Naročnina sa državo SHS: M mesec......Din M m pol leta ..... .129 m celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno....... Dtn SO Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 t inozemstva.... . 80 f IMM T pelft One B. marca 1925. Posamezna Številka stane VSO Dtn L6l0 LE Cene Inseralom: Enostolpna petitnu vrsta mali oglasi po Din 1*50 In Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din 3 — in 4 -, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6*—. Pri večjem narcSslu popust izhaja vsak dan IzviemSI ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. P3ŠIGŠD2 V EOiGViBL S tedensko prilogo „Ilustrirani SIoveiuecw Uredništvo |e v Kopitarjevi nlicl 6 III. Rokopisi se ne vračajo: netranklrana pisma se ne spre-loma jo. Uredniitva telefon 50, npravnlšlva 328. Političen list za lini. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.319 (za InseraleH Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 34.797. K Vsi se še dobro spominjamo okoliščin, v katerih je padla lansko leto Davidovičeva vlada. Kavno je predložila parlamentu znani zakonski načrt proti korupciji, in baš tedaj so bile vložene obtožnice proti nekaterim bivšim ministrom radi korupcije, ko je morala Davidovičeva vlada oditi. Prišla sta Pašič in Pribičevič z Žerjavom in Lukiničem. Na znani način, ki so ga imenovali način »močne roke«, so bile izvedene volitve. Pa ne samo z »močno roko«. Samostojni demokratje na Slovenskem so razpolagali tudi z ogromnimi milijoni volivnega fonda. Vse se je čudilo, odkod toliko denarja, odkod sijajne ponudbe po pol milijona kron samo enemu možu ... In sedaj je prišla ria dan strašna alera Z veleposestvom knežje rodbine Thurn-Taxis. Ta zadeva je izprva imela bolj pravniški značaj. Šlo je v prvi vrsti za to, ali je dr. Lukinič kot pravosodni minister pravno postopal pravilno ali ne. Sedaj ni o tem nobenega dvoma več, da je postopal pravno nepravilno. Gre pa sedaj za to, zakaj je tako postopal. O tem nekaj podatkov! Dvig sekvestra s posestev knežje rodbine Thurn-Taxis se vedno bolj zgoščuje v silovito obtožbo proti samostojnim demokratom. Izgovori, da se je minister dr. Lukinič opiral pri svoji odločbi na neke odločbe neodvisne komisije za izvršitev ^mednarodnih pogodb in na neke podatke vnanjega ministrstva, ne drži in ne velja. Komisija za izvršitev mednarodnih pogodb ni ugotovila samo to, da so razni člani rodbine Thurn - Taxis avstrijski in češkoslovaški državljani, ampak je opozorila v svojih dopisih na ministrstvo vna-njih zadev in na ministrstvo za pravosodje, da uživajo gospodarji fidejkomis-nega posestva Thurn-Taxisovega dvojno državljanstvo, namreč poleg avstrijskega (ki je bilo mimogrede rečeno, pridobljeno na zelo umeten način) tudi nemško državljanstvo. Glede postopka z imovino dvojnih državljanov pa je bilo treba postopati zelo previdno. Tega se je vnanji urad tudi zavedal in se je zato obrnil na angleško vlado s prošnjo, da pojasni, kako je ta urad postopal v sličnih slučajih. Odgovor, ki so ga objavili skoro vsi belgrajski listi, se je glasil, da je angleška vlada postavila pod sekvester tudi premoženje onih državljanov, ki so vživali deloma angleško državljanstvo, če so bili obenem tudi nemški državljani. Tako so tolmačili določbe o sekvestrih v mirovnih pogodbah Angleži, ki so gotovo precej merodajni, k&ko jc treba razlagati mirovne pogodbe. Vse to je bilo našemu ministrstvu za pravosodje znano. Kljub vsem tem dobro znanim odločbam priznanih mednarodnih inštanc pa se je drznil minister dr. Lukinič izdati o dvigu sekvestra nad ogromnim premoženjem knezov Thurn-Taxis svojo odločbo, kakršne si niso upali podpirati njegovi predniki v ministrstvu za pravosodje. Kakor poročajo zagrebški in belgrajski listi, je šlo pri celi aferi za »zarr.do« v znesku okoli 35 milijonov dinarjev. Ta denar bi se bil imel razdeliti tako, da bi bili dobili prečanski demokrstje v Zagrebu, v Sarajevu in Ljubljani okoli 25 milijonov dinarjev, belgrajski »posredovalci« pa ostanek, bodisi za svoje žepe ali pa za razne fonde demokratske stranke. Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da js bil za stvar angažiran tudi dr. Žerjav, »koji je več opetovano dokazao spretnost u raznim transakcijama.« Mi trditve »Jutarnjcga lista? ne moremo dokazati, ampak jo beležimo le ket kronisti. Z afero so pa jako zadovoljni radikali, ker slutijo, da jim jc vsled te afere dana najlepša prilika, da se »pomoči« samostojnih demokratov na lep način iznebijo. Samostoj. demokratom postaja stvar seveda vedno bolj neprijetna in zato se na svojih dnevnih konferencah silno trudijo, da l i zadevo soravili s sveta, toda ves trud je zaman. Na posamezne osebe ne pada toliko odgovornosti kakor na celo stranko in to je, kar samostojne demokrate najbolj boli. Sedaj pa še neko drugo zanimivost, ki bi bila pikantna, ko bi ne bila tako žalostna. Thurn-Taxisova veleposestva sc razprostirajo na ogromnem ozemlju med Karlovcem in Sislcom ob Kolpi tja notri do morja. Njihovo vrednost cenijo na 5 milijard dinarjev. Vse to ogromno premoženje bi moralo pripasti državi, kar bi se bilo pa preprečilo, ko bi bil sekvester dvignjen. To ogromno veleposestvo obstoji večinoma iz samih gozdov. In v tem kotu severne Hrvatske, kjer prebiva revno prebivalstvo, se že skozi stoletja bije boj med ondotnimi revnimi seljaki in knezom za gozdne pravice. V tem kotu Hrvatske sta doma Lukinič in Pribičevič. Pribičevičevi ožji rojaki, ličanski Srbi, ki so ravno v tem delu Hrvatske v večini, so izbrali za poslanec Pribičeviča in I.u-kiniča ter še nekatere druge samostalne demokrate, izročajoč jim svojo usodo brezpogojno v roke. In v trenutku, ko je Pribičevičeva stranka med ondotnimi Srbi najbelj divje hujskala proti bloku sporazuma, proti Hrvatom in Davidoviču, v istem trenutku je Lukinič že dvigal sekvester s posestev bogatega nemšk»ga kneza Thurn-Taxisa. V trenutku, ko so revni srbski seljaki v teh krajih pobožno poslušali besede o »državotvornosti«, o »jedinsivu« in o »sovragih domovine«, jc tuja roka revežem izmikala tisto, kar bi moralo biti njihovo in za kar so sc že stoletja borili! S tem za danes končujemo to žalostno povest. Rečemo le še: Potrebno je bilo, da je Davidovičeva vlada padla, potrebno je bilo, da se je od nje nameravani zakon proti korupciji preprečil. Ako bi se to ne bilo zgodilo, bi danes slovensko, hrvatsko in srbsko ljudstvo niti ne vedelo, kaka nevarnost preti ljudstvu in državi, da ne potonemo v blatu korupcije! Naj vtonejo v blatu korupcionisti, pošteno ljudstvo pa naj živi! HRSS? MANDATI HRVATSKE ZAJEBNICE SE POTRDIJO ? Eclgrad, 12. marca. (Izv.) Člani vlade še vedno drže v tajnesti sklepe o postopanju proti mandatom HRSS, dasiravno je to vprašanje jako aktualno, ker pridejo že jutri popoldne ali pojutrišnjem v razpravo. Tudi po današnjem sestanku, ki so ga imeli pri Pašiču, niso dajali ministri nobenih odločilnih !z>'av. Pač pa so nekateri neodgovorni politiki iz Pašičevih vrst trdili, da bo vladna večina v verifi-kacijskem odboru razveljavila vse man- i date HRSS, mandate Hrvatske zajedmee pa verificirala. To vprašanje stoji v ospredju vseh političnih debat. Z njimi se pečajo vsi listi. »Novosti« pišejo: »Ako bi se režim v resnici odločil uničiti mandate HRSS, bi to pomenilo, da jadramo v težka krizo. Posledice takega postopanja se nc dajo prerokovati. Cela država bi bila razdeljena v dva tabora, med katerima bi ne bilo nobenih skupnih točk.« »BOMirii >fv,-ili tf s C1 M 541 C % i. SaS vladnih strank se nadaljujejo. CINIZEM VEČINE. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Danes se je v verifikacijskem odboru nadaljevala razprava, in sicer je prišlo na vrsto kruševač-ko okrožje. Pritožba opozicije navaja velike nepravilnosti, ki eo se vršile pri volitvah v tem okrožju. Pritožba zahteva, da se v teh krajih, kjer so se vršile nepravilnosti, ponovijo volitve. Med dragim se navaja tudi to, da je bil na nekem volišču predsednik volivnega odbora nek bivši natakar. Dr. Hohnjec kot član državnega odbora je o postavljanju predsednikov volivnih odborov izjavil narlednje: :.Kar se tiče postavljanja predsednikov volivnih odborov za Srbijo, moram izjaviti, da nisem vplival na postavljanje niti enega predsednika. Referat za predsednike na voliščih v Srbiji je imel član kavcijskega sodišča v Belgradu. On jih je predlagal in postavljal; on je zato odgovoren, ako kdo od imenovanih predsednikov ni imel po zakonu predpisane kvalifikacijo. Ako bi bil jaz imel vpliva r,a postavljanje predsednikov vclivnih odborov v Srbiji, bi bil pazil strogo na to, da se določila zakona o potrebni kvalifikaciji strogo drže. Za pred:cdnike ne bi bili imenovani možje, kakor je ta.c Ohridsko okrožje: Proti ra dikainemu kandidatu Ranku Trifunoviču je bila vložena pritožba, da je kandidiral kot pomočnik notranjega ministra kot policijski uradnik, ki po zakonu ne more dobiti mandata, ako ni eno leto poprej dal ostavke na državno službo. Tukaj se ie pokazal ves cinizem in nevtralnort večine L. 1023. je kandidiral na demokratski listi Milovic, tudi pomočnik notranjega ministra. Njegov mandat so L 1923. uničili, dočim napram lastnemu pristašu niso hoteli postopati po zakonu. Govorili so Kosta Timotijevič, član hrv. selj. kluba dr. Polič in dr. Hohnjec. Dr. Hohnjec je opozarjal na znano latinsko prislcvico: Qucd licet Jovi, non licet bovi. Ta pregovor se v tem slučaju popolnoma uresničuje. Milovic ni Trifininvjč, Oba sta kandidirala kot podtajnika v notranjem ministrstvu. Milovic ni emol obdržati mandata ker je dem^mt, Trifimnvič pa ra sme, ker je radikal. To je lep dokaz radi- kalne doslednosti. Radikalno samostojno-demokratska večina jo mandat potrdila. Podrinjsko okrožje: Nosilec listo v tem okrožju je bil dr. Ninko Peric. Proti njegovi izvolitvi je vložena pritožba. Dr. Peric priznava, da so se vršile nered-nosti, ki so jih vršile državne oblasti in tudi sodišče. Volivni zapisniki niso bili zapečateni ali pa so bili pečati zlomljeni. Dr. Peric je opravičeval oblasti z dobro namero in priznal, da so se take reči godile po celi državi. Lep dokument za svobodo volitev! Edini on je priznal nasilja in ni stavil nobenega predloga, kaj naj se zgodi z njegovim mandatom. Dragutin Pečic jo predlagal, naj se ugotovi, če so sc dogajali uplivi ra izid volitev. Večina je r.ato sprejela predlog, da se mandati verificirajo. Pri z rensko okrožje: Proti demokratsko džemijetskem kandidatu Šerifu Džinovcu sta bili vloženi dve pritožbi, češ da je hud pristaš džemijeta in da je prejel pismo Bajram Cura, s katerim jc agitiral proti radikalom in za združitev z muslimani. Kosta Timotijevič je očital, da radikali monopolizirajo patriotizem in srb- I sko nacionalno čuvstvo. Pismo Bajram Cura ne more biti povod za pritožbo. Pismo bi lahko Bajram Cur vsakemu izmed nas poslal in bi nas na ta način diskvalificiral. Džinovac je glasoval za ustavo. Ce bi bil Džinovac radikal, pa bi bilo vse dobro. Poslanec S m o d e j je izrazil svoje začudenje nad takim protizakonitim kriterijem, ki ga postavljajo radikali ra opozicija »Ali se morete sklicevati na en sam paragraf? Vaše mnenje pa ni zakon! Stvar, ki jo očitate Držinovcu, spada v imunitetni odbor, ne pa v verifikacijskegak Predsednik je nato prekinil sejo in po posvetovanju radika'ov je Toma Popovič izjavil, da je pismo Bajrama Cura pisano z lepo turško pisavo in jo potvorjeno, ker je Bajram Cur anafobet. Pritožba jc bila zavrnjena. Mandati so bili potrjeni. Skopljareko okrožje: Na vrsto je prišlo okrožje, v katerem so sa vr ile volitve pr. . po balkansko. Vršila so se razna nasilja. Cetniki so pretepnvnli ljudi in jih ni Volitve ]o treba ponoviti. Pričakujem, da bo večina uvaževala te razloge, kakor jih je uvaževala za bregalniško okrožje.