SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 29 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de agosto - 2. avgusta 2007 VSAK NAJ DODA SVOJE Pretekli teden se je znova ime Slovenije pojavilo v svetovnih medijih, tudi v Argentinskih. Vzrok je bil to pot nadvse razveseljiv, saj je poročanje govorilo o ,,poštenih Ljubljančanih" in je slovenska prestolnica zavzela prvo mesto na svojevrstni lestvici. Za trenutek si zamislite, da sedite na klopci v parku in poleg sebe zaslišite zvoniti ,,izgu-bljeni" mobilni telefon. Ali bi se javili? Kaj bi naredili, če bi vas nepoznani glas na drugi strani prosil, da vrnete napravo? Ali bi prekinili zvezo? Bi obdržali mobilni telefon ali bi ga vrnili? To je zanimalo tudi urednike Reader's Digesta. Da bi izpeljali neformalni globalni test poštenosti, so novinarje iz mest z največ prebivalci v 32 državah prosili, da na javnih mestih, kjer mrgoli ljudi, ,,pozabijo" 960 mobilnih telefonov srednje kakovosti. S pomočjo te raziskave je revija preverila poštenost prebivalcev. Od vseh mobilnih telefonov, ki so jih uporabili pri raziskavi, so jih prebivalci vrnili 654 oz. 68 odstotkov. Največji odstotek vrnjenih naprav so zabeležili v Ljubljani, kjer je bilo vrnjenih 29 od 30 mobilnih telefonov. Prebivalci Toronta v Kanadi so se Ljubljančanom najbolj približali z 28 vrnjenimi mobilnimi telefoni. Seul v Južni Koreji je na lestvici zasedel tretje mesto, za njem pa se je uvrstil Stockholm. Prebivalci Zagreba so se uvrstili šele na trinajsto mesto z 23 vrnjenimi napravami. V Argentini se je tudi vpeljala ta raziskava in je bilo vrnjenih malo več kot polovica (16) mobilnih telefonov in tako se je Buenos Aires uvrstil v 25 mesto med 32 prestolnicami. Drugi zaključki pa so, da so bili mlajši prebivalci enako pošteni kot starejši, ženske pa pri vračanju mobilnih telefonov prednjačijo. Ljudje so mobilne telefone večinoma vračali zaradi slabih izkušenj, ko so tudi sami izgubili kakšno dragocenost in ker drugim takšnih problemov ne privoščijo. Tako so Ljubljančani s svojo poštenostjo pripomogli, da se je ime Slovenije zopet pojavilo v svetovnem časopisju, radiju in televiziji — nam vsem v ponos. Nekaj dni pred tem pa je v posebni zimski prilogi argentinski dnevnik La Nacion tudi omenjal Slovenca in Slovenijo. Predstavil je Dinka Bertonclja kot graditelja prve ,,gostilne" na bariloškem Catedralu, kjer se danes dviga najbolj znano in največje smučišče v državi. Lepo so opisali njegovo zgodbo — nasilno smrt očeta, beg pred komunizmom, prihod v Argentino in vse njegove gorske in smučarske podvige, ter lepo družino, ki sta jo ustvarila skupaj z ženo Romano. Ob tem se nam je porodilo vprašanje, kako mi sami prispevamo k slavi slovenskega imena. Vsak od nas lahko doda svoj majhen ali večji delež. In ni treba, da smo slavni športniki, umetniki ali znanstveniki. Uspešen in pošten podjetnik prav tako lahko širi dobro slovensko ime. Ali priden, vesten in odgovoren delavec; pa dober in solidaren sosed. In kako ne, če bi se kdo uveljavil kot pošten politik!!! Kakor se veselimo ob vsakem pojavu slovenskega imena v tukajšnjih medijih, tako moramo vestno skrbeti, da sami širimo ta sloves. Starejši kot dolžnost do daljne domovine, mlajši kot zvestobo koreninam, iz katerih vsi srkamo kulturo, širino in duhovne prvine. Je na vrsti minister Zupan? V poslanski skupini nepovezanih poslancev so na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili poziv za zamenjavo ministra za visoko šolstvo^ znanost in tehnologijo Jureta Zupana. Če do konca avgusta tega ne stori oz. če Zupan ne bo odstopil sam, bodo skupaj z drugimi opozicijskimi strankami vložili interpelacijo. Član te poslanske skupine, Pavel Gantar, je mnenja, da je glavna Zupanova napaka ta, da namesto da bi kot minister vzpostavil ustvarjalni dialog med partnerji v visokem šolstvu in vlado ter pripravil dokumente, tudi zakonodajo, ki bi odsli-kavali razvojne perspektive in interese, dela proti tem interesom in favorizira klientelistične povezave. Gantarjev glavni očitek Zupanu je ,,politična podreditev avtonomne sfere, kot je znanost in visoko šolstvo, partikularnim interesom neke politične opcije". Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat s svoje strani meni, da minister dela kakovostno. Zato v NSi zavračajo trditve, da ,,bi bil zrel za interpelacijo". Horvat je izrazil pričakovanje, da bo resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2007-2010 v nadaljevanju seje parlamentarnega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bo 5. septembra, sprejeta skupaj z nekaterimi dopolnili, ,,tako da bomo dobili dober dokument". Sicer pa je poudaril, da je bila resolucija januarja letos usklajena z vsemi partnerji. Z dopisom pa so se v poslanski skupini nepovezanih poslancev obrnili tudi na ministra za razvoj Žiga Turka. Gantar od njega pričakuje, da se bo s svojo avtoriteto in strokovnostjo uprl takšnim praksam razdeljevanja javnih sredstev, kot se je pokazalo pri razdeljevanju javnih sredstev za promocijo znanosti na ministrstvu za visoko šolstvo. Ministrstvo za visoko šolstvo je namreč 8. junija objavilo razpis za sofinanciranje programov Centrov za promocijo znanosti. Izbrani so bili Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Koper, Studia Jslovenica, raziskovalni inštitut, Ljublja-na-Šentvid, ter Društvo DOM Črnomelj. Okvirna višina sredstev na razpolago za predmet javnega razpisa v letu 2007 je 160.000 evrov, v letu 2008 pa 200.000 evrov. Minister Zupan je sicer na predlog delovne skupine, ki jo je imenoval pred kratkim, razveljavil razpis. Obenem je na predlog delovne skupine sklenil, da se razpis ponovi predvidoma jeseni. Delovna skupina ministru priporoča, da razpisna komisija v novi sestavi pripravi strokovno utemeljeno razpisno dokumentacijo v skladu z mnenjem delovne skupine. Minister se je tudi odločil, da bodo odslej tovrstne razpise izvajali na sektorju za znanost, zato je tudi skrbništvo proračunske postavke prenesel iz kabineta ministra na sektor za znanost. Janša in Mesič brez izjav Slovenski predsednik vlade Janez Janša se je v Umagu neuradno sestal s hrvaškim predsednikom Stjepanom Mesičem, toda niti eden izmed politikov številnim novinarjem iz obeh držav ni hotel izdati podrobnosti pogovora. Srečanje je potekalo v okviru teniškega turnirja, ATP Stu-dena Croatia Open, na katerem je zmagal Španec Carlos Moya. Državnika sta se sestala pred finalnim obračunom v uradu direktorja teniškega turnirja. Njuno neformalno srečanje je trajalo pol ure, po njem pa sta se oba sestala še s slovaškim predsednikom Ivanom Gašparovičem, prvim možem istrske županije Ivanom Jakovčičem ter županom Umaga Vladom Kraljevičem. Tako ni znano, ali sta se Mesič in Janša pogovarjala tudi o nedavni slovenski pobudi za ureditev odprtih vprašanj med državama. V omenjeni pobudi naj bi po neuradnih informacijah Slovenija predlagala posredovanje tretjega pri določanju meddržavne meje, državi pa naj bi se še dogovorili, ali bo pri tem šlo za pravno zavezujočo arbitražo ali za nezavezujočo me-diacijo. Ker gre za zaupen dokument, na zunanjem ministrstvu podrobnosti niso razkrili. V začetku prejšnjega tedna se je izvedelo, da je slovenska vlada Zagrebu posredovala pobudo za ureditev odprtih vprašanj med državama. Vsebina dokumenta z oznako strogo zaupno uradno ni bila razkrita, vendar pa naj bi