Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh Ur 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir~ 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O.
Naj živi
Velika oktobrska revolucija, začetek nove dobe človeštva !
i i1'
nto'
sputavi 69.
?tr 0# ro-i f etn;;
oj«1
OBNOVLJENA IZDAJA LETO 111. ŠTEV. 151
TRST SOBOTA, ». NOVEMBRA 1»RI.
DEDIŠČINA
Velikega oktobra
Ko so pred 34 leti, na dan ^ novembra 1917, revolucio-1 Irne množice delavcev, kme-iv in vojakov v Petrogradu »segle prvo veliko zmago s im, da so strmoglavile reak-lonarno vlado Kerenskega :-jPr vzpostavile oblast delav-in kmetov, si je le malo-Ido mogel predstavljati, kako ločilna je bila ta zmaga ne za novo socialistično dr-.-vo, temveč za vse člove-jjeJVo. Danes pa, čeprav je mi-. Mila šele doba ene generacije, « Je vsakdo ve, da je pomenila . Ipaga Velike oktobrske revo-2llVije začetek nove dobe v 'iplodovini sveta.
nsg Zmaga ruskega proletariata
>0?
n’'{* bila signal delovnemu Ijud-
dcja^de
u vseh ostalih držav, da ;fn.sKI napočila doba odločilne bor-v» proti izkoriščanju in zati-■etnjJnju, ki mora z nujnostjo jajfivesti do zmage novega, pra-J Sličnega družbenega reda — n0fWializma. Veliki Oktober pa «Sj* bil tudi znak vsem zatira-Jm narodom, kolonialnim in def„»lkolonialnim, da se začenja tolika borba za osvoboditev IDod tuje imperialistične nad-
^fjlade.
>	^ Današnja generacija se ko-ar 'Haj zaveda, da tudi ona, če-
tav živi še vedno pod kapi-Kiflističnim režimom, uživa v 2iAecejšnji meri velike prido-ida'jitve Oktobrske revolucije; piti ne ve, v kakšnih pogojih 4 živeli delovni sloji pred to .^ločilno zmago. Pod vplivom sp'likih pridobitev Oktobrske P'volucije je z vztrajno borbo ^Wglo delovno ljudstvo tudi ostalih državah velika iz-“Ijšanja in pravice. Deloda-Hci so bili prisiljeni priznati tlf ,fedstavnike delavcev, s kavnimi so se morali pogajati ,	_ izboljšanja delovnih in
»vijenjskih pogojev; skoro v , ji|seh državah so bile uzako-tòjtene številne delavske pri-^-»bitve glede socialnega in ^Nravstvenega zavarovanja, ^bstva itd. Delovni kmetje J marsikje po sovjetskem dobili zemlio, ki so jo ‘fftlCj obdeloali za gospoda-ju A tudi vsi ostali sloji v ifdjkhtalističnih državah so da-3 o^s deležni številnih naprednih ,fidobitev, ki so neposredna ifsiedica Oktobrska revolu-na kar se pa danes le ju "j^lukdo spomni, ker se mu a, |!‘ »e samo po sebi razumljive.
^dajoči razredi so le spričo gK^Sleda v Sovjetski zvezi in strtjN pritiskom naprednih Ijud-
>	('ih množic priznali načela ^if’lakopravnosti vseh državlja-
»v ne glede na rojstvo, spol 1 narodnost; tudi ostale de-J,!0kratične pravice in prido-$ l*itve delovnega ljudstva na lju izobrazbe, kulture, favstva in druge uživamo Jnes kot bogato dediščino a^'like proletarske revolucije ^jl"? uspehov prve socialistične ris^žave.
;i večja kot materialna pa duhovna dediščina, ki so s$u Prejeli zasužnjeni narodi .jrkeiovno ljudstvo vsega sve-°lr: c Žmaga delavcev in kmetov 1se!'i Petrogradu ter nepretrgana :!fcr \a uspehov Sovjetske zve-
nosti človeka dostojno življenje, bodo v kratki dobi dosegli doslej še neviden razvoj in blagostanje. Njim pa slede narodi ljudskih demokracij, ki si ob pomoči Sovjetske zveze kujejo boljšo bodočnost. Ta vzgled socialističnega napredka bo tudi ostalim narodom pokazal pot iz preživelega reda bede in vojne — kapitalizma — v novo družbo enakopravnih, svobodnih in srečnih ljudi.
Da pride čim prej in s čim manjšimi žrtvami in napori do te zlate dobe človeštva, pa je potrebno, da se vsi ljudje, ki so dobre vodje, združimo v obrambo miru ter preprečimo vojne nakane zločinskega imperializma.
V znamenju miru se je pred 34 leti rodila Sovjetska zveza, v tem znamenju je prebredla vse težave in premagala notranje in zunanje sovražnike. In v tem znamenju miru, ki ga je prinesel vsem narodom Veliki Oktober, bo premagalo človeštvo poslednjo krivico, nasilje in bedo.
STANE BIDOVEC
V TOREK SE PRIČNE <>. ZASEDANJE O.Z.N. V PARIZU
Angleški delavci ne dopuslé
poslabšanja življenjskih pogojev
Vojni hujskač Churchill je prevzel tudi vojno ministrstvo ter poslal v Egipt nove divizije Egipčani odklanjajo «posredovanje» ZDA - Sestanek Arabske lige za skupen nastop
Kot smo po nepopolnih podatkih poročali že v zadnji številki, je Churchillova konservativna stranka zmagala nad laburisti v volitvah prejšnjega tedna. Konservativci so dobili 332 poslanskih mest, Labour party pa le, 306, to je 26 manj kot nasprotniki. Tudi liberalna stranka je izgubila štiri od dotedanjih 9 mest v spodnji zbornici. Tako je doživela Attlee-jeva stranka poraz, kljub temu, da je ob veliki podpori komunistov zbrala v vsej državi 200.000 glasov več kot konservativci. Toda po zastarelem angleškem volilnem sistemu so izvoljeni le oni kandidati, ki so v svojem volilnem okrožju dobili večino; vsi glasovi nasprotnika so s tem izgubljeni.
Krivdo tega poraza je iskati predvsem v nedoslednosti laburistov v času, ko so bili na vladi. Predvsem niso izpolnili
Na Dunaju zaseda Svetovni svèt miru
562 milijonov ljudi
zahteva sestanek 5 velesil
JU
v gospodarstvu, tehniki,
fsHuri In 'tudi na bojnem po-■l*f je vlila svetovnim ijud-tolAiih množicam zavest, da je hSs.losiedno borbo mogoče do-’paQ-N odločilne zmage nad tla-iSfi’eiji in izkoriščevalci. Ta dlD.Nka zavest je prevevala ’gVVe proti fašističnim okupa-> Sflem v boju za svobodo in DjiS'odvisnost domovine. S to za-!CCW^tj° se osvobajajo danes ko-ichialni narodi ter se pridru-
frV^ejo veliki poti socialistične
jeli^obrazbe sveta, ki se je za-z Velikim Oktobrom.
,S°vjetska zveza je s svojim f/Nini vzgledom pokazala ne da je socialistična država 'f^Nžna obstoja, temveč, da "ffleko prekaša kapitalistično
fa.jol/sakem pogledu. Socialistič-
iD,61
^ ^tki dobi odpravilo brez-
13 #1. - -
» D ' načrtno gospodarstvo je v beinosi, spremenilo zaostalo
V četrtek se je pričelo na Dunaju zasedanje Svetovnega sveta miru, na katerega so prišli predstavniki nacionalnih odborov miru iz 80 držav. Med njimi so delegacije iz Sovjetske zveze pod vodstvom pisateljev Tadejeva in Ehrembur-ga, kitajska z ministrom Kun Mo Zojem na čelu, iz LR Koreje, iz ljudskih demokracij, iz Trsta, Francije, Italije, Anglije, iz obeh Nemčij in ostalih evropskih držav, iz Severne in Južne Amerike, iz Afrike, Azije in Avstralije. Na konferenco je bilo povabljenih tudi nad tisoč novinarjev, dopisnikov velikih listov iz vseh držav in vseh struj, kateri bodo imeli dostop na vse sestanke zasedanja.
Namen tega zasedanja je predvsem iskanje novih pobud in akcij za dosego sestanka petih velesil, katere naj s sklenitvijo pakta miru odvrnejo od sveta nevarnost nove vojne. Na podlagi velikih uspehov podpisne akcije za berlinski poziv, katerega je že doslej podpisalo nad 562 milijonov ljudi, bo Svetovni svet miru nakazal vsem «narodom najprimernejšo pot k glavnemu cilju — sklenitvi pakta miru med Sovjetsko zvezo, Združenimi državami, LR Kitajsko, Veliko Britanijo in Francijo. Govora bo tudi o razorožitvi in borbi proti oboroževalni tekmi držav, ki je najnevarnejši znak grozeče vojne vihre. Dejstvo, da se partizani miru sestajajo tik pred začetkomi zasedanja Organizacije združenih narodov v Parizu le še bolj poudarja važnost dunajskega zasedanja. Marsikatera pobuda in akcija, ki bo sprejeta na seji SSM na Dunaju, bo mogla mnogo vplivati na odločitve Združenih narodov.
Vsi narodi si obetajo od tega zasedanja novih pobud, s katerimi bo mogoče - odstraniti nevarnost novega spopada ter dati vsem ljudem več gotovosti in mirnega življenja. V tem prepričanju jih utrjuje velikanski uspeh, ki ga je imel doslej berlinski poziv, katerega podpisna akcija se še vedno nadaljuje po vsem svetu. Ze do danes pa so številne države presegle lansko število podpi-
sov proti atomski bombi. Posebno zavidljive uspehe zaznamuje LR Kitajska s 344 milijoni podpisov, sledi Sovjetska zveza s 97 milijoni, a je akcija še v teku; v LR Koreji je podpisalo že nad 7 milijonov ljudi, v Nemčiji 13V2 milijonov. Češka 9 mil., Romunija 11, Poljska 18, Madžarska 7 milijonov. V zahodnih državah je «na čelu Italija s 14,4 milijoni, Francija 8, Argentina 1.5, Brazilija 1.5 milijona podpisi. Nad vse značilen je izreden porast podpisov v državah, ki najbolj občutijo težo imperializma; tako so na Japonskem zbrali 6,7 milijonov, v Iranu skoro 2 mili jena, v Indiji 1.2, Vietnam 6,3 milijone podpisov. Lepe uspehe so dosegli tudi v Avstriji s
842.000.	Albaniji 855.000, Kubi
786.000,	Španija 350.000, Angija 833.000 podpisov itd. Skupno je bilo do ponedeljka nabranih 552 milijonov in 83.383 podpisov Pri tem je upoštevati, da se akcija še nadaljuje •
svojih obljub, ki so jih dali volivcem v pogledu nacionalizacije velikih industrijskih kompleksov. Se mnogo bolj usodna pa je bila Attleejeva politika v vprašanju miru. Njegovo popolno podrejanje ameriškim netilcem vojne in njihovim pustolovščinam je odtegnilo zaupanje širokih slojev.
Churchill se je takoj po zmagi lotil svojega posla. Predvsem je sestavil novo vlado, v kateri je on predsednik in vojni minister, Anthony Eden podpredsednik in zunanji minister, do-čim je ostala ministrtva porazdelil med svoje najzvestejše, ki so sami veliki bogataši in vodi telji največjih angleških podjetij. Najbolj značilno je dejstvo. da je Churchill prevzel tudi vojno ministrstvo, kar se je doslej zgodilo le med zadnjo vojno.
Prvi «pozdrav» je novi prvi minister dobil s strani delavcev angleških ladjedelnic. Predsednik njihovega sindikata, ki šteje 2‘A milijona članov, Bro-therton je v svojem govoru v Londonu opozoril vlado, naj nikar ne poskuša poslabšati sedanjih pogojev angleških delavcev, ker mu bodo vsi angleški sindikati znali odgovoriti z odločno borbo, predvsem s stavko.
Kot je bilo pričakovati, je bila ena prvih skrbi vojnohuj-skaškega prvega ministra, da pošlje čim več vojaških ojačanj na Srednji Vzhod ter tako podpre rušečo se stavbo britanskega imperija. Na eni izmed letalonosilk bo v kratkem odšla na Srednji Vzhod 3. di vizija pešcev.
Stanje v Egiptu se v zadnjem tednu ni bistveno spremenilo. Angleške čete zasedajo še nove postojanke okrog Sueškega prekopa ter so postavili vojaški blok 50 km zahodno od Izmaj lije. V izgovor jim je poživljena akcija «Muslimanskih bratov» skrajno nacionalistične organizacije pod vodstvom El Misri Paše. Delo teh «osvobodilnih bataljonov» se kaže predvsem v sabotažah in atentatih, ki mnogokrat več škodujejo skupni borbi kot pa koristijo. Egipčanski delavci na področju kanala pa še vedno nadaljujejo s svojo odločno borbo. Luški de-
lavci in svetilničarji so s svojo popolno stavko omrtvičili vse delo v luki Port 'Said. Številni delavci so se tudi že izselili Istočasno se nadaljujejo po vsem Egiptu demonstracije proti angleškim in ameriškim imperialistom. Tudi proti Američanom so začeli Egipčani nastopati z vso odločnostjo, ko so videli, da s svojim «posredovanjem» skušajo potegniti Egipt v svoje vojne načrte ter jih uporabiti za topovsko hrano. Pri vsem tem pa bi se vprašanje zasedbe po tujih četah prav nič ne izboljšalo, temveč še poslabšalo, ker bi nekaj angleških bataljonov nadomestilo še večje število ameriških. Pod pritiskom javnega mnenja je moral tudi zunanji minister Šalah El Din Bej odkloniti ameriško ponudbo za vstop v vojni pakt. Srednjega Vzhoda, kar bi privedlo v Egipt še huj-
še imperialiste.
Vsi predstavniki Arabske lige so v svojih izjavah podčrtali v.so solidarnost muslimanskih držav z borbo Egipčanov za neodvisnost. Izgleda, da bo vseh sedem držav Islama nastopilo skupno proti Angliji. * * *
Največje zanimanje političnih krogov vseh držav vlada za šesto plenarno zasedanje Organizacije združenih narodov, ki se prične v torek, 6. t. m. v Parizu. Na ndevnem redu je že sedaj vpisanih nad 60 točk dnevnega reda. Najvažnejše med njimi bodo vprašanje Nemčije, Koreje, in razorožitve. Postavljena pa bodo po vsej verjetnosti še nadaljnja vprašanja v zvezi z zadnjimi dogodki, kot so perzijski petrolej, Sueški prekop in druga, ki jih bodo predlagale posamezne delegacije.
V Kinu ob morju
bo v torek, 6. novembra ob 20. uri
PROSLAVA
Govorita tovariša:
Gašperini
Francesco
in
Šiškovič Karel
(Mitko)
Predseduje tov.
Destradi
Alessandro
Sodeluje godba Rinaldi Spored svečanosti bo dopolnil film:
1!
POVIŠANJE PLAČ
ZAHTEVAJO DELAVCI
Nizka življenjska ravén delavskega razreda hromi vse panoge gospodarstva - Z znižanjem profitov se da doseči povišanje plač za 15%
Milijoni delavcev Italijanske republike in Trsta z velikim zanimanjem sledijo predlogom Italijanske splošne delavske zbornice (CGIL), po katerih bi moralo priti do splošnega povišanja mezd in plač delavcev vseh strok. V zelo kratkem času se je na vseh po-priščih izredno razgibalo sindikalno polje, bodisi v Italiji, kakor tudi tu pri nas. To je dokaz, da CGIL uživa veliko zaupanje najširših delavskih množic. To je dokaz, da je edino CGIL resnično mar za izboljšanje splošne življenjske ravni vsega delovnega ljudstva.
Jasno je, da je CGIL predno je izdelala sklep, da napove borbo za povišanje mezd in plač in predno je v to borbo povabila ostale sindikalne organizacije, resno in tehtno preučila obstoječi položaj in možnosti njegovega izboljšanja. Sedanji položaj, v katerem se nahaja delavski razred, je izredno težak in iz dneva v dan se še slabša. Naraščajoči brezposelnosti in draginji vseh življenjskih potrebščin se predružuje
RAZPUŠČENI OBČINSKI SVET V TRSTU SE JE V PONEDELJEK ZOPET SESTAL
EDINO KOMUNISTI NASTOPILI proti barontanju in statusu quo
Tov. dr. Pagassi je ožigosal kolonialno prakso okupacijske oblasti ter zahteval razpis volitev - Tov. Bidovec protestira proti zlorabam pri štetju v škodo Slovencem
V ponedeljek se je vršila seja tržaškega občinskega sveta, ki je bil, čeprav že razpuščen, ponovno priklican v življenje na podlagi samovoljne odredbe VU, s katero so bile za nedoločen čas odgodene že razpisane volitve. Ob skoro polnoštevilni udeležbi svetovalcev in «številnih poslušalcev je župan otvoril prvo sejo jesenskega zasedanja ter je po kratkih uvodnih besedah skušal preiti na dnevni red, da bi se izognil za demokristjane tako neprijetni diskusiji o odlogu volitev in o barantanju.
Toda komunisti si niso pustili vzeti prilike, da ponovno razkrinkajo vso zahrbtno igro imperialistov in njihovih podrepnikov, ki so izposlovali odlog volitev, da bi mogli «v mi-
ru» izvesti barantanje za Tržaško ozemlje.
Tov. dr. Rogassi je v imenu komunistične skupine v svojem kratkem, a odločnem govoru najprej protestiral proti nezaslišani odložitvi že razpisanih volitev. Za ta protidemokratičen akt so odgovorne — je dejal vodja komunističnih svetovalcev — imperialistične vlade, kakor tudi Degasperijeva in Titova vlada ter občinska večina. Ko je s pravnega stališča dokazal nezakonitost tega odloka VU, je podčrtal, da vojaška oblast vztrajno nadaljuje svoje ravnanje do Trsta kot kolonialnega ozemlja, na katerem se preizkušajo najbolj nedemokratične izkušnje, kot so ukaz 206 ter drugi.
To pot edino komunisti protestirajo proti ukazu 145 o
Tito bi rad imel atomsbe bombe da bi jih metal na sovjetska mesta
Klika beograjskih vojnih hujskačev želi skleniti z ZDA vojni pakt - Posebna ameriška vojaška misija bo prevzela letališča v Jugoslaviji - Javne pristojbine povišane na 4 do 5-kratni znesek
Fašistična klika vojnih hujskačev v Beogradu je izgubila še zadnjo sled sramu ter sedaj že odkrito izjavlja vsemu svetu, da je v vsakem trenutku pripravljena izpolniti ukaze ameriških netilcev vojne ter napasti Sovjetsko zvezo in ljudske demokracije. V ta namen vedno bolj pritiska na Ameriko, naj ji pošlje čim več orožja in celo — atomske bombe. To je bistvena vsebina dveh tiskovnih konferenc, ki sta jih imela fašistični turer v sredo pred 125 novinarji iz ZDA, Anglije, Fran-ajeT Italije, Zahodne Nemčije, Grčije, Švedske in Jugoslavije ter namestnik načelnika Glavnega štaba general Peko Dapčevič 14 dopisnikom ameriških časopisov dan preje.
