Leto XVI.
V Celju, dne 27. aprila ltHtö. 1.
Ste v. 48.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pvndeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo iu Neifcčiio 1-2 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za .^neriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. jpreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina'iä pošilja upravništvu. plačuje se vnafPfj.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-v>-ste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
O položaju kmečkega stanu in o stanovskih kmetijskih zadrugah.
■Predaval v Šaleški dolini tajnik kmetijske zadruge za Šaleško dolino.) (Dalje.)
.'I. Vse stroke napredujejo, napreduje tudi kmetijstvo, dan za dnevom Ičitamo o novih strojih, o novih načinih [obdelovanja itd.; kmet mora biti dan-fdanes bolj izobražen kakor pred leti.
ker se dandanes od njega zahteva.
|kakor smo že v začetku predavanja ■menili. umnejše obdelovanje zemlje, jlahteva se razno delo. katerega prej ni poznal. Naš kmet pa mora doseči reč j o izobrazbo tudi radi tega. da naše »trijsko kmetijstvo ne zaostane za kmetijstvom na Nemškem, Švici. Danskem, kjer je isto že zelo razvito, ker bi to bila za nas največja nesreča, . Vsakemu "kmetu ni mogoče «obiskovati' Imn:i*k« .-"i • * .,,■ ».-.uii. i> -n im . :aa> na Slovenskem, veliko premalo. Ijuu-'k 1 > o I ; i mu ue.da skoro me kmetijske izobrazbe, radi tega vršijo to nalogo zadruge s prirejanjem gospodarskih predavanj, poučnih tečajev o Jsseh strokah kmetijstva, z ustanav-wjem uzornih trsnic. drevesnic, če-ftjnakov (v povzdigo vinoreje, sadje-čebeloreje). z nakupom raznih 'metijskih strojev in poukom glede porabo istih, z ustanavljenjam zavarovalnic za živino, z nakupom plemenskih živalij (v povzdigo živinoreje), z napravo uzornih gnojišč, z navajanjem i snagi in redu pri živini itd.
i Zadrug dolžnost je posebno opozoriti svoje člane na razne panoge gospodarstva, katere se premalo gojijo ali so zelo zanemarjene. Pri nas se premalo upošteva živinoreja, mlekarstvo ■ perutninarstvo. Ce vzamemo srednje vtìiko kmetijo, vidimo, da se komaj
toliko, pridela kolikor je potrebno za živež obitelji. poslov in delavcev. Odkod pa naj vzame kmet v šaleški dolini denar za plačevanje davkov.; zavarovalnine, dragih poslov, delavcev,* popravo poslopij, zboljšanje gospodarstva, slučaj bolezni itd. V prvi vrsti je navezan na gozd, a koliko kmetij je dandanes, pri katerih se Še nahajajo taki gozdi, v katerih bi še bilo kaj za sekati in bi donašali redne letne dohodke; menda zelò malo in dohodki te vrste ne pridejo v pošt e v. Glavni so dohodki iz prodaje vina. sadja in hmelja, kateri pa so radi že prej omenjenih razmer negotovi in zelo majhni. Žita se komaj pridela za domačo rabo. veliko kmetov mora isto kupovati. Pač pa je glavni vir dohodkov živinoreja in ta bi se morala v večji meri gojiti in tukaj, kakor tudi pri pospeševanju mlekarstva je spet široko polje za delovanje zadrug. -Äa4*»gft z VÄgladoiu in poukom skr iti jo za npeljavo najboljših pasem živine. ■C,c zt)i')ijs;inje travnikih pou.ui gnojenja. izsušen ja itd. ter s tem za pomnožen j e krme, za popravo hlevov, prezračevanje istih itd. Posebno sedaj, ko so se sklenile razne postave, katere so povzročile, da se je cena živine zelo povzdignila, lahko prinaša umna živinoreja največ dohodkov. Tesno združeno z živinorejo je mlekarstvo; da je ono velikega pomena, nam kaže gorata tirolska dežela, v kateri se ljudem nič slabše, še mnogo boljše, godi, ko pri nas, akoravno so navezani samo na živinorejo, oziroma mlekarstvo. Pri nas se z mlekom slabo ravna, isto se premalo upošteva v gospodarstvu. izdeluje le maslo, katero navadno kmetice kakemu barantaču. kateri hodi od hiše do hiše. za slepo ceno prodajo, po največkrat pa ga oddajo bližnjemu trgovcu, kateri večinoma kmetico pregovori, da vzame pri njem kake nepotrebne stvari namesto denarja in jo
»avte ga razne potrebe, katerih prej ni Wela. Mleko se navadno potrati, ne «a bi imel kmet kak dobiček in le v bližini mest in večjih krajev se spravi \ denar. Dandanes, ko so se izumile razne naprave, da ostane mleko mesec dni sveže. tako. da se lahko pipilja v oddaljena mesta, dandanes. ko so se iznašli razni stroji, s katMiM.se v kratkem času mleko posname in izdeluje' surovo maslo, katero ima .visoko ceno (najmanj kilo 2'40 K), dandanes, ko se uživanje mleka kot za - človeka neprecenljive redilne snovi bodisi v; obliki mleka, smetane, sira. surovega masla in masla vedno bolj mnoU. obračajo zadruge vso pozornost na mlekarstvo in iste snujejo v svojem področju mlekarne, katere so res pravi blagoslov za dotične kraje. Poznani majlilie mlekarne na Spodnjem štajerskem. pri katerih dobivajo udje iMtfjiM^secno 30—40 kron za mleko m še vsakokrat približno dve tretjini pt..p -.-.ga mleka nazaj, katero še ra-»»••:. -V • ■ i^ili	-iUk
pa popolnoma porabno za pitanje prašičev. O mlekarnah bodem. ako vas zanima, drage volje v kratkem predaval.
Šaleška dolina, blizu toplice Dobrna in mesta Celje, je pa zelo pripravna za rejo perutnine; potrebno bi bilo upeljati enotno pasmo kokošij. takOzvano štajersko, katera slovi radi okusnega mesa in množice jajec. katere nesejo kokoši. Zadruga lahko prevzame redno preskrbovanje toplice Dobrne in mesta Celje s perutnino in jajci in spet se otvori novi vir rednih dohodkov prebivalcem Šaleške doline.
4. Kakor proti vsaki novi stvari, tako vlada tudi proti zadrugam veliko nezaupanje, zato morajo zadruge širiti med ljudstvom zanimanje za koristi združenja, morajo kazati na uspehe takih združenj v drugih državah, deželah in krajih. Ce pa bode enkrat
prodrlo prepričanje o važnosti in potrebi kmetijskih zadrug v najširše kmečke mase, potem bodo one vedno bolj napredovale, napredovalo bode tudi blagostanje kmetov in povzdignila se bode samozavest kmeta. Kmet se bode zavedal in bode prepričan, da je on pod.a^a vs - drugim stanovom in da si	s svojimi sotrpini-kmeti
lahk '' pomaga in prisili vlado in druge kroge, da večjo pozornost obračajo kmečkemu stanu.