« Dr. Kosta Kumanudi je podpiral Pečica, češ da gre okroglo za 600 glasov in morejo navedeni razlogi uplivati na izid volitev. Prodlog je bil odklonjen in volitve so bile odobrene. Črna Gora: Proti izvolitvi Ljube Davidoviča sta bili vloženi dve pritožbi. Obe sta bili po daljši debati zavrnjeni in mandati so bili soglasno potrjeni. Nato je bila seja zaključena in prihodnja sklicana za jutri. TEŽKI OVITKI TUDI PROTI PRIBIČEVIČU. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Samostojno demokratski Panama s sekvestrom Thurn-Taxisa še vedno zanima najširše kroge. Pribičevič, dr. Lukinič in njihovi ljudje sc skušajo oprati očitkov. Vendar jim to slabo uspeva. Njihovi lastni pristaši so nezadovoljni, Tako sc je ponovno pojavil znani veditelj samostojnih demokratov dr. Radakovid in dal v liste sledečo izjavo: »V poslednjem času sem bil češče pri Pribičeviču. Najni razgovori so bili vedno politične narave. Nikdar nisem bil pri njem radi kake osebne stvari. O advokatskih poslih nimam navade govoriti niti z najintimnejšimi prijatelji. O Thum-Ta-xisu sem govoril s Pribičevičem, ko sem zvedel, da je bil ukinjen sekvester nad tem posestvom. Pri tem sem opozoril Pribičeviča na vso težo udarca, ki ga bo I nkiničpvn rlni-inJ«. ..J.l. — ----- —' blluulu fiuoi pv>IHjai nacionalnega bloka.« Nato Rad koNič v svoji obširni izjavi očita Pribičeviču, češ, ^a hrče sedaj Pribičevič pokazati vse te Radakovičeve spomine kot bi bili stor- jeni v kakem advokatskem poslu. Izjavlja, da je s temi spomini hotel obvarovati Pri-bičeviča. Nato pa nadaljuje: »Razumem težki položaj g. Pribičeviča kot politika in kot prijatelja g. Lukiniča. Toda jaz sem ga na to cele tri mesece osebno in po prijateljih opozarjal, dokler je bil še čas. Danes je prekasno .,, G. Pribičevič bi bil moral počakati razvoj, ker sedaj ni več možnosti, rešiti bolnika. Sedaj moramo vsi delati, da rešimo žive.« Tako se glasi značilna izjava samostojnega demokrata dr. Radakoviča, osebnega prijatelja samostojno demokratskih vodij. Poleg tega je današnja »Politika« objavila mišljenje Boškoviča, delegata v reparacijski komisiji, ki je izjavil: »Slučaj Turn-Taxisa se po mojem mnenju razkriva tako, da je v njem najvažnejše in edino merodajno dejstvo, da je Turn-Taxis nemški državljan in da je vsled tega naša država imela pravico, glede njegovega posestva na našem ozemlju uveljaviti določbe verzajske mirovne pogodbe. Možnost, da se mu prizna tudi kako drugo državljanstvo, ne bi mogla vplivati na njegov položaj kot nemškega državljana napram nam in napram določbam verzajske mirovne pogodbe.« V svoji izjavi navaja dalje Boškovič angleško noto, ki je bila poslana Nemčiji glede imetja takih, ki so imeli nemško in angleško državljanstvo. Anglija je njih imetje likvidirala. Ta izjava je zelo važna, ker se iz nje razvidi, da je zagovor, češ da je Turn-Taxis tudi avstrijski državljan, nemogoč in nepravilen in ne spremeni na celi stvari ničesar. ODPRAVA GENERALNEGA POVELJSTVA ZA AERONAVTIKO V ITALIJI. Rim, 12. marca. Načelnik generalnega poveljstva za aeronavtiko general Piccio se vrne na svoje mesto na italijanskem poslaništvu v Rimu. Generalno poveljstvo za aeronavtiko se odpravi in prevzame poveljstvo nad vojnim letalstvom general Prandoni. OESEŽNO GIPANJE LOMEARDSKIH KOVINARJEV. Milan, 12. marca. Lombardski kovinarji so uvedli dalekosežno gibanje za ureditev plač in delovnega razmerja sploh temeljem redne kolektivne pogodbe. Podjetniki se branijo ugoditi tej zahtevi. Delavci so pripravljeni iti do skrainosti in štrajka samo v Eergamu že 8000 delavcev. Za danes je napovedan štrajk v mnogih podjetjih v Milanu in soseščini. Gibanje vodijo fašisti. JOFFE ZAPUŠČA DUNAJ. Moskva, 12. marca. (Izv.) Sovietrki poslanik na Dunaju .Toffe bo zapustil tekom tega meseca Dunaj in se vrne v Moskvo, kjer bo opravljal važno službo v ruskem ministrstvu zunanjih zadev. TROCKI — RUSKI POSLANIK V TOKIJU. M~skva, 12. marca. (Izv.) Za prvega sovjetskega poslanika v Tokiju bo imenovan Trockij. Začasno bo opravljal v Tokiju diplomatske posle konzul Kopp. FRANCOSKI SENAT ZA VATIKAN. Pariz, 12. marca. (Izv.) Finančni odbor francoskega senata je odklonil kredit za posebno zastopstvo Alzacije pri Vatikanu. Senator Monzie je izjavil, da je za ohranitev državnega poslaništva pri Vatikanu. TVOP.NT^A ZA POTNE LISTE. Košice, 12. marca. (Izv.) V Košicah je policija zaprla 5 oseb, ki so se bavile s ponarejanjem potnih listov na debelo. in vzhodna Nemčije, ^d našega pariškega dopisnika.) Pariz, začetkom marca. Možnost pripustitve Nemčije k podpisu medsebojne garancijske pogodbe, ki jo podpišejo Velika Britanija, Francija, Belgija in Italija, se strastno razpravlja v vseh pariških krogih. Najsplošnejše pa je mnenje, da ni mogoče sprejeti take garancije od Nemčije, dokler se tiče samo renske meje, in ne tudi poljske in češkoslovaške meje. Razpravljanju o tem paktu pripisujejo vlade male antanle veliko važnost in v zadnjih dneh je vladala mrzlična diplomatska aktivnost in neprestano so se izmenjavale brzojavke med Varšavo, Beogradom, Prago, Bukarešto in Parizom. Poljski zunanji minister, grof Skrzyn-ski, ki naj bi bil potoval direktno iz Varšave v Ženevo, je čisto nepričakovano dospel prošli četrtek v Pariz. Namen njegovega obiska je naravno ta, da razloži g. Herriotu v čim jasnejših potezah skrbi, ' ki jih ima Poljska glcrlp nemških pred- j logov. - Grof Skrzynski je pri svojem prihodu j izjavil: »Sedanji trenutek je morda eden i najvažnejših v povojni zgodovini. Želim | obenem izjaviti, dn ne more biti govora o arbitraži, s čimer bi se izpremenili temelji Evrope, ki slonijo na versajski in drugih mirovnih pogodbah, katere so vse države podpisale in slovesno prisegle, da se jih bodo držale.« Naravno je, da je predlog, spremeniti potom arbitraže vzhodne meje Poljske, silno vznemiril javno mnenje po vsej Poljski. Gazeta Poranna piše: »Pri novici, da hočejo Nemci novo delitev Poljske, moramo biti plat zvona po vsej deželi in vsi se moramo zbrati okoli pra-porja, na katerem stoji napicano: Domovina v nevarnosti!« Za enkrat še ni prodrlo v javnost, v koliko zahtevajo Nemci revizijo poljske meje. Gg. Luther in Stresemann sta se izkazala za zelo potrpežljiva in mirna diplomata, morda si bosta rezervirala za pozneje vprašanje pristopa k morju pri Gdansku in Gor. Šlezije. G. Stresemann, Bismarckov učenec, ve dobro, da se vse ne da napraviti v enem dnevu. To bi bil res lep uspeh za nemške nacionaliste, če bi prestavili obračun s Poljsko na pozneje in dobili sedaj od velesil dovoljenje za priklopitev Avstrije. Njih račun si moramo predstavljati nekako takole: Fizični obstoj nam je onemogočen, če smo ločeni od Vzhodne Pruske, če nam manjkajo poznanjske žitnice in so nam amputirali polovico šleskih rudokupov. Ker zaenkrat s temi zahtevami ne moremo prodreti, pokopljimo take misli globoko v svoje srce. Toda pustiti nam pa morajo, da se združimo z Avstrijo. Tako nekako je mnenje pangerrra-nistov. Govorili mnogo o Poljski, da dobijo Avstrijo: to je elementarna politika. Avstrijski poslanik v Parizu je zadnjič izjavil nekemu angleškemu listu, da se bo njegova dežela obrnila na Nemčijo, če bodo zavezniki prenehali ji pomagati. V Londonu že orav nič ne skrivajo, da ne verjamejo več, da bi se Avstrija mogla rešiti potom Društva narodov. V Parizu se že govori, da hoče Nemčija dati Francozom razne kompenzacije, ako privolijo v priklopitev Avstrije, kake vrste pa so ti kompenzacijski predlogi, še ni znano. Vsekakor pa je francoska vlada v škripcih, ker jo veže defenzivna vojaška pogodba s Poljsko in Češkoslovaško. Anglija pa bi rada šla preko nje in se delom« nagiba na nemško ?t.~lišče iz čisto praktičnih, trgovskih vzrokov. Najbližja nrihcdnjost nam bo prinesla mrlo več luči v vsa ta zagonetna vprašanja. To pred vsem lahko pričakujemo od zasedanja Društva narodov. Demokratična Današnja Mongolija obsega središče Azije in ima površino en in pol milijona kvadratnih kilometrov po najnovejšem zemljevidu Kcrcstovrova in Kotviča. Površina te dežele je večja kot Anglije, Francije in Nemčije skupaj, toda njeno prebivalstvo ne šteje več kot 200.000 duš, od katerih živi 22% v mestih. Največje mesto Mongolije je Urga, ki ima 100,000 prebivalcev. To je zmes Ori-enta in Okeidenta: mongolski šotori iz živalskih kož, evropske hiše iz betona, palače mongolskih princev, brzejav, telefon, mogočna svetišča »lam«, kamele, avtomobili ... Večina Mongolov so nomadi, živinorejci, in mesto igra zelo važno gospodarsko in kulturno vlogo. Industrija skoraj ne obstoja, poljedelstvo je šele v povojih: samo 50.000 hektarov je obdelanih po vsej deželi. Toda Mongoli so spoznali vzroke svojega dosedanjega nazadovanja in pod novo vlado skušajo reorganizirati svoje gospodarsko življenje. Pred vsem bi se dala lahko industrija razviti v Mongoliji: v gorovjih se nahajajo obširna najdišča raznih rud, kot n. pr. premoga, bakra, zlata, svinca, železa, grafita itd. Razen tega bi se dala dvigniti živinoreja. Edino poljedelstvo se ne. bi dalo razviti, ker splošno manjka vode. Mongolski narod je ubog: po profesorju Mavskem znaša narodno premoženje 461 rubljev na osebo. Lani je umrl »zemeljski bog«, mongolski vladar, in tedaj se je ustanovila v Mongoliji nezavisna repubilka. Velika pan-mongolska unija se je ustanovila na demokratski podlagi, ki je odpravila vse stare predpravice prejšnjih vladajočih slojev. Narodna skupščina je sedaj v deželi vsemogočna, nje sedež je Urga. Glavna njena naloga je reorganizacija gospodarskega življenja, uprave in financ. Lame in državni uradniki, ki spadajo v str.ro fevdalno kasto, so sicer zastopani v novi skupščini, toda vsled svoje malo-številnosti ne bodo imeli nobenega vpliva več na usodo države. Organizacija volitev v tej deželi brez cest, v peščenih in goratih pustinjah, kjer obstojajo samo predzgodovinska prometna sredstva in kjer se nomadsko prebivalstvo večno skita od pašnika do pašnika, je bila neizmerno težka. Toda uprava je premagala vse ovire in danes ima Mongolija svojo prvo skupščino, ki jo preveva edino ena želja: dvigniti deželo čim prej na splošno stopinjo omike in jo privesti do blagostanja. Moderna demokratična Mongolija stoji pod pretežnim političnim vplivom ruske sovjetske Unije. Pcsšne propovedi v Parizu. Prošlo nedeljo je začel s postnimi propovedmi v pariški katedrali Naše Ljube Gospe (Notre-Dame) znameniti francoslu govornik o. Šanson. Več kot 10.000 oseb je bilo v cerkvi, več tisočev je poslušalo na Irgu pred cerkvijo pri odprtih glavnih in stranskih vratih, nebrojna množica je morala oditi. Splošni tema govorov o. Šansona je: Klic Jezusa Kristusa. Letos govori o človeškem nemiru. Sv. Očo in postne propovedi. Vsako leto sprejme sv. Oče, predno se začenja post, v Vatikanu duhovnike in redovnike, ki imajo nalogo, prepovedovali v postu v raznih rimskih cerkvah in župnijah večnega mesta. Ta avdijenca daje vedno paepžu priliko, da izr. ža svoje mnenje o postnih prepovedih in daje nasvete, ki scgpjo daleč preko Vatikrna in Rima. Govoreč o sv. letu, je Pij XI. predvsem naglašal, da se mora to leto udejslviti dvojen program: prenehati s slabim in delati dobro, in to po načelu: deformnta reformare, relorma-ta conformare, conformata consurnmare: reformare po ukazih Bežjega zakona in vzgledih našega Gospoda Jc/usa Kristusa, conformare naše vsakdanje življenje vedno zvesteje po teh vzgledih, ©cnsummare to življenje v ljubezni do Boga, v zvesti in iskreni službi našega Gospoda in Odrešenika. Katoliške manifestacije v Lavaln v Franciji se je udeležilo predzadnjo nedeljo 25.000 oseb. Isto nedeljo je manifestiralo v Ntmesu in Perpignacu več tisoč članov župnijskih organizacij m udruženja Katoliške francoske omlndine, zahtevajoč za katoličane iste pravice, kot jih imajo ostali francoski državljani. Katoliški mornarji britanske eskadre, ki je zasidrana v Alžerju, so se prošlo nedeljo SDS skupno podali v tamosnjo katedralo, da prisostvujejo sv. maši, ki jo je čital njih duhovnik, hraber o. kapucin, dekoriran s križcem častne legije. Abbč Attard, stolni župnik Naše Ljube Gospe afričanske, jih je pozdravil v angleškem jeziku v imenu alžerskega knezo-škofa. Za porušeno francoske cerkve je dala vlada dovoljne kredite, da bodo v 15 letih vse spet lahko tako pozidane, kot so bile pred vojno. Nova belgijska katoliška revija je začela izhajati v Louvainu z naslovom: Les cahiers de la jeunesse catliolique. To je uradno glasilo društva Association catholique de la jeunesse belge .Ravnatelj je g. abb6 Picard. Nova katedrala v Ne\vyorku bo stala petnajst milijonov dolarjev. Posvečena bo sv. Janezu. Američani hočejo, da bo ena največjih in najlepših cerkva vsega sveta. t Organist Enrico Bossi, znan po vsem svetu, je umrl na parobrodu, na katerem je potoval iz svoje domovine Italije v Zedinjene države. Rojen je bil 1. 