drugi pa proučiti možnosti tako lokalnega kot zlasti tujega tržišča. Razstavljavci bodo pripeljali na velesejem pohištvo najrazličnejših stilov, mediteranskega tipa, srednjeevropskega, Skandinavskega in tipično italijansko pohištvo. Številni proizvajalci, ki so se udeležili razstave pohištva v Coloniji, bodo pripeljali v Trst iste vzorce talko, da bodo ugotovili reakcijo tukajšnjih potrošnikov. Istočasno tudi predvidevajo večjo udeležbo obrtnikov, ki bodo sikušali prikazati solidarnost in vrednost njih izdelkov. Tretja razstava pohištva in moderne opreme za stanovanja bo nameščena na drugem nadstropju novega paviljona «F», ki ga bodo zgradili na me. stu starega paviljona. Dohod bo s ploščadi nasproti Palače narodov, s čimer so se izognili stopnicam, saj je znano, da se obiskovalci neradi vzpenjajo po stopnicah. Do sedaj je že napovedana uldeležba pomembnih Skupin proizvajalcev. Najmočnejša bo udeležba iz Brian-ze, ki bdelo zasedli okoli 500 kvadratnih metrov prostora, slede proizvajalci iz Pesare (okoli 250 kvadratnih metrov), in Rima s 176 kvadratnimi me. tri. Tržaška podjetja bodo ure. dila poseben paviljon na 250 kvadratnih metrih. Poleg tega bodo tržaška obrtniška podjetja razstavila pohištvo tudi v okviru svoje razstave, ki bo nameščena na 360 kvadratnih metrih v paviljonu «C». V celoti bo razstava pohištva zavzela v paviljonu «F» 1.225 kvadratnih metrov prostora. V okviru te razstave bodo med velesejmom priredili tudi »Tretje mednarodno zasedanje o pohištvu«, katerega častni predsednik je minister za trgo. vino in industrijo. Na kongresu bodo razpravljali o odnosih med načrtovanjem in proizvodnjo pohištva v zvezi z osnovnimi načeli moderne hiše: prostor — barve — psihologija. «»------------------- na trg. zbornici Danes dopoldne ob 10. uri bo predaval v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Ni-colo 5 generalni nadzornik ministrstva za zunanjo trgovino dr. Carmelo La Rosa. Govornik bo obrazložil pomen natečaja za trgovinsko usposabljanje v tujini in bo interesentom nudil vsa pojasnila iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiitiiiiu Seja tržaškega občinskega sveta Demokristjani nočejo enotne delegacije občinskega sveta Zato je bila izglasovana resolucija KD, ki poverja samo županu nalogo, naj gre v Rim zahtevat gospodarske ukrepe za Trst Na sinočnji seji tržaškega ob. čimskega sveta, ki je bila precej burna in se je zavlekla čez enajsto uro, je običajna relativna večina izglasovala demo-kriAjansko resolucijo, v kateri se poverja županu naloga, da predoči v Rimu tržaške gospodarske potrebe. S tem se je končalo razpravljanje, ki ga je sprožila resolucija, katero je predložil svetovalec Cala-bria občinskemu svetu že 14 njihovi potomci uživali sado- aprila 1959. V tej resoluciji, ki ve blagostanja in miru. Da-|jo je poleg svetovalcev KPI IIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllMIHUllllllllllllllllMllllllinilllllllllllllllllllflllllllllll PISMfi UREDNIŠTVO Kaj se Vam zdi, tov. urednik, da bi bilo treba še narediti, da bi se preprečili gozdni požari? Časopisi so po mojem mnenju napravili že mnogo, saj že samo z vestmi o takih požarih pač dovolj opozarjajo na potrebno previdnost. Toda zdi se, da hodi po bližnji in oddaljenejši mestni okolici še vedno na sprehode in izlete mnogo ljudi, 1ci jim je taka previdnost deveta skrb. V nedeljo sem bil v prvih popoldanskih urah pri sanatoriju na Trsteniku. Nenadoma je začelo blizu sanatorija goreti. Ker je še pihljal rahel veter, se je ogenj v suhi travi in dračju naglo širil ter zajel precejšen obseg. Preden si prispeli gasilci, so se ognjeni jeziki ustavili ob betonskem podpornem zidu Napoleonske ceste. Na srečo je veter popustil in ni prenesel kake iskre onstran ceste, kajti sicer bi ogenj zagospodaril še dlje proti Selivcu. Gasilcem pa je še vedno ostalo dovolj dela, da so se lahko krepko spotili. Med ljudmi, ki so se nahajali blizu mesta, kjer se je požar pričel, sem slišal, da je .neka gospa v črnem» odvrgla vžigalico na tla, potem ko si je prižgala cigareto. Vžigalica pa očitno še ni bila ugasnjena in suha trava okoli nje se je takoj vnela. Toda ta .gospa v črnem» je takoj izginila. Pustimo sedaj ob strani vprašanje, ali je res bila .neka gospa v črnem., ki ;e po-vzročila, da je začelo goreti, ali pa je bila kaka druga o-seba. Dejstvo je, da se vse premalo pazi z vžigalicami in cigaretnimi ogorki, kakor je tudi gotovo, da bi se lahko marsikateri požar preprečil, ako bi kdo takoj poskusil o-genj pogasiti, preden se ta razširi. Mislim, da bi morali ost, ki zuhajajo v našo okolico, drug na drugega nekoliko paziti, da bi takih požarov ne bilo več. Ne gre namreč zgolj za materialno škodo, ki jo taki požari povzročijo na našem ubogem kraškem rastlinstvu. Med nedeljskimi izletniki je pač treba nekoliko več samovzgoje! močnima ključavnicama. Ali zaradi te verige niti gasilski avto v primeru potrebe ne more po Napoleonski cesti?) «»— Začetek del za ureditev prometa na Trgu Goldoni Delavci XII. odseka občinske uprave so začeli s pripravljalnimi deli za reorganizacijo prometa na Trgu Goldoni. Pripeljali so s seboj srednjetežki valj, katerega bodo uporabili predvsem pri delih za uravnavanje cestišča na odseku prehoda «Ponte della Fabra.# Z lesenimi pregradami so zagradili polovico prehoda in začeli asfaltirati cestišče. Odgovorni organi nameravajo na Trgu Goldoni uvesti vse novosti, id jih predvideva novi cestni zakonik v pogledu cestne segnaletike. Se pravi, ne samo vseh predpisov. Ce bodo vremenski pogoji naklonjeni bodo ta dela končali tekom tega tedna, nakar bodo izvršili predvidene spremembe na semaforskih signalih. «»------- Samomor brezposelnega delavca V prvih dopoldanskih urah včeraj sta dva uslužbenca železniške uprave zagledala nekaj metrov od železniških tračnic na progi Sv. Andrej-Opčine, in sicer nekaj sto metrov od predora pri Sv. Jakobu, truplo 49-letnega Bruna Succija od Sp. M 1283. Nemudoma sta obvestila Rolicijo in po običajni formalnosti so truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Vse kaže, da gre za samomor, saj je Succi že pred nekaj dnevi zaupal nekemu svojemu prijatelju, da si bo vzel življenje. Succi, ki je bil brez dela in zaslužka, je živel sam. V nedeljo zvečer so ga nekateri znanci videli v gostilni blizu Ulice del Veltro. Bilo je okrog 21. ure, ko je Succi zapustil gostilno in odšel proti železniški progi. V tistem kraju je malo prometa in ob taki uri ne gre skoro nihče mimo. Succi se je verjetno najprej vlegel na tračnice, nato (Se to: videl sem, da je na > Pa’ ko ie.ob 21 15 P^ozil . . . , vorni vlak, se je hotel umak- začetku Napoleonske ceste pre- nm a je ’bUo Jprepozno Vla- graja, ki je odstrani,iva Toda i k^dja m zapazil ničesar veriga čez cesto je pri k le n j c- | ker je Succija povozil želez V nedeljo popoldne je na pobočju Volnika v smeri proti Velikemu Rtpnu nastal požar, ki je zajel približno 150.000 kv. m površine. Gorela je suha trava, požar pa je uničil tudi grmičevje in nekaj drevja. Skoda znaša približno 60 tisoč lir. Vzroki požara niso znani domnevajo, pa, da je verjetno nedeljski izletnik vrgel v suho travo ogorek cigarete in da je veter pospešil požar. Gasilci z Opčin, katerim je pomagala tudi skupina gasilcev iz Trsta, so imeli polne roke dela dobrih pet ur. Pod Obeliskom, blizu sanatorija na Trsteniku, se je tudi vnela suha trava, toda požar se ni razširil in so ga lahko kmalu pogasili. Taki požari se zdaj pogo-stoma ponavljajo na podeželju. Nekateri kmetje sami zažgejo suho travo, robidovje itd. Večinoma pazijo, da se požar ne razširi, ker se zavedajo nevarnosti. Včasih povzročijo požar otroci, ki se ne zavedajo nevarnosti in ne znajo ceniti škode. Pogosto-ma pa povzročijo požar izletniki. Zadostuje ogorek cigarete, še bolj pa vžigalica, ki jo neprevidni izletnik vrže vstran, da nastane požar. Zaradi tega naj bodo izletniki zelo previdni, starsi pa naj pazijo na svoje otroke, da se ne bodo igrali z ognjem, Z avtomobilom v obcestni zid Na ostrem ovinku v Ul. F. Severo z Ul. del Prato je v nedeljo popoldne zgubila nadzorstvo nad avtomobilom, s katerim se je peljala na nedeljski izlet v okolico, 23-let-na Liliana Clementini iz Ul. Bonghi 68. Avto je treščil v obcestni zid in se precej poškodoval, Liliana pa se je pobila po čelu, si zlomila zapestje leve roke, ter se opraskala in pobila po kolenih. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti dober mesec. Prednost imajo vozila na glavni cesti Deset dni se bo moral zdraviti 28-letni Marco Cebic iz Ul. Soncini 138, ki se je v nedeljo ponesrečil z motorjem, ko se je peljal z Opčin proti Trstu. S stranske poti je privozil z avtom 55Jetni Giuseppe Poropat iz Ul. Pa-rini 11, ki ni dal prednosti motoristu, ki se je peljal po glavni cesti. Zaradi tega je motor trčil v avto. Cebic pa se je pri tem pobil in opraskal ipo kolenih in desni roki. Motor je precej poškodovan. Ko so agenti prometne policije ugotovili vzroke nesre-itiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiititiiMiiiiiiiHiMiiiiii in socialistov podpisal tudi tov idir. Jože Dekleva, so zahtevali sestavitev delegacije s čimbolj širokim zastopstvom, ki bi šla v Rim zahtevat uresničenje or-ganičnega načrta za izboljšanje tržaškega gospodarskega položaja. Ko so 7. marca v občinskem svetu ponovno pričeli diskusijo o tej resoluciji, so demokristjani skupno s socialdemokrati in republikanci predložili nasprotno resolucijo, v kateri so odbili sestavitev široke delegacije vključno z zastopniki opozicije. Nekoliko kasneje so predložili svojo resolucijo tudi liberalci, ki se si. cer niso strinjali z resolucjo levice, kar se tiče zahtev, vendar pa so predlagali takšno de. legacijo, v kateri bi bile zastopane vse Skupine občinskega sveta. Končno so snoči v zadnjem trenutku predložili četrto resolucijo še misovci. V razpravi o resolucijah je najprej spregovoril dr. Agne-letto, ki je dejal, da bi bilo prav, da bi bilo v delegaciji tudi nekaj zastopnikov opozi-oije. Dr. Agneletto pa ni kasneje glasoval, ker je zapustil sejo pred njenim koncem. Svetovalec prof. Dulci, ki je zatem spregovoril v diskusiji, je sicer dejal, da bi bilo prav, da bi se slišal v Rimu enoten glas o tržaških zahtevah, vendar pa je dejal, da bo glasoval za demokristjansiko resolucijo, ki to enotnost izključuje. Ko se je s tem »diskusija zaključila, je župan prebral vse štiri resolucije in dejal, da ni treba, da spremljajo župana v Rim načelniki škupin v občinskem svetu, češ da že po svoji funkciji predstavlja večino občinskega sveta, To pa ne pomeni diskriminacije, marveč le upoštevanje praktičnih težkoč, saj bi bil za široko delegacijo potreben cel železniški voz. Ko je župan končal, je svetovalec Calabria »kot predlaga, telj resolucije hotel odgovoriti raznim svetovalcem, ki so posegli v diskusijo, tc/da župan mu tega ni dovolil in mu rekel, da ima pravico samo do glasovalne izjave, pri čemer je prišlo do prerekanja. Zatem je misovec Morelli predlagal, naj bi se sestali načelniki skupin in skušali sestaviti enotno besedilo z na/nižjim skupnim i-menovalcem; toda župan se tu. di s tem ni strinjal je dejal, da je treba glasovati o predloženih resolucijah. Sledile so glasovalne izjave. Dr. Teiner (PSI) je očital demokristjanom dvoličnost in jih pozval, naj se v interesu mesta pridružijo gospodarskim zahtevam levice. Calabria je dejal, da demokristjani sploh niso hoteli, da bi se sestavila enotna delegacija, ker hočejo monopol in nočejo »nepriljubljenih obrazov«, kajti spričo njih bi morala vlaida sprejeti točne obveznosti. Z odločnimi besedami je obsodil diskriminacije, pri čemer je prišlo spet do hrupa in izmenjave pikrih opazk med raznimi svetovalci. Pri glasovanju je dobila resolucija KD 28 glasov, resolucija levice 16 glasov, liberalna in mlsovska pa vsaka po 9. V začetku seje je občinski svet počastil spomin bivšega svetovalca prof. Oskarja Furlana, pri čemer sta spregovorila župan in dr. Pincherle, ki sta oba omenila premočrtni značaj prof. Furlana, ki je bil 12 let brezposeln, ker je odklonil vpis v fašistično stranko in so ga zato odpustili iz službe. Župan je tudi omenil vključitev področja pri Orehu v industrijsko pristanišče, k čemur pa se bomo še povrnili. Prof. U. Urbani o Njegoševem «Gorskem vencu* V okviru Društva slovenskih umetnikov je včeraj zvečer predaval prof. dr, Umber-to Urbani o temi »Vladika Danilo, vojvoda Draško, Iguman Stevan u ,Gorskem vencu’». Predavatelj je takoj v začetku dejal, da je sedaj bibliografija o «Gorskem vencu« ter zanimanje za Njegoša že tako razširjeno, da se mora predavatelj omejiti na ožje teme. Prof. Urbani je temo razvil na podlagi številnih citatov iz epa ter pri tem sproti navajal obširen kritičen komentar. Posebej se je potem še ustavil pri Njegoševi pe- smi «Tri dana u Triestus, ki jo je vladika zložil januarja leta 1844. Na koncu predavanja se je predavatelj neko- liko pomudil še pri številnih prevodih «Gorskega venca» v razne jezike. Za to priložnost je bila pripravljena majhna razstava portretov Njegoša ter spisov o njem v slovenščini in italijanščini. Iz koprskega okraja Gostovanje SNG iz Maribora Prihod prvih Maturantski ples dijakov Ekonomske srednje šole - Prvi mladinski festival Kronika zadnje prelepe ne-. sedene, gledalci pa so bili z delje v obalnem pasu Slove- uprizorjenimi deli zelo zado-nije je bila zelo pestra. I voljni. V obeh delih je izsto- Ze v petek so prišli k nam pal z impresivno vlogo Ar dramski igralci SNG iz Mari bora, ki so igrali v Sežani nato v soboto in ponedeljek v Kopru, v nedeljo pa v Izoli. Za gostovanje so izbrali dvoje različnih del, in sicer Fran-novo «Srečo na upanje« in 0’Neila .Mesec za nesrečneže«. Z odličnim prevodom prof. Bruna Hartmana, lektorja SNG iz Maribora, se je slovenska dramatika zopet obogatila za dvoje odličnih del, ki bosta našli prostor lahko na vsake gledališke deske. Predstave so bile vedno za- iiiiimitliiilliliiniHimiimiiiiiiiiiiiiliiiimiiiimiiiiiiimiiililiiiliiiiitmiliiiiniitininiiiilHiiil V nedeljo velik požar na pobo6ju Volnika Zajel je približno 150.000 kv.m površine - Domnevajo, da je požar povzročil nepreviden izletnik Izpred sodišča Zverinski nagon volčjaka spravil lastnike pred sodišče Dolga zgodba psa, ki se ni mogel sprijazniti z ljudmi Volčjak Tufo je bil lep pes, ki je predčasno zaključil svoje življenje, ker se ni mogel sprijazniti z ljudmi. Morali so ga ubiti, ker je zaradi svoje moči in divjosti predstavljal resno nevarnost za vse, ki so se mu približali. Zaradi svojih zveriskih nagonov pa ni trpel samo Tufo, temveč tudi njegova dva zaporedna gospodarja in dve ženski in so morali reševati tozadevne posledice na sodi-scu. Razprava se je začela že preteklo soboto, toda šele včeraj se je zaključila z oprostitvijo v pogledu Giordana Sta-fuzze, ravnatelja hotela pri Obelisku na Opčinah in Marije Montico por. Ferluga, Kaj je pravzaprav zagrešil Tufo? Januarja lani ga je u-prava živalskega zavetišča izročila Giordanu Stafuzzi, kjer je ostal samo do marca. Nato je izginil ter se zopet prikazal 19. istega meseca. Ugriznil je zdrav. Mariji Montico pa, ki je bila medtem imela psa nekaj dni na svojem domu, se je Tufo priljubil in ga je rade volje sprejela v varstvo. Poskrbela je tudi, da bi žival ne prišla v dotiko z ljudmi s tem, da jo je držala priklenjeno na svojem dvorišču. Tufo ni bil zadovoljen s tem ravnanjem. Nekega dne je pretrgal verigo in izginil. Namenil se je na Opčine, kjer se je spet zglasil pri starem gospodarju. Tri ure je ždel mirno v lokalu, le ko je hotela neka klient-ka v lokalu, Renata Broilo, zaplesati, jo je pes ugriznil. Čez noč so ga zaprli v neko sobo v hotelu, a naslednjo jutro se je pes