5. Gospodarske zadruge pa bi jejo neizprosen boj proti onim. kateri z umazanimi kupčijami, prodajami ter kosanjem posestev uničujejo kmečki stan. skušajo same. ako res katero kmečko posestvo ni več za rešiti, isto kupiti in spet celo kakemu kmetu v roke spraviti, ne pa razkosati; upli-vajo potom kmečkih poslancev na drž. zbor in deželne zbore, da se ne sklepajo postave na škodo kmečkega stanu ter skrbijo za postave, katerih namen je povzdigo kmečkega stanu.BSSnÉBan;
I^alje griliod.njič.l
Poročilo
o glavni skupščini i u ž n o š t a-j e r s k e g a hmeljarskega d r u -št v a > katera se j e v r š i 1 a d n e 18. s u š c a t. 1. v Žalcu.
< Konec.)
Po prizadevanju poslanca gospoda Berksa se je posrečilo, da se osnutek provenienčne postave ni izročil kmetijskemu. nego gospodarskemu odseku. Poročevalec prvega bil bi gosp. dvorni svetnik Marchet. kateri je veliki prijatelj provenienčne postave: poročevalec drugega bode pa najhitreje nasprotnik istega. Nadalje se je določilo, da se o tej- postavi ne bode prej razpravljalo v državnem zboru, predno se mu ne predloži tudi postava o nepoštenem tekmovanju glede zaslužka (unlauterer Wetterwerb.) Ker ima državni zbor z volilno reformo obilo
t LISTEK.
Prijatelj Lovro.
Hrvaški spisal Avgust S en o a: poslovenil •Tanko B r a t i n a.
iPalje.)
Šel sem na okope. Bila je lepa. sna noč. zlati mesec je razlival ča-ubiio svetlobo na drevje* in grmovje. Jiitro sem dobil Lovro. ■ — Pojdiva, rekel je. glej. razmo-friraj. opazuj!
Prišla sva za češminov grm in evo nas pred letno kavarno. Okoli belih miz je srebal tuj. lin svet sladoled. v ozadju je igrala godba uvertiro „Semiramide". Pred eno mizo se je Lovro vstavil, priklonil se z neko prisiljeno finostjo in me predstavil slovenski društvu. Aha. to je ona slovenska obitelj, pomislil sem; da vidimo!
Na prvem koncu mize je sedel debel starec, belili kratkih las. lepega nosa. širokega, obritega in kozavega Tica. Dolga suknja mu je bila zapeta do grla. visok klobuk mu je zlezel nazaj, in z obema rokama je držal med nogami debelo palico z zlatim ročeni.
Starejša gospa, gotovo mati. je bila majhna ženska, ostrega lica, ostrih oči. Zagrnjena s črnim svilnatim ogrinjalom. pokrita s klobukom iz temnega žameta, brbljala je starka sladko, lokavo a s tenkim, prodirajočim glasom, kimajoč z glavo, mahajoč z rokami. Naposled sem se ozrl na hčer. Nanjo je bilo treba najmanj paziti. Sedela je tako. da si jo mogel le od strani pogledati. da ji je včasi mesečina posvetila v lice. včasi zakrila obraz bakrena senca. Morda je storila to hote. Prvi hip sem bil malo zmeden. Nisem vedel, ali je mlada ali že zrela devojka. Bila je visoka, tenka, gibčna, bledega lica,
krasnega profila, temnih las. spletenih v kito. in temnih, žarečih oči. Iz širokih rokavov temne svilnate obleke so gledale bele drobne roke. a nad. čelom je trepetala zvezda iz brušenega jekla. Uprla je glavo ob roko. da ji je mesečina padala na svetle lase, in se v iskrah prelivala v temnih očeh. Lepa je. mislil sem na prvi, mah. — To društvece naju je pozdravilo izredno radostnq. celo preradostno. Samo hči je bila po prvem veselem pozdravu nekako muhasta, občutljiva.
—	Posebna čast mi je! No. kako je. gospod Lovro? vprašal je starec zaupljivo ter podal mojemu prijatelju roko.
—	Lepo ste nas prevarili, zabr-bljala je starka, ker niste prišli popoldan; tndi Minka jezi na vas. Ne res?
—	Ali mama! rekla je mladenka nato. Kje ste bili. gospod Lovro? na-
daljevala je z mehkim glasom, no. kaj vas vprašujem, kaj zahtevam račun? In vi ga nočete izdati? obrnila se je koketno proti meni.
Govorili smo o vsem mogočem, kakor ljudje, ko se vidijo prvič. Mene so čudovito hvalili na veliko mojo ne-priliko. Lovro , je govoril mladenki polglasno in v kratkih besedah, in ona mn je enako odgovarjala. Stara dva sta se skrivoma dregala in gledala izpod čela na Lovra. Govorili so slovenski. a tako, da se mi je zdelo, da ti ljudje navadno ne govore v svojem jeziku.
Govoreč s starima o blejskem jezeru, o bohinjski dolini, o Prešernovem rojstnem kraju, poslušal sem na eno uho hčer. Govorila je priprosto. sramežljivo, včasih spianitela, včasih umolknila, govorila je z mehkim, čutečim glasom.
Primerjal sem njen glas z divnimi zvoki Rossinijeve Semiramide in neko
opravka, ni upati, da pride poročilo gospodarskega odseka še na dnevni red v tej seziji — in mi smo pridobili zopet precej časa. Konečno naj še omenim, da je bila, cela razprava vele-zanimiva. ker so češki poslanci brezobzirno odkrili vse goljufije, katere se sedaj vrše v hmeljski trgovini.