1861. v Saloju ob Gardskem jezeru in bil dolga leta organist cekve v Comu. Zadnjih petnajst let se je posvetil kompoziciji. Glavna njegova dela so: Visoka pesem, Izgubljeni rnj in Devica Orleanska. Milanska katoliška univerza presv. Srca Jezusovega je napravila romanje v Rim. Pod vodstvom rektorja, o. Agostina Gemellija se ga j« udeležilo 43 profesorjev in 120 dijakov in dijakinj. Bili so sprejeti od sv. Očeta. Dopisi. Stranje. Zagledal je beli dan še en napad na mojo osebo v »Jutru«. Dopisnik pišN. S.« obsojen na 500 Din globe ali 20 dni zapora, ker je objavljal »lažniva« poročila o volivnih izidih. Oba sta vložila pritožbi na novinarsko udru-ženje in vodstvo bloka narodnega sporazuma. — Vojaške predmet« iz vojne, kakor vo-Ijaško orožje in municijo, dele vojaške muni- eije kakor mesingaste >čaure« od municije za topove in puške, >upaljače«, zaboje od municije itd, je dolžan vsakdo oddati proti določni nagradi vojaškim oblastem. Kdor bi pri-držal take stvari zase, bi se kaznoval po predpisu § 151 vojnega kazenskega zakona, ki se glasi: »Kdor prisvoji ali utaji sovražniku odvzeto zaslavo ali druge predmete vojnega plena, ki se morajo po naredbi izročiti oblasti, se bo kaznoval z zaporom do dveh let.« — Policijsko ravnateljstvo v Ljublj ni. — (Policijskemu ravnateljstvu bi bili zelo hvaležni, 58 bi prihodnjič take eksotične izraze kakor so >čaure«, občinstvu pojasnilo, oziroma dopise, ki jih dobi od vojaške oblasti, prevedlo v pravilno slovenščino. — Cp. uredn.) — Cestna železnica Belgrad—; Smedcrevt*. Smederevska električna družba, ki je v rokah j smederevske občine, je ponudila belgrajski mestni občini, da skupaj zgradita cestno železnico med Belgradom in Smederevom. Stroški bi znašali 25 miljonov Din ter bi jih nosil} v enakih delih belgrnjska in smederevska občina. S predlogom eo bo pečal bel-trajski občinski svet v svoji prihodnji seji. — Kapelica sv. Janeza na sušaško-reški meji. Znana, dolgo sporna kapelica sv. Janeza na sušaško-reški meji, ki je končno pripadla Italiji, je vsled zapuščenosti začela razpadati. Naši ljudje so pri gradbeni direkciji v Zagrebu izposlovali primeren kredit za popravo kapelice. Toda italijanska straža našim delavce n si dovolila vhoda v kapelico. Sedsj se uvedejo diplomatična pogajanja z italijansko vlado, da »mejo naši delavci kapelico popravili. — Ponesrečen vlom v občinski urad v Tržiču. Iz Tržiča poročajo, da je bilo vlomljeno v četrtek zjutraj okoli ene ure v tamkajšnji občinski urad. Vlomilci so vdrli v blagajno, pri čemer pa se jim naporno delo ni splavalo, ker so dobili v blagajni snmo 12U0 s'.a-rih, než gosanih avstrijskih kron. Vlomilci so se priplazili čez tri dvorišča in so vdrli v pisarno skozi okno. Denarja pa zato niso dobiti, ker naklada občina ves denar v čekovnem uradu. Iz jeze pa so vlomili vlomilci v shrambo za jestvine hišne gospodinje Perne-tove. Odnesli so ji 64 klobas, nekaj jajc in veliko steklenico domačega žganja. Predrznim vlomilcem so brje oblasti že na sledu. — Razmere na mostarski gimnaziji. Med družinami v Mostaru je le dui veliko strahu to razburjenja. Njihovi 13- do 16 letni sinovi, h'so obiskovali tamkajšno gimnazijo, so brez s'edi izginili. Baje so se fantje namenili v Ameriko, ker j'rn na šoli vsled «terorja profesorjev« ni več obstanka. 01) zadnjem poletju je padlo na mostarski gimnaziji skoraj ki četrtine učencev. — Regulacija Savo v Zagrebu. Te dni so j * začela v Zagrebu dela za regulacijo Save. Ob desnem bregu zabijajo pilote. — Detomor in samomor? Pri zdravniku •h. Sabcu na Vrhniki se je zglusila služkinja barija Jerebova in mu javila, da je povila i novice. mrtvo dete. Na tozadevno ovadbo bo uvedli v hiši preiskavo in so res našli truplo novorojenčka v kleti v nekem zaboju. Poslali so na Vrhniko sodnega zdravniškega zvedenca dr. Traunerja, ki je truplo raztelesil in ugotovil znamenja, da je otrok živel in je bil po rojstvu zadušen. Jerebova pa je Se isti dan, ko je bila pri zdravniku, neznano kam pobegnila. Ljudje govore, da je skočila bržkone v Ljubljanico, vendar pa ta govorica še ni potrjena in je možno, da je detomorilka s to govorico zakrila svoj beg čez državno mejo. —-11 letni vlomilec. V Novem Sadu je policija zaprla 11 letnega dečka, ki je vlomil v slaščičarno Emila Hang, oplenil blagajniški avtomat in ukradel zapestno uro. Vlom se je zgodil po 9. zvečer, ko je si Sčičarnar začasno odšel, zaklenil notranja steklena vrata, zunanja pločevinasta pa samo potegnil navzdol. Fant je zunanja vrata enostavno dvignil, v no* tranjih stri šipo in zlezel v lokal. V kuhinji je poiskal par nežev, s katerimi je odprl avtomatično blagajno in pobral iz nje vso gotovino v pribli znem znesku 400 Din. Mimogrede je vzel s seboj tudi zapestno uro. Naslednji dan si je kupil za ukradeni denar pol klobase, malo medu, pol kilograma kristalnega sladkorja in pisano žogol Uro je dal tovarišu *> zrmeno za usnjeno listnico. Ostali denar =o našli še pri njem. Pri zaslišanju je dečko vse to priznal, a vmes veliko lagal. Povedal je, da je kradel zato, ker je bil lačen. Oče mu jo pijanec, ki se ne briga zanj, mati j? reva !n ga nima s čim preživljati. Mora torej sam zase skrbeti. Preživlja se s prodajanjem S~snikov. — Fant je že opetovano opeharil za manjše zneske tudi svojega gospodarja. Iz Frlmcrslcc. p S Crcsa. «Pučki Prijatelj« prinaša dopis iz Ilolija na otoka Cresn, 5z katerega ,ie razvidno, da so tamkajšnje hrvatsko kmetsko ljudstvo v narodnem oziru vrlo drži. To jo v prvi vrsti zasluga tamkajšnjega župnika, ki je domačin in Ima Iju htvo v njem vso moralno zaslombo. V cerkvi je ostalo doslej vse pri starem; sv. maše «« poje, v staroslove.riskem jeziku. Otroci hodijo k verouku, v cerkev. Sola je seveda italijanska, toda otroci so narodno zavedni Sn se ponašajo s tem, da so Hrvati. Tudi med odraslimi ni izdajalcev in so ne fašisti šaman trudili, da bi se tamkaj zaplodill. p B:iR«a Adrlatlca pred rimskim parlamentom. Rimska poslanska zbornica bo morala med drugimi zahtevami po izročitvi poslancev v svrho kazenskega postopanja razpravljati tudi o stvari post. Fulcija, ki jo bil predsednik upravnega sveta Banke Adri-atike od dec. 1923 do okt. 1921. Državni pravdnik ga dolži — kakor ostale upravr.o svetnike — neprestane goljufijo za obsežne znoske. Iz Koroške. k Trnjera pot slovenskega ečlelja ita Koroškem. Nek slovenski učitelj, ki je bil pod jugoslovansko upravo šolski nadzornik v bo-roveljskem okraju, je bil šele pred kratkim od koroške vlade nameščen kot učitelj in to na pritisk Društva narodov. Nameščen pa tudt ni bil v slovenskem kraju, nego popolnoma v nemško-proteslantovskem kraju. V proslavo njegovega prihoda je prebivalstvo demonstriralo; pobili so mu okna in mu grozili na razne načine. Učiteljska in druga nemška društva pcšiljrjo ostre proteste vladi proti na-meščenju slovenskega učitelja, češ tfa kot Slovenec nI zmožen poučevali v koro?ko-pa-trijotifnem duhu. Ta gonja proti slovenskemu učitelju je od Nemcev sistematično organizirana. S tem hočejo doseči, 1. da bi se vsled razburjenja ljudstva ne mogli n mesčati slovenski učitelji, 2. da bi se učitelj sam odno-vedal služIl Ta dva razloga: bi bila nemški vladi dobrodošlo opravičilo za svoje postopanje nr.pram Slovencem. V^e ren.ško delovanje stremi za tem, da se v najkrajšem času izbrise sleherna slovenska sled na Koroškem, da v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo Ka-rav ' ostanejo meja Nemčije. \i Stajsrske. š Novi pre vodnik oJtrofnfTa sa^iKSa v Mariboru. Minister Lukinič je dal na Žerjavov in Liroldov predlog imenovati za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru mladega sobnega svetnika dr. Franca 5.ii:er ,'z Celja. Novi predsednik je freskočil najmanj deset starejših in zaslužnih sodnikov. Da jo pri.rel do lega mesta, je glavni vzrok, ker ja prislaS SDS. Tudi kvalifikacija! š Razpust obČinskf. ta ©'*t>era v Sv. f.enarla t Slov. goricah. Advokat dr. Milan Gorišek, vodja Žerjavovcev v Slov. goricah, se je že pred mesecem hvalil po javnih lokalih, da bo kmalu dosegel razpust občinskega zastopstva v trgu Sv. Lenart. In te dni se je Gorišekovo prerokovanje tudi uresničilo. Za gercn'a js imenovan gostilničar in mesar Reber, bivši sameslojnež. V gerentskl sosvet je dal Gori-šelt imenovali G pi .tašav SDS in 3 SLS. V dosedanjem zakonito izvoljenem cbčinsk;n» svetu je bilo pristašev SLS G, a SDS samo 3. Občinski odbor z županom g. K. Aublcm na čelu je deloval pop( Inoma v redu. Občinsko gospodarstvo jo b'lo vzorno urejeno. Razpust ima politično ozadje, kakor vsi drugi razpusti obč. zaestopov v Sloveniji. Najprvo je dr. Go-rišek Izposloval razpust okrajnega zastopstva. Nato je sledil Razpust odbora okrajne hranilnice in'kmalu je bilo razpuščeno tudi prostovoljno gasilno društvo v Sv. Lenartu. Društvo je že cele decenije požrtvovalno vršilo svojo nalogo v lenarčkem trgu in v okolici. O kaki politiki v društvu sploh ne more biti govora. Načelnik društva župan g. Aubl in člani odbora so vzorno in popolnoma nepristransko in po pravilih vršili svojo dobrodelno nalogo. V Sv. Lenartu imajo Sokola in Orjuno. Da bi prišli do premoženja gasilnega društva so iz Članov Sokola in Orjune sestavili novo gasilno društvo. Staro društvo je bilo takoj označeno kot »antidržavno«, »antinacionalnO« ln »prevratno«. Decembra 1924 je bilo razpuščeno fltaro gasilno društvo in se jo odredilo, da mora staro društvo oddati premoženje novemu. Posredovalno vlogo bi mor Ia igrati občina. Ker pa ima občina po določilih zaltcna o požarnih hrambah oziroma požarni policiji pravico, da odloča, kako se vrši pcž rna služba, občina ni marala oddali premoženja novemu gasilnemu društvu. Premoženje znaša lepe premičnine in nepremičnine ter gre v težko < tisočake. Dne 10. marca je politična oblast nenadoma zahtevala prodajo premoŽenja novemu društvu. Občinski posli so se odvzeli staremu zakonito izvoljenemu odboru in izročili ge-rentu. š Novi razpusti ob?'nskib odborov ra Slov. Štajerskem. Tajništvo SDS je sestavilo celo vrsto predlogov za razpust obč. odborov. š Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kfij je torej res? štev. 12 »Slov. Gospodarja z dne 5. 3. t. L prinaša »Uradni popravek« okrajnega glavarja v Mariboru, br. 127-pov., kateri so med drugim glasi tudi: ...»res pa je, da dr. Milan Gorišek nt niti v dlrektoriju, niti v upravnem svetu, niti v gerentstvu okrajne hranilnice v št. Lenartu« .... Zupani toga okraja so pa dobili o3e.i'>0j stroškov pa 80.4&>J.'.~>, prebitka oaUne 79.25 dinarjev. Po odstopu starega odbora so bili z vzlclikom izvoljeni v novi odbor sledeči gg.: župan dr. Leskovar, nadsvetnlk Keršovan, ravnatelj Skušek in Plaskan, predsednik trg. gremija V. Wcixl, katehet Spari in gospe: Skušek, V/ogerer, Pfrimer, Mikuš in Stupca. Toli potrebno humanitarno društvo se priporoča naklonjenosti mariborskega občinstva, čigar zaupanje fci je pridobilo po svojem vztrajnem in nesebičnem delu v blagor šolske mladine. h LJubljane. 