Ljubljana v njem predlagala posredovanje tretjega pri določitvi meddržavne meje. Za morebitnega posrednika naj bi predlagala francoskega pravnika Roberta Badinterja oz. sodišče, ki ga ta vodi v okviru Ovse. Možnosti, da bi spor o meji med Slovenijo in Hrvaško dejansko pristal pred sodiščem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki ga vodi francoski pravnik Robert Badinter, so majhne, piše hrvaški Večernji list. Ob tem navaja stališča visokih članov hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP), Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) in Hrvaške stranke prava. Kot še opozarja, je med člani omenjenega sodišča Ovse tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Reševanje vprašanja meddržavne meje pred sodiščem za pomiritve in arbitražo pri Ovse za hrvaške stranke - tudi tiste, ki v parlamentu podpirajo vladajočo Hrvaško demokratsko skupnost (HDZ) - ni najboljša rešitev, piše Večernji list. Vladna HSLS je že odkrito izrazila nasprotovanje, da bi spor o meji državi prepustili nekemu posredniku. Po besedah strokovnjaka za pomorsko pravo in vodje odbora HSLS za mednarodne odnose, Gorana Vojkoviča, je mogoče ta spor rešiti le pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu. V hrvaških političnih krogih sicer po pisanju časnika prevladuje mnenje, da gre pri tej zadevi za dogovore med slovenskim in hrvaškim premierom, Janezom Janšo in Sanaderjem, v katerih slednji kaže ,,veliko razumevanja za Janševo stališče". Predsednica HSLS Djurdja Adlešič je glede tega izrazila pričakovanje, da bo Sanader v kratkem sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank in jim končno pojasnil, kaj se dejansko dogaja. Če bi bile predsedniške volitve v nedeljo, bi Lojzeta Peterleta volila tretjina volivcev (33,1 odstotka), v drugem krogu pa bi se pomeril z Danilom Tuerkom, za katerega bi glasovalo 21,5 odstotka vprašanih, je pokazala anketa, objavljena v sobotnem Delu. Za Mitjo Gasparija bi glasovalo 16,1 odstotka, za Zmaga Jelinčiča pa 11,5 odstotka vprašanih. Slaba petina anketiranih ne bi izbrala nobenega kandidata oziroma je izbrala odgovor ne vem (17,8 odstotka). Rezultati ankete so pokazali, da ima Peterle največ volivcev med potencialnimi volivci NSi (81 odstotkov), katere član je, in SDS (68,3 odstotka). Najbolj razdeljeni so volivci LDS, saj imajo prvi trije kandidati skoraj enake deleže podpore (Peterle 30 odstotkov, Gaspari 29 odstotkov in Tuerk 26 odstotkov). Med potencialnimi volivci SD ima največjo podporo Kako kažejo ankete Tuerk (41 odstotkov), najmanjšo Peterle (slabih 16 odstotkov), Gasparija pa bi podprlo 27 odstotkov. Zmago Jelinčič ima glede na rezultate ankete največ pod-pore med volivci lastne stranke (63 odstotkov). Če bi letošnje predsedniške volitve imele dva kroga, bi v boju med Peterletom in Tuerkom zmagal prvi s podporo slabe polovice vprašanih oziroma 45,8 odstotka. Tuerka bi podprlo 37,7 odstotkov. Slaba polovica vprašanih, ki bi v prvem krogu volili Jelinčiča, bi se v drugem krogu odločila za Peterleta. Tuerk bi pridobil večino (71 odstotkov) Gasparijevih volivcev, Peterle pa 18 odstotkov. V boju med Peterletom in Gasparijem bi spet zmagal Peterle, ki bi zbral 45,4 odstotka podpore, za Gasparija bi se odločilo 38,9 odstotka vprašanih. Slednji bi dobil podporo večine (dobrih 67 odstotkov) Tuerkovih volivcev iz prvega kroga, četrtina bi se jih odločila za Peterleta. Slabih 34 odstotkov potencialnih Jelinčičevih volivcev v prvem krogu bi se v tem primeru odločili za Peterleta, slabih 39 odstotkov pa za Gasparija. BERI^ BISERNA MAŠA PATRA ALOJZIJA ILCA...............2 MESTO VESELJA NA ALOJZIJEVI PROSLAVI.........3 LEKTURICE: DANES O NAPITNINAH............4 NOGOMET: IZENAČILI SMO S SLOVENSKO VLADO.............6 Biserna maša p. Alojzija Ilca IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI V nedeljo, 15. julija je v Stični obhajal šestdeset let mašništva p. Alojzij Ilc, slab mesec poprej pa v rojstnem kraju, v Ribnici. P. Ilc spada v tisto skupino bogoslovcev, ki so bili posvečeni po vojni izven domovine (v časih, ko so druge tamkajšnje bogoslovce po posvetitvi obkolili domači, on pa je ostal čisto sam, saj sorodniki niso smeli v tujino. Tudi novo mašo je pel navsezgodaj zjutraj v neki samostanski kapeli). Njegovo delovanje ga je popeljalo na Gospodove njive v Braziliji, kjer je deloval petdeset let, nato pa se je - z 81. leti na plečih - vrnil v Slovenijo in bil sprejet - potem ko je izpolnil vse potrebne korake od noviciata pa do večnih zaobljub - med cistercijane v Stično. Tu pomaga pri delu v župniji in prevaja tekste, ki so samostanu potrebni. Pri slovesni maši so bili seveda samostanski sobratje, sorodniki, farna skupnost, nekaj sošolcev oz. so-maturantov in znanci. Posebno lepo je izzvenel psalm med berili (Gospod je moj pastir), ki ga je zapela dekle v portugalščini. Pred blagoslovom je tudi sam slavljenec spregovoril in povedal nekaj o družini. Poleg njega, duhovnika, je Božjemu klicu sledilo še pet sester, od katerih sta dve še živi (ena deluje v Braziliji). Med pokojnimi je znana kuharica, sestra Vende-lina. Po maši je bilo še slikanje. P. Ilc si je v veliko čast štel, da je pri slovesnosti imel ob sebi kar dva opata: bivšega, dr. Antona Nadraha, in sedanjega, p. Janeza Novaka (posvečen je bil nedeljo poprej). Nedeljsko opoldne je bilo kar vroče, tako da smo se kmalu razšli, povabljenci pa so imeli slovesni obed v čudoviti samostanski obedni-ci, kjer se poleg hrane prilega tudi čudovit hlad. BRAT FRANČIŠEK Nekaj dni poprej, 11. julija, pa je izpovedal začasne zaobljube (za tri leta) brat Frančišek Starič. Zdelo se mi je, da je kar žarelo iz njega. Rekel sem mu, da bomo čez tri leta prišli ,,con la barra brava de Pristava", pa ni pokazal nobenega nasprotovanja ... GB TONE MIZERIT Arheološka izkopavanja v Kranju Na znanem evropskem grobišču srednjega veka, v kranjskem Lajhu so pred mesecem dni ponovno začeli z arheološkimi izkopavanji. Na območju, kjer je že več kot stoletje znano, da leži nekropola zgodnjega srednjega veka, bodo namreč rušili stare Savine objekte, gradbeno podjetje Sava IP pa bo tam zgradila nov stanovanjski kompleks. Investicija pomeni priložnost za arheologe, da podrobneje preiščejo območje. Približno na polovici izkopavanj so že odkrili okrog 50 grobov in več kosov nakita. Kot je povedal vodja arheoloških izkopavanj iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Milan Sagadin, so zapisi iz predhodnih arheoloških raziskav kazali, da je bilo prav območje, na katerem sedaj kopljejo, že preiskano. Zato so se arheologi junija v izkopavanja podali skeptično in jih je presenetilo, ko so odkrili številne še neodkrite grobove Gotov, Germanov in ostalih ljudstev. V grobovih so odkrili tudi več kosov okrasnih predmetov oziroma nakita, v katerega so ljudstva odela svoje pokojnike. Posebno najdbo so odkrili v četrtek, in sicer dve vzhodnogotski srebrni pozlačeni sponki. Večina predmetov je iz poznega petega in šestega stoletja, torej iz časa razkroja rimske države in dobe preseljevanja ljudstev. Takrat je bila na področju današnjega Kranja Karnij, ki je bil pomembna vojaška postojanka z germansko najemniško vojsko. KULTURA Obiskal nas je pisatelj Dušan Šarotar Srečanje z njim je bilo 11. aprila na lektoratu za slovenski jezik. Pozna ura je morda koga prestrašila, da je raje ostal doma, pa