Na vprašanje dopisnika italijanske agencije Ansa je Tito iz-
razil željo po boljših odnosih med | žja, ki ga nimamo v zadostni me-
Italijo in Jugoslavijo, ker je to v sedanjem času vojne nevarnosti zelo potrebno. Glede STO je odgovoril dopisniku «Corriere di Trieste», da sicer ne bi hotel komentirati te stvari, ker bo na bližnjem zasedanju OZN možnost, da se o vprašanju Trsta vodijo neposredna pogajanja med predstavniki obeh vlad. Dal je razumeti, da je njegova vlada že napravila v Rimu prve korake za dosego sporazuma glede razkosanja Tržaškega ozemlja.
O Churchillovi zmagi je Tito mnenja, da se ne bodo zaradi tega odnosi z Anglijo prav nič spremenili. Na vprašanje dopisnika «Associated Press», kakšno vojaško pomoč je Jugoslavija prosila od ZDA, je Tito odgovoril: «Mi smo zahtevali vse one vrste oro-
'"iiuai., api v»»»nvy ----------
1 Nedelsko državo v moderno jo1 .^Ustrijsko, z uvedbo kolek-'hega obdelovanja zemlje dvignilo donosnost polje-i'ik tva in olajšalo naporno Z načrtnim dviganjem ' industrijske, poljedelske in jrih^ge proizvodnje se nepre-ijtrVUo dviga tudi življenska : n;ven sovjetskega ljudstva. Na -, >Ji poti iz socializma v ko-" n1 Nizem se je ZSSR lotila ve-iU n unskih del za spremembo Ve: pogozdovanje in na-u^T^nje desetin milijonov %'Y^j nerodovitnih stepskih j,edelov, gradnja številnih drlWr'/nih kanalov in velikan-Ju električnih central, za-ritev veletokov Oba in Je-jtklV^la, kjer bo nastalo «Si-°l lip*1» morje», veliko kot vsa ., S°siavija in ki bo spreme-
Iberni deli bo pridobljenih
'A " ostro sibirsko podnebje;
'«mi
h milijona kvadratnih km
> Qa Kateri bo lahko ži-0 150 milijonov ljudi.
%vjetski narodi, ki že dative v popolni enakoprav-
DRUŽINSKE POPISNE POLE
se lahko izpolnijo v slovenščini
Vse navedbe morajo biti resnične in točne - Neumesten je vsak strah, ker podatkov ne bo dobila davkarija - Radio II. bo jutri oddajal navodila
Ta teden so po vsej coni A STO razdelili družinske pole za splošno ljudsko štetje ter popis industrije in trgovine. Ta štetja imajo namen ugotoviti v glavnem tri stvari: dejansko število tu živečega prebivalstva, stanovanjske pogoje, v katerih živijo ti prebivalci, ter stanje trgovine in industrije. Rezultati tega štetja so nad vse važni, ker bodo osvetlili dejanski položaj i«n dali podlago za reševanje najrazličnejših vprašanj, ki se tičejo urejevanja vsega javnega življenja. Tako bo n. pr. mogoče u-gotovili število brezposelnih, točno število siromakov, ki potrebujejo pomoči, brezdomcev, nezdravih in prenatrpanih stanovanj in v tem smislu delovati, da se stanje izboljša.
Ce upoštevamo, da že 20 let
ni bilo pri nas nobenega točnega ljudskega štetja in se je v tem razdobju marsikaj iz-premenilo, postane tem bolj jasno, da je potrebne vse zahtevane podatke kar najbolj točno in vestno izpopolniti. Zato je tudi dolžnost vseh državljanov, da dajo resnične in točne podatke, ki ne bodo služili ne davkariji ne drugim uradom ter so vezani na uradno teajnost; družinske pole bodo uničene, čim bodo iz njih izčrpane potrebne številke.
Družinske pole spremljajo posebna navodila, ki so bila tiskana tudi v slovenščini. Družinske pole sme vsakdo izpolniti tudi v slovenščini in naj na občini zahteva slovenska navodila, če je prejel od raznašalca le navodila v italijanščini.
Opozarjamo tudi naše bralce, da bo Radio Trst II oddajal v nedeljo ob 13. uri navodila, kako izpolniti družinsko polo. Priporočljivo je, da vsak, ki ima možnost, posluša to oddajo, kar mu bo v pomoč in olajšavo pri izvršitvi te dolžnosti.
Letalske baze ZDA v Severni Italiji
RIM —- Po vesteh iz Washin-gtona nameravajo Američani poslati to zimo v Severno Italijo dve ali tri skupine letal obenem s 6000 mornarskih strelcev. Te ameriške vojne sile bi prevzele letališča, ki jih je italijanski glavni štab pri pravil za atlantske sile.
ri ah ga sploh nimamo» (verjetno je mislil tudi na atomsko bombo, vendar ni tega tako jasno povedal kot dan prej njegov general Dapčevič). Višek cinizma je dosegel v svojem odgovoru na vprašanje, kakšne protiusluge daje Titova vlada Ameriki za prejeto pomoč. Priznal je, da igra vlogo psa-čuvaja ameriškega imperializma na Balkanu z besedami, «ZDA že več let prejemajo protiuslugo za dano pomoč, to je naš odpor proti Sovjetski zvezi, ki gre v korist vseh kapitalističnih držav. Amerika ve, da ima v Jugoslaviji prijatelja, na katerega lahko računajo v primeru «napada».
Glede ostalih vprašanj je poudaril, da je vojaški sporazum z Grčijo in Turčijo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov, t. j. od ameriških vojnih načrtov. Z Zahodno Nemčijo- ima Titova klika vedno boljše odnose, prav tako z Avstrijo. Doslej so izpustili skoro vse obsojene vojne zločince, preostalih 10 pa jih bodo v kratkem. Z vso silo je nastopil ta vojni hujskač proti paktu med petimi velesilami, češ da «bi pomenil nesrečo za človeštvo» in da bi «prej ali slej pripeljal do vojne».
Se mnogo bolj odkrit je bil general Peka Dapčevič, ki je v torek sprejel ameriške novinarje. Ta fašistični oficir je hotel napraviti na ameriške novinarje in po njih na vso ameriški javno mnenje čim «ugodnejši» vtis moči jugoslovanske armade. Tako je poudaril, da ima Jugoslavija danes na razpolago 30 divizij, oboroženih z lahkim in težkim orožjem. Poleg tega je rekel, da ima Titova klika na razpolago eno najboljših špijonažnih služb v vsej Vzhodni Evropi. Izrazil je željo da bi prišlo čim prej do podpisa vojaškega pakta med Beogradom in Washingtonom. Titova vlada preučuje vprašanje stalne namestitve posebne ameriške misije v Jugoslaviji za vei-banje 30 diuizij v najmodernejšem ameriškem orožju.
Glede atomskih bomb je mnenja, da jih imajo ZDA doslej že okrog 600, ter izrazil željo, da bi
vojni provokatorji v Beogradu prav radi imeli nekaj teh bomb. «Znali bi jih dobro uporabiti, ker smo v zelo ugodnem strateškem položaju». Mislil je kajpak na Sovjetsko zvezo in ljudske demokracije, katerim je Jugoslavija najbližja od vseh ameriških satelitov. Nadalje je v imenu glavnega štaba in klike obljubil vso svojo uslužnost Američanom, katerim so titofašisti pripravljeni zgraditi še nova letališča za atomsko bombardiranje sovjetskih mest.
V zvezi z «novimi gospodarskimi ukrepi» so se silovito povišale razne javne pristojbine in cena javnim uslugam. Tako so s 1. novembrom povišane na petkratno dosedanjo višino poštne in telegrafske pristojbine. Štirikrat dražja bo odslej vstopnina v gledališče in kino.
odlogu volitev, ker se vse o-stale stranke strinjajo z barantanjem odn. s statusom quo. Imperialistom in njihovim pomočnikom se mudi, da bi odpravili med seboj vsa nasprotja glede STO, da bi se lotili dokončne utrditve atlantskega bloka in njegove južne fronte za napad proti socialističnemu Vzhodu. Torej, vse za atlantski pakt, vse za vojno in za brezizgledno borbo proti komunizmu.
Tudi status quo, ki ga zagovarjajo titovci in za katerim hlepe imperialisti, ne predstavlja za Trst in Ozemlje manjše nevarnosti. Nadaljevanje tega stanja pomenja za cono A gospodarski propad, naraščajočo brezposelnost in korupcijo; v coni B pa postajajo pod titovskim terorjem razmere vedno obupnejše, nasilno raznarodovanje Italijanov je vedno hitrejše in ostrejše.
Prišli smo v obč. svet, ne da bi s tem potrdili nezakonit ukrep VU, temveč, da s tega mesta žigosamo samovoljo vojaške oblasti ter krivice in ne-dostatke obč. večine. Nočemo več monopola «na občini, kot je bil do leta 1948, prav tako pa ne maramo komisarja, ki si ga žele «indipendentisti».
Končno je nastopil proti delitvi STO po «etničnih linijah», proti katerim so i Slovenci i Italijani, ter pozval vse svetovalce, naj se postavijo proti barantanju ter tako prispevajo za boljšo bodočnost v miru in svobodi. V imenu skupine je predložil resolucijo, s katero se zahteva takojšen razpis volitev po obstoječih zakonih.
Sledili so govori in izjave predstavnikov vseh skupin, od katerih pa ni nihče nastopil proti barantanju i«n statusu quo in le nekateri prav medlo proti odlogu volitev. Pri glasovanju je občajna večina glasivala proti komunistični resoluciji, dočim so se manjšinske stranke vzdržale; večina pa je izglasovala svojo resolucijo, slonečo «na tristranski potegavščini, dočim je manjšina glasova, la proti.
Nato je slèdila odobritev nujnih sklepov odbora tei volitev 8. članov volilne komisije, v katero sta bila izvoljena tov. Rogassi in Ferlan kot člana, tov. Žbogar pa kot namest nik.
Tov. Bidovec je pred zaključkom protestiral proti ravnanju funkcionarjev za ljudsko štetje, ki ljudi ne vprašajo, če žele slovenska navodila, niti ne opozarjajo, da smejo izpolnjevati popisne pole tudi v slovenskem jeziku. Odbornik Ve-nier -se je izvijal, češ da imajo vsi razdeljevalci točna «navodila, ter izjavil, da vsakdo lahko dobi navodila v slovenskem jeziku, v katerem tudi lahko izpolni družinsko popisno polo
Prihodnja seja bo v torek ob 18. uri.
tudi samovoljno ravnanje delodajalcev z delavci. Nešteto delodajalcev ne upošteva delovnih pogodb in socialnih pravic delavcev.
Zaradi vsega tega trpi mnogo tudi trgovina. Delavci si ne morejo privoščiti življenjskih potrebščin, kot bi bilo želeti. Medtem, ko se življenjske potrebščine kopičijo v skladiščih zato. ker jih široke množice potrošnikov ne morejo kupiti, se množi zapadlost menic. Tako je nizka gospodarska raven širokih delavskih množic neposredno kriva propadanja trgovine, industrije, prometa, kmetijstva itd. Le veliki kapitalisti, industrijci, veletrgovci in agrarci si spričo vsega tega ustvarjajo nepojmljive profite. Samo v preteklem letu so narasli profiti industrijcev v Italiji za celih 168 milijard lir!
Nujno potrebno je torej najti izhod iz tega labirinta, t» katerem ni več obstanka. Treba je poiskati možnost izboljšanja življenj ske ravni delavskega razreda. In prav to hoče doseči CGIL s svojim predlogom za povišanje plač in mezd delavcev vseh strok za 15 odstotkov.
To povišanje mezd in plač bi P znatni meri omogočilo delavstvp, da bi si privoščilo to, kar nujno potrebuje in s tem bi se avtomatično povečala vsa potrošnja, industrija, kmetijstvo, trgovina in promet pa bi se s tem znatno opomogli.
Tov. Di Vittorio je v uvodniku, ki ga je priobčila četrkova «Unità», med drugim tudi podčrtal, da ni mogoče meriti cen življenjskim potrebščinam po prejemkih delavstva; kajti, če oi jih bilo mogoče meriti po tem, bi danes morale biti mnogo nižje, kot pa so sicer. Ce bi prišlo v Italiji do znižanja cen življenjskim potrebščinam za 15%, tako pravi tov. Di Vittorio, bi CGIL umaknila svojo zahtevo po povišanju mezd in plač. Toda do kaj takega prav gotovo ne bo prišlo. Vladni tisk poudarja, da do znižanja cen ne more priti. Zato pa mora priti do povišanja mezd in plač! In to milijoni delavcev odločno zahtevajo!
Zato bosta CGIL v Italiji in ZES v Trstu vztrajali v svojih zahtevah, ki so zahteve vsega delovnega ljudstva!
BOLOGNA — Vojaško sodišče je obsodilo «na dosmrtno ječo nemškega vojnega zločinca, majorja Rederja, ki je poleg drugih zločinov kriv 1830 ljudi, ki jih je dal hladnokrvno ubiti v Marzabottu.
Sedaj je odvisno le še od dobre volje Američanov
Korejci predlagajo
novo razmejitveno črto
KAESONG — Po dobrem tednu napornega dela in posvetovanj izgleda, da so končno le prišlo do sporazuma. Z obeh strani je bilo v podkomisiji za razmejitev stavljenih mnogo predlogov, vendar jih nasprotna stranka «ni smatrala za sprejemljive. Američani so s svoje strani skušali doseči razmejitev mnogo severneje od sedanje bojne črte, dočim so kitajsko-korejski predstavniki vztrajali na 38. spovedniku kot razmejitveni črti.
Končno pa so v četrtek predstavniki korejske ljudske vojske in kitajskih prostovoljcev stavili predlog, naj -se določi začasna razmejitvena črta za premirje tam, kjer sedaj poteka frontna linija. Obe nasprotni vojski pa naj bi se po tem predlogu umaknili za dva kilometra od te črte. S tem
pas, ki naj bi bil demilitariziran. Američani še «niso odgovorili na ta predlog, vendar je jasno, da, če ga ne sprejmejo, v resnici nimajo prav nobenega namena končati svojo vojno pustolovščino oa Dalj-njem Vzhodu.
TIRANA — Albanska policija je s pomočjo ljudstva zajela skupino 33 špijonov, ve činoma bivših kolaboracioni stov in fašistov, ki jih je titovska tajna služba -poslala v Albanijo
bi nastal štiri kilometre širok | vojno.
PARIZ — Francoska vlada namerava predložiti parlamentu proračun, v katerem je za vojaške izdatke predvidenih 800 milijard frankov. Vojnemu ministru pa so ti izdatki še prenizki ter zahteva še nadaljnjih 350 milijard kreditov za
V ISTIH KOLESNICAH
Ze ponovno smo opozorili naše bralce na dejstvo, -da liparji vedno bolj slepo slede titovski politiki, posebno, kar se -tiče tržaškega vprašanja, ter prevzemajo c-elo njihova lažniva politična gesla. To je samo en dokaz več, da ne eni ne drugi ne vodijo samostojno svoje politike, temveč, da jim jo diktirajo njihovi skupni gospodarji iz Washingtona in Londona.
Tako je «Demokracija» prevzela tudi titovski šlager «Nikdar več pod Italijo!», s katerim si obetajo, da bodo preslepili tržaške množice ter prikrili pred njimi svoje resnične namene, ki so jim diktirani od gospodarjev. Prav tako se zelo varajo, da bodo Slovenci nasedli titovsko-liparskim čenčam, češ da sta Sovjetska zveza in tržaški komunisti proti ustanovitvi STO.
Ta njihova prizadevnost pa je v resnici le moreča skrb, kako bi prikrili svoje izdajstvo nad lastnim programom glede Tržaškega ozemlja. Ze javna debata pri Sv. Ivanu je do golega razkrinkala njihovo dvoličnost v tem vprašanju. Na ponovne javne pozive, če so pripravljeni korakati skupno z nami glede Svobodnega ozemlja, se do da nes niso odzvali. Se več. Prešli so že na odkrito zagovarjanje statusa quo, torej prav isto, kar delajo titofašisti in demokristjani; o tem smo že zadnjič napisali v našem «Zrcalu», a kot odgovor so v svojem uvodniku to samo potrdili. S titovskim geslom «Nikdar več pod Italijo!» so hoteli samo bolje prikriti svoj dino resnični! program, ki se glasi:	«Hočemo status
quo!». To je že pred pol leta potrdil njihov voditelj dr. A-gnelleto v tržaškem občinskem svetu, trdeč, da je «odhod tujih čet utopija, nemogoča stvar».
Seveda bodo tudi to hoteli utajiti v prihodnji številki. Zato jih pozivamo, da odkrito odgovore: 1. Zakaj niso napisali niti ene vrste proti nesramnemu barantanju, ki je v teh časih prišlo v zaključno fazo in po katerem bi Italija dobila Trst in cono A) 2. Zakaj niso niti enkrat nastopili proti «statusu
quo», čeprav imajo dovolj dokazov, da so njihovi pokrovitelji odločeni, da ostanejo tu in da se v Trstu namesti eden izmed štabov atlantske vojske; 3. Zakaj niso protestirali proti zahodnim velesilam, ki so predlagale spremembo italijanske mirovne pogodbe, pač pa proti SZ, ki je sprej-ela ta predlog pod pogojem, da Italija izstopi iz atlantskega pakta? Ko dobimo te odgovore, bo šele mogoč kakršen koli nadaljnji pameten razgovor.
AD MAIOREM
TITI GLORIAM
«Katoliški glas» ne izpusti prilike, da ne bi — vsaj posredno — napravil malo «reklame» za beograjskega dučeja in njegove «ožje sorodnike». Njegovi farizejski politiki odgovarja, kajpak, tudi licemerna propaganda za Tita, katerega dosledno skuša prikazovati kot «čistokrvnega komunista». Izgleda, kot da so slovenski klerikalci še edini «tujci v Jeruzalemu»; resnica pa je le to, da skušajo z zločini titojašistov blatiti komunizem, kateremu bi radi pripisali vse, kar se danes v Jugoslaviji dogaja, Toda, danes ve vsekdo, da so danes v Jugoslaviji prav komunisti najhuje preganjani, ubi-jani ter da so ječe in taborišča napolnjeni prav s komunisti in doslednimi demokrati.
Tako skušajo tudi titovsko «kulturo» prikazati kot «partijsko» in njene predstavnike ala Krleža, Andrič, Kreft itd. kot «pravoverne komuniste». Naj jim povemo glede Krleže in njegove «kulture», da nima s komunizmom prav nobenega o-pravka. Res je le to, da so Krležo in njegovo pisanje že pred vojno obsodili resnični komunisti, kot so bili Otokar Kerševani, Ognjen Priča in dr., ki pa so jih titovci izdali ustašem in se jih tako odkriiali.
«JUNAK KOZARE»
Kdaj bo «Primorski» objavil članek iz lista «Za ljudsko zmago» o «junaku Kozare», kot radi nazivajo titofašistični priskledniki svojega tržaškega federala Branka Babiča, miljenčka gestapovskih špijonov Tita in Rankoviča?
ZANIMIVOSTI IZ “KARIERE,, TITOVSKEGA DIPLOMATA
BIVŠI VOHUN NOTTE JE RAZKRINKAL
TAJNA VELEBITOVA POGAJANJA Z NACISTI
Velebit je kot Titov odposlanec bival dalj časa v vili nemškega generala von Horstenaua - V zameno za ženo nekega titovskega kolovodje, ki so jo imeli Nemci zaprto, so bili titovci pripravljeni vrniti nacistom celo zločince - Niti enega ujetega partizana ni hotel rešiti «diplomat» Velebit
Bivši vodja nemške obveščevalne službe v Jugoslaviji Hottl, ki živi danes v ameriški coni Avstrije je pred nedavnim izdal na Dunaju knjigo pod naslovom: «Organisation, Per-sonnen und Aktionen des Deut-schen Gebeimdienstes», v kateri opisuje med drugim tudi potek pogajanj med Titom in na-cistišnim štabom v Jugoslaviji oz. njegovim vodjem gen. von Horstenauom, ki je imel svoj sedež v Zagreta.