5 j Raz davi Jena slika. V Izložbi Jugost. knjigarne je razstavljena slika ravnatelja g. Karla čeča. Slika je lopo umetniško delo prof. Storlota. Jako okusen je okvir, na ka-iorem so izrezljani lovski prizori. Ij Finančni delegat dr. Savnik se je za-oo°no vrnil iz Belgrada in prevzel vodstvo delegacijo, Ij Vol tvo v obrtna sodišče. Nekje na stari Dunajski eesii je stal izvošček, Skromen mož, ki ee tudi zelo skromno preživlja. Za javne zadevo se pa le briga in v svoji brigi in skrbi y.a javne zadeve se je odpeljal proti Mestnemu domu, da voli za obrtno sodišče svojega zaupnika. Spotoma je srečal dva velika goopo* da. ue velika po postavi, ampak po veljavi >Kam pa?« — ga vprašata gospoda. >V Mestni dom,« se je glasil kratek odgovor. Gospoda se spogledala, se tudi takoj razumeta ia eden pravi: »Vozi!« Tako so so pripeljali v Mestni dorn vsi trije. Tam so dobili fanta, da pazi na konja, in potoni so vsi trije odšli v volivni lokal. Pred komisarja stopi najprej veljaven mož, ki ima danes veliko besedo na magistratu in v občini ljubljanski in po celi Kravji dolini. »Ne znrnerite gospod,« pravi volivni komisar, ampak vi niste vpisani in nimate volivne pravice.« Ko se je mogofni gospod oddlhoval od svojejra strmenj«, je pri-slapil drugI, najboljši prijatelj prvega, k volivni komisiji. »Gospod, tudi vi niste v irno-nikul« — je rekel komisar. >Ampak jaz sem mesar, prvi ljubljanski mesar!« — »Nič ,i® pomaga, vi niste v imeniku!« Nato je pristopil kot tretji skromni izvošček. >Ja, vi pa ja <: jo rekel komisar. Ko jo tretji opravil, so odšli vsi trije lep/o do kočije, odpeljal se je pa — sam. Dva mogočna gospoda sla pa odšla peš do bližnje -.mane goslilne, kjer pa nista nifi povedala kako sta opravila v Mestnem domu pri volitvah za obrtno razsodišče. Izrečno pa ugotavljamo, da se nobeden izmed obeh mogočnih gospodov ne piše za Turka, tudi za onega ne, ki je magistralni gerent. lj Od Itnlijansl^ga konzulata v Ljubljeni bi pričakovali vsaj toliko obzirnosti, da bi na Slovenskem imel tudi slovenska pojasn la glede potnih listov, če že ima poleg italijanskih še nemška, lj Dva vloma. V mef.tu so sc zopet začel? širiti predrzni vlomi in tatvine. Pred kratkim je namreč prišlo iz zaporov nekaj članov mladih tatinskih družb, ki so izvršile lani ne-broj hudodelstev in zato sumijo okradencl in policija popolnoma utemeljeno, da se je zopet zbrala iz tega naraščaja kakšna spretna tatinska družbica. — Tako je neznan vlomilec vlomil b ponarejenim ključem v stanovanje Neže Bežekove na Kongresnem trgu. Tat je prebrskal vse omare in predale. Bil pa je previden in je vzel samo 800 Din gotovine in pa žensko zlato uro z dolgo srebrno verižico. Predrzno tatvino js izvršil podnevi, ko je bila Bežekova v tobačni tovarni na delu. — V Ko-pitarjevi u!'ci pa je vlomil neznan uzmovič v prodajalno Ane Sponko. Vrata je odpri z vi-trihom. Tat je tudi tu vse razmeial in je ukradel samo denar in sicer 47 bankovcev po 10 dinarjev. ij Brezvesten o?e. Folicija je aretirala mladega dečka, učcnca 4. razreda, ker je fant po meslu beračil. Na policiji je povedal dečko, kakor pravi policijska ovadba, da je Fran ce Okolškar, njegov oče pa da stanuje v Medvodah. Fant je povedal, da ga je pošiljal oče, dasi precoj zasluži, sam v Ljubljano beračit. Pre:skava bo ugotovila, Če je fantova izpoved i resnična. Če je to res -zasluži očo pošteno kazen. lj Razne tatvine v Ljubljani. Tz veže mesarja in gostilničarja Ivana Anžioa v Hradee-kega vasi je ukrac'el neznan uzmovfč 10 kg telečjega mesa in pa 3 kg loja. Tatu 5a niso dobili, pač pa so na sledi mladi družbici izmed katere je eden povedal AnŽičevemu me-sarskemu vajoncu Ivanu Tomazinu, da so imeli v torek in sredo izborne zrezke, katere j so si sami pripravili. — Čevljar Ignac Stular j iz Ljubnoga pri Radovljici, se je hvalil, kako zna poceni nakupovati slanino v Ljubljani, povedati pa nI hotel, kako to naredi. Pojasnil pa se jo ta slučaj takole: Pri stojnici mesarja Kocjana v šolskem drevoredu se je zglasil mož in se predstavil mesarju za odposlanca čevljarja Josipa Pogačnika, tudi iz Ljubnega, j in ja kupil pri njem na Pogačn;kov račun 67 . kg slanue za 2521 Din. Naročil jo, da naj mu i prinese vajenec slanino na glavni kolodvor, i kjer bo dobil 500 Din na račun, ostali znesek pa bo Pogačnik, ki je s Koc janom dobro znan, sam poravnnl. Kocjan je naročilo iz-j vršil in poslal slanino res na kolodvor, kjer jo je Stular tudi sprejel in plačal 500 Din. Ko pa jč Kocjan kasneje opo:-wil Pogačnika m ostalo kupnino, mu je ta sporočil, da sploh ni nobene slanine niti naročil niti dobil, in da ga jo Strlar pošieno potegni. — Na L državni gimnaziji so prišli na sled več dijakom nižjih razredov, . ki so kradli knjige svojim tovarišem in pa tudi v šolski knjižnici. Knjige so prodajali nekemu trgovcu s starinami. Oblasti bo uvedle jako obsežno preiskavo. — Brivskemu mojstru Francetu Jurmanu je bilo ukradenega iz veže hiše v Križevnišld ulici 6 za okroglo 700 Din raznega perila, ko se je sušilo. — Ključavničarski mojster Anton Kete je popravljal pri Katarini Prodanovidevi ključavnico. Ko je odhajal, je pozabil v veži 100 Din vreden dežnik. Ko se je vrnil ponj, dežnika ni bilo v veži, kamor ga je postavil. — Iz hodnika hiše v Židovski ulici 1 je bila ukradena blagajničarki Ani Škerljevi temno-zelena obleka, vredna 500 Din. Prosveta. prlllemo Camelli: Izpovedi socialista. — Cirilova knjižnica XI. zvezek. Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Iz italijanskega izvirnika preložil J. R. S. — Po zgodovini svojega nastanka je to prav čudovita knjiga, ki je zbudila svojčas veliko pozornost med vsem kulturnim svetom in je preložena v več svetovnih jezikov. Delo 2 Dal Šocialismo al Sacerdozio-r — tako je izvirni naslov knjige — ni pesniška izmišljotina, temveč je velika pesem človekovega notranjega doživetja, je izpoved brezverca tja do 29. leta njegove starosti, ko je prišel na svojem življenjskem potovanju do popolne sreče v Bogu, izven sveta. Pripovedovanje v knjigi pa je tako živo in pestro kakor da bereš najzanimivejši pustolovski roman, kar ločiti se ne moreš od nobene strani, pa bodisi zgodba o Turattiju in Bissolatijn, o stavki poljskih delavcev, o nočni procesiji itd. V »Izpovedih« je pa tudi toliko zgodovinskih spominov na početke marxističnega socializma in njegovega razvoja v Italiji, da najdemo v njih marsikje ključ celo do tamkajšnjih današnjih razmer. Posebno draga pa bo Camellijeva knjiga vsem modernim razdvojenim, ponižanim in razžaljenim dušam, ker najdejo v njih svojega sovrstnika, in sicer kot zmaganega in zmagovalca. Camelli nas prisili, da gremo ž njim skozi ves labirint zmot in da mu sledimo mirno tja do njegove velike izpovedi: »Imej usmiljenje z menoj, o Gospod: daj mi svojo luč, bodi mi dober krmar k Prav zares, čudovita knjiga pisatelja, ki je brodil po vseh slasteh tega sveta, kjer je vsaka beseda napisana iz mesa in krvi same, povedana nam za na pot in v odrešenje. Zato bi bilo odveč še vsako posebno priporočilo, da si to novo knjigo treba pač nabaviti in jo s pridom prebirati, ker priporoča se knjiga že dovolj sama. Kljub precejšnji obsežnosti ji je cena il7 Din in to s poštnino vred — zelo nizka. Naroča se pa pri založnici Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Narodno gledališče v Ljubljani. dramat Začetek ob 20 zvečer. Petek, 13. marca: STR1CKOVE SANJE. A. Sobota, 14. marca: Ob 15. uri: VERONIKA DESENIŠKA, dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 15. marca: VDOVA ROŠLINKA. -Izven. Pondeljek, 16. marca: ROSMERSHOLM. R. B. opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 13. marca: BRIVEC SEVILJSKI, gostuje Josip Rijavec iz Zagreba. Red B. Sobota, 14 marca: MIGNON. Red D. Nedelja, 15. marca ob 15. uri: BOHEME, gostuje Josip Rijavec iz Zagreba. Popoldanska operna predstava. Izven. Josip Rijavec, gost v naši operi. Danes zvečer gostuje pri nas odličen tenorist Josip Rijavec v operi Seviljski brivec in sicer v vlogi grofa Almavive. Malo je tenoristov, ki bi to težko tenorsko partijo popolnoma obvladali. Rijavec preide vse težkoče te partije z največjo lahkoto in s pravim umetniškim občutkom. Zato je njegov Almavivo y vsakem pogledu prvovrstna kreacija. Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo popoldne ob treh se poje opera Boheme in sicer z gostom tenoristom Josipom Rijav-cem v vlogi pesnika Rudolfa. To partijo prišteva g. Rijavec med svoje najboljše vloge. S to predstavo hoče dati uprava priliko tudi onemu našemu občinstvu, ki redno poseča popoldanske operne predstave, da čuje odličnega umetnika-rojaka. Ostale vloge pojo: Rozumova in Thalerjevo, Cvejid, Šubelj, Zathey in Zupan. Cene za to predstavo so znižane. V drami pa je samo večerna predstava in slccr Vdova Rošlinka, ki se jo pri publiki izredno priljubila. Zahvala. Vsem, ki so s tolikim razumevanjem in požrtvovalnostjo pripomogli h popolnem uspehu proslave 25 letnice jubileja umetniškega delovanja g. Hinka Nučiča, Izrekamo na tem mestu našo najprlsrčnejšo zahvalo. — »Udraženje gled. igralcev v LjubljanL Slov. marijonefno gledališče jATENA« t Mladiki. V nedeljo dne 15. t. m. •.'prizori slovensko marijonetno gledališče ob pol 3. uri pop. in ob pol 6. uri zvečer pravljično igro s petjem in godbo »Čarobne gosli«, spisal grof Fr. Pocci. — »Čarobne gosli« 60 prava vzor-igra lutkovega gledališča. Noč in dan, solnce in luna, jarke in pritajene barve, kmet-ska hiša in dvor, vse, vse se tu preliva v čudovite harmonične akorde. Dejanja 6e. pretočijo v modrovanje duha gora, da naj nikdo ne Po Sargasovo morje. Brezžični brzojav javlja iz Amerike, da je prišla v Sargasovo morje ladja Arcturus, na krovu katere se nahaja ameriška ekspedicija, sestavljena pod vodstvom profesorja Beebea, koje namen je raziskati te skrivnostne mor-ske pokrajine. Dela so se že pričela in javljajo nam zanimivo najdbe, predvsem neke vrste gobe, ki so prozorne kot steklo in žuželk, ki hodijo po površini morja. Sargasovo morje se razprostira med 25. in 30. stopinjo severne širine in 38. in 60. stopinjo zapadne dolžine. Tu je Atlantski ocean pokrit s plavajočimi algami, tako da izgleda kot velikanski travnik. Mornarji prejšnjih časov so vedno s strahom govorili o tem morju. Gorje onemu, so dejali, ki pride s svojo ladjo vanj. Na vsej široki ploščini ne veje nikoli niti najmanjši vetrič, tako da so ladje ne ne morejo posluževati svojih jader. Zato niso v stanu odtrgati se od morskih rastlin, ki so se prilepile na njih boke, tako je ladja ujeta in tokovi jo počasi vlač;jo seboj. Več let se tako vrti v vedno ožjih krogih, dokler ne pride v središče Sargasovega morja, v takozvani prokleti pristan, v grobišče ladij. Tukaj, v večno mirnih vodah, ostane vekomaj ujeta v družbi feničanskih galer, rimskih ali liartažanskih trirem, španskih ln portugalskih galijonov, ki jih je nesrečna uso-da v teku stoletij privedla v to zasedo. Mornarji poginejo od lakote in žeje in njih okostja, posušena od žarkega solnca, ležijo raztresena po krovih teh nesrečnih brodov. Sargasovo morje je domovina velike morske kače in ogromnih polipov, ki imajo tako velike lovke, da so v stanu potegniti tudi večje ladje v morsko globino. Med gosto zarastlo morsko travo se nahajajo še druga čudna bitja: vodne stonožke z ognjenimi očmi in ribe, ki imajo mesto prsnih plavut roke. Talce bajke so krožile o Sargasovem morju. Mornarji Krištofa Kolumba so dodali tej bajki še celo vrsto drugih goroslasnili stvari. Jadrali so namreč celih 14 dni !e s težavo preko te bujne morske vegetacije. Prvo ekspedWjo v te skrivnostno vode so poslali Norvežani 1. 