Št. 148 (14.544) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja Številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 5. JUNIJA 1993 NEW YORK / NOVA RESOLUCIJA O BIH SLOVENSKA ISTRA / EKOLOGIJA Varnostna območja le geti za Muslimane 7,^W YORK, SKOPJE, £AGREB - Varnostni svet nai V petek zvečer s tri-ajstuni glasovi za in dve- jTia,yzck’2anilna (Pakistan skl enezuela) le sprejel t ,ep.0 zagotovitvi šestih tn-k lmenovanih vamos-!rh območjih v BiH. Ra-PJa.Va )e bila daljša in strejša, kot je bilo priCako-po dveh tednih žolni b yazPrav m medseboj-obtoževanj. Neugodno Je tuch dejsto, da se je gla-ovanja vzdržal Pakistan, Predseduje skupini mu- nmn?skih držav m je po-rl 3.000 vojakov za esnicevanje resolucije. v° resolucijo je razoca-0 skritiziral tudi pred-lavruk BiH v ZN Moha-t(r Sacirbej, ceš da so vsaj nekatere od Članic VS resolucijo sprejele, dahi tako prikrile svojo nemoC in nepripravljenost za odločnejše ukrepe proti agresorjem. Za Srebrenico je dejal, da je odprto taborišče, v katerem sta bolezen in lakota zamenjali krogle in granate v neusmiljenem etničnem Čiščenju. Za zaščito Sarajeva, Bihača, Gorazda, Žepe, Srebrenice in Tuzle naj bi v Bosno pripe-Ijah še najmanj 5.000 vojakov ZN in težko oborožitev, za zaščito pa lahko uporabijo tudi letalstvo. V Žepi in Srebrenici skoraj ni veC prebivalcev, saj so ZN pomagali večino ljudi pred srbskimi napadi evakuirati v Tuzlo. Gorazde pa Srbi kljub zagotovi- lom Radovana Karadžiča, da je svojim enotam ukazal zaustavitev napadov, še naprej intenzivno oblegajo. Sklep so sprejeb kljub protestom neuvrščenih in muslimanskih držav, da bo tak ukrep bosanske Musb-mane spremenil v evropske Palestince in v bistvu legaliziral srbska vojaška osvajanja. Varnostni svet tudi ni upošteval protesta Ahja Izetbegoviča, ki je dejal, da BiH ne more pristati na nameščanje novih vojakov ZN v BiH, dokler ne bodo zaustaviti srbskih napadov in zagotovi miru. Nova resolucija zahteva od generalnega sekretarja, da ugotovi, koliko od devet tisoč vojakov ZN, ki so že v Bosni, lahko premestijo na omenjena območja; države Članice naj bi prispevale nove vojake za uresničitev resolucije; Unprofor mora razorožiti vse enote, razen vojske BiH; Butros Gali mora v sedmih dneh po sprejetju resolucije poročati VS o njenem uresničevanju; ukrep je začasen, zato ima VS »proste roke« za sprejemanje novih potrebnih ukrepov. Po mnenju .članov Gatijevega kabineta bo resolucija ostala le mrtva črka na papirju, Ce se sprte strani prej ne bodo dogovorile za premirje, vprašanje pa je tudi, ati se bo članicam ZN posrečilo zagotoviti dovolj vojakov in denarja, za izpeljavo sprejetega sklepa. (M. L. in agencije) Morje in obalo moramo rešiti Potrebovali bi še zakon o morju LJUBLJANA - Svet za proučevanje in varstvo okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je včeraj, dan pred svetovnim dnevom varstva okolja, v Kopru organiziral posvet o slovenski Istri in njenem morju. Gosta poselitev tega območja, kjer na 344 kvadratnih kilometrih živijo skoraj štirje odstotki prebivalcev Slovenije, in podvojitev prebivalstva v turističnih sezonah sta za prostor in morje velika obremenitev. Pozidava v preteklosti ni bila racionalna, vsi komunalni odpadki obalnih mest pa se stekajo v morje in onesnažujejo tudi javna morska kopališča, kjer je voda v poletnih mesecih večkrat oporečna. Udeleženci posveta so glede na ugotovitve poudarili, da bi bilo v prihodnosti nujno ustrezno prostorsko usmerjanje in večja skrb za varstvo okolja in morja. V najkrajšem času je treba začeti s sanacijo morskega okolja, so menili. Zavzeli so se za ohranitev nepozidanega dela obale in razbremenitev ozkega obalnega pasu. Obnavljanje mest naj bi bilo usklajeno s sodobno ureditvijo naselij, vendar naj bi pri tem ohranili posebnosti pokrajine in obvarovali kmetijske površine. To pa je seveda povezano z velikimi materialnimi sredstvi, za katera bo treba najti ustrezen vir. Menili so, da bi bilo zato poleg že sprejetega zakona o varstu okolja pametno sprejeti še poseben zakon o morju, ki bi opredeljeval tudi možnosti za pridobivanje potrebnega denarja. (B. V.) KOPER - Svet za proučevanje in varstvo okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je včeraj v Kopru organiziral posvet o slovenski Istri in njenem morju. Gosta poselitev tega območja in turizem sta za prostor in morje velika obremenitev, saj pozidava v preteklosti ni bila racionalna, vsi komunalni odpadki obalnih mest pa se stekajo v morje. Udeleženci posveta so glede na ugotovitve poudarili, da bi bilo v prihodnosti nujno ustrezno prostorsko usmerjanje in večja skrb za varstvo okolja in morja. Menili, da bi bilo pametno sprejeti poseben zakon o morju. (B. V.) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Včeraj zasedal ministrski svet Pod predsedstvom Carla Azegtia Ciampija je včeraj dopoldne zasedal ministrski svet in obravnaval vrsto tekočih zadev. Vlada je sprejela tudi vrsto Imenovanj In med drugim potrdila prof. Domenica Romea na mestu predsednika Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Tržaškem. stran 2. Zadnji pozivi strank pred volitvami Volilna kampanja pred jutrišnjimi upravnimi volitvami se je zaključila. Danes objavljamo zadnje pozive strank oz. njihovih slovenskih komponent slovenskim volivcem. .. stran 3. Kako širiti krog malih bralcev Tržaška občinska uprava je ob današnjem mednarodnem dnevu otroka v sodelovanju s tržaško Mestno knjižnico pripravila vrsto pobud, katerih skupni namen je spodbujati otroke k branju knjig. Volitve na Goriškem Stanke so tudi na Goriškem sinoči zaključile volilno kampanjo za deželne in pokrajinske volitve. Danes bo čas za premislek in morebitno odpravo zadnjih dvomov glede novih volilnih pravil. V ta namen ponujamo bralcem nekaj koristnih napotkov o tem, kako se glasuje za deželne oz. pokrajinske volitve in o slovenskih kandidatih, ki se na Goriškem potegujejo za izvolitev. «Sili Vlil # *«■»•■«•» V zaporu štirje osumljenci za požar v Solingenu Nemška policija je priprla Se tri domnevne krivce za tragični požar v Solingenu. Trojico mladih, starih 16, 20 in 23 let, so baje izsledili, ko je 16-ietni Christian Riha, ki so ga zaprli takoj po požaru, klonil in vse priznal. ..................... stran 23.... -SLOVENSKO-HRVAŠKI odnosi V skupnem boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu Sestanek ministrov za notranje zadeve pljenju in zlorabi drog ter organiziranemu kriminalu in za Sporazum o medsebojnem izročanju oseb na skupni državni meji. Oba sporazuma sta podpisala minister za notranje zadeve Slovenije Ivan Bizjak in njegov hrvaški kolega minister Ivan Jarnjak po enournih pogovorih v zagrebški vili Vajs. S podpisom obeh sporazumov je po svoje zaokroženo medsebojno sodelovanje na tem pomembnem področju, da bi bilo življenje na skupni meji kar najbolj normalno in stabilno. Slovenski minister Bizjak je pri tem opozoril tudi na pomen Sporazuma o zavrnitvi oseb, ki skušajo nezakonito prestopiti hrvaško-slovensko mejo, najdaljšo slovensko mejo s kako sosednjo državo, na kateri želi Slovenija prav tako prispevati svoj delež pri preprečevanju nezakonitega priseljevanja, ki je splošen problem v Evropi. G. Gojak V. Ravnikar in M. Marčina: načrt za dograditev palače Leoni, 1985. LJUBLJANA Slovenci snujejo nove Benetke LJUBLJANA - Cankarjev dom od 3. do 18. junija gosti veliko razstavo Realnost vizije, na kateri ima glavno besedo novejša slovenska arhitektura. Soočenje slovenskih arhitektov Tatjane Capuder, Maksa Fabianija, Miloša Florjančiča, Jurija Kobeta, Janeza Koželja, Marka Mušica, Edvarda Ravnikarja, Marije Starič Jenko, Aleša Vodopivca ter Vesne in Mateja Vozliča z mestom na kolih je bilo predstavljeno že pred dvema letoma na V. bienalu arhitekture v Benetkah. Slovenija in njeni prebivalci so že stoletja razpeti med kulturi Mediterana in evropskega severa. Vendar vpliv Benečanov ni segal samo do severnega Jadrana; zajel je tudi osrednjo Slovenijo vse do Štajerske. S Tromostovjem, domišljijskimi dimniki na Zalah, rečno stranjo tržnice in šišensko cerkvijo je že Plečnik v rojstno mesto prinesel klasično arhitekturo Benetk. Tina Lucu RIM / DELA SO SKORAJ KONČANA Za freske v Sikstinski kapeli bo skrbela klimatska naprava VATIKAN - Gotovo je že, da bodo do Velike noči prihodnjega leta restavrirali vse freske Sikstinske kapele, ki je bila zgrajena ob koncu leta 1.400; obnovitvena dela so se začela že pred 29 leti pod papežem Pavlom VI. Restavratorji so takrat na osnovi širšega programa začeli obnavljati freske kapele, v kateri kardinali izvolijo papeža. Stene Sikstinske kapele so poslikali znani umbrijski in toskanski mojstri, med katerimi Perugino in Sandro Botticelli med pontifikatom Siksta IV della Rovere, po katerem so kapelo tudi poimenovali. Najbolj zahtevno restavriranje, ki je v teku že tri leta, zadeva Michelangelovo Poslednjo sodbo, ki jo je veliki umetnik upodobil pri 70 letih starosti. Vatikanski izvedenci zagotavljajo, da bodo restavratorji svoje delo končali v nekaj mesecih. Novinarji in strokovnjaki z vsega sveta si bodo opravljeno delo lahko ogledali že jeseni. Poskrbljeno bo tudi za primerno prezračenje prostora, ker so strokovnjaki ugotovili, da je tudi dim sveč, ki so jih prižigali romarji in drugi obiskovalci, povzročil freskam največjo škodo. Tudi okna bodo stalno zaprta, da ne bi v prostore “prodrl“ hrup mestnega prometa, ki je ravno tako škodljiv za ohranitev fresk. Sikstin-sko kapelo si vsako uro ogleda okrog 700 oseb, največji naval turistov in vernikov pa zabeležijo v za Rim najbolj vročem mesecu, to je v juliju. Nameščene bodo tudi nove zračne klimatiza-cijske in prečiščevalne naprave, ki bodo stalno povezane z računalnikom in bodo “opozarjale“ na klimatske spremembe v kapeli, kjer se hranijo te velike Michelangelove umetnine. Sikstinsko kapelo si vsako leto ogleda okrog dva milijona obiskovalcev. Restavrirane freske v Sikstinski kapeli (Fotokolor AP) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Sobota, 5. junija 1993 NOVICE Nadaljuje se preiskava o avtobombi v Rimu RIM - Preiskava za identificiranje osebe, ki je namestila bombo v avtomobilu fiat 500 v UL dei Sabini v neposredni bližini Montecitoria, ni doslej obrodila rezultatov. Preiskovalci preverjajo razne indice in pa izjave priC; doslej pa ne razpolagajo z zadostnim številom elementov, na osnovi katerih bi lahko izdelali identikit osebe, ki naj bi parkirala avtomobil v Ul. dei Sabini. Javi tožilec Castel-lucci, ki skupno s kolegico Elisabetto Cesqui vodi aB preiskave, je v pogovoru z novinarji izjavil, da tega dogodka ne gre uokviriti v širšo strategijo, ki naj bi vključevala tudi atentat v Ul. Fauro v Rimu in atentat v Firencah. Nihče od zaslišanih ni namreč nudil takih informacij, da bi taka hipoteza bila lahko utemeljena. Javni tožilec Castellucci je tudi priznal, da so bila dosedanja zasliševanja brezplodna. Preiskovalci bodo v imeli v prihodnjih dneh na razpolago prve rezultate “tehnične” preiskave, ki mora ugotoviti značilnosti streliva. V Italiji trenutno 219 nevarnih tovarn RIM - Ministrstvo za okolje je objavilo seznam industrijskih obratov, ki predstavljajo veliko nevarnost za okolje in za osebje, ki je v njih zaposleno. Na osnovi direktive Seveso morajo industrijska podjetja seznaniti ministrstvo z vsemi podrobnostmi obratov; doslej je to obveznost izpolnilo 219 od skupno 707 industrijskih obratov, ki bi lahko po oceni ministrstva bila nevarna za uslužbence in za okolje. Industrijske obrate ocenjujejo na osnovi njihovih dejavnosti in na osnovi kemijskih snovi, ki jih obdelujejo. Na seznamu 219 podjetij je 107 skladišč utekočinjenega plina, 78 podjetij kemične industrije, 19 Čistilnic in 14 skladišč vnetljivih tekočin. Najvišji odstotek “rizičnih” obratov se nahaja v Lombardiji (15,98 odstotka), le malo boljše pa je stanje na sicilskem otoku (9,13 odst.). V Furlaniji-Julijski krajini je po podatkih ministrstva za okolje pet podjetij s sedmimi nevarnimi napravami, ki v primeru okvare lahko predstavljajo nevarnost za okolje. ■ ijii ■ Vse več je plaž s “plava zastavo” RIM - Število plaž in turističnih portiCev, na katerih bo letos vihrala “plava zastava” Evropske gospodarske skupnosti, je vse večje. Zastave dvigujejo na plažah in v porticih, kjer je morje ekološko Cisto. Letos bo tako “nagrajenih” 36 plaž in 39 portiCev, medtem ko jih je bilo lansko leto 30, oziroma 37. Na posebni lestvici je letos ponovno prva Ligurija s 13 plažami (lani z osmimi), sledi pa ji Apulija. Na lestvici najbolj Čistih portiCev je na prvem mestu Furlanija-Julijska krajina, sledi pa ji Veneto. Rezultate teh raziskav sta včeraj v Rimu predstavila Sklad za ambientalno vzgojo v Evropi (Feee) in organizacija Legambiente, ki je letos ocenjevala stanje plaž. Predstavnik Legambiente Mario di Carlo je s tem v zvezi dejal, da je vseh 36 plaž mogoCe nagraditi z najvišjo oceno, kar pa še ne pomeni, da v Italiji ne obstajajo tudi druge plaže, ki so ravno tako lepo urejene. S pla-vimi zastavami namreč nagrajujejo tudi turistične strukture, ki razpolagajo z vsemi potrebnimi in neoporečnimi objekti ter s Čistim morjem. Ob vsem tem gre podčrtati, da je v Italiji manjše število neoporečno Čistih plaž, kot pa v drugih sredozemskih državah (v Franciji, Grčiji in Španiji), ker je država ovojila direktive ES na restriktiven naCin. Naj dodamo, da je v Furlaniji-Julijski krajini s plavo zastavo za lepo urejeno plažo “nagrajen” le Gradež, med portici pa je seznam daljši; na njem so: Marina di Aquileia, Boat Service “Da Re”, Approdo turistico, Marina uno, Marina punta verde, Adriatica turistica, Darsena di Li-gnano, Centro motovelico Harmibal, Marina az-zurra, Lega navale in pa Yacht club Adriatico. Pri Bologni aretirali štiri izsiljevalce BOLOGNA - Preiskava o strelnem spopadu, do katerega je prišlo v noCi med petkom in soboto v kraju Castel Maggiore med karabinjerji in dvema izsiljevalcema, ki sta le malo prej spravila v svoje žepe izsiljeno vsoto v višini okrog deset milijonov lir, je v polnem teku. Preiskovalci so po nalogu javnega tožilca aretirali 39-letnega Francesca Flaminga iz Catanzara (bivajočega v Reggio Emilii) in 32-letnega Massima Bellettija iz kraja Casalec-chio del Reno v bližini Bologne. Avstrijski baron žrtev prometne nesreče v Furlaniji VIDEM - Baron Johan Thun, 57 let, doma iz Kri-glacha v Avstriji, je umrl v prometni nesreči, ki se je pripetila prejšnjo noC na avtocesti A 23 Pahna-nova-Trbiž v bližini Amara. Baron se je peljal v ferrariju F40, ki ga je upravljal njegov prijatelj, 44-letni industrijec iz Gradca Franz Majermelnhof. Nesreči je po vsej verjetnosti botrovala visoka hitrost. Vsekakor je voznik zgubil nadzorstvo nad ferrarijem, ki se je prevrnil in se nato zažgal. Šoferja je vrglo iz avta ter je obležal hudo ranjen na asfaltu (zdaj se bori s smrtjo v oddelku za intenzivno nego videmske bolnišnice), medtem ko je sopotnik umrl v plamenih. Thuna niso še dokončno identificirali, saj je njegovo ženo ob vesti o nesreči zajela slabost in ni mogla v Naborjet, kjer je zdaj baronovo truplo. Vendar o tem, da gre prav za barona Thuna, ne more biti dvomov, saj je mož povedal, da namerava s svojim prijateljem Majermelnhofom v Mara-nello na občasni pregled ferrarija. Pogreb ubitega italijanskega ribiča MOLFETTA (Bari) - Na tisoče oseb se je včeraj v Molfetti udeležilo pogreba Antonia Giganteja, 56-letnega ribica, ki ga je ubil rafal srbsko-Cmogorske izvidnice, ko je s Čolnom Antonio e Sipontina ribaril v južnem Jadranu. Pogreba se je udeležil tudi minister za trgovinsko mornarico Raffaele Costa, medtem ko je občinski svet proglasil dan žalovanja. VLADA / TEKOČE ZADEVE IN IMENOVANJA RIM / ZA NOVI VOLILNI ZAKON Prometni zakonik zahteva popravke Vlada razpustila tudi štiri občinske svete v Kampaniji zaradi mafijske infiltracije Maraton v zbornici Od torka dalje bo v komisiji glasovanje o 200 popravkih RIM - Odvzem krajevnim zdravstvenim enotam pristojnosti za nadzor nad onesnaževanjem okolja v skladu z izidi referenduma z dne 18. aprila bo odložen za 60 diii, medtem ko bodo nemudoma ukinili omejitve glede uživanja mamil, ki so prav tako bile predmet aprilskega ljudskega glasovanja. Tako je sklenil ministrski svet, ki se je vCeraj dopoldne sestal pod predsedstvom Carla Azeglia Ciampija. Vlada je obravnavala vrsto tekočih zadev. Med drugim je potrdila tri zakonske odloke, ki jih parlament ni odobril v predvidenem roku 60 dni, tako da bi brez vladne potrditve zdaj zapadli. Gre za odlok o predpisih za delavce, ki delajo v kontaktu z azbestom, za odlok o prispevkih državljanov za kritje zdravstvenih stroškov ter za odlok o izrednih ukrepih za pospeševanje investicij in v obrambo zaposlitvene ravni. Ministrski svet je nadalje na predlog ministrstva za trgovinsko mornarico Coste sklenil povišati tarife za državne morske koncesije. Tarife bodo povišali za leto 1990 40-odstotno, za leto 1991 60-odstotno in za leto 1992 80-odstotno, razen Ce ni v posameznih pogodbah že natanko določena cena. Kar zadeva leto 1993, pa bodo tarife za morske koncesije povišali 5-odstotno v primeri z letom poprej. Vlada je nato odobrila zakonski osnutek o posebnih dokladah za prejemnike veC kot ene pokojnine, in sicer v skladu z nedavno razsodbo ustavnega sodišča. Vlada je obravnavala tudi vrsto predlogov za sprememb-no prometnega zakonika, med katerimi je npr. predlog, da bi najvišjo hitrost mopedov zvišali s 40 na 45 km/h, predlog o ukinitvi premičnih evidenčnih tablic itd.. Zadevo bo zdaj prevzel parlament. Na predlog notranjega ministra Mancina je na- dalje vlada razpustila štiri občinske svete v Kampaniji zaradi infiltracije mafije. Gre za občinske svete v občinah Casa-marciano, Casola di Napoli, Torre Annunziata in San Giuseppe Vesu-viano. Ministrski svet je naposled sprejel vrsto imenovanj. Dosedanji glavni ravnatelj uprave kaznilnic Nicolo Amato bo odslej zastopal Italijo v Evropskem odboru za prevencijo mučenja s sedežem v Strasburgu, na njegovo mesto pa je bil imenovan dosedanji glavni pravdnik pri tridentinskem prizivnem sodišču Adalberto Ca-priotti. Potrjen predsednik Centra za raziskave Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji na predlog ministra za znanstveno raziskovanje potrdil prof. Domenica Romea na mestu predsednika Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri PadriCah. Romeo (na sliki) je star 55 let, po poklicu je profesor uporabne biokemije na tržaški univerzi, padriškemu Centru pa naCeljuje že 5 let, najprej kot izredni komisar, potem pa kot predsednik. Njegov predhodnik je bil Fulvio Anzelloti. RIM - Prihodnji torek, 8. junija, se bodo spopadli elani komisije za ustavne zadeve na Mon-tecitoriu s pravim glasovalnim maratonom za odobritev novega zakona o volitvah za obnovitev poslanske zbornice. Po zaključku splošne razprave je naslednji cilj komisije ta, da najpozneje v ponedeljek, 14. junija, predloži skupščini lastno besedilo o volilni reformi. Glasovati bodo morali o veC kot 200 amandmajih k temeljnemu besedilu zakona, ki ga je predložil poročevalec Sergio Mat-tarella in ki predvideva en sam krog volitev, toda z dvojnim glasovanjem in 30-odstotnim