V. Hmeljski poskusevalni n a s a d v Žal c n. Društveni tajnik je poročal sledeče: Za slučaj, da bi le ena izmed sedaj vpeljanih vrst hmelja pri nas začela pešati ali obnemagati. ali pa. da bi se tako zvrgla. da bi jo ne kazalo nadalje saditi, za ta slučaj priredilo si je hmeljarsko društvo po-sknševalen nasad, v katerem goji sledečih 13 vrst tujega hmelja: 1. hmelj iz Hersbrucka. 2. hmelj iz Wolnzacha. 3. hmelj iz Žateca. 4. rudeči hmelj iz Avše. 5. hmelj iz Alzacije. 6. hmelj iz Virtemberga. 7. Bramling (angleška vista). S. Golding od Iventa. 9. Fnggles (angleška vrsta). 1 U. hmelj iz Schwez-zinga (badenski), 11. hmelj iz Spalta. 1 '2. Aloster (belgijski) in 13. zeleni hmelj iz Daube. Kot 14. vrsta se bode letos, še letos nasadil hmelj iz Grenz-hausena iva Nasavskem. Vseh rastlin je bilo dosedaj 652: vsled sklepa odborove seje pa se bode nasad letos za toliko povekšal, da bo vseh rastlin blizu 80o. Navedene vrste hmelja opazuje društveni odbor ter bode konečno izrekel, katera vrsta se je našemu podnebju in naši zemlji najugodnejše prilagodila. Po bujni rasti in po. obilem pridelku v minulem letu se morajo imenovati 12.. 6., 5., 13. in 7. vrsta. Dozorela je 12. in 13. vrsta v istem času in še nekoliko poprej kakor naš Golding. vse druge vrste pa tako kakor naš pozni hmelj. Po enoličnosti bučk in po lepi barvi se je izmed vseh najbolj odlikovala 12. vrsta. Po kvaliteti ali kakovosti mora pa se kot prva imenovati I 1. vrsta, katera pa je glede množine pridelka postaviti šele na tretjo stopinjo^ v tem oziru so Ua 2. stopnji1 !.. 2.. s., i)., lo. vrsta. Brez pridelka, torej na zadnji 'stopinji. bile pa so 3. in 4. vrsta. .
Razstava hmelja iz poskuševalnega nasada se je vršila od dne 3.—lo. septembra m. 1. ter je bila prav dobro obiskovana. G. Roblek se je o nji dobesedno tako-le izrazil: „Razstava je bila velezanimiva in jako podučljiva!" Ker se bode ista vsako leto priredila, opozarjajo se že danes hmeljarji na njo.
VI. Avstrijska r a z s t a v a v Londonu 19 06. Društveni tajnik je poročal sledeče: Iz poročila gospoda predsednika o provenienčni postavi zvedeli smo. da preti vsled nje našemu hmeljarstvu precejšnja nevarnost; slišali pa smo tudi. da se ves naš hmelj proda pod tujim imenom. Dejstvo torej, da se naš hmelj sploh proda, navdaja nas z upanjem na bodočnost. Hme-
čudno čustvo se mi je polastilo srca. Čutil sem kontrast med Minkinim glasom in romanom glasbe. To me je mučilo. Nazadnje mi je posvetila resnica v dušo. Glas tega dekleta ni naraven. šepnil mi je skriven glas. ta čustvenost, ta priprostost in sramežljivost je le prevara. Morda Minka ni nič druzega kakor koketa. Kakor blisk sem pogledal na devojko. Mesečina mi je pokazala celo njeno lice. Zadrhtel sem. To ni bil cvetoči obraz mladosti. Od nosnic proti kraju ustnic sta se vlekli dve črti. znanilki zrelejših let. ustnice so bile vele. pod očmi si videl nagubano kožo; celo lice je bilo suho. velo. Ne, to ni razcvetela roža — to je stara devica, ki kliče mesečino na pomoč, da ji pozlati velo lice. Minka se je vstrašila mojega pogleda in v očesu ji je zasijala iskra demonske ! hudobnosti, a hitro me je vprašala smejoč se: „Zakaj ste umolknili?" ali
0	ljarsko društvo si mora torej prizade-d vati, inozemskim konzumentom pokali zati izborili naš pridelek ter jih po-e vabiti, da pridejo k nam kupovat. Ker
-	pride v tem oziru pred vsem Angleško
-	v poštev. nudi nam razstava, ktero pri-e redi nižjeavstrijsko obrtno društvo v
tekočem letu v Londonu, najlepšo pri-
1	liko. Razstava se ne priredi v svrlio. c da bi razstavljalci bili odlikovani s ? kolajnami in diplomami: ona ima le i zgolj namen. Angležem pokazati' kaj . zamore Avstrija glede poljedelstva, in-) dustrije. umetnosti itd. Društvo bode j razstavilo tri originalne bale (ài5ukg)
-	prepariranega (žveplauega) in pravilno
-	nabasanega hmelja ter dve mali bali j po 50 kg. iz katerih se bodo jemali
uzorci. Razstavil se bode golding in : pozni hmelj. Po posredovanju avstrij-: skega konzula v Londonu priredil bo i razstavili odbor v razstavi sami shod i angleških pivovarjev. katerim bo tako prilika dana. seznaniti se s pristnim našim limeljem. Kakor znano, dobivali so Angleži dosedaj večinoma le naše eksportno blago — to je tisto, katero so plačevali kupci pri nas po lo -20h za kilogram in če je tudi že 2 ali 3 leta staro. Društvo se nadeja, da bode imela razstava za vse naše hmeljarstvo najugodnejše uspehe, fo .končani, razstavi se bode hmelj v Londonu prodal. Samoobsebi se pač razume, da bo razstava povzročila društvu obilo stroškov: od vlade in dežele je dobilo v ta namen po 250 K podpore. Za slučaj primanjkljaja še pa bode ista vsled že dane obljube še povečala. Razstava se bo otvorila dne 5. maja t. 1. *
VII.	Praktične izkušnje o h ni e 1 j a r s t v u. K tej točki dnevnega reda oglasil se je gospod oskrbnik Tomitza iz Savneka. Rekel je. da namerava letos napraviti 6 7 oralov novega hmelja ter prosil navzoče hmeljarje. naj mu svetujejo, kaj naj sadi med oryoleten hmelj: neki bližji//?' *v]e-posesCTiik nVu je mtinreč odsvetoval krompir saditi, ker le-ta preveč privabi kitico, katera se potem loti tudi hmelja in tako povzroči veliko škodo: isto se zgodi, ako se med hmelj sadi rurikel. Po daljši debati, katere so se vdeležili gg. pl. Bien. Ocvirk. Roblek in Žigon. svetovalo se je g. oskrbniku, naj med prvoleten hmelj sadi fižol, pa tako. da se ne bodeta hmelj in fižol posluževala ene in iste prekle, oziroma kola. Fižol se je priporočal zlasti tudi raditega. ker privede zemlji precejšnjo množino dušca.
VIII.	Volitev novega odbora. Po nasvetu g. Zigana sklenilo se je naprositi, da prevzame zopet stari odbor za dobo treh let vodstvo društva. Odbor sestoji torej iz sledečih gospodov: dr. M. Bergmann, predsednik: Franc Roblek. podpredsednik: Anton Petriček. tajnik in blagajnik: Karol Janič. Josip Širca in Vinko Wabié, odborniki.
Minkin nasmeh ni bil smeh šestnajstletnega angela.
—	Godba je umolknila, svet se je razšel in tudi midva sva spremila Minkino družino domov. Ko sva se poslovila, nisva govorila z Lovrorn do doma niti besedice. Med potom sem razmišljal o besedah Shakespearove Julje: ..Ne kolni se mi pri mesecu, ker je lažnjivec!" Dgina sem legel v posteljo. Lovro je nataknil polhovko ter sedel na mojo posteljo; sedel je kakor kamen in kakor da mi hoče z očmi prebosti dušo.