Omenjeni avtor, ki pa se ni upal s pravim imenom na dan, temveč je knjigo izdal pod imenom Walter Hagen, je živel v zelo tesnih stikih z naj-višjirni nacističnimi poglavarji, saj je bil neposredno podrejen samemu Kaltenbrunner-ju; svoja poročila pa je pošiljal neposredno tudi Himmler-ju. Zato je ‘bil na tekočem' o vsem, kar se je dogajalo v štabu že omenjenega gen. von Horstenaua v Zagrebu.
■Na strani 264 piše med drugim tudi o poteku sestankov in pogajanj med Titovim osebnim odposlancem dr. Petrovičem, ki pa je bil v resnici gen. Velebit, današnji Titov poslanik pri De Gasperijevi vladi in nacističnim komandantom: gen. von Horstenauom. Takole piše:
«Po nekaj dneh je dr. Petrovič sporočil gen. von Horste-nauu, da prinaša posebno po ročilo od Tita in da se v resnici ne piše dr. Petrovič, temveč Vladimir Velebit. V tem sporočilu je bilo govora o priprav Ijenosti Tita, da se pogaja za premirje pod določenimi pogoji. Ti pogoji so se nanašali na evakuacijo nekaterih predelov Jugoslavije, za kar bi Tito ustavil vse operacije proti Nemcem.»
Do tozadevnega premirja ni nikoli prišlo in to zato, tako piše namreč omenjeni avtor, ker se zapadnim zaveznikom zaradi spremenjenega položaja ni zdelo več potrebno, da bi Nemci evakuirali gotove predele Jugoslavije in da bi partizanska vojska prenehala z bojevanjem. Tito sam pa je bil nadvse vesel, da je v ostrih borbah padlo čim več ljudi in pred vsem pravih komunistov.
Gen. Velebit je bival dalj časa kot gost. gen. von Horstenaua v neki vili v Zagrebu. Hottl pravi, da sta oba generala skupaj obedovala in da je Velebit dobil od nemške obveščevalne službe celo posebno prepustnico, s katero se je lahko napotil na obisk k sorodnikom izven Zagreba, kjer so bile v teku borbe med partizani la Nemci.
Leta 1944 je odpotoval Hottl v Svico, kjer se je sestal z voditeljem ameriške obveščevalne službe v Evropi Alleniom Dullesom, kateremu je izročil tudi prepise poročil o pogajanjih med Titom in nacisti. Tako so torej Američani že takrat bili na tekočem o vseh tozadevnih tajnostih.
V omenjeni knjigi nadalje Hottl pripoveduje, da je imel Tito že za časa vojne dobre «diplomatske svetovalce», kot je bil n. pr. Velebit, s katerim se je dalo «popiti štiri kozarce dobrega vina in bi se bilo dalo celo trditi napitnico na čast zmage Hitlerja». Pa tudi Tito je bil po pripovedovanju Hottla dostopen za pogajanja in je bil že takrat skratka «pravi zapadnjak».
Nadalje pravi Hottl, da se je Velebit pogajal v Zagreta za izmenjavo jetnikov. Na podlagi sporazuma naj bi Tito izročil nemški komandi nekaj nemških ujetnikov, z druge strani pa naj bi Nemci izpustili ženo enega izmed vidnejših osebnosti v Titovem glavnem. stanu. Hottl ve povedati tudi, da je ob neki priliki gen. Velebit rekel von Horsbenauu, da je za Tita «sveta stvar» častna beseda nekega nemškega generala!
Kot se vidi, so odnosi med Titovo kliko in nemškimi okupatorji tudi za časa vojne 'bili dokaj prisrčni, kljub temu, da so SS in gestapovci počenjali grozodejstva nad nesrečnim jugoslovanskim ljudstvom.
Življenje voditeljev klike je bilo dovolj skrbno zaščiteno. Z druge strani pa ni Tito niti s prstom mignil za to, da bi rešil, ujete internacionaliste in borce Komunistične partije; pač pa točno vemo, da je prav on . slednje izročal v roke hitlerjevskim rabljem. Le za rešitev rablja Rankoviča se je zahvaliti Titu in njegovemu «dobremu diplomatu» Velebitu. Kot je znano, je bil Rankovič po pomoti aretiran v Beogradu. Tito in Velebit sta tudi poskrbela za rešitev Stojana Pribičeviča ki je bil kot ameriški državljan jugoslovanskega porekla član ameriške misije v Titovem glavnem stanu. Tudi Pribičevič je bil ob neki priliki zajet ob Nemcev.
Pozneje je prišlo do preloma pogajanj med Titovim poslancem Velebitom in nacisti. Do tega je prišlo zaradi spremembe mednarodnega položaja, zlasti pa zato, ker se je Tito bal, da bi se kompromitiral zaradi sodelovanja z nacisti, ki so bili ze itak obsojeni na poraz. Zato so titovski voditelji poskrbeli za pravočasno tesnejšo povezavo z Angloamericani. In
za to so se v precejšnji meri poslužili vohuna Hottla, ki je odpotoval v Ziirich, kjer se je srečal z že omenjenim Allenom Dullesom.
Velebit je v Italiji s podporo Amerike ustvaril novo «diplomacijo» Titove vlade.
Ze leta 1942 si je Tito zagotovi! vso podporo od «zapadnja kov». Storil je vse za to, da je izpodkopal vpliv, ki ga je
imel do tedaj pri Angležih čet-niški poglavar Mihajlovič. Cela vrsta ukrepov je bila storjena za ustvaritev čim tesnejše povezave z «zapadnimi zavezniki». Po Titovih načrtih bi se bili morali ti izkrcati v Dalmaciji še pred prihodom Rdeče Armade na jugoslovanska tla. S tem bi bil uresničen znani Churchillov načrt, s katerim bi bil zadan usoden udarec sovjetski vojski. Ta Titov načrt je
imel jasen antisovjetski ne pa antinacistični značaj. Nemci so namreč vedeli za vse anglo-ameriške in Titove priprave. To je potrdil tudi gen. Fitzroy Mac Lean v svoji knjigi «Eastern Approaches», ki je'izšla v Londonu pet mesecev po Resoluciji IU. V tej knjigi je avtor poskušal pobarvati Tita kot «demokrata» in «zapadnja-ka» ter popolnega antisovjeta.
(Konec prihodnjič)
TITOVSKA OBLAST V CONI B PROTI INTERESOM PREBIVALSTVA
Predsednik krade
kokoši in zajce po vasi
Kmetom plačujejo pridelke z boni - Moška obleka 40.000 din. Ker so kritizirali predsednika krajevnega odbora, tri mesece zapora
Titovska tolpa, ki je na oblasti v coni B, gleda na vse načine, kako bi čim bolj izkoristila revnega istrskega kmeta. Kmetje morajo svoje pridelke oddati tako-imenovanim kmečkim zadrugam, ki pa jim plačajo znatno nižjo vsoto denarja, kot je pridelek v resnici vreden. Zadnje čase Pa titovci niso hoteli plačati kmetom «odkupljeni» pridelek niti s tisto, že itak nizko vsoto, temveč so si izmislili nekakšne bone, s katerimi naj bi kmetje šli na banko da jim slednja izplača v denarju. Med kmeti vlada že itak veliko nezadovoljstvo, slednje pa se je še bolj povečalo, ko so zvedeli, da bodo morali prodajati grozdje ne po višji ceni od 20 din. za kg. Toda če bi vsaj teh 20 din. kmetje v resnici dobili. Ko so kmetje pričeli z oddajo grozdja, seveda po 20 din. za kg. so dobili že omenjene bone, s katerimi so šli na banko, prepričani, da jim bo brez nadaljnjega izplačan denar. Titovci so tudi tu dokazali, kako jih briga življenje istrskega kmeta, ki se preživlja le s svojim že itak slabim letnim pridelkom. Ko so se kmetje predstavili pri blagajniku z boni za denar, jim je slednji na najsu-rovejši način odgovoril, da denarja ni ter naj le potrpežljivo čakajo.
Torej vidimo, kako se titovci brigajo za razvoj kmečkega življenja na vasi. Kako naj potem istrski kmet obdeluje z ve-
seljem svoj košček zemlje, ko ve, da mu bo titovska oblast odvzela predelek ali pa po najnižji ceni poplačala njegov trud. Medtem, ko se kmetom plačuje njih pridelek po najnižji ceni, se pa obenem davki vedno bolj višajo.
Cene življenjskim potrebščinam v coni B vedno bolj rastejo. Zaradi tega niso nezadovoljni le kmetje, marveč tudi ostalo prebivalstvo cone B. Posebno zadnje čase so se cene znatno dvignile. Zaradi tega so prebivalci primorani kupiti razno blago v Trstu, ker,
veda, ki prav dobro vedo, kako se bodo te stvari končale». V tem smislu so titovci tudi sestavili pred kratkim neko resolucijo, katero mora brezpogojno podpisati vsak prebivalec cone B.
Ker je že govora o sestankih, naj omenimo dogodek iz «masovnega» sestanka, ki se je pred kratkim vršil v neki vasi cone B. Na tem sestanku je nekaj kmetov iz vasi kritiziralo predsednika krajevnega odbora, ker je, namesto, da bi bil za vzgled vsem vaščanom, kradel kokoši in
kot sami pripovedujejo, je blago zajce p0 vasi z njim SQ sodelo_
cenejše in tudi kvalitetno veliko boljše. Omenimo naj le en primer, kakšna draginja vlada v coni B: moška obleka, ki ni iz najboljšega blaga, stane nad 40.000 din.
Večkrat skušajo titovci sklicati delavce, naj se udeležijo tako-imenovanega sindikalnega sestan-da. Tako se je vršil pred kratkim «sindikalni» sestanek v neki gostilni v Kopru, katerega so se udeležili vsi mogoči krajevni titovski hlerarhi, o resničnih delavcih pa ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Sestanek je vodil znani ti-tovec Viduzzi iz Sičjol. Med drugim se Je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja STO ter dobesedno dejal: «Mi, seveda je pri tem mislil na titovce, ne bomo nikdar zapustili cone B. Nasprotno, gledali bomo, da gremo še bolj naprej, proti Trstu in to v najkrajšem času. To so navodila, ki jih mi dobivamo od ljudi, se-
vali še drugi trije miadeniči, in so se nato vsi skupaj dobro pogostili. Brez dvoma je kritika oškodovanih kmetov bila upravičena, toda titovcev to ne briga. Namesto, da bi kaznovali tatinskega predsednika, so titovske oblasti aretirale in obsodile revne kmete, ker so se predrznili govoriti proti predsedniku. Titovsko sodišče, je obsodilo oškodovane kmete na nič manj kot 3 mesece zapora.
Zaradi vedno bolj neznosnega stanja prebivalci cone B v vedno večjem številu zapuščajo svoje rodne kraje. Posebno zadnje čase je beležiti dosti pobegov. Tako sta 26. t. m. zapustila svojo rodno vas dva kmeta, za katera se je izvedelo, da sta pobegnila zaradi neznosnega življenjskega stanja, ki se v coni B iz dneva v dan slabša.
OTROCI - ŽRTEV TITOVSKIH VOJNIH PRIPRAV
Titova Islilsa uničuje
tiste, ki no komaj zaeeli živeti
Od 1000 novorojenčkov umre preko 200 - 60 odst. otrok boleha na jetiki - Trahoma je postala prava kuga - Letno umre 100.000 otrok
Eden izmed najtežjih zločinov, ki jih Titova banda vrši nad jugoslovanskim ljudstvom, je sistematično uničevanje zdravja našega naraščaja.
Jasen, dokaz zločinskega odnosa titovcev do jugoslovanskhi otrok je med drugim strahoten porast umrljivosti med novorojenčki in otroki. Reden pojav je, da izmed 1000 novorojenčkov umira preko 200. Tako znaša umrljivost dojenčkov v Ilirski Bistrici 21 odstotkov, v bolj zaostalih krajih Jugoslavije pa je še mnogo večja. Takšna visoka umrljivost je bila doslej zabeležena samo v Indiji, afriških kolonijah in drugih najbolj zaostalih deželah sveta. V Jugoslaviji niso nikdar poprej, celo v najtežjih letih fašistične okupacije pod Italijo, zabeležene tako visoke številke umrljivosti med otroki. Vsak četrti otrok umre, preden dovrši 10 leto starosti. Letno umira 100.000 otrok pod 15 letom starosti.
Preko 60 odstotkov naših o-trok boleha na jetiki. Samo v sarajevski oblasti boleha 34 odstotkov otrok na akutni jetiki. Odstotek otrok, ki imajo druge nalezljive bolezni, pa je še mnogo večji. V mnogih predelih Jugoslavije so razširjene v neopisnem obsegu prave srednjeveške epidemije, od katerih umira stotine otrok, ker njihovi starši ne morejo poklicati zdravnikov ali si nabaviti najosnovnejših zdravil. V mnogih predelih je posebno razširjena nalezljiva bolezen -trahom. Samo v šamaškem o-kraju boleha za trahomom 3.000 otrok, od katerih jih je veliko število oslepelo, ker jim niso mogli nuditi zdravniške pomoči. Trahom je postal prava kuga našega najmlajšega pokolenja
Strahotno zdravstveno stanje vlada v titovskih «zaščitnih» domovih. V nekem otroškem domu v Slavonskem Brodu, v katerem je nameščenih 350 dečkov, jih je 185 zbolelo za tuberkulozo. Hrana je tako slaba, da so otroci podobni živim o-kostnjakom.
Stotinam' tisočev vojnih sirot, katerih starši so padli v narodno-osvobodiltni borbi, so se pridružili novi tisoči otrok, katerih starše so titovci ubili ali pa vrgli v koncentracijska taborišča. S temi otroki, ki sedaj blodijo po vseh predelih
troci stradajo, medtem ko jih kosijo razne bolezni, ker nimajo zdravil in zdravniške pomoči, pa titovci prodajajo svojim prekooceanskim gospodarjem vse, kar je le mogoče prodati, in trgujejo celo z zdravjem in življenjem naših dragih o-trok. Titovski banditi so pripravljeni v interesu umazanih wiallstreetskih vojnih netilcev uničiti življenja naših najdražjih. Ameriški milijarderji pošiljajo našim bolnim in sestradanim otrokom igrače v obliki tankov .topov in letal, stripe
in gangsterske filme, v zamenjavo pa dobivajo od Tita vse, kar je oropa! jugoslovanskim narodom.
Matere in očetje naših otrok z ogorčenjem in sovraštvom spremljajo zločinsko politiko Titove klike, ki uničuje vsakogar, celo tiste, ki so komaj začeli živeti. Starši dobro vedo, da bodo življenja njihovih o-trok rešena samo tako, če bodo strmoglavili z oblasti morilce otrok, Tita in njegovo tolpo.
MARA STEFANOVIČ
Jugoslavije in ki jih uničujejo bolezni in lakota, pa titovci v svojem brezpr-imernem cinizmu ravnajo kot z zločinci.
Medtem ko jugoslovanski o-
7.
Kljub nesprejemljivim Sforzevim pogojem Titova fašistična klika ni odnehala od barantanja. Z vedno večjo popustljivostjo in prijaznostjo je vabila rimsko vlado, naj popusti od svojih zahtev, zlasti od tristranske note. Da bi podčrtala, da ima s cono B ona v rokah ključ do rešitve tržaškega vprašanja, je izjavljala od časa do časa — posebno, kadar je Rim postavil pretežke pogoje — češ «vprašanje Trsta sedaj ni aktualno». Na ta način je skušala izsiliti od svoj.h vrednih partnerjev čim več popustljivosti. Obenem pa ni nikdar pozabila pristaviti, da je vedno pripravljena na sklenitev kupčije «pod pametnimi pogoji».
Tako je 28. 4. 1945 izjavil beograjski duče inozemskim novinarjem: «Gospod Sforza me je s svojim postopanjem še bolj prepričal, da sedaj tržaško vprašanje ni aktualno, ker je on postavil take pogoje, na podlagi katerih mi ne moremo voditi neposrednih razgovorov z njimi. Toda z druge strani lahko izjavim, da je jugoslovanska vlada vedno pripravljena razgovarjati se neposredno z italijansko vlado, če ona to želi, na razumni podlagi glede rešitve vprašanja Tržaškega ozemlja.»
Kot mrzla prha pa je delovala izjava Sovjetske zveze od 4. maja 1930, ki je po neštetih zahtevah po imenovanju guvernerja in dejanski ustanovitvi STO postavila odločno zahtevo, da ne bo podpisala avstrijske mirovne pogodbe vse dotlej, dokler ne bo izpolnjena italijanska hiirovna, pogodba glede Tržaškega ozemlja. Najbolj razkačeni so bili zaradi te izjave kajpak titofašisti, ki so uvideli, da nesramna kupčija le ne bo tako lahka.
Toda za netilce vojne so se pogajanja med Rimom in Beogradom le predolgo zavlačevala; atlantski voditelji so hoteli čimprej rešiti to vprašanje, ne samo za to, da bi odpravili vse spore v svojem taboru, temveč še bolj za to, da bi mogli pristopiti k dokončni pretvoritvi našega Ozemlja v stalno vojaško bazo atlantskih sil. Zato je končno javno posege! v barantanje predstavnik angloameri-ških imperialistov, namestnik angleškega zunanjega ministra Ernest Davies. V svoji izjavi milanskemu «Corriere della Sera» je izjavil med drugim: «Položaj na Tržaškem ozemlju je že nekaj mesecev boljši. Ozračje je zrelo za nova zbližanja...» V svoji izjavi je tudi že nakazal, kakšno rešitev tržaškega vprašanja si želi. angleška vlada: «Gotovo je, da bo Italiji ostalo nadzorstvo nad mestom Trstom in nad vso cono A,» Glede cone B pa je priporočil razdelitev po etnični črti. Dodal je še, da bi dokončna rešitev mogla dovesti do izmenjave prebivalstva.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
V LUCCI SODIJO 52 BIVŠIM GARIBALDINI OEM
Karabinjerski brigadir
spoznal Sassa, kot svojega osvoboditelja
Garibaldinec Sasso osvobodil 55 karabinjerjev iz taborišča - Nadškof Nogara, ki ni izročil nemškega vohuna pravici, je izjavil, da je bila «Osoppo» ustanovljena zato, da bi «kristjani» imeli svojo protikomunistično formacijo
Na procesu o znanih dogodkih v Porčinju se še vedno nadaljuje zasliševanje raznih obtežilnih in razbremenilnih prič.