proporCnim popravkom. Dobršen del že predloženih amandmajev zadeva uvedbo dveh volilnih krogov, a zagovorniki slednjih so - Čeprav z nekaterimi različicami -DSL, PRI, PLI, Zeleni in nekateri zastopniki PSI. Mario Segni, ki se je v minulih dneh prav tako izrekel za dvojni krog, pa ni predložil nobenega povpravka v tem smislu. Kakor rečeno, je videti znotraj predlogov o uvedbi dveh krogov gotove razlike: eni se zavzemajo za nizek pristopni prag k balotaži (na primer PLI), drugi pa (kakor DSL) bi rajši, da bi se v drugem krogu spopadla samo tista dva kandidata, ki sta prejela največ glasov (seveda le v primeru, da v prvem krogu nihče ni dosegel absolutne večine). V zadnjih dneh je Au-gusto Barbera (DSL) predložil svojo varianto o dveh krogih: omejiti balotažo na dve koaliciji, ki sta zbrali največ glasov za dosoditev 63 poslanskih mest - praktično gre za nagrado večini. Barberov predlog sta odločno pokritizirala radikalca Elio Vito in Pep-pino Calderisi: po njunem zatrjevanju naj bi bil njegov predlog »protiustaven«, Ceš da je v nasprotju s pravilom, po katerem morajo biti vsi izvoljeni poslanci iz teritorialnih okrožij. Poleg tega utegne Barberov predlog po Calderisije-vem zatrdilu sprožiti paradoksalen rezultat: na balotaži bi lahko zmagala koalicija, ki kljub pridobitvi 63 poslanskih mest ne bi dosegla večine v parlamentu. Vito se sicer poteguje za en sam krog volitev po uninomi-nalnem večinskem sistemu za 75 odstotkov poslanskih mest, vendar s proporCnim 25-odstot-nim popravkom. Za 25 odstotkov se ogrevajo tudi Severna liga, PRI, Pannella in Segni, medtem ko predlaga SKP 34 odstotkov in PSI 33 odstotkov. BENETKE / OKROGLA ZmSSi Narodnostni problemi v Julijski krojili BENETKE - V začetku tedna se je v dvorani rajonskega sveta Carpenedo-Bis-suola, v občini Benetke, zaključil ciklus srečanj na temo "Jugoslavija med zgodovino in aktualnostjo”. V teku meseca maja se je zvrstilo pet študijskih srečanj, na katerih so bila najprej osvetljena posamezna obdobja grajenja Jugoslavije (prof. Jože Pirjevec za dobo 1918-1941; Gia-como Scotti in Arturo Calabria za leta NOB in obnove; S. Pizzah za leta samoupravljanja). Obdobje rušenja je orisal krog novinarjev, zadnje srečanje pa je bilo posvečeno dogajanju v ožjem italijanskem zaledju, v nekdanji Julijski krajini, s posebnim poudarkom na vlogo, ki jo je odigral Trst. Srečanje je bilo zamišljeno kot soočanje stališč Slovencev v Italiji, ki naj bi jih predstavljal Klavdij PalciC; Italijanov v nekdaqji Jugoslaviji, v zastopstvu Maurizia Tremula ter esulskih organizaciji, za katere naj bi govoril Paolo Sardos Albertini. Njih posegi naj bi dopolnili zgodovinski okvir, ki naj bi ga podala A.M.Vinci. Pogojnik je nujen, kajti zamenjali drugi- D lijanih v nekdanji Jugo' slaviji je govoril E. M strovich, o Slovencih v o ctrani. za eZU' sredno zainteresiran^ saj so vsa številna vprašanja postavlja1 osebe, ki so bile po r0' du iz Istre. Na nek naCin so bil prav oni protagonisti večera, kajti razprava. ki se je razvila, je pokazala različne smeri, katere se je razvi ________„iLuonle na _______ OS S u stimi, ki so ostari obremenjen. Pri marsikomu je bila tudi bi ziorabijal biove»^ Italiji, kot dokaz za upravičenost svojin protestov. Vendar je bilo slišati tudi zelo IZLET NA BREŠKI JALOVEC ia Uspele pobude planincev iz Benečije TIPANA - VeC kot osemdeset planincev iz Benečije in Gornjega Posočja se je prejšnjo nedeljo udeležilo pohoda na Breški Jalovec, ki so ga sklenili s srečanjem v Brezjah v občini Tipana, kjer so bili gostje domačega turističnega društva »Montemaggiore piü«. V imenu prirediteljev je predsednik Društva Graziano Speco-gna povedal, da nameravajo pripraviti vrsto pobud, da bi oživeli te kraje, ki so vse bolj osamljenih in v njih živi vse manj ljudi. Srečanja sta se udeležila tudi tipanski župan Armando Noacco in deželni odbornik za kmetijstvo Giancarlo Cruder, ki sta pohvalila prireditelje srečanja. V imenu Planinske družine iz Benečije je predsednik Ezio Gro-sgnach podčrtal željo, da bi se beneški planinci Cim tesneje povezali z ljubitelji gora iz Slovenije. Ob tej priložnosti je izročil priznanje Zdravku Likarju iz Tolmina za pomoč, ki jo je nudil ob ustanavljanju beneške planinske družine. Naslednja pobuda beneške družine bo že v nedeljo, 6. junija, ko bodo otroke osnovnih in srednjih šol pospremili na vrh Matajurja. Nedeljo kasneje, 13. junija, pa se bodo v Zgoniku udeležili srečanja slovenskih planincev iz Slovenije, Avstrije in Italije. (R.P.) NA ZAVODU MALIGNANI V Vidmu se je zaključil tečaj slovenskega jezika VIDEM - Pred dnevi se je v Vidmu, na tehničnem zavodu Malignani, zaključil tečaj slovenskega jezika, ki ga vodstvo šole prireja ob sodelovanju Zavoda za slovensko izobraževanje iz Spetra in go-riške evropeisticne akademije. Vodja teCaja prof. Marino Vertovec je ob prisotnosti ravnateljice šolskega centra Žive Gruden in po-dravnatelja zavoda Malignani Rodolfa Malacree izročil diplome udeležencem zanimive pobude. Tečaj slovenskega jezika je rezultat večletnega sodelovanja tehničnega zavoda Malignani z novogoriškim tehničnim zavodom Branko Brelih, ki se je v kasnejših letih razširilo tudi na druge znanstvene in tehnične ustanove v Sloveniji. V okviru teh stikov so odgovorni pri videmskem zavodu prišli do spoznanja, da bi bilo primemo tudi v Vidmu organizirati teCaje slovenskega jezika in so zato za pomoč zaprosili Zavod za slovensko izobraževanje. 2e prvi koraki so bili vzpodubdni, saj se je tečaja, ki ga že od vsega začetka vodi prof. Marino Vertovec, udeležilo nad 30 udeležencev. TURIZEM / ZANIMIVA GOSPODARSKO-ŠPORTNA POBUDA Mednarodna jadralna šola mladih Ttžačanov na Lošinju NevaLukes TRST - Naši bralci se bodo prav gotovo spom- nili, da smo ob letošnjih velikonočnih praznikih objavili vest, da bo okrog 350 Tržačanov praznova- lo Veliko noC z nekajdnevnim bivanjem na Lošinju. To vest smo povezali z otvoritvijo Mednarodne jadralne šole v zalivu Cikat na omenjenem otoku. Zal nismo mogli še kaj veC zapisati o izletu in o uradnem odprtju omenjene šole, ker takrat naš dnevnik nekaj dni ni izšel. Iz navdušenega pri-povedovanja vseh, ki so se izleta in otvoritve te mednarodne šole udeležili pa smo izvedeli, da je bilo na otoku zelo lepo, da so vsi preživeli nekaj lepih počitniških dni, da so si ogledali še otok Rab in spoznali gostoljubnost domačega prebivalstva. Udeleženci izleta so tudi spoznali, kaj bo ta Mednarodna jadralna šola pomenila ne samo za vse, ki se za ta šport zanimajo, ali se v njem že udejstvujejo, pac pa predvsem za gospodarstvo in turistično uveljavljanje lepot otoka Lošinja. Trije mladi Tržačani, David Poljšak, Jadranka in Devan Košuta, so pobudniki omenjene Mednarodne šole »Pro Sailing Academy«, ki zdaleka presega športni okvir ter predstavlja prav gotovo eno od zelo pomembnih pobud, ki prihajajo iz našega območja in zadevajo tudi gospodarsko in turistično plat pomembnih dejavnosti. »15. maja je medna- David Poljšak in Devan Košuta na plavajočem pomolu ob jadrnicah (f. KROMA) rodna šola že začela s svojo dejavnostjo« nam je povedal David Poljšak, s katerim smo se porazgo-vorili dan pred odhodom v Ljubljano, kjer je seznanil študente fakultete za šport in študente drugih višjih šol z dejavnostjo nove mednarodne šole, v soboto pa je že sodeloval v Ravenni na vsedržavnem prvenstvu za kajut-ne jadrnice (Ravenna je mesto, ki je geografsko, po morju najbližje Lošinju, s katerim ima stalne in dobre zveze). »Zaenkrat smo imeli v sklopu naše šole privatne lekcije o jadranju. S skupinskimi tečaji in z jadralnimi ekskurzijami pa bomo zaceli v juniju in v poletni sezoni, v kateri bo delovala tudi restavracija z barom, ki bo v naši oskrbi. V njej bo prostora za okrog 100 gostov, ki se bodo lahko zadrževali v pokritih prostorih, ali pa na terasi.« Vse to delo bodo opravljali David, Jadranka in Devan tako, da si bodo razna opravila razdeljevali po potrebi. Jadranka bo v glavnem na razpolago vsem interesentom s svojim uradom na Opčinah, kjer bo dajala na štev. 215-290 vsak dan od 16. do 19. ure vse potrebne informacije o odhodih gliserja »Marconi», ki vozi štirikrat tedensko tudi do Lošinja, o ceni enotedenskega bivanja in obiskovanju šole in še o vsem, kar k temu spada. Vodje šole so že navezali najtesnejše in prijateljske stike z do-maCo turistično agencijo »Jadranka D.D.«, za ostale usluge pa se bodo posluževali tržaške truistic-ne agencije Aurora, ki je že sodelovala pri prvem skupinskem velikonoC- »Ker smo zagovorniki Čuvanja narave in sin proti vsakemu * * * * * * lo 011 sneženju okolja, pre sem pa morja, smo Lošinju napravili plavajoči pomol, kjer 1® P vezanih že deset naših J drnic in šest optinus o ^ Te dajemo na razpolag ^ vsem, ki jih ta šPorLzT^_ ma. In ker upamo, do mlade spremljali jum starši, bomo poskrbeli, ^ se bodo tudi sami bolje počutili v lepi i gostoljubnih h°te^’ » naši restavraciji P3*30 poskrbeli še za glasbo, pa tudi za druge kultur prireditve.« Kako pa je s sprevo-zom do Malega Lošinja, nas je zanimalo, ko je tudi zanimala c3n enotedenskega bivanja obiskom šole. »O®®1 smo že, da vozi na Lošinj štirikrat tedensko gliser Marconi, ki odhaja s tržaške Pomorske po staje. Lahko pa se zainteresirani pripeljajo do « J tudi s svojimi avtl 111 .. cer preko Peska, Op3^ do Brestove, kjer jih Cak trajekt do otoka Cres. tu loči izletnike d Lošinja le most, od*"0.., pa bo naša skrb da Jih pripeljemo še do kraja Cikat. Cena za enoteden sko bivanje z vsemi ugodnostmi stane okrog 700.000 lir. T°d3 P0?31“, nejše informacije bo zainteresirani preJe. telefonski številki, ki s jo že prej omenili.« Prepričani smo, da oo do naši trije jadralci svojo iniciativo uspeh, na bodo nudili udeležence jadralnega teCaja kar naj-lepše in najbolj ugo bivanje na tem lepem otoku. da bo- nem izletu na Mali Lošinj, in z agencijo Atlas iz Slovenije. »Gotovo bi želeli interesenti videti, kakšni so pogoji, da se vključijo v to mednarodno šolo. Za skupinske teCaje je potrebno potrdilo o zdravstvenem stanju, ki ga lahko vsakemu izda domači zdravnik. Vso opremo nudi interesentom šola; sami morajo imeti s seboj le telovadne copate, majčke, kremo proti sončnim opeklinam in vetrovko.« Medtem, ko Čakajo naši trije jadralci, na bodoče udeležence, so na Malem Lošinju že opravili začetniški teCaj za otroke - domačine. Otok je namreč poznan po svoji jadralni tradiciji, zato ni nie Čudnega, Ce se je teCaja udeležilo kar 40 mladih, ki so bili z uspehom zelo zadovoljni. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 5. junija 1993 P PRED U P R A V N JUTRIŠNJIMI I M I VOLITVAM * ■ - > ■ Odmor Prod ju. trišnj imi v°litvami Sni°-8i v daliji tolmačijo kot zatišje pred i PX1^0. Težko bi moglo , drugače po volilni ampanji, kateri so tone 11 diktirali bolj odniki kot same stranke, ^ajvec neznank prinaša ejstvo, da hiti italijanski Politični sistem v preo-razbo, ki ne prihaja po ormalni poti dozore-anja zavesti strank, da o spremembe potrebne, kajti Ce bi bilo tako, bi do Prememb moralo priti 6 zdavnaj. In tudi ne m°rp biti res, da so za to ?tanje krivi vsi, kajti kdor !? i ° öa leta objestno vladal, ne more vec prikriva- nosp0^ težkih odgovor- ^ako se ljudje odpravljajo na volišCa zme-aeiji razjarjeni zaradi Podkupninskih afer, ki so izbruhnile v javnost kot oeroca voda, ki preti odnesti vse, pri Čemer ni ja-sno, kaj bo po neurju ostalo. Ali, bolje reCeno, Slovenci bodimo soustvarjalci naše usode Dušan Udovič sukov očitno obstaja, okrepljena z odmevi mafij-sko-teroristiCnih atentatov. Kot Slovencem nam je vse prej kot vseeno, na kakšno pot se bo okrenila država, v kateri živimo. Logično vprašanje, ki si ijansko družbo. „ tlomala vsi govore o novem”, toda veliko Janj je jasnosti, kako bo-novosti preoblikovale nalijansko politično sceno, ne da bi se pri tem zamajali temelji demokratične ureditve. Kajti tudi mm^arnost avtoritarnih za- volja po prenovi dotrajanega političnega sistema odražala tudi drugačen odnos do naših, predolgo odprtih vprašanj. Bomo videli. Medtem pa nikakor ne moremo ostati križem rok in dopuščati, da se z našo usodo arbitrarno ukvarjajo drugi. Volilna kampanja je mimo in vtis je, da je občutek ogroženosti prispeval k njenim dokaj umirjenim tonom, kot da se je vsakdo zavedal, da nikomur ne bo v korist, Ce bomo Slovenci iz teh volitev izšli preveč obtolčeni od medsebojnih polemik. Pogosto je bilo s strani slovenskih kandidatov različnih strank slišati trditev, da se naša zgodovina ne končuje ob ten volitvah. Gre za znak, da so današnje stiske )OV- za manjšine občutene pc sod, najbrž pa tudi občutek krivde, ker nas je nov volilni sistem zatekel nepripravljene za skupno d ogovarjanje, ki bi jamčilo naši sku-p n o s t i uspešnejši nastop na volitvah. Ce si želimo uspešnejše bodočnosti, bomo morali nujno odložiti sprenevedanja, mnogokrat nesmiselna medsebojna razhajanja in tudi kakšno zaplotniško podtikanje, ki se nikakor ne more iziti v dobro naše skupnosti. Vemo, da nas Čaka nadvse zahtevna bitka za preživetje in razvoj slovenskih ustanov, doseči je treba pravičen zaščitni zakon in si obenem priboriti zagotovljeno zastopstvo v izvoljenih telesih, kot velja za mnoge druge manjšinske skupnosti v Evropi. Naša skupnost pa pri tem opravilu ne more ostati veCno razkropljena. Vsa naša povojna izkušnja nam mora v tem smislu vec povedati. Na jutrišnje volitve je potrebno iti z zaupanjem v uspeh, ki je tudi v sedanjem položaju možen, saj konkretne možnosti za izvolitev slovenskih predstavnikov nedvomno obstajajo. Bodimo tudi ob tej priložnosti soustvarjalci naše usode in se obenem zavedajmo, da mnogi, v volilni kampanji izrečeni poudarki o skupnih naporih in povezovanju, tudi po volitvah ne smejo ostati nedorečeni. Kako bomo volili j:. ■ Deželne in pokrajinske vo- bnri6 °0<^° samo v nedeljo. VolišCa tak °- 0<^Pr';a iutri med 7. in 22. uro, °J zatem bodo zaceli preštevati sove, tako da bodo prvi rezultati d f.?1 že v noči med nedeljo in pone-nim 0In' volišče pridemo z volil-Potrdilom ter z osebnim doku-0 eiltoin (vozniškim dovoljenjem, itd) 110 izkaznico, potnim listom za^f z8°rnji sliki vidimo glasovnico rzaškem volilnem okrožju. Simboli bodo prvič v barvah. OB Na^NKINEM SIMBOLU LAHKO S Prt MO LE ENO PREFERENCO Data Kom ZBRANEGA kandi-1A- Številk ne pišemo veC. sn S- Sakl desno spodaj vidimo gla-r .Yni£0 za izvolitev tržaškega pok-i Pnsk°ga sveta. Levo so natisnjena n 6Ila kandidatov za predsednika, sredi so simboli strank, na desni ka !tjV tak° že natisnjena imena didatov za pokrajinski svet. STVrn ILEC LAHKO prekriža le a uOL STRANKE. Njegov glas gre 0l9atlCno kandidatu za predsed-a m kandidatu za skupščino. ZA deželnega sveta v POKRAJINO NE PIŠEMO PREFERENC. GLASOVNICA ZA DEŽELO (zgoraj) JE RUMENE BARVE, ZA POKRAJINO (desno spodaj) PA ZELENE BARVE. Ce se volilec v volilni kabini pomoti npr. pri oddajanju preferenc lahko zahteva od predsednika volišCa ali od skrutinatorja, da mu zamenja glasovnico. Volitve so osnovna DRZAVLJAN-SKA PRAVICA, ki jo je treba smotrno izkoristiti. Novoizvoljeni deželni svet bo štel 60 elanov. Furlanija-Julijska krajina je razdeljena v pet volilnih okrožij (Trst-Gorica-Videm-Pordenon-Tol-meC), ki imajo pravico do določenega števila sedežev v skupščini. Nekatere sedeže bodo delili na osnovi ostankov, do katere imajo pravico le stranke, ki v vsaj v enem volilnem okrožjum dosežejo polni volilni količnik. V nedeljo bomo prvič izvolili predsednika tržaške in goriške pokrajine. Balotaža med kandidatoma, ki bosta prejela največ glasov, bo v nedeljo, 20. junija. PRED JUTRIŠNJIMI UPRAVNIMI VOLITVAMI Zadnji pozivi strank DSL: Z realističnimi predlogi o programih in kandidaturah Demokratična stranka levice se predstavlja tudi na letošnjih volitvah Slovencem in vsem drugim volilcem z realističnimi predlogi tako glede kandidatur kot glede programov. Kot KPI prej in kot DSL potem smo na vsakih volitvah ponudili slovenske kandidature s stvarnimi možnostmi izvolitve. Ker smo slovenski volilci, ob pomoči italijanskih demokratov, znali te možnosti izkoristiti, smo Slovenci imeli in imamo naše predstavnike v vseh izvoljenih zborih od parlamenta navzdol. Take stvarne možnosti ponuja Demokratična stranke levice tudi letos tako za deželni svet kot za pokrajinska sveta na Tržaškem in Goriškem. Za deželni svet je nova norma o eni sami možni preferenci koristno sredstvo za slovenske volilce. Nji Tržaškem bomo zato slovenski volilci koncentrirali preferenčni glas Milošu Budinu, dosedanjemu deželnemu svetovalcu in zgoniškemu županu; na Goriškem pa Mariju Lavrenčiču, doberdobskemu županu. S strnjeno slovensko preferenco tudi mimo strankarske pripadnosti bomo tako zajamčili slovensko predstavništvo v deželnem svetu. Tudi na pokrajinskih volitvah je glas za DSL jamstvo za izvolitev slovenskih za- stopnikov. Na Tržaškem pa je že bistvenega in da-lekosežnega pomena se izogniti tveganju, da bomo v balotaži 20. junija prisiljeni izbirati med dvema desničarskima kandidatoma, kjer bo eden od dveh boljši samo zato, ker bo drugi naš Cisti nasprotnik ali sovražnik. Zato mora v balotažo kandidat demokratičnega Trsta, ki ima za to največ možnosti. To je Franco Codega, ki ga bomo podprli, Ce bomo prekrižali znak DSL. V Trstu bomo novo stran zgodovine zaceli samo s to zmago. Slovenska deželna komponenta DSL SSk: Izidi jutrišnjih volitev odvisni predvsem od nas vseh Nedeljske volitve so za Slovensko skupnost izrednega pomena. V Času velike moralne in politične krize, ki je zajela Italijo, zadnje Čase pa še posebej Furlanijo-Julijsko krajino in Trst, v Času propadanja starih ideologij, preurejanja Evrope in naše matične domovine, kd je dosegla samostojnost, skušajo volilne reforme in stališča nekaterih političnih sil izbrisati slovensko prisotnost, zlasti pa slovensko stranko, iz izvoljenih teles. V tem zgodovinskem trenutku so nekateri prepričani, da je pravilno razprševanje naših sil v italijanske stranke. Grenke izkušnje, do katerih so privedle nekatere take izbire, pa so vsem pred očmi. Nasi ljudje si želijo večje edinosti med nami, ko gre za bistvene probleme. Želijo si preokreta naše zamejske politike, ker v povojnem času žal ni dosegla nekaterih bistvenih ciljev. Časi niso lahki. Globalne zašdte nimamo, financiranje naših ustanov letos zapade, odvzeli pa bi nam radi še zastopstvo, ki smo si ga sami izborili. Kljub krivičnim volilnim predpisom, za katere se trudimo, da bi jih sprmenili v smer zajamčenega zastopstva, ki je naša »legitimna zahteva«, kot nam je bilo povedano na najvišjem mestu v Rimu in Ljubljani, pa so izidi jutrišnjih volitev odvisni predvsem od nas. Trditve in pozivi, v Trstu in Gorici, o tem, kdo ima največ »realnih možnosti«, so resnični le v primem, da bomo vsi vztrajali pri običajnih volilnih izbirah, kot da se okoli nas niC ni zgodilo! A pride Cas pomembnih zgo-dovinsldh preizkušenj, takrat pa mora vsakdo razmisliti, kaj je najbolj koristno za našo skupnost, kaj izpričuje našo zvestobo in samozavest. Naša stranka je od vsega začetka povedala, da je ohranitev zastopstva Slovenske skupnosti na deželi, a tudi v pokrajinskih svetili, zelo zahtevna naloga, ki pa nikakor ni nemogoča. Ce