—	No, vprašal me je z zamolklim glasom, kaj praviš?
—	Sedaj nič.
—	Govori, prosim te.
—	Potrpi: komaj sem jo videl, govoril skoraj niti nisem ž njo.
—	Meni — vgaja. Rojakinja moja je, ognjevita domoljubkinja lepa je, razumna je in ima šest tisoč goldi-
IX. in X. Slučajnosti in nasveti. Po nasvetu g. Žigona sklenilo se je. železniško ministrstvo potom poljedelskega ministrstva naprositi, da se bode voznina za hmeljevke in hmelj znižala za 50%; ravno istim potom naj se skuša doseči tudi polovična voznina za hmeljske obiralce.
Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se nikdo več ni oglasil k besedi, zaključil je gospod predsednik glavno zborovanje ob 6. uri zvečer.
Anton Petriček tajnik in blagajnik hmelj, društva in I. štaj. skladišča za hmelj.
Svetovno-politični pregled.
—	Parlamentarni položaj. Težišče situvacije se sedaj nahaja v pogajanjih med Gautschem in Poljaki. Gautsch je Poljakom obljubil 10 0 ni a n d a t o v i n neka j k o n c e s i j „ ki se dado deželam v Šolskem v p r a š a n j u.
Volilna reforma. Odsek za 1 volilno reformo je dne 25'. t. m. nadaljeval glavno debato. Navzoča sta bila tudi ministrski pred. baron Gautsch in minister Byland-Rheidt. — Posi. dr. Kramar je rekel, da se javno mnenje vprav organizuje. da bi prepričalo ves svet. da so Nemci pri volilni reformi najbolj oškodovani. Čehi pa. da imajo od nje največ koristi. Toda. Čehi so prepričani, da so s Poljaki in Slovenci tisti, ki bodo. morali plačati volilne reforme. Ako se govori o slovanskem in jugoslovanskem bloku, je to slepilo, ker interesi Slovanov si niso tako enaki, da bi se dala iz njih osnovati velika večina. Pa tudi ako bi bil slovanski blok. kako se naj majorizuje Nemce z večino petih glasov. — Poslanec Gross je takoj začet jadikovati. da se čutijo Nemci z volilno reformo resno prizadete. Brezdvonino bo volilni reformi morala slediti revizija ustave, " Odgovarjal mu je posi. Žaček ter napovedal, da bo v podrobni debati zahteval pomnožitev čeških mandatov na Moravskem.
—	Volilno gibanje na Ogrskem je zelo živahno. V Trenčinu so pretepli Slovaki prejšnjega poslanca Hocka. V Kovasulu pri Vilagosu so bili resni nemiri, ko je došel kandidat stranke iz leta 1848. Nikolaj Gabanyi. Rumuni so ubili hekega Mažaroni prijaznega kmeta. Državni tajnik Szte-renyi je imel v Oravici volilni shod. na katerem je govoril o samostojnem ' ogrskem carinskem Ozemlju. — Ogrsko žensko društvo je poslalo po vseh ma-žarskih okrajih okrožnico, kjer stoji, da so se žene ves čas krize odločno borile na strani naroda in da bodo agitirale tudi — a to samo za tiste kandidate, ki vzenio v svoj program tudi žensko volilno pravico.
narjev vrednosti — a jaz — moja družina strada.
—	Dobro, če je tako — —--
—	Lahko noč!
—	Lahko noč, Lovro!
Ko sem se drugo jutro zbudil, nisem dobil Lovra. Pustil mi je listek, da je odšel z Minkino obiteljo za dva dni na deželo.
Hitel sem povedati Macanu. kaj je z našim Lovrom. Naš Bodul je ravno četrtil starca Homerja na najmanjše dele ter je, kolikor se spominjam, zabavljal čez grdega Terzita. Čuvši, da je Lelj zmotil Lovru glavo, nagrbančil je čelo. pritisnil levi kazalec na konec nosa ter se odrezal kakor junaški Ahil: „Vidiš! Pasja vera!"
Drugi večer sva šla jaz in Bodul na sestanek mladih Hrvatov. Bili smo izredno dobre volje. Na občno zahtevo Dalmatincev, zapel nam je sramežljivi
Volitve v hrvaški sabor so
) razpisane na 3.. 4. in 5. maja. Das je - ogrska vlada zagotovila popolno svo-i bodo volitev in dala tudi uradnikom j prostost volitve, vendar bo borba silno i huda. ker nastopa več strank s svojimi t kandidati, v prvi vrsti mažaronska, opozicija ter hrvaška* kmečka stranka.
—	V novem srbskem ministr-. stvu prevzame Pasič predsedstvo. Pro-' tic zunanje zadeve. Radovanovič finance,
podpolkovnik Bojovič pa vojni portfelj. Kabinet se bo konstituiral jutri ali v soboto. Stari radikalci upajo, da bodo1 pri novih volitvah dobili 100 mandatov.
—	Turške finance. Dne 13. t. m. bi bila morala Turčija plačati 68.546 funtov za pomanjkljaj v macedonskem proračunu. Turčija pa plačila ni zmogla ter so se morale mesečne plače uradnikom in orožniškim častnikom plačati iz lOo.ooo funtov posojila, „ki ga je
, dala otomanska banka. Turška vlada izjavlja, da sploh ne more izplačevati mesečnih plač v Macedoniji. ako se ji ne dovoli zvišati carino za 3%.
—	Rusko državno posojilo. Car je izdal dne 18. t. m ukaz finančnemu ministru glede najetja državnega posojila v znesku 843.750.000 rabljev, t, j. 2133 milijonov kron. Obligacije se izdajo v petih evropskih jezikih in denarnih vrednostih. Obresti je plačevati v polletnih obrokih. Amortizo-vanje se začne leta 1917. ter mora biti ves dolg poravnan do leta 1956. Do leta 1916. pa se posojilo ne more ne odpovedati in ne konvertirati.
—	Ruska državna duma. Iz dosedanjih volitev je dobila ustavna d e m o k r a t i č n a s t r a u k a 7<>° 0 vseli mandatov. Stranka pa se v dumi razcepi v brezobzirno opozicijo in v zmerne demokrate ( k a d e t i.J Zadnji bodo najresnejša skupina v dumi ter se bodo bavili z važnimi reformami. Vlada si prizadeva, da pridobi zmerne demokrate za svoj centru«; Duma se otvori lo. maja.