V četrtek je prišlo do nepričakovanega prizora, ko je neki karabinjerski brigadir spoznal v osebi obtoženega tovariša Sassa človeka, ki je osvobodil njega in drugih 55 karabinjerjev iz taborišča v Borovnici. Na zahtevo branitelja garibaldincev je bil ta brigadir zaslišan kot priča in je povedal, da so ti karabinjerji koncem aprila 1945 zapustili vojašnico v Gorici in se umaknili v hribe, kjer so se tudi spopadli s četniki. Ko so se vrnili v osvobojeno Gorico, so jih jugoslovanske vojaške oblasti aretirale in jih internirale v taborišču v Borovnici. Znano je, da so jugoslovanski fašisti, ki so se predstavili kot «osvoboditelji naroda» zagrešili mnogo takih zločinov, ko so odstranili nešteto nedolžnih priprostih ljudi, medtem ko se niso niti malo trudili, da bi izsledili resnične krivce in vojne zločince. Na posredovanje tov, Sassa
so bili zgoraj omenjeni karabinjerji izpuščeni
Naslednji dan je priča Margherita Benetti, ki je imela moža pri ozopovcih in sina pri gari-baldincih opisala delovanje ozo-povcev pri Porčinju. Delovanje gai ibaldincev je zelo vznemirjalo ozopovce, ker je njihova borba postavljala v nevarnost dobre odnose med okupatorji in ozopovci in so se slednji bali, da bi nemški plačanci kozaki napadli tudi nje. Vdla je tudi povedati, da je obstajal sporazum med kozaki in ozopvci, po katerem so slednji dobavljali kozakom določeno količino hrane in krme, v zameno jih pa kozaki niso napadali.
Nastopil je nadalje bivši garibaldinec Giulio Frandoli, ki je opisal dogodke dne 7. decembra 1944, ko so Nemci uprizorili hajko na vse partizanske edinice na obširnem področju, v katero so spadale tudi postojanke ozopov-cev. Medtem ko so se morali napadeni partizani povleči in so imeli tudi velike žrtve, ni nihče
NIMAJO VODE niti, da bi se umili
Občinska uprava v Števerjanu naj poskrbi za čim prejšnjo napeljavo vodovoda
STEVERJAN — Ze velikokrat je bilo govora, da bi bilo nujno potrebno v Steverjan napeljati vodovod. Se do danes ta vas, če jo lahko imenujemo, nima vode niti za nujno uporabo. Zgodi se celo, da pri nekaterih družinah ni vode niti, da bi se umili. Zaradi tega vaščani upravičeno grajajo občinsko upravo, ko se slednja sploh ne zmeni,2 da bi Steverjan dobil svoj vodovod. Ze večkrat je svetovalec Ko-mic postavil to vprašanje pred občinski svet v Števerjanu, to-
da, kot vidimo, se še do danes za rešitev tega problema ni storilo prav ničesar. Steverjanci bodo zaradi tega še nadalje trpeli pomanjkanje vode v svoji vasi.
Vsekakor bi bila dolžnost občinske uprave v Števerjanu, da se za to zadevo ibolj pobriga ter ukrene da tudi Steverjan pride v najkrajšem času do vodovoda. Prebivalci Stever-jana bodo vztrajali na tej zahtevi, dokler občina ne bo v resnici pričela z deli za napeljavo prepotrebne vode.
vznemirjal ozopovcev. Garibaldinec «Messina», ki so ga Nemci zajeli, je prvotno izjavil, da je ozopovec. Zato ga niso mučili. Ko so pa našli pri njem rdeč robec, so razumeli, da ne spada med njihove sokrivce ozopovce; začeli so ga pretepati in naslednji dan so ga ustrelili.
Nastopile so še razne druge priče, med njimi neki kmet, ki je povedal, da so komisarji nemških posadk prihajali redno po seno v bližino koč, kjer so bili ozopovci ne da bi se kdaj koli zgodli kakšen incident. Potrdil je tudi, da so se ozopovci borili proti Nemcem le, dokler so bili povezani z garibaldinci; ko so se od njih ločili, v septembru 1944, so spopadi prenehali.
V torek se je sodni zbor preselil v Videm, kjer je bil zaslišan nadškof mons. Giuseppe Nogara. Nadškof je izjavil, da je bila «Osoppo» ustanovljena zato, da bi kristjani imeli eno svojo formacijo, ki naj bi bila protikomunistična. Potrdil je svoje odnose z Nemci in se izgovarjal, da je deloval v interesu prebivalstva. Izdal je tudi pastirsko pismo, v katerem je pozival župnike, naj prepričujejo partizane, da se odrečejo borbi in izročijo orožje fašističnim ali nemškim oblastem. Na vprašanje obrambe je potrdil, da so mu partizani Izročili nekega duhovnika, nemškega vohuna s psevdonimom «K 13» pod pogojen, da ga po osvoboditvi izroči sodišču. Toda nadškof Nogara ni držal svoje besede in ni izročil krivca, duhovnika huigija Collino pravici ter se je sedaj izgovarjal, da mu je iz usmiljenja prihranil proces in zasluženo kazen.
Vsekakor bo tudi pričevanje mons. Nogara koristilo obrambi junaških garibaldincev, ker dokazuje, da vsem tem «vrlim domoljubom» ni šlo za obrambo domovine in ljudstva, temveč le za borbo proti komunistom, ki so edini hrabro in brezkompromisno branili čast in svobodo svojega naroda.
Slovenski partizani na zborovanju v Vidmu
Pred kratkim se je vršilo V Vidmu pokrajinsko zborovanje partizanov —' borcev, ki so se borili v inozemstvu, katerega so se udeležili tudi partizani iz naših vasi kot n. pr. iz Doberdoba, Podgore, Pevme itd. Naši tovariši so na zborovanju prikazali potrebo čim prejšnje rešitve postopka za priznanje partizanske aktivnosti, pokojnine itd. Pokrajinska ANPI se pripravlja na konkres partizanov, ki so se borili v inozemstvu.
Na zborovanju partizanov v Vidmu je bil prisoten med ostalimi tudi poslanec Fausto Nitti.
Izključitev
sekcijskega
Vodstvo sekcijskega komiteja KPI v Tržiču je odobrilo sklep celice št. 19 ladjedelnice — O. E. M. glede izključitve dotedanjega člana Battista Bruna iz Beljana. Battista Bruno je bil izključen iz celice zaradi moralne in politične nevrednosti nja na
Posledice oboroževalne vladne politike
Kroži glas, da bosta v kratkem prekinili s svojim delovanjem predilnici v Ronkah in Podgoii. Toliko bolj potrjuje to vest tudi znižanje urnika v predilnici v Ronkah od 48 ur na 40 ur tedensko.
Med delavkami, zaposlenimi v omenjenih predilnicah, vlada zaskrbljenost, ker bo na ta način ostalo nič manj kot 3000 družin nepreskrbljenih. Zaposlene delavke pa so iz dneva v dan vedno bolj zaskrbljene ter se upravičeno sprašujejo, kaj je privedlo do tega, da morata predilnici pienehati z delom? Ze nekaj časa je tega. kar bombaž ne prihaja iz Amerike in je zaradi tega povsem razumljivo, da predilnici ne moreta nadaljevati z delom. Toda delavke postavljajo ponovno vprašanje, zakaj bombaž še
prej ni prihajal redno, zadnje čase pa se je s pošiljkami krater zaradi delova- tko malo prenehalo. Zakaj je škodo Partije. Izklju- torej Amerika prenehala z po-
čitev je potrdil tudi pokrajinski odbor KPI.
šiljkami bombaža, tista Amerika, ki je De Gasperijevi vla-
V osvežitev spomina liparski občinski upravi
Izpraznijo naj se
prostori otroškega vrtea
Doberdobska za otvoritev Karabinjerji
občinska uprava naj posreduje otroškega vrtca v Doberdobu naj zapuste zasedene prostore
DOBERDOB — Neštetokrat so že prebivalci naše občine stavili vprašanje glede rešitve otroškega vrtca v Doberdobu, ki je že leta in leta zasedeno po karabinjerjih. Otroci se zaradi tega potepajo po cestah, matere so vedno v skrbeh; kar je pa v največjoi škodo, je to, da otroci niso pripravljeni na šolanje oz. na začetek prvega šolskega leta. Vprašanje otroškega vrtca v Doberdobu so naši svetovalci postavili tudi na eni izmed sej pokrajinskega sveta, kjer se je predsednik Culot začudil, ker mu o tej zadevi župan doberdobske občine ni nikdar omenil. Vprašali bi doberdobskega lipar-
skega župana, kaj je storil za izpraznitev prostorov otroškega vrtca s strani karabinjerjev ter za to, da se stavijo prostori na razpolago otroškemu vrtcu. Ali ni župan tisti, ki bi moral v največji meri skrbeti za interese svojih občanov? Da je stvar doberdobskega otroškega vrtca prišla pred pokrajinski svet, se je zahvaliti le našim svetovalcem, ki so odločno zahtevali takojšnjo izpraznitev prostorov ter otvoritev otroškega vrtca. Doberdobski otroci morajo dobiti svoj otroški vrtec in je predvsem dolžnost občinske uprave, da posreduje pri merodajnih oblasteh za njegovo čim prejšnjo izpraznitev.
di tako pri srcu. Ali ni ona kriva, da sta tudi naši dve predilnici zaradi tega prenehali z delovanjem?
Torej za italijansko demo-kristjansko vlado ni druge države, ki bi lahko naši predilnici zalagala z bombažem, kakor samo Amerika. Zaradi vedno ✓ečje gospodarske krize se imamo zahvaliti spet Degasperije-vi demokristjanski vladi, ki je tako širokogrudno privolila v atlantski pakt, kar je pomenilo za vso Italijo in tudi našo pokrajino gospodarsko uničenje. Ameriški trusti so postali gospodarji surovin tudi v drugih deželah in se jih poslužujejo, ne da bi z njimi olajšali obstoječo gospodarsko krizo, marveč, jim surovine služijo za to, da jih prodajajo za vojno proizvodnjo.
Naše tovarne, podjetja, trgovine itd. zapirajo, delavci ostajajo brez dela, njih družine so nepreskrbljene s vsakdanjim kruhom le zaradi ameriške voj-nohujskaške politike, čigar predstavnik in dosledni zagovornik je pri nas De Gasperi in njegova vlada.
Toda delavci naše pokrajine in posebno še delavke predilnic v Podgori in Ronkah ne bodo dovolili, da ostanejo njih družine nepreskrbljene. Vztrajno in odločno se bodo delavke borile, da predilnici pričneta z normalnim delovanjem ter da se odpravi kakršna koli sled nevarnosti za prenehanje delovanja. V tej borbi bodo delavke predilnic imele vso podporo s strani demokratičnega ljudstva naše pokrajine, ki jim bo v vseh njihovih upravičenih zahtevah vedno ob strani in solidarno z njihovo odločno borbo za pravice in zahteve delovnega človeka.
Na pobudo Pripravljalnega odbora sekcije «Arsa Jovanovič» Zveze partizanov v Ste-verjanu, se bodo te praznike vršile žalne svečanosti v spomin partizanov iz Steverjana, ki so padli za mir, bratstvo in svobodo narodov.
tfpiehod po podeželju
OPČINE
Večkrat je «Delo» pisalo o zapostavljanju slovenskega jezika v javnih ustanovah in uradih. Slovenci STO, ki so največ dali v borbi za svoje pravice, se morajo še danes boriti za uveljavljenje narodnostnih pravic. Tukajšnje vojaške in civilne oblasti načrtno kršijo vsa demokratična načela kljub temu, da se smatrajo kot branitelji načel za-padne «demokracije» prvi in nositelji dvatisočletne kulture drugi. Na openskem tramvaju je do zadnjih tednov bila upoštevana trojezičnost: italijanščina. angleščina in slovenščina. Openci so bili s tem zadovoljni in si želeli, da bi bilo tako po vseh javnih ustanovah in uradih. Kar naenkrat pa je tudi na openskem tramvaju izginil slovenski jezik na oglasih, voznem redu in drugih objavah. Kakšni so vzroki, ki so privedli upravo openskega tramvaja, da je napravila ta ukrep? Je to delo nekaterih šovinističnih nameščencev ali pa je to ukaz višjih oblasti? Openski in drugi Slovenci, ki se poslužujejo tramvaja, in jih ni malo, se nad tem zgražajo ter zahtevajo ne samo odgovora, marveč tudi, da se na openskem tramvaju v vsem poslovanju ponovno uveljavi slovenski jezik. Tvrdka, ki je lastnica openske tramvajske proge in ki dobiva mastne dobičke prav od tistih Slovenrev, ka terim danes krati p.avice do njihovega materinskega jezika, je dolžna da to krivico nemudoma popravi.
Slovenski potn;k open-kega tramvaja
ZGO&IR
Prebivalci Zgonika so dobili še en dokaz, kako se napram Slovencem Tržaškega Ozemlja izvajajo takozvana štiri načela zapadne «demokracije». Ustanova ERP ali takozvani Evropski Obnovitveni Načrt, ki ima svoj sedež tudi v Trstu z namenom, da «rešuje» tržaško gospodarstvo je tudi v naši vasi izobesila svoj stenčas. Hoteli bi s tem dokazati, kakšne pomoči na vseh poljih gospodarstva so deležne tiste države, ki so vključene v to tako «blagodarno» u-stanovo. Na omenjenem stenča-su je mnogo slik in pod slikami pa opis slike. Fred časom so bili napisi v treh jezikih, v angleščini, italijanščini in slo-
venščini (morda za to, da bi se Slovenci naučili angleščine in italijanščine). Pred nekaj tedni pa so, glej čuda, izginili napisi v slovenskem jeziku. Gospodje, ki urejujejo omenjeni stenčas, so si najbrž mislili, da so se Zgoničani že naučili obeh jezikov in da zato ni več potrebno slovenskih napisov. S takšno propagando se ne da preslepiti našega ljudstva, ker je že na svojih travnikih, pašnikih, njivah in po vasi okusilo pomoč zapadne demokracije. Takšno preziranje našega jezika bo še redkim preostalim odprlo oči, ker dokazuje, kako upoštevajo slovenske pravice tisti, ki imajo polna usta lepo donečih besed o demokraciji in narodni svobodi.
Vaščan
SAIiEŽ
Ceste in vedno ceste. Da! Delavec sem iz Saleža in prav ceste so tiste, ki delajo preglavice in razburjajo pešce, kolesarje in šoferje vseh vrst. V zadnji številki «Dela» je bil cbljavljen članek o slabem stanju ceste v Samatorico. Primoran sem, da se na problem cest povrnem, ker mnogo drugih cest je bilo v zadnjih tednih poškodovanih s strani vojaških sil. Vsak dan moram s kolesom na delo po cesti Kre-sija-Sv. Križ. Omenjena cesta je bila na novo zgrajena pred dvema letoma. Potrošenih je bilo menda več milijonov lir. Cesta je bila v resnici potrebna in koristna, ker veže cesto Prosek-Sempolaj preko nove trbiške na cesto Prosek-Nabre-žina. Danes po končanih vojaških vajah je ta cesta spremenjena v strugo potoka. Približno na pol poti iz Kresije v Križ leži mala vasica Brišče. Takoj pod vasjo pa deluje komnolom, v katerem je zaposlenih več delavcev. Prebivalci Brišč se morajo za vsako stvar, prevoz pridelkov, gnoja in drv ali pa, če hočejo v trgovino, na občino ter po raznih opravkih v Na-
brežino, posluževati samo orne njene ceste, ker druge sploti ni. Istotako delavci kamnolo; ma in drugi. Kot že prej omf njeno je cesta danes v takei^ stanju, da je nevarno, da si tudi živina polomi noge, k<>' lesa pa je treba peljati v rokah, a tudi druga vozila le s težkočo vozijo. Skrajni čas je, da Z.V.U. poskrbi za popravilo omenjene kakor drugih cest poškodovanih od vojaških sit ter da se namesti za okolico vet stalnih cestarjev, ki naj skrbe za redno vzdrževanje vsaj glavnih poti.
Prizadeti kolesar
BRIŠČKI
Prebivalci Briščkov se zadnje čase pogovarjajo predvsem o razlastitvah pašnikov, njiv i« gmajn s trani tukajšnjih vojaških oblasti za graditev vojaških športnih igrišč, stanovanj
za ameriške oficirje in njihove a j;
družine, kasarn in drugih takšnih objektov, ki ne dajejo našemu prebivalstvu nobene koristi. Mnogo je bilo govora 0 premajhni odškodnini, ki jo vojaške oblasti plačujejo našim kmetom po vsej okolici za poškodovane pašnike, njive i" travnike, kakor tudi za odkup razlaščenih zemljišč. Sedaj sf govori, da namerava Vojaška uprava graditi v bližini naš®
vasi veliko vojašnico in v W namen kupiti (ne vemo po kakšni ceni) od naših kmetov najlepše kose gozda, ki predstav-, tjajo edino naravno bogastvo v3' si. Uničiti te gozde (približn0 SO.000 kvadratnih metrov površine) pomeni spremeniti naš® revne kmete v polproletarr® in zmanjšati že itak borne dr« žinske dohodke. Dedi in pradedi so skrbno čuvali to lastnin«® danes pa ti pride tujec in men' M tebi nič reče: od danes naprej je to moje; dam ti tolikU’ bodi zadovoljen ali ne. Sprašujemo se, kaj res in noben® oblasti na svetu, da bi preprečila to samovoljo, ki nas vsak dan bolj spreminja v kol(r nialni narod. Bolj kot kdaj prei se zavedamo, da se moram0 enotno boriti, da preprečim0 popolno uničenje našega gosp0' darstva in da rešimo svoj lastni obstoj.
Vaščan
je
v. I
NABREŽINA
Nabrežina je povezana s gnr' njimi vasmi občine, kot s° Sempolaj, Prečnik, Praprot i(1 Cerovlje z avtobusno zve«0 redno štiri krat dnevno. Ce 1° število potnikov večje od ztx\oV Ijivosti majhnega avtobusa (za 35 oseb), morajo ostali čakal1, da se avtobus povrne. Ce bi P3 hoteli izletniški avtobusi ^
Sempolaj ali v eno od prej
menjenih vasi, ne morejo, ‘ so le malo večji od današni'"' In to zaradi tega, ker ces,!1 na železniškem prelazu na P°" staji Nabrežina je tako strm3 in nerodno zgrajena, da a»’!0" busi, tudi če so majhni, lahk0 zadenejo spodaj ob cesto! zat0
morajo šoferji zelo voziti in paziti, da se
spre' avtot>uS
in potniki ne poškodujejo. nik avtobusnega podjetja 8 } Carsica», ki vzdržuje zvez® omenjenimi vasmi, je že v krat zahteval od merodajnih 0 lasti, naj se cesta na tem kf3J
popravi. Ponudil je tudi st® . soč lir pomoči, toda vse zam3c. Oblasti so vedno zavrnile , disi zahtevo kakor tudi pom0 V korist bi bilo vsem, P°lPs kom, kmetom, ki tam vozil0 kmečkimi vozovi, šoferjem ^ avtopodjetju, da se omeni® delo izvrši. Po izjavah P0^^, valcev bi bili stroški mai110 korist pa velika. Za mnoga ^ la, ki niso prav nič koristna prebivalstvo, se najdejo mil' ni in milijoni, za ljudsko rist pa niti par sto tisoč If-polni*
Ijep: 'fji, lrkn Poi 'a, s de tv lija: 'hib U: 'h o I ir. b( 'ima
■ki
'k e po
‘naš kioj ti s *1 z;
ki U k
K rin
Nvi
Sa
:,Jdr
jf
Su
5
1 z
S
H
St
S»
c,
Nn
K
žai 'er j:
.v<
Sn
S
di
s
£ F
N
0 r Sti Si
s»
v r
'V®
'k)U
iV.
t>rv
• J*
s
r
!vp
lij o
fe
N
Pio
l>,
iSs
f u
ne
h s

I
ZNAMENJU MIRU JE NASTALA IN SE RAZVIJA DOMOVINA SOCIALIZMA
ovjetska zveza in mir ta neločljivo povezana
Prvi akt vlade delavcev in kmetov po zmagi Oktobrske revolucije je bil proglas o miru - Ameriški imperialisti si žele vojne za povečanje svojih profitov - Sovjetski narodi potrebujejo mir za izgradnjo komunizma v deželi
Jsnlovna lastnost, ki razlile politiko Sovjetske zveze Politike kapitalističnih držav njena želja po ohranitvi tu, po izločitvi vojne kot !dstva za reševanje sporov !d državami. Miroljubnost ‘'jetske politike ni morda sa-•odraz ljudi, ki so danes oblasti, temveč je neločiji-povezana s socializmom Ulm; kajti mir je bistvena tbina socializma samega. Dovolj, da pogledamo veli-nska obnovitvena dela, ki so ta izvršena po zadnji vojni Sovjetski zvezi, gigantske črte preobrazbe narave, ki gradnji, kot so velikan-e hidrocentrale na Volgi pri ijbiševu in Stalingradu, na
dan po zmagi revolucije, je sovjetska vlada izdala proglas o miru s katerim je pozvala vse bojujoče se sile, naj sklenejo takoj mir. Toda zahodn, imperialisti kljub zaključku premirja, ki sc ga sklenili leto kasneje, niso prenehali z vojno. Vojni hujskač Churchill je organiziral proti mladi sec'alistiéni državi vrsto intervencij 15 tujih držav ter dajal pomoč belogardistični ruski reakciji. Toda slavna Rdeča armada je uničila vse tuje in domače protirevolucionarne sile ter utrdila oblast delavcev in kmetov, ki je s svojo politiko miru pridobivala tudi izven svojih mej vedno večji ugled. Tako so viada
I
Lrsko revolucijo nova sila, osnovna smernica zuna-(lf Politike je bila ohranitev r, u- Od svojega nastanka da-LJe Sovjetska zveza vodila j Jo dosledno politiko miru IlOrogiašala, da je kljub raz-t,031! gospodarskih in social-tj ^strojev možno mirno so-L ‘P tekmovanje med sve-ta socializma in kapitalizma, novembra 1917, to je
ZSSR in njeni predstavniki vso dobo med obema vojnama neštetokrat predlagali popolno razorožitev, prepoved vojne kot sredstva reševanja sporov med narodi ter sklenitev pakt:; o nenapadanju med vsemi članicami Društva narodov. Se prav posebno je nastopila proti intervenciji nacistov in fašistov v španski državljanski vojni ter proti okupaciji Avstrije ’in Češkoslovaške po Hitlerjevih hordah. Toda kapi-tulantstvo zahodnih politikov al la Chamberlain 'n Daladier je privedla do Mm nchena, ki je opogumil nacist čne zločince, da so začeli Irt tjo svetovno vojno.