že sprehajal po dvorišču in v bližini hotela. Tu je zasačil profesorico Plavijo Tersan ter jo sedemnajstkrat ugriznil. Obe prizudeti ženski sta vložili tožbo in tako sta se morala Stafuzza in Montico zago- bil nekega dečka, Silvana Fer- 1 varjati pred sodiščem. V sobo-lugo, čigar mati je takoj javi- to je sodnik zaslišal nekaj la primer policiji. Psa so prije- prič, zadnje pa so prišle na !i ter ga poslali na pregled v | vrsto šele včeraj občinski pesjak. Tam so ugo-1 Odve‘nik Tiheriri ki je za na na stebra ob strani ceste z j niški voz, ne pa lokomotiva. < lovili, da je Tufo popolnoma ; stopal koristi obeh prizadetih, ke Tiberini. žensk, je zahteval, da sodišče prizna Stafuzza kot kazensko odgovornega ter da odredi provizijo v korist Flavije Tersan. Po njegovem mnenju bi moral Stafuzza plačati preko 1 milijon lir kot odškodnino za Tufov napad. Odvetnik Ul-cigrai, ki je branil Marijo Montico pa je s svoje strani dokazoval, da njegova varovanka ni ničesar zakrivila, ker je podvzela vse ukrepe, ki jih predvideva zakon, da bi preprečila morebitne krvoločne izbruhe Tufovih instinktov. Odvetnik Volli, ki je zagovarjal Stafuzzo pa je s svoje strani poudaril, da ta ne more odgovarjati za dejanja živali, katere ni bil več go-podar. Sodišče je oprostilo Marijo Montico in Stafuzza v pogledu pasjega naoada na Renato Broilo, češ da nista zagrešila tega dejanja. Nadalje je še oprostilo Stafuzza v pogledu napada na Flavio Tersan zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik D'Amato, tožilec San-toro obramba Volli in Ulci-grai, zastopnik zasebne stran če. so naložili globo Poro-patu, ker ni upošteval pro-mestnih predpisov. «»------ Neprevidnost pešca povzročila nesrečo Po Ul. Giulia v nedeljo dopoldne se je 26-letni Giorgio Ricca iz Ul. Galilei 12 peljal z avtom proti Sv. Ivanu. Nenadoma pa je iz nekega lokala pritekel na cesto 67-letni Mario Rora iz Ul. Giulia 45. Tako ravnanje neprevidnega pešca je iznenadilo šoferja. Pritisnil je na zavore, toda bilo je prepozno. Pri padcu si je Rora ranil levo nogo in si verjetno zlomil desno nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti dva meseca na ortopedskem oddelku. — «»----- Prometna nesreča zaradi prehitre vožnje Včeraj nekoliko po polnoči se je z motorjem peljal po cesti iz Bazovice v Trst 47-letni Marcelo Vatovec z Vrdele 253; na zadnjem sedežu pa je sedel 51-letni Romano Dose iz Ulice Scoglio 175. Vozila sta precej naglo, ker se jima je mudilo domov. Toda ha Ovinku pri mitnici je Vatovec zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v obcestni zid. Oba motorista sta seveda zletela na tla in se poškodovala. Z rešilnim avtom so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Vatovec si je zlomil levo nogo in se bo moral zdraviti 40 dni, Dose pa se je pobil po kolenu leve noge in si ga je verjetno tudi prebil; poleg tega se je pobil in ranil tudi po rokah. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni. «»- — Avto je zgorel Verjetno zaradi kratkega stika je včeraj popoldne zgorel avto, s katerim se je peljal Josip Župančič iz Ulice Pal-ladio 3 po cesti iz Bazovice proti Gropadi. Plamen je nenadoma švignil iz avtomobila, ko je jlupančič prispel k ba-zovskemu pokopališču. O požaru so obvestili karabinjerje v Bazovici, ki so poklicali na pomoč gasilce z Opčin. Ko so dospeli gasilci je avto še gorel, čeprav sta pretekli že dve uri, odkar je začel goreti. Gasilci so kmalu pogasili ogenj, ogrodje avtomobila pa so spravili na rob ceste, da ne bi oviralo prometa. «»------- Iz tržaških kinematografov Anketa na prvi strani sAnketa na prvi strani« je dober film. Sicer nikako odkritje. $e enkrat mojstrsko prikazan ameriški sodni proces s svojimi dostikrat briljantnimi in dostikrat istočasno tudi nesramnimi nastop i tožilcev in odvetnikov. V filmu ni vse dogajanje samo proces, vendar se zanimanje gledalca osredotoči na vprašanje, ali bo odvetnikom u-spelo porotnike prepričati o nedolžnosti svojih varovancev. In dasi se že več ali manj ve, da se mora zgodba srečno končati, je film vendar zgrajen tako, da le obstaja vse do konca močan dvom. To pot je bil Clifford Odets poznan tudi kot dramatik, pisec scenarija in obenem režiser. In dokazal je, da zna biti tudi dober režiser. Ne več prav mlada Jo, žena surovega policaja, čuti nagnjenje do vdovca Larryja, ki mora še sedaj prenašati tiranijo svoje uvisoko moralne» matere. Ob neki priložnosti zaloti policaj Jo in Lar-rVja v kuhinji. Moška se zgrabita in v medsebojni borbi se izproži pištola v rokah policaja in ustreli njega samega. Jo in Larr-u sta obtožena razen zakonolomstva še premišljenega umora m grozi jima električni stol. Zdi se, da antipatičnemu tožilcu ne’ bo težko dokazati krivde obtožencev, toda branilcu se le posreči pridobiti porotnike na svojo stran. Kot Jo se je pokazala Rita Hajiviorth kot dovolj dobra igralka in odličen je bil zagovornik, kot ga je igral An-thony Trunciosa. Dober tudi, čeprav ne vedno zelo pre-piici,to, uip Young kot Luiry. nold Tovarnik, ki je mimogrede povedano tudi nosilec glavne vloge v novem slovenskem filmu »Akcija«, ki ga sedaj snemajo v Ljubljani. * * 4= Tudi turisti, ki so že začeli prihajati na slovensko obalo, uživajo v lepem vremenu. Vedno več osebnih avtomobilov s tujimi oznakami je srečati na cesti, Slavnikovi avtobusi, pa so v nedeljo že pripeljali v Portorož prvo skupino inozemcev. Ta teden pa pride več sto otrok iz Francije, ki vsako leto koristijo v Portorožu spomladanske šolske počitnice, v Ankaran pa pride več Švicarjev, kjer bodo nato v izmenah po 10-14 dni letovali celo sezono. * * * Drugi maturantski ples dijakov Ekonomske srednje šole v Kopru je privabil v soboto v hotel Turist Ankaran množico ljudi, ki so želeli z obiskom gmotno podpreti prizadevanje dijakov tega zavoda pri zbiranju sredstev za njihov absolventski izlet širom po domovini. Prireditev je bila vzorno pripravljena, program, ki so ga naštudirali dijaki sami dobro izveden tako, da je upravičena trditev, da so dijaške prireditve programsko najboljše. Tudi bogat srečolov je privabil mnogo pozornosti, dijaki pa so s tem tudi največ zaslužili. * * * I. mladinski festival v počastitev »Dneva mladinskih brigad«, ki je bil v nedeljo v Kopru in so se ga udeležili dijaki vseh zavod koprskega o;-raja, je prinesel največ lovorik dijakom Gozdarske srednje šole in Gimnazije iz Postojne, ki so v športnem tekmovanju tako pri moških kot pri ženskah prevladali nad svojimi sovrstniki iz ostalih krajev. Odnesli so največ zmag v poedinih športnih panogah in postali tudi ekipni zmagovalci. Nastopili so kot smo omenili, vsi šolski zavo-' di in tudi dijaki zavodov italijanske narodne manjšine. Dopoldne je bila v dvorani gledališča akademija s kulturnim programom. «»------- Poziv novi vladi Sekcijski komite KPI je poslal poslancu Tambroniju naslednjo brzojavko: »Sekcijski komite v Barkov-ljah pri Trstu poziva novo vlado. ttžii v imenu ostalih komunistov in vsega demokratičnega ljudstva področja, naj uresniči republiško ustavo, deželno avtonomijo in gospodarsko obnovo Trsta. Gerbec, Miklavec, Krečič, Rebek, Blažič, Pertot«. SESTANEK «SLOVENSKEGA FOTOKLUBA« V sredo dne 6. t. m. bo redni sestanek »Slovenskega fotokluba« v Ulici Roma 15/11. Ob 20. uri tečajniki in ob 20.30 pa redni člani z običajnim dnevnim redom. G JUDNK A 1'IMSVHA Prosvetno društvo Skedenj vabi na predavanje o aktualni temi «V čem je rešitev propadanja današnje mladine«. Predaval bo Drago Pahor jutri, 6. a-prila 1960 ob 20.30, na sedežu prosvetnega društva v Skednju, Ul. Servola 124-1. K predavanju vabimo odraščajočo mladino, starše in vse one. ki jim je pri srcu naša bodočnost. — Odbor prosv. društva. ^PABOVI IN PUlNPKVKlj Namesto cvetja na grob pokojnemu Alojziju Vremcu daruje družina Knžnič-Cok z Opčin 3000 lir za Dijaško Matico. Ob drugi obletnici smrti Danila Mladovana daruje družina Mladovan 5000 lir za prosvetno društvo »Rade Pregare«. ( OLEDALlSfijJ Slovensko gledališč v Trstu .u 21 »rl V soboto 9. t. m. o>> ' v AVDITORIJU' v TRS1 FRANCES GOODRICH in ALBERT HACKET DNEVNIK ANE VERDI Gledališka blagajna ^ g rezervacije mest za aoo ^ spomladansko simfonic'" zvete‘ ki se bo začela 7. apr. jič s koncertom pod vod«VOBI genta Paula Straussa. y gie V četrtek ob 21. ur>J’L,ia&«; dališču Verdi začetek K0i«er‘ ske koncertne sezone » girauS" tom pod vod tvom F»ol e (jr sa in z udeležbo piani«14' lie Gatti-Aldrovand'.. Danes zjutraj se začiw r ^ dališki blagajni prodaj vstopnic. TEATRO NUOVO ^ Pripravlja se predstava £i? ke in pušKa» Alfreda o Novost za Trst. c kih Fenice 15.30 »Sedem M' gumen tatinski P r-ari obali Edvvard G- " ArSt»» Excelsior i6.00 «Povra«»• č Lupina«, R. Lamoure« ^ Filodrammatlco 16-®® ,‘^ja' morilci« je film, *■ ta;.M P aoslej strogo čuvane 3r[,ivo’: kumente iz državnih wjt . Grattacielo 16.00 čustvom!« Te eh n icol • Brjmner, Kay K«1Wf|en»#,u Supercinema 15.30 *jrayiot lansko poletje«, E-K. Hepburn. ckandal Arcobaleno 15.30 soncu«. „ „ »ivlje«' Aurora 15.00 »Sladko ^,, A Ekberg, M. Mastro^iul* Alabarda 16 00 »Zelena 0 Technicolor. MG5L 5 Hepburn, Antony ,pe„rtjjttJ,j Capitol lij .30 «Smrt P^-edJ1,8 Gianni Garko. ”rci^ mladoletnim , v , Cristailo 16.30 (iPotovanje^^ii. s.Cje Zenuje«, James Cinemascope. Techni |jj f Garibaldi 15.00 «Kjer z , ri», Bat Vame. gre ,cj Impero 16.30 anaoette sc: >• skovat«, urigihe Charrier. IJJP Ital.a 16.00 «Presenečew n zrn«, Sijajen film. D# Moderno 16.00 itJetp!” V. Mature, I. de .ii1" Vittorio Veueto 15.30 * kombineža«, Gary ura ny Curtis t*" Astra i6.3(j-20.45 «Des» zapovedi«. M« Ideale 16.00 «Bitka Prl , uu», Sieve Reevves. . Marconi io.00 «1 ni>-jlf „ Technicolor. M. RdJjr „a ^ San Marco 16.00 «P°zor |f ve«, Doris Day. i! Savona 16.00 «uese torif3 piitr B. glje« Technicolor. scer- • nar«*1« Oaeoa 16.00 »Leseni " iS, * Dean Martin, Ga L bavni film. ^ OD VČERAJ DO ttv/JSTVA, SMRTI IN ... / 00 00)*' Dne 3. in 4. aprila «jrlo t Trstu rodilo 9 otrok, .je j. 21 oseb, poroke P* vnJiljlS POROČILI SO sE:,n ur«Srt ja Alberto Culiolo 1 saivarf Jolanda Porfiri, kuparNell»0,eii< Pitacco in gospodinj!i y p t di, stražar jayne varno^p n 0-s;£ Magii in uradnica šeni. UMRLI SO: AflI Sr Giurgevich. 77-letna lelna |(!, paz por. Siguorini. '. i,o» ,4 ria Raffaele Russo 80-letna Maria DauriS col Cetin, 66-1 etni Gugb'‘r'i|j »> 51-letni Silvino Si»n«£ ni Giulio Rottoli, 84-ltf? Gttfr ni Silvani, 58-letni por. j 69-letna Amalija Skah ^ji, L, Stin, 40-letni Emil GU M letna Caterina Jf.^ppe, nadel, 81-letm GluSMarfifl’M3r'i' 55-lelna Mana De Mar ^ ni Mario Cesca, tIi3 Babič vd Baldassi, ,uZli, 8 jgr terina Basel vd. Be{* iethJ .jjt na Pivira mažar. '■T-ci. Č'\. na Elvira Glažar, <^i, vanna Guštini vd. M lo Negro, star 7 mes (pii. mo Tomadesso, star Cipolla, Ul. —“"Tleka^ NOČNA SLUŽBA ^ ^ dina"Enea, Ol. 1*; la Maddalena, IsM*l . Pizzul Cignola, ^P rofl*0 Croce Azzurra, Ul. 26 BelPdjgfca V cuc«, w.. Gjhhjf U|K» |l >aizzu,adSa. * ( MAI»rooS^ - bftS* BRUSIM CAHLO, tisti 20, tel. Tri*' r tisti 20, tel. 2®04L P pr^jfj gospodinjske «,*kti,AT, £tlli te - hladilnike F*5e P ’ g* T1C »dno n ka priplul° v tvrstnih .erncilo neka.j svo-to bor?*- \Uristov- Bili so ■'eda,^ 1 sPfikulanti m pobili St’ 1 iil> je newyorški la d; ,ee^ Poslal v Nemčijo, •Kezno „U naJtupili za posa-,2rjrmey*ake družbe čim-Pn» avih“. delnic. In ee-*5ei»ii ®arsikateremu nem-6l^° »a„al°Vnemu človeku to 'slih r,nj7_’..so delnice dolo- Podjeti Prtski J na hamburški, In duesseldorfski •tanki, borzj 7a * %riškiaCe!e na§lo skakati, nneli Hnh rzni agenti %o 6: »k. r,.nos ’n znali pra-!lcočile a*, . ^'ajdolj so po- 1.G », drUŽfa *Sie" ^®lnice a.rben Industrie« ter *» «Baye„,rmacevtskega k°;°- tah°a'rani' dalje delnice - na „ ameriškega Kapico nič ka tla sicer ni Zg y. - • WW Vr>niti desetletji znali novega^ Američani gospodar- itv0 'p ’ nemško *“ Prodih1* v —- — J !™0 le nekaj bolj ^ lPnmerov- t»da ve- is5l*il' drnjh3 Vldez P°vsem vsaj S,Uzb; v katerih pa Sl *adi » v &.C41 «•?*, k»«ta£ £iko.v araen’ «„ .^i~- Delnice so si- «5. , ajSkailc* z onstran A-Srist: Leta I950 la«“!L,ve se Pa- da i. hšk rili 1M5° so imeli «L>U an^81?1. v Nemčiji dn tI'arlr i to^Donov nem-vJ* se kapitala- Od 1950 ,>ij» * 12 ZDA val «in- f0u° da j eOetno povečal, “kilt1 *e en V ameriških tJtenov aria milijarda 700 5>Ork- V Zadnjih ? se 3e količina (jil^iriji brab^;nOS- 22.15 noč 22.35 Glasba Torek, 5. aprila lOttO Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Komorna glasba: Scarla-tti, Beethoven-; 12.10 Poj-o Guidi, La-tilla, Valente; 13.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za mladino: »David Copperfield«; 16.30 «Vpliv radioaktivnosti na telo«; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 M.P. Garzolin «Sola v ZDA«; 18.30 P. Pasquini »Kako žive živali«, A. Chiari «Manzonlje-v,i Zaročenci«; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Filmske novosti: 21.00 frodejanka V. Bompia-nija »Strah pred menoj«; 22.30 Chacksfield in njegov orkester; 22.45 Dogodki od blizu in daleč; 23.00 Wi-lma De Angelis; 23.15 Orkester p. v. Espos-ita. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 N. Besozzi: «Gospod izpred tolikih let«; 11.00 Glasba za vas. ki delate; 11.30 Pesmi In Angelini; 13.45 «Severnlea» — moda; 14.45 Pojo Bossio, Christian, Dallara; 16.00 Pianist Cziffra: Llzst; 16.20 Fantazija motivov; 17.00 Pregled drskih del; 17.30 «11 buttafuorl«; 18.55 Plešlte z nami; 20.30 »Hranilnik«; 21.45 Romantična Jula; 22.00 Italijanski Jazzovski orkestri. III. program 17.00 Baletna glasba; 18.00 Zamisel Evropa; 18.30 Kinematografski pregled; 18.45 G. Cambini: »Kvartet«, Sammartl-ni «Simfonija»; 19.15 Leopardi v Neaplju; 20.00 Vsakovečerni koncert: Bach, elementi, Ravel; 2130 Zadnji roman B. Tecchija; 21.50 Italijanska povojna glasba; 22.55 Latinski klasiki; 23.15 Brahms «Trio štev. 1». Slovenija 8.05 Violinist Ali Dermelj; 8.30 Carl Milloecker: Dijak prosjak; 8.55 Radijska šola; 9.25 N. Rimski-Korsakov: An-tar; 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 S. Cačkes: venček jug. pesm; 11.15 Operne arije 12.00 Trio Darka Skoberneta; 12.15 ing. Repanšek: Priprave za saditev krompirja; 12.25 N-a harfo igra J. Pertot-Portogran-di; 12.45 Iz slavonske ravni; 13.30 Josip Prochazka; 13.50 Slovenske narodne; 14.05 Radijska šola; 14.35 Trije prizori iz Verdijeve: »Moč usode«; 15.40 Iz domače književnosti; 16.00 Plesni zvoki: 16 20 Pevec Eddie Fischer; 17.20 Franz Schubert: »Gasteinska«; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Za mlade ljubitelje glasbe; 18.20 Slovenski skladatelji; za mladino; 18.45 O mednarodnih vprašanjih; 20.00 Komorni zbor RTV; 20.30 Radijska igra: Huehnerfeld: Sam sebi sovražnik; 21.30 Zvonimir Brad-ič: Preludij; 21.40 »Sanremo 1959»; 22.15 Slavna dela komnmo- glasbene literature; 23.10 Zaplešimo; 23.35 Grkovlč: Ciklus pesmi za bariton l-n orkester. Ital. televizija 13.30 TV Sola; «Zannstvena opažanja« in nZemljepis ter državljanska vzgoja«; 17.00 TV za mla^Mno; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Razgovor z gledalci; 19.00 Simfonični koncert; 19.45 «Kip sv. Petra«; 20.30 TV dnevnik; 21.00 »Zakonik Leonardi« Do-nala Bulla; 22.15 Glasbeni program za turiste; 23.15 Cinelan-dia; 23 45 TV dnevnik. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. 