vendar se je nas kar nekaj nabralo v učilnici 131. Ja, največ pač iz Bernala, nekaj tudi poznanih, saj je Šarotar prekmurski rojak. Pisatelja je predstavila lektorica, prof. Mojca Jesenovec v obeh jezikih. Da je bil rojen v Murski Soboti leta 1968 in da je študiral sociologijo in filozofijo v Ljubljani, že nekaj let pa se ukvarja izključno z leposlovjem. V dar smo dobili brošuro z naslovom Paisaje en bemol (Krajina v molu), ki je ena od njegovih pesniških zbirk. Znotraj le-te, s podnaslovom Občutek za veter (Don de viento) je sedem oštevilčenih pesmi. Prevodi so delo profesorja za španščino na ljubljanski univerzi Santiago Mart^na, ob teh pesmih smo spletli srečanje z avtorjem. On jih je bral v originalu, takoj za njim pa kdo od slušateljev - v prevodu. Medtem smo na ekranu mogli slediti raznim podatkom o avtoju, o njegovih delih, posebno pa tudi posnetke ,,krajine v molu", Prekmurja. Dušan Šarotar zadeto izraža prav to. Vsa lepota panonske pokrajine je nekako zastrta: spomini za otroštvo, čeprav lepi, so tudi boleči. Na nek način vse priča o tem ,,da je človek osamljen". Njegova poezija je - bi rekel - preprosto pripovedna, a prav ta prosojnost ji daje močno sporočilnost: zelo lepo je uglašena na globino človeškega bivanja, na posebnosti prekmurskega človeka. Zelo blizu je ljudskemu čutenju o življenju in svetu. Za moj okus resnično lepa, ker je resnična in ne ponarejena slika. Med poslušalci je bilo zaznati, da se jih pesnik s svojo zasanjano podobo Prekmurja resnično dotika. Odmev se je še stopnjeval, ko je prebral nekaj kitic v prekmurskem narečju. Očitno je v nekaterih obudil spomine na daljna otroška leta, ko jim je bila ta govorica vsakdanja. Vzdušje je postalo živahno, Mojca je komaj sproti prevajala vprašanja in odgovore. Izjemoma je bilo nekaj sporazumevanja v samem narečju. Pesnik je nedvomno poživil -vsaj med bernalskimi ,,transmura-nos" - zavest o njihovih koreninah, o izvornem prostoru vseljencev - ter tudi razpihal žerjavico domovinske ljubezni, ki jo negujejo kot dolg do svojih prednikov. Zabrenkal je na najpravšnjo struno. O prevodu je bilo kar nekaj pripomb. Da se Martinova kastiljščina lepo bere, da dobro teče, a da je prevod včasih le preveč nezvest. Drugikrat pa zagotovo ni razumel slovenskih izrazov. Za pr. prevede verz Mak je cvetel sredi nepokosenih akacijevih gajev^ kot: El trigo florec^a entre acacias salva-jes del bosque. Nada que ver! V isti 1. kitici beremo: ...čebele so se pasle v bezgovih cvetovih^; v prevodu pa: las abejas pastaban^ jojmene! Ko bi se vsaj tiskar zmotil in namesto abejas tiskal ovejas. Kranjske čebelice res grejo na pašo, torej se pasejo, a po cvetovih, ne jejo pa trave. ,,Privzdigijenost" ne bi prevedel kot ,,altivez". Pa zadnji verz te kitice bi popravil. V 2. kitici: Da je reka kot pomisljala, bi raje razumel kot da je dvomila, ne da je razmišljala (como si reflexionara). V 3. kitici govori o duhovitih starcih in iskrivih oči ženic v staromodnih bluzah; v prevodu ,,ojos chispeantes de novia^" - kje jo je dobil, nevesto? V 7. kitici, od dveh svetov ,,prvega^ varuje negibno morje^" Prevod: El primero^ guarda un mar quieto. Po moje: Al primero^ Zdi se mi pa dober začetek prevod naslova Občutek za veter. kot Don de viento, namreč kot poseben posluh za veter. To je lepo izraženo v 5. kitici: ,,Zdaj, ko domišljija starih^ neustavljivo ugaša, / zdaj z njimi izginja tudi občutek za veter. Le še redki, / če sploh še kdo, morejo prisluhniti temu vedno bolj / enoličnemu in brezimnemu zamahu vetra, ki brezupno išče duše, / da bi v njih ponovno zazvenel." Vinko Rode Drug za drugim se pojavljajo razni kandidati, naj bo za predsedniško ali podpredsedniško mesto, guvernersko, poslansko ^ Imen ne manjka, manjka le izbire, ker množica kandidatov še^ne pomeni pluralizma. Če ni kaj izbrati, nekaj v državi in družbi ni v redu. Po svetu ^ Komaj okli-cana, je gospa Cristina Fernandez de Kirchner nadaljevala svoje mednarodno razkazovanje. V Španiji se je srečala z kraljem, pa vladnimi in opozicijskimi veljaki. Vse je bilo v redu razen srečanje s predstavniki bančnih ustanov, ko je eden izmed njih preskočil plot sporazuma in stavil neljubo vprašanje, katerega smisel je bil: kdo v Argentini odloča? Sledilo je potem predsednikovo potovanje v Mehiko in podpis raznih dogovorov v smeri obojestranskega dopolnjevanja. Kljub vsem dosedanjim poizkusom, namenom in napovedim, je latinska Amerika še razkosan del sveta, kjer medsebojna nezaupanja in boj za oblast oziroma vidnejšo izpostavljanje zavira resne poizkuse združitve. ^ in doma. Dandanes zapisati, da ima vlada težave, je skoraj nesmiselno ponavljanje. Zanimivo pa je, kako se oblast spreneveda in išče krivdo vedno izven lastnega kroga. Vedno je kriv nekdo drug vseh križev in težav, ki jih nosi vlada. Poglejmo primer inflacije. Vsa država govori in piše o občutljivi razliki med vladnimi številkami in kar sami (naš žep) občutimo vsak dan. Pred kratkim je predsednik Nestor Kirchner izjavil, da popolnoma zaupa vladnemu uradu, ki meri in objavlja statistike, za probleme inflacije pa dolžil banke in finančne fonde, ki imajo v lasti bone argentinske države. Problem inflacije ni enostaven, saj je že Lavagna, ko je bil gospodarski minister, zašel v težave s predsednikom zaradi načina, kako se boriti proti inflaciji. Res je tudi, da je del zunanjega dolga, ki je v novih bonih (država jih je ponujala v zameno za stari dolg), navezan na inflacijo. Vsak odstotek inflacije, pomeni za državo 420 milijonov dolarjev več, ki jih mora plačati upnikom. Jasno je, da se banke okoristijo z našo inflacijo, a je prav tako jasno, da je ne povzročajo. Predsednik se je tudi pritoževal proti časopisju, ki da pretirava primere korupcije v vladi. Jasno pa je, da tudi časopisi niso krivi korupcije. Vlada preklinja luč, ki osvetljuje nesnago. Za zvišanje ugleda. Čeprav je ugled vlade in predsednika še vedno visok, se pojavlja skrb zaradi nenehnega padanja. Da se padec ustavi in po možnosti obrne, je vlada predvide- la vrsto ukrepov, povezanih predvsem s plačami. Po eni strani namerava spremeniti (znižati) davčni pritisk na osebne dohodke. Zato n. pr. sedaj ne bodo plačali davkov družinski očetje z dvema otrokoma, ki jim plača ne presega 4.600 pe-sov. S tem se okoristi predvsem spodnji del srednjega sloja. Predvidevajo tudi povišanje družinskih doklad. Pred očmi pa so še pokojnine, ki mesec za mesecem izgubljajo na kupni moči, mimo uradnih statistih inflacije. Ob tem je zanimiva ugotovitev, ki jo potrjujejo tudi vladne številke, da je inflacija v notranjosti znatno višja kot pa v prestolnem mestu in okolici. Nevarno se višajo tudi cene gasoilu, ki je poganja kamione in traktorje. Tega goriva zelo primanjkuje zaradi energetske krize, dobi se ga pa seveda za dražjo ceno. Imena in še imena. Porajajo se, znana in neznana. Povsod hitijo z oklici kandidatov. Radikali K (ki so pristopili h Kirchnerju) so proglasili dosedanjega mendoškega guvernerja (Julio Cobos) za podpredsedniškega kandidata, ki bo spremljal gospo Cristino na vladni formuli. Cobos je obljubil, da bo pomagal izvajati ,,spre-membe", ki jih napoveduje gospa in se še izgovarjal, da ,,nismo nikogar izdali", v jasnem odgovoru na obtožbe radikalne stranke, ki krvavi zaradi teh uskokov. Roberto Lavagna je tudi že uradno proglašen za predsedniškega kandidata. Tudi njegov tovariš