Sovjetska zveza je ostala zvesta svoji dosledni mirovni politiki tudi po zadnji vojni, v kateri je izgubila nad 25 milijonov svojih ljudi, od teh 17
ir je predpogoj ostvaritve boljše bodočnosti sovjetskih naro-V.' Na sliki vidimo gradnjo jezu pri Cimljanski.
'jfipru pri Kahovki, na Amu 'rji, veliki piovni kanali v rkmeniji, Volga-Don, ogrom-Pogozdovalna in namakalna [ta, s katerimi bo pridobljenih desetine milijonov hektar-nove plodne zemlje, spremljanje toka rek in spre-'tiba klime v evropski Rusiji Ukrajini, na predelih, veta od Anglije, Francije, Ita-ta Dan-ke. Belgije, Holand-in Svice skupaj, na kate-bo prostora in hrane za iihanj 125 milijonov ljudi,
Nasprotno tej miroljubni potai ZSSR pa je v bistvu po-tae kapitalističnih držav že-po vojni, po uničenju, ki taašata velikim trustom in 'Popolom ogromne dobičke, ta se je v Združenih drža-ta začela pojavljati gospodar-
*	kriza, ki je neizbežna last-
kapitalističnega gospodarji zgrajenega na izkorišča-*) in špekulaciji, so se začeli •jlvljati glasovi, da je treba i'taagati krizo prevelike pro-Mnje z uničenjem dobrin ■;} vojno. «Ce bo mir v res-3 zagotovljen •- je pisala o 1948 ameriška revija «Uni-States News» bo šlo ■ k vragu. Kupčij.) drže potaci vojni krediti in pomoč 'Nemštvu.» Ravnateljica naj-.tae ameriške revije «Life» je pisala: «Vojna je bolj 6,ena kot kriza, vojna je nežna.» A tudi uradna poli-š Združenih držav se je po pih znakih gospodarske kri-. Načela vedno odločneje u-prjati v vojni tir. taftieriška ekspanzija in pri-Pve vojne se je v povojni do-Začela s takozvano «Tru-jtaovo doktrino», po kateri so fA. dajale pomoč — precej-!J| del v orožju — onim drža-V katerih reakcionarni reta je bil ogrožen po revolu-r’iarnili gibanjih ljudstva:
J? pomoč so dobile monarho-tlsUčna vlada v Atenah, tacionarna klika v Ankari, ta^kajšek in drugi. Tej «po-%> je kmalu sledil Marshal-,. plan. ki je dejansko le [taravil pot atlantskemu voj-S paktu (N.A.T.O.). Vzpo-(V) s temi gospodarskimi j kravami vojne pa je šla tu-
•	Politika in vojna propa-kHa ne samo v ZDA, temveč P v drugih zahodnih drža-
1' Popolnem nasprotju z dote-taio vojnohujskaško politiko Jtarialističnih držav, ki so itale širiti svojo moč z vojno žasužnjevanjem tujih naro-k’ se je pojavila z Veliko ok
milijonov vojakov. V Jalti in Potsdamu sta ZDA in Anglija sprejeli sovjetske predloge, da je treba osvoboditi vse zasužnjene države, uničiti fašizem ter postaviti nove temelje od nosov med državami s tesnim sodelovanjem petih velesil ZSSR, ZDA, Kitajske, Anglije in Francije ter z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov.
Toda v zahodnih državah so, žal, vedno bolj prevladale politične klike, ki so pod vplivom velikih monopolov zagovarjale potrebo vojne, ki je za velike kapitaliste največji vir dohodkov. Amerika je začela obnavljati nemško vojno industrijo in Wehrmacht pod poveljstvom nacističnm generalov. S podpisom separatnega miru v San Franciscu je omogočila ponovno oborožitev japonskega militarizma. OZiN je spremenila v orodje svoje napadalne politike, kar dokazuje sramotni primer napada na Koreji,
ki ga vodijo Američani pod zastavo Združenih narodov. A-meriški volifni stroj odklanja sprejem novih članic v najvišji mednarodni forum, predvsem miroljubnih držav kot so Albanija. Madžarska, Romunija, Bolgarija, Mongolija, kakor tudi zahodnih, kot. n. pr. Finske. Italije i. dr. Onemogočila pa je Amerika tudi sodelovanje v OZN Kitajski, ki je s svojimi 480 milijoni prebivalcev največja država na svetu. S sklenitvijo atlantskega pakta je začela voditi odkrito vojno politiko ter dala pobudo za blazno oboroževalno tekmo, katere težo čutijo predvsem delovni sloji. Nad 500 strateških baz imajo danes ZDA razsejanih po vsem svetu, na tujih tleh .tudi deset tisoč km oddaljenih od Amerike. Milijarde žrtvujejo ZDA za gradnjo atomskih, plinskih, bakterioloških in drugih orožij za množično uničevanje .človeštva.
MIR BO PREMAGAL VOJNO
Pred 7. leti je Sovjetska vojska osvobodila prestolnico Jugoslavije
Skrajšan članek iz lista "Za trajen, mir, za ljudsko demokracijo,,
Ameriški netilci vojne do-1 na mogočni branik sledno odklanjajo vse sovjet-1 Sovjetsko zvezo — z ske predloge za sporazum petih velesil za ohranitev miru, za prepoved atomskega "orožja in za mirno reševanje vseh mednarodnih sporov.
miru —
Prav zato miroljubno človeštvo gleda danes, ob 34. obletnic:	Oktobrske revolucije
l vsem zaupanjem, da ji bo uspelo rešiti mir v svetu. Toda pii tem moramo pomagati vsi, kajti — kot je rekel tovariš Stalin «Mir bo ohranjen in utrjen, če bodo narodi vzeli v svoje roke stvar ohranitve, mi':ru in ga bodo branili do kraja».
20. oktobra je poteklo sedem let, odkar je Sovjetska vojska osvobodila glavno mesto Jugoslavije Beograd. Ta dogodek predstavlja za jugoslovanske narode največji praznik, praznik bratstva in ljubezni do sovjetskega ljudstva.
Leta 1944 so bile razmere v Jugoslaviji kaj težke. Z ene strani so se trudili hitlerjevski okupatorji, da bi za vsako ceno držali v svoji pesti vso Jugoslavijo; z druge strani pa so se anglo-ameriški ((zavezniki» s pomočjo Tita, njihovega zakrinkanega genta, pripravljali, da bi sedli našo deželo in podvzeli krepe, ki bi zadušili in uničili vse zdrave domoljubne in oolucionarne sile Jugoslavije. U-soda naših narodov je bila odvisna od pomoči, ki jo je pravočasno dala Sovjetska vojska.
Po sedmi stalinski ofenzivi v pokrajini Jasi-Kišinjev, v kateri je bilo uničenih 22 nemških divizij, so sovjetske čete začele osvobajati Romunijo in Bolgar-stvo obupno poskušalo, da bi or-stvo obupno poskušalo, da bi organiziralo obrambo meja Jugoslavije.
Hitlerjanski generali so v naglici koncentrirali močne sile na jugoslovanskem ozemlju. Poleg nacifašističnih sil pa so bile tudi številne enote izdajalcev v Grčiji in Albaniji. Jasno je, da
so samo sovjetske čete bile v stanu osvoboditi Jugoslavijo izpod nemške okupacije in da je bilo življenje milijonov jugoslovanskih delavcev odvisno od uspehov sovjetskih čet.
Oddelki jugoslovanskih partizanov so se takrat nahajali v zelo težavnem položaju in to ne le zaradi premoči temveč tudi zaradi
rodoljubov.
Uspehi junaške sovjetske vojske so preprečili načrte anglo-ameriških imperialistov, ki so ciljali za tem, da bi zasedli Jugoslavijo na isti način kot Grčijo. Sovjetska vojska je rešila Jugoslavijo ter prinesla svobodo in neodvisnost jugoslovanskim sovražnika, \ narodom. Ze prve dni borb na sabotažnega ' jugoslovanskem ozemlju so si š >
delovanja titovcev in vohunskih , vilne jugoslovanske partizanska angloameriških ((misij». Te mi-\ enote utrle pot proti vzhodu f *, sije so skupno s Titom imele prodrle do enot Sovjetske vojske, tajen namen popolnoma Ukv idi-\ od katere so dobile orožje in se rati partizansko gibanje še pred j usposobile za dokončno osvoba-prihodom Sovjetske vojske. Toč-\ janje svoje domovine. Tov. Stano je znano, da je bila klika ti- ! lin je v svojem dnevnem pove-
KAKO TRŽAŠKA OBČINA SKRBI ZA GORNJO OKOLICO ?
■
LONJERCI-KATIN ARCI VEDO, DA
OBLJUBA POLO DELA, KAJ PA GOSPOD BARTOLI?
Na avtobusni postaji na Katinari ni čakalnice - Lonjerske perice perejo na kolenih pri potoku Postavitev javnega telefona za tržaško občinsko upravo deveta briga - Za popravila cest ni denarja
Lonjer in Katinara sta dve vasi, ki spadata tudi pod upravo tržaške občine. Današnja tržaška občinska uprava pa se spomni nanje in sliši o njih govoriti samo takrat, ko ko-mumstični svetovalci zahtevajo od občinskega odbora, naj napravi tudi za prebivalce predmestja potrebna dela. Ti dve vasi imata svoje potrebe, za katere se današnji demo-krščanski upravitelji ne zmenijo in, če se spomnijo nanje, jih odpravijo s praznimi obljubami. Mnogokrat so svetovalci Komunistične partije prinesli želje in potrebe prebivalcev Lonjerja in Katinare na občinski svet. Gospod župan in ostali odborniki so vedno vse obljubili, toda do danes nič izpolnili. Obljubljeno je bilo, da se bo zgradila na končni pos'aji linije «L» na Katinari primerna čakalnica.
Poleg tega pa je cesta od avtobusne postaje do novega mosta na trbiški cesti v zelo slabem stanju. Tudi to so komunistični svetovalci zahtevali na občinskem svetu. Dalje je 'občinski odbor obljubil, da se bo uredila ulica skozi Kati-naro. Potrebno je, da se omenjena ulica skozi vas asfaltira in pa temeljito popravi. Ratinarci vedo, da obljuba dolg
ELERCI NA RADIU Opozarjamo radijske poslušalce da bo pevski zbor iz E-lerjev pod vodstvom tov. Loredana nastopil s svojimi lepimi pesmimi jutri v nedeljo, 4. t. m. ob 16. uri na Radiu Trst II. * * *
TEČAJI SLOVENŠČINE
SHPZ bo v tekoči delovni dobi priredila tečaje slovenskega jezika v Trstu, Božičih in pri Sv. Barbari. V ta namen poziva mladino in odrasle, naj se prijavijo do 15. t. m. na sedežu SHPZ v Trstu - Ponterosso 6, II. ali pri domačem prosvetnem društvu.
* * *
Proslave oktobrske revolucije: PD Simon Jenko bo v dvorani Kraljič proslavilo velepomembni zgodovinski dan oktobrske revolucije v četrtek, 8. t. m. ob 20. uri. Poleg 'nagovora, recitacij i.t.d. bo sodeloval tudi pevski oktet s Pro-seka-Kontovela.
* * *
Finžgar jeva «Razvalina življenja» v Skednju.
Drugo nedeljo, 11. t. m. ob 20. uri bomo imeli v Skednju uprizoritev Finžgarjeve drame v treh dejanjih «Razvalina življenja». Gostovali bodo igralci iz Saleža. Skedenjci, poselite to lepo igro, da vidite, kaj zmore dobra volja in ljubezen preprostih igralcev od odrskega delovanja.
* * *
ZA ZASTAVO SHPZ na polo št. 6 (tov. Gombač) so še darovali lir 1200. Prisrčna hvala.
* * *
«Naša kri» v Avditoriju
V nedeljo 28. oktobra je gostovala v Avditoriju v Trstu openska dramska skupina s Finžgarje-vo Stiridejansko «Naša kri». Predstavo je otvoril openski orkester pod vodstvom tov. Wer-nerja, ki je lepo zaigral nekaj
umetnih in narodnih pesmi. Spregovoril je nato tov. Gombač v imenu SHPZ ter med drugim o-menil, da s to predstavo otvar-jamo novo gledališko sezono, v kateri bomo skušali prikazati vse večje zmogljivosti naših ljudskih odrov in pevsko glasbenih skupin. '
Sledila je predstava Finžgarjeve igre «Naša kri», ki je vzbudila, prav obilno navdušenje poslušalcev in več kot razveseljivo je, da je bila udeležba prav številna. Zopetni dokaz je to. da naše slovenske kulturne organizacije v Trstu potrebujejo večjih in primernejših prostorov za svoje u-dejstvovanje. O visoki sposobnosti openskih igralcev pod vodstvom tov. Košute, smo že itak pisali.
* * *
Pionirski praznik v Križu.
V nedeljo 28. okt. je bil v Križu prisrčen in lepo uspel pionirski praznik. Naši najmlajši so se ponovno izkazali kot marljivi in talentirani naraščaj prosvetnega društva. Na lepo okrašenem odru so nastopili z vsemi panogami svojega kulturnega udejstvovanja. Kaj je najbolj ugajalo? Slikovita in lepo izvajana sta bila plesa «’Na planineah» in «Ruski», navdušila sta harmonikarja s svojim lepim izvajanjem, -srčkana je bila mala Verica, ki je ljubko zapela «Sem slovenska deklica», recitacije, posebno «Pesem mladini», so bile podane prav lepo in občuteno; pri igrici «Dva prijatelja» pa se je ob .vživetem igranju orosilo marsikatero oko. Zaključil je prireditev lepo ubran pevski zbor in ploskanju navdušenih najmlajših in tudi odraslih gledalcev ni bilo kmalu konca.
Praznik je povzdignila tudi slovesnost predaje pionirskega prapora, ki so ga prinesli pio-nirji-delegati iz Trsta
dela, kaj pa gospod Bartoli?
Gospodinje in perice Katinare morajo prati doma v neprimernih prostorih ali pa na odprtem. Občina je na zahtevo naših svetovalcev sicer pralnico obljubila toda do sedaj je to samo obljuba. Katinarci so potom svetovalcev naše skupine dalje zahtevali, da se na pokopališču postavi vodna pipa. To iz higienskih in praktičnih razlogov. Kakor za ostalo, se -tudi za ta problem občina sploh ne zmeni. Razvidno je, da se gospodje upravitelji tržaške občine radi izmikajo z obljubami, ko gre za potrebe okoliških vasi, kjer bivajo po veliki večini Slovenci.
Isto kot Katinara ima tudi Lonjer svoje probleme. Lonjer-ci se sprašujejo, če so sploh vpisani v seznam prebivalstva tržaške občine, ker se gospod župan in ostali odborniki ne spomnijo nanje, ko je treba napraviti zanje nekaj koristnega. Spomnijo pa se z davčnimi plačilnimi nalogi. Niti ene hiše ne izpustijo, tudi najbolj skrito najdejo, čeprav nima vidne hišne-šteVilke. Gospodje, ki sedijo na občinskih stolčkih bi morali priti v Lo-njer na obisk in videti lonjerske perice, ki na kolenih pri potoku perejo perilo tržaški gospodi in t-o v vsakem vremenu, da si lahko zaslužijo kos potrebnega kruha in s trdim delom pomagajo vzdrževati družino. Kaj čakajo za zgraditev nove javne pralnice? Dvakrat so naši svetovalci to zahtevali. Odgovor ,pa je vedno enak: bomo preučili. Skupno s pralnico potrebujejo Lonjerci eno javno vodno pipo, katero so tržaški upravitelji tudi že obljubili. Takrat pa se je bližala volilna kampanja in so menda upali, da bodo z obljubami in lepimi besedami
pridobili kakšen glas.
V Lonjerju je še za časa zadnje vojne obstajal javni telefon. Nemci so aparat odnesli in se do sedaj nihče, razen naše skupine, ni zmenil, da bi telefonski aparat nadomestil. V slučaju nesreče ali požara ter za vsako važno in nujno opravilo z mestom, morajo Lonjer-ei na telefon na Katinaro ali pa naravnost v mesto. Občine Zgonik, Milje, Dolina so telefonske aparate že davno tega poskrbele. Tržaški pa je ta problem deveta briga kljub intervencijami naših svetovalcev.
Cesta, ki vodi iz Lonjerja v Fadlonjer je zelo ozka in v slabem stanju. Dva avtomobila se sploh ne moreta srečati. Medtem, ko se trosijo milijoni za strateške ceste in vojaške objekte, za potrebna in prebivalstvu koristna dela ni denarja ali bolje rečeno, ni zanimanja in ne dobre volje od strani današnje občinske uprave. Ce bi Lonjer bila demokr-
ščanska vas, bi se gospod Bartoli prav gotovo spomnil na cesto, na telefon in na vse drugo.