1910. na ladi Michaels-Sars. Ta ekspedicija je določila, da so bile alge Sargasovega morja privedene od tokov in so takorekoč zasidrane v tem delu oceana po tokovih, ki jih obkrožujejo. Res je sicer, da na mestih kjer so bolj goste, lahko malo zadržujejno plovbo, toda o kaki nevarnosti za ladje ni govora. Če pa pustimo vse te legende na strani, ostane vendar Sargasovo morje za naravoslovca zelo zanimivo. Pisatelj in znanstvenik g. William Beebe ga sedaj raziskuje na račun zoološke družbe v Newyorku. Ladja Arcturus, na kateri je podvzel ekspedicijo, vsebuje akvarije in posebne temnice za študij fosforescence rib in mehkužcev. Razen tega ima vse potrebne priprave za opazovanje vodnega življenja in potapljavca, ki bo študiral sredi morske trave v globini živali, ki prebivajo tu. G. Beebe hoče ostati dobra dva meseca v Sargasovem morju. Najti upa med drugim tudi ogromne polipe, katerih obstoj je skoraj gotov. • • • sv Rimsko romanjo. V marcu pridejo v Rim: 14. marca prvi romarji iz Zedinjenih držav, vodil jih bo bostonski kardinal O' Con-nell; 23. marca prvi romarji iz Anglije, in sicer profesorji in dijaki univerz v Osfordu in Cambridge, 26. prvi romarji iz Avstrije in 27. prvi iz Ogrske. sv Premalo jim je. 150 francoskih generalov so upokojili in so jim prisodili letno plačo 18.000 frankov. Niso zadovoljni in zahtevajo 24.000 frankov, torej 2000 frankov na mesec. Frank je nekaj nad tri dinarje. sv Največji predsednik sveta. Največji predsednik na svetu je dr. Šalim v mestu Gdansk (Danz;g). Nad dva metra je visok. Ko jo bil v Londonu, ni mogel dobiti pripravne postelje; dobil Je pa pofojilo za Gdansk, 1.3 mil. funtov, in to je bolje. sv Atentat na Bettauerja. Dunaj?!« p!sa-telj Bettauer, na katerega je te dni streljal narodni socialist Rothstock in ga smrtno ranil, je bil najznačilnejši zastopnik pornografske literature v Avstriji. Potezal se je za odpravo čl. 144. kaz. zak., ki prepoveduje umetni splav; dalje je bil zagovornik razporoke in popolne svobode v spolnem življenju. Napadalec Rothstock je pri zaslišanju izjavil, da je hotel maščevati svojo eorodnico, ki je vsled čitanja »Bettauer VVochenschrifk nravno popolnoma propadla, in neštete druge Bet-tauerjeve žrtve. Vsi dunajski listi, celo »Neue Freie Presse« odločno obsojajo Bettauerjevo delo in smatrajo a*lentat kot svarilen zgled za vse, ki rušijo in blatijo nravne ideale ljudstva. sv Ženski dan v sovjetski Rusiji. Dne 9. ' marca L 1. so po vseh gubernijah Sovjetske socialistične unje praznovali mednarodni de-lavkin dan. V Moskvi je na slavnostnem zbo- leta previsoko, temveč živi, kot mu je bilo naklonjeno ob njegovem rojstvu. — Iz prijaznosti sodeluje pri tej igri članica kr. opernega gledališča gdč. Ovsenikova. Predpro-daja vstopnic od 10. do 12. ure dopoldne. rovanju nastopila nemška komunistinja in pisateljica Klara Zetkin. V Leningradu se je udeležil ženskega zborovanja Zinovjev, ki je v svojem govoru izjavil, da velja najnovejše geslo sovjetov: »Pogled na vas k predvsem ženskemu delu in osvoboditvi žene na kmetih. sv Grško-katoliški nadškof Stap zapusti češkoslovaško republiko. Grško-katoliški nadškof v Užhorodu Anton Stap, ki je svojčas odklonil prisego Češkoslovaški republiki, se koncem marca t 1. trajno preseli na Ogrsko v Miskolez. sv Prosilci za krvniško službo v Budimpešti. V Budimpešti jc oblast razpisala službo krvnike. Oglasilo se je devet prosilcev. Večinoma so to bivši orožniki, policaji itd. Nekateri navajajo v dokaz svoje sposobnosti, da so 1. 1918. na fronti obešali ljudi. Eden piše, da je en sam pot obesil 18 oseb. sv Korupcija v Nemčiji. V Berlinu so aretirali ravnatelje sleparskega podjetja, ki se je imenovalo »Pruska zemljiška delniška družba«. Med aretiranci je tudi princ Bentheim-Ste nfurt, ki je bil v vojni kot letalec odlikovan z redom >Pour Je merite«. sv Trachom. Po Italiji se zelo širi tra-chom. V parlamentu je fsšistovski poslanec Cucco pozval vlado, naj nemudoma ukrene potrebno, da se bolezen, ki pomenja veliko i narodnogospodarsko škodo, omeji. sv. Velika lokomotiva. Francoska tvrdka Schneider i. dr. gradi v svojih delavnicah v Creuzot lokomotivo ameriškega Upa 2-Moun-tain< (= gora, ker jih rabijo v Ameriki v prometu čez Skalno gorovje); ta lokomotiva bo prva v Evropi, ki bo imela kurivno ploskev petih kvadratnih metrov. Dolga je 16 metrov in pol, težka 110.000 kg, določena pa za brzo-vlake na progah velike vzpetosti. sv Železnica v Kavkazu. Ob obali črnega morja bodo zgradili železnico, ki bo najkrajša zveza Rusije z južnim Kavkazom in Perzijo. Proga bo črto Rostov—Tiflis skrajšala za 628 kilometrov, črto Rostov—Poti pa celo za .1058 km. sv Razočarani. Tatovi so se splazili na vlak, lei je vozil v Messino. Ko je počasi vozil, so rekli, sedaj je čas, in so vrgli tri velike zaboje iz vlaka. Mislili so, da so notri gotovo stvari velike vrednosti. Bile pa so le tri krste; tatovi so jih odprli in prebrskali, mrtvece so pustili kar na tiru. sv Hudi kadivci. Na Holandskcni je sedem milijonov prebivalcev in prebivalk. Pokadili so pa leta 1923 dve milijardi cigaret, poldrugo milijardo cigar in šest milijard kilogramov tobaka za pipe. Ogromno! Holandci so znani sploh kot največji kadivci, brez značilne kratke pipice si Holandca ne moremo predstavljati. sv Ubogli gobavci. Med transportom go~ bovcev iz enega taborišča v drugo pri Carigradu jih je dvesto ušlo. Skrili so se pri svojih ljudeh. Seveda je nevarnost za ostalo prebivalstvo velika. sv Pokojnina vdove predsednika nemške republike. Vdova umrlega predsednika nemške republike Eberta bo prejemala letno pokojnino v znesku 7104 marke, torej mesečno 592 mark, po odbitku davka pa 550 mark. Nemški zakon pokojnine za predsedniške vdo-ev sploh ne pozna, ampak določa le, da prejema predsednik, če ni več izvoljen, dosmrtno letno častno plačo v znesku 25.000 mark. Republikanske stranke so sedaj sklenile, da bodo uredile z zakonem tudi vprašanje pokojnine za predsedniške vdeve. sv Cbstrukci'a v štajerskem dežslne-n zboru. V štajerskem deželnem zboru v Crad-cu je na dnevnem redu zakonski načrt o kmet-skih bolniških blagajnah. Bauernbund vodi proti zakonu hrupno obstrukcijo. Mikrogramof on. Karikatura na povodenj novih iznajdb. Inženerjem družbe »Wor!d Speaking Machine« (stroj svetovne govorice), sc jc posrečilo sestaviti mikrogramofon. Mikro jc grška beseda in pomeni majhen, torej gramofon majhne oblike. To je iznajdba, ki so jo naj-I boljši ameriški izdelovalci gramofonov Studi-j rali več kot deset let Novi aparat jc tako velik kakor tableta aspirina in obenem lako močen, da tuli kakor oceanski parnik. S to I dvojno lastnostjo je opisan pomen nove iz-^ najdbe. Uporabljen jc nov Edisonov radio-element, nova perkolbidmembrana in uspeh I študij profesorja Widginsona o multiploreso-nanci. Plošče je po dolgem trudu napravila družba sama. Kolikor smo dosedaj mogli izvedeti, obstojijo iz čisto nove tvarine; v srednjeameriški republiki Guatemala živi pajek (v ogromnih množicah), izvleček njegovih žlez so porabili za plošče. Glavna iznajdba pa je nc. ke vrste glasovna' stenografija. Beseda zvok, šum, vse se da na poseben močno skrajšan način na ploščo fiksirati, torej stenografirati. i Tako na primer na plošči, ki ima velikost j aspirinsk? tablete, lahko s tnikroskopično fino zaostreno i*ro pridržiš pol ure trajajoč govor. Stenografirani glasovi sc pa pri obtoku plešče spet pretvorijo v svojo naravno prvot-. no obliko. Aparat deluje brez stranskega Su- ma in so oddani glasovi tako čisti, kakor jih je govornik govoril. Noben še tako velik gra-mofon še ni dosegel te natančnosti. O prvem »nastopu« novega aparata pripovedujejo sledečo mično anekdoto: Predsednik družbe »World Speaking Machine« Isaac John Havvkins je bil povabljen na obed k velikemu finančniku Morganu mlajšemu. Pojedli so ribo in pripravljali so se na pečenko. V tem odmoru je začel igrati pod mizo Orkester najmanj tristo mož. Kar odreveneli so. Čudo. vito morje zvokov je valovalo ob nogah osup-njenih gostov; mislili da igra orkester t dvorani pod obednico in da prihaja godba skozi odprtine v tleh pod mizo. Najbolj začudeno so pa gledali gostitelj Morgan in njegovi služabniki. Zatrjevali so, da o kakem orkestru pod obednico prav nič ne vedo. Uganko je rešil Hawkins, položivši svojo roko na mizo. Na kazalcu je imel prstan, v prstanu pa namesto kamna mikrogramofon. Držal je roko kvišku in s prsta dol je pošiljalo tristo godbenikov žarke mogočnih zvokov kakor s kakS-nega svetilnika. Že ta kratka anekdota nam pove, kako raznovrstno in čudovito sc more nova iznajdba uporabijati. Zlasti pomeni novi gramofon popolno revolucijo v gledališču, pri koncertih, v kabaretih in varietejih. Lani je nastopil v največjem newyorškem varičteju umetnik, ki se je nazival »Jaz sem vse«. Gospod »Jaz sem vse« je bil majhen, gibljiv, z nalepljeno polno brado in z dežnikom pod pazduho. Imeli so ga za posnemalca živalskih glasov, kakor jih tolikrat slišimo. Začel je, kakor navadno, z mukanjem. Odprl je usta in zagnal v zrak tak »mu«, da so se stene tresle. Vse je občudo-valo moč glasu v tako slabem telesu. Rekel je nato: »Sedaj js mukala ena krava, sedaj bosta mukale dve!« Odprl je usta in tresle so so kulise. »Tri krave in en vol!« Neverjeten koncert! Nato: »Goveja čreda!« Mislil bi, da | si na argentinski kmetiji. In tako je šlo naprej: levi, sloni, ptice in drugo. Slednjič se je gospod ?.Jaz sem vse« široko razkoračil in |e naznanil: »Poldan v newyorškem pristanišču!« Odprl je usla in znoj je tekel obiskovalcem po hrbtu dol. še hujše: »Delo v železni tovarni! Slap Niagara!« Slišal si, kako padajo vodne mase čez steno dol, kakor bi bila njegova usta peklenski prepad. Na koncu je rekel: »Sekstet iz Prodane neveste«. In je pel vseh šest glasov naenkrat, vse v lepem harmoničnem skladu. Rešitev uganke danes ni več težka. V nalašč za to pripravljen votel zob »i jc bil dal umetnik vdelati mikrogramofon, pognal ga je vsakokrat z jezikom. Hitro so začeli posnemali njegovo metodo. Veliko je danes v vAmeriki artistov, igravcev in pevcev, ki si dajo vzidati v zobove mikrogramofon v podobi krone ali plombe. Najrajši imajo tretji spodnji kočnik na desno. Prva prednost nove naprave je ta, da se ti ni treba učiti vlog (Kaj, gospod D.!). Umetnik govori svojo vlogo med štirimi stenami, takrat, ko je najbolje razpoložen in ko je bil že vse preskusil, v ploščo in si jo pritrdi v mikrogramofon. Pravtako napravita pevec in pevka. Noben človek v gle. dališču ne razlikuje pravega glasu od umetno shranjenega. A vse to je šele majhen začetek. Kaj bo šele potem, ko bo v gledališču vsakdo lahko nastopil z glasom in predavanjem največjega umetnika! Mož brez glasu in posluha bo lahko pel skladbe, da bi privabil angele t nebes. V bodočnosti bo treba samo par prvovrstnih umetnikov; ti bodo peli v plošče ia bodo zadovoljili gledališke ravnatelje in občinstvo vsega sveta. Glavni poklic igravca bo pantomina. Čc bo zahtevala vloga močen glas in veliko krepko postavo, ali pa narobe, se bo vse lahko napravilo. Grde pevke z lepim glasom bodo pele v plošče, na odru bodo pa nastopile lepe pevke brez prirodnega glasu. Na programu bomo brali: Gospodična A v ustih gospodične B. V Ameriki je mikrogramofon sedaj moda., Psi, mačke, levi, tigri, vse ga ima, in zmeS-njava je zares babilonska. Ne smemo pa prezreti najizrazitejše moderne osebnosti, politika. Politikom ne bo treba drugega, kakor da bodo usta odpirali. Dobro pripravljen govor, delo koga drugega, bo ležal lepo v kočniku, in govornik bo imel lahko na dan 50 shodov ali pa še več. Govor-| niki s slabim glasom bodo lahko grmeli kot i levi, obvladali bodo najhrupnejše zborovanje. Najlepše bo pa tole: Kandidat si bo dal na-praviti govor od tajnika in ga bo dejal v kočnik. Vsebine pa ne bo poznal. Začel bo govoriti in bo svoj lastni govor ravno tako pazljivo poslušal kakor poslršavci. Prvič ga bo sliSaL In čc bo nasprotna stranka tajnika podkupila? opicaT" Opica zleze skozi odprto okno v sobo bogatega skopuha, ki nI dal nikdar nobenega vinarja ubogim. Zgodilo se je, da ga prav ta čas ni bilo doma. Opica se ozira in najde pušico, kamor je skopuh spravljal svoje zaklade. Bila je polna zlatnikov, ki jih opica vzame in začne metati skozi okno. Ljudstvo, ko lo vidi, pridirja in se začne puliti za denar. Ko je bil zaboj prazen, se skopuh vrne in gleda z grr.zo, kaj se godi pred njegovo hišo. Že od daleč preti opici in jo zmerja t neumno živaljo. Scsed pa, ki ga je slišal, mu reče: »Res jo neumno metati denar skozi okno, kakor dola ta opica, toda še bolj neumno ie zapirati ga v zaboj, kakor delate Vi.