za podpredsednika je radikal. Lav-agna je originalno začel kampanjo na dveh skrajnih točkah države: v Tilcari na indijanskem obredu ,,Pac-hemame", in na Ognjeni zemlji, kamor je ponesel argentinsko zastavo, ki jo je prejel v Jujuyu. Na oklicih (pravzaprav se je sam okli-cal) je bil tudi „bivši" inženir Carlos Blumberg. Kandidira za guvernerja province Buenos Aires. A žalostno je videti moža, ki je še pred nedavnim napolnil kongresni trg, ko danes z glavo rine skozi zid politične džungle, ki je surova in neizprosna. Mauricio Macri, novoizvoljeni župan prestolnega mesta, pa se z vsemi štirimi otepa pritiskov, da naj bil sprejel predsedniško kandidaturo. Zvestoba besedi ali politični realizem? Naj bo eno ali drugo, edino pametno zanj je, da mirno zasede mesto, za katerega je bil izvoljen, in izkoristi štiri leta za pripravo predsedniške kandidature 2011. Koliko vsaj delno vrednih politikov se je opeklo, ker so hiteli za vabljivimi prividi, in končno ostali brez nič. Tudi ideja, da bi njegova podžupanja Micheti kandidirala za predsednico ni stvarna. Ona se tega zaveda in ostaja na svojem mestu. Hvala Bogu! SLOVENCI V ARGENTINI ALOJZIJEVA PROSLAVA Mesto veselja v Slovenski hiši To je bilo veselje v mestni četrti Floresta, na ulici Ramon Falcon 4158, v Slovenski hiši! Otroci vseh slovenskih šol, njihovi starši in stari starši ter učiteljice in učitelji so prihiteli na Alojzijevo proslavo, ki je drugo skupno šolsko srečanje v letu. Skrajni čas je že, da o tem kaj napišemo, da bo lahko časopis na vidnem mestu objavil, kaj se je 1. julija dogajalo v „mestecu veselja". Častno mesto smo dali Njemu, ki je vir našega veselja in nam prinaša veselje in mir. Ob 16. uri smo se zbrali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. G. Pavle Novak CM je daroval sv. mašo za žive duhovnike in katehete ter za one, ki so že odšli v nebeško veselje. Pridigar je poudaril, da moramo najprej odkriti, kaj je v življenju prav in se potem truditi, da to tudi uresničimo. Pri odgovornem delu staršev in otrok naj bi se vsi zgledovali po zavetniku mladine sv. Alojziju. Veselo so med bogoslužjem prepevali otroci Balantičeve šole pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj. Na orgle je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar, na kitaro pa brenkala Kristina Skvarča Šenk. Za vodstvo in oblikovanje sv. daritve je poskrbela Prešernova šola. Sodelovali so starši Marko Mele, Andrej Golob, Jože Novak, Veronika Rožanec in učenci višjih razredov. Takoj po sv. maši smo se pomudili pred spomenikom in počastili slovenske domobrance. Šolska referentka Zedi-njene Slovenije Ani Klemen je v kratkem nagovoru otrokom predstavila slovenske junake, ki so darovali svoja življenja za visoke ideale. Deklica in deček v narodni noši sta pred spomenik položila prižgano svečo in slovenski šopek. Učenke in učenci Slomškove šole (vodi jo prof. Mateja Hribar Šmalc) so doživeto recitirali Malijevo pesem Mrtvim junakom. Tako smo na otrokom primeren način padlim junakom priznali mesto, ki jim gre. Po kratkem odmoru so se navzoči v dvorani škofa Rožmana posedli na svoja mesta. Pozdravila je Ani Klemen, ki z vso vnemo požrtvovalno deluje na vodilnem mestu šolstva. Srečanja so se udeležili predsednica Zedi-njene Slovenija Alenka Jenko Godec, mašnik Pavle Novak in dr. Alojzij Kukovica. In že so se na licu mesta ugasnile luči in zaslišala prijetna glasba, ki je naznanjala začetek otroške igre: MESTO VESELJA Iz naslova igre in programa se nam je obetalo obilo smeha, petja, plesa, razigranosti in živahnosti. Radovedni smo bili, kakšno je mesto veselja. Pozorno smo sledili vsebini igre, ki jo je iz povesti neznanega avtorja za teater priredila Rotija Grbec. Sama ima veselje do igranja in se je tudi lotila režije igre. Zgodba se je začela v otroški sobi. Deklica Taja se zaskrbljeno odpravlja spat, ker je mama ostala brez službe in ima oče na delu probleme s šefom. Želi si, da bi bili vsi srečni in brez skrbi. Ko odmoli večerno molitev in skuša zaspati, se ji prikaže Tonček Bonbonček in jo povabi na nočno potovanje. Na Veselokobilici se odpravijo v mesto veselja. Tu obiščejo Tončkove sorodnike. Teta Veselka jim razloži, da v tem mestu pada „mavrični dež", ki opere vse skrbi in slabe misli. Taja in Tonček se pridružita otrokom mesta in z njimi plešeta, pojeta in čofotata. Taja si zaželi takega dežja, zato se s Tončkom odpravita ponj k čarovnici Mici na goro Sreče, od koder ta dež prihaja. Nerodni Micici pade posoda z milnico sreče. Taja in Tonček pomagata uloviti mavrični oblak, ga spravita v vrečo, privežeta na Veselokobilico in odpeljeta v svoje mesto. Ko se Taja zjutraj zbudi, pada čudni dež, ki prežene skrbi in reši probleme ljudi. To zgodbo z veselim sporočilom so na odru zaigrali starejši in mlajši igralci. Glavne vloge so brezhibno podali: ljubeča mama Luciana Servin Čeč, skrben ata Boris Rot, simpatična Taja Agostina Benegas, navihan Tonček Bonbonček Andrej Cukjati, jazigrana Veselokobilica Aleš Ko-privnikar, trgovec Sebi Šmalc, teta Veselka Melani Žitnik, stric Srečko Tomaž Koprivnikar, sestrična Smehca Evgenija Rozman, bratranec Smeh Martin Otero, hudomušna čarovnica Mica Marija Belen Otero, prikupna Micica Aldana Čeč. Ob spremljavi orkestra so s petjem in plesom nastopili še pikapolonica, norčki in otroci ter doprinesli k veselemu razpoloženju. Ker bodo igrico prav te dni ponovili v Slovenski vasi, prepuščamo domačemu poročevalcu, da dopolni seznam nastopajočih in ostalih sodelavcev. Besedica še o sceni, ki sta jo imela na skrbi Mariela Zarnik Urbanija in Friderik Cerar. Iznajdljiva, moderna in pripravna zamisel! Poseben efekt je za gledalce imela gora Sreče! Natančno izdelane obleke, rekviziti, maskiranje, luči in glasba, vse je pripomoglo k uspehu uprizoritve. Navzoči smo nastopajoče in sodelavce nagradili z močnim aplavzom. Šolska referentka je čestitala Baragovi šoli, njena voditeljica Luciana Servin Čeč in mlada režiserka Rotija Grbec pa sta v priznanje prejeli šopek rož. „Uspelo mi je," so zadnje Tajine besede. Ponovi jih lahko voditeljica šole, režiserka, vsak od nastopajočih in vsi sodelavci. Na odru smo opazili veselje do igranja, petja, plesa. Vso dvorano je zajelo veselje, nalezli smo se smeha in dobre volje. Uspelo vam je, Baragova šola! VB RAST XXXVI v Sloveniji! (2) Ste pripravljeni, da nadaljujemo z opisom potovanja? No, pa kar začnimo. Če se povrnemo na časovno črto, bomo pričeli s srečnim dnevom 07/07/07 (to je njihov 11. dan), ki ga celo RAST 36 opiše kot enega izmed najlepših dni potovanja. Zgodaj zjutraj se je skupina odpeljala proti Štajerski. Z avtobusom so šli skozi Celje in se ustavili v Teharjah. Tu je Ivan Korošec pripovedoval lastno zgodbo o tistih težkih letih. Po molitvi za duše žrtev, je pot nadaljevala do Betnave. „Pomožni škof Peter Štumpf, nas je po stari slovanski navadi sprejel s kruhom in soljo, nas ogovoril in spremljal v muzej, kjer smo si ogledali slike starih škofov, njihove predmete (mitre, kelihe, plašče, rokopise itd.), druge zanimivosti in predvsem sobo blaženega škofa Antona Martina Slomška", opišejo v blogu. Od tod so se peljali do Maribora, kjer jih je sprejel župnik Stanko Lipovšek in jih povabil na kosilo. Dan se je nadaljeval proti Logarski dolini in s hojo do slapa Rinka. ,,Hodili smo še celo uro, videli izvir reke Savinje in prispeli do koče Dom na Okrešlju". Malo