Zdravniška oskrba je za Lonjer tudi vprašanje, ki ga je tržaška občina dolžna rešiti. Matere morajo s svojimi otroki, predvsem dojenčki, na zdravniški pregled v mesto. Starejši ljudje v primeru bolezni isto. Potrebno je, da se v Lonjerju postavi občinska ambulanta. Dovolj bi bilo, da bi občina najela primerno sobo. jo opremila z najpotrebnejšim in uredila tako, da bi dvakrat tedensko v primernih urah posloval zdravnik bodisi za zdravniške preglede otrok, kakor za ostalo zdravniško pomoč prebivalstvu.
Poleg vsega tega kmetje iz Lonjerja trpijo veliko škodo od strani anglo - ameriških čet. Pašniki so popolnoma ra-zorani tako, da ne raste niti bilka, zidovi so porušeni, mlada drevesca poteptana in vse
Lonjerske gospodinje nimajo vode napeljane s svoje domove. To pomanjkljivost občutijo posebno, ko morajo prati perilo. Poleg tega, da je to delo težko, so primorane nositi vodo od javnih pip do doma na glavi. Zaradi tega je treba, da občinska uprava priskoči na pomoč lonjerskim gospodinjam s tem, da se nemudoma zgradi pralnica.
ostale rastline uničene. Odškodnina, ki jo kmetje dobivajo, pa je zelo majhna ali nič. Leta in leta bodo morali Lonjerci deiati, da se pašniki zopet popravijo. Na to ZVU ne misli, ker zanjo je važno, da ce njeni vojaki dobro izvež-bajo ne glede, če na stotine naših kmetov trpi ogromno gospodarsko škodo. Kmetom, ki so prizadeti bi morala Vojaška uprava nuditi pomoč za nabavo krme po nizki ceni ter s povečanjem odškodnine. Tržaška občina pa, če bi resnično bila zagovornica ljudskih koristi, bi morala z odločnim posredovanjem zahtevati, naj posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov prizadetih kmetov in kmetijskih strokovnjakov pravično oceni škodo ter na podlagi te ocene izposluje pri ZVU povračilo stvarne škode.
To so glavni problemi, za rešitev katerih se ni občinska uprava do sedaj nič zanimala m ki predstavljajo «vzor» u-prave, ki se izdaja za demokratično. Prebivalci Lonjerja in Katinare nestrpno pričakujejo, kdaj bo gospod Visintin poročal na seji občinskega sveta o delih, ki jih je občina napravila pri njih. Borba komunističnih svetovalcev pa se bo nadaljevala. Kot vedno bo Komunistična partija in njeni svetovalci zahtevala od občine naj izpolni dane olbljube, toliko za Lonjer in Katinaro kot za ostalo prebivalstvo Trsta.
Mnogo bi imeli še pisati o manjših in ne tako nujnih potrebah omenjenih predelov tržaške občine. Mislimo pa, da kar smo povedali zadostuje, da si lahko vsak pošten demokrat ustvari jasno sliko o de lovanju ljudi, ki so bili poklicani na občinsko upravo, da branijo in zagovarjajo koristi ljudstva.
lovskih izdajalcev in anglo-ame-riških vohunov povezana s hitle-rjanskimi okupatorji preko glavnega stana Draže Mihajloviča. Ta klika je sistematično obveščala sovražnika o razporeditvi in o sestavu partizanskih enot in je z vsemi sredstvi pomagala nemšim fašistom v borbi proti jugoslovanskim partizanom.
Tudi jugoslovanski delavski razred se je tedaj nahajal v zelo težavnem položaju. Angloameri-
Iju ob priliki osvoboditve Beograda podčrtal duh pož, ivoval-nost; jugoslovanskih partizanov.
Sovjetska vlada je dala veliko pomoč jugoslovanskim delavcem pri obnovi njihovega gospodarstva. ki je bilo uničeno od hitlerjevskih okupatorjev. Ves vojni plen, ki ga je sovjetska vojska zaplenila na jugoslovanskem ozemlju, je bil izročen jugoslovanskemu ljudstvu. Sovjetski specialisti so dali tehnično po-
Zaključek mogočne manifestacije svetovne miroljubne mladine v Berlinu.
ška aviacija je pogostoma bombardirala Beograd, Subotico, Niš, Brod. Osijek in druga mesta. Ta bombardiranja so pokosila vsa-kikrat več žrtev med civilisti, kot pa barbarsko bombardiranje Beograda, ki so ga izvršili hitle-rjanci leta 1941. To bombardiranje je imelo namen, demoralizirati delavski razred v trenutku. ko so se bližale sovjetske čete. Medtem, ko so deset tisoči delavcev padli pod angloameriškimi bombami, ni bila prizadeta on-bena hitlerjanska garnizija.
V začetku oktobra 1944 so enote druge ukrajinske fronte prekoračile Donavo južno od Turna Severina in pričele osvobajati Jugoslavijo. Skoraj istočasno so sovjetske čete prodrle v Vojvodino, čete tretje ukrajinske fronte pa v vzhodno Srbijo. Hitle-rjanci niso mogli več vztrajati pod velikim pritiskom sovjetskih čet. Sovjetska vojska je razbila nemške enote na številnih krajih, jih nato obkolila in uničila drugo za drugo pri Negotinu, Zcje-čaru, Knjoževcu. Požarevcu itd. ter tako v kratkem času osvobodila skoraj vso Srbijo. 19. oktobra so bile obkoljene in uničene močne sile južno-vzhodno od Beograda, naslednjega dne pa so sovjetski borci uničili sovražnikovo garnizijo v Beogradu. Tako je bila osvobojena jugoslovanska prestolnica.
Za tem so Nemci naglo izpraznili vse ozemlje Srbije, Makedonije, Črne gore, Hercegovine, Juino-vzhodne Bosne in Južne Hroatske. Tako je Sovjetska vojska v borbah, ki so trajale dvajset dni, osvobodila večji del Jugoslavije, in dežela ni bila več ogrožena od barbarskih napadov angloameriške aviacije. Prav tako ni grozila več nobena nevarnost, da bi bili uničeni partizanski oddelki jugoslovanskih
REPORTAŽA O MLADINSKEM FESTIVALU V BERLINU
Poleg vseh krasnih predstav, kakršnih nismo še imeli prilike videti, poleg športnih tekem, ki so navduševale posebno fante, so bila še na dnevnem redu mednarodna študentovska zborovanja za vsako fakulteto. Mladi inženirji, kemiki, fiziki, pedagogi iz vseh dežel sveta, so imeli tu edinstveno priliko medsebojno se spoznati, pogovarjati se o svojih študijih, o metodah in uspehih v učenju na raznih univerzah sveta. Z največjim interesom smo poslušali nemške, francoske, angleške, ameriške, sovjetske, japonske študente.
Delegacije so si tudi izmenjavale obiske. Tržačani so sprejeli obisk madžarske in saksonske delegacije, ki sta nam poklonili prav lepe darove. Mi pa smo bili povabljeni k sovjetski, kitajski, korejski, italijanski, francoski in indonezijski delegaciji. «Freund-schaft»...
Nepopisni dnevi! Bogat dan hitro sledi dnevu, evo bili smo že 12. avgusta, ki je bil osrednji dan festivala. 12. avgusta so se vse tuje delegacije zbrale na tribunah, na trgu Marxa-Engelsa, v središču Berlina.
Ob osmih je začel mimohod dveh milijonov mladih Nemcev, izmed katerih 35 tisoč iz Zahodne Nemčije. Trajal je do štirih popoldne. Delavska, kmečka, študentovska mladina v najrazličnejših športnih oblekah in narodnih nošah (videli smo tudi Lužiške Srbe v njihovih nošah) je korakala s cvetjem, s slikami demokratičnih voditeljev, z zastavami v rokah.
General Eisenhower, ne računajte na to mladino, ni za vaše zobe! Ta mladina hoče samo delati, obnavljati svojo domovino in živeti v miru.
“GO HOME, AMI GO HOME.
Med kulturnimi predstavami, konferencami, obiski in izleti je minul tudi zadnji teden. Bili smo pri koncu svojih nepozabnih doživetij. Kako se posloviti od svojih dragih
Korejska mladinska delegacija je položila venec na spomenik padlih sovjetskih vojakov.
tovarišev, Irancev, Madžarov, Nemcev, Indonezijcev in vseh ostalih? V nedeljo, 19. avgusta smo se vsi zbrali na enem izmed mestnih stadionov, nato smo vsi z delegacijami petih velesil na čelu .korakali proti trgu Marxa-Engelsa. Celo pot nas je množica ob cesti navdušeno in — zakaj ne? — z domotožjem pozdravljala: čez eden, dva dni nas bo vsa ta mladina zapustila; pusto bo za njo.
Berlinski naraščaj si je preskrbel «strateške» položaje na strehah, po zidovih, čim više, da bi vse videli. Ko se je tržaška delegacija pokazala, so ji Berlinčani zapeli novo pesem «Go home, Arni go home!» kar pomeni: pojdi domov Amerikanec, pojdi domov! Očividno, povsod prav dobro poznajo naše razmere in naše razpoloženje napram tujim okupacijskim četam. Na ogromnem Marx-Engels Platz, po «Unter den Linden», tja do Brandenburških vrat je mrgolelo ljudi.
Ob veličastni zaključni manifestaciji je v 104 jezikih zadonela prisega miru.
Predsednik vlade Nemške Demokratične Republike je izjavil:
«Vodili bomo do zmage našo borbo za enotnost Nemčije in za sklenitev pravične mirovne pogodbe».
Velika manifestacija mladih borcev za mir nam daje gotovost, da bodo kriminalni načrti vojnih hujskačev doživeli poraz.
Umetni ognji nepopisne lepote, ki so zasvetili v berlinsko noč, so zaključili mladinski festival miiu, ki je vlil mladini novega poguma v borbi za mir.	KONEC
moč pri obnovi jugoslovanskega poljedelstva, rudokopov in prometa, ki so ga Hitlerjevci pokončali ob umiku. V kritični dobi je Sovjetska vlada zagotovila preskrbo za vse delavno ljudstvo Jugoslavije. Po zaslugi pomoči ZSSR se je v manj kot v enem letu po osvoboditvi dvignila življenjska raven jugoslovanskih delavcev tako, da je dosegla štiri in celo petkratno raven iz prejšnje dobe in je bita za osem do devet krat višja od današnje življenjske ravni.
Sleherni jugoslovanski patriot se zaveda dejstva, da je Sovjetska vojska rešila neodvisnost njegove domovine, da sta nezainteresirana pomoč Sovjetske vojske in prijateljstvo sovjetskega ljudstva ustvarila pogoje za nastanek ir. razvoj režima ljudske demokracije in pogoje za postopno socialistično preobrazbo dežele.
Toda danes so jugoslovanski narodi popolnoma oropani vseh revolucionarnih pridobitev in ne morejo več javno praznovati niti obletnice svoje osvoboditve izpod hitlerjevskih fašistov. Fašistična banda Tita in Rankoviča, ki je popolnoma predana angloameri-škim imperialistom v njih borbi proti taboru demokracije In miru, prepoveduje jugoslovan-kim delavcem, da bi praznovali praznik osvoboditve domovine ter poskuša zadušiti plemenita čustva hvaležnosti in ljubezni, ki jih ima jugoslovansko ljudstvo do ljudstva ZSSR. To delajo zato, ker vedo, da je ljubezen do ZSSR, poglavitna ovira pri uresničenju kriminalnih načrtov imperialistov.
JU komunističnih in delavskih partij je že v svoji zgodovinski resoluciji, ki je bila izdana leta 1948, razkrinkal izdajstvo Titove pustolovske klike in opozoril ju-goslovansko ljudstvo, da preti velika nevarnost vsem revolucionarnim pridobitvam. Napovedi IV so se v celoti izpolnile. Titova klika je odpravila revolucionarno zakonodajo, ki je bila uvedena takoj po vojni. Ukinila je tudi zakone o ljudskih odborih oblast je izročila v roke fašističnim intrigantom, ukinila je zakon o nacionalizaciji industrije, monopolov'in zunanje trgovine, ukinila je vsako nadzorstvo in omejitve nad profiti kapitalistov, odstranila je sistem progresivnega davka, obnovila je veleposestva ter odvzela zemljo malim kmetom, ki so zemljo obdelovali, ustvarila je koncentracijska taborišča, ponovno je uvedla prisil no delo za izgradnjo strateško važnih objektov ter spremenilii državo v orodje napadalnih imperialističnih sil.
Danes so titovci dospeli celo tako daleč, da si upajo zanikati zgodovinsko dejstvo o osvoboditvi Jugoslavije. Uni zanikajo aej-stvo, da je Jugoslavijo osvobodila Sovjetska zveza. S svojimi umazanimi lažmi poskušajo zakrinkati priprave na vojno proti Sovjetski zvezi, ki jo pripravljajo v interesu ameriških imperialistov.
Toda kljub vsem prizadevanjem Tito-Rankovičeve bande delavci zasužnjene Jugoslavije izražajo svoja prijateljska čustva do Sovjetske zveze do tov. Stalina ter so trdno odločeni, da bodo Preprečili, da bi njihova domovina bila pahnjena v vojno proti Sovjetski zvezi.
MM...
RACE IN NJEGOVE «RACE» — Race je imel na občnem zboru titovske prosvete izredno zanimiv re/erat oz. predavanje. Govoril je o vseh mogočih rečeh, razen o prosvetnem delovanju te titovske ustanove in njenih aktivistov. Seveda v pomanjkanju pravih argumentov se mora človek poslužiti vseh mogočih sredstev zato, da izpelje svojo barko iz mlakuže. Pomislite, da si je «učeni» Race belil lase v svojem referatu oz. predavanju celo z zgodovino srednjeveškega in terezijanskega Trsta, z vprašanji «stojevskega patriotizma», z zanimivimi statistikami o padanju rojstev zaradi urbanizacije našega podeželja in, pomislite, celo z avtobusno povezavo mesta s podeželjem. Zaradi tega zasluži nadebudni Race pravo priznanje za ta svoj posrečen umotvor. Kaj so si o tem umotvoru mislili razni profesorji in drugi ljudje, ki vsekakor bolje poznajo i zgodovino i statistike i vprašanja urbanizacije, res ne moremo odgovoriti.
BOŠTJANČIČ IN NJEGOVA DRUŠTVA — Prav tako iznajdljiv kot Race je tudi Boštjančič, ki je privlekel iz svoje ropotarnice celo vrsto prosvetnih duštev, katerih nihče ne pozna. Vendar pa je bil nekoliko «previden» in je dodal v poročilu, da je mnogo društev neaktivnih ter da je vse njihovo delovanje odvisno le od gostovanj drugih društev. Vsekakor pa se blestijo v tem poročilu imena društev, ki jih nihče ne pozna. Med ta spadajo n. pr.: društvo v Devinu, v Sesljanu, v Cerovljah, Saraatorici, Mavhin'iah, Malem Repnu, Briščikih, Banah, Kon-konelu, Gropadi, Gročani, Škofijah, Božičih, Prebenegu, na Repentabru itd.
Vprašali smo Križane, kdaj so posodili ime svojega prosv. društva titovcem. No. to vprašanje ni vedel nihče odgovoriti. Prav tako vemo, da v Borštu ne poznajo društva «Prešeren», s katerim se hvali Boštjančič. Torej lahko rečemo, da je poročilo Boštjančiča zlagano. Zlagano na celi črti.
Iz vsega tega se vidi, da so biti referati za občni zbor sestavljeni na podlagi več let starih ali ponarejenih statistik, katere titovci hranijo v svojih arhivih.
Seveda nekaj so morali povedati na svojem občnem zboru, kajti sicer bi jih njihovi poglavarji, ki jih zalagajo z denarjem, postavili «na hladno».
Toda laž ima kratke noge. S takimi poročili sami sebe smešijo. Sicer pa le tako napraj.
Ali so se jim ugrela
USESA? — Ko je na tako-imenovanem «zborovanju miru» v Zagrebu govoril samozvani francoski «delegat» Andre La-fond, je rekel med drugim tudi to le:
«Miru ne more biti brez svobode. Smo proti prisilnemu delu, proti revščini, proti koncentracijskim taboriščem, proti poniževanju človeškega dostojanstva.» Lepo je govoril samozvani delegat. Toda, kaj bi šele rekel, ako bi mu njegovi gostitelji, titofašisti dovolili, da bi si ogledal pralno sliko nesrečne Jugoslavije, ako bi videl vse to, čemur nasprotuje? In kje na svetu je več poniževanja človeškega dostojanstva kot pa v Jugoslaviji, v kateri vlada krvavi fašistični režim, ki je povabil Lafonda na obisk? Radovedni smo, ali so se ugrela ušesa titofašističnim kolovodjem, ko so to slišali?
TITOVSKA LOGIKA — «Primorski dnevnik» se kaj rad «obregne» ob razne italijanske liste, ki uporabljajo poitalija-čena imena slovenskih krajev. Toda tega prav gotovo ne či-tajo gospodje, ki vodijo tržaško titovsko potovalno agencijo «Adria Express», ki, kot čilamo v «Corriere di Trieste», priredi sredi novembra izlete v slovenske kraje:	«Postumia, S.
Pietro del Carso, Villa del Nevoso, Cernizza di Vipacco, Cc-stelnuovo d’Istria itd. Seveda zaradi tega pakedranja imcn slovenskih krajev v Jugoslaviji se ne bodo jezili dvoličneži od «Primorskega dnevnika», niti ne bodo poučili svoje bratec pri «Corriere» in pri «Adria Express», kako se pišejo imena slovenskih krajev.
Pa še nekaj o titovski doslednosti v pogledu dvojezičnosti. Skozi vso poletno sezono je vozil avtobus v kopališče Sv. Nikolaj pri Kopru. Toda na ijem ste zaman iskali dvojezični napis. Samo «San Nicolò» se je blestelo na tablici. Nadvse čudno je, da se ni nikoli noben zagrizen slovenski šovinist, ki se je vozil na kopanje, ob to spodtaknil in da ni blestača tablica zbodla v oči nobenega prenapeteža od «Primorskega dnevnika». Dolgo smo čakali, da se bodo «zganili», ko se tako radi hvalisajo, da so «branilci slovenstva». Toda zmotili smo se. Navsezadnje moramo o tem pisati edinole mi.
Seveda kšeft je kšeft in zakaj bi titovci pisali v slovenščini, ko tako strašno ljubijo dobrodošle italijanske Urice? — Njim se konec koncev izplača tudi kdaj pozabiti na svoje slovenstvo.
Kot je znano, se je v Trstu ustanovila nova zrakoplovna družba imenovana «Trieste Airways Company». VU ni omenjeni družbi še izdala potrebnega dovoljenja zato, ker je bil njen predsednik T. Hold Lloyd tuj državljan. Ta je odstopil na njegovo mesto pa bo prišel italijanski državljan. Zato je upati, da bo VU končno dala dovoljenje in da bo družba pričela delovati. Omenjena družba ima v načrtu gradnjo novega letališča na Proseku.
DELO
O POTEKU ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
TORRE,, VIDI REŠITEV TRŽAŠKEGA VPRAŠAN JA
LE V SPORAZUMU MED TITOM IN DE GASPERIJEM
Šovinističen izbruh socialdemokrata Bandinija - Skupina Italijanskega bloka ni glasovala za protest proti odgoditvi volitev - Vsi svetovalci so podprli zahteve tov. Marizze
V ponedeljek, 29. oktobra se je občinski svet za nabrežinsko občino ponovno sestal. Po pre-čitanju zapisnika zadnje seje je vprašal za besedo tov. Ma-rizza, ki še vedno vztraja pri svoji zahtevi, da bi predsedstvo cone moralo odgovoriti na sklepe, ki jih sprejme občinski svet na svojih zasedanjih. Kljub temu, da se je župan zaradi odločne zahteve tov. Marizze nekoliko razburil, je na splošno ves občinski svet podprl upravičeno zahtevo.