2 MILIJONA TON V LETU 1965 Niti ena panoga jugoslovanskega gospodarstva, ki ima globlje korenine (leta 1952 so na področju Hrvatske in Me-djimurja izčrpali iz globin 1488 ton nafte) ni v odnosu na proizvodnjo v letu 1939 dosegJa takega napredka kot ravno ta. Razvoj domače proizvodnje surove nafte je rasel takole; Proizvodnja Leto v tonah 1939 1.122 1946 28.835 1955 257.295 1957 395.560 1958 462.154 1959 592.485 To pomeni, da so na domačih naftnih poljih pridobili lani 528-krat več nafte kot leta 1939 in 130.000 ton več kot prejšnje leto. Tako povečanje je bilo doseženo predvsem zaradi obsežnih raziskovalnih ael. Se leta 1954 so menili, da so jugoslovanske rezerve nafte neprimerno manjše kot so doslej ugotovili. Toda kasneje so nova nahajališča to popolnoma demantirala. Danes je položaj takšen, da se za leto 1965 lahko predvideva proizvodnjo okrog 2 milijona ton surove nafte 4 MILIJARDE DIN ZA NOVA RAZISKOVANJA Za raziskovalna dela v industriji nafte so preteklo leto investirali okrog 3 in pol milijarde dinarjev, za letos pa je predvidena investicija o-krog 4 milijard. Najboljši naftni polji sta pri Stružeeu nedaleč od Siska in pri Boki v Banatu. Sam Stružeč katerega eksploatacija bi se morala začeti še v prvi polovici letošnjega leta, bo dal leta 1960 310.000 ton nafte. Od tega nahajališča pa do rafinerije v Sisku je že zgrajen prvi naftovod v državi, dolg 13 km. Po načrtu bodo v Stružeeu leta 1965 pridobivali okrog 600.000 ton nafte, t. j več od celotne proizvodnje nafte v Jugoslaviji v pretek, lem letu. Lani so bila odkrita številna nova naftna polja kot Elemir pri Zrenjaninu in Fer-dinandovac v Podravini ter plinska polja Plandište in Sur-jan v Banatu ter Ivanič Grad Moslavini. Ugotovljena so tudi plinska polja v Malen-cih ter naftno polje v Ko-naku v okolici Zrenjanina. Razen tega so bili doseženi ugodni rezultati tudi na nadaljnjem raziskovanju že znanih pozitivnih vrtanin, rgz-širjeno pa je bilo tudi polje pri Stružeeu. Po mnenju strokovnjakov je trenutno najbolj ekonomičen panonski bazen in zaradi tega bodo tudi letos na njem razširili raziskovalna dela. Za njim pride na vrsto jadranski pas, na katerem so že v teku raziskovalna dela v okolici Zadra. Potrošnja nafte in njenih derivatov se tudi v Jugoslaviji, kot v drugih državah, iz leta v leto veča. Število motornih sredstev naglo raste, posebno v zadnjih dveh, treh letih O tem najbolje pričajo podatki o registraciji vozil na dan 30.11.1959. Vrsta vozil 1956 1957 1958 1959 Potniški avtomobili 14664 21.570 28 394 39 779 avtobusi 2.701 3 419 3.910 4.678 motocikli 15.586 26.424 37.649 59.884 kamioni 21.112 25.763 28 482 32.057 traktorji 6.134 9079 12 148 14975 posebna vozila 2.030 2.575 3.075 3590 Norbert F rij d: Kartoteka živih Grozote taboriščnega življenja v umetniško oblikovani besedi Norbert Fryd je pri nas docela neznano ime. Iz knjige »Kortoteka živihn, ki je zdaj izšla, pa lahko povzamemo o njem nekaj podatkov. Fryd je sodobni češki pisatelj, rojen leta 1913. Študiral je sicer pravo, vendar se je posvetil umetnosti in delal pri filmu in v novinarstvu. Pred vojno je napisal knjigo pravljic in dva pomena «Don Juan gre v gledališče« ter eCudna pesem«. Po osvoboditvi je veliko potoval, bil tudi v diplomatski službi in napisal več knjig o Ameriki, Koreji in Mehiki. Med zadnjo vojno je bil v koncentracijskih taboriščih in je na podlagi lastnih doživetij v njih napisal tudi roman eKartoteka živih«, ki smo ga zdaj dobili v slovenskem prevodu. Potem, ko je delo na Češkem vzbudilo veliko pozornost in doseglo ogromen uspeh je bilo prevedeno tudi na tuje jezike. Iz tiojnih dni pa je zajeto tudi njegovo najnovejše delo, roman «Rabelj čaka«, posvečen usodi češke filmske i-gralke, ki so jo nacisti obsodili na smrt. Ce po tej kratki predstavitvi pisatelja napišemo nekaj besed o njegovem romanu «Kartoteka živih«, lahko ugotovimo predvsem to, da je to izredno zanimiv, obenem pa tudi dovršeno napisan roman o taboriščnem živ-vljenju. Pisatelj pripoveduje o usodi ljudi v enem izmed taborišč, podružnici Dachaua v zadnjih mesecih vojne. Z vso osebno prizadetostjo slika pisatelj ljudi raznih narodnosti in različne človeške usode, ki se znajdejo v taborišču uničenja. S plastič nim prikazovanjem podrob nosti vsakodnevnega življenja prikazuje pisatelj esesov-ske voditelje, razne privilegirance kot so to nemški kriminalci, pisarji, kuharji, zdravniki, na koncu pa celo nepregledno množico internirancev, ki predstavljajo samo številke in so na milost ter nemilost prepuščeni svojim rabljem in mučiteljem. Vse to življenje pa ni prikazano v navadni reportažni obliki, temveč v umetniško oblikovani besedi, čeprav veje iz dela močna osebna nota neposredne osebne prizadetosti in avtobiografičnosti. Poleg izredno plastičnih prikazov ljudi in uspelega prikaza taboriščnega okolja in duha, je pisatelju uspelo v romanu podati tudi izredno zanimivo zgodbo, ki se odlikuje tudi po dinamičnosti pripovedi. Na kratka lahko ugotovimo, da je roman «Kartoteka živih« zanimivo in idejno globoko napisano delo, ki s svojo mojstrsko pripovedjo, obenem pa seveda tudi prepričljivostjo, potegne vsakega bralca za seboj in mu ne da, da bi knjigo odložil, preden ne pride do zadnje strani. Antoine Sain Exupery: BOJNI PILOT V sicer skromni zunanji podobi je kot prva knjiga letošnje zbirke Ljudska knjiga, ki jo izdaja Prešernova družba izšel roman francoskega pisatelja in letalca An-toina de Sain t Exuperyja »Bojni pilot«. Saint Exupery je znano ime francoske književnosti, ime, ki ga deloma poznajo tudi slovenski bralci, saj imamo v slovenščini že njegovo delo eSonce, pesek in zvezde«. Zdaj bomo tega pisatelja spoznali še po de- Znani tržaški pevec led-dy Reno bo danes ob 22,15 debutiral s svojo televizijsko oddajo »Sou-venir« Ce pa upoštevamo tudi železnice, ki sedaj nabavljajo Diesel lokomotive, in druge prometne veje, potem je položaj še jasnejši. RAFINERIJE SO PREOBREMENJENE Toda glavni problem v industriji nafte so sedaj rafinerije. Te delajo s polno kapaciteto. Lani so predelale 1.185.000 ton surove nafte od katere je bilo okrog 600.000 ton uvožene, letos pa bodo predelale skupno nekaj več kot 1.200.000 ton, pri čemer bo na uvoženo nafto odpadlo samo 300.000 ton. To so skrajne možnosti rafinerij, ki delajo že sedaj dvajset in tudi več dni na leto dalje kot enake naprave v drugih državah in nimajo zaradi tega niti časa za normalen redni remont. Prihodnje leto bo domača proizvodnja surove nafte kot že omenjeno, dosegla 1.200.000 ton. Za njeno predelavo bo potrebno tudi povečanje kapacitet rafinerij, m če se upošteva, da je celo predelovanje uvožene nafte v Jugoslaviji cenejše od uvoza naftnih derivatov za okrog 10 dolarjev na tono, potem se računa, da bi se na milijon ton *aka investicija izplačala že v petih ali šestih letih. Tudi navedeni podatki dokazujejo, s kako naglimi ko-leki stopa socialistično gospodarstvo v Jugoslaviji po poti napredka in kako nagio se reva Jugoslavija dviga iz gospodarske zaostalosti, ki so jr zapustili v dediščino novim rodovom predvojni ko-rumpirani protiljudski režimi. iiimiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiMiMiiiiiMitiitiiiiiiitmiiiiiiiitiiiiitiiiiiimiiiii iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiimiifiitiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Važne ugotovitve ob velikih katastrofah Človeško telo lahko vzdrži 1 mesec brez hrane in vode Važnost moralnega faktorja za odpornost telesa Telo se prilagodi stradanju in črpa lastne zaloge HOROSKOP ZA DANES OVEN (od 21. 3. do 2(1. 4.); Poslovno srečanje z nekom, ki je bolj pripravljen kot vi. Zato se tudi sami pripravite, da ne bo vam v škodo BIK (od 21. 4 do 20 5.): Preveč ste navezani na svoje navade. S tem ne boste prišli daleč. Več elastičnosti in bolje bo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Nekoliko slabo se boste počutili, kar bo vplivalo na vašo dejavnost. Potolažite se, ker bo malo trajalo. RAK (od 23. 6 do 22.7.): Tudi če boste zelo vestni m razpoloženi za delo, ne bo šlo vse tako, kot ste računali. Računajte na pomoč drugih. LEV (od 23. 7. do 22 8.): Tokrat se zanesite le nase in na svoj čut mere. Zdelo se je, da je že vse nared, pa se je nekaj zataknilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9 ); Največje zadoščenje boste našli v krogu svojcev. Zato ne rinite v družbo tujcev, še najmanj tokrat. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.); Vsi vaši napori, da bi prišlo do sporazuma, bodo zaman, če ne bo prišlo kaj novega vmes Pazite več na svoje zdravje. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.); Zelo zapleteno nalogo vam bodo poverili. Zdi se, ua vas vedno bolj cenijo. Toda to vam nalaga več odgovornosti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Osebe, ki veliko obetajo, malo nudijo. Tega pravila se držite, da vas ju*ri ne bo bolela glava. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1); Nekoliko preveč hladni ste, posebno zato. ker se trenutno ne počutite najbolje. Pazite, da bi to ne vplivalo na ostale. VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.); Velike odločitve vas ča kajo. Ce ne zaupate v lastne sposobnosti, se posvetujte, toda le s tistimi, ki jim verujete RIBI (od 20. 2. do 20 3.): Nekdo bi znal reči dobro besedo za vas. Izkoristite priložnost, ker gre za vplivno ose bo, ki vas visoko ceni. Kdor ne pozna možnosti prilagoditve človeškega telesa se je lahko upravičeno čudil, ko so še dva tedna po katastrofi v Agadiru izkopali izpod ruševin žive ljudi. Človeški organizem lahko tudi brez vode in hrane vzdrži nekaj tednov. V zadnjih ietih smo bili priče številnim groznim rudarskim katastrofam ali pa tudi drugim pri katerih so nekatere žrtve preživele tudi osem do deset dni brez hrane. Oktobra 1958 je 12 mož ostalo 7 dni v globini 4000 metrov v premogovniku v Šprindhillj v Kanad' brez kapljice vode in mrvice hrane. Kadar se dogodi kakšna podobna nesreča v Afriki ostanejo rudarji blokirani v globinah najmanj petnajst in tudi več dni zaradi pomanjkljivih reševalnih naprav. Nihče tudi še ni pozabil drame, ki se je dogodila marca 1956 v Pas de Calaisu, ki je zahtevala smrt U01 ljudi. Dvajset dni pozneje so odkopal: iz- pod ruševin 13 do skrajnpsti izčrpanih a še živih rudarjev. «Prva dva ali tri dni — je izjavil eden izmed njih — sem čutil lakoto in žejo; grlo me je žgalo. Potem je ta občutek polagoma izginil in občutil nisem ničesar več Po glavi mi je rojila samo ena misel; preživeti.# Ko so mu dejali, da je bi! dvajset dni pod zemljo ni verjel svojim ušesom »Ni mogoče — je trdil — Mislil sem, da sem bil pokopan največ štiri ali pet dni. Ce bi vedel, da bom moral ostati tam spodaj toliko časa, bi gotovo umrl...« Rešeni, ker izgubili občutek za čas Preživeli v Agadiru, Katere so odkopali devet, deset in tudi enajst dni po katastrofi, so dajali približno enake izjave. Mimoun Kalfon, maroški Žid, katerega so potegnili iz ruševin sedmi dan po potresu, je v italijansko-nemški bolnišnici v Inezgane dejal: «Niti na misel mi ni prišlo, da sem bil že sedmi dan pod ruševinami. Ce hi se tega zavedal, bi izgubil vsako upanje in že zdavnaj bi bil mrtev.« Razen fiziološkega faktorja je torej še zelo važen moralni faktor. Ki daie organizmu proti dolgemu stradanju, izguba občutka za čas je bila rešilna tako za zakopanega rudarja kot za Mimouna Kal-fona. Dr. Bombard se je za ta moralni faktor še posebej zanimal v primerih brodolomcev. Ti namreč ne izgubijo občutka za čas in vedo, da lahko njihova avantura traja dneve in dneve, mogoče celo tedne In prav to dejstvo je za njih v večini primerov usodno, ker povzroči njihovo smrt ali pa zblaznjenje. Za njihovo rešitev bi bilo zato nujno, da ne izgubijo upanja, pač pa da izgubijo smisel za čas. Dr. Bombard, ki je na navadnem splavu preplul Atlantski ocean, je na enem izmed svojih predavanj dejal; «Ce bi se zadovoljil s pisano objavo rezultatov mojih laboratorijskih poizkusov, bi moja raziskovanja na področiu teorije ostala neopažena. S praktičnim poizkusom sem hotel na lastni osebi preizkusiti vrednost moje teorije. In če bi uspel bi lahko vsak brodolomec na odprtem morju mislil; .Bombard je vztrajal dva meseca... Zakaj ne bi tudi jaz?’« Bombard je uspel, kar pomeni, da so njegove trditve o važnosti moralnega faktorja pravilne. Henry Bergez, ki je preživel brodolomstvo britanske jahte #Typhos» februarja 1957 v Sredozemskem morju, je ostal z dvema tovarišema šest dni na odprtem morju na majhnem gumijastem čolnu. Ko je dosegel obalo, je dejal: «Bil sem prepričan, da bomo vzdržali. Pred nami je Bombard vzdržal dva meseca Ta zavest me nikoli ni zapustila.« Vse do takrat so brodolomce iskali največ do deset dni. Po tem času se je na splošno menilo, da so vsa nadaljnja iskanja zaman. Ta termin je pogosteje ubijal nesrečnike kot pa lakota in žeja Po desetem dnevu brodolomstva je brodolomec že vedel, da je zapuščen, izgubil je moralo, njegovo telo pa odpornost. Prilagoditev telesa Ce bi neposredno po katastrofi v Agadiru zrušili do tal vse ruševine, kako« so svetovali tisti ki so se bali raznih epidemij, hi bil storjen izgubili življenje mnogi še živeči ljudje pod ruševinami. Organizem, kateremu zmanjka njegova normalna prehrana, se prilagodi in živi v počasnejšem ritmu. Temperatura se zniža na okrog 34 stopinj, srce utripa počasneje: število utripov na minuto se od 70 zmanjša na 40 in celo na 30. Znano je, da potrebuje organizem za življenje 2000 kalorij dnevno. Kako naj jih dobi, če ni hrane? V tem primeru troši telo rezerve, Ki si jih je nabralo: sladkor v jetrih v obliki glicogena, maščobe in proteine, ki so v tkivih in zaradi tega se v prvih dveh dneh shujša za deset odstotkov, tretji dan za pet odstotkov in v naslednjih dneh za odstotek in pol. Smrt nastopi ko zgubi telo od 40 do 50 odstotkov svoje teže, najpozneje štiri tedne po začetku «stradanja». Na teži izgubijo predvsem mišice, jetra, in vranica, ki se običajno zmanjša na eno tretjino Le minimalna doza hrane lahko seveda podaljša možnost življenja To se je videlo v primeru štirih ruskih mornarjev, katere so našli na Pacifiku po a® dr'“vih. Na svojem izkrcevalnem čolnu so imeli namreč 3 > elike škatle slanega mesa, bo‘-'iko vodke in štručko kruha Vsi ti opisani primeri kažejo, kako dolgo lahko vzdrži človeško telo brez hrane ,n vode in so zaradi tega važno napotilo, da je treba dobo iskanja brodolomcev ali pa reševanja zasutih ljudi znatno podaljšati lu «Bojni pilot«. Toda Saint Ezupery je tako samosvoja osebnost v slovenski književnosti,. da moramo o njem spregovoriti nekaj besed, preden povemo kaj o njegovem romanu. Ze kmalu po prvi svetovni vojni se je po študiju na pomorski šoli in arhitekturi posvetil letalstvu. Potem je postal poklicni pilot in je služboval predvsem v Afriki. Udeležil se je tudi španske vojne, obiskal Sovjetsko zvezo, razen tega pa pisal in izdajal romane. Ko je izbruhnila vojna z Nemčijo, se je prijavil v aktivno letalsko službo, čeprav bi se zaradi starosti lahko Ur maknil iz operative. Po zlomu Francije je odšel v Anglijo in Ameriko, potem pa se je vrnil v Afriko in se tam pridružil francoskim silam. Sredi leta 1943 je bil kot pilot sestreljen od Nemcev nekje nad Sredozem. Ijem. Ta svobodoljubni in nemir, ni duh je svoja doživetja in ideje izrazil v svojih leposlovnih delih. Teh je precej, med njimi tudi zdaj pri nas izišli «Bojni pilot«. V njem opisuje Saint Exupery odlomek iz vojne Francozov z Nemci, spomladi leta 1940, predvsem pa svoj polet nad zasedeni Arras, Sicer ne preobširno delo je zaradi svoje snovi, ko gre vendar za avtentičen opis doživetij pilota, posebno zanimivo. Pravo vrednost pa dajejo temu delu francoskega pisatelja in letalca, miselne izpovedi. Zato zasluži ta kratek roman pozornost kot posebna in docela svojska izdaja na našem knjižnem trgu. Thomas Mann: ČAROBNA GORA Namesto napovedanega romana o družini Thibaultovih Rogerja Martina du Garda je Cankarjeva založba v svoji zbirki svetovni roman izdala v začetku leta, roman Thomasa Manna: Čarobna gora. S tem se je prav gotovo bistveno izpopolnila zbirka Mannovih romanov