< Gosp o darstvo. Uvoz v letu 1924. Glavno ravnateljstvo carin je te dni objavilo statistične podatke o uvoza v zadnjem četrtletju lanskega leta. Gibanje uvoza po četrtletjih kažejo sledeče številke: L četrtletje 1924 219.630 ton — 1.882,774.359 Din; 2. četrtletje 1924 281.440 ton — 1.891,158.565 Din; 3. četrtletje 1924 311 tisoč 780 ton — 2.176,149.316 Din; 4. četrtletje 1924 277.147 ton — 2.226,378.256 Din. Skupno je znašal uvoz v teku celega leta 1924 1.016,399.963 kg, 1,660.580 kor;ov in 211.198 kub. metrov v skupni vrednosti 8.221,743.552 dinarjev. Izvozilo se je lani, kakor smo že poročali, za 9.538,774.432 dinarjev, iz česar sledi, da je bila bilanca naše zunanje trgovine lani aktivna v znesku 1.317,030.880 dinarjev. Statistika naše zunanje trgovine je po vojni tale: Uvoz Izvoz 1919. Din 2.982,067.276 — 686,845.040 1920. Din 3.465,819.272 — 1.320,606.055 1921. Din 4.122,097.642 — 2.460,737.564 1922. Din 6.441,876.189 — 3.691,166.163 1923. Din 8.309,635.472 — 8.018,843.930 1924. Din 8.221,743.552 — 9.538,774.482 Prvikrat je torej bilanca zunanjo trgovine aktivna. Da je vrednost uvoza v letu 1924. napram letn 1923. padla, je predvsem pripisovati povečani vrednosti dinarja. Glavni uvoženi predmeti so bili: (prva številka pomeni tone, druga vrednost v milijonih dinarjev, tretja odtsotek pri celokupnem uvozu): bombažno blago 15.046 — 1,504.7 — 18.3, volneno blago 3.515 — 583.3 — 7J, bombažne tkanine 6.595 — 414.7 — 5.0, razni železni predmeti 29.496 — 309.7 — 3.8, stroji in aparati 15.441 — 267.5 — 3.2, sladkor 20.500 — 222.8 — 2.7, kava (surova) 8.338 — 221.0 — 2.7, premog 333.765 — 212.0 — 2.6, surov bombaž 4.969 — 157.7 — 1.9, nepredelane kože 6.512 — 157.4 — 1.9, surovo železo in železni polfabrikati 42.439 — 125.1 — 1.5, oluščeni riž 17.914 — 119.7 —1.5, transportna sredstva 7.930 — 116.7 — 1.4, usnje za podplate 2.591 — 114.8 — 1.4, električni predmeti 3.886 — 107.3 —1.3, železna pločevina 17.523 — 104.0 — 1.3, rastlinska olja 6.569 — 103.5 — 1.3, petrolej 27.764 — 101.0 — 1.2 itd. g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Včeraj (dne 11. t. m.) se jo vršila seja upravnega sveta Ljubljanske kreditno banke r Ljubljani, na kateri je bila odobrena po ravnateljstvu predložena bilanca zavoda za L 1924. — Bilanca izkazuje v vseh panogah poslovanja napram oni za I. 1923 znaten napredek kljub hudi denarni krizi, v kateri se je nahajalo tudi tekom minulega leta celokupno gospodarstvo v naši državi. Zlasti so znatno narasle vloge na knjižice in vezane vloge na tekočih računih, ki znašajo preko 153 milj. Din napram 100 milj. Din v 1. 1923. Sknpni promet banke v minulem letn je presegal znesek 29 milijard Din, blagajniški promet pa znesek 12 milijard Din. — Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1924 znaša Din 8,690.369.74 napram Din 8,210.756.14 v letu 1923. — Skleuilo se je predlagati občnemu zboru, ki se vrši 4. aprila ob 15 pop. v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljuljani, kot lani izplačilo 12 odst. dividende v znesku Din 18.— na delnico. g Izvori petroleja v Jugoslaviji. Londonski «Daily Telegraph« javlja iz Belgrada: Ruski petrolejski specialisti — emigranti z znanim okspertom Baskalovom na čelu, ki je organiziral kavkaško petrolejsko industrijo, so odkrili v Jugoslaviji petrolejski gejzir. Easkalov je Izjavil,da jo prišel pri prelska-vanju v Cmi gori, S1 o v e n i j i, v ttmoškem in šabskem okraju do zaključka, da se nahajajo velike množine petroleja v tamošnjih kotlinah. Tak jugoslovanski bazen predstavlja nadaljevanje južnoevropskoga sistema in veže bazene južnih Alp z onimi na balkanskem pogorju in z onimi v Romuniji. Ba-skalov veruje, da se dajo v teku enega leta doseči veliki in sigurni rezultati. g Obtok bankovcev v Češkoslovaški. Po izkazu bančnega urada češkoslovaškega finančnega ministrstvp je znašal obtok bankovcev v Češkoslovaški na dan 7. marca letos 7.446 milijonski, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 28. fobruarja 1925 znižanje za 263 milijonov Kč. g Trgovski sporazum med Španijo in Avstrijo. Z dnem 16. februarja t. 1. je stopil v veljavo trgovski sporazum med Avstrijo in Španijo. Med najvažnejšimi določbami je treba omeniti, da se ukino pri uvozu avstrijskega balga v Španijo 80 odstot. valutni naddavek, ki ga je dosedaj pobirala Španija. Oba držvi sta uvedli za celo vrsto blagovnih kategorij znižane uvozno carine. — Tudi za nas bi bila ureditev trgovanja s Španijo važna radi dokaj obsežnega zvoza lesa v Španijo,ki ga pa sedaj imajo v rokah Italijani to pa radi tega, ker zaradi valutnega nad-davka uvoz za nas nI rentabilen. g Promet v Sneškem prekopu. V letu 1924 je vozilo skozi sueški prekop 3122 ladij (leta 1923 4.621) s 25,110.000 netotonami (v letu 1923 22,730.000 ton). Odstotni delež Anglije v prometu je znašal lani 59.7 odstot. Holandije 9.9 odstot, Nemčije 6.6 odstot., Borze. Dne 12. marca 1925. DENAR. Zagreb. Italija 253.75- 256.75 (2.54-2.57), i London 296.75—299.75 (296.125—299.125), New-york 61.85—62.85 (61.82—62.82), Pariz 31750 do 322.50 (3.185—3.235), Praga 184.25-187.25 (1.84 Curih 1195—1205 (11.95—12.92), efekt. dol. do 1.87), Dunaj 0.0870-0.0890 (0.87 -O.OS9), 61.10-62. Curih. Belgrad 8.55 (8.1SI), Pošla 0.0072 (0.0072), Berlin 123.60 (1.2370), Italija 21.22 (21.30), London 24.87875 (24.795"), Nowyork 519.20 (519.50), Tariz 25.72 (26.90), Praga. 15.45 (15.45), Dunaj 0.007325 (0.00733), Bukarešt 2.55 (2.55), Sofija 3.78 (3.8C). Dunaj. Devize: Belgrad 11.38, Kodanj 127.40, London 33 89, Milan 2P92. Newyork 709.35, Pariz 36.48, Varšava 136.25. — Valute: dolarji 704.60, angleški funt 33.71, francoski frank 36.25, lira 28.92, dinar 11.31, češkoslovaška krona 20.94. Praga Devize: Lira 138.25, Zagreb, 54.375, Pariz 174.—, London 161.70, Newyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Liubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921 65—67.2, 4 odstot. Kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 22.50 (blago), 4 pol odstot. Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 22.50 (blago), 4 pol odstot. Kranjsko deželno posojilo iz leta 1911 22.50 (blago), Celjska posojilnica, Celje 209—211, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevjo 105 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 938—945, Kreditni zavod za trg. in iud, Ljub- ljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blago), Združene papirnico Vevče 100 (denar), Stavbna dražba, Ljubljana 275—285. Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 123—125, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 65.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 107—108, Ljubljanska kreditna banka, tu 235—245, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 940-945, Slavonska banka, Zagreb 70, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 55, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 700—715, Narodna šumska industrija 50, Nasica 50, Guttmann 490, Slavonija 58.50, Vojna odškodnina 155—158.50, 7 odstot drž. inv. posojilo 67—6750. Dunaj. Efekti: Alpine 383.000, Groinitz 138.000, Kranjska industrijska družba 450 tisoč, Trbov. družba 478.000, Hrv. eskomptna banka 140.000, Leykam 142.000, Hrv. slav. dež. hip. banka 73.000, Avstr- tvornice za dušik 165.000, Gutmann 595.000, Mundus 805.000, Slavonija 64.500. BLAGO. Ljubijana. Les: Trami, merkantilno tesani, 16-19 do 24-29, fco Postojna, 7 vag. 375 (zaklj. 375); desko, I., II, III., modia 23-24, fco Podbrdo ali Postojna 1 vag. 580 (zaklj. 580); Lipovi hlodi, od 25—80 cm prem., fco nakladalna postaja 150; Bukovo oglje, Ia, vilano fco Postojna 118 (denar). — Žito in poljski pridelki: Pšenica sremska, par. Ljubljana 490 (blng)o; pšenica medji-murska, par. Ljubljana 475 (blago); odpadek pšenico, par. Ljubljana 325 (blago); otrobi pšenični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco Ljubljana 205 (blago); Koruza nova, prompt., fco sremska postaja 182.50 (blago); koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. 260 (blago); ovos makedonski, fco Ljubljana 340 (blago); ajda siva, fco štajerska postaja 310 (blago); ajda siva, fco medjimur. post. 325 (blago); ajda siva graščin., fco medjimur. post. 337.50 (blago); laneno seme, zimsko, fco Ljubljana 700 (denar); bučne peske, nereše-tane, fco hrvatska postaja 450 (blago), bučne poške, rešotane, fco hrvatska postaja 500 (blago); krompir rdečkast, fco štaj. post. 165 (blago); krompir beli, fco štaj. postaja 140 (blago); krompir rumeni, fco štaj. postaja 130 (blag).— Stročnice, sadje: Fižol ribničan, čišeon, fco Ljubljana 320 (donar), fižol koks, čiščen, fco Ljubljar.a 310 (denar). — Komični produkti: Modra galica, 98-99 Postojna trz. 646 (blago). Novi Sad. Pšenica 455, koruza 177.53, za marec—april 190, za maj—jnnlj 212—215, moka bazis «0« C>0—670. Položaj nestalen. " Očiteiiski vestnik. Rakovnik. K včerajšnji beležki »Plemenita obzirnost< smo prejeli in vsled resnice in objektivnosti radi priobčujemo sledeči popravek. — Salezijanski zavod na Rakovniku je zavod za revnejšo mladino in skuša pomagali posebno, kjer vsled kakih zaprek vzgoja na domu ni mogoča, ali kjer je priporočljivo, da se mladina odstrani od gotovih prilik in okoliščin ter je tako »ogrožena«, ni pa nikaka po-boljševalnica kot le v kolikor je ta naslov splošen in prikladen za katerikoli, tudi najiz-"oranejši vzgojni zavod. Usoda exslomškarja. Kakor poroča »Jutro«, jo imenovan v Naklem nov šolski upravitelj. Doslej je bil tam šolski upravitelj g. Josip Jeršič, Kam so tega pognali, ne povedo. Čudno se nam vidi, da so se časi tako izpre-menili. Prej so namreč ex-slomškarji imeli v UJU-u dokaj sreče in se je uskošlvo celo izplačalo, sedaj pa taka izprememba. Nam je ta pojav v resnici nerazumljiv. Dijaški vestnik. d »Zarja« priredi v pondeljek 16. t tn. diskusijski večer s predavanjem tov. Gogale. Sestanek ne vrši v lokalu »Borbes ob 20. uri. Tovariši bratskih društev in gg. starešine vljudno vabljeni! d »Borba« ima redni občni zbor v Akademskem domu v soboto, dne 14. marca ob 8. uri. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora. Starešinski sestanek bo drevi ob 8. v dvo rani Akad. doma. Tema: debata o našem časopisju. Starešine in akademiki vabljeni, gostjo dobrodošli. —•- Predsednik. Mladinske predstave ^Robinzona Orosue«, kolosalnega filma v 20. dejanjih, se vrše v Mladinskem kinu na Kodeljevem v petek in soboto ob 2. in pol 5. popoldne ter v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Slovensko pevsk« društvo »Krakovo-Trnovo« priredi dne 3. aprila 1925. v dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani koncert, na kar cenj. občinstvo že vnaprej opozarjamo. Občni sbor JKIuba ljubiteljev športnih psov« se vrši v sredo dne 1. aprila 1925 ob 20. uri v restavraciji pri »Štruklju«. Odbor vabi vse člane in prijatelje kluba k udeležbi. Motoklub Slovenija vabi vse člane k občnemu zboru, ki se vrši dne 25. marca t 1. ob 10. uri predp. v restavraciji Ljubljanski dvor z dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov, 2. Volitve odbora. 3. Poročilo g. inž. Accetta o zgradbi dirkališča. 4. Predlogi, ki se morajo vposlati do 23. t. m. tajniku g. prof. Čehu, Dunajska c. 50. Strokovna radruga zidarskih mojstrov Slovenije v Ljubljani vabi na svoj VI. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 22. marca 1925 ob 9. uri v spodnjih prostorih trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Ako ne bi bil občni zbor sklepčen, se bo vršil no* občni zbor eno uro pozneje brez ozira na število navzočih članov. Občni itbor društva državnih pisarniških' uradnikov se vrši dne 15. marca 1925 ob pol 9 uri zjutraj v gostilni Miklič v Kolodvorski ulici. Udeležba za vsakega člana obvezna. Turistike in šport. Kranjska gora. (Sneg.) (Poročilo od 12. t. m.) Ob 7.—15 C. Barometer se dviga. Nebo brez oblakov, ozrafje mirno. Sneg pršič — 30 cm visok. Smuka idealna! Sauinec zelo dober. Of.ffni zbor tarisfovslrega kluba >Skala?, ki se jc vršil v pondeljek 23. februarja v vrtnem salonu restavracije pri »Levu«, je zopet pokazal veliko in plemenito delo, ki ga klub vrši na polju naše turistike in smučarstva. Zborovanje, katerega se je udeležilo 80 članov in članic je otvoril predsednik prof. Janko R a v n i k s pozdravom na navzoče zastopnike. V svojem govoru je utemeljeval potrebo ustanovitve imenovanega kluba, čigar naloga je širiti osobito med mladino smisel za krasota naših Alp. Po svojem štiriletnem obstoju je dokazal klub, da je v naši javnosti prepotre-ben faktor v vzg< jevanju in navajanju mladine k resnemu športu — turistike in smučarstva. Baš zimska doba je najnevarnejša in najvab-ljivejša, da mladina zapravlja svoje fizične in duševne moči po vseh mogočih zabaviščih«, mesto, da bi se šla pokrepit ven v naravo. Vrste, ki jih danes tvorijo Skalaši, so že dolge in jedro vsega smuškega gibanja tverijo v prvi vrsti Skalaši. Klub šteje danes 222 red- wa«rcaisvi r•nmoBtstaKtmamKmanit-itma 38 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Oziral se je po golih gričih in hribih in spoznal ogromno potrato lesa, ki se je bila zgodila. S svojega vzvišenega vidika je spoznal strahovito zmedo njihovega vznemirjenega dela. To je bila orjaška nedo-statnost. Vsakdo je delal za sebe in posledica je bila kaotična zmešnjava. V teh najbogatejših poljanah je veljalo kopanje en dolar, da so z njim dobili dva dolar! a, in na vsaki dolar, ki so ga pridobili s svojimi mrzličnimi, nesmiselnimi načini kopanja, so pustili drug dolar brezupno v zemlji. Čez leto dni so morali biti vsi kleimi prekopani ob takem delu in vsota iz njih dobljenega zlata je morala biti komaj enaka zlatu, ki je ostal v zemlji. Organizacije je bilo treba, je razsodil, in v živahni svoji domišljiji si je predoČil Eldorado Creek od izvira do izlivaj od gorskega vrha do gorskega vrha v rokah zmožnega vodstva. Celo tajanje s paro, ki ga še niso poskusili, a je imelo priti, je spoznal, da bi bilo zgolj pomoč za silo. Edino, kar je bilo treba, je bilo izpirati stene dolin in ploščadi z napeljano vodno silo in potem v strugi potokov upotrebljati zlate trebilnice, kakor je o njih čul, da so jih rabili v Kaliforniji. Tukaj se mu je nudila najlepša prilika za vehk nov dobiček. Vedno je ugibal, kaj je bil pravzaprav vzrok, da so Gtiggenbammerjeva tvrdka in druga velika angleška podjetja poslala v te kraje svoje plačane strokovnjake. Spregledal je njihov načrt, spoznal vzrok, da so se mu približevali radi prodaje že prekopanh kle:,r.ov in odpadkov. Bili so zadovoljni, da majhne lastnike rudokopov i/rijejo iz tal, kar morejo, kajti v ostankih in odpadkih bi našli oni še milijone. In ko je Daylight zrl na dimasti pekel surovih naporov in dela, si je začrtal novo igro, ki jo je hotel igrati, igro, pri ko;i bi morali Guggenhammerjevi in ostali računati z njim. Toda k radosti, s katero ga je navdajal novi načrt, se je pridružila neka utrujenost. Naveličal se je dolgih let na daljnem severu in obšla ga je radovednost, kakšen je zunanji svet — veliki, širni svet, o katerem je slišal govoriti druge ljudi in o katerem je bil neveden kakor otrok. Tudi tam so bile igre, ki bi jih mogel igrati. Tam je bila miza vse večja, in vrh vsega ni bilo nobenega vzroka, zakaj ne bi še on prisedel in se udeležil igre. In tako se je zgodilo, da je tisti popoldan na Skookum iliilu 6klenil, da igra še to poslednjo najboljšo igro v Klondyku, potem pa odrine v širni svet. Za to pa je bilo treba časa. Razposlal je zaupnike, da so sledili velikim strokovnjakom za petami, in kjer so kupovali oni, je tudi on kupoval. Kjerkoli so skušali pokupiti kak prekopan potok, so ga našli napoti s celimi štirjaki ldeimov ali prebrisano raztresenimi kleimi, ki so jim prekrižali vse njihove načrte. s Igram z vami drugimi odkrito za dobiček — imam li prav?« jim jo nekoč dejal v razvnetem razgovoru. Sledili so boji, premirja, pogcdilre, zmage in porazi. Leta 1898. je bilo že šestdeset tisoč glav v Ivlon-dyku, in vse njihove prilike in sreča so se majale sempatja in so nanje vplivali boji, ki jih je bojeval Daylight. Vedno bolj je Daylighta srbelo za *eč;o igro. Spopadel se je bil že z veiikimi Guggenham-merji in je dobival, silno dobival. Najhujši boj se je nemara bojeval na Ophirju, pravcatem pašniku severnih jelenov, čegar malovrcdno blato je bilo dragoceno samo radi svoje ogromne obsežnosti. Posest štirjaka sedmih kleimov v osrčju tega pašnika je dala Daylightu toliko moč v roke, da se niso mogli zedi-niti in pogoditi. Guggenhnmirnrjevi strokovnjaki so trdili, da je bilo ozemlje zanj preveliko, da bi ga mogel vzeti v delo, in ko so mu tozadevno stavili nekakšen ultimat, ga je on sj rejel in jih je izkupil. Načrt je zasnoval sam, vendar je poslal v Združene države po inženjerske strokovnjake, ki bi ga izvedli. V Rinnkabillyškem razvodju, kakih osemdeset milj daleč, je zgradil vodni rezervoar, odkoder je ogremen lesen vodoved nosil vodo v Ophir. Rezervoar in vodovod so cenili, da ga je veljal tri milijone, v resnici pa je izdal zanj skoraj štiri. Vendar se ni ustavil pri tem. Postavil je naprave za električno silo in njegove rudokope je razsvitljevala in gonila elektrika. Drvgi starodobniki, ki so tudi obogateli bolj, kakor so jim je kdaj sanjalo, so mračno zmajevali z glavo, ga svarili, da bo propadel, in niso hoteli vlagati svojega denarja v tako nezmerno razsipne po skuse. Daylight pa se jim je smehljal in razprodrl ostanek svojih zemljišč za mesta. Prodal je ob pri-vem času, na višku porasta cen. Ko je v salunu svoj;m starim znancem prorokoval, da v petih letih v Dtw-sonu ne bo mogoče oddati mestnih parcel in da bodo razsekavali koče za kurivo, se mu je vse smejalo in ga zagotavljalo, da bodo do tega časa našli glavno zlato žilo. Ko je bila njegova potreba za les pri kraju, je zopet ravnal dalekovidno in prodal tudi svoje žage. Enako se je pričel iznebavljati svojih raztresenih zemljišč eb raznih potokih, in je brez zahvale do kogarkoli dovršil svoj vodovod, zgradil trebilnice, pripeljal stroje in naredil zlato iz Ophirja neposredno dostopno. In on, ki je pred petimi leti prekoračil od reke Indian sem razvodnico ter se s trudom prerival skozi tihotno divjino, s psi otovorjenimi po indijanski šegi, sam živeč po indijanskem običaju ob samem jelenjem mesu, je sedaj poslušal hrij^avo žvižganje piščali, ki je klicalo stotine njegovih delavcev na delo, in jih opazoval pri dsiu ob belem sviHi »^»»ločnic. (|)Hlw sledi) tW!KBm fe™em nih in podpornih članov, 1 častnega in 8 ustanovnih. Rešilna ekspedicija je stopila v akcijo pri nesrečah dr. Juga in Topolovca, pri nesrečah Hlebauje in Pezdiča pa podružnična eks-pedicija na Jesenicah. Smučarski odsek šteje 111 članov, 27 članic in 18 naraččajnikov; torej šteje smuška družina ljubljanske »Skale« 156 pripadnikov. Je brez dvoma najmočnejši smučarski klub v državi. Članom je šel odsek v vsakem oziru na roko ter dobavil 72 parov smuči, 67 parov stremen ter nebroj ostalega črnuškega materijala. Vsled neugodne zime je odpadel glavni program: 14 dnevni tečaj za začetnike ter tekme. Mednarodnih tekem za smuško prvenstvo srednje Evrope v Janskih Lažnih so se udeležili člani Ogrin, Kajzelj, Predalič in Kobilica. Doseženi rezultati v primeri z tekmovalci drugih držav niso ugodni, — vsekakor pa je tovariš Ogrin pri tekmi na 50 km s'*rajSal naš dosedanji jugoslovanski čas za dobri dve uri. Iz poročila tehničnega odseka posnemamo, da jc izvršil sistematični pregled turistovskih potov z ozirom na stanje istih glede markacije, potrebo klinov itd. Pregled se je izvršil zelo zadovoljivo in so se pregledala vsa pota v Savinjskih in Julijskih Alpah, kakor tudi v Karavankah. Markiralo se je mnogo potov; posebno agilna je bila v tem oziru podružnica na Jesenicah. Na prošnjo ministrstva trgovine in industrije se je izvršil zemljevid turlstovske cone ob jugoslo-vansko-italijanski meji. Fotoamaterski odsek šteje 15 članov. Izdelal je mnogo krasnih slik in diapozitivov, tako da bo mogoče v kratkem stopiti pred javnost s prvim večjim delom — skioptičnim predavanjem. Alpske razstave v Belgradu so se udeležili trije člani s približno 100 deli. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je klub navezan v prvi vrsti le na svoje članstvo. Kot zaključek se je poudarjalo, da se bo tudi v bodoče strogo izvajalo načelo, du vsak reden član vrne izpolnjeno turno kontrolno polo, ker drugače postane avtomatično le podporen član. Po živahnih debatah je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Pogovor t Urnguayei. V kavarni Madrid v Parizu si je ogledal dopisnik R. F. Uruguay-ee. Govoril ie z managerjem senorom San Martin, precej obilnim, prijaznim gospodom. >16. februarja smo se odpeljali iz Montevideo, 28. smo prišli v Genovo. Zelo hitro. Malo pre- hladih smo se med vožnjo, sicer je bilo pa vse prav.« — >Ali ste pripeljali najmočnejše moštvo s seboj?« — >Da; 28 igravcev imamo, med njimi 8 olimpijskih zmagovalcev.« — >Kaj pomeni Vas Nacional-club v Uruguayu?< — Senor Martin je bil na to vprašanje n: jbrž že pripravljen, vzel je list iz žepa in je oznanil: »Naš klub obstoja od leta 1900 sem. Od tedaj smo si izvojevali skoraj vsako leto uru-guayeko mojstrstvo, letos celo v vseh treh razredih. Poraženi smo bili od postanka kluba 120 krat, zmagali smo pa 489 krat, goaiov smo napravili 1582.« Medtem so se bili nabrali okoli dopisnika igravci, ki so sedeli prej pri bolj oddaljeni mizi. »Dopisnik: »Koliko časa nameravate ostati v Evropi?« — »Tri mesece, c Nedolžno vprašanje: >Ali dobite tako dolgo dopust?« — >0, gospod!, vem, kaj hočete. Povem Vam, da so vsi naši igravci čisti a m a t e r i; večinoma so trgovci, finančni uradniki itd. in jim gredo njih predstojniki glede dopusta v vsakem oziru na roko.« Senor Martin govori par besed z igravci in slavni črnec Audrade položi roko ua srce in pripoveduje nekaj. Simpson pripoveduje, da je prišel pred približno osmimi leti k njemu dolg, suh in precej umazan mladenič, lačen in utrujen. V državah Utah in Newada jc bil hodil od kraja do kraja, a ni imel uspeha. In že je hotel iti v rudnik, ko mu je prišlo na misel, da je Simpson dober podjetnik in da bo morebiti vendarle šlo. Vsedel se je na tovorni vlnk, brez voznega listka, tn se je pripeljal v Oak-land, skrit v kotn vagona. Simpson je hotel dobiti namestnika za nekega obolelega bokser-ja, ki naj bi nastopil proti Al Nortonu. Do-mneila sta se, da bo nastopil Dempsey. Dal mu je jesti in preskrbel mu je ležišče in nekaj denarja. Stradanje je bilo pa Dempseya tako zdelalo, da se je kar mraza tresel, ko je prišel na bojišče. Simpsonu se je smilil in mu je rekel, naj se ne bori. Deaipsev je pa hotel besedo držaii in se je kljub slabosti boril do konca. Boj je bil neodločen. Simpson je dal mlademu bokserju 25 dolarjev, zanj tedaj velikansko vsoto. Dopadla se mu je Dempseyeva vztrajnost, dobil mu je še več prilik za boje in je postal Dempsey slednjič dober bokser. Iz Kalifornije je šel potem na vzhod, se je tam spopolnil in je šlo nato od stopnje do stopnje. Simpsonu je še danes hvaležen. Simpson je pa seveda ponosen, da je odkril tak bokserski talent. Izpred sodišča. 10 obtožencev in obtoženk je stopilo v sobo okrajnega sodišča št. 28. Bili so po večini iz ljubljanske okolice in vsi boljši ljudje. Obtoženi pa so bili, da so kupovali ukradeno blago po nizkih cenah. Stvar je bila namreč tale: Pri eai zadnjih porot se je vršila tudi obravnava proti nevarnemu tatu manufaktur-nega blaga, Štefanu Škertu, ki je bil obsojen na tri in pol leta ječe. Pri takratni preiskavi so ugotovili, da so kupovali od Škerta ukradeno blago tudi današnji obtoženci. Vsi obtoženci so se zagovarjali, da niso niti najmanj sumili, da bi bilo blago ukradeno, škert je posečal stranke po deželi jako čedno oblečen, s potno košaro in se je izdajal za železničarja. Pravil je, da vozi na Laško, kjer blago kupuje, pri čemer ima kot železničar razne ugodnosti pri nakupu in vožnji. Zato tudi lahko nekoliko ceneje prodaja. To so vsi potrdili in sodnik jih je vse skupaj oprostil s primernim opominom, da naj bodo drugič pri svojih nakupih bolj pazljivi. V nevarno tovurišijo jc zašel Josip Bukovec. Po veselo prebitem večeru v gostilni in kuvarni je še! s še enim tovarišem na stanovanje Banovca. Tam je mož zaspal in se je prebudil zjutraj s hudim mačkom. Še hujšo pa mu je bilo, ko je ugotovil, da mu je bila ukradena listnica, v kateri je imel 300—400 dinarjev gotovine ln pa doza za cignrete. Tatvine so obdolžili Banovca, ki je znan sodišču iz znane poštne afere, ko so kridli iz ameri-kanskih pisem dolarje in je bil obsojen takrat na 15 mesecev ječe. — Dalje je bil Banovea tudi obtežen, da je imel v svoji sobi vojaško puško. Obtoženec je tatvino odločno zanikal in radi pomanjkanja dokazov glede tatvine oproščen, obsojen pa jo bil radi puške na 3 dni zapora. Sama se je izplačala. Marija Mežnarčeva je poslala svojo stanovalko Franjo šušteršiče-vo plačat neki odvetniški račun in pa rešit nek predmet v mestno zastavljalnico. Pri tem poslu pa si jc kar sama pridrž la 100 Din in i je rekla, da si jo ta denar obdržala za plačo. Ta zagovor pa seveda ni držal in je bila obsojena radi ptneverbe in goljufije na 14 dni strogega zapora. Manjše sodbe. »Burnik Ervin, livart Vi ste nosili bokser s sabo. To je nevarno orožje in je prepovedano.« — »Ja, znam!« — »Obsojeni ste na 100 Din globe ali 2 dni zapora, bokser pa ostane pri nas.« — >Avšič Jakob, vi ste mesarski pomočnik, že kaznovan radi požiga?« — »Ja!« — »No, letos na velesejmu pa so vas zalotili, ko ste odtrgali od ograje 4 deske in ste jih vrgli na Koslerjev vrt, odkoder bi jih odnesli. Ko pa ste opazili, da vas vidijo, ste vrgli deske nazaj. Je prav tako?« — »Prav, gospod!« — »Dobro, za enkrat samo 24 ur zapora.« — »Novak Marija, hlapčeva žena. Vas pa so zasačili dne 10. februarja, da ste ukradli na kolodvoru velik kos premoga !< — »Ja gospod, premog pa kradejo vsak dan in to odrasli in otroci. Eno tono ga gotovo vsak dan odneso. .Vzela sem torej tudi jaz malo kepico, da bi si doma malo zakurila.« — »Dobro, ker ste skesano priznali, za enkrat tudi samo 24 ur zapora.« — »Ivan Ogrinc iz Po-nove vasi. Vi ste pa hud vasovalec. Prišli ste pod okno domačega dekleta in ste ga klicalL Ker se vam ni hotelo dekle oglasiti, ste no. reli, razsajali in kleli pod oknom, nato pa ste razbili eno šipo.« — Ogrinc: »Gospod, nisem udaril iz hudobnosti po šipi. Zavihtel sem se na okno in se hotel nanj vsesti, da bi malo pokramljal, pa sem zadel s komolcem ob šipo.« — Sodnik mu je verjel in ga je oprostil tako, da ga stane ta ljubavna zgodba samo šipo, 10 Din za kolek in pa kar bo moral plačati za pričo. IVleHeoroSogično poročilo. («!ai}l v (, t'ti tiiiorenon v O 'Nsbo, . »tr»» faoavuu T mm 11./3. 31 b 7340 2-1 09 v. obl. B. 12./3. 7 h 7J4-6 -1-6 0-7 d. obl. 1 ~ | 13/S. L-t D 7^4-< 2-8 1-4 d. obl. | Specialna mehanična de!avn?ca za popravo pisalr. h, računskih in drugih strojav iUiifiM BMMA Ljubljana, SeSenburgova ulica. Razpis Vsaka drobna vrstico ©Ji* l'SO ali «>eka beseda 30 par. Naj. manjši 5 JMn. Oglasi ned devet vrstic se računajo vise. Za odgovor znamkol Službo dobi TRGOVSKI POSLOVODJA ali POSLOVODKINJA mešane stroke z večletno trgovsko prakso, ki jc zmožen položiti kavcijo ali dati jamstvo dobrega poroka. Nastop takoj ali pozneje. - Ponudbe s pršporoCiti naj se pošljejo na: KONSUM, Ljubljana -Kongresni trg 2. Znamk za cd*ovor ne prilagati. Kdor tekom 8 dci ne prejme odgovora, naj smatra, da ni sprejet. _1597 Čevljar, POMOČNIKA dobro Izvežbarega in solidnega se sprejme za boljša dela. Izurjen naj bi bil ne-Ijoliko prikrojevanja: delo jc trajno, plača po dogovoru. -ALOJZIJ LOBODA, čevljar, Domžale 83. 1586 ISCE SE vesten in marljiv bolnikov. MOČAN UČENEC z dobrim spričevalom — se sprejme. - Ponudbe nat L. Gutenberger dediči, umetni mlin, trgov, z meS. blagom in elektrarna, MEŽICA, p. Preval je. 1361 Tkalski mojstri ki imajo že dolgoletno prakso, se potrebujejo v Tekstilni industriji a. d. Beograd, Kralja Petra 31. Reilektanti naj predlože pis. ponudbe_ z vsemi podatki in fotografijo. nadzornik Pismene ponudbe naj se pošljejo na načelstvo Bratov-ske skladnice v Zagorju ob Savi. _»69 OGLARJE spretne, popoln, izvežbane !r. zanesljive, se iSče večja partija ta takoj v stalno delo. Event. se odda zanesljivemu akordantu, ki je zmožen položiti primerno kavcijo, kuhanje oglja v veliki množini. Vprašati je pri IVAN ŠIŠKA, tovarnar ▼ Ljubljani. Metelkova ni, 4. Upckoj. orožn. NAREDNIK išče mesto skladiščnika, paznika, boljšega sluge itd. Ponudbe prosi pod »Vesten« gtev. 1543 na upravo lista. ZDRAVNIK IŠČE posojilo od 400—600.000 Din ha zmerne obresti in proti intabulaeiji na realijc, ki dajejo popolno varnost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Zdravnik^ Stev. 1601. STAVBNA PARCELA v ljubljan. predmestju (Moste) 2137 m3 se po ugodni ceni proda. - Naslov pove uprava Usta pod Stev. 1584. Najmodernejši KROJI (muštri) po meri za dame In gospodo /. natančnim poukom. - 16. marca tečaj za krojače, Šivilje in za samo-uporabol Od min. za tr*ov. in obrt konces. KROJNA ŠOLA, Židovska 5, Ljnbljana. Kupujem kože domačih zajcev, vsako množino, plačam najvišje cene. - KOBASEVIČ - Zagreb, Kaptol 14. 1592 Briljantni prstani so jako poceni naprodaj. -SlomSkova ulica 4/U, levo, od 10—12 in od 4—6 ure. 40 letn! mož IŠČE SLUŽBE SLUGE ali kaj »ličnega, pri trgovcu ali v tovarni. More vložiti kavcijo 10.000 Din ter je vsestransko pošten in vesten. - Ponudbe na up-avo lista pod »Zanesljiv 1373«. Resna ženith. ponudba. Kateri plemeniti in sočutni moški bi poročil samostojno vdovo srednjih let. - Ccnj. ponudbe pod: i>Samoi{ojna vdova St 1574-. na upravo. 1 BELE "KOZE™" kupim — 20 komadov — Iranko postaja v Sloveniji. Prodajalec koz se prosi, da pošlje najnižjo ceno za kc-mad. Pridem jih sam prevzeti in plačati. — Naslov: TeropSič Franc, drž. gostio-nica, poŠta Vrnjačka Srbija. 1558 v********** NAJBOLJŠA reklama so oglasi v »Slovenca«. " OREHIT lepo rumeno suhe, KUPI trgovina KNEZ, Radovljica. ""glasovir-" »klavir 170 cm dolg), v dobrem stanu, naprodaj za 8000 Din v Radovljici, hiš. štev. 46. Glasovir je pripraven za društv. dvorane.) Kot sostanovalec se sprejme GOSPOD na hrano in stanovanje. Vpraša se Ilirska ilica 19, II. nadstr. ""srebrne krone™ k u p i tn. — Ponudbe na upravo pod »Krone« 1556. A 2ijrira v vseh barvah in plisira sc RESUEVA CESTA St 12, I. nadstropje, desne. 1267 FOTO-KAMERO 10X15 aH 13X18 KUPIM. FOTO-APARAT »Stanley« 13X18 s pripadki prodam. — Ponudbe na upravo Usta pod: »Fotosport« 1564. VSE, KAR RABITE za VaS ; VRT, VINOGRAD. SADOV. NJAK Itd., dobite pri I »VRT« - DŽAMONJA in DRUGOVL dražba z o. s., Maribor. — Cenike požilja-i mo brezplačno! 1046 od 33 cm prsne širine naprej na stoječem PRODA mestna občina Novo mesto iz svojega okoli 1 km od kolodvora v Novem mestu oddaljenega gozda v Cegel-nici, v sedmih po številu debel neenakih partijah. Proda re partija za partijo po komadih; smreke in hoje so v gozdu že zaznamovane. — Prodaja se vrši potom JAVNE DRAŽBE, ki sc vrši v nedeljo 22. marca 1925 oh 10. uri dopoldne v pisarni mestnega županstva. Do istega dne vjože lahko kupci tudi pismene ponudbe. — Vsak ponudnik mora položiti 10 % varščino. — Dražbeni pogoji in seznam mere dreves so na razpolago in na vpogled v občinski pisarni kjer se jih lahko vsak interesent tipogleda. — Posamezni deli se razkažejo po občinskem logarju na licu mesta. Mestno županstva Novo mesto, dne 8. marca 1925. Preminula je danes naša iskreno ljubljena sestra, teta, svakinja, gospa hiiliM lit&r.rtrta ri'.Sfi'H.Hn vladnega tajr.ika vdova. K zadnjemu počitku jo spremimo na pokopališče k Sv. Križu 14. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne javne bolnice v Ljubljani. Maša zadušnica sc bo darovala v sredo, 1«, t. m. ob 9 v cerkvi Marijinega Oznanenjn. Ljubljana, 12. marca 1925. Žalujoči sorodniki. licitacije za zgradbo novega šolskega poslopja v Zvirčah pri Žužemberku. Krajni šolski svet v Zvirčah razpisuje Javno zraanj. Sevalno dražbo v svrho oddaje gradbe novega Šolskega poslopja v Zvirčah. Gradbeni stroški so proračunjeni na znesek 400.000 Din. Podatki, pojasnila, načrti, splošni in posebni pogoji, kakor tudi popis poslopja so na razpolago pri podpisanemu krajneinu Šolskemu svetu. Ponudbe, kolkovanc s kolkom 100 Din, je vložiti najpozneje do dne 25. marca 1925 ob 10. uri v roke predsednika krajnega Šolskega sveta, in sicer v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo; »Ponudba podjetnika N. N. za gradbo novega Šolskega poslopja v Zvirčah«. Licitacije se bodo vršile dne 28. marca t. L ob 10. uri pri krajnem šolskem sveta v Zvirčah. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristane na načrte, splošne in posebne stavbne pogoje ter na popis poslopja, ter mora položiti kot kavcijo 10% ponudbeno vsoto. Kavcija se lahko položi v gotovini, hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih bank. Obenem s ponudbo je doprinesti dokaz o usposobljenosti za izvrševanje visokih gradb. Krajni šolski svet si pridrži pravico do oddaje gradbenih del ne glede na višino ponudbe. V Zvirčah, dne 2. februarja 1925. Krajni šolski svet. MODISTKA samostojna moč, se TAKOJ SPREJME v prvovrstnem modnem salonu v Ljubljani proti dobri plači. — Naslov pove oprava »Slovenca« pod Številko 1545. azpis. £ugoslavensko društvo za zaš&fo upnikov v Zagrebu, Sudn8:ka ulica br.l | hi ima svoja tajništva v Beogradu, Balkanska nliea br. 16 a, *aralavu Aleksandrova ulica br. 41 in v LJubljani, Anton Knezova ulica št 3, se Je preselilo v Zagrebu v SudnlCko ulico broj 1, II nadstrop!®, kjer izvršuje evoje dosedanje posle, t J. poravnave, Inkaso, ter dajo pravne nasvete in informacije Tuž"hi srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla v sredo ob pol 8 zvečer naša dobra soprogo in hči, ■ flospn Pogreb pokojnice se vrši jz deželne bolnice v soboto ob 2 popoldne na pokopališče k sv. Križu. Priporočamo jo v moliiev in blag mcrrin ŽALUJOČI SOPROG IN MATI TER oOhUuINiKI. &tJm Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za svoje uradno poslopje v Ljubljani ob Miklošičevi cesti pogodbeno službo kurjača. Prosilci morajo biti Izučeni strojni ključavničarji * najmanj 6 letno pomočniško prakso oziroma monterji pri kaki tvrdki ze centralno kurjavo in vodovod ter morajo izpolniti sledeče pogoje: 1. Imeti morajo naSe državljanstvo ter ne smejo biti stari manj kot 18 let in ne več kot 40 let. 2. Za službo kurjača morajo biti umsko in telesno popolnoma sposobni ter zlasti ne smejo imeti telesnih hib, ki bi jih ovirale pri izvrševanju njihovega poklica. 3. Ne smejo biti pod kuratclo in tudi nc smejo biti v preiskavi oziroma pravoroočno obsojeni radi hudodelstev iz koristoljubja. Prednost imajo ob sicer enakih pogojih Izprašani kurjači oziroma strojniki, ki so očenjeni in ki bi poleg tvojega dela še vršili posle hišnika. Prošnje, katerim je priložiti vse osebne listine in izkaze o dosedanjem službovanju in ki morajo vsebovati točne zahteve prosilca, je vložiti do 31. marca 1925 v pisarni OUZD v Ljubljani, Turjaški rg št. 4. Prošnje, ki bodo došle pozneje ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane. Ljubljana, !0. marca '925. Predsednik: Dr. Golia s. r. Ravnate!]: Kocmur s. r. Izdaja konzorcij >Slovencac Odgovorni urednik: Viktor Ccnčič v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.