Povzel je besedo župan, ki je prečital dopise VU in drugih oblasti o odgoditvi volitev ter med temi tudi dopis, ki obvešča, da je občinski svet opolnomočen za nadaljevanje svojega delovanja.
Precej živahna diskusija se je vnela glede protesta proti odgoditvi volitev, ki ga je najprej predlagal predstavnik SDZ nato pa tov. Slavec. Stranki pri tem nista prišli do sporazuma zaradi vsebine. Svetovalec Terčon je sestavil protest v
zelo mili obliki, ki naj bi bil po njegovem tolmačenju le u-pravnega značaja, medtem ko je tov. Slavec v svojem protestu jasno prikazal dejstvo, zakaj so bile volitve odgodene. Poudaril je, da se volitve ne vršijo zato, ker danes ni zanje ugoden trenutek, ker je na vidiku možnost «sporazuma)* med Titom in De Gasperijem, torej z eno besedo povedano, ker gre za razkosanje našega Ozemlja po že napovedani etnični črti. SDZ-ejevci niso hoteli v svojem protestu povedati, da se volitve morajo vršiti zaradi tega, ker je to v korist STO. Vprašali bi torej te vrle branitelje STO, kaj se je zgodilo z njihovo «obrambo za STO»?
V diskusiji glede protesta pa se je bolj razgrel predstavnik liste «Torre», ki je med svojim šovinističnim razgrajanjem povedal tudi to, da je edina rešitev vprašanja STO, sporazum med De Gasperijem in Titom. Bandini bi celo pristal
O VPRAŠANJU DAVČNE REFORME
«ZAKON VANONI» proti koristim ljudstva
Odbor za obrambo malih trgovcev in obrtnikov je preteklo soboto poslal Koordinacijskemu odboru malih in srednjih podjetij in vsem včlanjenim strokovnim združenjem pismo s predlogom, naj posredujejo pri VU, da od-godi razširitev zakona o davčni reformi na naše Ozemlje. Ta zakon je bolje poznan pod imenom «zakon Vanoni».
Odbor za obrambo malih trgovcev in obrtnikov se je odločil za ta korak zaradi velike zaskrbljenosti, ki je zavladala v vseh gospodarskih krogih, posebno pa med m.alimi in srednjimi podjetniki po vesteh, po katerih naj bi se VU pripravljala uveljaviti ta zakon v celoti, kot ga je odobrila večina poslanske zbornice Italijanske republike. Zaskrbljenost trgovcev, obrtnikov, indu-strijcev je popolnoma upravičena.
Davčna reforma je sicer nujno potrebna, ker je sedanji davčni sistem neprimeren za sodobne gospodarske razmere, toda zakon Vanoni, tega vprašanja še zdaleka ne rešuje. Nekatera podrobnejša določila tega zakona so celo nevarna. Po vsej verjetnosti se VU, ki se nikakor ne zanima za interese tukajšnjega prebivalstva, niti ne zaveda tega. Toda ni si mogoče predstavljati, da se tega ne bi zavedala vodstva raznih gospodarskih združenj in vodstvo samega Koordinacijskega odbora. Z druge strani pa kaže, da je uveljavitev tega zakona zelo blizu. Zato je neogibno potrebno, da strokovna združenja nemudoma sprejmejo predlog Odbora za obrambo malih trgovcev in obrtnikov in takoj intervenirajo pri VU z zahtevo, naj se v prvi vrsti odgodi razširitev «zakona Vanoni» na našem področju ter naj se začnejo posvetovanja za sestavo posebne davčne reforme za naše Ozemlje. Za to imajo le malo časa na razpolago.
V primeru, da se zainteresirana združenja ne bodo odzvala vabilu Odbora za obrambo malih trgov* cev in obrtnikov, bodo nosila težko odgovornost pred svojimi člani.
Zadragarji, izpolnite svojo dolžnost!
Te dni je poteklo 49 let, odkar je veliki zadružni pobornik Pittoni ustanovil komisijo za preučitev možnosti ustanovitve Delavskih zadrug v Trstu. Pri tem delu so mu pomagali najboljši tržaški delavci. Iz temeljev, ki jih je postavila ta komisija je vznikla velika zadružna organizacija, Delavske zadruge, ponos vsega tržaškega in primorskega delavstva.
Danes so Delavske zadruge ogrožene. Zato je tržaško delavstvo dolžno, da jih brani, da prepreči vse nakane titofašistov, misinov in drugih laži-za-drugarjev, ki rovarijo na škodo velike zadružne organizacije.
Naj ne bo tržaškega in ckoličanskega delavca, ki bi se ne udeležil borbe za obrambo Delavskih zadrug!
Toda za uspešno obrambo Delavskih zadrug je predvsem potrebno biti njihov član. Kdor še ni uredil svojega deleža, naj to stori čimprej, dokler je še čas! Le tako bo še nadalje ostal član velike zadružne ustanove in, bo pripomogel k dokončni zmagi!
Tov. M. Puntar je umrla
V sredo je bil pogreb tov. Marte Puntar roj. Krošelj iz Barko-velj. Pogreba se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev. To je dokaz, kako je bila prerano umrla pokojnica cenjena
na to, da se sedanja občinska uprava razpusti ter da bi jo vodil komisar, postavljen od VU. Tako je torej Bandini pripravljen braniti interese svojih volivcev! Svetovalec Bandini naj ve, da pravi demokratični Italijani v nabrežinski . občini niso istega prepričanja kot on ter da si oni želijo medsebojnega sožitja s Slovenci nabre-ž inske občine.
Protesta sta bila stavljena na glasovanje. 7 glasov je dobil protest Terčona, protest tov. Slavca pa 6 glasov. Pri glasovanju se je iz «globokega sna» zdramil tudi titovec Škrk ter oddal svoj «glasek» prijatelju Terčonu.
Občinski svet je nato še volil občinsko volilno komisijo. Za našo skupino je bil izvoljen tov. Rukin, namestnik pa tov. Radovič. Na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek 5. t. m. bo širše razpravljanje glede odloka v uporabi dvojezičnosti v u-pravnih poslih občine.
O poteku seje občinskega sveta v Miljah
med Barkovljani. Pokojnica je bi la tudi članica raznih demokra-
tičnih organizacij in prov. društva «Marij Matjašič».
Težko prizadeti svojci se tem potom iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pokojnici na kateri koli način pomagali za časa trdovratne bolezni kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Se posebno se zahvaljujejo delavcem in tovarniškemu odboru tovarne SATIM.
Žalujočim družinam Puntar, Krošelj in Battistella pa izražajo iskreno sožalje demokratične organizacije in prosvetno društvo «Matjašič» iz Barkovelj ter kolektiv našega uredništva.
V sredo večer je bila seja obč. sveta v Miljah. Po uvodnih besedah je župan tov. Pacco dal besedo svetov. Postogni, ki je predlagal dnevni red seje. Tov. Postogna je predlagal tudi. naj svet zahteva takojšnje upravne volitve, katere bi preprečile barantanje za razkosanje našega Ozemlja, ki je že v teku. Za tem se je vnela diskusija. Socialdemokratski svetov. Robba se je «izkazal» s tem, da je dal duška svojemu antikomunizmu. V svojem izbruhu je incident. Robbi se je nato pridružil tudi republikanski svetov. Viezzoli, demokristjan Crevatin pa je izjavil, da naj bi se svet bavil le z gospodarskimi vprašanji in naj bi «pustil v miru visoko politiko». Torej prav tako, kot trde naši liparji po drugih občinah. Za tem je svetov. Santalesa v daljši intervenciji opozoril šovinistične stranke na veliko odgovornost, ki jo prevzemajo nase s tem, da soglašajo z barantanjem. Za tem je bila stav-
ljena na glasovanje resolucija, ki zahteva razpis volitev. Zanjo je glasovala večina. Nato pa je bila izvoljena nova volilna komisija.
Nesramen
šovinizem
Odbor ZES pri ACEGATu je sklenil, da postavi spominsko ploščo v spomin stanovskim tovarišem, ki so padli za svobodo. Plošča naj bi bila vzidana v steno blizu celice, kjer so bili imenovani zaprti. Zato so zaprosili vodstvo ACEGATa za dovoljenje. Spočetka je sicer obljubilo, da izda potrebno dovoljenje, ko pa je izvedelo, da bo napis na plošči dvojezičen ni hotelo izdati tozadevnega dovoljenja za vzidava.
To je ponoven samovoljen u-krep, ki izraža brezmejen strupen šovinizem, s katerim so navdahnjeni gospodje, ki upravljajo omenjeno podjetje. Ukrep je vreden obsodbe vsakega poštenega demokrata
Spored proslav
Oktobrske revolucije
Ta (eden bodo proslave Oktobrske revolucije v naslednjih krajih:
Drevi ob 20. uri v CEROVLJAH, govorita tov. Bidovec in Blažina; v torek, 6. nov. v PREČNIKU, govori tov. Rijavec Mira; v NABREŽINI, govorita tov. Jaksetich in Zvonko ter v ZGONIKU, govori tov. Slavec. V sredo, 7. nov. na GRETI, govori tov. Leban; v SV. KRIŽU, govori tov. Blažina; na KOLONKOVCU, govori tov. Gombač, na REPENTABRU, govori tov. Košuta; v SKEDNJU, govorita tov. Gerlanc in odv. Pogassi ter pri MAGDALENI, kjer govori tov. Jaksetich. V četrtek, 8. t. m. v KRALJIČU, in v DOLINI, kjer govori tov. Siškovič Karel-Mit-ko. V petek bo proslava v ŠKAMPERLE; v soboto 10. t. m. pa v RIC-MANJIH.
Proslava na Opčinah bo v torek, 6. nov. Govorila bosta tov. Bufon in To-minez.
V sredo, 7. nov. pa bo proslava v Trebčah, kjer bo govoril tov. Mitko.
S SPOMINSKIH PROSI A V NA DAN MRTVIH
x\V sme se povrniti
doba rižarn in pohol jrv
V četrtek dopoldne je bila spominska proslava žrtev v Rižarni pri Sv. Soboti. Ob. 10. uri se je pričela pomikati povorka s trga Garibaldi. Na čelu povorke so bile zastave političnih preganjancev in zastave miru ter številnih naših političnih organizacij in ustanov. V Rižarni so imeli spominske govore tov. Počekaj, Vlada Bidovec in Alessandro Destradi. Pevski zbor iz Skednja je zapel, godba Rinaldi pa zaigrala «Žrtvam».
Tov. Počekaj je v uvodu zlasti ožigosal šovinizem, s katerim je navdano vodstvo ACEGATa, ki noče dovoliti, da bi vzidali v Rižarni spom.insko ploščo z dvojezičnim napisom,
Tov. Vlada Bidovec je potem ko je počastila spomin žrtev, v jedrnatem govoru orisala sedanji položaj v svetu, ki je zelo nevaren. Poudarila je. kako imperialisti na vse načine skušajo zanetiti nov svetovni požar. Iz Trsta hočejo napraviti svojo vojno bazo, ki bi služila v vojni proti deželam socializma in miru. Za te pustolovske poizkuse iščejo novih rekrutov. Tudi v Trstu že zbirajo mladino za njihove brigade. Medtem pa njihovi hlapci v Italiji in v Jugoslaviji baran-
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
ZES v Trstu in CGIL v Italiji
za enotno borbo vseh delavcev
Nevzdržne gospodarske razmere silijo k borbi za povišanje mezd in plač delavcev
Nevzdržne gospodarske razmere, v katerih se nahajajo množice delovnega ljudstva, se iz dneva v dan slabšajo.
Naraščajoča draginja zadaja izzval celo majhen ,	-.	,,,	....	, .
...	.	. vedno večje udarce tistim, ki
si služijo kruh s svojimi rokami, s svojim delom. Zato je nujno, da pride do ponovnega povišanja mezd in plač delavcem in nameščencem vseh strok.
CGIL v Italiji in Zveza ES na STO sta sklenili, da pričneta kampanjo za splošno povišanje mezd in plač, kakor tudi vseh draginjskih in drugih doklad za 15 ■odst. Ta sklep so delovne množice pozdravile z željo, da bi se akciji teh dveh
DOLINSKI TITOVCI ŽELE da bi občino vodil tuj komisar
Na torkovi seji občinskega sveta je bila soglasno sprejeta resolucija proti odgoditvi volitev, proti barantanju s STO in proti vojni
V	Dolini je bila v torek večer seja občinskega sveta, katere se je udeležilo 13 svetovalcev; odsotni so bili le titovci, ki načrtno sabotirajo delovanje občinskega sveta in to ne le sedaj, temveč že od samega početka njegovega obstoja in so zato nevredni zaupanja ljudstva, ki jim je na volitvah dalo svoje glasove.
V	uvodu seje je župan tov. Lovriha govoril o razlogih, zaradi katerih so bile odgodene občinske volitve. Podčrtal je dejstvo, da je odgoditve krivo predvsem barantanje .s STO, ki je v teku. Jasno pa je, da tega VU ni hotela odkrito povedati ob priliki razglasa o odgoditvi. Mi demokratični občani moramo ožigosati ta ukrep in ga obsoditi. Ce že oblasti nočejo povedati javnosti, zakaj so volitve odgodene, moramo to storiti mi, ki smo bili izvoljeni od ljudstva, da vodimo usodo naše občine.
Za županom je spregovoril naš svetovalec tov. Valentič, ki je v kratkih a jedrnatih besedah orisal veliko nevarnost vojne. Poudaril je, da ameriški vojni strokovnjaki ne obiskujejo Trsta, Italije in pa Titove Jugoslavije kar tjavendan. A-meriški imperialisti hočejo za vsako ceno, da bi se Tito in De Gasperi popolnoma sporazumela in si čim prej razdelila STO. Ker pa bi razkosanje STO tržaško ljudstvo obsodilo z volitvami, so jih okupacijske oblasti enostavno odgodile in s tem seveda napravile veliko uslugo italijanskim iredentistom in titofašistom. Nato je tov. Valentič predlagal občinskemu svetu, naj izglasuje resolucijo proti odgoditvi volitev, proti barantanju s STO in proti vojni.
Sledila je diskusija, v katero je poleg naših svetovalcev Zu-Ijana, Ote, Kureta in Starca posegel tudi neodvisni svetovalec Dreja, ki je v glavnem soglašal z omenjeno resolucijo, le da je zahteval neke popravke. Koj za tem pa je Dreja zašel iz prvotnega tira. Trdil je, da bi se občinski svet moral zanimati le za lastne gospodarske probleme, ne pa za «visoko politiko». Mi smo tako majhni in je nemogoče, da 'bi soodločali pri vprašanjih, ki se nanašajo na «visoko politiko».
Sledilo je glasovanje za resolucijo, ki jo je predstavil tov. Valentič. Ta je bila sprejeta soglasno. Zanjo je glasoval tudi svetovalec Dreja.
Obsodbe vredno je sabotira-
nje titovskih svetovalcev, ki se sej občinskega sveta niti ne u-deležujejo. Njih obnašanje kaže, da bi zelo radi videli, da bi višje oblasti poslale v Dolino komisarja. Izvedeli smo tudi, da se v vrstah titovskih pristašev po vaseh dolinske občine šušlja, da bi bilo najbolje, da bi na dolinsko občino prišel prefekturni komisar, pa četudi bi ta bil Italijan. Torej ljudje, ki trdijo, da so slovenski narodnjaki, žele, da bi naše občine ponovno upravljali tujci. Prav gotovo je, da je taka «tajna direktiva» prišla iz tito-fašističnega gnezda v ulici Ruggero Manna. To nam potrjuje
tudi obnašanje titovskih ob činskih svetovalcev, ki bojkotirajo seje občinskega sveta. Za to je njih obnašanje povsem izdajalsko in vse obsodbe vredno.
Za tem je občinski svet pooblastil odbor občinske podporne ustanove (ECA), da tudi letos organizira otroško božičnico.
Za člane nove volilne komisije so bili izvoljeni naslednji svetovalci: Purger Aleksander, Starc Josip, Mihalič Viktor in Strajn Avguštin; za njihove namestnike pa svetovalci Hrvat Urh, Kuret Josip, Kosmač Rudi in Ivančič Josip.
OBČINSKI SVÈT V ZGONIKU PROTESTIRA
Tilovci proli Tilu
V torek večer se je vršila seja občinskega sveta v Zgoniku. Prisotnih je bilo 12 svetovalcev, odsotni trije, med temi svetovalec SDZ Grilanc, ker je bil truden.
Sejo je otvoril župan tov. Pirc ter med drugim povedal, da se svet sestane, po ukazu VU in v trenutku, ko sovražniki STO na vse načine barantajo za razkosanje našega O-zemlja. Po odločni protestni besedi proti VU zaradi odložitve občinskih volitev in obljubi, da se bodo svetovalci SIAiU nadalje borili za uveljavitev mirovne pogodbe, za izvedbo občinskih volitev in za koristi občanov je povzel besedo tov. Pegan Just. V kratkem govoru je dokazal resnične vzroke odložitve upravnih volitev ter ožigosal nesramno barantanje med Titom' in De Gasperijem pod pokroviteljstvom ameriških gospodarjev. Ob koncu svojega govora je pozval vse svetovalce, naj podprejo borbo za obrambo -STO in naj glasujejo za resolucijo, ki jo je predlagal. V resoluciji se izraža protest sveta zaradi odložitve volitev in proti vsakemu barantanju. Kot pričakovano, se je oglasil titovec Obad in s ponižnim glasom, potegnil iz zaloge titovskih cvetk in laži že vrabcem znane izjave tov. Palette in Togliattija ter predlagal svojo milo resolucijo proti odložitvi volitev. Tov. Pegan mu je krepko odgovoril z argumenti, ki so jih dali Tito, Kardelj, Beltram, Harriman in
drugi. Končno je tudi Obad izjavil, da je za STO, kar pomeni, da se požvižga na Tita in Babiča ali pa vara sam sebe in laže ljudstvu.
Za resolucijo tov. Pegana je glasovalo osem svetovalcev S,I. A.U., ostali so se glasovanja vzdržali. Za resolucijo Obada pa so glasovali trije svetovalci, lipar Ščuka se je glasovanja vzdržal. Dalje je svet enoglasno odobril predlog tov. Furlana Ivana, da se pošlje VU protest, ker so vprašalne pole za ljudsko štetje tiskane samo v italijanščini. Tov. Milič Anton je še poudaril, da naši ljudje ne bodo znali izpolniti omenjenih pol, ker ne poznajo italijanskega jezika ter da to dejanje pomeni preziranje in žalitev slovenskega naroda.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje je svet prešel na izvolitev volilne komisije.
Izvoljeni so bili Cernjava Franc, Furlan Ivan, Kante Ivan in Obad, Za namestnike pa Pegan Just, Milič Anton, Grilanc Josip in Milič Josip.
Za tem je prišlo na vrsto razpravljanje o devetem gospodarskem načrtu. Z nakazanim denarjem bodo zgradili stanovanjsko hišo z devetimi stanovanji v Briščkih, ter razširili cesto v Devinščini.
Svet je nato sklenil, da bo protestiral pri VU, ker je pri nakazilu denarja za omenjeni gospodarski načrt črtala 2 milijona lir.
Prihodnja seja bo v torek 13 novembra ob 18.30 uri.
sindikalnih organizacij, ki jim je zboljšanje gospodarskih razmer delavskega razreda res pri srcu, pridružile še ostale sindikalne organizacije in da bi tako prišlo do enotne in ko ordinirane borbe, ki bi nedvomno privedla od zmage.