v slovenskem prevodu, čeprav seveda s tem ni mogoče reči ali je bila zamenjava uspešna ali ne. Thomas Mann pa je nedvomno tako velik pisatelj, da mora vsako njegovo delo predstavljati umetnino, vredno prevoda. In nedvomno velja to tudi za Čarobno goro, čeprav vsi bralci gotovo ne bodo tega velikega dela jemali v roke z enakim navdušenjem. Treba pa Je vedeti, da je Thomas Mann dobil Nobelovo nagrado prav gotovo tudi zaradi tega romana, katerega so švedski akademiki imeli predvsem v mislih, ko so velikemu nemškemu pisatelju podelili največje svetovno priznanje v književnosti. Roman eCarobna gora«, katerega sedaj izišla knjiga predstavlja prvi del, se dogaja v švicarskih gorah, v nekem sanatoriju za tuberkulozne. Osrednja osebnost romana je Hans Castorp, mlad, triindvajstleten študent oz. inženir tehnike, doma iz Hamburga. Po dokončanih študijah pride v švicarske gore na obisk k svojemu bratrancu, ki se tu zdravi, pa tudi zato, da bi se malo odpočil. Toda pokaže se, da je tudi sam bolan. In tako je prisiljen precej podajšati svo-je bivanje v sanatoriju, saj se mora zdraviti kot vsi o-stali. Tako se odvija prejšnje Castorpovo življenje, ki se v zanimivih obrisih prikaže pred bralcem. Vzporedno s tem pa vstaja pred bralcem podoba življenja in ljudi v zdravilišču. To je cela galerija ljudi, zbranih iz vsega sveta, ljudi, ki imajo svoje navade, posebnosti, težave in vsak svoj značaj. Jn usoda teh ljudi, ki prihajajo sem iskat zdravja pa se potem spet vračajo domov, medtem ko nekateri stalno ostajajo tu, predstavlja poleg življenja Hansa Castor-pa, drugo vzporedno zgodbo romana. Romana ne preveva tisto mračno in hladno ozračje bolnišnic, temveč je v njem prikazano življenje v vsej stvarnosti, tako kot je z lepimi in slabimi stranmi. Morda je prikazu tega življenja tudi marsikaj idiličnosti in romantike, tuje današnjemu času, saj je poteklo že precej časa, kar je roman nastal. Vsekakor pa je to Mannovo delo pretkano z globokimi spoznanji o človeku in njegovi usodi. O Mannovem izklesanem jeziku, njegovem pisateljskem bleščečem slogu in gradnji romana ne bi govorili, saj je pač Mann svetovna veličina eCarobna gora« pa predstavlja eno poglavitnih del njegove stvariteljske sposobnosti in enega izmed vrhuncev evropskega romana. To je pač delo, ki ga bo vsak izobražen bralec z užitkom prebral, pa tudi roman, ki bo kljub težavam za preprostega bralca, našel mnogo hvaležnih ljubiteljev. SI. RU. potrebno moč za odpornost I velik zločin, £aj bi pri tem — Prav, psom nam manjka .. ?, manjka samo dar govora. In nam, kaj Coriiko-benešld dnevnik Občni zbor Poprnega društva Razdelilo je veliko podpor šolski mladini in revežem Z nekaterimi manjšimi spremembami potrdili dosedanje vodstvo Preteklo nedeljo dopoldne j« bil y prostorih Ljudske čitalnic« v Gorici redni letni občni sbor Podpornega društva aa Goriško, ki že vsa povojna leta vrši svoje nesebično in človekoljubno delo. U-deležba je bila kot običajno arednjedobra, saj večina članov smatra, da je dovolj, če plačajo svoj prispevek, odnosno članarino. Iz poročila, ki ga je podala predsednica društva, gospa Bogatajeva, je razvidno, da je bilo delovanje društva v preteklem letu 1959 zelo aktivno, saj se je njegova dejavnost še povečala v primerjavi s prejšnjim letom. Iz navedenih podatkov izhaja, da se je skupno število članov lani povečalo za osem in da jih ima društvo sedaj 393, od tega 43 podpornih. Za članarino je bilo plačanih 111 tisoč lir, prostovoljnih prispevkov pa se je zbralo nekaj nad 93 tisoč lir. Skupaj je društvo nabralo nekaj nad 204 tisoč lir. Od tega je nakazalo slovenskim srednjim šolam in sirotišču v Gorici 85 tisoč lir, onemoglim revežem pa je podelilo podpor za 67 tisoč lir. H gornjim številkam naj pripomnimo, da so nabrani prispevki lani presegli one iz leta 1958 za 41.000 lir; s tem Z nedeljskega 52. občnega zbora Zadovoljiv obračun doberdobske posojilnice V nedeljo zjutraj je bil 52. | kaz, da je prezir nekaterih občni zbor doberdobske krneč- neupravičen. Dalje je bilo o-ke posojilnice. Ustanovili so dobrenih 6.750.000 lir posojil, jo namreč že leta 1908 in 13.500.000 lir pa so dolžniki vr- v zvezi gre posebna pohvala poverjenikom za njihovo požrtvovalno in nehvaležno delo, v prvi vrsti pa društvenemu tajniku Mro-livu Škrku. Vsekakor je iz teh navedb razvidno, da je delovanje društva .koristno in človekoljubno. V mestu imamo, kot je poudarila predsednica v svojem poročilu, nekaj zelo revnih družin, povečini stare in onemogle ženice, ki živijo v veliki revščini in potrebi. Tem pomaga društvo s kakšno skromno podporo. Zlasti pa so važne podpore, ki jih daje društvo naši šolski mladini, predvsem pa najpridnejšim in najbolj potrebnim med njimi. Ta dejstva naj vsakdo izmed nas upošteva in naj še nadalje prispeva, da bo društvo nadaljevalo tudi v prihodnje s svojim poslanstvom. Na občnem zboru so se spomnili tudi umrlih članov Marije Mavričeve in Ivana Brica, ki je bil član glavnega Furlanski invalidi bodo šli v Ljubljano Propadle so spletke sovražnikov mednarodnega prijateljstva Na sestanku organizacije vojnih invalidov in pohabljen, cev, ki je bil v nedeljo v kinematografski dvorani Moderno v Vidmu so po daljši dis- | kusiji, v kateri so vsi pozdra-! vili predlog, prepustili izvršilnemu odboru organizacije da določi datum izleta v Ljubljano. Prisoten je bil tudi predstavnik vsedržavne organizacije dr. Silvio Cretti iz Florence, ki je govoril tudi o celi vrsti vprašanj, ki se tičejo kategorije. Pokrajinski predsednik Prof. Scovacricchi je v svojem poročilu naglasil, da so bile zelo neprimerne kritike, ki so bile izrečene na račun izleta furlanskih invalidov in pohabljencev v Ljubljano. Poudaril je, da je dala za izlet svoj pristanek mednarodna organizacija invalidov in dejal, da je izlet povsem v skladu s kristjanskimi in moralnimi načeli, čeprav bo za marsikaterega predstavljala žrtev, «ker bo moral stisniti reko tistemu, ki nam je napravil slabo« (!?). «Zavedati se moramo ple- Zslo uspela deželna skupščina demokratičnih žena Za enakopravnost žena na vseh življenjskih področji Ustanovitev avtonomne dežele Furlanija ■ Julijska krajina važna pridobitev za reševanje vseh deželnih vprašanj • Govor tov. Tončke Čokove o vprašanju slovenske manjšine in zlasti o slovenskem šolstvu Zene so popolnoma napolnile kinematografsko dvorano cArcobalenon odbora ter počastili njun spo- ™en5tosti dejanja, ki ga izvr-min z enominutnim molkom šuierno> ker imamo na svoji Pri volitvah pa je bil tudi Istrani vse P°štene osebnosti za letošnje leto v glavnem med katerimi ie tudi videm- njen glavni namen je bil, da prepreči izkoriščanje zadolženih družin po nekaterih bogatejših družinah, ki so posojale denar z visokimi obrestmi. Uvodno besedo je imel tajnik Ferletič Slavko, ki se je zahvalil za prisotnost vseh članov. Povedal je tudi, da mnogi vaščani podcenjujejo posojilnico, ker morda ne vedo ali nočejo vedeti, kaj je ta napravila koristnega. Pomagala je, da so se kmetje postavili na noge, da so si nakupili strojev, da so si popravili hiše itd. Morda ne zaupajo posojilnici in raje gredo po denar v mesto, kar jim povzroča mnogo večje stroške. Toda kljub temu kmečka posojilnica prodira v vsak dom, saj se je njeno članstvo dvignilo na 156 članov. Nato je sledila odobritev obračuna za leto 1959. Lani je bilo vloženo v posojilnico v celoti 12.600.000 lir, v prejšnjih dveh letih pa samo 7 milijonov 400.000 lir. To je dokaz zaupanja, ki ga imajo vaščani do tega zavoda in do- nili. V celoti se je gibanje denarja v posojilnici dvignilo na rekordno vsoto 47.600.000 lir. Obračun je bil hitro o-dobren in vsi prisotni čiani so bili zadovoljni s tem velikim uspehom. potrjen dosedanji glavni -n izvršni odbor z nekaterimi manjšimi spremembami, —Ič Jugoslovanski tovornik zapeljal s ceste ski župan. Ne moremo se odtegniti našemu poslanstvu miru«, j« rekel predsednik in zaključil svoj govor s citatom furlanskega pesnika Elle-ra; (iVulirsi ben, ecco quel che conta, al di sopra e al di fuori di ogni politica, di ogni odio, di ogni egoismo«. V nedeljo je bila v nabito polni dvorani kina «Arcoba- icno« deželna skupščina žena s tržaškega ozemlja, z Goriškega in iz videmske pokrajine, med katerimi je bilo tudi lepo število članic in simpatizerk ženskega odseka Neodvisne socialistične zveze. Skupščini sta predsedovali Li-dia Giacometti, predsednica UDI iz Vidma, in Vera žužek, članica vodstva ZDZ iz Trsta. V predsedstvu pa je bila poleg drugih žena tudi tov. Lojzka Cebohin — Grozdana, članica odbora ženske sekcije NSZ. Navzoči so bili tudi predstavniki levičarskih strank. senator Pellegrini in poslanec Vidali, predstavniki NISZ tovariši dr. Dekleva, Petronio in Laurenti itd. Skupščino je odprla predsednica tržaške ZDZ, ki je pozdravila in se zahvalila ženam iz Furlanije in Goriške za njihovo obilno udeležbo. Zatem je kratko pozdravila žene in goste v slovenščini Vera Žužek, ki je poudarila zlasti vprašanje deželne avtonomije ter bratstvo slovenskih in italijanskih žena Sledi je kratek nagovor predsednice Lidie Giacometti, ki je povedala, da je na skupščini 250 žena iz Furlanije. Glavno poročilo je podala tajnica ZDZ Jole Deferri. Najprej je poudarila važnost emancipacije žena in ironično omenila označbo žene kot »domačega angela varuha«, saj se ravno v Furlaniji vidi, kako so družine razbite, ker morajo možje v inozemstvo s trebuhom za kruhom. Na milijon 300 tisoč prebivalcev odpade tam namreč kar 130.000 izseljencev. Orisala je zlasti težke razmere tamkajšnjih kmetic in spolovinark, k: jih čaka po napornem delu na polju še obilno delo doma. Zene pa so se morale tudi boriti za obrambo dela in Člani so sprejeli sklep, da se najvišja vsota posojila dvigne od sedanjih 500.000 lir na l milijon lir. Potem so sledile volitve novega odbora, ki je sestavljen iz 12 članov, in sicer 10 članov iz Doberdoba in Poljan ter 2 člana iz Dola in Jamelj. Nadvse razveseljivo je tudi dejstvo, da je bilo med prisotnimi mnogo novih mladih članov, ki bodo za nekaj časa sprejeli skrb in odgovornost za upravljanje te posojilnice, ki je tako važna za Doberdob »n vso okolico. Pri Torviscosi je včeraj zapeljal s ceste jugoslovanski tovornik, ki se je vračal iz Genove, kjer so nanj naložili baker, da bi ga odpeljal v Beograd. Tovornik, ki ga je vozil Alessio Gragonai, je zaradi zloma vzmeti in diferenciala zavil na desno v drevo, od tam pa se je prevrnil v jarek, kjer se je dragoceno blago streslo z vozila. $o- Roditeljski sestanek na strokovni šoli Ravnateljstvo strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo dne 10. aprila 1960 roditeljski sestanek, in sicer ob 10.30 v šolskih prostorih. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. Ker je ta se- , . . v , , . »tanek zadnji v tem šolskem ferju je bila sreča naklonje- ]et pričakuje ravnateljstvo, na, saj je odnesel zdravo ko-1 da bo udeležba številna, zo, dobil pa je sok. Na kraj nesreče je prišla prometna policija iz Cervignana, gasilci iz Vidma pa so z močnim žerjavom zvlekli tovornik na cesto. . - DEŽURNA LEKARNA Danes je čez noč odprta lekarna Pontoni-Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. H A Predsedstvo nedeljskega deželnega zborovanja žena iiiiiiiiiiiiiiiiiiiNNHiiminiiiuiiunuiuiHiui iiiinHuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuumnHiiiiinmmiiiiiiiiiuinmniiiiiimiHiiiiniimunuiHiiiiiuiiiiiuiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiNuujiiiiiu V nedeljo v Prosvetni dvorani Milinimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Goričan povozil žensko v Gradiški Na cesti, ki gre iz Gradiške v Zagraj, je v nedeljo okoli 22. ure prišlo do prometne nesreče. 25-letna Leda Ba.s iz Gradiške je ob omenjeni uri nepričakovano prečkala cesto in sicer ravno tedaj, ko 'je pripeljal mimo z avtomobilom 25-letni mehanik Giuseppe Sussig iz Ul. Alviano v Gorici. Avtomobilist je dekletu takoj pomagal, poskrbel je tudi, da so mimoidoči poklicali avtomobil Zelenega križa, ki je Baisovo prepeljal v goriško civilno bolnišnico. Dežurni zdravnik je ukotovil, da si je pri padcu zlomila desno ključnico in levo piščal. Ce ne bodo komplikacije bo o-zdravela v dveh mesecih. Na kraj nesreče je takoj prišla cestna policija iz Gorice, da bi ugotovila vzroke nesreče. Avtomobil je last Artura Zaletela. «Kastelka» v izvedbi S G Goričani, ki so v velikem številu prišli na predstavo, so bili z igro nadvse zadovoljni Ko je že zastor padel, se goriška pubhka v nedeljo popoldne nikakor m mogla odtrgati od Kostelke; nismo vedeli, ali naj si v spomin vtisnemo glavno junakinjo Levstikovega romana sGadje gnezao,» ali venko igralko Nado Gabrijelčičevo, ki nam je ta prelepi ženski lik ustvarila s tolišnim umetniškim zanosoml Goričanom je Nada Gabriječičevn že dobra znanka, občudovali so jo v velikih in največkrat izredno zahtevnih vlogah, toda v Kostelki je umetnica, ki je go-riika rojakinja, presegla vse dosedanje! Dih je zastal občinstvu v prizoru, ko hoče.žalost razdejati materino srce in še močneje v gledalcih zatrepetalo srce ob molčeči ženi, Jci s tolikšnim samopre-magovanjem podi od sebe svoje najdražje, misleč zmot- j ima za naš Živelj ob no, da je bila njena preveli- še toliko večji pomen. Pismo iz Nove Gorice Gradn j a počitniških domov ob morju in v planinah Soči, ka materinska ljubezen kriva vsega gorja, ki se je zbralo nad Kastelčevino. Toda le vojna je bila tista nepoklicana zver, ki je hotela pokončati sadove trdnih žuljev ovdovele slovenske posestnice, in v tej strašni borbi proti nevidnemu, pa vendar močnejšemu sovražniku, kakor je bil za Kostelko dolg na gruntu in revščina v izbi, se razvija pred gledalci drama slovenskega dramaturga Gruena, ki je uvidel pomembnost Levstikovega dela za vse čase in vse rodove. Slovenskemu narodnemu gledališču iz Trsta, ki ga je tokrat go-riška publika sprejela v popolnoma zasedeni dvorani, pa smo lahko samo hvaležni, da nam je posredovalo delo, ki MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiifiMiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zasedanje porotnega sodišča v Gorici Obtoženemu Brunu Menisu potrdili prejšnjo Včeraj je bila prva razprava pred prizivnim porotnim sodiščem, ki zaseda v Gorici. Sodni zbor je obravnaval priziv, ki ga je vložil 37-letni Bruno Meniš. Obtoženi Meniš je bil lani 23, maja obsojen na 6 let zapora in 100 tisoč lir kazni. Ker pa je bil obtoženec mnenja, da je bil obsojen zaradi dejanj, ki jih ni izvršil, je vložil priziv. Sodišče, kateremu predseduje kasacijski svetnik dr. Car-melo Palermo in ki ga sestavlja 6 porotnikov ob sodelovanju sodnika dr. Maria Ca-riglie, je vstopilo v sodno dvorano ob 9.30. Predsednik sodnega zbora je otvoril zasedanje, nato pa je zaprisegel porotnike. Sledil je kratek o-pis dejanj zaradi katerih je Lil Meniš obsojen. Bruno Meniš se je znašel lansko leto ns zatožni klopi skupno s 43-letnim Antonom Benvenutijem. Dejanja, ki mu jih j« očitala obtožnica sta izvršila maja meseca 1945 v Izoli. Obtožena sta bila, da ata sodelovala pri aretacijah oziroma ugrabitvah Antona Valentinija ter Giulia Gerina iz Trsta. Te aretacije naj bi izvršila na ukaz Bruna D’E-steja iz Izole. Poleg tega pa sta bila še obtožena, da sta večkrat oborožena nasilno vdrla v stanovanje omenjenega Gerina kjer sta se polastila raznih dragocenih predmetov, denarja in enega radijskega sprejemnika. Na razpravi pred porotnim sodiščem sta bila obsojena zaradi ropa. Kar se tič« ostalih obtožb je sodišč« ugotovilo, da spadajo vse pod razne amnestije in so jih zaradi tega o-prostili. Na današnji razpravi je bil prisoten samo Meniš. Priziv je vložil ker ni bil soudeležen pri omenjenih ropih v stanovanju Gerina. V Meniso-vem imenu je branilec dr. Sfiligoj izjavil, da so se že na razpravi pokazala nasprotja v izjavah različnih prič ko nil Gerinov radijski sprejem- Trije gadje so bili takšni, kakršne smo si želeli, od poeta Toneta (Miha Baloh) in resnobnega Jožeta (Julij Guštin), pa do mladega in u-panja polnega Janeza (Stane oiurestnicj, otej/ca Urotceva je zaigrala tako, da se nam je porodila tiha, želja, da bi nas kljub prehodu k sloven-ski Drami, popolnoma le ne zapustila. Veseli smo bili igre Bogdane Bratuševe m toplo pozdravili viden vzpon mlade umetnice. Stane Raztresen je dal vaškemu okolju, v prepričljivi vlogi značajnega slovenskega kmeta, tisto noto ki nas je samo še bolj približala dogajanju. Vsi ostali igralci so se potrudili tako. da Goričani dolgo ne bomo pozabili Kostelke in vseh, ki so na Kastelčevim živeli. Prva goriška mladinska delovna brigada na avtomobilski cesti Pretekli torek se je zbra- j štirimi in dvema ležiščema, ve-1 Bistrice. Slikar bo razstavil 25 !o v Novi Gorici 120 mladin- liko kuhinjo, sodobno resta- ■ del, največ pokrajinskih slik Nesreča delavca v livarni SAFOG Ko se je odpravljal pospravljat klet je včeraj padel po stopnicah v tovarni Safog 50-letni Andrej Petelin iz Ulice Leoni 46 v Gorici. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju *aradi zloma četrtega levega rebra in pod- nik n. ukaz višjih oblast. Ko ; — b telesu O dravel bo je prišel po sprejemnik ni vdrl v hišo ampak je počakal na vratih, da so mu sprejemnik izročili. Za zaplenjeni sprejemnik je izročil Gerinovi hčerki pravilno prejemnico. Nikakor pa ni bilo ugotovljeno s popolno gotovostjo, da bi Meniš odnesel iz stanova- predvidoma v »0 dneh. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Nepričakova. no, lani, poleti«, E. Taylor, M. Clift; mladini vstop pre-. , , . . povedan, nja tudi kakšne druge pred- VERDI. 16.30: Varietč skupine mete. Zaradi tega je zagovor- j Adami, ki bo nastopila s pro-nik zahteval, da se Meniš o- j gramom: »Evropa podnevi«, prosti ker ni izvršil obtožene- | sledi film: «Zgodii0 se je po_ ga dejanja ali pa da se o- noei#> Modugno. prosti zaradi pomanjkanja do- /iTTORIA. 17.00: »Sladko kazov. Državni pravdnik dr. življenje«, M. Mastroianni, Marši se s tem nj strinjal in ^ Ekberg; mladini vstop je zahteval, da se potrdi ob- prepovedan«, sodba, ki jo je izreklo sodi- -ENTRALE- 17.00: »Človek šče lansko leto. Po kratkem brez telesa«, E. Fleming in posvetovanju se je sodni zbor | Crowley zopet zbral in dr. Palermo je viODERNO. 17.00: «Konjenik prečital razsodbo, s katero se . s 6rn0 sabijo»- Menisu potrdi razsodba, ki jo i _______ _ je izreklo sodišče lani, to se j pravi, da je obsojen na 6 let TEMPERATURA VČERAJ zapora, 100 tisoč lir denarne Najvišja temperatura 19 st se je govorilo o Menisovem kazni in na plačilo sodni! >inj je bila ob 12.15, najnižj; de vanju. Iz teh izjav je sle- stroškov. Zaradi različnih an i.6 stopinje pa ob 6. uri zju dilo. da je goto to samo eno nestij pa mu je kazen odpu traj. Vlaga je bilo 6/ ulstoi in sicer da je Meniš zaple-tščena. i kov. cev in mladink, ki so formirali prvo letošnjo goriško mladinsko delovno brigado »IX, korpusa«. Razen osmih, so to vsi mladi ljudje iz novogoriške občine, kar je prvi primer v okraju, da mladina ene same občine ustanovi svojo delovno brigado. Brigada se je 1. aprila, na Dan mladinskih delovnih brigad, nastanila Pukovcu pri Nišu, kjer bo delala dva meseca na avtomobilski cesti «Bratstva in enotnosti«. Ko se bo ta mladina vrnila že vsa ogorela z avtoceste, bo pripravljena za odhod druga brigada iz goriške ga okraja. To bo brigada »Ivana Kosovela«. Mesec dni pozneje bo odpotovala srednješolska brigada in končno 1. novembra, v zadnji izmeni, bo delala še četrta goriška mladinska delovna brigada. Med mladino, posebno srednješolsko je tako zanimanje za letošnjo .delovno akcijo in je že prijavljenih toliko dijakov, da po vsej verjetnosti vsi ne bodo mogli na delo na avto cesto, temveč bodo odšli tudi drugam. Samo na novogoriški gimnaziji se je prijavilo za delo v brigadi že nad 60 dijakov — kar za pol brigade. ♦ * * Skrb za delovnega človeka je tako v podjetjih kot sindikalnih in drugih organizacijah vedno bolj opazna. Na to kažejo med drugim letne sindikalne skupščine, ki so pravkar v teku širom po okraju, na katerih razpravljajo in u-gotavljajo, tudi kaj je bilo in kaj bo treba še narediti za res koristen oddih in zabavo zaposlenih v času dopustov. Na pobudo občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici, za katera so se takoj nevdušili kolektivi Soškega gozdnega gospodarstva v Tolminu, Tovarne pohištva v Novi Gorici in Komunalne banke, je bila lani ustanovljena počitniška skupnost «Soča», ki skrbi za gradnjo počitniških domov ob morju in v planinah za kolektive v okraju. :radijo že počitniški dom v Vovigradu v Istri, v katerem o kolekth n že letos na ra/ .jolago 15o ležišč. To bodo pravzaprav sodobne hišice s vracijo, bifejem, igrišči za o-troke in odrasle. V «Pineti« v Novigradu gradi svoje počitniške domove še sedem drugih počitniških skupnosti iz Slovenije, tako da bo že letos nastalo novo »turistično« središče s 580 ležišči. Počitniška skupnost «Soča» razpolaga tudi z bivšim počitniškim domom Tekstilne tovarne Ajdovščina v Trenti, prihodnje leto pa nameravajo zgraditi za delavce, uslužbence in njihove družinske člane še počitniški dom v Rovinju. Domovi s ceneno oskrbo, ki bodo na tako različnih krajih bodo gotovo zadovoljili različne želje in potrebe ljudi, ki se naveličajo hodit na počitnice iz leta v leto v isti kraj. S kulturnega področja pa moramo omeniti, da je Okrajni svet svobod in prosvetnih društev v Gorici poskrbel, da bodo razstavni prostori v auli okrajnega ljudskega odbora, kjer je odprta razstava arhitekture, še naprej zasedeni Od 2. do 13. aprila bo namreč tu razstavljal svoja dela mladi avsolvent akademije za likovno umetnost v Beogradu Albin Polajnar iz Bohinjske iz Bohinjskega kota in nekaj portretov. To bo že druga likovna razstava, ki jo letos prireja Okrajni svet svobod. J. J. Sovodnjam odobrili posojilo proti izkoriščanju v industriji, pri čemer so stavkale zla-st tekstilke. Pri nas so žene tudi nosile vso težo dolgo-tiajnih stavk v CRDA. Med 15.000 brezposelnimi je tu skoraj 6000 žena. Mnogo pa jih še čaka na prvo zaposlitev. Zatem je orisala gospodarsko krizo in deklasiranje delavske sile, saj so n. pr. v ladjedelniški industriji namesto ‘1.500 upokojenih delavcev sprejeli v službo samo 350 vajencev. Poudarila je tudi, da morajo uživati Slovenci e-nake pravice kakor Italijani, kot predpisuje ustava. Močno je poudarila tudi potrebo borbe za mir in za razorožitev, kajti če ne bo miru, bodo vsi napori za izboljšanje življenjskih razmer zaman. Zatem je prešla k socialnim vprašanjem žena in dejala, da je treba preprečiti odpuščanje žena, ko rodijo, da je treba doseči mezdno enakopravnost ter da je treba preurediti socialnoskrbstvene ustanove. Tako se dogaja, da deli v Trstu pomoč kar 136 takih ustanov, pri čemer marsikdo ne dobi pomoči. Se posebno je poudarila nujnost ustanovitve avtonomne dežele, v okviru katere se bodo lahko rešila mnoga gospodarska in socialna vprašanja. Svoj govor je končala s pozivom vsem ženam in ženskim organizacijam, naj enotno nastopijo v obrambo svojih pravic in za ustanovitev avtonomne dežele. Za njo je spregovorila članica vodstva SD2 Zorka Legiša. Dejala je, da je skupščina posvečena namenu, da se končno ustanovi podlaga za široko enotno sodelovanje vseh žena in vseh ženskih organizacij za ustanovitev samostojne dežele s posebnim statutom. S sklicanjem skupščine so žene dokazale, da je v njih dozorela zavest o nujnosti u-stanovitve avtonomne dežele. Se posebne važnosti pa bo avtonomna dežela za Slovence, ki živijo v mejah Italije. Poleg raznih socialnih, gospodarskih in drugih vprašanj, ki bi jih rešili v okviru dežele, bi dosegli tudi demokratično pridobitev zaščite pravic slovenskega prebivalstva. Zato se Slovenci pridružujemo vsem zahtevam i-talijanskega demokratičnega ljudstva, ki so obenem tudi naše zahteve. Zato Slovenci v svojih zahtevah poudarjamo, naj vlada prevzame obveznost glede ustanovitve dežele s posebnim statutom, kar naj privede d0 ureditve bi- . mlijt žitje med Slovenci » ni, svobodno in metniško in kulturno ^ y vanje; zahtevamo, na^vS4 »luž zagotovljen dostop v. v Jt be javnih ustanov jjji žavne urade. Zahteva.^ dično ureditev sl° Oioir šolstva in izenačenj® ^ jtr ja slovenskih šolnik01 lijanskimi. To s0 - 'posec ki nas Slovence se silijo v borbo za us°" avtonomne dežele, Pr ^pt ri se zaganjajo z‘aS t0 j* čarski krogi. Ravno jr potrebna združitev v sebno poljskih delav*- Zadnja je sPrefVco*»'''' diskusiji tov. Tončka ki je dejala: grič svoje zadovoljstvo lepim shodom šena, pP" rem nastopajo m's^sjia ^ predstavnice vseh Itd žele Furlanije - JuU’0jt f jine. Drugič izražam f polno soglasje 5 P° . j fd spe Jole Deferri ta* sWr blemi, ki so v c«" Ijeni, kakor tudi » ^ ^ borbe, ki so nakazan rist demokratičnega in posebno žena. „5 I V zvez, z našo * de ustanovitve aVt0, :M žele Furlanije ■ jine, ki bi morala riF Ijati važno pridobite j4n*. vanje pereč,h vprašanj, toda tudi *- bj »■ demokratičnih °dn°s'0 šf1 lela poudant, šanje slovenske m® j, pro® no je, da je reševan) mov enakopravno*” pplT živečimi narodi teh j„ih L vek k ustvarjanju ^ ti* go jev za reševanje frir ostalih oblik demo* ^ razvoja pri nas. pf>‘ dolžnost, da ob vsa pobijamo vsakršno ^ 0» cijo ali zapostavlja*11 su do slovenske nje šolstva, kjer Z medministrskim dekretom , stvenih vprašanj Slovencev in so sovodenjski občini odobrili - odpravi vsakršno diskrimina-najem posojila v znesku 6 mi-'cij° med tukajšnjim prebival-lijonov 280.000 lir za kritje stvom. Zavedamo se da bi se primanjkljaja v letu 1959. Razsodba ustavnega sodišča v okviru dežele z večjim jamstvom uresničevale vse pravice Slovencev ter da bi se končno začel izvajati 3. člen republiške ustave, ki priznava enake pravice vsem državljanom in 6. člen, ki ščiti pravice narodnostnih manjšin. Ce so te pravice vpisane v republiško ustavo, je to dokaz, da smo jih skupno z italijanskimi demokratičnimi borci priborili tudi mi v trdi na- Iz Rima porogajo, da so v pisarni ustavnega sodišča včeraj položili štiri razsodbe 0-menjenega sodišča. Med njimi je zanimiva razsodba ki določa, da ni mogoče zasta-1 viti ali zapleniti odškodnine rodnoosvobodilni borbi ter da z? . .oesreče na delu v indu-1 nam po vsej pravici pripa-stnji. m pokojnine, ka jih je dai0 izplačalo socialno zavarova-i . .. •• . . , nje. Razsodba se sklicuje na . Z ustanovitvijo deželne av-člen it. 38 ustave, ki zago- [ tonomiJe zahtevamo Slovenci tavlja pravico do socialne za- er>akopravnost z državljani i-ščite delavcev. talijanskega jezika, bratsko so. tovimo, da nerešeno ^tl uzakonitve slovenfk tp kor tudi druga nere šanja, ki zadevajo ^ s ^ povzročajo, da s*°uCj ši še vedno živijo P V O* Ob bCURU - » |J žo duhovnega prtM< \ t ^ demokratičnih dr- ^t\o, p staro pedagoško otrok spada v šolo, 1 ivert. M P poučuje v njegov a , C inven*" .At nem jeziku. Slove . iz slovenske druži ^^0 ^ šolo s slovenskim kom, v šolo kjer t* življe** nje za svoje zlv,J~ bo " pt terinščim. Dokler n ^ loti izvajano to na t. žaškem, na Goriške f0 > ^ neški Sloveniji. 0° a tX> ,|, da ni še izkorenini ne$trfn J strani nacionalna rp na drug, stran, pritiskom šov, mst> cionamih sil -rti t >l Važen korak uaP zdravitev teh 5^ ^ ...................................................................... Nogometno prvenstvo diletantov Panzano-Sovodnje 2:2 po dokaj izenačeni (1:0) igri Čeravno niso zmagali, so se Sovodenjci precej dobro izkazali. EKipa je bila sestavljena iz pretežno mladih elementov in nekateri so se dobro odrezali. Seveda se takoj vidi, da jim manjka tista izkušenost, ki jo imajo starejši igralci, toda to je razumljivo, posebno Se, ker so nekateri igrgli šele prvič ali drugič. 2e po prvih desetih minutah igre se je videlo, da je sovodenjska ekipa močnejša od nasprotnika, kajti prevlado! ali so na srpdini igrišča ter izvedli tako nekaj lepih napadalnih akcij, toda do go- la ni prišlo iu to predvsem zaradi obotavljanja v streljanju na gol. V protinapadu pa so domačini prešli v vodstvo z močnim, neubranljivim strelom. Malo kasneje je imel Anselmi lepo priliko za gol, toda streljal je mimo vrat. In tako se je končal prvi polčas v korist Panzana. V drugem polčasu so belo-mndri vztrajali v napadu, toda do izenačenja je prišlo šele v 30. min"ti, ko je Ferfo-lja presenetil vratarja z močnim nizkim strelom. Štiri mi- nute kasneje so Sovodenjci prešli v vodstva. Po lepi akciji med Visintinom in Plesničarjem je slednji podal Marsonu, ki je preigral celo vratarja ter žogo porinil v mrežo. Toda pet minut kasneje so domačini izenačili z lepim močnim strelom, katerega vratar Šuligoj ni mogel ubraniti. Na splošno, torej, so belo-modri precej dobro igrali in so vseeno ahko zadovoljni tudi z nem' čnim rezultatom. Sodnik pa, moramo reči, je vodil igro precej dobro ter tudi sodil nepristransko. vse demokratične sile, ske in italijanske, 0 vzamejo za uzakon „ri ij .u ne sam* tar- ske šole in to ne s " na Tržaškem, atnP v it- f prebivajo Slovenci f f to je na Goriškem I ški Sloveniji; da **f\r tične sile skupno .(ijo p za zadostno organ ^gl)e f venske šole kot 1 jl° ^ nadaljevalne šole ^ct, ^ ske vajence, otro^‘nJnot trebna igrišča *n ^ jjf venšolskem pouku-Vsa juridična 1 J - — -------------- slon^ c,j ska ureditev ioSt''M šolstva pa ne b0..,.„ e”* J1 če ne bomo z veM** 0st< in pogumom odpra^ js*> nacionalizma v VS ^ mnenju. }itjU, J. Ob popolnem * ^ sence narodno$tne bo ljudstvo v tširl J pasu doprineslo sV g,« resničnemu ,n traj . , teljstvu med naro«• #1 posredno k utrjeva ^ svetu. . ja*® V' Zaključni gov*r J 0' > slanka Anna N*Cl* pdf F predsednica žena 1 0ti' j) nakar so žene i*0 «af; > solucijo, v kateri ,« j svoje glavne za,‘[ ** darile zlasti zalilet ^ vitvi avtonomne de igpSB DNEVNIK 5. aprila 1960 Volk swagen J? ,2ahodnonemških borzah Eova° n ,V. *5ratlcem pojavila bistva 2asebnega so-#i„ . tovarne «Volks- '^dakih ‘L, Si°er V °bHki j, £T deltuc», kakor jih '•ida o"8'8 Adenauerjeva j, , Gre “amreč za to, da 'liav»Ilem * treti° nemško filtri Pt°PadIa tudi Premo* : • pravna konstrukci- ,0vjrjt-l«tništvu omenjene ij !0 , ,Vseh tistih Nemcev, kitali«*’ t6dai kot aljndski >« dStl* vse svoje prihran-!lf'a^olag° nacistom za l'ih'Voaii!r°lZVOdnie <(ljud' vojni Ko Pa se je po iini , Jn° Pojavila kot e- zahodnonemška »ivlij- 1* bdo Adenauer j e- 4l y ,oli ali manj lahko, sil jpi?" Politiki odtujeva- ',n» li?r.h podietii sedaj «** f0 .kvarno ljud-!i pt nagimi besedami, hvijp a sv°jo lastninsko iotij (..ratlco in malo na 1»K 0, 0 , da izda na pod- '* •'!ttds^lh sredstev tovar-,V« ta delnice«. Po Prenos se bo razvi-Har , “oveišem zakonu, V zahod-<* kodo , Parlamentu, tako. Iti naj OVarno »Volksvva-^Piiko j—- preosnovali v ”1 tvezn" uiD.°’ nato pa bo-^ Salt.^ drtava in pokra-«l% . nslta (na katere o-10 na ,P°dietie) prevzeli *Jpitala S °tkov delniškega r ^ods,’ medtem ko bodo * ll#1(!0e j\ razdelil; na po-l! ? Vtednne*niCe z nainimal-Vk b0a P0 100 mark. f1 'najsi,0-. "a borzi Proda-plm slo'em prebile po] 0 takšni zamisli /* iah„.g, države in Spod-. kot sol* ? dezele pojavila {*trt aS,n.‘ki še približ- 'h^iaiiov1''*^0118 navadnih N91"*« lahko 'zmed katerih L^ih" Hahk° imel do 5 ‘5 10, Jlt elnic» (oziroma 1 "aaiešr. gre Za delavce >«„r*,= ^JSaiTiS* ? le dn, . drzavne last- fci|8° i>' nastopi- 82nimi — s S n>mi parlamen- %r git>aniumi' V Predv°-I' n‘PriMižn "aj, bi bil ta ■ k — te \ .^“‘itvami nju >ti ;^no takšen: Kdor > . eprezentnr,„; irj: crunci'ta je L Proti delnicam«, So p>,U’ da bi tudi kvli^eni j imovino«. k Ne in’ri a ie za podr- 'v? i" ’"*«■ Ne „ a mlm «ko-Nn«, arn°sti». k1,^Se ^;fdnost vladnih «ajbol , le Že sistem i Pdalizma spioh \i'ltriranjaProces 'k 9 8oshn. ln monopoli-ie nam-L*' Prav tako daleč, ^ S'Č'7? -z Potjpi;. . • K' Sl se V, b ko Bbu' Sdan>i9l«U3ej0 obst°i z S>'Ca*£,v'i k~ Be. tudi ''»»o.1.0, »Oseb, *ai j zaltodnevi pravic, vlada sojeno, da je napove-n’ ki naj bi s n® državne in - - m. . zagotovil, N tr goče. nadaljnje S ji* ‘ašcite V* «10, onalne« si_ tej Plta’ izma. je sledila raz-hj '»ava ^ Perl, eNih “ J'°8i »najšir- H ,otroz- 51eaila Nv« JS Parlame: kinematografskih in hotelskih dvoranah, nihče izmed vodilnih funkcionarjev podjetja niti «zaradi reda« ne vpraša več za mnenje malih ali srednjih delničarjev, čeprav bi razpolagali ti s kdo ve kolikimi deset tisoči mark vrednosti delniškega kapitala. Sedaj pa bi baje moralo odločati o poslovni usodi «Volkswagna» več sto tisoč ljudi, ki bi jih morali sklicevati na letne skupščine menda na nekatere še nedograjene stadione, da bi lahko vsakdo izmed njih tamkaj svetoval in priporočal u-pravi podjetja, kako naj dela, ko bi mahal s svojo edino delnico v roki. Dejansko čaka tudi «Volks-tvagen« enaka usoda kakor vsako izmed mnogih tisočer drugih delniških družb. Njegove delnice bodo sicer izdali najprej samo za majhne varčevalce po razmeroma nizkih tečajih. Nastala bo splošna gneča pred bančnimi okenci in delnice bodo v tem trenutku res razprodali med «ljudstvo», ako pod tem razumemo tiste majhne špekulante, ki imajo nekaj sto mark v žepu in dovolj časa, da čakajo na povečanje tečajev, ki je več kakor zanesljivo. Osnovna sredstva podjetja «Volkwagen», ki je danes četrto podjetje te vrste po velikosti na svetu in ki bo v kratkem začelo izdelovati do 4.000 vozil na dan, bodo kdo ve kolikokrat več vredna kakor znesek nominalnega osnovnega kapitala, ki ga je določila vlada (samo 60Q milijonov mark). Samo s tem bodo tečaji njegovih delnic začeli v prostem prometu naglo skakati, «ljudski delničarji«, ki so imeli srečo, da so se prvi prerinili do bančnih o-kenc, bodo prodali svoje delnice s primernim tečajnim dobičkom, delnice pa bodo tako odšle na «pravo mesto«, kamor so bile namenjene — v blagajno kakšnega zainteresiranega koncerna. General MacArthur zopet zdrav NEW YORK, 4. — General Douglas MacArthur je zapustil bolnišnico po kočljivi o-peraciji. General ima sedaj 80 let in je dejal, da je zelo zadovoljen, da je prišel iz bolnišnice, v kateri se je nahajal od 19. januarja. Na prireditvi v Dijaškem domu v soboto zvečer so spored izpolnili kar sami Dolinčani. Na sliki vidimo pevsko društvo »Valentin Vodnik* iz Doline Spor med Nepalom in LR Kitajsko Kitajci zahtevaj« zase najvlšjo gor« na svetu Nepalski ministrski predsednik, ki se je pred kratkim vrnil iz Pekinga, ni vedel točno povedati, ali zahtevajo Kitajci samo vrh Mont Everesta ali celo gorsko verigo, v kateri je več vrhov nad 7500 m KATMANDU, 4. — Ministrski predsednik Nepala Koira-la je v govoru v Katmanduju sporočil, da pekinška vlada zatrjuje, da pripada Mont E-verest Kitajski. Koirala, ki se je pred kratkim vrnil iz Pekinga, je dejal, da nepalska vlada ni vzela v poštev te zahteve, ter je dostavil, da obstajajo sicer nekatera ncvaž-na nesoglasja glede meje med IIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlIlUlllllltllllllllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUnillllllllHIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIlllltllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlllllllllllllllll Še en grd zločin na Siciliji Ko je bila pri zadušnici za možem je IB-letni nečak zabodel mlado vdovo Neznani so pravi vzroki zločina, kot niso našli morilcev moža, ki je bil ustreljen pred dobrim letom PALERMO, 4. — Neka ženska je bila zabodena, ko je prisostvovala maši zadušnici za svojim možem, ki je bil umorjen pred letom dni. Zenska je izdihnila kmalu po prevozu v neko bolnišnico v Palermu. Maša je že šla proti koncu. Nunzia De Lisi, ki je imela 27 let, je klečala v cerkvi blizu krstnega kamna. Nenadoma se ji je približal 16-let-ni nečak njenega moža ter ji zabodel v prsi oster nož, ki ga je imel do tega trenutka skritega v žepu. Medtem ko se je morilcu posrečilo, da je nemoten izginil iz cerkve in pobegnil, se je zabodena ženska še sama in s pomočjo sorodnikov zvlekla do sakri-stije, nato pa se je na pragu cerkve zgrudila. Takoj so jo z avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla. Mož današnje žrtve, 32-let-ni Agostino Schimmenti, je bil zapriseženi poljski čuvaj. Pred dobrim letom dni, 23. marca 1959, je bil v zagonetnih okoliščinah ranjen s strelnim orožjem, ko je zjutraj odhajal na delo. Spravili so ga ie v bolnišnico, vendar pa je tam kmalu umrl — v isti bolnišnici, kjer je danes umrla njegova mlada vdova. Krivcev za umor Schimmenti- ja niso našili in prav pred kratkim so izpustili nekatere obtožence v zvezi s tem umorom, ker jim ni bilo mogoče ničesar dokazati. Ni znano, kaj je dovedlo mladega nečaka Schimmenti-ja, ki je obenem sin nekega drugega zapriseženega čuvaja, do tega, da je umoril mlado vdovo. Vsekakor pa se domneva, da je morala Nunzia De Lisi vedeti marsikaj o pravih vzrokih umora svojega moža. «»------ «Strašne» skrbi Londončanov LONDON, 4. Po napovedi, da bo princesa Aleksan- dra Kentska nadomestila princeso Margaret kot posebna predstavnika kraljice Elizabete II na slavnosti za neodvisnost Nigerije, ki bo prihodnjo jesen, je sedaj še neka druga vest zbudila v Londonu veliko senzacijo. Neki glasnik Clarence House je namreč sporočil, da bo šel poročni sprevod princese Margaret po najkrajši poti iz westminstrske opatije v buckinghamsko palačo. To torej pomeni, da bo sprevod dolg le nekaj sto metrov. Da se pa ne bi zdelo, da je bil ta sklep sprejet zaradi omalovaževanja Margaret, je glasnik dejal, aa je pač poroka družinska in zasebna zadeva in da navadno noben poročni par ne išče daljše poti, da Komu so pripadle velike n loterije RIM, 4. — Kdo je srečni dobitnik 100 milijonov lir — to je sedaj vprašanje za številne časnikarje in fotoreporterje, ki ves dan čakajo nasproti prodajalne loterijskih srečk ntar- kot del-Vv, <1 1® že norma- Sih V'eh sed letnih s!tup‘ SklSe ilh d'užb, , ■r- Pred odhodom iz Francije sl je Hruščev ogledal še Versailles. Spremljal ga je minister Malraux št. 203 na Ulici Alberto Mario. Tu je bila prodana srečka. ki je zadela veliki dobitek in semkaj naj bi dobitnik prišel položit to imenitno srečko. Toda vse čakanje je bilo zaman, kajti nikogar ni bilo, ki bi prišel s srečko. Drugi dobitek — 50 milijonov — je zadela srečka, ki je bila prodana v Genovi v nekem poštnem uradu. Tam je pred obsodbo celo Ebe Roisec-co kupila srečko, a pravijo, da je izključeno, da bi ona bila tista, ki bi se ji sreča še to pot nasmehnila, kajti Roi-secco je srečko kupila pred kakimi 15 dnevi, medtem ko je zmagovita srečka bila prodana meseca februarja. Prav tako je neznan dobitnik tretje nagrade. Ta srečka je bila prodana v Tržiču. Toda trafika, kjer je bila srečka prodana, se nahaja blizu avtobusne postaje in tako ni izključeno, da jo je kupil kdo, ki je lahko doma daleč od Tržiča. «»------- Na prižnici je umri VERONA, 4. — Giuseppe Verzini, duhovnik v Brenzo-nu, se je včeraj popoldne na prižnici zgrudil, potem ko je spregovoril komaj nekaj besed. Ljudje so ga takoj odnesli v župnišče, toda duhovnik je že umrl, ne da bi se prej zavedel. Zadela ga je srčna kap. Imel je 46 let in nič ni kazalo, da bi mož lab ,ko tako hitro umrl. bi ga več ljudi videlo. Ta vest je zlasti vznemirila potovalne agencije, ki tako ne bodo mogle zagotoviti svojim klientom z onstran morja zadostno število mest ob poti, koder bo šel poročni sprevod. Računajo celo, da več tisoč oseb, ki so nameravale priti iz raznih dežel Commonwealtha in iz ZDA za poroko Margaret, sploh ne bo sedaj prišlo v London. Pa to še ni dovolj. Tudi zakuska po poročnem obre du bo znatno bolj omejena, kot je bilo v začetku predvideno. Prvotno so računali najmanj na dva tisoč oseb, sedaj pa je bilo sporočeno da bo le »majhen družinski sestanek.« List «Daily Ex-press« pa se sprašuje, če ne bi kazalo, če bo že ta zakuska zgolj družinski sestanek, ob tej priložnosti ugla diti spore med nekaterimi člani kraljevske hiše. List pri tem misli seveda na vojvodo in vojvodinjo Windsor-sko, ki nista bila povabljena že na poroko kraljice. Tedaj se je mislilo, da ju niso povabili zaradi tega, ker je bila Windsorska vojvodinja prej ločena. Toda v primeru Margaret navzočnost ločenih oseb ne predstavlja kakega problema, ker bosta poroki prisostvovala obadva od staršev iAnthonyja Armstronga Jonesa, vsak s sedanjim soprogom oziroma soprogo. Ta «majhen družinski sestanek« bi torej lahko bil lepa priložnost za zopetno navezan j e odnosov z vojvodo Windsorskim in njegovo soprogo. Poškodoval in okradel paznika ter pobegnil ARQUATA SCRIVIA, 4. -V prvih jutranjih urah je 17-letni Sergio Serra iz Novi Li-gure pobegnil iz zapora Ar-quata Scrivia. Zapornik, ki bi moral zaradi tatvin odsedeti šest mesecev, je zaprosil 49-letnega paznika, da bi ga spremljal na stranišče. Spotoma pa je Serra z neko železno palico nekajkrat udaril paznika po glavi, da se je zgrudil. Potem mu je odvzel ključe, iz žepa pa še 5000 lir, odprl vrata ter nemoteno odšel. RIM, 4. — Majhen tovornjak je preteklo noč v bližini Rima zavozil v čredo ovac ter jih 22 do smrti povozil 34 pa jih je ranil. PALERMO, 4. — Tu se nadaljuje delo evropske konferen ce proti malariji, ki se je u deležujejo delegati 13 držav Nepalom in Tibetom, toda Kitajska zahteva po Everestu doslej m bila nikoli izrečena. O vprašanju bodo nadalje razpravljali med obiskom kitajskega ministrskega predsednika Cuenlaja v Katmanduju v bližnji prihodnosti. Koirala je izrekel upanje, da bo mogoče rešiti spor zaradi Everesta v duhu razgovorov, ki jih je on pred kratkim i-mel v Pekingu s kitajskim ministrskim predsednikom. Ko so Kitajci postavili svojo zahtevo, so zatrdili, da mora vsaka odprava na Mont E-verest imeti prej dovoljenje od pekinške vlade. Nepalski ministrski predsednik je izjavil, da ne more reči, če se kitajska zahteva nanaša samo na vrh Mont Everesta ali na vso gorsko verigo, ki zajema razen najvišjega vrha na svetu tudi številne druge vrhove, visoke nad 7500 m. Peking, je povedal Koirala, poudarja v oporo svoje zahteve, da je nepalsko ime Mont Everesta Sagarma tha novo ime, medtem ko je tradicionalno ime, ki ga še sedaj uporablja prebivalstvo, kitajsko: Comolung-ma (kar pomeni: boginja mati sveta). Kar zadeva obmejna področja, zaradi katerih je spor s Kitajsko, nepalski ministrski predsednik ni hotel točno navesti, za koliko ozemlja gre, temveč je samo dejal, da gre za nekaj milj. Premlade žrtve plezanja v gore CAERNARVON, 4. — Trije dečki 16 let so hoteli splezati na Snowdon, najvišjo goro v Walesu. V soboto pa je za njimi izginila sled in šele 'po dolgem in težkem iskanju so reševalne skupine danes na šle njihova trupla v neki globoki gorski razpoki. Trupla so bila še povezana med seboj. «»------ Podjetna študentka je izgubila stavo RIM, 4. — Neka 16-letna neapeljska študentka je stavila, da bo prispela do Genove s samimi 500 lirami. V petek zjutraj je odšla, kot da gre v šolo, ter se kar s knjigami odpravila na dolgo pot. Ko je prišla v Rim, je šla v baziliko sv. Petra in ker zna trj jezike, je s tolmačenjem in vodstvom zaslužila nekaj denarja. Včeraj zvečer je nadaljevala pot z «avtostopom» ter prispela do 70. km Vie Aurelie, toda tu so jo zajeli policijski agentje. Vrniti se bo morala v Neapelj, ne da bi prispela do Genove. Tako je stavo izgubila. (MiiiiiuimimiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiii v Sele tretjič poročena Filmska igralka Honda Fleming se Je včeraj poročila s televizijskim igralcem Langom Jeflriesom. Poročenca imata vsak 36 let. Igralka je bila ze poročena dvakrat, Jeffries pa enkrat «Piccolo Teatro» 20 večerov v Parizu Milanski «Plccolo Tea-tro» ter pariški »Thea-tre National Francaise« sta se «pobratila». V tem okviru sta sklenila, da bo milansko gledališče nastopilo v Parizu na odru v Palais de Chaillot 20 večerov, Parižani pa bodo igrali 12 večerov. Za gostovanje v Parizu je bila izbrana Brechtova »Beraška opera«, v Milanu pa bo pariško gledališče nastopilo z delom «Le triomphe de l’amour» Marivauxa in s »Henrikom IV.# Pirandella. Gostovanje Parižanov se je že pričelo prav z omenjenim Pirandellovim delom. Baritonist Vitali je napravil samomor Baritonist Dante Vitali je bil pred drugo svetovno vojno zelo poznan. Pel je v največjih gledališčih na svetu in večkrat pod vodstvom Artura Toscaninija. Ze dlje časa pa ga je tlačila duševna potrtost; bil je namreč prepričan, da je neozdravljivo bolan. Včeraj zjutraj so ga našli v njegovem stanovanju, zastrupljenega s plinom. Prepeljali so ga takoj y bolnišnico, vendar je bilo prepozno, da bi ga bilo mogoče rešiti. Baritonist je napravil samomor. Italijani na glasbenem festivalu v Strassburgu Na letošnjem glasbenem festivalu v Strassburgu bo nastopil tudi orkester z zbori italijanske radiotelevizije. Sodelovali bodo številni solisti in med temi tudi tenorist De Stefano. Nadalje bo na tem festivalu mladi violinist Sal-vatore Accardo izvajal neki Paganinijev koncert. Nemoralna knjiga ki ni nemoralna Kvestura iz Ancone je dvignila svoj glas v skrbi za obvarovanje morale ter prijavila sodišču avtorja knjige «11 Ponte della Ghisolfa« Giovannija Testorija, založnika Feltrinellija ter urednika Bassanija. O-menjena knjiga je prva iz Testorijeve zbirke #Segreti di Milano*. Knjiga naj bi bila v nasprotju z javno dostojnostjo in vsebovala naj bi še bogokletne izraze v nasprotju z verskim čutom. Preiskava pa je prišla do zaključka, da knjiga ni nemoralna in zaradi tega je ne bodo vzeli iz obtoka. Vsi trije obtoženi so bili seveda oproščeni. W navadno v ClItlL KOSMAČ_ mm mara pa ^ pu bil ves zrahljan in nebogljen, ves spre- ltla je hn11 okrog mene se je vse sPremenll°- Nočna ' b°*trejše » še svetla, nemara še bolj svetla, saj so bile a&djv, bila je močnejša, skrivnostnejsa, kakor Vs®niogočna, temna usoda. Hisa, ki je bila O stok^ a' 'je bila zdaj vsa obljudena. Zaslišal sem c. C- v g® ln vzdihe, v nos mi je udaril vonj, k: mi je J?1 Pa sem začutil čudno, nepojmljivo tesnobo. \ vfi ob,? se' toda zelo rahlo in iz nekakšne daljave, JVL«e ,e'“ ni bilo več mene, petintridesetletnega čio-V' ki 0 Ver., sir°kega sveta vrnil pod domačo streho. Ne. «£1 * je Pri °knu je zdaj slonel tisti sedemnajstletni dvajsetimi leti v tej čumnati pripravljal N11? 8N'°tiS?m ga videl, kako je strme' v noč, in prav **"*!, kako je trzal z nosom in polgiasno po- ^ ^Olr«, s. 8 chiara k la notte e senza vento bosa 1 sovra i tetti e in mezzo agli orti luna. e di lontan rivela ln \ . a 0gni montagna. O donna mia... k t ‘klili i N za,!’ ,kakor bi se mu zataknilo. Obstal je negibno °flločn nil v noč, da še z vekami ni trenil. Toda o trznil z glavo, da bi se zdramil. — O donna mia... O donna mia... — je trdo ponovil, potisnil obrvi na čelo in napel možgane, da bi spet našel zvezo. A ker je ni mogel najti, je globoko zajel nočni hlad in vzdihnil iz vznemirjenega srca; — O donna mia, quanta piaga m’apristi in mezzo al petto! Preskočil je nekaj vrstic, ki si jih ni bil zapomnil. To vrstico o rani v srcu pa si je dobro zapomnil. In kako ga je prav to zapeklo! V sobi pod njim je hirala mati, on pa se je tu učil in se mučil v nenehni bitki s samim sabo. Strmel je v noč in z vsemi silami svoje šibke volje krotil močna, čeprav šele prebujajoča se čustva ljubezni. Ge se je le za hip spustil z vajeti, je iz mesečne noči priplaval k njemu obrazek v objemu pšeničnih las. Pob je nagnil glavo in vzdihnil, toda takoj se je zdrznil ip začel celo z rokami odganjati to svetlo podobo. Presunila ga je skeleča bolečina in bridko si je očital, da sploh nima srca, ker ne more misliti samo na mater, čeprav jo ima vendar tako rad. Odtrgal se je od zapeljivega okna, počasi legel in mirno obležal, da ne bi matere vznemirjal s škripanjem stare postelje. Klical je spanec, ki ga ni in ni bilo. Kakor jetnik se je oziral v zakrizano in zamreženo okence. Zunaj je bila visoka, skrivnostna noč, ki ga je z močnim utripanjem svojih črnih kril klicala k sebi. 2e marsikdaj se je ob tej uri odtihotapil iz hiše. Takrat zmeraj zavije ob reki, posluša žuborenje brzice, vztrepetar vanje topolov in komaj slišno šelestenje vrb, hkrati pa vleče na uho še vse tiste čudne nočne šume, ki se porajajo kdo ve kje. Vsi ti glasovi tečejo skozi njegovo rahlo telo ter ga vznemirjajo in polnijo z močno otožnostjo, ki se kakor gosto črno vino razliva po njem in pogaša žgoče dnevne skrbi. Počasi se ves spremeni v težko in omamno čustvo, a vendar se ves lahak', lahkotno poganja s kamna na kamen in se prožno pretika skozi vrbje in jelševje. Tudi pokrajina se spreminja, kakor bi se pogrezala in se pretapljala v podzemski svet, kjer ni nikdar dneva. Sam je zdaj v njej, edmo bitje z gorko krvjo. Vsaka stopinja mu je znana in vendar je v vsakem koraku pričakovanje neznanega. Tako se pomika ob bregu, dokler ne obstane pred grčavim deblom tiste stare vrbe, ki je s svojimi dolgimi koreninami ujela za pramen las nesrečno Vojnačevo Justino, nezakonsko Kadetkino mater. Čeprav je minilo že osem let, odkar se je Justina vrgla v vodo, ga pri tej vrbi še zmeraj zgrabi ledena roka nekdanje groze. Hitro se požene mimo tolmuna, a vendar se ne more premagati, da ne bi od strani vrgel pogleda vanj. In seveda, na dnu tolmuna se takoj prikaže drobno truplo lepe Justine. Negibno leži in strmi vanj z mrtvimi, steklenimi očmi, njeni dolgi bakrenordeči lasje pa so še zmeraj živi in valovijo v vodi, kakor bi klicali na pomoč. Ta podoba ga tako presune, da ga mrščavica spreleti po vsem telesu. Naglo odhiti naprej in se ustavi šele pod navpično steno Dominovega roba. Zamakne se v gladino vode, ki je tam tako globoka in tako mirna. V njej so gladke senožeti in temni vrhovi gora, čisto na dnu pa je razgrnjeno ravno nebo, posejano z živimi, mokrimi zvezdami. Ob tem pogledu ga zmeraj prešine misel, kaj bi bilo, če bi bilo to res ter bi se nenadoma zvrnil v vodo in se začel potapljati k zvezdam. Grozljiva tesnoba ga zgrabi za srce in nagonsko se pritisne k steni, da ga zvezdnata globina res ne bi potegnila vase. Takrat pa skoraj zmeraj zažvižga vidra in ga zdrami. Nasmehne se svoji neumni misli in krene naprej. Toda kmalu mu noga zastane, ker je zašumelo na drugem bregu. Kaj pa bo to? O, nič Samo šmonov Izidor se je spustil k vodi in je sprožil plaz obvodnega grušča, ki se zdaj vsiplje za njim. Ce dober trenutek in že se od gostega in visokega vrbja, ki je v noči še višje in tako gosto, da je podobno starodavnemu počrnelemu zidovju, odtrga temna postava in zavije ob reki navzgor. Počasi se pomika ob ozkem deročem toku proti široki strugi, kjer se Idrijca mirno razliva od brega do brega in se sveti kakor zrcalo. To zrcalo se lomi ob ostankih nekdanjega jezu in se nato taja v brzice, ki tečejo naglo in živahno, kakor bi neskončna jata živosrebmih jegulj švigala med okroglim kamenjem in hitela, da bi čimprej izginila v varnem zavetju temne globine pod Dominovim robom. Izidor zabrede v vodo prav na robu zrcala, ker je tam reka najbolj široka in zato tudi najbolj plitva. Njegova postava se ostro zariše na svetli vodni gladini. Nerodno kakor medved se maje med spolzkimi kamni in lovi ravnotežje s svojo edino roko, ki je že v resnici nesorazmerno dolga, zdaj pa je se daljša in nenaravna, ker drži v njej dolgorepi skopec. Tudi nocoj ga bo nastavil vidri, ki domuje v Domi-novem robu, saj se je vendar že stokrat pridušil, da ji bo potegnil kožo cez glavo, pa čeprav bi jo moral loviti do sodnega dne. Izidor ni človek slabega srca, pa vendar ga pob ponoči nič kaj rad ne srečuje, zakaj njegovo zdravo desno oko se tako mrzlo zabliska, da mrko zazija vate tudi prazna leva očesna votlina. Zato samo počaka, da Izidor prebrede reko — tako nenavadno mikavno je gledati, kako se ta črna enoroka prikazen počasi pomika po tekočem srebru — nato pa se mu takoj umakne s poti. Naglo smukne vzdolž stene in izgine v jelševju. Pretakne se med gostimi tenkimi debli in nato obstane na travniku. V suhi mlaki regljajo žabe na vse pretege, pa jih ne sliši. Navedki v italijanščini so iz pesmi «Večer po prazniku« pesnika Giacoma Leopardija (1798—1837). V svobodnem prevodu: Sladka in svetla je noč in brez vetra, in mirno počiva mesec nad strehami in sredi vrtov in jasno odgrinja v daljavi sleherno goro. O ženska moja... kakšno rano si mi odprla sredi prsi!... (Nadaljevanje sledi) Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige j Plavanje za ^jadransko trofejo» j jjt evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Po zmagah Juventusa, Fiorentine in Milana NoCOj V poklitBIH baZBIlU Madžarska nobenih bistvenih sprememb na vrhu lestvice A LIGA Rezultati ♦Atalanta-Lazio *Juve ntus-Bol o»n a *Lanerossi-N apoli »Milan-Padova Fior enti n a-* Pale rmo ♦Roma-Bari ♦Sampdaria-Genoa ♦spal-I-nter ♦Udinese-Alessandri a 0-0 3-0 0-0 3-2 4-0 3-2 3-0 0-0 1-1 LESTVICA Juventus 25 19 2 4 64 19 40 Florent, 25 17 4 4 57 23 3» Milan 25 15 7 3 41 25 37 Inter 25 lt 14 5 37 21 30 Spal 25 1* 9 6 32 31 29 Padova 25 12 4 9 37 31 2* Bologna 25 14 5 lt 34 33 25 Roma 25 9 6 lt 35 38 24 Atalanta 25 1 i 9 25 25 24 Lanerosei 25 9 5 U 29 33 23 Sam p. 25 7 9 9 25 32 23 Udinese 25 5 12 t 31 41 22 N a poli 25 5 9 U 21 36 19 Lazio 25 5 1 U 16 33 19 Bari 25 5 1 12 11 32 11 Alessan. 25 3 12 lt 20 40 16 Palermo 25 3 12 lt 10 31 10 Genoa 25 4 7 14 13 31 15 TEKME lt. 4. 1960 Alessandria-Spal, Bari-M-ila-n, Bologna-Sampdoria, Fiorenti-na-Lanerossi, Genoa-Juventus, Inter-Roma, Lazto-Palermo, Na-poli-Udinese, Padova-Atalanta. B LIGA Rezultati •Catania-Simm. Monza ♦Lecco-CagUari Como-*Messina Marzotto-*McxJena ♦Nova ra-T r i est i na ♦Ozo Mantova-Torino ♦Reggi ana-Catan žaro ♦Sani benedett.-Verona ♦Taranto-Parma ♦Venezia-Brescia 1-1 0-0 1-0 1-0 1-1 1-1 1-0 1-0 2-1 1-1 LESTVICA Torino 28 13 13 2 32 lt 39 Lecco 28 12 12 4 38 22 36 Catania 20 lt 15 3 37 22 35 Marzotto 20 10 12 6 32 24 32 Reggiann 20 12 t 1 41 32 32 Triestina 20 9 13 6 32 23 31 S. Monza 20 9 11 0 35 31 29 Venezia 20 9 11 t 33 30 29 Catanz. 20 t 12 t 20 26 20 Breecia 20 7 14 7 23 24 20 Ozo Mant, 20 9 t lt 20 30 27 Moden a 20 9 9 10 30 33 27 Verona 20 t t U 33 36 25 Como 20 t 7 12 27 33 25 Messina 20 11 5 13 21 20 25 Samben. 20 t t 12 20 37 24 Parma 20 7 9 12 24 30 23 Cagltari 20 t lt 12 21 37 22 Taranto 20 7 t 13 21 30 22 Novara 28 7 7 14 21 31 21 TEKME lt 4. 1960 Brescia-Sambenedett., Caglia-ri-Catanzaro, Catania-Como, Marzotto-Novara, Messina-Sim-meivthal Monza, Parma-Mode-na, Torlmo-Reggiana, 7 riestina-Ozo Mantova, Venezia-Taran-to, Veron a-Lecco. V Športne stave TOTOCALCIO XIX 121 1XX 1X11 Kvote: 13 — 258.500, 12 ■ 14.100 lir. TOTIP 2 2 11 IX 12 21 22 Kvote: 12 - 8.606.508, 11 249.914, 1* — 13 949 Ur. V B ligi Torino še vedno vodi Na vrhu nič novega, bi lahko rekli in takoj pripomnili, da so splahneli vsi upi, da bi Juventus, zaradi prerokovane krize prepustil vodstvo v lestvici Fiorentini. Tu-rinski igralci so v nedeljo pokazali, da ne poznajo krize in to je morala okusiti na lastni koži Bologna, ki je šla domov s porazom, ki ne potrebuje komentarja. Fiorenti-na ni hotela zaostati in je našla v Palermu izredno priliko, da nasuje domačinom štiri gole v slabo zavarovano mrežo. Tudi Milan je zmagal v Padovi, a je v domačinih našel trd oreh, zaradi česar so se morali gostje precej spotiti. Toda zmagali so vseeno, tako da so razlike v točkah na prvih mestih lestvice za sedaj še nespremenjene. Borba za prvo mesto še ni končana in prav zaradi tega prvenstvo A lige še vedno privlačuje in vzbuja zanimanje. Ce na vrhu ni sprememb, pa je treba te zabeležiti na dnu lestvice. In te so za nekatere enajstorice skoraj porazne. Moštvo Genoe je ostalo kjer je bilo, to je na zadnjem mestu. Ni nobenega upanja več za to moštvo, ki se bo moralo posloviti od največje^ ga prvenstva in se preseliti v nižje. Zadnji udarec so ji zadali »mestni bratranci* od Sampdorie na nedeljskem der-byju, ki se je zaključil z jasno zmago drugih. Alessandria je svoje predzadnje mesto prepustila Palermu, ki je klonil na domačem igrišču Fiorentini. Igralci Alessandrie si morda niso pričakovali takega uspeha, toda zaslužili so si ga z lepo in borbeno igro v Vidmu, kjer so prisilili Udinese na delitev točk. Domačini so sicer vodili v prvem polčasu, a v drugem se je izkazalo, da ima Alessandria skrito rezervo svežine, zaradi katere je lahko sprožila napade, ki so ji prinesli izenačenje. Med Romo m Barijem se je tekma končala po predvidevanjih: zmaga se je nasmejala domačinom, a le malo je manjkalo, da jo niso gostje prav ob koncu dohiteli. Sicer so imeli domačini ogromno prilik za dosego golov in tekma bi se lahko končala porazno za Bari. Toda napadalci Rome so bili brez volje in ko so gostje spoznali, da domačini niso tako strašilo kot so si predstavljali, so izvedli več napadov, ki Pa jim niso prinesli zaželenega izenačenja. Srečanje med Lanerossijem iz Vicenze in neapeljsko e-najstorico se je končalo kot se je predvidevalo. Napolitan-ci so šli na sever z upanjem in tudi s trdno voljo, da si zagotove vsaj neodločen izid. Kar so hoteli, to so tudi dosegli, ker jih domačini niso znali niti enkrat presenetiti. Presenečenje pa so pripravili igralci Spala, ki so prisilili Inter na delitev točk. Sele proti koncu igre, ko so domačini spoznali, da bi se lahko zmagalo, so ostreje pritisnili na obrambo gostov, a vse je bilo zaman. Sicer so imeli priliko, da preidejo v vodstvo, ker jim je Invernizzi ustavil žogo z roko, toda kljub protestom, sodnik jim ni prisodil enajstmetrovke. Igralci Atalante so napravili toliko in tako neumnih napak, da ni nič čudnega, če so morali prepustiti nedeljskemu nasprotniku Laziu e-no točko. Tekma je bila od začetka do konca monotona, zaradi česar ni nič čudnega, če se je končala brez gola. B LIGA V tem prvenstvu je treba zabeležiti polovičen uspeh Triestine na igrišču Novare. Tržačani so imeli igro v svojih rokah in so vodili skoraj do konca igre. Toda domačini so jih presenetili in jih prisilili na neodločen izid. V Mantovi je obstajala nevarnost, da bodo igralci Torina prepustili obe točki domačinom. Ti so v prvih minutah drugega polčasa prešli v vodstvoma gostom se je, sicer s težavo, posrečilo izenačiti ter so se vrnili domov z dragoceno točko. Marzotto se v nedeljo ni šalil. Sel je v Modeno in si je zaslužil, pa čeprav s pičlim rezultatom, obe razpoložljivi točki. Morda največje presenečenje dneva pa je pripravil Como, ki se je preselil na jug v Messino in ...zmagal. Tega ni nihče pričakoval, toda igralci Messine so se znašli v slabem dnevu in niso znali ustaviti povprečnih napadalcev iz severa. Po dolgem času je Cagliari zadovoljil in je dosegel še kar lep uspeh. Na igrišču Lec-ca, ki je v lestvici takoj za Torinom, so gostje dosegli neodločen izid, ki je njih zadovoljil, domačine pa prav gotovo ne. Sambenedettese, ki je bila v nevarnosti, da izpade, si je v zadnjih časih zelo popravila .. . kosti. Dvignila se je za nekaj mest v lestvici in včeraj si je svoj položaj še bolj utrdila z zmago nad Verono. V Brescii se je enajstorica iz Benetk odlično branila in je na ta način izsilila delitev točk. Sicer so imeli domačini smolo, ker so morali igrati z nepopolno postavo. Čeprav je Catanzaro šel na igrišče z namenom, da si izsili delitev točk, zaradi česar je igral z verižno obrambo, so domači igralci Reggiane vseeno prešli v vodstvo in ga obdržali kljub silovitim in včasih tudi grobim napadom gostov. Nedeljska zmaga nad Parmo ni Tarantu dosti koristila. Moštvo se je znašlo napred-zadnjem mestu v lestvici, kar pomeni, da je v nevarnosti, da se poslovi od prvenstva B lige. Končno je treba še omeniti neodločen rezultat, ki si ga je enajstorica iz Monze izsilila v Čatanii z verižno o-brambo. Trst-splitski Jadran Plavalci Jadrana so v prvem srečanju s Fiatom zabeležili poraz Nocoj bo v pokritem bazenu mošlko in ženslko plavalno srečanje za ((Jadransko trofejo* meid tržaško reprezentanco in moštvom Jadrana iz Splita. Kot je znano so se šele pred kratkim sporazumeli za tekmovanje za Jadranski pokal, katerega se bodo udeležile ekipe Fiata iz Turina in tržaške reprezentance ter moštva Jadrana iz Splita in Primorja z Reke. Prvo srečanje Jadrana v Tu. rinu proti moštvu Fiata se je končalo z zmago Italijanov. Pre. moč Turinčanov se je izkazala samo v ženski konkurenci, medtem Iko so moški nekoliko razočarali. Plavalno srečanje se je končalo s 70:54 V korist Fiata, medtem ko so vaterpolisti Jadrana premagali italijansko ju. niorsko reprezentanco z 11:3 (6:2). Nocojšnje tekmovanje med plavalci Trsta in splitskega Jadrana bo po sledečem sporedu: 400 m moški, 100 m hrbtno ženske, 200 m prsno moški, 100 m prosto ženske, 100 m metuljčka moški, 100 m prsno ženske, 100 m hrbtno moški, 100 m metuljčka ženske in 100 m prosto moški. Sledilo bo tekmovanje štafet in končno še tekma v vaterpolu. Tržaška reprezentanca bo nastopila v sledeči postavi: MOŠKI 100 m prosto: Bianchi in De- rossi, 400 m prosto: Caruana in Umek, 200 m prsno: Spangaro in. Steffe, 100 m hrbtno: Ceseon in Avanzini, 100 m metuljčka: Caruana in Avanzini, štafeta 4 x 100 m: Cescon, Steffč, Spangaro in Bianchi. ŽENSKE 100 m prosto: Cecchi in Pas-sagnoli, 100 m prsno: Trevisan in Berani, 100 m metuljčka: Cecchi in Minutti, 100 m hrbtno: Trevisan in Montanelli. štafeta 4x100 m: Montanelli, Trevisan, Cecchi in Passagnoli. ANGLEŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO Na nedeljskih tekmah angleške nogometne lige so bili doseženi tile rezultati: Birmingham - Everton 2:2, Burnly - Sheffield 3:3, Chelsea-Manchester C. . 3:0, Leeds -Wolverhampton 1:3, Leicester-Nottingham 0:1, Manchester U.-Bolton 2:0, Neweastle - Blaek-pool 1:1, Preston . Fulham 4:1, Tottenham - Luton 1:1, West Bromwioh-Blackbum 2:0, West Ham . Arsenal 0:0. .................................................................................... n ,i|iiiii|iinmiiiiiiiiniiiiiiii,iiiMiifil„iiII|llil)IIIIIIllllllll,lllllllll|||1|||||||1|||||||1||Im| Jugoslovansko nogometno prvenstvo Dinamo se je zasidral na prvo Ljubljanski Odred v nevarnih mesto vodah Lep uspeh igralcev Izole v Ljubljani - Poraz Novogoričanov Po prvi tretjini spomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva je prišlo do zamenjave mest prav na vrhu lestvice I. zvezne lige. Crvena zvezda, ki je do sedaj vodila, se je preselila na drugo mesto, prvo pa je prepustila zagrebškemu Di namu, ki si je to zaslužil z zmago nad Slobodo. Nasprotno pa je Crvena zvezda klonila v Splitu pred Hajdukom. Sicer ni razlike v točkah med prvima dvema, zato pa je bila razlika v golih odločilnega pomena. LESTVICE I. zvezna liga Dinamo C. zvezda Partizan Hajduk Vojvodina Velež Sarajevo Radnički Beograd Rijeka Budučnost Sloboda 15 10 2 3 31:9 22 15 10 2 3 25:13 22 15 8 3 4 30:17 19 15 7 4 4 33:14 18 15 6 4 5 21:15 16 15 5 5 5 18:22 15 15 6 3 6 17:22 15 15 5 3 7 19:19 13 15 4 4 7 17:21 12 15 4 2 9 19:40 10 15 3 3 9 11:12 9 15 3 3 9 9:31 9 Presenečenje dneva so pripravili Sarajevčani, ki so šli po obe točki nič mani kot v Novi Sad. Domačo Vojdo-dino so namreč odpravili s 3:0, kar pomeni, da je bila zmaga zaslužena. Vse ostale tekme tega prvenstva so se v glavnem končale po predvidevanjih. Rezultati so: Vojvodina-Sarajevo 0:3 (0:0) Hajduk-Crv. zvezda 2:0 (2:0) Partizan-Rijeka 2:0 (1:0) Dinamo-Sloboda 2:0 (1:0) Beograd-Radnički 2:0 (1:9) Velež-Budučnost 1:0 (0:0) O drugi zvezni ligi (zahodna skupina) se lahko reče, da takih presenečenj, kot so jih zabeležili v nedieljo, že zlepa ni ----------C........................................................................................................... i....... Nogometno prvenstvo B lige IS o v ara-T ri estina 1:1 (0:1) Sest minut pred koncem se je domačinom posrečilo izenačiti NOVARA, 4. — Pravijo, da je bila nedeljska tekma med Novaro in Triestino do 84’ ... začarana. Seveda je to mišljeno za domačine, ki so se znašli na pragu poraza in nikakor niso mogli prisiliti goste, da bi klonili. Toda njihovi številni napadi so vendar rodili uspeh, ko je Men-tani končno pretresel mrežo Bandinija in s tem dosegel v splošno veselje igralcev .n gledalcev izenačenje. Triestina je šla na igrišče v napovedani postavi Ban-dlni- Frigeri Brach; Degrassi, Varglien, Radiče; Fortunato, Puia Secchi, Taccola in Del Negro. Novara pa je proti Triestini postavila sledeče moštvo; Lena; Miazza, Scacca-barozzi; Baira, Udovicich, Passarin; Mentani, Zeno, Cella, Scaglia, Albini. Tekmi, katero je sodil Cariani iz Rima, je prisostvovalo približno 4.000 gledalcev. Rekli smo že, da se je No-vari posrečilo dohiteti goste šele šest minut pred koncem in s tem izravnati položaj, ki je kazal, da se bo tekma končala s porazom domačih. Sicer si Triestina ne bi zaslužila zmago. Gostje so lepo igrali in so tudi izvedli nekaj krasnih in nevarnih napadov, vendar moramo priznati, da so imeli posebno v obrambi nekaj sreče. Novara je več napadala in njene akcije so bile včasih zelo nevarne. Toda delno zaradi premišljevanja, delno tudi zaradi nervoze napadalcev, te niso obrodile nobenega u-speha. Nasprotno pa Tržačani, ki so bili odlični v sredi igrišča, niso nikoli pokazali, da bi bili v napadu nevarni. V začetku se je Novara takoj pognala napad. Toda njena napadalna sila je vedno bolj izgubljala na nevar-poeti. kar je Triestina izra-hn» Po nekaterih neuspelih napadih domačinov, ki so urrešili vrata nasprotnikov z Mentanijem, je prišla za Novaro hladna prha. Tržačani so Ut v napad ki jim je prme-«•> kot. Fortunato je streljal, fcga j« prišla do prostega Puie, ki jo je z glavo poslal Leni za hrbet. V drugem polčasu so šli domačini v ofenzivo, vendar njihova udarna sila je pojenjala v splošno razočaranje gledalcev. Mentani zopet zgreši cilj in kasneje tudi Cella žalostno gleda za žogo, ki je končala v Bandinijevih ro-kah. V 16’ drugega polčasa se Triestini ponudi ponovna možnost za zvišanje rezultata, toda Fortunato, ki se je znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem, dvigne žogo preko prečke. V 39’ pa Novara izenači; Passarin poda iz kazenskega strela Zenu, ki pošlje žogo Mentaniju. Tokrat Mentani ne zgreši in jo z glavo pošlje v tržaško mrežo. Nekaj minut pred koncem bi lahko Triestina ponovno prešla v vodstvo, toda Lena z odlično parado reši svojo mrežo pred kapitulacijo. «»------- MEDNARODNI NOGOMET gometao srečanje meld diletantskima reprezentancama Turčije in Italije. Zmagali so Italijani z edinim golom, ki ga je dosegel v 17’ prvega polčasa srednji napadalec Rivera. AMSTERDAM, 4. — V prijateljski nedeljski tekmi je Holandska premagala Bolgarijo s 4:2. Prvi polčas se je končal z 2:2. * * * ATENE, 4. — V kvalifikacijskem tekmovanju za olimpijski nogometni turnir je reprezentanca Grčije premagala v nedeljo enajstorico Izraela z 2:1 (0:0). «»---------- bilo. Split je šel po zmago v Sarajevo in si je s tem še bolj uitrdil položaj vodečega v lestvici, medtem ko sta ostala dva kandidata za prvo mesto Trešnjevka in Borac nepričakovano Iklonila v Osijeku in Zagrebu. Morda največja senzacija tega kola je zmaga zadnjega v lestvici Elektrostroja nad Šibenikom, ki je veljal za najboljše moštvo v tem delu tekmovanja. Ljubljanski Od-rdd pa je zopet padel v nemirne vode dna lestvice, medtem ko je zmagovalec Odreda Ze-ljezničar postavil svojo kandidaturo v borbi za boljša mesta na vrhu. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Zeljezničar-Odred 4:0 (2:0) Elektrostroj-Sibenik 3:2 (1:1) Zagreb-Borac 3:0 (1:0) Proleter-Trešnjevka 3:1 (2:1) Igman-Split 2:3 (1:1) Varteks-Lokomotiva 1:1 (0:1) Italija-Turčija diletanti 1:0 (1:0) ANKARA, 4. —• V nedeljo je bilo pred 20.000 gledalci no- V DISKU Nov italijanski juniorski rekord PALERMO, 4. — Irene Giu-sino je dosegla v metu diska nov italijanski juniorski rekord z znamko 41,29 m. Prejšnji rekord je pripadal isti atletinji z metom 40,60 m. V Slovenski conski ligi je moštvo iz Izole prišlo ponižno v Ljubljano, a na igrišču je znalo iztrgati Grafičarju delitev točk. To je že lep uspeh za mlado istrsko moštvo. Za Novo Gorico pa je vest bolj žalostna: V Kranju je enajstorica Triglava premočno premagala Novogoričane, ki so se morali zadovoljiti le z enim častnim golom. Z druge strani pa so jim nasuli kar štiri žoge v mrežo, kar dokazuje, da je bila zmaga domačinov zaslužena, pa čeprav se ta po golih previsoko odraža. Sicer so tudi v tem kolu zabeležili nekaj nepričakovanih rezultatov in zmag na tujih igriščih. Najbolj presenetljiva je zmaga Krima v Trbovljah ter Kladivarja v Mariboru. Branikova zmaga v Ljubljani pa je še enkrat pokazala, da si Mariborčani zaslužijo prvo mesto v lestvici tega prvenstva. Nedeljski rezultati: Ljubljana-Branik 0:1 (0:0) Grafičar-Izola 1:1 (0:1) Maribor-Kladivar 0:1 (0:1) Murska Sobota-Ilirija 3:2 (1:2) Tnglav-Nova Gorica 4:1 (1:0) Rudar-Krim 0:1 (0:1) NAMIZNI TENIS V sredo turnir na sedežu Edere V sredo se bo začel v prostorih id.ruštva »Edera* namiznoteniški turnir, katerega se lahko udeležijo vsi igralci Bora, ki so včlanjeni v namiznoteniško zvezo. Turnir, ki se bo začel ob 20.30, je predpriprava za italijansko prvenstvo, ki bo od 21. t. m. dalje v Livornu. Udeleženci bodo izločeni iz nadaljnjega tekmovanja po dveh porazih, PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Koprski Tomos najnevarnejši Tolminu mih kandidatov za prvo mesto. Žal pa so bili gledalci v svojih pričakovanjih razočarani. Obe ekipi sta v prvem polčasu igrali medlo in neborbeno in skoraj ne bi mogli govoriti o kakršnikoli lepi potezi. Drugi polčas je bil v glavnem ponovitev igre iz prvega polčasa. Šele petnajst minut pred koncem so se Koprčani nekoliko zbrali in dosegli tri gole. Pri tem je treba povedati, da sta bila dva zgodit/ka domačinov 'posledica grobih napak obrambe gostov. Kljub vsemu pa je zmaga domačih zaslužena, saj so imeli več od igre in v drugem polčasu pogosteje napadali. S to zmago se je Tomos nevarno približal vodečemu Tolminu Seveda za Postojno še ni vsa stvar izgubljena, saj ima tekmo manj in še mnogo priložnosti za nadomestitev izgubljenih točk. Po porazu v II. Bistrici je Sidro v nedeljo ugodno presenetilo svoje pristaše. Pirančani so zaigrali enostavno in borbe, no jn slavili prepričljivo zmago. Gostje so igrali požrtvovalno, toda premalo iznajdljivo, da bi rešili vsaj točko. Častni gol so dosegli v zadnji minuti igre povsem zasluženo. Čeprav zmagi Sidra ni kaj oporekati, pa je vendar nekoliko previsoko izražena. Tudi Ilirske Bistrice ni mogla borbenost rešiti poraza' v Ajdovščini. Primorje je bilo boljše v tehničnem pogledu, napadalci pa tudi učinkovitejši. Goste je treba pohvaliti, ker so igrali do zadnje minute prizadevno, čeprav so imeli že štiri zgoditke v mreži. Sežančani so v nedeljo prekosili sami sebe. Akcije so tekle kot po olju in razpoloženi napad je dosegel najvišjo zmago v letošnjem prvenstvu. Kaže, da bo zdaj treba tudi Tabor vzeti v poštev v boju za prvo mesto. Glede gostov naj povemo, da so v prvem polčasu nudili še kar dober odpor, v drugem polčasu pa jim je pošla kondicija in so imeli povsem podrejeno vlogo na igri šču. Izid tekme Branik - Rudar je realen. Domačini sicer niso pri. kazali nič posebnega, toda za zmago je bilo že to dovolj, da so imeli boljšo kondicijo kot gostje. Ker preurejajo nogometno igrišče v Idriji, se Idrijčani niso mogli kaj dosti pripravljati na prvenstvo in v le. tošnjem tekmovanju ne moremo pričakovati od njih kakih posebnih podvigov. V prihodnjem kolu bodo igrali: Postojna - Tabor, Adria -Branik, Rudar - Sidro, Anhovo-Primorje in H. Bistrica . Tol min. V dvanajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Tomos " Postojna 3:0, Primor Je - II. Bistrica 4:0, Sidro . An hovo 4:1, Branik - Rudar 3:0 in Tabor Adria 7:2. Tolmin je počival. Prvikrat se je zgodilo v primorskem nogometnem prvenstvu, da so domačini zmagali v vseh srečanjih in tudi s prepričljivo razliko v zgoditkih. Glavno srečanje tega kola je bilo v Kopru med Tomosom in Postojno. Lepo vreme je privabilo na igrišče blizu 800 gle. dalcev, ki so pričakovali ostro In enakovredno igro dveh res- BOKS MADRID, 4. — Finski boksar Lukikonen, ki bi moral v sre do staviti svoj naslov evroske-ga prvaka mušje kategorije na razpolago Špancu Youngu Martinu. se je poškodoval po rakii, zaradi česar predvidevajo, da bodo morali dvoboj odložiti do nadaljnjega. Srečanje za evrop. ski naslov bi moralo biti v Madridu. Split Trešnjevka Borac Zeijezničar Šibenik Proleter Zagreb Varteks Igman Odred Lokomotiva II. zvezna liga 13 U I 3 41:18 23 15 9 1 5 32:22 19 15 9 1 5 31:23 19 15 8 2 5 24:17 18 15 8 1 6 28:24 17 15 6 3 6 25 23 15 15 6 3 6 35:38 15 15 5 3 7 17:24 13 15 5 1 9 23:29 U 15 5 1 9 16:28 11 15 3 4 8 20:30 10 Elektrostroj 15 4 1 10 16:32 9 Slovenska conska liga Branik 14 U 1 2 61:11 23 Kladivar 14 10 2 2 43:30 22 14 9 0 5 34:25 18 14 7 2 5 21:19 16 14 7 2 5 33:30 16 14 7 1 6 36:15 15 14 5 4 5 14:26 14 14 6 1 7 29:28 13 14 3 3 8 30:44 9 14 4 1 9 16:28 9 14 1 5 8 10:40 7 14 0 6 8 13:38 6 Primorsko prvenstvo Tolmin 11 7 2 2 36:15 16 12 6 3 3 25:15 15 12 6 3 3 25:23 15 12 6 2 4 34:15 14 U 6 2 3 24:15 14 12 6 2 3 32:26 14 12 5 3 4 24:14 13 11 4 1 6 33:32 9 11 3 2 7 24:43 8 12 2 2 8 10:43 6 12 1 2 9 11:36 4 Triglav Maribor M. Sobota Rudar Krim Ljubljana N. Gorica Ilirija Grafičar Izola ekipnega tekmovanja za žensk V moški konkurenci bodo glavne borbe za naslov med Madžari, Švedi in* Jugoslovani Tomos Primorje Branik Postojna Tabor Sidro Rudar Adria U. Bistrica Anhovo med Anglijo in Romunijo. Kot že v prvem prvenstvu v Budimpešti so zmagale Angležinje. Z zadnjo zmago v parih sta Angležinji prešli eno najtežjih ovir za ponovno osvojitev evropskega prvenstva. O Jugoslovanih bi lahko rekli, da so se dobro izkazali. Sicer so imeli v prvem dnevu za nasprotnici dve srednje dobri ekipi. Ne Francozi ne Bolgari niso nudili odpora Jugoslovanom. Harangozo je zopet imel preglavice zaradi poškodbe v hrbtenici in je moral celo igro z Amouretti-jem za nekaj časa prekiniti. Jugoslovanke pa so le povprečne igralke. V prvih srečanjih z Madžarsko, CSR in Avstrijo so morale vsakokrat kloniti s 3:0. Tudi drugi dan prvenstva v namiznem tenisu je potekel brez presenečenj. Favoriti neusmiljeno odstranjujejo s poti vse, kar jim ni doraslo. Razen če se ne dogodi nekaj res nepričakovanega, kar je malo verjetno, je že danes gotovo, da se bodo v borbah za naslov prvaka Evrope srečali v moških ekipah Madžari. Švedi in Jugoslovani, v ženskih pa Ma-džarke in Angležinje. Igralke Madžarske in Anglije so že gotove finalistke. Isto Velja za Sveče, ki so zmagali nad Romuni s 5:3. Madžari in Jugoslovani pa se bodo morali do finala še boriti. Današnji rezultati so: MOŠKI A SKUPINA: Italija - Wales 5:3; CeškoslovaškaJBelgija 5:0; Češkoslovaška "SZ 5:1; Madžarska SZ 5:1; Poljska - Wa-les 5:0. B SKUPINA: švedska - Vzh. Nemčija 5:2; Danska - Sev. Ir. ska 5:1; Danska-Holandska 5:3; Bolgarija - Grčija 5:0; Avstrija. Holandska 5:4; Romumja-Sved-ska 3:5; Anglija - Bolgarija 5:3; Zah. Nemčija Francija 5:1. C SKUPINA: Jugoslavija -Švica 5:0; Zah. Nemčija-GrčtJa 5:2; Bolgarija - Francija 5:0; Zah. Nemčija - Anglija 4:5. ZENSKE I. SKUPINA: Jugoslavija - Grčija 3:0; Holandska - Grčija 3:1; Češkoslovaška - Zah. Nemčija 3:0; Madžarska - SZ 3:0; Holandska * Avstrija 3:1; Jugoslavija - Zah. Nemčija 3:2; Švica • Avstrija 3:2; Madžarska -Češkoslovaška 3:2. II. SKUPINA: Anglija - Vzh. Nemčija 3:0; Danska-Wales 3:2; Vzh. Nemčija ? Poljska 3:1; ZAGREB, 4. — V veliki dvorani zagrebškega velesejma se je v nedeljo začelo II. evropsko prvenstvo v namiznem tenisu z udeležbo 21 držav, ki so poslale na tekmovanje 229 tekmovalcev in tekmovalk. Vse do srede se bo 21 moških in 19 ženskih ekip potegovalo za naslov evropskega prvaka. Moške ekipe so razdeljene v tri skupine, ženske pa v dve. V skupinah igra- jo vse ekipe med seboj, v sredo pa se bodo prvaki skupin pomerili med seboj za naslov prvaka. Prvi dan tekmovanja se je končal brez posebnih presenečenj. Po navadi so favoriti zaključili tekme premočno v svojo korist razen izjem. Med temi lahko štejemo vzhodne Nemce, katerim se je v tekmi z Danci zataknilo in so si s težkočo in s pičlo razliko priborili zmago. Najzanimivejši in tudi doslej najbolj kvaliteten je bil dvoboj v ženski konkurenci Poljska " Bolgarija 3:0; Romunija - Francija 3:0; Anglija -Švedska 3:0; Romunija - Švedska 3:0; Francija * VVales 3:0; Poljska • Danska 3:0; Anglija-Bolgarija 3:0; Svedska-Poljska 3:0; Anglija " Francija 3:0; Romunija - Wales 3:0; Bolgarija -Danska 3:0. KOLESARSTVO BEOGRAD, 4. — Na 144 km dolgi progi od Beograda do Pe-trova.radina in nazaj je bila v nedeljo letošnja prva kolesarska dlirlka za memorial Vida Roči-ča. Na cilj je v skupnem času 3 ure 54 minut in 36 sek. prispelo nič manj kot 20 voza-več, med katerimi je v zadnjih metrih zasedel prvo mesto Veselin Petrovič (Partizan) pred klubskim tovarišem Vulkovičem in članom ljubljanskega Roga Žirovnikom. Jugoslovanski olimpijsftoi kan. kandidat Šebenik je prispel na cilj šele osemn^^^t kandidati, med nji®* gijr Levačič, so odstopi11- ^ ^ zasedel četrto me9 °’(p P pa so bili Fonovic, vak, Mihailovič V juniorski vožnji je zmagal Djačič >z p} pred Dapčevskim (F *** 4. . t WETTEREN, ski dirtci po I jTianifiij’ - bila v nedeljo na **■ 0. gi progi, je zma®a z, «•* Arthur De Caboo • ^ sta privozila na Jean Graczyk in Van Looy. $ Dirke se je ude e . lesarjev, med ka H:anoV.. bilo zelo malo / Italijanov je p. 13., Defippis pa ODBOJKA , - FLORENCA, 4-_ y ^ sko reprezentanco t l*-i Ir\ 4i, Alberti tri hoji z udeležbo dveh naj-i”6, 57”5) — vsi 113”1; boljših italiianskih (I) (55” odbojki boljši KoprtfJ med ženskami pa Tržača Prehodni pokal ostane do naslednjega srečanj* V ga srečanja v rok3*1 drega vala. _ . V OBERWIESEi^ DBEHWii^~ ■ Recknagel M. Pečar s«5* oberwiese nedeljo je b»» pitfj ■ikakalniri V ji JIP (Vzh. Nemčija) letošnja skakalna pt‘V Udeležila se J* lita ska skakalna zmagoval* tUl' skim znias^”"' glom na čelu. N.a lo 80 skakalcev, jj | e prisostvovalo gledalcev. f*:p Jugoslovan Ma« ep zasedel v tej zare’ kurenci odlično t0^f zbudil splošno P' jj)«*-dalcev in strok sefijlj;l gov skok v dr“*iii i> tej tekmi progi® š.i skok dneva, i1 ! REZULTATI: ? j6 ^ 1. Recknagel ,U(j.jn.) 'J točke, 2. Nien» „(e f: 70) 220 točk, 3- L 2,7,5,;,- s-ka) - (77, 7*2 <73» , r kainen (Fin.) L) 5. Lesser (Vzh- osja( -................ „ peC* 71) 213 točk, J; t0£K (70,5, 75) 211 KOLESAKs 16. d® dirka P® SU m ŽENEVA, 4- g« “g; ni odbor kol spof« fi objavil '■J Švici je v reditve, ki b dolžino proge > Po etapah b° J sledeča: ;uilii‘: J' 1. etapa 16-J »• Taborniki v borbi za točke Predstavnici Kopra in Trsta si izmenjujeta cvetje Kreuzlinger p. 17. junija: K etaP*,jl; vos 192 km; ■ , ja: Davos - LuS. etapa 19. junij a rona 18 k111 y IlnA posameznike>; pgf junija: Luga®0 jpl |( km; 6. etapa 2 j p l ne - MontreU*jiootr