Volitve v rusko gosudarstveii» dumo. V Varšavi se vrsc vofftvfllfil rusko gpsudarstveno dumo na mi>n način. V mestu je jako živahno. i mirno: Agitacija je zelo razvita. Soci- i jalisti se udeležujejo volitve in bodo ) najbrže tudi zmagali. *
—	Obtožba proti StesljuT Peter- j burška „Strana" priobčuje obtožnico proti generalu Steslju. ki obstoji iz j sledečih točk: 19. decembra (po ruskem koledarju), je pustil general Steseljl
! Japoncem zasesti več važnih poziciji brez boja. vsled česar je prišlo celo I staro mesto v roke Japoncev: l. janu-i arja zvečer so razglasili Stesljev ukaz,.,J po katerem so morali ustaviti o gen/ [ vsled pogajanj, katera so se vršila kapitulaciji. Pogoji zadnje niso bili povedani poveljnikom oddelkov in sna bili znani šele po predaji forov iu ba-
filolog. katerega smo imenovali v našel I društvu „oseški fant". Tordinčevo , pesem: „Kjer tičice z milini glasom pevajo". in to z jasnim, zvonkim glasom, da je neki Šijak zibajoč se od veselja vskliknil: „Oh. bratec, to je lepo. pri moji veri. to velja več negjjr turška cigareta!" ter me po tem vsklikt tudi objel. Ravno je začel „Uskok Ivo", miroljubni potomec bojevitih Senjčanov. s tankim glasom razlagati važnost seiijske železnice v veliko nezadovoljstvo prisotnih Rečanov in Kraljevčanov, ko so se vrata naenkrat odprla in vstopil je svečano, polagoma, nebeško se smehljajoči Lovro. Tovariši so pozabili senjsko železnico ter za-grmeli: „Živel Lovro!" Samo Žiga je dregnil Macana in ta je z lopovskim smehom v kotu gladil svojo brado.
(Dalje prihodnjič.)
terij. Še pri zadnjem zborovanju (29. decembra) se je izrazilo 17 poveljnikov posameznih oddelkov proti kapitulaciji ili so bili samo štirje zanjo. General Fock. Stesljev pomočnik, ni odgovarjal na stavljena vprašanja nič direktnega: Steselj sam je molčal. General Smirnov je trdil, da je bilo še za en mesec dovolj živeža, in general Biely je menil isto o streljivn. Protokol o tem je zdaj nakrat izginil.
—	Spomenica o položaju na Daljnem Vztoku. Izvrstni poznavalec Daljnega Vztoka. B a š e n o v. je iz-izročil načelniku generalnega štaba spomenico, v kateri napoveduje novo vojno /.Japonsko za neizogibno. Bašenov je napovedal že 1. 1897. prvo vojno z Japonsko in tudi poraz Rusije. Glede druge vojne pravi, da bo gotovo izbruhnila v šestih letih, ker ima Japonska svojo armado in mornarico pripravljeno in zagotovljeno pomoč Anglije. Mir v Pourtsmouthu je le kratko premirje. Japonska si hoče za vsako ceno prilastiti ruske nabrežne pokrajine na Daljnem Vztoku in Kamčatko. Rusija se bo morala boriti proti dvema sovražnikoma. zaradi tega mora pustiti svojo mandžursko armado na Daljnem Vztoku. utrditi mora vse postojanke vkljub japonskim ugovorom ter si priskrbeti v inozemskih ladje delnicah močno bro-dovje.
—	V angleški zbornici je prišlo do hudih prizorov pri predlogi o volilni pravici za ženske. Ko je nek poslanec govoril proti predlogu, so zagnale '-enske na galeriji krik.
Dopisi.
št. Jurij ob j. ž. Vsakemu >spodarju je dandanes pač krvava potreba, da se v vseh panogah kmetijstva kolikor mogoče vedno izobražuje. ako hoče le količkaj uspešno dedovati. Gledati mora. da si pridobi dobro strokovno znanje. Seveda to po-ameznikn ni lahko mogoče, zato mora vsak gledati, da dobi zato društvo, medsebojne podpore na ta način, da obiskuje pridno strokovna predavanja, akor so pri nas sedaj v navadi. V dsebojnem pogovoru — s poslušanjem tokovnih predavateljev — lahko po-meznik veliko pridobi, ako se le hoče to pobrigati. Žalibog. da pri nas ljudje še po večini nočejo ničesar slišati o kakem poučnem predavanju. 1 Gospodarji! V nedeljo, dne (j. maja Vam je zopet dana prilika, da se poučite o eni najplemenitejših panog, kmetijstva. Podružnica c. kr. deželnega konjerejskega društva je naprosila strokovnega učitelja, živinozdravnika gosp
A.	Korošca, ki bode imel pri „Cestnem tf.kkn" svoje predavanje. Koliko dobrot
»koristi ste že od tukajšnje podražit vživali. veste najbolje sami. Smelo pa trdimo, da je največ njena in njenega načelnika zasluga, da se je konjereja v naši okolici povspela do tako lepih uspehov. . osobito s priskrbljeva-njein najboljših in najlepših pleme-njakov. Bilo je pred desetimi leti. ko «o si tukajšnji skrbni konjerejci ustanovili podružnico, ali danes komaj še «.otari — ker ji manjka udov. Konje-■jci! porabite to zlatovredno priliko. Beležite se strokovnega pouka poka-
B.	da se razumite pobrigati sami H, za svojo lastno korist.
»Pri ti priliki si tudi lahko ogledate i'Ävni list ..Konjerejec", kojega dobi vsailud podružnice zastonj. Na svidenje pri „Cestnem!"
Št. Ilj ppi Velenju. Zimski |čas je potekel in ž njim tudi doba 1 naših prireditev; peta prireditev našega bralnega društva v letošnji zimski dobi se je vršila zadnjo nedeljo ob obilni udeležbi domačinov ter gostov iz
Žalca in Velenja. Otvorila se je veselica s pozdravom predsednika bralnega društva, katere je opozoril na to. da je ta dan obletnica, odkar sta dva vrla fanta sprožila misel, ustanoviti bralno društvo za Št. Ilj: nato je krasno de-klamirala gospica Giga Kran j č e v a pesem „kmečki hiši". Kakor drugekrati. tako so tudi sedaj rešili igrJci in igralke v obeli igrah svojo nalogo v popolno zadovoljnost vseh navzočih. Med obema igrama se je vršilo poučno predavanje, v katerem je govornik v kratkih besedah pojasnil zgodovino in pomen izobraževalnih društev na Slovenskem. Pri prosti zabavi se je izpre-govorila marsikatera beseda in smo posebno občudovali dva vrla kmetska fanta kot govornika. V najkrajšem času se bo osnoval v bralnem društvu pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja ter mladeniška zveza. Prvi shod mla-deniške zveze se vrši v nedeljo, dne 13. maja : pri istem shodu se bo končalo predavanje o zgodovini Slovencev in nato obravnavale razne točke, tičoče se mladeniške zveze.