Konkretna borba za dosego tega povišanja sicer še ni pričela razen v nekaterih strokah. Vendar pa poskušajo voditelji Confindustrije že sedaj dvigati glave in zavračati zahteve po povišanju mezd in plač. Seveda uživajo pri tem vso oporo od De Gasperijeve vlade, ki nasprotuje vsakemu povišanju mezd in plač, trdeč, da bi to dovedlo do ponovnega povišanja cen. Toda do tega bi ne smelo priti. Vlada bi molala preprečiti ponovno povišanje cen. In to bi lahko storila, ako bi imela vsaj malo dobre volje
Leta 1950 so v Italiji in v Tistu znašali prejemki delavcev in nameščencev industrijske stroke skupno 888 milijard lir. V istem času pa so indù strijci imeli nič manj kot 618 milijard lir dobička, to je za celih 168 milijard lir več kot pa leta 1949, medtem ko so prejemki delavcev in nameščencev ostali neizpremenjeni
Toda kljub temu pravijo industrijski magnati, da ni mogoče dopustiti, da bi delavstvu povišali prejemke. Zato je pričakovati, da bo borba, pred katero stoje množice delavcev in nameščencev pod vodstvom svojih sindikalnih organizacij, resna, trda in tudi dolga. Toda od nje ni mogoče in se ne sme odstopiti. Treba je storiti vse da pride do enotnega sindikalnega nastopa vseh sindikalnih organizacij. Le tako bo mogoče priti do zmage in zagotoviti delovnemu ljudstvu izboljšanje gospodarskih razmer!
Odpusti z dela na dnevnem redu
V	torek se je sestal glavni odbor Zveze kovinarjev ES. Na svoji seji je temeljito pretresel položaj, v katerem se nahajajo tržaški kovinarji. Ob tej priliki je izdal resolucijo, v kateri poudarja, da bo brezpogojno podprl sklep velike italijanske CGIL in Zveze Enotnih sindikatov STO, ki sta sklenili, da podvzameta akcijo za povišanje plač delavstva; to tembolj, ker so razmere, v katerih se nahajajo tržaški delavci. povsem sorodne razmeram italijanskih delavcev. V omenjeni resoluciji vabi glavni odbor Zveze kovinarjev ES, naj se pridružijo veliki akciji vsi delavci, ne glede na njihovo politično, strankarsko ali sindikalno pripadnost.
Lesno podjetje Zmajevič je te dni odpustilo nadaljnjih 10 delavcev. Odpust utemeljuje z izgovorom, da ni dela.
Krize v lesni trgovini so predvsem krive nove prometne tarile in pa dejstvo, da je ostala tržaška luka brez lastne mornarice. Medtem ko iz luk Bremen in Hamburg od-pljuje na mesec povprežno po 20 ladij natovorjenih z lesom, odpljuje iz Trsta kvečjemu po ena.
V	podjetju Gasimi je v teku borba za ugoditev štirim zahtevam, ki so jih postavili delavci in nameščenci. Ta teden je vodstvo podjetja ugodilo trem zahtevam in sicer 1. Podjetje se bo držalo rednega postopka v vprašanju odpustov z dela, 2. zajamčilo je, da ne bo odpustilo z dela nadaljnjih delavcev in 3. na delu bo še nadalje obdržalo člane tovarniške komisije, ki so
bili prvotno na listi odpuščenih z dela. Glede četrte točke, ki jo vsebuje zahteva delavcev, t. j. glede menze pa ni še nobenega odgovora.
Odpusti z dela pretijo tudi delavcem ladjedelnice Sv. Marka. To je dal razumeti tudi minister italijanske vlade, ki se je preteklo nedeljo udeležil splovitve ladje «Azija». Vendar pa ni o tem vprašanju še točnejših vesti. Lahko pa rečemo, da si 'omenjeni minister s takimi namigi ne bo nič pridobil v Trstu. Zaman se je potem hvalisati, da je bito v ladjedelnici Sv. Marka v zadnjih dveh letih zgrajenih za 64.000 ton ladjevja.
tajo istočasno pa podžigajo oba nacionalizma. V coni B prirejajo titovci manifestacije pod geslom «Nikoli več pod Italijo», v Italiji pa iredentisti manifestirajo za «italijanski Trst». De Ga-sperijeva vlada zapira in sodi bivše partizane, v Jugoslaviji pa so vse ječe prenatrpane z demokrati in komunisti. Toda mi hočemo in bomo ostali zvesti idealom, za katere so žrtvovali svoja življenja naši tovariši tu v Rižarni, po drugih mučilnicah, po gorah, po mestih in vaseh. Mi smo bili, smo tudi danes in bomo vedno le za mir in za bratstvo med narodi.
Tov. Destradi je v svojem govoru poudaril zlasti, kako Tito in De Gasperi po navodilih iz WashingtOna barantata s Tržaškim ozemljem ter da to barantanje služi samo pripravam na novo svetovno vojno. Nato je podčrtal, da je za preprečitev teh načrtov potrebno predvsem, da se bratstvo med Slovenci in Italijani vedno bolj utrjuje. Le združeni bomo lahko rešili Trst pred gotovo pogubo.
Skoraj ob istem času kot v Rižarni je bila spominska proslava padlih tudi v Sv. Križu, kjer je bila tudi povorka po vasi, pred spomenikom pa je spregovorila tov. Mira Rijavec.
Popoldne je bila spominska proslava v Saležu, kjer je pred spomenikom zapel domači pevski zbor, spregovoril pa je obč. svetovalec tov. Pegan. Ub 2. popoldne je bila podobna proslava v Zgoniku, kjer je tudi zbor zapel nekaj žalostink, govoril pa je tov. Zvonko.
Tudi po drugih vaseh so bile podobne spominske svečanosti. Skoda je bila le, da jih je ponekod motil popoldanski naliv dežja. Naše ljudstvo čuti dolžnost, da se oddolži spominu svojin dragih, ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost. Na njih grobovih in ob spomenikih, ki so bili postavljeni njim na čast, se je tudi ob tej priliki zapriseglo, da bo skrbno čuvalo ideale, za katere so padli naši dragi, predvsem pa da bo z vsemi silami branilo mir, ki ga netilci vojne vedno bolj ogrožajo.
Večna slava žrtvam vseh vojn!
Za teden dni~ '
Sobota 3 - Just Nedelja 4 - Karel Ponedeljek 5 - Elizabeta Torek 6 - Lenart (prvi krajf* Sreda 7 - Oktobrska revoludl1 Četrtek 8 - Sever Petek 9 - Božidar.
* * *
ZGODOVINSKI DNEVI:
: °E
6.	1893. je umrl slavni ruski sK'T
datelj P. L Čajkovski. J
7.	1917. se je pričela Velika oW,l brska revolucija. Bilo je 1
25. oktobra po starem rusK*11 koledarju. Od tu ime "#■ bska revolucija.
u
7. 1944. je bil ubit vrhovni kom*!’ dant NOV IN POS generalih nant Franc Rozman - Sta» ! Njegova nepričakovana sfl» I predstavlja čudno in neruz^n) Ijivo vprašanje.
7. 1944. je bil Roosevelt četrtič voljen za predsednika ZDA:
9. 1583. je bilo v VVittemberS zaključeno tiskanje Dalrru novega prevoda Biblije v s> venskem jeziku.	''e:
D p
ike
TRST II.
Val. col. 306,1
lS>h
'me bori brja ) m Na
SOBOTA:	13. Šramel kvičl*® b»i
in pevski duet - 16. Rimske 11 «a o plice pri Tržiču - 19. Kraji Vzi ljudje - 21. Čajkovski: Mrest’1,, suita - 23. Nočni motivi NEDELJA: 9. Kmetijska odd>|.ečei 11.30 Oddaja za najmlajše - Dj^ču vljica o Veselem Cmokcu - .ov-.r Predavanje: Kako izpolnim irL ‘f z insko polo? - nato Glasba po ’tfeds liah - 16. Koncert moškega zb^'tb i iz Elerjev - 18. Iz delavske! - -sveta - 20. Slovenski motivi - 2 , Književnost in umetnost. lehi PONEDELJEK:	13. SlovenS*ateij
zbori in kvarteti - 18.15 RiirSl1 ai-n Korsakov: Zlati petelin - 19- ‘lip filmskega sveta - 20.30 Okno . J--svet - 22. Beethoven: Siimfoč^ st- 9-	tisa
TOREK: 13. Glasba po želja!1, i)inf 19. Mamica pripoveduje - 20; f
Aktualnosti - 21.30 Munihe: MICHELE - 11. nadaljevanje *• T 22.30 Beethoven: Koncert za u b villino in orkester.
SREDA: 19. Zdravniški vedtf,,
iokr
P. D. «Zvezda» v Podlonjerju izraža iskreno sožalje lov. Afriču Antonu ob izgubi brata Franca. Sožalju se pridružujeta tudi sekcija KP STO in uredništvo «Dela».
Titofašisti so spet divjali na bloku
Brez vsakega vzroka
so pretepli mirnega potnika
V nedeljo zvečer se je Marij Foraus iz Doline vračal iz cone B. Na škofijskem bloku pa ga je čakalo neljubo presenečenje. Titovski obmejni stražniki so z njim kaj surovo postopali. Najprej so mu napravili temeljito osebno preiskavo, pretipali so mu vse žepe, prebrskali po listnici in torbi, ki jo je imel s seboj, nato pa so mu ukazali, naj sezuje čevlje, po katerih so tudi stikali. Kljub temu, da niso ničesar našli pri njem, so ga ipridržaii in ga zaprli. Ker pa je prizadeti potnik protestiral zaradi neutemeljenega postopanja in pridržanja in ker je zahteval, naj ga izpuste, so ga titovski biriči pričeli celo pretepati. Uniformirani «čuvar javnega reda» je prizadetemu Forausu prisvetil nekaj pesti v dbraz, prša in trebuh. V tem pretepu so mu zlomili celo en prst.
Vsega okrvavljenega so končno le izpustili. Ob izpustu' mu je drugi uniformirani «čuvar javnega reda» dal še eno brco in ga pahnil preko bloka.
Tukajšnja civilna policija je Forausa izprašala o dogodku in je napravila zadevni zapisnik, nato pa je poskrbela za prevoz v Milje, kjer so mu nudili prvo pomoč na sedežu tamkajšnjega Rdečega križa.
Za titovske rablje ne velja torej nobena zakonitost. Spravijo se na človeka brez najmanjšega povoda. Njihovi kolovodje so pretekli teden v Zagrebu toliko gobezdali o «zaščiti dostojanstva človeka in o svoboščinah». Kakšno protislovje v besedah in dejstvih! — Kje neki je doma to dostojanstvo? — Ali ne bo še konec nesramnim izpadom?
Naknadno smo izvedeli, da je moral prizadeti Foraus zaradi večjih poškodb iskati pomoči v tržaški bolnici.
Iz Nabrežine
Občinska vozila naj imajo napis
Občina Devin-Nabrežina je lastnica avtomobilov, ki služijo za prevoz različnega materiala in
tom dni so svetovalci SIAU predlagali, da se na vsa prevozna sredstva, ki so last občine stavi tudi napis v tem smislu. Predlog je bil takrat soglasno sprejet.
Kljub temu pa krožijo občinska vozila po enem letu še vedno brez navedenega napisa. Občani se povsem upravičeno sprašujejo ali nabrežinski župan res ne najde par minut časa, da bi odredil, naj se na vsa občinska vozila postavi napis, iz katerega bo razvidno, da so last občine.
i?. Z.UIdVUlSK.l VCUV I11 :
20. Slovenski motivi - 20.30 $°. "m in vzgoja - 21. Vokalni kvarte1 'ah3k 22. Koncert violinista Pinta. }ano'
ČETRTEK: 13. Pevski duet JLS , irmonika - 19. Slovenščina ‘li, , Slovence - 20. Pestra folklor11:.11
: : „i. :	_ _i _	\'
glasba - 21. Radijski oder - V«Jija neuil Louis: Trije gospodje Ch’lotto
f r P1 - n D f f* \/<a/AQ.r*na r-v-i c» 1 /-s ri ! \ a
trel - nato Večerne melodije.
filile
PETEK: 13. Glasba po željami, c 18.15 Mendelssohn: Sinfonija k-
3 - 19. Pogovor z ženo - 20.30 Walfc žaški kulturni razgledi - 2l;jn;n Munthe: SAN MICHÈLE - 12. 11 V dalj.	fia
Pre Hiti tuša feož Lra
'ojo
Prvenstvo STO - L katego!^! arl NOGOMET	Jernt
Spored tekem za jutri 4.	s;
Sv. Marko - Costalunga, , igrišču v Boljuncu ob 8.30; .jto,.,, Jakob - Tovarna strojev, na !!;l1i. ščn v Nabrežini ob 10.30; ROf'y'toii
dra - Rojan, na igrišču v
ljuncu ob TÓ 30; Skedenj - VesC istotam ob 12.30: Frausin - " J ud: staniščniki, v Boljuncu ob l4'T*U Arzenal - Kolonja. na ioriščU Nabrežini ob 15.	k tn
KOŠARKA	L", :
I. kategorija - moška skupin" i lTK Magdalena - Sv. Alojz, na.i|i»!re1 grišču v Skednju ob 15.45; FOThol sin - Vrdela, na igrišču na Ijetu ob 15.30; Arzenal - IjjLijflbni istotam ob 11; Skoljet -SkeČe'l , 1 na igrišču v Skednju ob 14.30' uak II. kategorija - moška skU^Thes Aquileia - Tovarna strojev. Utoj. igrišču Aquileia "K A«- s*-1
ob 15.45;	___
denj - Inter, na igrišču na Ijetu ob 9.45: Pristaniščniki - M . Marko, na igrišču v Skednju N|' 10.45,
Zenska skupina
Skoljet - Frausin, na igrišč11 „j.n% Skoljetu ob 14.30; Pristanišč^1 toK#
A ] n i-7 no irrvičAlt W
Sv. Alojz, na igrišču v Skeč1-; ob 9.45; Aquileia - Skedenj, igrišču Aquileia ob 14.45. P0"1 i Inter.
Delavci in
Zimski urnik za mesnice
Mesnice bodo te dni ponovno uvedle zimski urnik. Odprte bodo ob delavnikih, razen ob sobotah od ‘6. do 13 ure; ob sobotah bodo odprte tudi popoldne od 15.30 do 19.30. Ob nedeljah pa bodo zaprte.
Nov nebotičnik pod streho
V sredo so pokrili nov nebotičnik, ki ga gradijo v ulici Bat-Zavoda za socialno zavarovanje, tisti v Trstu. Nebotičnik je last Poleg pritličja in visokopritličja ima še 13 nadstropij. V pritličju bo poleg poslovnih prostorov tudi velika kinodvorana, v nadstropjih pa bo 24 stanovanj. Najemnina za vsako stanovanje bo znašala od 40 do 70.000 lir na mesec, zato je jasno, kdo bo lahko v njih stanoval.
ZA DEMOKRATIČNO SOLIDARNOST SO DAROVALI Sekcija Mitnica lir 300, Bar Sportivo 1.000, Bar Dorati 100, Lukač Emilij 100, N. N. 100, gostilna Giordano 200, gostilna Risorta 200, bar Celeste 200, mlekarna N. N. 100, Lantieri Libera 100, Klun Josip 200; tovariši pristaniščniki so nabrali 20. oktobra lir 28.370. Vsem se Demokratična solidarnost toplo zahvaljuje.
Sožalje
29. oktobra je umrl soustanovitelj in član Zveze malih posestnikov Stepančič Anton iz ulice Co-stalunga št. 247. Tem potom izražata prizadeti družini svoje sožalje Zveza malih posestnikov in Strokovna zveza ES. Pridružuje se
po potrebi tudi oseb. Se pred le- uredmštvo «Dela».
Delavci za KP >»
; S'
uradniki tovujjf dn:
ia.r.Ska;
Tbc
delavci ladjedelnice «Šv.‘ MŠtfJSJiru 126.820, delavci Arzenala SO-cv-Vu ' sekcija Milje 309.496, sekcija Vid 96.040, sekc. «Luksemi^c T1 107.695. sekc. Skoljet 50.692, JV Nik Tomažič 128.188, sekc. Sv. JfuA v 108.257, Pončana 90.168. 'Tije/j,’
50.000,	ACEGAT 61.000, BarkO^a '« s
50.000,	sekc. Opčine 55.000,
115.000,	Podlonjer 50.000, Sk^ L
70.000,	Sv. Ana 40.000.	iSt 1<lv
Poleg tega pa so darovali VrH Fn
Ijič 2.075 lir, skupina luških de' vv cev 26.550, celica luških dtyT'idr cev 8.300, celica «Sbisà» 2.360,J(1r1
*-cv o.ouu, cenca «soisa» m > ,, stanza Colombo 3.100, Brusc/l,A 500, Sibeiia 500, Furlan 500, AV, P Jovič 500, Moretti 800, Frag'Mte, mo 500. Babuder 1.000, Kante, ijlto0 Viezzoli 300, Ulcegraj 200,
150, Demarco 50. Urbino 100. uiifii, cini 100, Bertok 1.000, AlbefoMnj 500, Antolovič 800, AntoloViCfief60„, 400, Bettio 400. Colja 400, TAc? bello 400, Demarco 400, Deklfjlrhte 400, Devide 400, Grillini 400. jn 400, Moretti 400. Polverino juelW. Popovič 400, Sosiš R. 400. T#‘k.
C. 400, Segulin 400, Viviani n3.rltn Varrani 400, Zuiz 400, skUPgv.tipg tovarišev iz Sv. Ivana 3.800' jefitv Vid 2.230, skupina simpatij A r1 iz Sv. Ane 1.250	iD?’!, bl
Sergio 100, Svagelj Angela jOjrhre Hrovatin Ida 100, German? jOS'fcu . Nicolina 100, Radovini Maria ^ii> 1 Borri Giuseppe 200, Stocca jod'J* V: mi 100, Silvio 50, Kodrič rtgl1! JVq Kravos 100, Rocco Ana 100. jSp'jn Cina 100, Dracogna 100. Snjeiv,a' a 500. L ipout 100, Pepi 100, Hr>J ((Rr tin 200, Mirac 100, sekc. Sv-.jjjeL 2280, sekc. Pončana 8910,	v
cel. Krevatini 33.945, cel. A g’T^rn 4420, cel. Frausin 10.000, celoto risoni 7000, ladiedel. Mart111 y» 725, cel Cerei 5300, Sv. (3' „.Ve 2500, cel. v Škofijah 500, ceLjoJUser harija 1430, cel. Depangher
Buttaraz 2781. cel. Aquila Farnei 197. žene iz CerejeVjrffAah Petronio Wiliam 435, od	a
tiska 104, tov. iz Arzenala Ob priliki 15. obletnice P°rA0%, ----------------to Marija
svojih staršev sta Marija io^ov1 gio Destradi darovala za tiSD
in volilni sklad 500 lir.	t)
Odgovorni urednik 'i Sq RUDOLF BLAŽIČ (Bia«1' A
,4. 1
Založništvo «DELA»
Tiska tip. Adriatica, Rismon1 Dovoljenje AIS
JO pv]j

TRGOVINA TREVISANI
i lj "Me,
UL. VASARI ŠT.
ČEVLJI IV COPATA
i 0 I ob
K
UL. VASARI ŠT. 10 - TELEF. 96-661
Tudi na
s
T