želimo to zastopstvo ohraniti, ga lahko ohranimo z enotnim glasom za »lipovo vejico«. Slovenska skupnost SKR: Glas za komuniste bo najhujši udarec vladnim silam Primorski Slovenci smo v svoji zgodovini večkrat dokazali svojo upornost, kar se je na volitvah izražalo z množično podporo komunistični partiji, njeni doslednosti pri obravnavanju narodnostnega vprašanja pri nas, pa tudi njenemu boju za demokratizacijo družbe in socialno enakopravnost delovnega Človeka. Ta boj skuša, po razpustu KPI, nadaljevati Stranka komunistične prenove, ki si ne domišlja, da predstavlja vso levico, paC pa deluje za njeno ponovno oživitev in zedinjenje. Izstop Pietra Ingraa in sindikalista Bertinot- lija iz DSL nas v tem pogledu postavlja pred še težjo nalogo. Drugod v Italiji, v Milanu, Turinu in drugih mestih, so se napredne sile zedinile ob uglednih županskih kandidaturah, tu pri nas pa proces zedinjenja se ni pričel na levi, paC pa na sredini in to obžalujemo. Volilna zakonodaja za deželo je do manjšin neprijazna. To najbolje ve Slovenska skupnost, ki bo skoraj gotovo žrtev novih pravil in lastne neodločnosti. Prav zato komunisti opozarjamo slovenske volilce, naj tokrat preudarno zaupajo svoj glas. Mi jim predlagamo, naj glasujejo za levo, za Stranko komunistične prenove in njenega slovenskega kandidata Sergija Lipovca. Tako bomo povečali sicer okrnjeno manjšinsko zastopstvo in omogočili nastop za spremembo volilnih pravil, tokrat manjšinam v korist. Poleg tega bomo tako najbolj učinkovito kaznovali vladne stranke, ki so se tudi do manjšine vedle oholo in mestoma celo prezirljivo. Glas za komuniste bo zanje najhujši udarec. Slovenska komponenta SKP PSI: Ostajamo zvesti idealom socializma Spoštovani bralci, cenjenin volilci! Ne želimo, da bi nas patetično razumeli, ko ugotavljamo, da smo kot socialisti najhujše že zapustili za seboj. Potres je mimo, Cas je za obnovo. To je dejstvo. Iz razvalin naše stranke smo že zaceli načrtovati novo, urejujemo naše domove, prinašamo novo življenje. Na podlagi tega dejstva smo se tudi slovenski socialisti v deželi odločili, da strnemo naše vrste in da se ne predamo malodušju, čeravno je z voza že škoCilo kar precej oportunistov. To so tisti, ki so se na socialistični voz used- li, ker so računali predvsem na lastno uveljavitev, prej kot na širitev idej socializma. Mi, ki še verjamemo v te ideje in ki smo k vozu pristopili, ko ga je bilo treba porivati navzgor, ostajamo zvesti ideji socializma in njeni vlogi v italijanski družbi. To, spoštovani volilci, je tudi vse. Vabimo vas, da se nam pridružite in da nam pomagate pri popotresni obnovi. Naloga ne bo lahka, je pa izredno pomembna. O dejavnostih naše deželne komisije ste že dobro poučeni, tako tudi o naših odločitvah zadnjih tednov. Tiste, ki se niso zbali dela in jih ni sram, da so ostali socialisti, bi prosili, naj za deželni svet v tržaškem okrožju podprejo Daria Tersarja. Za obnovo tržaške Pokrajine pa bi veljalo oddati glas predsedniškemu kandidatu Francu Codegi. Nazadnje volilce iz Sovodenj, Doberdoba in Zagraja prosimo, da izkažejo podporo neodvisni kandidatinji Alenki Florenin. Hvala za sodelovanje! Slovenska deželna komisija PSI FRANCO CODEGA tJMtpapiuj. « mvnvri km ntmt» © @ 6MŠTAND SANTANGELO CKSA&E MACNAfilK MARCO DE AGOST1NI M&Mt* «m c**e* t* e« tu «mmmm s GIANGJACOMO ZDCCHI ENNIO BRAfDA •trnom mi* <«**» » »HtetMi* oom *»i*>c* © COOAROO FABIANI GIOVANHI BARTOLI «*mw**> »*a «w« u.« »cm* lEUO CCÄNUTA PAOLO SARDOS ALBERTINI MU «MC* MrattCOOS K)4J> «*»«**** ČJUSEPPS FERFOGUA LUČJO P.ERTUSI u HOtstxn. «tu* mamcu XJey) MARJA CHISAftJ DENNIS ViSiOU »0**0 MM » »«M.**«** Kti» »OS*»»** Cp IGOR CANCIANI CLAUDIO BONIVENTO «’*«*»**> *U* U*K* «4 MXA H#*«» © FRANCESCO SSCCtA GIOVANNI PETERLIN CM Ml«'* »U» «ne* » rmmtim stuA natvtot. 0 MARIA PETERLIN SUSSJ MAURO Dl GIORGIO •M*M*W *>-u {M«* t* tmmm »at* m •I SERCIO MARCÖN i Glasovnica za tržaško pokrajino. Imena kandidatov za skupščino oz. za predsednika so na njej že natisnjena Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 ca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Gorica, finančni in 5 in sožalja po formatu. Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 4 Sobota, 5. junija 1993 NOVICE PODKUPNINE / SODNIKI NA DELU DAN OTROKA / POBUDE Jutri bodo lahko vsa gostišča odprta Pokrajinsko združenje gostincev iz sklopa FIPE sporoča, da bodo lahko jutri, 6. junija, lahko odprti tudi tisti lokali, ki bi ostali sicer zaprti zaradi tedenskega počitka. Sklep so sprejeli zato, da bi omogočili postrežbo ljudi, ki pojdejo med 7. in 22. uro na voliSCa. Promocija živilskega sektorja v pokrajini Trgovinska zbornica bo izdala večjezično reklamno publikacijo za promocijo tržaških izdelovalcev raznih vrst prehrane in pijač. Vsak proizvajalec bo lahko imel v njej svoje mesto z imenom, naslovom in opisom značilnosti izdelkov, vendar bo moral to posebej plačati. Publikacijo bodo delili na specializiranih sejmih v Italiji in tujini ter ob priložnosti obiskov gospodarskih delegacij v Trstu. Skupna pobuda CRT in »Amici del cuore« Tržaška hranilnica in združenje »Amici del cuore«, ki pomaga pri preprečevanju srenih bolezni ter infarktov, sta sklenila prirediti brezplačen teCaj za uslužbence tega denarnega zavoda, po katerem bodo prejeli habihtacijsko diplomo za nabrano znanje o tem, kako je treba priskočiti na pomoč Človeku, ko ga doleti infarkt. K tečaju se je priglasilo kar sto uslužbencev hranilnice. Predstavitev programa Verdijevega gledališča V sredo, 9. junija, ob 11.30 bo v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavih poletno in jesensko dejavnost tržaškega občinskega gledališča »Verdi«. Na-dintendant Giorgio Vidusso in umetniški direktor Raffaello de Banfield bosta opisala bližnji Mednarodni operetni festival, jesensko koncertno sezono in spremne prireditve, ki se bodo odvijale v dvorani Tripcovicha, seveda ustrezno klimatizirani. Festivalu operete bo sledil krajši premor, zatem pa se bo 1. oktobra pričela bogata simfonična sezona, ki jo bo vodil stalni direktor Lu Jia in v okviru katere bodo nastopali prestižni solisti; tokrat bodo v simfonični program vključili tudi koncerte Horowitzevega festivala in Mendelssohnov cikel. Lubrano v krožku Miani Krožek »Ercole Miani« prireja v torek. 8. junija, ob 17.30 v gledahscu Miela srečanje z znanim televizijskim novinarjem Antoniom Lubranom. Ob tej priložnosti bodo prvič predstavili njegovo knjigo Tranelli d’Italia. Jamstveno obvestilo Zaccariottu (KD) Demokristjani »zaskrbljeni« za potek volitev Zatišje po nevihti ali zatišje pred novo nevihto? To vprašanje se je zastavljalo novinarjem, ki so včeraj dopoldne kot že nekaj tednov sem na hodniku v drugem nadstropju tržaške sodne palače Čakali na novosti o »tržaških podkupninah«. Vrata uradov namestnikov javnega tožilca Antonia De Nicola in Pierva-leria Reinottija, ki sta s svojimi preiskavami razmajala krajevne socialistične in demokristjan-ske politične vrhove, so bila zaprta javnosti. Le od Časa do Časa je De Ni-colo stopil do kolega. »NiC novega, nobene novosti, lahko mirno spite,« je bilo edino, kar je vedel povedati. Reinotti ni bil nie bolj zgovoren: »Do sedaj, opoldne, nie bistveno novega. Dovolite mi, da si lahko v miru preberem to zelo zanimivo pričevanje,« je elegantno odslovil novinarje in se zatopil v sveženj dokumentov. Vodja sodnega oddelka za predhodne preiskave D’Amato je potrdil »pavzo« v preiskavi, sodnica za predhodne preiskave Alessandra Bottan je pomirila novinarje, Ceš: »Jutri si privoščim dan počitka, torej novosti ne bo...« In vendar: v popoldanskih urah se je razširila vest o novem jamstvenem obvestilu. Po ne- katerih vesteh naj bi to bil bivši upravni tajnik KD Euro Zaccariotto, ki naj bi bil vpleten v afero o jamstvu za 150 milijonov lir, ki naj bi služili za protizakonito finansiranje tržaške Krščanske demokracije. V to preiskavo so vpleteni tudi kandidat KD za predsednika pokrajine Bartoli, predsednik tržaške trgovinske zbornice Tombe-si, bivši predsednik pokrajine in bivši devinsko-nabrežinski župan Loc-chi, deželni odbornik Ca-landruccio in bivši upravni tajnik KD Scagnol. Reinotti je vCeraj zjutraj sprejel v svojem uradu nekaj odvetnikov. Bili so to zagovorniki nekaterih osumljencev, ki so dan prej (ali dva dni prej) prejeli jamstveno obvestilo v zvezi s preiskavo o jamstvu za 150 milijonov lir, ki naj bi služili za protizakonito finansiranje krajevne KD. Odv. Ulcigrai, zagovornik kandidata KD za pokrajinske volitve Giovan-nija Bartolija, je sodniku najavil, da je njegov »varovanec« popolnoma na razpolago sodstvu, dodal pa je, da sploh ne ve, v katero afero naj bi bil Bartoli vpleten... Sam Bartoli je izdal vCeraj ostro tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da je doživel »ponižujočo izkušnjo hišne preiskave«, da vsa zade- va ogromno škoduje njegovi poklicni dejavnosti, njegovi družini in sodelavcem, in da je zaradi tega »še bolj besen kot Rubbia.« Omenja tudi, da je šele zadnji mesec prevzel politično vlogo kandidata KD za predsednika pokrajine in da ima »Cisto vest.« Tudi krščanska demokracija je izdala tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da z zaskrbljenostjo sledi zadnjim sodnim preiskavam, ki bi lahko »pogojevale« nedeljske Valerio Reinotti (f. KROMA) volitve. V tej zvezi KD spominja volivce, naj pred glasovanjem »celovito ocenijo štiridesetletni trud KD za svobodo, demokracijo in družbeni razvoj v Italiji.« Tiskovno sporočilo KD priča o zadregi v tržaških demokristjan-skih vrstah ob dogodkih, ki so privedli v zapor številne njene vodilne predstavnike, drugi pa so bili z jamstvenimi obvestili izpostavljeni »milosti in nemilosti« javnosti. Kako širiti krog mladih bralcev Sodelujejo Mestna knjižnica in knjigarne Danes obhajamo mednarodni dan otroka. Ob tej priložnosti je tržaška občinska uprava v sodelovanju s tržaško Mestno knjižnico pripravila vrsto zanimivh pobud, katerih skupni cilj je ta, da bi širili krog mladih prijateljev knjige. Ena izmed pobud zadeva knjigarne. Občinska uprava je povabila vse prodajalne knjig na svojem ozemlju, naj ob mednarodnem dnevu otroka posvetijo posebno pozornost otroški literaturi, in sicer tako, da o-troškim knjigam dajo poseben poudarek v izložbah in jim dodelijo posebne razstavne prostore v samih knjigarnah. K pobudi so pristopile naslednje knjigarne: La Bancarella, Borsatti, Cappelli, II Carso, Coo-perativa fra Servi di Piazza, La Fenice, Giuliali-bri, Italo Svevo, Minerva, Nuova Universitas, San Paolo in Tergeste, ki bodo tudi namenile odstotek dohodkov od prodaj Mednarodnemu fondu Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF). Tržaška občinska uprava je ob tej priložnosti tudi natisnila poseben lepak, ki so ga sodelujoče knjigarne razobesile. Pristavimo naj, da bo mednarodni dan o-troka obeležila tudi Tržaška knjigarna. Slednja ima že tako stalen odde- Otrok in knjiga (foto KROMA) lek za otroške knjige, v teh dneh pa bo otroški knjigi posvetila tudi posebno pozornost v svoji izložbi. Druge pobude pa bo izpeljala tržaška Mestna knjižnica sama. Od danes pa vse do 20. julija bo pod naslovom »Knjiga za poletje« spobduja-la branje otrok v sodelovanju z združenjem »Per una Trieste migliore«. Otrokom bodo na voljo knjige na posodo na posebnih policah vsak delavnik od 10. do 12. ure ter vsak popoldan od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30. Poleg tega ima ^es, : knjižnica tudi ne ^ načrtov za prihodnje š° sko leto. V sodelovanju ‘ eno izmed tržaških m jih srednjih šol namerava pripraviti vodnik P Trstu v italijanščini i angleščini za otroke i drugih dežel in drža ■ Vedno v sodelovanju nižjimi srednjimi šola® namerava Mestna kn)1 niča osnovati »knj1 niCarski laboratorij«^ FILM / POBUDA CAPPELLE UNDERGROUND OKOLJE / BOTANIČNI VRT BOLJUNEC / OSTANKI DEL ZA HITRO CESTO Bo servis deželne kinoteke le zaživel? Deželni svet odobril popravek zakona Carsiana privablja iz leta v leto več ljubiteljev narave Posebno veliko je šolske mladine Ko bi s filmsko prispodobo hoteli povzeti usodo krožka Cappella Underground, bi morali ugotoviti, da gre za »Ne-ver ending story«. Gre za klub, ki je v svoji Četrt stoletja bogati dejavnosti organiziral ali spodbudil vrsto filmskih in drugih prireditev, tudi potem, ko je ostal brez svojega sedeža v Ul. Franca. Svojo dejavnost je navezoval tudi na skupne pobude, v prvi vrsti na vzpostavitev servisa deželne kinoteke, ki so ga z zakonom vzpostavili že leta ’81. Takratni deželni odbornik za kulturo Barnaba je v intervjuju za javnost zagotavljal, da bodo duh in Črko ambicioznega zakona št. 68 z dne 8. septembra 1981 udejanili v začetku leta ’82. Sedaj pa se piše leto ’93, obljubljeni in že zagotovljeni servis še ni zaživel in elani filmskega kluba Cappella Underground so sebi in Trstu dali še šest mesecev Časa pred dokončno odločitvijo o usodi krožka: pred grenkimi besedami predsednice kluba Ros-selle Pisciotta pa so na včerajšnji tiskovni konferenci »kot komični spot« predvajali odbornikovo zagotavljanje iz leta ’81. Sicer pa tiskovna konferenca v gledališču Miela ni bila name-njena obtoževanju in objokovanju, temveč predvsem razvojnim možnostim, ki se klubu in deželni kinoteki le kažejo. Pravzaprav je treba reci, da so si tudi te možnosti elani kluba izborili v sodelovanju z nekaterimi, ki le doumejo pomen takega krožka - med drugim ima Cappella Underground bogat filmski in video arhiv, ki pa si ga skoraj nihče ne more ogledati, ker paC klub nima primernih prostorov. Konec aprila je deželni svet v okviru proračunske razprave na predlog svetovalca DSL Polija odobril popravek člena zakona št. 68 iz leta ’81. Na osnovi tega popravka, ki med drugim predvideva znesek 200 milijonov lir (100 za leto ’94 in 100 za ’95), se dejansko omogoča sklenitev pogodbe med deželno upravo in kulturnimi združenji, zato da bi konCno zaživel servis deželne kinoteke, kar je sicer predvideval že prej citirani deželni zakon. Kot že leta '80, je pribila Drevi ob 20.30 bo v openski cerkvi sv. Jerneja celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Ars Nova iz Clusoneja pri Bergamu. Prirejajo ga openski pevski zbori Vesela pomlad ob 12. prazniku mladih pevcev, ki se bo nadaljeval z bogato kulturno in družabno prireditvijo na prostem v nedeljo v parku Marija-nišCa - Finžgarjevega doma na Opčinah. Ars Nova je vokalna komorna skupina, ki je nastala pred petimi leti. Njeni Cani (med njimi je veliko takih, ki so dokončali glasbeni študij Rossella Pisciotta, so vsi ljubiteljski filmski krožki v deželi pripravljeni takoj pristopiti k pobudi, le da se konCno sproži birokratksi stroj. Kot sta med drugim poudarila deželna svetovalca Poli in Budin, ki sta se udeležila včerajšnje tiskovne konference, deželna kinoteka kot upravni sedež in laboratorij že obstaja in tudi redno dobiva sredstva (delovanje, ki se v glavnem omejuje na shranjevanje gradiva, je steklo prav ob sodelovanju ljubiteljskih krožkov). Celoten servis, ki bi omogočal predvajanje spravljenega gradiva, bi torej Deželo vsega stal nekaj sto milijonov lir, ker druge izdatke za ničev učinek že itak krije! (hip) na konservatoriju, nekateri pa se še glasbeno izpopolnjujejo) so si postavili za cilj poglobljen študij predvsem gregorijanskega petja. Kasneje so se posvetili tudi cerkveni in svetni polifoniji renesančnega obdobja, izvajajo pa tudi skladbe iz sodobne zborovske literature. Vodi jih profesor Gianluigi Bigoni. Openske zbore veže z mestecem Clusone že nekajletno prijateljstvo. Dvakrat so še bili na obisku pri tamkajšnjem zboru Idica. Ta jih je obiskal pred štirimi leti na Opčinah, lani pa povabil Botaničnega vrta Carsiana ni še nikdar obiskalo toliko ljudi kot letos. Maja si ga je ogledalo 3.850 obiskovalcev, kar je rekorden podatek za tako majhen vrt, obenem pa so izpeljali veC kot 200 vodenih ogledov, od tega 50 za tržaške šolarje, ki sodelujejo pri programih »Scuolambiente«, s katerimi želijo šolske oblasti približati mladim krajinske značilnosti in lepote. Posebno je uspel program z naslovom »Botanični vrt Carsiana: vabilo k spoznavanju tržaškega Krasa«, saj se ga je udeležilo prek 100 razredov vseh šol v pokrajini. Po lekciji v razredu so šli šolarji na poldnevni voden izlet v vrt. Šolska mladina razpolaga s po- openske zbore na Mednarodni pevski festival v Clusone in Bergamo, kjer je pesem združila nekaj tisoč pevcev iz vsega sveta. Letos prihaja na obisk mlajši zbor, ki se, kot rečeno posveča gregorijanskemu petju in polifoniji. Ne večeru bo s krajšim nastopom sodelovala tudi dekliška skupina Vesela pomlad pod vodstvom Franca PohajaCa. V nedeljo popoldne pa bodo imeli openski pevci v gosteh otroška zbora Zvonček z Repen-tabra in iz Trebe, obe mladinski igralski skupi- sebnim zvezkom o am-bientalni vzgoji, ki ga je pripravilo združenje vodnikov-naturalistov FICEA ob finančni zaslombi Pokrajine. Botanični vrt Carsiana, ki leži 18 kilometrov daleC nad Trstom in sicer ob pokrajinski cesti med Gabrovcem in Zgonikom (kamor je mogoče seveda tudi z avtobusom), je odprt za javnost vsak dan od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in drugih prazničnih dneh pa neprekinjeno od 10. do 18. ure, a ob ponedeljkih je zaprt. Vodeni obiski so v programu ob sobotah, nedeljah in praznikih po sledečem Časovnem razporedu: 10.30, 15.00 in 16.00 ali pa proti telefonski rezervaciji - št. 040/229573. ni SKD Tabor z Opčin, Čarodeja Nevia Martinija, godbo na pihala s Proseka ter priljubljena tržaška kabaretista Sergeja Verča in Borisa Kobala. Med kulturno zabavni program so prireditelji vnesli nekaj prijetnih presenečenj za najmlajše in odrasle, tako da bo na prazniku kar veselo. Zbori Vesela pomlad vas torej pričakujejo drevi ob 20.30 v openski župnijski cerkvi, jutri popoldne ob 16. uri pa v Marijaniscu - Finžgarje-vem domu. Prisrčno dobrodošli. _________OPČINE / DREVI V CERKVI SV. JERNEJA______ Zbor iz Clusoneja gost Vesele pomladi Jutri popoldne bo v Marijanišču - Finžgarjevem domu kulturno zabavna prireditev Beton pod Koromačnikom razburja boljunsko srenjo Podjetje Palmieri ni odstranilo struktur z jusarskega zemljišča Gradnja hitre ceste na Tržaškem je bila prava šiba božja za jusarska zemljišča na Krasu in v Bregu. V preteklih dneh smo že obširno poročali o velikih težavah, ki jih je povzročila gradnja nove prometnice na Proseku in v Trebčah, s podobnimi nevšečnosti pa se že nekaj Časa srečujejo tudi v Boljuncu. Predsednik boljunske srenje Silvester Metlika jih je takole orisal. »Odsek hitre ceste pri Dolini je gradilo podjetje Palmieri. Potem ko si je zagotovilo zakup zahtevnega dela, je zaprosilo dolinsko občino za najem boljunskega jusarskega zemljišča pod KoromaC-nikom, gričem v neposredni bližini Tovarne velikih motorjev. Območje obsega približno 15.000 kvadratnih metrov površine. Ko je dobilo dovoljenje, je podjetje spremenilo zemljišče v pravcato delovišče, ali bolje reCeno gradbišče. Delavci so tu gradili velike, veC deset metrov dolge žele-zobetonske tramove, ki so jih uporabili za gradnjo mostov in nadvozov, poleg tega pa še druge dele cestnih infrastruktur.