Šoštanj.' Velika narodna slavnost. prirejena v korist fonda za ustanovitev ljudske knjižnice v Šoštanju, obeta hiti nekaj za Šoštanj izvanred-nega. Zanimanje za to slavnost je v vseh Krogih veliko; svojo korporativno ndeležbo so oglasila že razna društva, kakor ..Savinjski Sokol" v Mozirju, bralno društvo na Dobrni, bralno društvo v Št. IIju pri Velenju, čitalnica v Slov. Gradcu, nadalje razna društva v bližnji okolici Šoštanja; po deputacijah se udeležijo slavnosti celjski in žalski „Sokol" ter razna druga društva v Celju in Savinjski dolini. Pripravljalni odbor se pa tndi trudi, da bode slavnost nudila vsem posetnikom mnogo zabave. Nastopil bode pevski zbor Šaleške doline in polnoštevilna šoštanjska ..Narodna godba" na pihala in lok ter proizvajala razne najnovejše skladbe. V vinski kleti bodo konvertirali priznani Šrameljni ter nastopili razni narodni pevci. Srečolov bo nudil pmogo lepih dobitkov. Tudi za mladino bo preskrbljeno; bitka s konteti. serpentinami. kakor tudi ples bodo gotovo imeli privlačno silo za mladino. V mraku se bo priredil krasen umetalen ogenj. Sploh pa pripravlja odbor naj-raznovrstnejše zabave in hoče občinstvo z marsičem presenetiti. Želeti je. da se ta dan zbere v Šoštanju vse zavedno občinstvo iz Šaleške in Savinjske doline, da se na ta dan položi trden temelj prevažnemu društvu za ljudsko izobrazbo in pokaže našim pro-tivnikom. da čuti vse Slovenstvo z nami v našem boju in nas podpira pri našem stremljenju ne le ohraniti slovenski značaj trga Šoštanj in cele šaleške doline, ampak slovenski živelj tako utrditi, da bodo izprevideli naši nasprotniki, katere sedaj podpirajo vlada in razni slučaji usode, da je Šoštanj in Šaleška dolina bil slovenski, je slovenski in bo vedno slovenski ostal. Zberimo se pod geslom .Umika je pot do samozavesti in zmage"' dne 6. maja v Šoštanju!
Šoštanj. Naši „tako z vani'' Nemci so zopet prijeli veliki boben, na katerega tolčejo ter vabijo nemške obrtnike v Šoštanj, češ. da so prisiljeni podpirati slovenske obrtnike. Najpiej moramo povdarjati." da sami ne smatrajo tek pozivov resnim, ampak, da je vse le komedija, le pesek v oči javnosti in raznim merodajnim činiteljem. Kajti naši „takozvani" Nemci so že privabili marsikaterega obrtnika v svoj tabor, a ga pozneje iz hvaležnosti za to. da je šel čez drn in strn za njimi, gmotno uničili. Kličemo vara v spomin Petschnigga in čudimo se, da vas nič vest ne peče. ko se zabavate v prejšnjem njegovem hotelu, sedanjem ..Deu-
tsches Haus!'1 Ali ste že pozabili, da ste obrtniku Ferlinu sami pustili hišo prodati in ga tako uničili ? Ali so „nemški" obrtniki ključavničar Kder, mizar Morti in čevljar Futter zaradi tega morali v Ameriko, ker se jim je v Šoštanju vsled podpore od „nemške" stranke dobro godilo? Zakaj se tudi „nemški" krojač Lissetz spravlja v Ameriko? Čemu zahtevate v pozivu znanje enega slovanskega, najljubše slovenskega jezika.? Ali ne priznavate s tem, da niste sami zmožni vzdrža-vati svojih obrtnikov, ampak računite na podporo od Slovencev? Pa povemo vam. da se zelo motite, ako računate, da bomo mi ljudi, katere bodete sem privabili, podpirali. Mi imamo poštene in zmožne obrtnike v vseh strokah, te podpiramo in bomo tudi podpirali ter delali na to, da bodo začeli oni vaši trgovci in obrtniki, kateri so si v prejšnjih letih, ko še slovenska zavednost ni bila tako razvita, utrdili svoje stališče, čutiti, da so v Šoštanju in Šaleški dolini Slovenci oni. kateri vzdržujejo trgovce in obrtnike. Opozarjamo pa iz človekoljubja nemške obrtnike, da naj ne verjamejo mamljivim besedam in izpostavljajo svoje eksistence v nevarnost, da si naj vzamejo zgoraj navedene slučaje za svarilen vzgled ter si naj ogledajo onih 179 „takozvanih" Nemcev, kateri se jim ponujajo kot krušni očetje!
Iz Studenic. Bilo je še ob času. ko je tukaj služboval dobroznani učitelj g. Ivan Koropec. ki pa se je žalibog že pred 6. leti preselil v prijazni Šoštanj. kjer uspešno deluje v vseli ta-mošnjih narodnih društvih. Za njegovega službovanja v Studenicah se je vedno citalo p? slov. časopisih o raznih veselicah in gled. predstavah, katerih prireditelj je bil on kot predsednik sedaj jako zaspanega studeniškega bralnega društva. Jlbsto.ji še sicer sedaj bralno društvo, ali ono že ni dolgih ■ let sen: priredilo nikakšne veselice, niri gled. predstave, temveč je omejilo svoje delovanje skoraj zgolj le na čitan.je nekaterih izven štajerskih časopisov.
V Studenicah je vse narodno jako zastopano. Ni se torej čuditi, če je bil velik naval na stud. obč. zastop. in se je le z največjo silo posrečilo, odbiti ga. Manjka žalibože slov. voditeljev. ki bi se z vnemo lotili dela za narodov blagor in vzpodbujo. Je par jako navdušenih kmetov, ki bi brez-dvomno ne odrekli svoje moči možu. ki bi se jim neustrašeno postavil na na čelo. V dokaz navedem novo ustanovljeno in jako dobro uspevajoče kmet, društvo. Kmetje kar gore za stvar. Ali človek ne more storiti vsega sam,in najsibo še tako delaven, temveč treba mu je kakor mojstru pomočnika, s katerim bi si razdelila narodno delo. In v to svrho je. mislim, v prvi vrsti poklicano tamošnje učiteljstvo. Upajmo, da bode čitajoče te vrstice o njih premišljevalo in jih jelo tudi upoštevati. Res je sicer, da so slov. učitelju v marsičem vezane roke. toda nekaj se že tudi lahko deluje izven šole.
Ko me je nedavno zanesel veter po opravkih v Studenice. prišel sem v večjo družbo, ki pa je čvekarila skoraj izključno le nemški. Zlasti je pridno nemški klobasarila tamošnja poštarica, ki je že — kakor sem izvedel — dalje časa v Studenicah. kjer ne najdeš razun par Magdalenk sicer niti enega pristnega Nemca. Radoveden sem le. kako se ta gdč. razumeva s slovenskimi strankami. To je menda govoričenje, da se Bogu usmili! Ni se torej treba čuditi slov. kmetom, ki pravijo, da ne razumejo takozvane ..nove slovenščine". Kdo pa bo razumeval tako spakedrano slovenščino kakršno govori sicer c. kr. poštna uradnica. Želeti bi torej bilo.
da Studeničani kmalu nanČe tamošnjo poštarico. kako se jé po slovenski kruh.
Slovenske novice.
Štajersko.
Bratje Sokoli ! Izleta na Ostrožno se udeleži „Celjski Sokol-' korporativno v kroju. Zbirališče v „Narodnem domu" ob pol 2. odhod ob 2. uri.	Odbor.
Izlet na Ostrožno, ki ga pri-rede celjska narodna društva v nedeljo popoludne, dne 29. t. m., bo prav zabaven in tudi poučen. Radi tega vabimo še enkrat vse celjske narodne obitelji. da polete v nedeljo na Ostrožno.
—	Stritarjeve razglednice, prav lepe in tino izdelane, je založila Zvezna trgovina v < 'elju. Sliko, ki predstavlja Stritarja ob 70 letnici, ko mu poklanjata 2 Slovenki v lepi narodni noši šopke, je izdelal akad. slikar Maksim Gaspari. Komad stane 10 vin. Opozarjamo na to prijatelje razpošiljanja razglednic ter naše trgovce, naj si naročujejo te nove razglednice.
—	Slavno učiteljstvo opozarjamo: da ima Zvezna trgovina v Celju v zalogi vse vzorce poštnih tiskovin, kakoršne se rabijo za poučevanje v šolah in za katerih nabavo je neki okr. šolski nadzornik priporočal nemško tvrdko Sölner v Gradcu.
Volitve v peti kuriji. ..Slovenski Gospodar" proglaša dr. Ant. Korošca, urednika v Mariboru, kandidatom za V. kurijo.
—	Pri prehodu čez železnico v Gaberju, kjer se državna cesta križa z železnico, je za pasante in vozove vedno mučno, če morajo včasi čakati po četrt ure. predno se odpro zagraje. Že dolgo se slišijo radi tega glasovi nevolje. Dne 24. se je vršila komisija in se je sklenilo, skrajšati zagraje ter napraviti za pešce posebno priročno zagra.jo.
—	Umrla je v Celju g. Ana Kolarič v starosti 48 let,
—	V Ostrožnem pri Celju je med veliko nevihto dne 16. t. m. udarilo v hišo posestnika Bukovnika. Strela je razdrla streho in. zid ter odšla zopet skozi okno. Mati in hči. ki so bile v sobi, so sicer ostale žive, toda prva je od strahu omedlela, hči pa ima močno otekle noge. ker je šla strela blizu njenih nog. Obe morata ležati.
—	Samomor slovenskega dijak a-odgojitelja. „Deutsches Tagblatt" piše: „V Johannesbergu so našli 18. t. m. mrtvo truplo dobro oblečenega mladeniča, ki si je končal življenje na ta način, da se je obesil. Pri sebi je imel nekaj denarja, zlato uro in pobotnico, da je plačal neke v Stut-gartu naročene knjige. Poizvedbe na pošti so dognale, da je bil nesrečnik na Vranskem na Štajerskem rojeni Blaž Troti, ki je bil že dve leti od-gojitelj mladih princev v hiši kneza Schwarzenberga v Neuwaldeku. — Blaž Troti je bil sin mlinarja in posestnika Martina Trofia v Ložnici pri Trojanah, ki ga je zajedno z njegovo deklo Heleno Florijan in njenim sinom Tomažem 5. decembra 1895. umoril Pavel Ferme. Morilca je porotno sodišče obsodilo na smrt in je bil obešen 13. aprila 1897. na dvorišču okrožnega sodišča v Celju. Blaž Troll je študiral gimnazijo v Celju in je potem šel na Dunaj študirat modroslovje. Pred leti je postal odgojitelj pri knezu Schwar-zenbergu. Troll je bil velenadaijen mladenič. Kaj ga je gnalo v smrt. ni znano.
—	V Savo je skočil dne 25. t. Franc Hauptman pri Trbovljah. Revežu se je že dalj časa mešalo. Trupla zaradi narasle Save še niso našli.
Sv. Miklavž pri Ormožu.
Pevsko in bralno društvo ..Zvon" priredi t. m. veselico s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Predstava igte „Trije tički". :>. Prosta zabava pri g. Simonien. K obilni udeležbi vabi
odbor.
FRANC KART IN. posestnik v Št. »Jurju ob južni železnici
proda po ceni 200 nieteroentov lepe
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
Vsakih 14 dni vozijo Trst - New - York
parniki z /tvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 Ion noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku
ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana Slomšekove ulice àt. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SLAVONIA, pondeljek 23. aprila 1906. PANNONIA, ponedeljek. dne 30 aprila 1906. CARPATHIA, poti)	nedeljek 14. maja 1906.	30
krme
ki ima veselje do krojaške obrti se sprejuié pod dobrimi pogoji pri
JOSIP ZABUKOSEKU
Kdor ljubi kakao in .'okolndo. temu bodi priporočen :
Ivana Hoffa
Osebni kredit!
ki ima najmanj tolšče v sebi. j« torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljiem okusu izredno poceni.
Pristan samo z imenom Ivan Hoff in z levjo varstveno znamko. Zavoji po 'It kg 90 vinarjev	Dobiva
j » » Vi » 60 »	«• povsod.
Trgovski sotrudnik
Z in brez žirantov za Častnike, duhov-nike, dvorne — državne in zasebno uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 1 4--25 let proti mesečin m ' 4 '/2 ali celoletnim odplačilom: kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
Proda se hiša
Ne poročaj se
s tremi sobami, kletjo, kuhinjo in pralno kuhinjo; krita z opeko, poleg iiiše lep vrt in sadovnjak, in novo zidan hlev. kozolec in približno štiri orale zemlje. Hiša je v trgu Šmarje. Jako pripravna za kakega prenzijonista. Natančneje se izve v ŠMARJI h. št. 29
brez knjige o zakonu dr. Retaua z ' i 39 podobami mesto 3K samo 1 "25 K. Sveto-' ( valeč za mlad« poročence mesto H K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50K franko, naprej v posi ano ali po povzetju. (225130-1
A. Günther, zaloga znanstvenih knjiq, kurijoznosti,
v ..Machtlos'1, p. Hönebach (okraj KASSEL).
Realni krediti
od 300 K višje na [. It. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3 4 delne cenilne vrednosti.