utrujeni so že bili, a lačni tudi! Blizu Kamnika so se najedli pic in se počasi vrnili v Dijaški dom. Nedelja, 8. julija je bila namenjena za obisk sorodnikov in za pripravo na drugi (in zadnji) teden pouka. Trinajsti dan, kaj pa sedaj! V Argentini, državni praznik in sneg! Kaj pa v Sloveniji? Obiskali so tednik Družina, spoznali so kako poteka uredništvo in tisk. Nato pa so se v nadškofiji srečali z nadškofom Alojzijem Uranom. Poleg pogovora je bilo obvezno tudi fotografiranje in pravijo, da so bili vsi pripravljeni ... ,,Ker je bilo toliko fotoaparatov in, da ne bi postalo tako dolgočasno, je nadškof začel peti Mi se imamo radi, pravzaprav daljšo in improvi- zirano verzijo te pesmi." Še kratek sprehod po Ljubljani in že zopet na pot, sedaj v Rovte. Mladina tega kraja jim je izrekla dobrodošlico, srečali so se z županom in tudi poskusili lovski golaž. Za fante je bil tudi na vrsti nogomet. Nov dan, drug program! V torek, poleg dopoldanske šole so se v popoldanskih urah odpeljali z avtobusom v Vilo Podrož-nik na uraden obisk. Sprejel jih je državni sekretar za Slovence po svetu Zorko Pelikan. Prisluhnili so razlagi o šolskem sistemu v Sloveniji. Kaj bi pa delali zvečer? Spali? Nikakor! Nastopili? Lahko! Potem pa kar urno do Šentjakoba. Tam so jih lepo sprejeli, pokazali lepote in zanimivosti ter povabili približno 150 ljudi na njihovo predstavo. Glede uspeha, RAST pravi, da ,,Nastop je potekel zelo dobro. Kritike so bile zelo pozitivne in ljudje so bili zadovoljni". Kakšno bo vreme danes na slovenski obali? Napovedujejo padavine. Ali vseeno gremo? Seveda! V sredo, 11. julija je bila na programu slovenska obala. Portorož jih je sprejel s soncem in s toplim ter mirnim Jadranskim morjem. Proti večeru pa je obisk Pirana odpadel, saj so se pojavili sivi oblaki in dežne kapljice, kot je bilo napovedano. 16. dan, končni izpiti na tečaju in za oddih, malo hoje kot priprava na Triglav. „Vodiči, ki nas bodo spremljali na Triglav, so prišli tudi danes, da vidijo kako hodimo in nam dajo svoje nasvete. Šli smo po poti čez Mozirje, katero so vodiči smatrali za najzahtevnejšo in bolj podobno Triglavu. Malo več kot eno uro smo hodili, da smo prišli najprej do vrha Grmade, potem pa do Šmarne gore", opisuje skupina. Malo utrujeni so se vrnili v Ljubljano in po večerji so nekateri že pripravljali kovčke, drugi pa žogali. Petek, 13.; za nekatere narode ima čarobno moč. Za RAST 36 pa je pomenilo zaključek poletne šole slovenskega jezika z dobrimi ocenami in z diplomami, ki to pač kažejo. V šolski telovadnici se je ob 17. uri, pričel poslovilni program. Vsaka delovna skupina je predstavila kratek prizor in potem je sledil celoten program RAST-i. Zvečer je pa šla vsa skupina v središče mesta ter praznovala „zadnji skupni večer v Ljubljani". Kaj še je RAST 36 delala, pa točno ne vemo. V načrtih je bil obisk na Koroško (v soboto in nedeljo) ter najvažnejša točka za petošolce: Triglav (od ponedeljka do srede). Potem pa obisk sorodnikov do 23. julija ko so se zopet vsi zbrali pred Dijaškim domom, da začnejo pot nazaj v hladno Argentino. Ali je bilo res tako? Kaj so na Koroškem počeli? Ali je bila pot do Triglavskega vrha prenaporna in niso dospeli? Ali so koga „pozabili" v Sloveniji? Kaj pa kovčki, so vsi že v Argentini ali se še naprej sprehajajo po drugih državah? To bomo ugotovili šele sedaj, ko nam bo RAST 36 iz lastne roke poročala. Dobrodošli zopet med nami in nestrpno pričakujemo vašega doživetja! Dopolnilo V številki 25 našega tednika smo objavili poročilo o poslovilnem večeru RASTi, kjer so dijaki predstavili kulturni program, ki so ga potem izvajali tudi v Sloveniji. V dopolnilo navajamo sodelujoče: Tekst je sestavila in ga režirala ga. Marta Jenko Škulj, pomagala ji je ga. Helena Oblak. Lučka Bergant Uštar je naredila plakate s pomočjo Lučke Češarek Selan. Kristina Albreht Omahna je pomagala pri koordinaciji tango plesa. Ga. Olga Uralde je naučila otroke tango ples, profesor Ricardo Prosperi pa malambo. Pri slovenski folklori je skupino lepo naučila in navdušila ga. Ani Resnik. Za scenografijo je poskrbel mojster Tone Oblak. Zvok in luči pa sta imela na skrbi Marko Štrubelj in Damijan Ahlin. Petošolce so v Slovenijo spremljali prof. Karel Groznik, prof. Lučka Smersu Santana, gdč. Ivana Tekavec in Andrej Žnidar. S sabo so ponesli triptih ,,Mi smo mladi", katerega besedilo je pripravil Tone Mizerit, oblikovala pa Rozka Snoj. LEKTURICE VERA BREZNIKAR PODRŽAJ Kaj imajo besede šolnina, vpisnina, vstopnina, odškodnina, najemnina, žepnina, članarina, naročnina, podkupnina, pokojnina, napitnina skupnega? Vse dišijo po denarju. Ti samostalniki z ženskim pripon-skim obrazilom -ina označujejo dajatev ali prejemek. Ste že poravnali naročnino Svobodne Slovenije in članarino slovenskega doma? Zopet so zvišali šolnino! Ali dobivajo vaši otroci žepnino? Najemniki plačujejo najemnino. Odškodnina za popravo krivic! Ob vpisu na kak tečaj ali drugo dejavnost zahtevajo vpisnino. V kino, teater ali športno tekmo ne moremo brez vstopnine. Preljube podkupnine, uboge pokojnine! Je napitnina stvar bontona? Iz navedenih primerov je razvidno, da eni plačujejo, drugi pa določeno vsoto prejemajo. Seveda je bolje biti v koži prejemnika kot pa dajalca. Za marsikatero od omenjenih dajatev se človek prostovoljno odloči in se potemtakem obveže, da jo redno izplačuje. Pri drugih izgleda, da te izbire ni. Čeprav ni obvezna, je postala skoraj neizogibna. Kaj neki? Napitnina ali v Argentini ,,propina". Pod drobnogled smo vzeli ta zanimiv družbeni pojav. Besedo napitnina SSKJ opredeljuje kot manjšo vsoto denarja, ki se doda plačilu za storjeno uslugo. Nekateri zgodovinarji trdijo, da so napitnine dajali že v starem Rimu, toda med stroko je sprejemljivejša trditev, da se je tako nagrajevanje uveljavilo v 16. stoletju v Angliji. Iz tega časa izvirajo posodice z napisom To Insure Promptitude (Za hitrejšo postrežbo), ki so jih razpostavljali najprej v kavarnah in pozneje tudi v pubih, stranke pa so vanj že vnaprej spuščale drobiž. Druga teorija pravi, da angleški izraz tipping (dajanje napitnine) izvira iz nizozemskega tippen, kar pomeni tolči in se nanaša na zven kovanca, s katerim so gosti potrkavali po mizah, da bi pritegnili natakarjevo pozornost. Tudi v domovih britanskega plemstva je služinčad smela privoščiti drobno finančno nagrado od obiskovalcev. Poleg zgodovine te simbolične nagrade smo na lektoratu v članku Agate Tomažič ,,Ne le, da ne nagrajujejo, še barantali bi" (Delo, 21. aprila 2005) zvedeli še marsikaj zanimivega. Slučajno smo v argentinskem dnevniku La Nacion 17. aprila 2005 zasledili članek ,,La propina, esa costumbre que Stvar bontona? despierta dudas". Za pisanje smo imeli gradiva na pretek. Morda ste že kdaj doživeli kaj podobnega kot junak tele zgodbice. PESTER DAN Gopod Jože Sedej ima v ponedeljek precej pester dan. Zgodaj se odpravi z avtom zdoma. Ko čaka pri prvem semaforju, mu fantje hite prati šipo. Jože jim da kovanec. Ustavi se na bencinski postaji, uslužbenec napolni tank, Jože seže po kovancu in mu ga izroči. Mudi se mu na letališče. Na parkirišču mu fant obljubi, da bo popazil na avto. Jože stvar hitro razume in da v zameno kovanec, ki je mirno ležal v žepu. Lepo sprejme nečaka, ki je prišel iz Slovenije na obisk v Argentino. Že se jima ponudi pomoč za prevažanje prtljage. A seveda prijazni „hvala" ni dovolj. Kovanec, ki je tičal v desnem žepu, dobi lastnika. Zopet čakanje pri semaforju. Za dobro voljo poskrbi žongler, ki si od Jožeta prisluži kovanec. Za kosilo naroči Jože po telefonu tipične argentinske ,,empanade". Kar hitro jih pripelje fant z motorjem in Jože kar zaokroži ceno. Popoldne se stric in nečak odpravita v mesto. Jože razkazuje Petru znamenitosti Buenos Airesa. Zadiši jima kava. Stopita v kavarno, kjer jima postreže prijazni natakar. Po veselem kramljanju zaprosi Jože račun. Potihoma se sprašuje, koliko napitnine naj pusti: 10 % ali 15 %. Za hip si želi, da bi bil na Japonskem ali na Norveškem, kjer te navade ne poznajo in je celo žaljiva. Jože in Peter se odpravita še v teater. Prijazen mož ju pospremi do sedežev in jima izroči program tango predstave. Jože globoko vzdihne in se loči od zadnjega kovanca. Na poti domov Peter komentira: ,,Stric, pred kratkim sem v Delu bral članek z naslovom Odkar obstajajo plačilne kartice, so napitnine redkost, a danes sem ugotovil, da to ne drži povsem." Doma jima Jožetova žena postreže z domačo večerjo. Jože si oddahne, saj ne bo treba nobene napitnine več. Zapoje pa nečaku napitnico. Rekorden letalski promet Obseg potniškega letalskega prometa je bil v lanskem letu večji kot kdajkoli doslej, saj se je v primerjavi z letom prej povečal za 4,8 odstotka na 4,4 milijarde potnikov. Obseg tovornega letalskega prometa je znašal 85,5 milijona ton, kar je 3,6 odstotka več kot leta 2005, so sporočili iz mednarodne zveze svetovnih letališč Airports Council International (ACI). Glede na poročilo o letalskem prometu v letu 2006, ki ga je ACI izdal v tem tednu, se je obseg mednarodnega potniškega prometa povečal za 6,8 odstotka, pri čemer je bila rast najvišja v azijsko-pacifiški regiji (9,7 odstotka) in na Bližnjem vzhodu (8,6^odstotka). Če se bo trend nadaljeval, bo azijsko-pacifiška regija zamenjala Severno Ameriko na prvem mestu med območji z največ potniki v desetletnem obdobju. Trend notranjega potniškega prometa je na večini območij sledil gibanju mednarodnega potniškega prometa, razen v Severni Ameriki, kjer se je obseg notranjega prometa povečal le za 0,5 odstotka. V Latinski Ameriki in na območju Karibov se je notranji potniški promet povečal za 5,5 odstotka, regiji pa se je znižal mednarodni promet zaradi težav prevoznikov in zaprtij kontrol letenja v Braziliji. Spomenik Edvardu Rusjanu Na osrednjem beograjskem pokopališču ob Aleji velikanov so odkrili prenovljen grob in doprsni kip svetovno znanega letalca Edvarda Rusjana (1886 -1911). Slovesnosti so se udeležili številni Beograjčani in 80 članov Združenja slovenskih častnikov Brežice, ki so s tem uspešno zaključili dveletni projekt Edvard Rusjan, ki so ga izpeljali z lastnimi močmi. Slovesnosti prvemu slovenskemu letalcu, ki je pred 96 leti tragično preminil ob sotočju Save in Donave, ko je poletel pod trdnjavo Kalemegdan, so se udeležili številni gostje iz Slovenije. G. JOŽE RAZMIŠLJA Razvedrilo Tudi to je človekova potreba, tako kakor delo, jed in molitev. Vsaka stvar na svojem mestu in ob svojem času. Na vse to je mislil sam Jezus, ko je svojim apostolom rekel: pojdite sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijte. Razvedrilo je zelo širok pojem in ga še širše lahko vzamemo z besedo: počitek. Človek mora delati. To je po božji volji in po naši potrebi, tako daleč, da je Pavel dejal, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Potrebno se je hraniti telesno in duhovno z molitvijo, pa moramo tudi počivati. Sam Bog nam je dal ta zgled in zapoved. Brez počitka ne more biti človek zgleden niti pri delu in tudi ne v molitvi. Bog je šest dni ustvarjal svet in kar je na njem, kot nam povedo prve strani Svetega pisma, sedmi dan pa je počival. Njegova zapoved nam isto naroča. Kristjan naj v ta namen izrabi nedeljo, kot Gospodov dan in za počitek. Razvedrilo je zelo iznajdljivo, oziroma človek, ki si ga zamisli. Ne manjka načinov, ki si jih lahko izbere. Dobra knjiga je človeku zelo potrebna in mu je lahko v veliko razvedrilo. Tudi igranje kart ali tarok more temu služiti. Enak pomen ima prijateljska družba, skok v naravo, družinsko okolje ter obisk prijatelja ali bolnika. To zadnje je bolniku veliko razvedrilo. Vidimo, da ima razvedrilo več različnih variant. Pravi počitek za tem nič ne zaostaja. Poskrbeti moramo za oboje. To potrebujemo vsi. Posebej moramo paziti na nočni počitek. Mladim se to zdi nepotrebno in jim povzroča mnogo glavobolov. In leta ne pridejo sama. Ko pridejo leta, se pokažejo tudi posledice in zlorabe prejšnjih let v mladosti. Poleg tega ima noč tudi svojo moč, kar ni vedno človeku v korist. Več takšnih primerov nam o tem govori. Najbolj pametno je, da stvari postavimo na svoje mesto, to je na tisto, ki jim jo je dal Bog sam. Skrbimo za potrebno razvedrilo, ki je lahko tudi v zdravem športu, pa tudi na počitek, ki nam obnovi življenjske moči, da izvršujemo naše poslanstvo na primeren način. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Prekmurje Sedaj pa pojdimo na skrajni severovzhod naše Slovenije in si oglejmo pokrajino na oni strani - preko - reke Mure. Pokrajina na obrobju Panonske kotline, na severu Slovenije, slovensko etično ozemlje med rekama Muro in Rabo, oziroma med Muro in državnimi mejami z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. V času Avstroogrske se je to ozemlje imenovalo Slovenska krajina. Slovensko območje severno od reke Rabe, ki je pod Madžarsko, je pa Slovensko Porabje. Reka Mura izvira na Avstrijskem kot Mur, 95 km. teče po Sloveniji in se izliva v Dravo na Hrvaškem. Nekaj časa je mejna reka z Avstrijo, potem pa s Hrvaško. Od 13. stoletja pa do 1918 je po Muri tekla meja med Avstrijo in Ogrsko in ločevala slovensko prebivalstvo na obeh straneh in s tem ustvarjala razlike v narečju in folklori, kar je še zdaj značilno za Prleke na desnem in Prekmurce na levem bregu. Na tem ozemlju se stikajo slovenska, hrvaška, madžarska in avstrijska kultura. Vzhodni, z Madžarsko obmejni kraji so dvojezični. Na severnem Prekmurju je gričevje Go-ričko, osrednja ravnina se deli na Ravensko, zahodni del in Dolinsko, vzhodni. Na jugu in skrajnem vzhodu so pa Lendavske gorice. Ravninski del je največje strnjeno kmetijsko območje v Sloveniji. Prebivalstvo se po večini ukvarja s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Industrija se je začela razvijati v zadnjih desetletjih. Pred koncem 19. in začetki 20. stoletja se je veliko ljudi izselilo; v Argentini imajo Prekmurci — Trans-muranos — svoje središče v Bernalu. Prav tako svoje društvo v Urugvaju. Z razliko z drugimi deželami Slovenije, se je tu protestantizem ohranil in del prebivalstva pripada različnim verskim skupnostim, ki so se iz njega razvile. Svoj čas so bili posebnost plavajoči mlini na Muri, od katerih danes obratuje samo še eden. Čeprav jo najdemo tudi po drugih krajih, je bela štorklja (Ciconia ciconia) tradicionalno vezana na Prekmurje. Najraje gnezdi na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih, ljudje jim postavljajo tudi posebne ,,gnezdilne" drogove. Ta ptica je neke vrste simbol za Prekmurce in so po vaseh ponosni na štorkljina gnezda, zato jih varujejo in ščitijo. Štorklja je tudi simbol rodnosti, saj prinaša družinam dojenčke, kot so nam starši pravili že v zgodnjih otroških letih. Za opis krajev bomo vzeli