« Dela so trajala nekaj let. In prav na koncu so se za boljunske jusarje zaceli križi in težave. Pogodba o oddaji zemljišča v najem je zapadla 31. decembra 1988. leta. V dokumentu je izrecno zapisano, da bi moralo podjetje najkasneje v dvanajstih mesecih po izteku pogodbe odstraniti z zemljišča vse svoje stroje in material. Zakonitemu lastniku - boljunski srenji -bi moralo vrniti zemljišče Marjan Kemperle tako, kot ga je prejelo v najem... Podjetje Palmieri se je požvižgalo na ta določila. Ko je dela končala, je zapustila delovišče, ne da bi ga očistila in pospravila. Nekaj delov je dalo tudi v podnajem, kar je celotno zadevo še bolj zapletlo. Na zemljišču je tako pustilo vrsto ne veC uporabljivih betonskih mešalcev, nekaj dolgih železo-betonskih tramov, ki jih očitno ni izkoristila za gradnjo, ogrodje za tračnice in prostor za ulivanje temeljev in še nekaj drugih struktur. »Kako bo sedaj z vsem tem materialom?« se zaskrbljeno sprašuje Silve- ster Metlika. »Kdo ga bo odstranil? Odstranitev bo stala veC desetin milijonov lir; kdo bo poravnal te stroške?« Ob namigu na denarno plat vse zadeve se je predsednik Metlika spomnil še na eno nezanemarljivo »podrobnost«. Boljunska srenja je prejela zadnji obrok najemnine za zasedeno zemljišče pred tremi leti. Znašal je 665.850 lir. Športno društvo Donijo plačuje letno za najem nekoliko manj kot enega hektara srenjske zemlje po 8.110.000 lir. Razlika je očitna. Po izračunih vodstva boljunske srenje bi morali prejeti za »zemljišče Palmieri« pod KoromaCnikom naj- manj 5 milijonov lir l6® najemnine... O teh zadevah so ra pravljali pretekli mese na seji srenjskega odbora^ Na sestanku so spregovo rili tudi o nekaterih drugih aktualnih vprašanj1. Tako so se domenili, bodo popravili krajevno srenjsko hišo, v kate ima prostore lekarna, dobrih so predlog za o dajo v najem dela ze ^ IjišCa pod KoromaCni kom, kjer naj bi plinsko postajo, ki oskrbovala miljsko pu sko omrežje in ga po^fT! vala s Tovarno velik1 ^ motorjev. Po vrsti se^taT. kov in pogajanj so tu pristali, da se zakljuCiJ dela na odlagališču n Koromacniku, kjer ® gnete za 127.000 kubi -nih metrov materiala. Gradbišče, s katerega podjetje Palmieri ni v roku odstranilo struktur (f. KROMA) ŠOLA / ZAKLJUČNA PRIREDITEV SREDNJE SOLE CANKAR Vtisi s srečanja v Friziji ob koncu šolskega leta Druga razreda sta se udeležila srečanja manjšinskih šol Sodelovanje na sreč JT ®vr°pskih manjši: rj Sol:.ki je bilo toki „v rizjii na Nizozer f rtl’ le za dijake in pr Ivan6^2!6 srednie so Jan Cankar tako p ie ^0§odek, da n h,^1 • dana osrednja te na Prireditvi c ZaKi)ucku Šolskega let n aPrdskem nekajdne em potovanju na Niz nK v.r)J udeležili di eh drugih razredo\ Mar'etrtk°Vi priredit ,. jiU pričati aiapoz video in del kultur Pr°graina, ki so ga S2.ž? “ sPePnc p 1 ^urosKoai ^yslan ’93. Tako ovenske pesmi in Posnetkov obiska 'Ib neposredni ježenci so ob gle. —v. uuz,ivi e fe,k> vsi ostali pa , ko s tem »po l0m« Podoživljali, jnernbnem dogodi udiv našem Casoi Poročali, tokrat j fakor velja se enk ndariti, da je sr, dakov in šolniki finskih šol, ve Pomena, udeleži Pa nudi možnost srednega stika s Šolski »orkester« flavt na zaključni prireditvi v marijinem domu (Foto Križmančič) in se pogosto srečujejo z vprašanji narodnostne strpnosti in premošCanja jezikovnih pregrad. Sodec po odzivu na posnetke, je srečanje na udeležence, posredno pa tudi na druge dijake in na njihove družine, naredilo velik vtis. Kratek, vendar dovolj izCrpen video zapis s srečanja je pripravil Marjan Kravos, pri montaži pa je sodeloval Marko Kandut. Tudi dia posnetke, ki so prikazali nekaj zgodovine in pa današnjo Nizozemsko in Frizijo je prispeval Marjan Kravos, tekste pa so pripravili dijaki 2.A razreda. Udeleženci srečanja so na zaključni šolski prireditvi izstopali tudi, ker so bili oblečeni v stilizirane ljudske noše, v katerih so tudi v Friziji prikazali kratek izbor slovenskih ljudskih plesov (pripravila ga je Anka Kocjančič). Na prireditvi, ki jo je uvedlo in sklenilo ubrano petje šolskega zborčka, pa so seveda morali zadostiti tudi vrsti nalog, ki označujejo vsako tovrstno priložnost. Tako je zbrane pozdravil ravnatelj Stefančič, pesnik Boris Pangerc je podelil bralne značke, ravnatelj pa je nagradil dijake, ki so se izkazali na raznih kulturnih ali športnih šolskih srečanjih. Pri tem velja omeniti udeležence natečaja de Banfield (Saša Jančar je osvojil drugo mesto na pokrajinski ravni) in pa mlade odbojkarice, ki so prišle do deželnih dvobojev v okviru mladinskih športnih iger. Vsaj pohvalno besedo pa je treba izreci še oblikovalcem in izvajalcem kulturnega programa, ki je ob petju in plesu vseboval še glasbene točke z mladimi flavtisti, (bip) GM / V AVDITORIJU MUZEJA REVOLTELLA Tudi peta zaključna akademija privabila in ogrela občinstvo Srečanje zaključil Šolski godalni orkester, ki ga vodi Aleksandra Pertot Luisa Antoni y sredo, 2. junija se je Zdivjala peta oz. zadnja Akademija šole Glasbe-p6 matice »M. Kogoj«. 0 uvodni besedi name-smika ravnatelja Bogda-T? Kralja je pred neomajno številno obcin-j5 vo stopil na oder kvar-et mjunestih flavt iz raz-mda prof. Erike Slama, mlade izvajalke so zelo obro predstavile trojico Plesov flamskega avtorja mmata iz XV-XVI. stol. vartet je ob smiselnem P°dajanju pokazal tudi mredno enotnost glasbe-p6ga pojmovanja. Duo . mbara Briscich (kitara) m Tamara Tretjak (flavti m komornega razreda Pmf. Igorja Starca sta s °mpozicijo »Quattro movimenti« Margole v Zel° Cistern glasbenem P°dajanju prikazali svo- jo že dovršeno muzikal-nost. Raffaella Petronio (violina) in Ambra Cos-sutta ( violina) iz razreda prof. Marka Bitežnika ter Aleksander Sluga (celo) in Aljoša Starc (čembalo) so se občinstvu predstavili z priredbo Bachovega »Koncerta BMW 1043 za 2 violini, godala in continuo«. Kljub ritmični solidnosti podajanja, ni bilo intonacijske homogenosti, kar dokazuje, da so elani kvarteta le deloma premostili probleme, ki jih predstavlja komorno iganje. Na oder so nato stopile Erika Bu-zecan, Metka Zeriali, Irina Perosa in Marjana De-beljuh, ki so se predstavile v zasedbi kvarteta flavt iz razreda prof. Erike Slama. V izvedbi trostavCnega »Nokturna« Dittersdorfa so občasno zašle v ritmično neskladnost, v Triu pa so dokazale svoje glasbene zmogljivosti. Alessandro Ipavec in Igor Conte pa sta se predstavila publiki kot duo harmonik iz šole prof. Loredane Coceani. »Sonata« sodobnega nemškega skladatelja Scha-perja je bila najbolj zanimiva točka Akademije. V svojem nelahkem sodobnem glasbenem pojmovanju je ta kompozicijska tvarina postavila probleme poslušalcu in še predvsem izvajalcema, ki sta sicer bila kos tako težki odgovornosti. KRIŽ / ŠD MLADINA RESCO Zaključna baletna prireditev Drevi ob 20.30 bo v Do-11111 A. Sirk v Križu zaključil baletni nastop v priredbi Mladina - Resco. Te na-j °Pe spremljamo že vrsto .V. *cer vidimo v organiza-C1]i. pa tudi v starših in §0jencih toliko navdušenja, Pripravljenosti na delo in el)o po uspehu, da sem 113111 je zdelo potrebno, da Se o drevisnjem nastopu po-pvorimo z Anko Koc-IpCic, ki vodi baletno šolo j811110 že sedemnajst let (šo-a pa je začela neuradno de-tovati že v sezoni 1975-76). »Veliko novega smo pripravili za zaključno priredi-8v- Toda še vec bi bili po-s 0rili, ce bi med našimi otroci ne razsajala gripa in druga obolenja, ki so nas pecej ohromila. Tako bomo v drugem delu programa ponovili lansko uspešnico “Mačke in miške“, ki je tako navdušila gledalce.« V prvem delu pa se bo 20 gojenk baletne šole predstavilo z vrsto novih plesov, med katere sta Kocjančičeva in Ingrid Sedmak, ki tudi pomaga pri vodenju baletne šole, vključili »Gorenjski ples«, balet »Deček v strahu« na glasbo Čajkovskega, polko, ruski ples, »Prebujanje rožic« na glasbo Beethovna, Verdijev .valček s solo plesom, »Kmečki ples« in »Cvetlični valček« na glasbo Čajkovskega ter sodobni ples, ki ga je pripravila Ingrid Sedmak. »Koreografsko delo sva opravili skupno z Ingrid,« nam je povedala Anka, ki je zelo pohvalila starše, pedv-sem mamice, ki bodo imele pomembno vlogo pri nocojšnji prireditvi. Poleg njih pa tudi Marico MahniC-Sedmak, ki vestno in redno sodeluje pri delovanju šole, rekviziterja in predstavnika sponsorskega podjetja RESCO Ennia Bo-gatca, Rožico Bogateč in njen prispevek pri šminkanju mladih baletk in Marina Brezovca za glasbeno spremljavo, (n. 1.) Počasni tempo je bil, po mojem mnenju, v intro-spektivnem preiskovanju neizrekljivega človekove notranjosti, najbolj uspešen. Glasbeno srečanje je zaključil Šolski godalni orkester pod taktirko prof. Aleksandre Pertot. Prva skladba je bil »Concerto Grosso v A molu« za 2 violini in godalni orkester beneškega skladatelja Antonija Vivaldija, v katerem sta solistični vlogi violin izvajali Raffaella Petronio iz razreda prof. Marka Bitežnika inVesna Kranjec iz šole prof. Jagode Kljuder. Kot zaključno Utrinek s koncerta kompozicijo je Šolski godalni orkester predstavil slovensko rapsodijo »Ali sijaj, sijaj sonCeCe« zamejskega skladatelja Pavleta Merkuja. Perto-tova je dokazala svojo neizpodbitno glasbeno pripravo. Orkester pa je ob izredni čistoči in homogenosti zvoka (nedvomno sad trajnega in stalnega dela), vestno sledil navodilom in taktirki dirigentke. Ženski zbori na Proseku V Kulturnem domu na Proseku bo drevi, ob 20.30, srečanje štirih ženskih pevskih zborov. Pod geslom »Zapojmo si pesem veselo« se nadaljuje tradicija skupnih nastopov, za katere so se ženske domenile pred osmimi leti, ko so se prvič srečale. Novost današnjega večera, ki ga prireja tokrat ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, predstavlja zbor iz Nabrežine, ki bo prvič sodeloval na teh izmeničnih srečanjih. Poleg pevk s Proseka, Kontovela in Nabrežine, bosta na tem večeru sodelovala Se zbora Ivan Grbec iz Skednja in Tabor z Opčin. Vsak zbor bo drevi podal pet pesmi, ob koncu pa bodo zapele pevke skupno Se tri pesmi. (B.R.) VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 5. junija 1993 SVETKO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 5.58. Jutri, NEDELJA, 6. junija 1993 SV. TROJICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinje, zračni tlak 1009,2 mb ustaljen, veter 18 km na uro severo-vzhodnik, burja s sunki do 58 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI: RODILI SO SE: Riccar-do Ruzzier, Valerio Ruiu, Marco Augugliaro. UMRLI SO: 84-letna Amelia Delbello, 92-letna Giulia De Simon, 67-letni Franco Russo, 78-letna Li-liana Longo, 87-letna Alma Torresani, 87-letni Mario Grison, 86-letni Carlo Scaglia, 85-letna Anna Vetovez, 81-letni Natale Sabbati, 83-letna Lucia La Perla, 72-letni Mario Bubini. OKLICI: stavec Fabio Totto in uardnica Valentina Gellici, uradnik Giovanni Susa in uradnica Fabia Vattovani, funkcionar Pierfilippo De Sanctis in uradnica Sveva Weiss, delavec Massimiliano Brumat in brezposelna Cristina Pacini, zavarovalec Sergio Blaskovic in uradnica Cristiana Basile, delavec Giro Laezza in gospodinja Paola Sanzin, državni uradnik Carmelo Bonomo in trgovka Iside Jovanovič, uradnik Alessandro Curriale in frizerka Gabriella Sabadin, pek Franco Lukovec in frizerka Paola Snidersich, programator Roberto Za-leri in šivilja Giuliana Luisa Buoncompagno, psihiatrični delavec Lino Frascella in prevajalka Angelina Domina, gojilec školjk Roberto Grieco in dipl. bolničarka Patrizia Rizzitelli, podčastnik karabinjerjev Daniele Medveš in trg. pomočnica Lui-gina Barbaro, mizar Luigi Luče in frizerka Ada Roma, inštalater Andrea Cruciat in frizerka Luana Riccobon, inštalater Andrea Lepre in bolničarka Paola Di Rocco, trgovski agent Livio Decarli in frizerka Elena Karis, mizar Diego Schillani in trgovka Michela Velikonja, zobni tehnik Diego Scheriani in uradnica Monica Legaz, finančni stražnik Arturo Capraro in točajka Cinzia Modolo, obrtnik Renato Braico in uradnica Rossa-na Guglielmi, podčastnik karabinjerjev Massimiliano Del Tufo in gospodinja Barbara Petronio. M ■ ■ Od ponedeljka, 31. maja, do nedelje, 6. junija 1993 Društvo Slovencev miljske občine priredi danes, ob 18. uri v svojem sedežu VESELICO Nastopajo: Sola, vrtec in otroški zbor Kresnice od sv. Ivana. Nagrajevanje likovnega natečaja in razstava roCnih del. PD SLOVENEC BORST - ZABREŽEC priredi 5., 6. in 7. junija v HRIBENCI 23. PRAZNIK VINA PROGRAM: danes, ob 18. uri otvoritev, ob 20.30 dalje ples z ansamblom KRT- jutri, ob 17.00 koncert pihalnega orkestra BREG - ob 20.30 dalje ples z ansamblom KRT - ponedeljek, 7. 6. - ob 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS- ADRIA KVINTET: Razstava domačih vin in specialitete na žaru. Vablajeni! GLASBENA SOLA GODBE IZ RICMANJ Pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na 1. zaključno prireditev svojih gojencev Danes, 5. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren - Boljunec 2 P Z Prosek - Kontovel prireja 8. srečanje ženskih zoorov SODELUJEJO. 2PZ Prosek -Kontovel O 2Z KD Tabor -Opčine ODekliški zbor I. Gruden - Nabrežina □ 2z I. Grbec Skedenj Danes, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku Vabljeni VAŠKI POLETIM! PRAZNIK 5. - 6. junija v Trebčah (pri nogometnem igrišču) Vsak večer glasbeni program z ansamblom HAPPYDAY Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cava-na 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO LEKARNE ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Blade Run-ner«, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Du-vall. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amo-re per sempre«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 2-16.30 18.20, 20.15, 22.15 »Trac-ce di rosso«, i. J. Belushi. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma-gnificat«, r, Pupi Avati, i. Luigi Deliberti, Arnaldo Ninchi, Dalia Lahav. NAZIONALE 4 - 16.30, URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan: vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611 samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne od 13.30 do 17.00: PUBLIEST od ponedeljka do petka Redakcija Primorskega dnevnika Tel. 7796600 - ob sobotah 18.20, 20.15, 22.15 »Qual-cuno da amare«. GRATTACIELO 17.45, 19.50, 22.00 »Pro-posta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Toenazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullot-ta. EDEN - 15.30, 22.10 »Sogni bestialmente e analmente osceni«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »L’ul-timo dei mohicani«, i. Daniel D. Lewis.. LUMIERE - 18.00, 20.05, 22.15 »Gli occhi del delitto«, r. Bruce Robinson, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Verso Sud« r. Pasquele Pozzessere, i. Antonelia Ponziani, Stefano Dionisi. RADIO - 15.30, 21.30 »Amore dal vivo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. H PRIREDITVE SLOVENSKI KULTUR-NI KLUB vabi danes, 5. t. m., ob 18.30 na VELIKI SKK KVIZ. SD MLADINA-RESCO prireja danes, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni! PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z Opčin vabi 5. in 6. junija 12. na PRAZNIK MLADIH PEVCEV. V soboto, 5.6. bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja koncert gostujočega MePZ Ars Nova iz Cluso-neja (Bergamo), ki ga vodi dirigent Gianluigi Bigoni. Nastopila bo tudi DPS Vesela pomlad; v nedeljo, 6.6. pa bo v MarijanišCu-Finžgarjevem domu na Opčinah kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ ZvonCek z Repen-tabra, OPZ iz Trebe ter domači zbori Vesela pomlad, Čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godba na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela še Sergej Vere in Boris Kobal. Vabljeni. JUTRI, 6. JUNIJA bo v Trebčah v okviru vaškega praznika SKD Primorec pevska revija PESEM NE POZNA MEJA. To bo 18. zaporedna izvedba tega pevskega srečanja, ki poteka vsako leto v organiza-ciji enega izmed sodelujočih društev. Na reviji bodo nastopili: MePZ Svoboda II iz Trbovelj, MoPZ Franc Zgonik iz Branika, MoPZ Vesna in Dekliški zbor Vesna iz Križa, MoPZ Jezero in Dekliški zbor Jezero iz Doberdoba, MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka in MePZ Primorec-Tabor Trebce-Opcine. Sodelovala bo godba na pihala Viktor Parma iz Trebe. Revija bo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah, ob 16. uri. SK BRDINA priredi 11., 12., 13, junija na Opčinah v Prosvetnem domu »Smučarski praznik«. V petek in soboto otvoritev kioskov ob 17. uri ,v nedeljo ob 16. uri. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR »VESNA« vabi na koncert ženskega pevskega zbora »CARMINA« iz Preštic (Češka), v Dom A. Sirka v Križu, v soboto, 12. junija, ob 20.30. Prisrčno vabljeni. □ OBVESTILA Vas zanima filmski video seminar laboratorij? Seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofesionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luCi, montaža, dramaturgija, scenaristika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah. POLETNO SREDISCE Sklada "Mitja Cuk” na Opčinah - Prosvetni dom bo od 16. do 27. avgusta. Vpisovanje bo potekalo od 2. do 6. avgusta, med 9. in 12. uro na Narodni ulici 126 na Opčinah. UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v Četrtek, 10. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bodo ponedeljkov večer 7. junija posvetili predstavitvi nove izdaje »Brižinskih spomenikov». O zgodovinskih, literarnih in jezikovnih vidikih prve zapisane besede v slovenščini bodo govorili akademika Janko Kos in Franc Jakopin, mag. Igor Grdina in prof. Faganel v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete ob 20.30. ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost -skupina SonCni žarek prireja od 30. avgusta do 10. septembra za mladino s posebnimi potrebami poletni center v Brojenci pri Trstu. Vpisovanje je odprto vsem, ki si želijo sonca, morja in dobre družbe. Za informacije in vpisovanje tel. St. 360324, ali na sedežu zadruge Ul. Cicerone 8. ODBOR ZA LITERA-TURNO DEJAVNOST pri ZKOS priredi POLETNO LITERARNO SOLO v Gozdu Martuljek od 28. t. m. do 3. julija. Sola je namenjena vsem, ki se zanimajo za literaturo kot npr. uredniki in elani uredniških odborov glasil oz. revij, mentorji, mladi ustvarjalci, slavisti, ipd. Podrobne informacie lahko dobijo interesenti na ZSKD, tel. St. 635626 vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. g___________ELETI Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina organizira v soboto, 12. t.m. izlet v Voleji potok pri Kamniku z ogledom znamenitega parka Arboretum in pivovarne v Domžalah. Vpisovanje na tel. 228597, 228909, 228387. Društvo slovenskih upokojencev - Trst organizira izlet v Chioggio in Comacchio z minik-rižarjenjem po delti reke Pad. Izlet bo 16. t.m., Vpisovanje v sredo 9. t.m., ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. H ŠOLSKE VESTI UCENCI OSNOVNE SOLE »A. SIRK« v Križu in malčki iz otroškega vrtca vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 6. t.m., ob 18. uri v domu A. Sirk v križu. UCENCI IN UČITELJICE osnovne šole »F.S. Finžgar« - Barkole, vabijo na zaključno prireditev »JURI MURI v AFRIKI« v četrtek, 10. t.m., ob 11. uri. UCENCI IN UČITELJI osnovne Sola Josip Jurčič iz Devina vabijo na zaključno prireditev, ki bo 10. t. m., ob 11. uri v Šolskih prostorih. UCENCI OSNOVNE SOLE NA PROSEKU vabijo na zaključno prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 10. t.m., ob 20. uri. MALI OGLASI OSMICO je odprl na novo Boris Lauriha v Dolini pri občini. OSMICO imajo Pri županovih v Medji vasi St. 1 OSMICO ima odprto Jožko Škrk - Salež 61. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18. PRI GOLJEVIH so odprli osmico v Samatorci 20. OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah. OSMICA je odprta pri Mariji v Logu St. 1 OSMICO ima Milic Mario v Repniču 39. OSMICO ima odprto do nedelje Nada v Bazovici. OSMICO je odprl Mario Milič - Zgonik 71. IŠČEMO vajenca za kamnoseško obrt. Tel. 200115 ob večernih urah. NA PROSEKU iščemo iskuSeno pomočnico za celodnevno nego ostarele gospe, občasno tudi ponoči. Tel.225197. PRODAM AVTO panda regimental, letnik okt. ’92, prevoženih 2785 km, kata-lizirana, plave metalizira-ne barve. Tel. (0481) 882553. ZARADI selitve prodam po ugodni ceni 80 li-terski hladilnik in 50 Ibersko zmrzovalno skrinjo. Telefon 220202. PODARIM živahne kraSke mucke poštenih staršev. Tel. v večernih urah na St. 212417. PRISPEVKI V spomin na pok. Justino Stranj (umrla pred 22. leti v prometni nesreči) daruje N.N. 50.000 lir za KD Valentin Vodnik in 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Terezije Mesesnel roj. Kobal daruje družina Darka Švaba 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Ob poravnavi članarine za leto ’93 so prispevali za sekcijo VZPI-ANPI: Ivan Ban 10.000 lir, Angel Grljanc 10.000 lir, Alojz PraSelj 10.000 lir, Miroslav PraSelj 10.000 lir, Andrej Starc 5.000 lir, Slavoljub Stoka 10.000 lir, Stanislav Stoka 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Zeriali vd. Mihelčič darujeta Vlasta in Fabio Ruzzier 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Borisa Tavčarja darujejo Tram-puževi (Robert, Alma, Franc in Cvetka) 100.000 lir za cerkev pri Sv. Ivanu- Trst. Namesto cvetja na grob Silvestre Colja vd. Guštin darujeta družini Paula Colje in Aleksija Križmana 100.000 lir za repenta-brsko sekcijo VZPI-ANPI. V počastitev spomina drage mame Albine Zahar vd. Petaros darujeta hčerka Meri in sin Edo 250.000 lir za PD Slovenec v Borštu, 250.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Borštu, 250.000 lir za Sklad Mitje Cuka in 250.000 lir za OD Bor. V drag spomin na ljubljeno nono Albino daruje Nada Rojc 150.000 lir za Pevski zbor Jacobus Gallus. V počastitev spomina drage sosede Albine Zahar vd. Petaros daruje Danica Sedmak z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina Albine Zahar vd. Petaros darujeta Maruška in Miran Kuret 50.000 lir za Pevski zbor Jacobus Gallus. V spomin na Albino Zahar vd. Petaros darujeta družini Zahar-Dilli (Borst 57) 100.000 lir za Društvo Edinost. V spomin na Albino Zahar vd. Petaros daruje Olga Petaros z družino (Boršt 68) 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Albine Zahar vd. Petaros daruje Milan Mahnič 50.000 lir za Društvo Edinost. V spomin na Borisa Tavčerja daruje družina Del Piero in Zala Cok 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 20. obletnici postavitve spomenika v Gabrovcu darujeta Franc in Viktorija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB. Ob izgubi dragega očeta izrekajo Ani in družini iskreno sožalje DaSa in Vito ter Tamara in Dario Ob izgubi Maria Gri-sona izrekajo družini Palčič iskreno sožalje Alessia, Diego in Flavio GLEDALIŠČE / ZAKLJUČEK SEZONE SSG LIKOVNOST / V TR2ASKI GALERIJI RETTOR1 TRIBBIO NOVICE Marjana Deržaj z Vodopivcem za prijetno slovo Drveči konji za beg k svobodi izražanja Offavio Bomben ostaja slikar divjih konj Sercu Cesar Ce je že - kot veleva naslov zaključne predstave Slovenskega stalnega gledališča - vsega kriva Marjana Deržaj, potem ji moramo naprtiti Se krivdo za prijetno slovo. Njen Četrtkov koncert v predverju velike dvorane tržaškega Kulturnega doma, ko jo je na klavir spremljal Aleksander Vodopivec, je bil namreč izredno posrečen sloves teatra od svojih abonentov in priložnostnih obiskovalcev (foto Kriz-mancic). Četrtkova pred- stava, s katero se je uradno zaključila letošnja sezona SSG, je imela glasbeni »podaljšek«, na katerem sta stare hite in pa neovele evergreene izvajala izredno razpoložena Marjana Deržaj in Aleksander Vodopivec. Slovo je bilo torej nadvse prijetno, kljub zavesti, da zaradi znanih finančnih težav letos ne bo poletne predstave, na katero nas je gledališče v zadnjih letih že navadilo. Na novo predstavo bo treba torej počakati do jeseni, ko naj bi se tudi Kulturni dom predstavil v lepSi podobi. V kratkem bodo namreč zaceli s preureditve-nimi deli, s katerimi naj bi najprej zakrili posledice adaptacij in popravkov, ki so jih terjali razni zakonski predpisi. Nadomestiti pa bodo morali tudi kakšne dotrajane elemente, kot npr. zavese, ki bi jih zahteval tudi foyer parterja, kjer je bil letošnji »poslovilni« koncert v izvedbi briljantnega dua Deržaj-Vo-dopivec (hip) Slikar divjih konj Ot-tavio Bomben se tudi v razstavi v galeriji Retto-ri Tribbio ne oddaljuje mnogo od svojega priljubljenega motiva eksplozivno drvečih konj, ki še vedno o-stajajo osnovni motiv njegovih platen. Tokrat pa se osnovni motiv nekoliko omehča, vendar predvsem z uporabo barvne lestvice, ki postane nekoliko bolj umirjena. Motivno pa živalski nagon Se vedno bruha iz prikazanih platen skozi na široko odprte nozdrvi konjskih figur. Živalski element, ki se obogati s figurami ptičev in petelinov, postane simbolna govorica človeške želje po svobodnem izražanju, pobegu od spon in ograd vsakdana. Zanimivo pa so te neukročene ali neukrotljive živali ob-rnjene v njegovih slikah proti gledalcu: znak, da se umetnikove spone o-brnjene predvsem v lastno notranjost, kajti smer gibanja je proti nam samim, kot zrcalna slika notranjosti slikarja. Kljub temu nimamo nikoli občutka, da nas bodo pregazile; grozljivi zunanjosti navkljub so nam nekako blizu in nie strahu ne zaznamo ob pogledu na živalsko-naravno ih- to. Morda tudi zato, ker figura nekako lebdijo v razredčenem prostoru, ki se nam zdi kot sanjski. K tej predstavi pripomore tudi izbira barvne lestvice, ki se nagiba k modrim in hladnejšim tonom, sanjsko zameglenim barvam, ki blažijo kot kontrapunkt figuralno agresivnost risbe in motiva. Bomben pa istočasno vidi konjsko figuro in njegovo energijo kot sredstvo, ki ga človeška figura uporablja za napadalnost; postane tako popoln in naravni bojni stroj v rokah ljudi, ki sedijo na njem. Tovrstne slike, ki so v manjšini, nam pričarajo negativne simbole Človeške agresivnosti predvsem z uporabo drugačne, temnejše, grozeče barvne lestvice, kot nekakšna mora v sicer mirnejših sanjah, kjer nastopajo živali same. Mora današnjih situacij, napetost in Črnogledosti, ko v teh konjenikih vidimo jezdece moderne apokalipse. Ekspresivnost slikarjevega opusa se naslanja na zamegljeno uporabo ekspresionizma, ki niha med strah vzbujajočimi simboli in tenkočutno oniricno-stjo skozi spremembo barvne lestvice. Vedno bolj prihaja do izraza impulzivnost potez, ki postanejo simbolni znaki spomina in sanj, v katere se občasno prikrade zabrisana a vidna erotika, ko se slikar spopade s človeško figuro. Saj lahko tudi v agresivnosti spoznamo ekstremne znake erotike kot želje po svobodnem izrazu. Skozi celoten slikovni niz se tako vleCe rdeCa nit simbolizma neukročene in neukrotljive sile neodvisnosti. Bombenovi neukrotljivi konji zrejo v gledalca Glasbena prireditev v Kulturski hiši ski hiši RAVANCA (Rezija) - V Rozajanski kultursJor na Ravanci v Reziji bo jutri s Pricet^orn, 0ncer-uri, pomembna glasbena prireditev. Na K tu bodo namreč nastopili gojenci Glasbene ^ ce iz Trsta. Na njem bodo sodelovali komo ^ mali godalni orkester, harmonikarski duo, tet flavt in kitarist. Na prireditvi, ki jo GM 0 nizira v sodelovanju z ZSKD, bo sodelova prof. Pavle Merku., skladatelj, ki je naV j s^e-svoja dela Črpal tudi iz bogate rezijanske g a ne zakladnice. (R.P.) Zaključil se je niz predavanj o rezijanski kulturi in zgodovini REZIJA - Na osnovnih in nižji srednji šob s0 zaključila predavanja o krajevni kulturi m e dovini, ki sta jih pripravila občinska 1JPraVar|a. društvo Rozajanski dum. Ciklus desetih vanj je obsegal informacije o rezijanski 8 . ’ plesu, ljudskem petju in pripovedništvu. Pr'P . budi so sodelovali tudi rezijanski godci in.c,. z folklorne skupine, ki so otroke seznanja ^ osnovami domačih plesov. Na zaključno slo snost so povabili tudi Milka MatiCetovega, ki že od leta 1938 posveča raziskovanju s^varn° ;j v rezijanski dolini. UCence in dijake je sezn ^ s svojim bogatim etnografskim in jezikovnim ziskovalnim delom. (R.P.) Danes in čez teden zaključni akademiji Glasbene šole iz Špetra SPETER - Šolsko leto se počasi izteka, na P°^h niče začenja misliti tudi Glasbena sola iz Spe ^ ki pa se v teh dneh pripravlja na zaključna stopa. Prvi koncert bo danes, ob 17. uri v Spe in sicer v občinski dvorani. Drugega bo Glas na Sola priredila teden dni kasneje v zgodnj popoldanskih urah v cerkvi v Oblici. P°y.e^vj da so nekateri beneški gojenci pred dn uspešno nastopili v Tolminu na srečanju spe ske in tolminske Glasbene šole. LITERATURA / SREČANJE AVTORJEV FJK V PARIZU FILM / PORDENQN večjezične poti poezije Na seminar v Italijanski kulturni inštitut so povabili tudi Aleksija Pregaroa Breda Pahor Aleksij Pregare bere svoje pesmi Slovencem, ki živijo v francoski prestolnici SreCanje-sooCenje med predstavniki literarnega ustvarjanja treh različnih jezikovnih skupin v Furlaniji-Julij-ski krajini, ki se lahko samo preko »različnosti« pokaže v svoji popolnosti. S tem namenom je pariški Italijanski kulturni inštitut v drugi polovici maja na svojem sedežu organiziral literarni veCer, na katerem so preko svojih najnovejših ali komaj objavljenih del nastopili Aleksij Pregare, Celso Macor in Biagio Marin-Pobudnik srečanja, na katerem sta Aleksij Pregare in Celso Macor tudi brala lastna in dela ostalih avtorjev, je bil Evgen BavCar, ki v Parizu opravlja izredno dragoceno nalogo pobudnika-glasnika slovenske in drugih manj poznanih kultur. V Parizu je sicer slovenska »zamejska« beseda že prišla do iza-raza na javnih nastopih - pred približno petimi leti sta se tako pariški javnosti predstavila Marko Kravos in Aleksij Pregare. Tokrat je bila pobuda še zanimivejša, saj je bilo na istem srečanju mogoče slišati pesniško besedo v slovenščini, furlanšCini, nareCni in knjižni italijanščini ter seveda v francoskem prevodu. Se bolj zanimivo oziroma z vidika kulturnega iz- ražanja povsem samo po sebi umevno pa je primerjanje med stvaritvami različnih avtorjev istega območja, ki pa so odraz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti. »Pariz vse absorbira in vse uniči«, je bil komentar Aleksija Pre-garca, vsakakor pa je v metropoli-Parizu mogoče oz. zanimivo, kar je v provinci-Trstu še vedno nemogoče oz. nezanimivo. MogoCe in zanimivo pa je bilo pesniško večjezično srečanje preko branja pesmi in odlomkov iz treh knjig, ki so jih objavili v zadnjih letih. Gre za Pesmi Biagia Marina (zbrala sta jih Claudio Magris in Edda Serra, izšle pa so pri milanski založbi Garzanti leta ’91), za Tiaro Celsa Macorja (knjigo je izdala goriška založba Braitan leta ’91) in za zbirko pesmi Sa-mohodec/Il viandante solitario Aleksija Pre-garca (knjiga je izšla lani pri ljubljanski založbi Mihelač). Kot je v lepi in zanimivi študiji, ki jo je pripravil za pariški literarni veCer, zapisal prof. Gerald Parks, ki poučuje angleščino na tržaški univerzi, »tri nedavno izdane knjige nam nudijo tri podobe ali tri različne vidike te Človeške in literarne stvarnosti. Kot naročeno, pa ne prinašajo samo tri različne pokrajine z njihovimi različnimi izkušnjami, temveč to storijo v treh različnih jezikih«. In še: »Marino- va pokrajina obsega laguno GradeZa z mestecem, njegov jezik pa je krajevno narečje; Ma-corjeva pokrajina je Furlanija, njegov jezik pa furlanšCina; medtem ko je PregarCeva pokrajina gričevnata in kraška ali pa tudi mestna, njegov jezik pa slovenščina.« Vsi ti elementi so se prepletali tudi na pariški predstavitvi treh knjig, ki sta se je tudi v vlogi recitatorjev udeležila Celso Macor in Aleksij Pregare, vsi odlomki pa so bili po originalni verziji (Pregare je svoje poezije bral v slovenščini in italijanščini) publiki posredovani tudi v francoščini (Pregarceve pesmi je v francoščini bral Boris Novak). Goste je predstavil Evgen BavCar, ki je bil tudi ideator srečanja, ki pa se ga - mor- da tudi zaradi ne preveč prikladne ure in dneva (ponedeljek gb 18.30) -ni udeležila zelo številčna publika. Dan prej, se pravi v nedeljo, 16. maja, pa je Aleksij Pregare s svojimi pesmimi nastopil tudi pred slovenskim občinstvom, in sicer v domu, v katerem se združujejo Slovenci, ki živijo v Parizu. Njim je Pregare predstavil svoje verze, govoril pa jim je tudi o svojem najnovejšem delu, in sicer o odrski lepljenki o škofu A. M. Slomšku Božji vitez na slovenski zemlji. Delo, ki ga bomo lahko v kratkem videli v raznih dvoranah, mu je navdihnil »Cas, v katerem živimo«. Slomška pa je Aleksij Pregare izbral zato, ker sodi med tiste velike slovenske osebnosti, ki niso bile in še vedno niso dovolj upoštevane. V Času, »ko se sprašujemo po lastni identiteti«, je po Pre-garCevem mnenju nujno ovrednotiti in bolje o-svetliti like osebnosti, ki so odločilno posegle v našo zgodovino, in med takšne je treba šteti tudi škofa Slomška. V njegovem delu, ki ga Pregare tudi režira in v njem nastopa v vlogi Jakoba Prašnikarja, Slomškovega »duhovnega očeta«, pa je Slomšek prikazan predvsem v intimni luCi, preko slabosti, ki jih je sam priznaval, in preko pogovorov s prijatelji. Božji vitez na slovenski zemlji - v igri nastopajo še Marko Kosmač (Slomšek), A-drijan Rustja, Drago Gorup in v alternaciji Tanja Pečar in Maša Pregare - naj bi krstno predstavo doživel v kratkem. Aleksij Pregar in Celso Macor na pariškem srečanju Teden evropskega filma v 100 mestih \/ pordenonski kinodvorani Cinemazero Kam gre evropski film in kako je z njegovo gledanostjo? Filmska Evropa odgovarja s skupno pobudo »Evropa se sreča v kinu: teden evropskega filma v 100 mestih«. Med ta mesta je bil uvrščen tudi Pordenon in njegov uspešni kinematograf Cinemazero. Tako se bodo od 3. do 9. junija v izbranih dvoranah vseh Članic EGS, in še Avstrije, Finske in Norveške, zvrstili filmi s skupnim zaščitnim znakom, ki jih navadno velika distribucija zapostavlja ali pa zdrknejo v pozabo po prvih festivalskih predvajanjih, pa čeprav so bili posneti s podporo raznih evropskih skladov. Film je Hollywood, pravijo nekateri, vse drugo je »nekaj drugega«, v to pa spadajo tudi ameriški filmi kontinentalne problematike. »Stara« Evropa se temu ne vda in kljub prevladujoči konkurenci filmske Amerike skuša v sklopu lastne gospodarske skupnosti svojim proizvodom vendarle omogočiti življenje na mednarodnem tržišču. Tako je bil potrjen leta 1990 že prej operativni projekt Media, ki ga je oblikovala volja po podpori evropske filmske in audiovizualne proizvodnje. Projekt Media združuje približno 20 programov oz. delovnih projektov in vsakega izmed teh vodi in usmeja ena izmed držav Članic. Med vsemi programi so javnosti še najbolj znani Script Found, ki podpira izvirne scenarije, Euro Ales Doktoric Media Garanties, ki krepi proizvodnjo, in EFDO za distribucijo. Med zadnjimi se je rodil tudi Media Salles, za katerega je odgovorna Italija. Program Media Salles je bil ustanovljen leta 1992 in je specifično usmerjen v krepitev predvajanja, mreže kinodvoran in v formacijo sposobnih ljudi na tem področju. Kinodvorana mora (p) ostati prvenstveni kraj gledanja ega; J m ni lokalni nimivo je, Liauji, redvajanja zaradi hu- Danes in jutri bodo predvajali Jordanov The cryin game VOLITVE / GLASOVANJE SAMO JUTRI OD 7. DO 22. URE i ‘ ‘v----------------- KULTURA / POSVET ZGODOVINARJEV Kako bomo jutri volili za deželo in pokrajino Zo deželo lahko volimo stranko in enega kandidata (izpisati Je 'reba priimek!), za pokrajino je dovolj prečrtati znak stranke Attems in 18. stol. v alpskem prostoru Družbeni prerez skozi pastoralne obiske prvega predstojnika takrat ogromne goriške škofije "olilna kampanja, 1 VCfirniärmi,___i i ■ s£0Clih Pom bankam priložnost, «menjalo se -/ari^o _ ' ubu, ]e xonca P epusca danes vok „as z,a Premislek. > aPak, Ce naše bralci ® mga mesta spom za nekatere novos aJi samo en dan del)o od 7. do 22. i vedno moramo : ^ uoKumen nmo potrdilo. Kd Prejel na dom, e tud! danes ali jute na občini. nJll glasovni deželni SVET barve) bomo na G «hirali med 14 jako, da prečrtamo rane liste. Zrave pripišemo preferenco SAMO ENEMU KANDIDATU in sicer tako, da IZPIŠEMO NJEGOV PRIIMEK. Samo s številko izražena preferenca ni veljavna. ZA POKRAJINSKI SVET (glasovnica rumene barve) je dovolj prečrtati znak stranke: s tem bomo avtomatično podprli tudi strankinega kandidata za pokrajinski svet in kandidata za predsedstvo pokrajine: njuni imeni sta že natisnjeni na glasovnici. Za slovensko narodnst-no skupnost je najvecjega pomena, da se na volitvah v najvecji možni meri uveljavijo slovenski kandidati in stranke, ki se zavzemajo za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Na DEŽELNIH VOLITVAH je slovenski kandidat z najvecjimi možnostmi iz- y_____VOLILNA KRONIKA h DSL za izvolitev Slovencev Demokratična stranka levice je vCeraj zaključila sho-e v Jamljah in v Doberdobu. Prisotni so bili kandi-ad za deželni svet Mario Lavrenčič, za predsedstvo Pokrajine Maurizio Salomoni in za pokrajinski svet Aleksandra Devetak. Za deželne volitve je prišla do «raza potreba, da se na listi DSL uveljavi Marjo Lavrenčič, da bi se predstavništvo goriških Slovencev na deželi ne prekinilo. Glede predsedstva pokrajine je bil podčrtan cilj DSL, da s Salomonijem prodre do oalotaže. V tem slučaju bo moralo priti do složnega nastopa naprednih in levih sil, da prevzamejo Pokrajino KD in Severni ligi. Tudi kandidatura bivše odbornice za šolstvo Aleksandre Devetak pomembna Za vse Slovence: njena prisotnost je zagotovila pozornost do slovenske šolske problematike in do problemov mladih nasploh. SSk za enoten narodnostni nastop Na srečanju Slovenske skupnosti Gorica z volilci v Doberdobu so nastopili Damijan Terpin, kandidat za Predsednika pokrajine, Stefan Bukovec, Hadrijan Gorsi in Mirko Špacapan. Gost večera je bil Ivo Hva-bca, ki je kot državni poslanec Slovenije predstavil protest komisije za zunanje zadeve pri slovenskem parlamentu in sicer v podporo zajamčenega zastopstva slovenske manjšine v Italiji. V luči tega nastopa se je Damijan Terpin zavzel za enotno in narodnostno nastopanje Slovencev Italiji, Stefan Bukovec N podrobno osvetlil program stranke, medtem ko je Hadrijan Gorsi analiziral velik odziv pri zbiranju Podpisov. Mirko Špacapan pa je izrazil prepričanje, da se moramo Slovenci kljub krivičnemu volilnemu zakonu prizadevati za Cim boljši rezultat. SKP ponuja levo alternativo Stranka komunistične prenove je na zaključnem shodu volilne kampanje pozvala slovenske volilce, da podprejo njene kandidate za pokrajino in za da2el° (Vilmo Braim, Viljema Gergolet, Stanka in Gdija Maligoja) in s tem stranko, ki ne popušča sredinskim