R. Stermecki, Celje
A A ^	naprodaj s kletjo
^ÈU ^^	in hlevom in čez en
^ y A ^^	oral zemljišča na le-
■ V	pem prostoru pri-
v^H ■ jM	memo za
1IE	ali obrt,
^m Bvll	trga
w ^	Konjice tik državne
^F	ceste, cena 5000 K. Več se izve pri lastniku ANDREJU SEBIC, trgovcu
Hebenstreit pri Konjicah.	(190) fi 5
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2 - :: vbrokihi kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in «eologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
Jako reelno! Hitro! Diskretno p" prvorazrednih inozemskih in francosko-:« :: sleških zavodih !
Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite!
MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA,
(246)	V., Kohàry-Utoza 19 B. 24 i
iz poštene rodbine, ki je zadostila šolski dolžnosti in je zmožna nekoliko nemškega jezika, kakor tudi spretna, zvesta
se sprejme takoj po dogovoru v prodajalni. — Kje. pove uprav, tega lista
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
ur vsakovrstnih pušk n |
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod i popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—48
z mesarijo,
kegljiščem, lepimi obširnimi vrtovi, gospodarskimi poslopji v obrtuem-rudarskem kraju na Spod. Štajerskem se v najkrajšem času prostovoljno (249)	proda.
Kje, pove upravništvo tega lista?
Češko posteljno perje
p<> nizki '-eni. :> k:: novo,
očiščeno K 9 60. boljše K 12— -	belo, pavolnoinehko, oči-
^^^^^ ^ Jr snežnobfclo. pavolnomehko, ^^	očiščeno K —-ao in K —"36.
,-Jjr	Pošilja se franko po po-
L r Sri	vzetju. Zamena in vračilo
proti povračilu in portostroškov dovoljena.
Benedikt Sachsel. Löhes 347, P, PilZBO, Češko.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje =
tvrdka
W .vršuje m naJrazno-vrstnejše tiskovine od naj-navadnejše do najfinejše oblike po izredno znižanih cenah.
najbolje m urejena
z vsem potrebnim.izvršuje vsa največja dela, solidno in v najkrajšem času.
Wiwlingerstrassè*?'1 ttustrovani ceniki zastonj in poštnine proste
I	(7/a) 104—70
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna
m
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni = in barvani papir. ==
jMniKi HamcitčHi peresa tablice perestiiKi gobice radirHe črnilo
ItgoVsH« Hnjige
r r.rVv-iikostih črtane, z eno ali dvema «Miama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje veiane.
bMjctnaltieHnjižice
po raznih eeash.
IjlajVečja zaloga
toh tisHoVin
za občinske urade kraj ne - -
Hn svete.'učiteljstvo. župnijske urade. Hjjr.e zastope. užitninske zastope. lira-pr» posojilnice, odvetnike, notarje *	in privatnike. -
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
fapiroatc
nilnih tovarniških cenah.
titlfffM vseh veliko-
* »	sti po origi-
•if _ pečatniki, vig-nete. (Siegelmar- . keil) za urade in H®8tiiike izvršujejo se v najkrajšem času.
MffMira	umetne, pokrajin-
lul SIÌILk	ske in s cvetlicami
™ ^ ~	odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave.
iliHettiHi
ža birmo, vez v raznih barvah.
OUtni za slike, dopisnice in poezije.
leni papir ;irah "
Zavitke za urade
v vseh velikostih.
ANTON KOLENC, Celje
Nar. dom in v lastni' hiši Graška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	46-11
Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiš^ Graška cesta Št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postremi z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, niravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme/ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.
Kupujte narodni kolek!
(227) radi rodbinskih razmer
blizu Celja in železnice, šole in cerkve ob okr. cesti, arondirano, dve hiši, ena s petimi sobami, dve kuhinji in štiri gospodarska poslopja. Zemljišče je'zelò rodovitno, mnog o travnikov s sladko krmo in dobre njive, dovolj gozda, vse v ravnini. Redi se lahko 15—20 glav živine. Tam se proda tudi okoli 600 centov lepe krme. tudi za krave, tudi na malo. Cena nizka, plačilni pogoji ugodni. Natančneje podatke daje Martin Grom, gostilničar sv. Primož pošta Št. Jurij ob juž. žel.
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
za tiskovine in pisarniške TI potrebščine so brezplačno ' na razpolago. -......
lovci in preprodajalci ajo izjemne cene.
irs blage, o ^oOilna ìh točRa postrežbo. 2*
H. YOLK
Šoštanj. Štajersko.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji ua par iu elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu

Josipu Hočevarju
krojàSki modni salon. Kolodvorska ulica.
(64) ri7-41
Blagajnice
m pred ognjem in n!oim
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad SO let
S. BEUGER
DUNA! !.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-70
l * i j? Potnikom v Ameriko
C
J
i I
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. Govori in piše se v vseli jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(32) 52 -17
o o o o


nravstveni niacniKi m
„Patent Mach" * se dobivajo à
40.65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 ; _____i____. O

Braslovče, Pe'perko Tom' Celje. Putt.au N. Dobrna, Strasser Paul. Gotovlje, Malgaj Fr. Gornji grad, T. Božič Hrastnik, Rauerheim P. Loka. Jakša Ivan Mozirje. Žuža Fr. (111 44—as '
v naslednjih prodajalnah :

Nova cerkev, Arlif Mih. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M Št. Jurij ob T.. Rizraaji M. Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, štupica Aut.

Šmarje, Loschnik Jan. Teharje, Weugnst Fi Trnovlje, Fazarinc A Vransko. Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajšek Flor
Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno.
flajprimertiejsa darila za godoVe, birmo itd. so
SingerjeVi siVatoi stroji

Man beachte die Fabrikmarke.
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges.
za domačo
porabo iti obrtne sVrhe VjaHe Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba siValttih strojcV
CELJE. Kolodvorska ulica Štev. 8. (20) 52 17
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor 0 tudi gozde pripravljene za posekati.
M
Ponudbe/ nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-67
JužttoštajersHa hranilnica V (eljtt
naznanja, da je znižala obrestno mero od f. pro-
,;. '.'■ '■' sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na -
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih (rornjigrad. Sevnica, Šoštanj,J Šmarje in Vransko pa od pet na
in pol odstotke.
(43) 50—15
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4
o/
0.
SIEDIMI 1)61131%
izršila.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tndi mala in prosta, izdelujem sain. Za ista prevzamem tudi nabavo pernic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani mer: se ista hitro izvrše.
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove, v v
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE
(tudi" iz žice), n. pr. za ^stopnice'; cerkve, šole. grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. - Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito /.a tovarne, skladišča ali hleve. W napeljavo strelovodov -tpi itd.
Sploh izvršujem vsa siavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročim	1 f»-"''
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.