smeri približno jug-sever, vzhod-zahod. Lendava: 3.800 prebivalcev, je najzahodnejše mesto v Sloveniji. Leži pod obronki Lendavskih goric, tik ob madžarski meji. Četrtina prebivalstva je madžarske narodnosti, okraj je dvojezičen. Starejše naselje se je razširilo v zadnjih desetletjih in zajelo bližnje vasi, posebno po nastanku petrokemične industrije v 60. letih; tu pridobivajo manjše količine petroleja in plina. Pomembne so tudi kovinska in farmacevtska industrija ter tovarna električnega materiala. Zaledje je kmečko, na bližnjih Goricah je razvito vinogradništvo. Rimljani so imeli tu vojaško postojanko Halicanum. Prva cerkev je menda iz leta 853; ime Lendava se navaja že 1192, ko so pokrajino kupili madžarski plemiči. Lendava je postala trg v 14. stoletju, v 17. je bila delno pod turško oblastjo. Večkrat so jo prizadeli potresi, 1838 je pogorela. Mesto in sedež okraja je postala 1867. Leta 1902 je bila tu ustanovljena evangeličanska cerkvena občina. Močne judovske občine je bilo konec med 2. svetovno vojno, uničili so jo nacisti; tu je največje judovsko pokopališče v Sloveniji. Nad Lendavo stoji grad, prvo stavbo omenjajo v 12. stoletju, sedanjo je dal zidati knez Esterhazy po odhodu Turkov 1715, v 19. stoletju so jo predelali. Danes so v gradu muzej, galerija in druge kulturne ustanove. Župnijska cerkev sv. Katarine je velika enoladijska stavba iz 1751, naslednica starejših svetišč, prvo menda že iz časov kneza Pribine - 9. stoletja. Evangeličanska cerkev je iz 1934. Ob hotelu Lipa je muzej na prostem, hranijo plavajoči mlin z Mure in druge krajevne zanimivosti. Ob reki Lendavi so se po 1983 razvile Terme Lendava, naravno zdravilišče s hi-pertermalno (62 ° C) mineralno vodo, ki vsebuje parafin. Priporočajo jih predvsem za revmatizem. Poleg je rekreacijski park. Lendavske gorice: Primerna prst in ugodno podnebje omogočajo pridelavo dobrih belih vin. Značilni so jermenasti vinogradi na okoli 300 m. visokih gričih. Na enem od vrhov je kapela sv. Trojice iz 1728, od tu je lep razgled čez pokrajino. Proti zahodu ležijo Crenšovci, kraj med obdelanim svetom in gozdno pokrajino. Ob prelomu 19. stoletja je bilo središče narodnega gibanja. Horvatova domačija je lep primer kmečke arhitekture. Na trgu stoji plastika Prekmurska mati z otrokom -1965 in doprsni kip župnika in narodnega voditelja Jožefa Klehla - 1994. Malo višje so Odranci, ki so s svojimi 1.770 prebivalci največja vas v Sloveniji. Tam se ohranja kot folklorno izročilo pha-nje ajde in prosa. - Phati: s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI VEČ OBISKOVALCEV Število turistov se je junija v primerjavi z enakim mesecem lani povzpelo za osem odstotkov na 269.254. Skupaj so v enakem primerjalnem obdobju ustvarili za tri odstotke več prenočitev, katerih število se je povzpelo na 789.594. Letos je slovenske turistične kraje po podatkih statističnega urada obiskalo 1.148.906 turistov, pri čemer prevladujejo tuji turisti, katerih obisk se je v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani povečal za deset odstotkov. ŽELEZNA POT Ob zaključku mednarodnega projekta Iron Route -Železna pot, v katerega so bili vključeni alpski kraji, ki jih povezuje skupna preteklost rudarstva, so v muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprli razstavo Železna pot. Na razstavi se predstavljena rudarska območja, ki so v projektu sodelovala, poseben prostor pa je namenjen najdbam iz večletne arheološke raziskave slovenskega alpskega sveta, v katerem so odkrili številne ostanke kopanja rude. SPET POŽARI Na Primorskem je že dalj časa bilo objavljeno opozorilo o možnosti zanetitve požarov. Zato nihče ni bil presenečen, ko je zagorelo na območju Socerba in pod vasjo Kastelec. Požar pri Socerbu, kjer je pogorelo približno 4000 kvadratnih metrov borovega gozda, je približno 40 gasilcev uspelo kmalu pogasiti. Proti večeru pa so gasi ci ukrotili tudi požar pod vasjo Kastelec, ki je zajel približno 40 hektarjev borovega gozda, gasilo pa ga je več kot petdeset gasilcev s petnajstimi vozili. Na terenu so ostale gasilske straže, saj so tla na območju nastlana z debelim slojem iglic, ki lahko vedno znova zatlijo. Štajerski joras Upokojeni odvetnik Viktor Žižek iz Maribora je s postavitvijo betonskega zidu na vinski cesti ob slovensko-avstrijski meji poskrbel za zaplet v slovensko-avstrijskih odnosih. Žižek je oviro postavil, ker avstrijske deželne oblasti niso ugodile njegovi zahtevi po odškodnini. Zidu kljub pozivom ni odstranil, zato je deželna vlada avstrijske Štajerske danes dala Ljubljani čas do 8. avgusta za umik zapore. V nasprotnem primeru naj bi zgradili novo cesto. RUSKA KAPELICA NA VRŠIČU Ob 91. obletnici postavitve Ruske kapelice je v nedeljo pri kapelici pod Vršičem potekala osrednja spominska slovesnost. Kapelica, spomin na med prvo svetovno vojno umrle ruske ujetnike, je postala svojevrsten simbol prijateljstva in sodelovanja med Rusijo in Slovenijo. - Ker je cesta na Vršič še vedno nevarna in velik del leta zaprta, so začeli preučevati možnost tunela, ki bi povezoval obe strani. PO SVETU OBISK V ZDA Britanski premier Gordon Brown je prispel na tridnevni obisk v Združene države Amerike. V ponedeljek, 30. julija se je v Camp Davidu v ameriški zvezni državi Maryland pogovarjal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. To je prvi obisk Browna v ZDA po tem, ko je na premier-skem položaju konec junija nasledil Tonyja Blaira. Po napovedih bosta imela voditelja na mizi veliko tem, pomembnih za državi, ki ju družijo tesni odnosi. Ameriški predsednik in britanski premier bosta med drugim govorila o Bližnjem vzhodu, prihodnjem statusu Kosova, Darfurju in terorizmu, pa tudi o ameriških načrtih za postavitev protiraketne obrambe na Češkem in Poljskem. Pri slednjem naj bi namreč sodelovala tudi Velika Britanija. Najverjetneje se ne bosta mogla izogniti čezatlantskim odnosom in reformi OZN. IRAK V KRIZI Britanska človekoljubna organizacija Oxfam je objavila poročilo, v katerem opozarja na krizo, ki pesti Irak. Tamkajšnje oblasti namreč svojemu ljudstvu ne uspejo zagotoviti osnovnih potrebščin kot so voda, hrana in sanitarije, ter zatočišče za osem milijonov ljudi. Omenjena organizacija dodaja še, da nadaljevanje nasilja zakriva širino človekoljubne krize, ki se je poslabšala od začetka vojaškega posredovanja leta 2003. KOSOVO Skupščina v Prištini razpravlja o poteku reševanja prihodnjega statusa Kosova. Premier Agim Ceku in predsednik parlamenta Kole Berisha sta napovedala, da bodo sprejeli odločitev o neodvisnosti. Po Cekujevih besedah bi se to lahko zgodilo 28. novembra; na dan albanske zastave. Poslancem je bilo posredovano poročilo pogajalske skupine po obisku v ZDA. Pričakovati pa je tudi burno razpravo zaradi odločitve Varnostnega sveta Združenih narodov, da proces reševanja prenese na kontaktno skupino. O kosovskem vprašanju je minuli teden razpravljala tudi srbska skupščina. Ta je z veliko večino potrdila resolucijo, ki zavrača kakršenkoli ukrep, s katerim bi pokrajina postala neodvisna. NOVA SOCIALNA PREDPISA V ARGENTINI Kdo ima pravico do odškodnine ob nezgodi? Dne 5. julija je izšel dekret zakon, ki vsebuje nova in tudi za naše rojake važna določila o tem, kdo ima pravico do odškodnine v primeru obratne nezgode. Dosedaj je veljalo, da imajo v primeru smrtne nesreče pravico do odškodnine samo tisti sorodniki, ki bivajo v Argentini. Z novim dekretom zakonom pa je določeno, da imajo ponesrečenčevi dediči, naj bo njihovo državljanstvo katerokoli, pravico do zakonite odškodnine tudi v primeru, ako ne bivajo v Argentini. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Sesti kulturni večer SKA Avtonomistična izjava slov. kult. delavcev je bila predmet VI. kulturnega večera Slov. kulturne akcije, ki je bil v soboto, 27. julija. Predavanje je pripravil in poslal iz Pariza g. Franc Erjavec, eden izmed njenih avtorjev in zbiralcev podpisov v letu 1921. (...) Roparski napad v zlatarni Boyu Buenos Aires in okolica sta že nekaj tednov pozorišče številnih vlomov in ropov. Tokrat so na vrsti zlatarne, banke in večja trgovska in industrijska podjetja. Napade večinoma izvaja skupina petih mlajših oseb, ki prihajajo z avtomobilom. Tako so v ponedeljek dne 22. julija popoldne ob pol štirih napadli zlatarno Boyu, ki jo vodi ga. Zora Jurčec. Ko je lastnica odpirala trgovino in snemala železna vrata, sta pribežala čez cesto in vdrla najprej dva in jo sunila čez prag v trgovino, nato so pa vdrli še ostali trije. Ko je ga. Jurčec klicala na pomoč policijo, so jo začeli z ročajem revolverja tolči po glavi in ko je padla na tla, ji je napadalec z revolverjem na čelu grozil, da bo streljal, ako bo še vpila. Vzeli so ji ključe, da bi odprli blagajno in izložbo, ko so pa opazili, da je oboje pod alarmno napravo, so se hitro odločili za beg. Odnesli so s seboj le ključe in čekovno knjižico. Izpred trgovine so nate hoteli zbežati z avtomobilom, pa se motor ni vžgal in so zato hitro zbežali v drugo smer. V bližnjem sanatoriju so ge. Jurčec nato zašili rane, nakar je šla poročat o napadu na komisarijo policije. Čestitamo ge. Jurčec, da roparski napad ni uspel in želimo, da bi bilo teh žalostnih dogodkov kmalu konec. OSEBNE NOVICE V družini g. Sebastijana Kocmurja in njegove žene ge. Polonce, roj. Maček se je rodil sin. Srečni družini naše čestitke. SAN MARTIN Zlata maša duhovnega svetnika Karla Skulja je bila v župni cerkvi v San Martinu v nedeljo dne 28. julija 1957 ob osmi uri zjutraj. Cerkev je bila lepo okrašena. Na desni strani glavnega oltarja je bila slovenska na levi pa argentinska narodna zastava. Povabljeni svatje so se zbrali na župnijskem dvorišču kjer so se uvrstili v sprevod. (...) Zlatomašno kosilo je bilo pripravljeno v gostoljubnem Pavlovčičem domu v San Martinu. Na steni za častno mizo je bila razpeta slovenska zastava, na njej pa pritrjena številka 50, na desni strani je visela slika pok. zlatomašnikovih staršev, na levi strani pa slika zlatomašnikove rojstne hiše. (...) Svobodna Slovenija, 1. avgusta 1957 — št. 31 resumen de esta edicion OBLETNICA Mednarodna agencija za jedrsko energijo je praznovala 50. rojstni dan. 29. julija 1957 so namreč statut agencije v okviru mednarodnega programa Atomi za mir potrdile tudi ZDA in s tem omogočile, da je statut stopil v veljavo. 50 let po nastanku je agencija v središču mednarodne pozornosti zlasti v povezavi s spornimi jedrskimi programi Severne Koreje in Irana, čeprav deluje tudi na drugih področjih po vsem svetu. LJUBLJANA, HONESTA La revista Reader's Digest realizo un testeo de honesti-dad en 32 importantes ciudades del mundo. La prueba consist^a en dejar "olvidados" 30 telefonos celulares, llamar luego y al atender pedir que sean devueltos. La capital de Eslovenia quedo primera en el ranking al haber devuelto 29 de los 30 celulares y demostro el mayor grado de honestidad entre sus ciudadanos. La siguieron Toronto (28), Seul (27) y la capital de la vecina Croacia quedo en el 13° puesto (23). En Buenos Aires los resultados no fueron tan alentadores. Se devolvieron 16 telefonos, de los 30 "olvidados" por los periodistas. (Pag. 1) LITERATURA En el mes de abril, el escritor Dušan Šarotar visito la catedra del idioma esloveno que se dicta en la UBA. La profesora del curso, Mojca Jesenovec, presento al autor que estudio sociolog^a y filosof^a en la Universidad de Ljubljana y ahora dedica su tiempo a la literatura. Tras esto, el escritor presento una de sus poes^as "Don del viento", cuyos versos leyo en esloveno. A continuacion se le^a la traduccion al castellano realizada por un profesor de espanol en la universidad de Ljubljana. En el texto se expresaba la extrana belleza de Prekmurje, una de las regiones de Eslovenia. Entre preguntas y sus correspondi-entes respuestas discurrio la jornada. (Pag. 2) RAST 36 En esta segunda entrega, sobre el viaje a Eslovenia de los chicos de quinto ano, les resumimos su estad^a en el pa^s europeo desde el 7 hasta el 13 de julio. El ultimo d^a fue el cierre del curso de esloveno al que concurrieron y segun nos relatan, aprobaron los examenes y recibieron sus diplomas. Ademas, recorrieron Štajerska, fueron recibi-dos por el obispo Uran, presentaron sus bailes en diferen-tes ugares, disfrutaron del mar Adriatico y estuvieron entrenandose para llegar a la cima del Triglav. No son pocas actividades para una semana. El grupo esta de vuelta en la Argentina y desde el semanario les damos la bienvenida. (Pag. 3) CIUDAD DE LA ALEGR^A El 1° de julio se realizo el segundo encuentro de los ninos que asisten a los cursos de idioma esloveno de los sabados por la manana. Luego de la misa y del homenaje a las v^ctimas del comunismo, la jornada siguio con una presentacion teatral. De la mano de los alumnos del centro de Lanus (Baragova šola) los presentes conocieron la Ciudad de la Alegr^a, que contaba con una lluvia especial que "lavaba" las preocupaciones y los malos pensamientos de sus habitantes; los protagonistas pudieron llevar una de estas nubes a la ciudad donde viv^an, para recobrar la felicidad. La puesta en escena deleito al publico infantil con sus colores y su musica. (Pag. 3) EL DESCANSO NECESARIO El tomarse un tiempo para distenderse es tan necesario como el trabajo y la alimentacion tanto f^sica como espiritual. Dios, creo todo el universo en seis d^as (segun lo relata la Biblia) y el septimo descanso. El cristiano toma el d^a domingo como el d^a del Senor y para la distension. Existen varias formas para pasar el tiempo y liberarse de las tensiones de la semana. Un buen libro, una reunion de amigos o con la familia, juegos de mesa, salir a disfrutar de la naturaleza, visitar a un enfermo, hacer deportes, com-partir. (Pag. 4) SELECCIONADO DE FUTBOL El equipo ya esta preparado para disputar el 3° torneo de futbol de los eslovenos por el mundo (mas informacion: www.slo.org.ar/nogomet). El primer encuentro deportivo-amistoso lo disputaron los "veteranos" (acompanantes del grupo) contra el "gobierno de Eslovenia" (J. Janša, primer ministro; M. Zver, educacion y deportes; M. Pavlin, ex-capitan del seleccionado esloveno). El encuentro del 28 de julio, estuvo parejo y termino en empate. Tras el juego, se realizo una reunion distendida. Al d^a siguiente el equipo Eslovenia Unida fue a ver el partido de NK Drava donde jugaron los argentinos-eslovenos Lucas Horvat y el recien transferido Javier Grbec, pero no alcanzo para el triunfo de Drava. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Vinko Rode, Vera Breznikar Podržaj, Marko Čeč, Marko Vombergar in Gašper Furman. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 120, pri pošiljanju po pošti pa $ 160; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar O