48 Pavle Zidar Markovščice Marko Kravos VRNITEV Vrača se iz daljnih dežel, iz neštetih bojev z zlatom ovešen, s častmi; izkušen in moder. Tih je, kot so tihi vsi križarji z Jutrovega, ožgan od sonca, bel od dolgih srebrnih las. ¦ Konj se počasi prestopa, on ga ne spodbuja, gleda v prašno pot, sence dreves prepoznava. Počiva, odžeja se ob studencu že blizu doma, zamišljen čuti potno kapljo na svojem čelu. Markovščice Kako rad bi ženo objel na domačem pragu, pa je brez besed, pesek izpil mu je smeh, zbit od orožja, od ježe, ožet od tisoč rok. Težka vrnitev, kot bi osvajal zid Jeruzalema. Stoji vitez, sloni na meču, gleda v studenec: kako sveže vre, vedno mlad, poln žive vode. Vse, kar ima, bi dal zdaj za požirek iz čase, da bi mu usta razvezal, napel moškost v koraku. S čim naj odkupi zaraščena leta in dneve: z darovi? Kje najti še takega sebe, kot je nekdaj odšel? Kri je iztočil iz žil, zvest službi za božji grob. Kako še živeti zase? za svoje? on, sveti junak? VZTRAJNO Radio na mizi cvrči v njem lastovka gnezdi skozi okno piha s hriba na balkonu vleče z morja sam moram biti, vodo piti si iz strahu in žalosti domače razpoloženje splesti Morda uživam radio na mizi cvrči čisto srečen sem morda v njem lastovka gnezdi morda mi je dobro tako skozi okno piha s hriba morda mi je prav lepo na balkonu vleče z morja morda me le to veseli sam moram biti, vodo piti odlično krasno prečudovito si iz strahu in žalosti morda je pa prijetno domače razpoloženje splesti morda uživam čisto srečen sem morda morda mi je dobro tako morda mi je prav lepo morda me to veseli odlično krasno prečudovito morda je pa prijetno Radio na mizi cvrči morda uživam v njem lastovka gnezdi čisto srečen sem morda skozi okno piha s hriba morda mi je dobro tako na balkonu vleče z morja morda mi je prav lepo sam moram biti, vodo piti morda me le to veseli si iz strahu in žalosti odlično krasno prečudovito domače razpoloženje splesti morda je pa prijetno 48 50 Marko Morda uživam čisto srečen sem morda morda mi je dobro tako morda mi je prav lepo morda me to veseli odlično krasno prečudovito morda je pa prijetno radio na mizi cvrči v njem lastovka gnezdi skozi okno piha s hriba na balkonu vleče z morja sam moram biti, vodo piti si iz strahu in žalosti domače razpoloženje splesti ZEMLJA IN VODA Rdeča ilovica, lapor, siva glina, gozdna črnica, puhlica, peščenina, gnojena, mastna, mokra ali rahla, ledina v prahi, v pustivu, mrtva jalovina, kisla, poplavna, težka, kamnita, pusta. Prah zemlje, zemlja prahu, mati rodu človekovega, težka mati, težko je vstati, težko je hoditi, se odtrgati od tvojih uteži, se spreleteti, se prijeti prahu zvezd, sončnega dima, meglic v vesolju. Stota generacija po Kristusu ima vodo na srcu in vodo v glavi in mora poslušati enakomerno pljuskanje, ko se ljubi, ko se ljubi na rdeči ilovici, laporju in sivi glini. BOJNI NALOG Šli bomo v smeri jug jugozahod, po predvidenem načrtu tri dni in sedem ur, po ukazu številka dva devet pet. Bodite pripravljeni vsak korak. V vetru preverjajte vonje, na sveži travi sledove in tihe zvoke. Markovščice Pazite! vse, kar je skrito, je sovražno, tudi zaradi pomladi pazite: nevidni sovražnik ubija! PRIPRAVE Začenjam gledati strogo na uro, hitim, da ne bi kaj zamudil, držim se urnika, hišnega reda, zlagam stvari na svoja mesta, beležim v arhiv, zbiram potrdila, urejam dopise, sestavljam popise, zelo pazim na lastninske odnose, na prijateljske stike z mladimi, obziren, razsoden, pozoren, dobroten. Moj oče, z one strani sveta, šepeta in me tolaži: sprosti se, ne boj se, ne bo praznine po tebi. To, kar si, se v drugo prelije in vse se zarase. — — Ne rabim nasvetov, raje mi eno zapoj, oče moj! Če res ni smrti v naravi, pridi k meni vsaj zdaj, ob kresi, ko se dan obesi! Bolj sam sem tu, kjer me telo zavezuje tujemu redu. PLEŠA Prvi krajec rase, kmalu bo polna luna na moji glavi. Vsaka muka in skrb izpuli po en las — je rekla stara mati v tolažbo. Na onem svetu pa zrase pero za angelsko opravo, na onem svetu. Las odpade vsakič, ko si greh privoščiš — je rekel nono 51 Marko Kravos v tolažbo. In na onem svetu zrase dlaka za hudičevo opravo, na onem svetu. Do pasa bom hudič kosmati, od pasa pa angel pernati, na onem svetu. Tu bo pa gola glava ostala in mi kot luna sijala, oh, na tem svetu! VREME ZA PESEM Ko bi bila jesen samo to: oblaki, rahla plesen, megličast hlad in bi se predajal stapljanju v tem mokrem kraju, zamaknjen v ozeleneli mah na zapuščenem panju, blag in začuden ob rumenem in sinjem lišaju v škrapljah, spravljen na varnem v naravnem. Ne domišljam si, ko puščam te znake po papirju, kot pušča zajec svoje plašne sledove po snegu: jesen ni pesem, pesem je samo zagovor za življenje. NAPISI Vrtna pesem . . Sredi našega vrta cveti špinača: najlepša, najboljša, najbolj domača! Vse domače je najboljše, vse naše je najlepše. - Reka . Na levi je breg, na desni je breg, na sredi pa ni brega, je sama voda. Na zlati sredi si v mokri skledi. 52 53 Markovščlce Memento Ne misli, da bi ušel, ali kam dlje prišel, če bi imel štiri noge. Tudi stolica nikamor ne pride. Šolska Če ne znaš po naše pet in goniš pesmi svoje vrste, dobiš v spričevalo pet.* Če ne znaš prav sukat pet in goniš takte svoje vrste, si stopiš na prste spet. Knjiga Vsaka knjiga ima belo prvo in zadnjo stran. Tudi vmes je veliko belega. Besede plavajo v belem. Včasih tudi potonejo. Dih Vdihaš izdihaš zadihaš se oddihuješ si zadiši ti zaduši te vzdihneš izdihneš Triptih Eden ima veselje v delu, drugi v zabavi, tretjemu se vse na glavo postavi. * (v ital. šolah negativna ocena) Eni so mučeniki, drugi tatovi, in najbolj povprečni žive kot bogovi. Tretji bo prvi in prvi bo tretji, samo drugi ne sme nikoli umreti. Dei Dež nastane takrat, ko je oblakom težko in je nebo žalostno: tudi stvari, večje od ljudi, morajo včasih jokati. Boj se mrtvih! Pravzaprav, če vsi mrtvi napovejo vojno nam živim, jih je več in so močnejši, bolj zviti in manj ranljivi. Lov Zajec beži, ko je lov, pes lovi, ko je lov! Zajec zaklan, lov končan. Zajec odrt, pes potrt. 54 Marko Kravos