in konzervativnim silam. Te, ki skupaj z DSL podpirajo Ciampija - nadaljevalca Amatove krivdne socialne politike, ne morejo zagotoviti alternativo dosedanji oblasti. SKP vabi, da ji oddajo svoj glas vsi slovenski volilci, ki jim Cut narodne pripadnosti ne narekuje potrebe po neplodnemu zapiranju vase, ampak po soočanju in sodelovanju z ostalimi atnicnimi in družbenimi komponentami. PSI: zaupati v moč prenove Slovenska komponenta PSI je v Četrtek v Sovodnjah Zakljucila volilna srečanja s kandidatko Alenko Flo-renin za pokrajinski svet. Na dobro obiskanem srečanju je bil govor o položaju v stranki, ki je na Conskem tudi po zaslugi slovenske komponente stopi-a na p0t prenove. Poudarili so, da se posebno na teh volitvah ne gre prepuščati emociji in trenutnemu razpoloženju, svoj glas je treba uporabiti z najvecjo odgovornostjo in zaupanjem v moC prenove. Zavmi-n so namige in osebne napade na kandidatko Flore-miiovo, ki prihajajo z različnih strani. Slovenska ko-niisija ocenjuje da tako zadržanje dokazuje po-rnanjkanje resnih programov in je prepričana, da bodo volilci v Sovodnjah, Doberdobu in Zagraju izka-z^li veliko zaupanje Alenki Florenin. Zeleni: z ironijo zavrnili misovce Zaključek volilne kampanje je bil za Zelene intenziven. Predsinoci sta kandidata za predsednika pokrajine Renato Fiorelli in za pokrajinski svet Milan Devetak govorila na Vrhu in Doberdobu. Fiorelli se je srečal tudi z doberdobskim 2upanom Lavrenčičem: analizirala sta probleme okolja, kaškega parka, cest in prevozov, valoriza-cije vseh jezikov in kultm. Včeraj so Zeleni imeli Se ducat shodov po Gorici, pri Čemer je dopold-ne v Ul. Catterini prišlo do incidenta s skupino jnisovcev, ki so hoteli “pregnati” Fiorellija. Ta Fh je osramotil z ironijo in jim med drugim za-orusil, naj si nikar ne nadevajo belih rokavic, da dl kazali ciste roke: roke tistih, ki prirejajo shode N. mas, so še vedno umazane od prelite krvi. volitve doberdobski župan Marjo Lavrenčič na listi DSL. Tudi goriška SKGZ je te dni pozvala volilce, naj ga podprejo s preferenco in sicer tako, da ob simbolu stranke izpišejo njegov priimek. Nosilec deželne tiste SSk je v goriškem okrožju Ivo Jevnikar, na drugem mestu pa je Mirko Spazzapan. Na listi SKP kandidira za deželo Edi Matigoj. Na volitvah za POKRAJINSKI SVET so slovenski kandidati številnejši. Poglejmo po strankah. SSk: kandidat za predsednika je Damijan Terpin. Poleg njega predstavlja stranka seveda slovenske kandidate v vsakem od 24 okrožij v pokrajini. V primeru, da Slovenska skupnost potrdi svoj dosedanji mandat v pokrajinskem svetu, bo to mesto pripadlo Terpi-nu, ki ima tudi v primem neizvolitve kot predsednik prednost pred drugimi kandidati pri dodeljevanju svetovalskega mesta. Na listi DSL se za ponovno izvolitev zavzema Aleksandra Devetak, ki kandidira v okrožjih Za-graj-Doberdob-Sovodnje in Gorica VI (Standrež). Možnost izvolitve ima zlasti v prvem, seveda Ce bo DSL v tem okrožju zbrala dovolj visok odstotek glasov in Ce bo v pokrajinskem merilu dobila dovolj svetovalskih mest, Placuta: sejem rabljenih stvari Jutri prvič, nato vsak mesec Na pobudo rajona Placuta - Sveto-gorska Četrt bo jutri dopoldne na Placuti prvi mesečni sejem rabljenih stvari. Sejem bo odslej vsako prvo nedeljo v mesecu pred cerkvijo sv. Vida in Mo-desta. Poimenovali so ga “Podstrešje na Placuti”. Kdor bi rad izmenjal, prodal ali pa samo ponujal svoje blago najrazličnejše vrste, naj se javi na goriški občini v uradu za izdajanje trgovskih dovoljenj, kjer mu bodo izdali poseben dokument, s katerim bo imel pravico do ene od dvajsetih prodajnih miz. kar je, kot bomo videli, vezano tudi na izid volitev za predsednika. SKP se na pokrajinskih volitvah predstavlja s štirimi slovenskimi kandidati. To so Viljem Gergolet (okrožje Zagraj-Dober-dob-Sovodnje), Vilma Braini (Gorica VI), Edi Matigoj (Gorica I), Stanko Matigoj (Gorica II). PSI je kot neodvisno vključila v svojo kandidatno tisto Alenko Florenin, ki kandidira v sovo-denjsko-doberdobskem okrožju. Zeleni golobice imajo prav tako slovenskega kandidata v okrožju, ki zajema Doberdob in So-vodnje: to je Milan Devetak. Omenili smo tudi pomen izbire predsedniškega kandidata za porazdelitev mest v pokrajinskem svetu. V prvem krogu dejansko ne bomo mogli izbirati predsednika (volimo le stranko in s tem podpremo predsedniškega kandidata, ki ga predlaga stranka), zato pa se bo o tem odločalo s sklepanjem zavezništev med prvim in drugim krogom. V balotažo se bosta uvrstila samo prva dva kandidata iz prvega kroga. Po balotaži bo koalicija novega predsednika dobila 60-odstotkov svetovalskih mest, koalicija poraženca in neopredeljene liste pa si bodo delile ostalih 40-odstotkov. Goriški župan Tuzzi je vCeraj s tiskovnim sporočilom odgovoril na kritike, ki so bile (sicer s predvolilnim prizvokom) izrečene glede zaprtja Korza Italia zaradi prenavljanja telefonskih linij. Tuzzi zagotavlja, da bo podjetje CGD iz Neaplja dokončalo dela do 29. avgusta. Dotlej bo glavni mestni korzo zaprt za ves promet, po njem bodo lahko vozili le mestni avtobusi, reševalna vozila in vozila orožnikov, policije in gasilcev. Podjetje, ki si je na licitaciji zagotovilo zakup del se je obvezalo, da bodo dela končana že pred veliko folklorno parado konec avgusta. Delavci bodo delali po deset ur dnevno vključno s sobotami, ponoči pa ne JuruPauk V dvorani Trgovinske zbornice je bilo predsinoci srečanje zgodovinarjev, ki ga je na temo “Osemnajsto stoletje v alpskem prostoru- kultura in družba”, pripravil Inštitut za srednjeevropska srečanja. Seminar je bil posvečen pastoralnim obiskom, ki jih je opravljal v 18. stol. prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems (1752-1772). Goriška nadškofija je takrat obsegala vse sedanje slovensko ozemlje, Gortino D’Am-pezzo, furlansko nižino, del Koroške južno od Drave, goriško pokrajino in tudi vse trbiško ozemlje. Velikanska nadškofija torej, na kateri so živeli Furlani, Nemci, Italijani, Ladinci in Slovenci. Posvet so priredili ob dokončnem restavriranju dvajsetih zvezkov-knjig, v katerih so zbrani vsi dokumenti o Attemsovih pastoralnih obiskih. O pomembnosti dokumentov škofovih obiskov je spregovoril prof. Menozzi. Manuela Jentile je nazorno z diapozitivi pokazala, kako so restavrirati zapiske Attemsovih škofovskih obiskov. Gre za delo, v katerem so shranjeni podatki o verskem in posvetnem življenju ljudi v 18. stoletju na takratnem ozemlju go- bodo delali, ker je delo preveč hrupno in bi tako motili stanovalce mestnega središča. Zaradi varnosti pa so tudi opustili prvotno namero, da bi na korzu Italija uvedli enosmerni promet. Petnajst dni bodo na prvem odseku korza (med križišči z ul. IX Agosto in ul. Bellini) delala tudi občinska podjetja razna vzdrževalna dela. Z enim samim izkopom (in zaporo prometu) naj bi torej - enkrat toliko - izvedli dvoje potrebnih posegov. Župan v sporočilu nadaljuje, da se občinska uprava zaveda vseh težav zaradi zaprtja korza Italija, a so obenem prepričani, da so dela za modernizacijo telefonskega omrežja za Gorico nujno potrebna. PROMET / TUZZI POJASNIL Zaprtje Koiza je nujno, polemike so neutemeljene GORICA / DANES ODPRTJE BAZENA NA PROSTEM Poletna sezona v bazenih Od polovice junija dalje tudi "Počitnice v Pazenu" za otroke Danes se začenja poletna sezona v občinskih bazenih na Rojcah. Junija bo odkriti bazen na voljo občinstvu vsak delavnik od 13. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa bo odprt od 10. do 19. ure. Športno združenje “Gorizia Nuoto“ organizira poleg tega tudi letos t. i. “počitnice v bazenu“, ki so namenjene otrokom od 6. do 14. leta starosti. Gre za rekreacijo, ki je imela v prejš-nih letiti izreden uspeh, ker je namenjena prav otrokom željnim gibanja in plavanja. Cez poletje bo na voljo šest Časovnih terminov, v katere se lahko vpišejo otroci. Počitnice v bazenu bodo v vsaki izmeni trajale vsak po dva tedna in veljajo za delavnike, razen sobote in nedelje. Otroci bodo v bazenu in okrog njega zaposleni od 8. ure do 12.30. Organizator je zanje pripravil skupine z največ 15 udeleženci, ki bodo vsi pod skrbnim nadzorstvom njim namenjenga animatorja in inštruktorja plavanja. Za otroke pa so v občinskih bazenih pripravili tudi obilo iger, veliko telovadbe, turnirjev med ekipami in posameznih temo-vanj. Take vrste počitnic so še posebno primerne za otroke, ki ostanejo med počitnicami v mestu in za tiste, ki plavanja še ne obvladajo. Prvi termin dvotedenskih “počitnic v bazenu“ se začne 14. junija. Naslednji Časovni termini-so: 28. junija, 12. julija, 26. 7., 9. septembra in zadnji se začne 23. septembra. Vse informacije dajejo po telefonu od 16. do 19. ure na št.22215, kjer sprejemajo tudi prijave interesentov. Profesorja Kralj (levo) in Tavano (foto Studio Reportage) riške nadškofije. Iz tega arhiva je prof. Lojzka Bratuž prepisala Attemsove pridige v slovenščini in jih potem izdala pri ZTT, Cesar se je spomnil Sergio Tavano, ko je uvedel osrednji del 'srečanja. “Kultura in družba v pastoralnih obiskih na avstrijskem, slovenskem in italijanslem območju” je bil namreč naslov treh referatov, ki so prikazati zgodovino naših krajev v 18. stoletju. Peter Tropper je poročal o nemško govorečem, Alessandra Martina pa o zgodovini italijansko, furlansko in ladinsko govorečega področja v Attemsovem Času. Profesor iz vipavske gimnazije France Kralj je govoril o Attemsovih pastoralnih obiskih na slovenskem območju. V briljantnem predavanju je Kralj nanizal vrsto podatkov o takratnem življenju na Slovenskem, posebno na Krasu, na Vipavskem in na Tolminskem. Iz referata je prišla na dan slovenska družba, Cerkev in predvsem škof Attems, ki je pridigal v slovenščini. Attems je zahteval znanje slovenščine od svojih duhovnikov na področju, kjer so pretežno živeli Slovenci, in tako je prof. Kralj navedel primer nemškega duhovnika v Vipavi, ki ga je Attems prestavil na Koroško zaradi nepoznavanja slovenskega jezika. ŠOLE / MATURE Sestava komisij za zrelostni izpit Na štirih slovenskih šolah v Gorici bo letos skupno 57 maturantov Ministrstvo za šolstvo je pred dnevi potrdilo seznam maturitetnih komisij na slovenskih višjih srednjih šolah. Na Goriškem bodo maturitetne komisije tako sestavljene: Na klasičnem liceju Primož Trubar bo maturo opravljalo 8 dijakov, komisijo pa bodo sestavljali: predsednik Robert Pe-taros (docent na videmski imiverzi), elani Majda Massera za italijanščino (učiteljišče Slomšek-Tr-st), za slovenščino Luigia Kristančič (učiteljišče S. Gregorčič iz Gorice), za latinščino Slava Starc (znanstveni licej Prešeren -Trst), za zgodovino Maria Luisa Cenda (znanstv. licej Prešeren -Trst); notranja elana komisije pa bosta Alenka Rebula Tuta (licej Prešeren iz Trsta) in Katerina Faganel z liceja Trubar v Gorici. Na slovenskem odseku tehnične industrijske šole Galileo Galilei v Gorici bo maturo opravljalo 12 kandidatov, sestava komisije pa je: predsednik Ivan Černič (ravnatelj trgovskega zavoda Zois iz Trsta), za italijanščino Natalija Sirk (trg. zavod Zois iz Gorice), za slo-vensšCino Navica Budal (Zois iz Gorice), za elektroniko Carlo Mucci (zavod J. Stefan iz Trsta), za informatiko Matija Hmeljak (univ. prof. v Trstu), notranji elan pa bo Ivo Tommasi. Na poklicnem zavodu Ivan Cankar bo eksperimentalno maturo opravilo 8 dijakov, 9 pa normalno za tehnike upravljanja podjetij, njihova maturitetna komisija bo sledeča: pred-senik Giuseppe Rudez (ravnatelj zavoda J. Stefan iz Trsta), za italijanščino bo Viviana Crismancic (trg. zavod Zois iz Trsta), za slovenščino Marta Vergi-nella (zavod J. Stefan-Tr-st), za upravno znanost in organizacijo dela Jožef Savli (2. Zois-Gori-ca), za metematiko Mirella Gergolet (Galilei-Gorica), notranji elan pa bo Dario Frandolic. Na trgovskem zavodu 2. Zois bo opravljalo maturo 20 kandidatov, maturitetna komisija pa je sledeča: predsednica Nada Pertot (ravnateljica znanstv. liceja Prešeren iz Trsta), za italijanščino Nada Gerzelj (zn. licej Prešeren-Trst), za slo-vensšCino Mara Žerjal (zavod Stefan-Trst), za knjigovodstvo Flavia Bezeljak (I.Cankar-Gori-ca), za zemljepis bo Maria Spazzapan (Žois-Trst) in notranji elan Enrico Lisjak. Prosvetno društvo STANDRE2 prireja v Standrežu Praznik špargljev Sobota, 5. junija, ob 17. uri slikarski ex-tempore ob20.uri prosta zabava Nedelja, 6. junija, ob 17. uri tekmovanje v pritrkovanju ob 19. uri nastop pevskih zborov in štandreške dramske skupine z veseloigro Obravnava - Sledi plesna zabava Na voljo odlični Sparglji, domača pijača in jedača. Bogat srecolov. NOVICE Zbor Skala v Gabrjah praznuje 10-let “na borjaču” Kulturno društvo Skala - Gabrje prireja nocoj ob 21. uri jubilejni koncert ob 10-letnici moškega pevskega zbora. Pevci so za to slavnostno priložnost pod vodstvom dirigentke Rozine Konjedic, pripraviti celovečerni spored, ki bo obsegal izvedbo petnajstih skladb. Na večeru, ki so mu dati naslov ”VeCer je, ljubica...”, bo nastopila tudi ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, ki jo vodi Tatjana Blokar. V priemru slabega vremena bo koncert jutri ob isti uri. Reorganizacija telefonije Telefonsko podjetje SIP izvaja reorganizacije svojih služb v deželi. Zaradi vedno večjega števila telefonskih naročnikov in zaradi večje avtomatizacije telefonskih linij so se odločili, da bodo področje južno od mesta Videm združili s področjem, ki pokriva goriško pokrajino. Za telefonske naročnike ni nobenih novosti, ker vsi delavci in operaterji podjetja SIP v Gorici ostanejo na svojih delovnih mestih, gre samo za interne spremembe, ki so nastale zaradi nuje posodabljanja podjetja. Enako še vedno veljati številki za morebitne okvare na telefonskem omrežju 183 in 189, na katere še vedno lahko kličemo, Čeravno so njihove centrale sedaj v Mestrah in v Vidmu. Gino Pipia in Trovieri nastopijo pri “Transalpini” Popularni goriški kantavtor Gino Pipia bo nocoj ob 20.30 na vrtu restavracije-hotela “Alla Transal-pina” začel cikel koncertov Poletje v glasbi. Pipia bo nastopil s starimi in novejšimi skladbami, z njim bodo igrati “I Trovieri” z novim bobnarjem. Gino Pipia in njegov ansambel bodo igrati na vrtu restvracije “Alla Transalpina” vsak Četrtek in petek skozi ves mesec junij. Trije ranjeni, štirje aretirani v pretepu pri Marini Julii V Marini Julii pri Tržiču se je predsinoci vnel divji prepir med tremi domačini in skupino kakih desetih južnjakov, ki živijo tam. Trojica domačih “korenjakov ” (vsi trije so že imeti opravka s pravico), ki so jo sestavljali 34-letni Flavio Cla-piz iz Spetra, 36-letni Giorgio Gaion iz TržiCa in 28-letni Dino Stabile iz Poljana, se ni zbala številčne premoči južnjakov. Na besede so odgovorili z besedami, na dejanja z dejanji, dokler se “meddeželno srečanje” ni izrodilo v splošen pretep, ki ga je prekinil le prihod policije. Agenti so poloviti vse tri ranjene domačine (zdraviti se bodo po 10 dni) in enega od druge skupine, 38-let-nega Antonia La Muro iz kraja Castellamare pri Neaplju, medtem ko sos e drugi razbežali. Vse štiri aretirane so zaprti v Ul. Barzellini v Gorici. _____________KINO GORICA VITTORIA 20.30-22.15-24.00 »Srce pozimi«. Srebrni lev na festivalu v Benetkah. CORSO 18.15-20.15-22.15 »La scorta«. VERDI 20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria follia«. Prepovedan mladini pod 14. letom. TR2IC COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »La scorta«. □ OBVESTILA SPD GORICA sporoča, da avtobusnega prevoza za Franjo in Aragonitno jamo jutri, 6. t.m., ne bo zaradi premajhnega števila prijavljenih. Izletniki se bodo v Cerkno zato odpeljali z avtomobili. Odhod ob 8.30 s parkirišča pri RdeCi hiši. Kosilo iz nahrbtnika. SEKCIJA SG-SRG pri SZ DOM vabi v “Cirkus” danes ob 10.30 v telovadnici Kulturnega doma Gorica. Nastopajo mažoretke OS IX. korpusa iz Nove Gorice, telovadci športne šolske skupine Solkan ter elani in Članice sekcije SG-SRG Dom. DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Doberdoba poziva izletnike, ki bodo 26. junija potovali v Španijo, naj poravnajo do 15. junija preostali znesek in obvešCa, da bo avtobus odpeljal iz Doberdoba ob 6. uri. Za informacije tel. 78103. POLETNO SREDISCE bo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak teden od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu dijaškega doma od 12. do 15. ure do 11. junija. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-ci ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri elanih. ka PRIREDITVE GLASBENA MATICA GORICA - poifružnica Sovodnje vaj# na Večer z glasbo v torek, 8. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopati bodo gojenci šole Glasbene matice. ZSSDI vabi v sredo, 9. junija, na podeljevanje priznanj najzaslužnejšim slovenskim goriškim športnikom in ekipam v sezoni 1992/93. Prireditev boob 20.30 v domu Andreja Budala v Standrežu. O ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke: GORICA IP - Ul. don Bosco MONTESHELL - Ul. Trieste AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Matteotti IP - Ul. Boito ESSO - Ul. 1. Maggio FINA-Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - drž. cesta 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu RONKE MONTESHELL - na letališču I ‘ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes ob 11. uri Neri-na Salvini poročena Ver-din iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, 12.45 Luigia Capello iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš. NOVICE UKRAJINA / PARLAMENT NASPROTUJE UNIČENJU JEDRSKEGA ORQ2JA V JAR sedemindvajset novih žrtev DURBAN - V treh zaporednih noCnih napadih neznancev na črnska naselja v južnoafriški provinci Natal je bilo ubitih najmanj petindvajset ljudi, sporoča policija. Predstavnik pohcije Henry Bhudram je ob tem dejal, da dosedanja preiskava ni pokazala, da bi hib vzrok napadov politični motivi. Medtem pa se v Johannesburgu nadaljujejo pogajanja med političnimi strankami in organizacijami za demokratično ureditev, v kateri bi bila enakopravno zastopana tudi črnska večina. V zadnjem krogu pogajanj so se vse strani, razen skrajne desne frakcije, strinjale, naj bi prve sploSne demokratične volitve izvedb 27. aprila prihodnje leto. (Reuter) Madžarska se želi priključiti Natu BUDIMPEŠTA - Madžarska bskovna agencija MTI je sporočila, da je madžarski zunanji minister Geza Jeszenszky izrazil željo, da bi se njegova država vključila v vojaSko-pobtično strukturo Severnoatlantske zveze. Na otvoritvi desetdnevnega seminarja zveze Nato je dejal, da je Madžarski strateški cilj popolna vključitev v evropski politični, pravosodni, gospodarski in varnostni sistem. Seminarja v Budimpešb se udeležuje več kot sto visokih predstavnikov Nata in ZN. (AFP) Sojenje atentatorjem na Busha KUVAJT - V soboto se je kuvajtski prestolnici začelo sojenje štirinajstim moškim, osumljenim vplete-nosb v poskus atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Geoiga Busha, ki naj bi ga načrtoval Irak. Večina obtoženih je Iračanov, med njimi pa je tudi nekaj državljanov Kuvajta in Savdske Arabije. Dvanajstim osumljencem grozi smrt, če bo vrhovni sodnik Šalah al-Fahad obtožence proglasil za krive. Dva sta sicer obtožena sodelovanja, vendar naj ne bi bila obveščena o namerah štirinajsterice. V Kuvajtu je priprtih še 17 oseb, osumljenih povezave z neuspelim atentatom na Busha med 14. in 16. apri-lorti letos. (Reuter) Četrta obletnica Homeinijeve smrti TEHERAN - Več tisoč muslimanov iz številnih arabskih držav se je v petek v Teheranu udeležilo žalne slovesnosb ob četrti obletnici smrti ajatolaha Homeinija. Množica vernikov in privržencev fun-damentalisbčne pobtike preminulega Homeinija je dobesedno okupirala okolico grobnice, evforično pozivala k revoluciji in preklinjala ZDA. (Reuter) Demonstracije na Poljskem VARŠAVA - Pribbžno dva bsoč demonstrantov je v petek na varšavskih ulicah zahtevalo odstop predsednika Walese in premierke Suchocke. De-monstraniti, ki so se zbrali, da bi počastih obletnico padca vlade pod vodstvom premiera Jana Olszew-skega, so se spopadb tudi s pobcijo. Nekaj demonstrantov so priprb, ostale izgrednike pa je pobcija uspela hitro razgnati. (Reuter) Jedrski upor iz Kijeva O ratifikaciji pogodbe o zmanjšanju strateške oborožitve in podpisu sporazuma o neširjenju jedrskega orožja bodo sicer še razpravljali, toda parlament očitno nasprotuje razorožitvi KIJEV - Ukrajinski parlament je z odločitvijo, da se bodo o tem še pogovarjali, zaključil dvodnevno razpravo o dveh najpomembnejših mednarodnih pogodbah o razoroževanju, pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in sporazumu o zmanjšanju strateške obororožitve Start I. Toda že sama razprava je razburila najpomem- bnejše svetovne prestolnice. Ministrski predsednik Leonid Kučma, ki ga je predsednik Krav-čuk pred mesecem dni imenoval tudi za državnega pogajalca o jedrskem razoroževanju, je namreč parlamentu predlagal, naj se Ukrajina vsaj začasno razglasi za jedrsko velesilo. Razorožitveni sporazum Start I sta podpisali še Združene države Amerike in Sovjetska zveza, po razpadu evroa-zijske komunistične velikanke pa je na ukrajinskem ozemlju ostalo 176 raket z jedrskimi konicami. Ukrajina se je lani z lizbonskimi protokoli sicer uvrstila med podpisnice pogodbe, toda pred uresničevanjem jo mora ratificirati parlament. Toda ministrski Latvija išče navdih za obnovo v nacionalni preteklosti RIGA - Pribbžno 1, 25 mibjona vo-lilcev bo v soboto in nedeljo volilo nov parlament, peto »saeimo«, predvojni parlament, ki bo nadomestil sedanji vrhovni svet, »parlament sovjetske okupacije«. Latvija je zadnja med tremi baltskimi republikami, ki bo krenila v demokracijo po poti svoje nekdanje parlamentarne ureditve iz leta 1922 s predsednikom, ki ga izvob parlament. Pod pritiskom nacionalističnih skrajnežev, ki so si pridobiti večino v sedanjem vrhovnem svetu, ko jih je leta 1990 izvolilo 2, 76-mibjonsko prebivalstvo te države, imajo zdaj volilno pravico samo tisti državljani, ki so v tej republiki živeli pred drugo svetovno vojno, in njihovi potomci. Več kot 700.000 »nelegalnih priseljencev« oziroma »kolonov«, kot imenujejo rusofonske prebivalce, M so se nase-hli v Latviji po priključitvi te baltske države Sovjetski zvezi, pa te volilne pravice ne bo imelo. Latvija tako zdaj navdih za svojo obnovo išče v preteklosti. Pred letom 1940 so četrtino prebivalcev Latvije predstavljali tujci. Po hudi politiki rusifikacije v 50. in 60. letih je zdaj v Latviji le še 52 odstotkov Latvijcev, v Rigi pa so celo manjšina, ki doseže komaj 27 odstotkov. Vlada poudarja, da ne gre v nobenem primeru za »etnično čiščenje«, kajti celo tisti Latvijci, ki so državo zapustili pred neodvisnostjo leta 1918 in ki so se vrnili po letu 1940, nimajo latvijskega državljanstva. Pričakovati je, da bo sa-eima sprejela nov zakon o državljanstvu, ki predvideva kombinacijo let bivanja in preizkus jezikovnega in zgodovinskega znanja za vse, ki bi hoteli pridobiti državljanstvo. Nacionalno gibanje za neodvisnost Latvije, ki se zavzema za »latvijsko Latvijo« pa hoče ohraniti takšna razmerja med narodnostmi, kakršna so bila pred vojno, kar bi pomenilo, da se utegne veliko število tujcev izseliti. Izključitev veb-kega števila rusofonskih strank spravlja v obup tudi demokratične kroge v Moskvi. Rusija pogojuje umik svojih 22.000 vojakov iz Latvije s prenehanjem »kršitev« človekovih pravic v tej baltski državi. (AFP) predsednik Kučma me- pa ne?« so se spraševali ni, da Ukrajina ne more ukrajinski razpravljale! računati na plačilo stro- in svoje stališče upravi-škov za uničenje jedr- čevali s Francijo in Veli-skih raket, ki po besedah ko Britanijo. Tema drža-predsednika parlamen- vama še na misel ne pri-tarne komisije za vojaška de odstranitev vsega je-vprašanja dosegajo mili- drskega orožja, pa če-jarde dolarjev. Predlagal prav so varnostno v veli-je, naj parlament ratifici- ko boljšem položaju od ra Start I, ne pa tudi li- Ukrajine, ki leži na ne-zbonskih protokolov in mirnem območju nekda-pogodbe o neširjenju je- nje Sovjetske zveze. »Z drskega orožja, ki državo zahtevami, naj uničimo obvezujejo k uničenju je- vse orožje, samo dokazu-drskib raket. Ukrajina jejo, da smo zanje drugo-naj bi obdržala vsaj 46 razredna država,« je bilo medcelinskih jedrskih v četrtek slišati v ukra-raket SS-24, da bi drugi jinskem parlamentu, upoštevali njihove teža- Ukrajinci so z razprave. »Zakaj naj bi Rusija vo v parlamentu že ra-imela jedrsko orožje, mi zjezili zahodne prestol- Ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (Telefoto: AP) niče in Moskvo, še posebej pa Washington, ki je že izjavil, da bodo skušali Ukrajino prepričati, naj ratificira pogodbo o zmanjšanju strateške oborožitve in podpiše sporazum o neširjenju jedrskega orožja. 2e v nedeljo bo Kijev obiskal ameriški obrambni minister Les Aspin in zahte^ val, naj spoštujejo svoje obljube o jedrskem razoroževanju, v Ukrajino pa je na pogovore s predsednikom Leonidom Krav-čukom že pohitel tudi ruski zunanji minister Andrej Kozirjev. Zato je ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk posvaril lent, naj ne naje vsemu svet > ko pa je opozo-veeajo mednaro imitev. Toda na kega preaseu. i« v parlamentu al, da ukrajinsko '■•cn)e “di„ie Boris Jelcin obračunava s podpredsednikom Ruckojem MOSKVA - Konservativni ruski parlament se je v petek odločil, da bo podpredsednika Aleksandra Ru-ckoja podprl v spopadu s predsednikom Borisom Jelcinom. Z veliko večino so sklenili, da bodo zaprosili ustavno sodišče za mnenje o zadnjem Jelcinovem udarcu svojemu podpredsedniku Aleksandru Ruckoju, ki je ostal brez službenega avtomobila, večine svojih uslužbencev in celo brez telesnih stražarjev. Ruckoju naklonjeni ruski parlamentarci menijo, da je to veliko ponižanje. Za Borisa Jelcina pa je to najbrž samo zaC‘j” tek spopada s podpredsednikom, ki mu je začel odkrito nasprotovati aprila in je pred nedavnim predsednik3 Jelcina obtožil, da je lažnivec. Novo priložnos bo imel že danes na p°; sebej sklicani ustavn1 konferenci, kjer Jelcin upa, da bo dobil zeleno luc za spremembo ustave in razpustitev sedanjega kongresa, k‘ odločno nasprotuje Je - cinovi politiki. , (Reuter) SEVERNA KOREJA NE DOVOLI MEDNARODNE PREISKAVE O JEDRSKI OBOROŽITVI Vsi tujci morajo iz dižave Tokio je priznal, da številni ukrepi Pjongjanga lahko zelo ogrozijo trgovinsko povezavo in pomorske poti med Japonsko in Južno Korejo TOKIO - Severna Koreja, ki se hitro približuje mednarodnemu roku, ko bi morala dovoliti nadzor nad svojo domnevno jedrsko proizvodnjo, se je odločila, da morajo vsi tujci, razen akreditiranih diplomatov, zapustiti državo do 15. junija, je sporočila v petek agencija Kyo-do. Dobro obveščena japonska agencija je hkrati obvestila, da ta ukrep zadeva tudi japonske turiste korejskega porekla. Piongjang se je odločil, da do konca julija ne bo več izdajal vstopnih viz. Agencijski viri omenjajo, da utegne Piongjang podvzeti podoben korak tudi v zvezi s severnokorejskimi pogovori z ZDA o umiku iz Sporazuma o neši- rjenju jedrskega orožja, ki začne veljati 12. junija. Stalinistični Piongjang je namreč napovedal, da se bo umaknil iz tega sporazuma, potem ko je zavrnil zahtevo ZN, da bi preiskovalna komisija pregledala dve Andrew Steele / Reuter vojaški oporišči, v katerih naj bi skrivaj izdelovali jedrsko orožje. Severna Koreja je zanikala proizvodnjo kakršnegakoli jedrskega orožja, ameriške in druge agencijske službe pa so prepričane, da ga je že izdelala ali je tik pred tem, da to stori. Agencijski viri navajajo številna opozorila, da bi odločitev severnokorejske vlade utegnila prizadeti tudi dvostranske trgovinske odnose med Severno Korejo in Japonsko, pa tudi ladijski promet, kar naj bi se zgodilo sredi junija. Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je povedal, da je bila vlada sicer seznanjena s temi predčasnimi opozorili, vendar ni imela nobene možnosti, da bi jih preverila, saj v Pion-gjangu nima svojega predstavništva. V petek je Severna Koreja svojo tekmico Ju- žno Korejo opozorila, naj v medsebojne pogovore nikar ne vpleta jedrskega vprašanja. Ne da bi naravnost zavrnil seulsko ponudbo za srečanje predstavnikov obeh držav v Panmu-njonu, je premier Kang Song-san predlagal, naj bi se obe strani sestali naslednji torek. Seul se je namreč strinjal s pi-ongjanško zahtevo o ponovni vzpostavitvi medsebojnega dialoga, ki je obnemel konec lanskega leta, vendar samo s pogojem, da bodo spregovorili o domnevnem programu jedrske oborožitve. Kang, ki ga navaja korejska centralna agencija, pa je jasno poudaril, da je tak vnaprejšnji pogoj nesprejemljiv. Minister Kang ob prihodu na pogajanja z ZDA (Telefoto; AP) KAMBODŽA / ZAPLETI OKOLI SESTAVE NOVE OBLASTI Sihanuk se je odrekel vodstvu koalicijske vlade Dokler narodna skupščina ne izvoli nove vlade, bodo ZN zadovoljni s kakršnimkoli »mehanizmom« upravljanja Mark Dodd/Reuter PHNOM PENH - Princ Norodom Sihanuk se je v petek odrekel vodstvu koa-bcijske vlade, potem ko so ga obtožiti, da je ščuval »k državnemu udaru«, pa tudi zaradi drugih težav. Ta nekdanji monarh je še v četrtek izjavil, da bo vodil koahcijsko vlado, sestavljeno iz članov obeh strank, ki sta dobiti največ glasov na volitvah, rojalističnega Funcinpeca in Ljudske stranke Kambodže. Napovedal je tudi, da bosta njegov sin, princ Norodom Ranarridh, vodja Funcinpeca, in Hun Sen, premier phnompenške vlade, v tej vladi postala podpredse- dnika. »Velike težave mi preprečujejo, da bi sestavil koalicijsko vlado,« je v petek izjavil v poslanici kam-boškemu ljudstvu. V poslanici sinu pa je podčrtal, da njegova odločitev izvira tudi iz obtožb, po katerih naj bi pripravljal »državni udar«. Obdobje pred vohtvami so zaznamovali številni pohtični umori najvidnejših predstavnikov Funcinpeca, ki so jih zvečine pripisali režimu v Phnom Penhu. Začasna oblast pod pokroviteljstvom ZN v Kambodži, ki je že sprejela četrtkovo zamisel princa Sihanuka, je v petek znova poudarila, da bo kakršnakoli vlada »mehanizem« za upravljanje države, dokler ne bo narodna skupščina izvolila nove vlade. Zdaj začasna oblast ZN predlaga ustanovitev »okrogle mize« med predstavniki vrhovnega nacionalnega kamboškega sveta, predstavniki ZN in predstavniki nacionalne skupščine. Stodvajset poslancev nacionalne skupščine naj bi z dvotretjinsko veči- no sprejelo novo ustavo v treh mesecih po volitvah in potem izvohlo novo vlado v skladu z mirovnim načrtom, ki so ga v Parizu podpisali leta 1991. Začasna oblast ZN je v petek objavila tudi zadnje rezultate vobtev, ki se jih je udeležilo kar 92 odstotkov volilnih upravičencev. Ti so Funcinpecu zagotovili 45, 3 odstotka glasov, Ljudski stranki Kambodže pa 38, 7 odstotka. Pod pokroviteljstvom ZN se bo v soboto sestal Vrhovni nacionalni svet, prehodni organ oblasti, ki se ga ne bosta udeležila princ Sihanuk in princ Ranarridh. Princ Norodom Sihanuk SVET TA TEDEN Ge bi minuli teden iskali prispodobo sodobnega sveta, se lahko namesto že nekam iztrošene tragične zgodbe o nekdanji Jugoslaviji odločimo tudi za Nemčijo. Ta država ni brez demokratičnih tradicij, ustanov in človeškim pravicam naklonjenega prebivalstva. Morda jih ima celo več kot druge države. Kje drugje bi lahko organizirati demonstrativno ustavitev avtobusov ter branje izrazov sožalja in ogorčenosti pet minut pred dvanajsto na dan žalne slovesnosti za pet turških žrtev podtaknjenega požarja v Solingenu? Množicam demokratičnih Nemcev se kljub temu zdi, da so kazalci ure, ki odloča o njihovem načinu življenja, že prestopiti dvanajsto. »Napadi na tujce v Möllnu in Solingenu niso osamljena dejanja, rodilo jih je ozračje desničarskih skrajnosti,« je dejal nemški predsednik Richard von Weizsäcker, prvi politik na visokem položaju, ki si je upal povedati svetu in Nemcem v obraz, da se v njegovi državi dogaja nekaj, česar ne morejo - ati nočejo? - nadzorovati. Nemške oblasti so kljub ogorčenim demonstracijam levo usmerjenih organizacij opravičevale dramatično omejitev pravice do zatočišča prav s trditvijo, da bo z manj emigranti, ki iščejo samo boljše življenje, tudi manj izpadov proti tujcem. Samo nekaj dni po sprejemu zakona v parlamentu se je zgodil Solingen. Oblasti skušajo tudi požar v Solingenu prikazati kot dejanje neuravnovešenega mladeniča, toda napadi na tujce so videti nekam predobro organizirani. Evropski notranji ministri s pomočjo skupine, imenovane Trevi, že šest mesecev raziskujejo, če se za rasističnimi napadi v Nemčiji in v drugih evropskih državah ne skrivajo dobro organizirane sile. Ce to drži in Če ima prav predsednik Weizsäcker, se začenja v Evropi po italijanskem rojevati tudi nemžki sindrom. Ati morda evropski in svetovni? Italija je sklenila korenito obračunati z vsemogočnimi mafijaši, ki so za zakrivanje svojih pokvarjenih ciljev podstavljati bombe, ubijati in podkupovati do najvišjih političnih predstavnikov. Ati je tudi divjanje nasilnih obritoglavcev namenjeno zakrivanju nepravilnosti z veliko globljimi razsežnostmi? Nemčija v nasprotju z Italijo nima zakonov, ki bi spraševati o izvora denarja, zato nekateri raziskovalci mednarodnega podzemlja domnevajo, da je velik del umazanega denarja našel zatočišče prav v Nemčiji. Pri teh nezakonitih postih gre za stotine milijard dolarjev in najbrž za eno od največjih »industrij« sodobnosti, ki si je sposobna, kot smo videti na italijanskem primera, podrediti večji del političnega establishmenta, ubijati in izvajati slepilne manevre. Italija je tudi dokazala, da lahko sodnikom, novinarjem in navadnim državljanom tudi prekipi, še posebej, če se življenski standard zaradi vseevropske gospodarske krize slabša. Nič čudnega, če evropska diplomacija tudi ta teden ni zmogla narediti niti koraka naprej v re- Kdo stoji za nasilnimi rasisti in gologlavci? Barbara Kramzar Sevanju vojne pred svojimi vrati.Se najbolj zavzete so razprave o tem, kako omejiti priseljevanje tujcev. Tudi tistih iz Bosne in Hercegovine, ki bežijo pred smrtjo. Diplomati pa so si zanje zamislih nekakšna vama območja v sami Bosni. Nič slabega, če bi poleg tega razmišljati tudi o kaznovanju resničnih krivcev za balkansko tragedijo. Toda še najbolj resnicoljubno izjavo o evropski in svetovni politiki do vojne v Bosni je povedal nekdanji mirovni poslanec ES Hans van den Broek, ki je zahteval, naj se končno konča sprenevedanje mednarodne skupnosti. Jasno in glasno naj povedo, da so se sprijazniti z žrtvovanjem Muslimanov za »višje cilje« reševanja srbskega in hrvaškega nacionalnega vprašanja. Trditve o že nekaj let starem dogovora med beograjskim in zagrebškim režimom o delitvi Bosne so videti vsak dan bolj resnične, prav tako vsak dan bolj pa je tudi jasno, da pravila te krvave igre določa Slobodan Miloševič. Odstavitev duhovnega očeta napadalnega srbskega nacionalizma Dobriče Cosiča dokazuje, da si lahko srbski predsednik privošči takorekoč vse. Lahko se že dve leti igra z vsem svetom, lahko se norčuje iz svetovnih voditeljev, ki so ga biti pred nekaj tedni pripravljeni razglasiti za največjega zagovornika mira, lahko celo odstavi človeka, ki je spisal program srbskega nacionalizma še v času, ko je bil Miloševič še priden partijski funkcionar. Njegova policija lahko pretepe voditelja opozicijske stranke Vuka Draškoviča, ker Miloševič dobro ve, da v Srbiji ni prave opozicije. Nekateri celo domnevajo, da so biti beograjski obračuni tega tedna samo mimogrede namenjeni odstranjevanju Miloševičevih - namišljenih ah resničnih? - nasprotnikov. Morda je bil pravi cilj obračun z zadnjo trdnjavo Muslimanov v vzhodni Bosni, medtem ko svetovna javnost s praznim upanjem pričakuje obračun v Beogradu. Sicer pa Balkan ni več tako zanimiv, odkar se je sve navadil grozljivih stik iz Bosne in ni več videti nevarnosti širjenja balkanskih vojn izven območja nekdanje Jugoslavije. Velike sile sveta imajo drugačne skrbi. Kako prisiliti Japonsko in Nemčijo, naj svoje finančno in gospodarsko politiko prilagodijo svetovnim potrebam. Kako naj ameriški predsednik Clinton čedalje bolj razočaranim Američanom dokaže, da je sposoben državniškega odločanja? Uradniki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki združuje 24 najbolj razvitih držav sveta, so ta teden zahodno Evropo opozoriti pred socialnimi nemiri, če ne bodo nekako spraviti šibkega gospodarstva na noge. V dveh za Zahod najpomembnejših vzhodnoevropskih državah, Poljski in Madžarski, so se ta teden zatresti vladi. Kdo bi ob vsem tem tvegal akcijo na Balkanu, pa naj bo ta še takšna »moralna katastrofa«, kot je izjavil nemški obrambni mimster. BOSNA IN HERCEGOVINA / OWEN IN STOLTENBERG V SARAJEVU NOVICE Komisar ES za zunanje zadeve Hans van den Broek je zahteval vojaško posredovanje zahodnih držav v Bosni - Mirovna posrednika bosta skušala spraviti Muslimane in Hrvate ~ avgo - Lord Da^ W?n 111 "Thorvald Stolt rg sta se v petek v bos, sta?11 ^avnem mestu ir_ ’ U1 Muslrniam ate v BiH prepriča ^miselnosti medsel anskih Hrvatov Bob ^ebk°pter,; slabega vremena, ni g01 Poleteti. Omenjen ftanek naj bi v btižnji “odnosti organizira ^Plitu. Owen in Stol sta se pred tem ne . **la z vodjem bo s«li Srbov Karadžičen „e rtlednarodnima pog ^ma zatrdil, da je za mvitostjo in da je 1 Ia° danes ubitih 30( fov> vec sto pa naj Njenih. Prebival ®®verno in vzhod asta pa ge naprej Pmd napadalci, ki: Puščajo le požgane: P®m na stotine mrt trditvah predstavnil Cenjenih poročil ^Jo potrditi. Srbski obsojajo muslim stran, Ces da je v r Patek s topništvonc ma Ilidzo in Raji, vzhodnem delu Sa 1 )u nadzorujejo enote. Pred sestankom z muslimanskimi in hrvaškimi predstavniki je lord Owen novinarjem dejal, da se Srbi motijo, Ce mislijo, da so dobili vojno in da se lahko ognejo nadaljnjim pogajanjem. Komisar ES za zunanje zadeve ES Hans van den Broek pa je zaradi najnovejših srbskih napadov zahteval takojšnje mednarodno vojaško posredovanje v Bosni, saj po njegovem politika popuščanja bosanskim Srbom in MiloševiCevemu režimu v Beogradu, ki se požvižgata na zahodne vrednote, te vrednote spodkopava. Zahteval je tudi odpravo embarga na prodajo orožja Muslimanom, da bi se ti lahko uspešno branili pred napadalci. Njegove trditve so v ostrem nasprotju s prevladujočo politiko Zahoda, ki se zdaj najbolj ukvarja z vprašanjem, kako v BiH zagotoviti šest tako imenovanih varnostnih območij in uresničiti določila Vance-Ownovega načrta. Francoski zunanji minister Alain Juppe se je takemu predlogu že uprl, Ceš da je lahko govoriti o tem, kako je treba zaustaviti spopade v Bosni tudi s silo, Ce ne gre drugače, toda nobena od držav, ki so sodelovale pri najnovejšem sporazumu o oblikovanju politike do Bosne, ni pripravljena poslati svojih vojakov umirat na nemirni Balkan. V zvezi z doganji v Bo- sni je tudi najnovejše Tu-dmanovo pismo generalnemu sekretarju ZN Butro-su Galiju, v katerem mu predlaga, naj na mejo med Hrvaško in Bosno pošlje mednarodne opazovalce, da bi tako dokazal, da Hrvaška ne podpira spopadov v Bosni s pošiljanjem orožja in vojakov tamkajšnjim hrvaškim enotam. Prav tako pa je zahteval mednarodni nadzor meja med tako imenovano ZRJ ter Hrvaško in Bosno, kar bi bil po njegovih besedah najpomembnejši korak za končanje spopadov v Bosni in odpravo srbskih zasedenih območij na Hrvaškem. Franjo Tudman je od generalnega sekretarja ZN tudi zahteval, naj pride v Zagreb, da bi skupaj skušah najti rešitev za srbsko-hrvaški spor v zvezi z zasedenimi ozemlji oziroma tako imenovanimi srbskimi Krajinami. Za danes so namreč krajiški Srbi v Petrinji sklicali zasedanje parlamenta Republike srbske, na katerem naj bi se odločali o združitvi Krajine s Srbijo, kot je za srbski dnevnik Politika povedal predsednik samozvane srbske Krajine Mile Paspalj. Tiskovni predstavnik Krajine v Beogradu novinarju francoske tiskovne agencije AFP ni znal natančno povedati, ah je odločanje o združitvi s Srbijo na dnevnem redu omenjenega zasedanja ali ne. (M. L. in agencije) Lord Owen, Stoltenbörg in general Morillon v Sarajevu Oelefoto: AP) Albanski tisk po beograjski prepovedi PRIŠTINA - Albanski viri so sporočiti, da so ugledni albanski pisatelj Adern Demaqui in 25 novinarjev prenehah s štirinajstdnevno gladovno stavko, s katero so hoteh mednarodno javnost opozoriti, da Srbi načrtno prepovedujejo vse medije, ki poročajo v albanščini. Demaqi je zahteval, da Beograd preklice svoj ukaz o prepovedi Časopisne hiše Rilin-dja, ki je pet let izdajala Časopise in revije za albansko »manjšino« na jugu Kosova. Srbske oblasti v Beogradu so ukazale, naj Rilindijo prevzame novo državno podjetje Panorama, zaposlenim pa so postaviti rok 28. maj, ko bi morali podpisati, da priznavajo novega urednika, ah pa bodo odpuščeni. Dokumenta ni podpisal nihče, Kevs pa je sporočil, da jim je Beograd obljubil nadaljnje izhajanje albanskega tiska.Resnost položaja nakazuje tudi zahteva vodje kosovskih Albancev Rugova, ki od svetovne organizacije zahteva namestitev mirovnih sil na Kosovu, ker se boji, da bi prišlo do izbruha spopadov. Obenem je Rugova ostro obsodil silo, ki so ' jo oblasti uporabile proti beograjskim demonstrantom. (Reuter) Paraga obtožil Tudmana, Tudman obsodil Parago ZAGREB - Dobroslava Paraga so odstaviti z mesta podpredsednika saborske komisije za človekove pravice, prihodnji teden pa ga Čaka sodni proces, na katerem se bo moral zagovarjati zaradi domnevnega terorizma in napadov na ustavnoupravno ureditev Republike Hrvaške. Obtožbe je proti vodju Hrvaške stranke prava po njegovem govoru na obisku v ZDA naperil saborski odbor za notranjo politiko. Paraga naj bi namreč v svojem govoru označil predsednika Tudmana za diktatorja, Hrvaško pa za fašistično državo. Paragu so zamerili tudi pismo, ki ga je poslal ameriškemu predsedniku Clintonu; v njem je zapisal, da hrvaški predsednik s svojo politiko diskriminira Srbe, Muslimane in Žide. Paraga pa obsoja vlado tudi zaradi BiH in zatrjuje: »Hrvaški generali so bili v Bosni, in to vedo Američani tudi brez mene.«Paraga so posredno že obtožiti zaradi morebitnih sankcij proti Hrvaški. (R. M.) Draškoviču še niso sodili BEOGRAD - Poročajo, da so vodjo srbske opozicije Vuka DraškoviCa in njegovo soprogo ponovno pretepli in ju preselili v drug zapor - že tretji v dveh dneh po njuni aretaciji. V krogih Dfaškovičeve Stanke SPO vse bolj prevladuje mnenje, da je aretacija navadno policijsko podtikanje, saj so vCeraj uradno sporočili, da sta zakonca DraškoviC obsojena na dva meseca zapora, kar pa se je danes pokazalo kot nemogoče. Ce jima ne bodo sodili do 5. junija, ju bodo morali po zakonu izpustiti iz pripora. Del stranke SPO, kateiga elanov še niso aretirali, je včeraj organiziral tiskovno konferenco, na kateri je samo še bolj prišlo do izraza, da stranke, ki predstavlja edino srbsko opozicijo, brez DraškoviCa ni. (Z. R.) ZRJ / KAKO BURNI TEDEN VIDIJO V BEOGRADU Diktatura ali premoč Odkar je Miloševič na oblasti, je njegova politika najvišji zakon, zato o zakonitosti v Srbiji ni mogoče govoriti ÖEOGRAJ države, so Prvaki in ] Pskega giba vo (SPO). ; flovalec je v Co Cosica kar so jj, s°cialisto’ y. zvezne’ f0 pa so m riali, da nalogov : da jih šc Policije ril: »Tj 2 Veljajo.« Va, trdi Pravnih — m n)a pa l lahko d ^ne me bistvo. : dami, p( Milogev da ni dr aretac izvede °dkrivi vladar zornec in naj vansi takšni olosk Cosic listor Pri Ocei Zoran Jelicič / Beograd pijo desne sile v Srbiji, pozablja, da je Cosič tvorec Memoranduma srbske akademije znanosti in umetnosti oziroma koncepta srbskega nacionalnega vprašanja, ki povzroča srh ne samo Hrvatom in Muslimanom, temveč tudi med Črnogorcem, Makedoncem in Albancem. Skratka, CosiC je človek, ki ima prepričanje, Miloševič pa oblast v danih možnostih, iz Cesar sledi - pa Ce je še tako absurdno -, da bi bilo za vse še huje, Ce bi namesto GosiCa odšel Miloševič. Pri tem je seveda treba razumeti, da gre tu za dejstva, in ne za promocijo te ali one politike. Ce drži teza, da je šef srbske države predvsem ali izključno pragmatični Čuvaj lastne oblasti, potem bi lahko s precej zanesljivosti napovedali njegovo naslednjo potezo. Doma ga Čakata dva opravka, Ce bo obveljalo, da je s Cosičem že odšla tudi skupina nezvestih generalov: razburkana srbska opozicija in trmasta Črna gora. Glede prvega je Vuk DraškoviC že sam opravil večino Miloševičevega dela, saj je omogočil vrnitev zakonitosti (!), ko si je napisal obtožnico za celo vrsto kaznivih dejanj. Toda Miloševič ne bi bil to, kar je, ko bi bil zadovoljen s tistim, kar je za druge dovolj. Eden izmed skupine hitro nastajajočih mladih socialistov je že razširil obtožnico za pretepe v Beogradu tudi na tiste, ki so ustvarjali ozračje spopada. Prvi na takšnem seznamu mora biti vodja radikalcev Šešelj. Črnogorci so v neprijetnem položaju, ker je Miloševič odgnal Človeka, ki ni priznaval Črnogorske narodnosti. Razen tega se je začela krepitev zveznih iustanov, tako da manjšemu Članu federacije preostane nehvaležno delo, da iz dneva v dan dokazuje, da zvezni vrh pravzaprav izvaja srbsko politiko. Zožuje se tudi prostor za zunanjo politiko, saj se Miloševič s svojim obiskom v Makedoniji vsiljuje kot izključni dejavnik stabilnosti na celotnem predelu Balkana. Videli bomo, kdo mu bo nosil vodo, akademik Mihajlo Markovič ali diplomatski uradnik Vladislav Jovanovič, v vlogi predsednika ZR Jugoslavije. Po zakonu bi izbira morala biti jasna v naslednjih tridesetih dneh. Modri tramvaj je na ovinku zaštekal kot muzejska singerica, vrata so se odprla, plamti smo na pločnik in Rem je zavpil: Vrt. Kostanjeva senca. Pivo. Rom ga je dopolnil: Mir. Svoboda tiska. Višje plaCe. Hotel sem biti duhovit in sem dodal: Kot v Sloveniji. Postrani sta me pogledala. Zaviti smo v prvo vežo, nato na dvorišče, kjer so v debeti kostanjevi senci Čemeti oblazinjeni sedeži. Ob pivu smo pozabili na zagrebško vročino. Vse se ponavlja, je rekel Rem, potegnil iz poti-vinilne vrečke knjigo in jo odprl. Kupil sem jo v antikvariatu. Kaj mislita, na koga je mislil lso Kršnjavi, ko je zapisal, kako bi se nekdo moral na večjem odru zadovoljiti z vlogo dirigenta orkestra, a ne poskušati na vse instrumente igrati sam. Na koga je mislil? Z Romom sva se spogledala. Na bana, je rekel, previdno moj prijatelj. Točno. Vendar jih je bilo vec. Pa to ni pomembno. Lahko bi veljalo tudi za današnjega predsednika. Poslušajta dalje: Zakaj hudiča bi v današnjem Času poštenje, iskrenost in blagohotnost vključiti med politične vrednote? Dobiček, prevare, zaplembe privarčevanih vlog, odpuščanja, streljanje, to so sredstva, s katerimi se širi ideja, ideja države z izključno pravico mešetarjenja. Rom mu je nezaupljivo potegnil odprto knjigo iz rok. Bil je prepričan, da je Rem prebral članek iz naj- MODRI TRAMVAJ Pogovor o prijateljstvu, podražitvah in pivu novejšega Vjesnika, in ne-iz Zapiskov, starih skoraj sto let. Rem je bil užaljen. V življenju države je spretna korupcija pogosto jamstvo za uspeh. Dobro, da si omenil, da mora biti spretna... Vidim, da si zaCel pre- Branko Sömen / Zagreb birati stare avtorje. Da, ker Romu ne objavljajo, drugi pa pišejo katastrofalno retoriko. Naštejta mi tri dobre romane, ki so izšli v zadnjih treh letih, in z roko vama jih bom prepisal! Z Romom sva se zazrla v ugašajoče pivske pene. Nobenega avtorja se nisva spomnila, nobenega romana nisva omenila. Tam, kjer ni kulture, ni gospodarstva... Narobe, tam, kjer je gospodarstvo, cvete tudi kultura. Najprej zorana njiva, nato dišeči kruh. Ta se bo vsak čas po- Foto: Romeo Ibriševič dražil. To je posledica inflacije. Za sto mark že lahko dobiš sto šestdeset tisoC hrdov... Moja plaCa. Pivo je po tri tisoC. Jaz bom plačal. Rem se je zarežal v svojo negovano hrvaško bradico, Rom me je dregnil s srbskim komolcem pod rebra. Zdaj vsaj veš, zakaj se druživa s slovenskim upokojencem. Ce imaš dobrega prijatelja, imaš vec kot on. Spogledati smo se. Prijateljstvo je enakopravnost. In sta obrnila žepe, denarnice in zbrala še za tri pivske Čaše. Ne bosta verjela, v neki zasebni trgovinici sem našel laško pivo po tisoc-dvesto petdeset dinarjev, medtem ko je bilo karlovško po tisoč štiristo pet-dest. Nja, izvoz je izvoz, pa Četudi moraš prodajati pod ceno. Vi lahko izvažate samo obljube, podražitve... Ljubka natakarica nam je prinesla pivo pa tudi račun. Bil je za šeststo hrdov višji. Zazrli smo se vanjo. Oprostite, pravkar smo podražili. Samo za dvajset odstotkov. Elektrika pa je dražja za 67 odstotkov, bencin za 65 odstotkov, železnica 49 odstotkov, telefon 60 odstotkov... Molčali smo in vedeli, da ima prav. Vendar se nam je zazdelo sveže pivo nekam grenko, nepitno, priskutno. In Rem je zasikal: Sovražim ta vrt, kostanjevo senco. In bansko pivo. SLOVENIJA Sobota, 5. junija 1993 OBISK SKGZ IN SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ PRI PETERLETU MATICA IN ZAMEJSTVO Za odločen nastop Ogroženo ponovno financiranje sklada za obmejno območje, iz katerega je manjšina doslej prejemala osem milijard lir letno LJUBLJANA - Predstavniki obeh slovenskih osrednjih organizacij v Italiji, Slovensko kultur-no-gospodarske zveze in Sveta Slovenskih organizacij, so bili vCeraj na uradnem obisku pri ministru za zunanje zadeve Lojzetu Peterletu in državnem sekretarju za Slovence po svetu Petru Venclju. Na tiskovni konferenci so povedali, da so se dogovorili za odločen nastop slovenske države na julijskih pogovorih z Italijo. Zagotovili naj bi namreč pravično zastopstvo v izvoljenih organih, pa tudi ustrezna sredstva za potrebe zamejskih kulturnih in drugih slovenskih manjšinskih organizacij. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič je orisal posledice hudega pretresa italijanske družbe, saj ni jasno, kakšen odnos bo imela odslej država do slovenske manjšine. Ogroženo je ponovno finansiranje sklada za obmejno območje, iz katerega je prejemala manjšina letno osem milijard lir v kulturne in druge namene. Predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletic je prav tako opozorila na resno nevarnost, da slovenska skupnost izgubi izvoljene predstavnike že na Bogo Samsa nedeljskih volitvah. Manjšina že štirideset let Čaka na zaščitni zakon, kakršnega predvideva italijanska ustava, zdaj pa živi v negotovosti, saj so ogrožene tako njene zasebne šole kot kultur- ne ustanove. Državni sekretar Peter Vencelj je v imenu ministra poudaril nekatera načela zaščite Slovencev po svetu. Med drugim se je zavzel, da bi slovenskim davkoplačevalcem pregledno prikazali prispevke za pomoC. Ker je finansiranje zapleteno, bodo ta vprašanja rešili s sodelovanjem obeh manjšinskih organizacij. Na tiskovni konferenci se je torej ponovno pokazala enotnost prizadevanj slovenske manjšine v Italiji in slovenske države, ki si prizadevata zagotoviti pravično udeležbo in ustrezno finansiranje slovenskih zamejskih organizacij iz državnih italijanskih in matičnih slovenskih sredstev. Slovenija si bo v pogovorih z Italijo prizadevala zagotoviti manjšini pravično zastopstvo (Foto; S. 2./TRIO) Koga moti gospodarska moč slovenske manjšine Nenavadne izjave in še bolj čudno pisanje LJUBLJANA - V poročilu o obisku predstavnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij iz Italije pri slovenskem zunanjem ministru Lojzetu Peterletu in državnem sekretarju Petrii Venclju smo zapisali, da se je ponovno pokazala enotnost prizadevanj slovenske manjšine v Italiji in slovenske države za zagotavljanje pravične udeležbe in ustreznega financiranja slovenskih zamejskih organizacij iz državnih italijanskih in matičnih slovenskih sredstev. V ostrem nasprotju s takim dogovorom in predlogom pa je bilo v Četrtek, torej samo en dan pred obiskom delegacije, stališče slovenskega zunanjega ministra na zasedanju odbora za zunanje zadeve slovenskega parlamenta. Peterle je namreč poskušal enostransko in neustrezno opozoriti na v resnici neobstoječa vprašanja gospodarskih podjetij v italijanskem zamejstvu. Zgodba je pravzaprav daljša, ker se Peterletov nastop v parlamentarnem odboru ne zdi osamljeno dejanje. Slovenski dnevnik Delo je prav tako v Četrtek začel serijo člankov, ki skušajo povezovati Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo (SKGZ) z afero Hit - na enem izmed sedežev SKGZ v Gorici naj bi imela - kot navaja pisec - sedež Hit-tours. V petek je Delo nadaljevalo zgodbo z orisom družbe Safti in njenega resnično velikega gospodarskega potenciala. Uradne podatke bilance družbe in z njo povezanih zamejskih slovenskih podjetij spravlja v zvezo s sumničenji o kriminalnih in mafijskih sumljivih poslih. Po Četrtkovih informacijah naj bi se Safti povezoval z mafijo, kar naj bi nadzorovale italijanske obveščevalne službe, po včerajšnjih pa celo s prekupčevanjem z orožjem prek podjetja Proteus. V obeh primerih gre za že znana namigovanja v slogu »naj bi bilo« brez dokazov. Sobotno,Delo objavlja zapleteno zgodbo o družbi Auremiani, ki baje trguje z različnim blagom. Izvemo, da so v družbo poslali inšpektorja SDK, kaj je odkril, pa ostaja skrivnost. Tej sledi zgodba o družbi ADIT, ki naj bi bila vpletena v afero Slovingate, povezana pa tudi s pošiljanjem pomoči zamejskim Slovencem pred demokratičnimi volitvami in spremembo režima v Sloveniji. Pisec v zadevo vpleta italijanske represivne organe in tožbo, ki jo je na podlagi dosedanjega poročanja Dela vložil odvetnik Boris Cok; le-ta dolži slovenska zamejska podjetja, da so nezakonito izvažala kapital iz Italije. Po vsem tem, in bojim se, da zgodba še ni končana, bi rad zapisal tole: Maturant slovenske strokovne Sole, univerze ali pa tudi slovenski delavec, trgovski pomočnik in urednik so v Trstu in Gorici v težjem položaju kot italijanski sovrstniki, ko iSCejo zaposlitev. Ker so Slovenci, so vnaprej sumljivi; v praktičnem življenju so jim zelo pogosto zaprta vrata skoraj vseh državnih in poldržavnih služb. Slovencev ni v policiji, prefekturi, občinskih, sodnih in podobnih uradih, zelo redko jih srečamo na posti in železnici. Imajo pa dve bistveni prednosti: dobro poznajo slovenski in italijanski jezik in razmere v obeh sosednih državah. Prav zato imajo prednost pri zaposlitvah, pri katerih gre za povezovanje Slovenije in Italije. Predvsem pa je z dolgoletnim delom in prizadevanji ter s pomočjo matičnega naroda slovenska manjšina ustvarila vrsto uspeSnih podjetij, v katerih govorijo slovensko in je jezik slovenske manjšine jezik delodajalcev. K temu prispevajo tudi kulturne, umetniške, Športne in druge ustanove in organizacije. Vse te usta- nove in organizacij6 ^ od nekdaj deluj6!0 P budnim očesom drZ6 vnih represivnih sil-rabinjerjev, P0‘lCy. sodstva, finančne p°‘l , je pa tudi Šovinisti601" in nacionalisitenih P0,‘ ticnih krogov. SlovensK podjetja so že kreP* navajena na preiska finančnih stražnikov finančne policij6- ^se seveda ni zastonj: v p djetjih morajo ob ta _ priložnostih pcaki^" ,-lo, tako pa izgubijo tu del svojih strank. . ,. Kaj si lahko zam6)^ Slovenci mislimo o snikarjih, založniških Sah in predvsem varnih politikih slov6 ske države, ki so zfljf gonjo proti tem P°"l. tjem in ustanovam J venske manjšine? K« sne bodo posledice? dlani je zaostren na zor, ki za vaškega pr6 sednika prosvetneg društva pomeni karabinjerja in zash vanje, za podjetnika p novo davCno kontra e-Za vso manjšino pa za° štrene razmere in 010 da celo vrnitev v star čase državne represije-V osnovni in srean) soli smo takim potezum rekli denunciantstvo. z odnos države do svojeg nnrnrln mntir.e do SVOjč NOVICE KRŠČANSKI IN NARODNI DEMOKRATI TRGOVINA Z OROŽJEM Izjava Petra Bekeša LJUBLJANA - »Absurdno je, da se nekdo (dr. Brejc), ki je opravil celo turnejo po Sloveniji, da bi ugovarjal ugotovitvam Bekeševe komisije o nezakonitosti delovanja Visa (znanih pod imenom »prisluškovalna afera«), sedaj sklicuje na isto komisijo, da bi odvrnil odgovornost za druge očitane zlorabe v tistem delovanju Visa, ki ga komisija sploh ni obravnavala. Kar je Be-keševa komisija obravnavala, je kritično ocenila. Tistega, kar ji je ostalo skrito, pa ni mogla niti politično niti pravno »pokriti« s svojim poročilom. Komisija za nadzor zakonitosti delovanja Visa je opravljala le nadzor konkretnega in nikakor ne vsega Visovega delovanja. Zato ni mogoCe, da bi komisija, ko pri nekaterih dejavnostih Visa ni mogla ugotoviti nezakonitosti, s tem ek-skulpirala Vis pri njegovem celotnem delovanju. Zadeve Visovega spremljanja poslovanja Hita komisija sploh ni poznala in obravnavala. Vrsta očitanih nepravilnosti v delovanju Visa pa je tako ali tako iz Časa, ko je Bekeševi komisiji že minil mandat.« (B.H.) Prvi obisk v okviru KVSE LJUBLJANA - Slovensko obrambno ministrstvo je vCeraj prvič obiskala skupina Častnikov iz Španije, in sicer v okviru stikov med državami Članicami KVSE na področju obrambe. Gostje bodo obiskali oklepnomehanizirani bataljon na Vrhniki. Obisk je del rednega medsebojnega obveščanja držav Članic Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Temeljno načelo dunajskega dokumenta, ki so ga države Članice KVSE podpisale, je »odprtost« oboroženih sil. Države si tako vsako leto medsebojno izmenjujejo podatke o oboroženih silah in o obrambnih stroških ter krepijo stike med oboroženimi silami. K tem dejavnostim sodijo tudi takšni obiski, ki prispevajo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju. S tem Slovenija tudi na obrambnem področju izpolnjuje obveznosti v okviru KVSE. (D.H.) Sodelovanje z Republiko Francijo LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v petek sprejel gospo France de Carlo, atašejko Urada za sodelovanje na jezikovnem in izobraževalnem področju Veleposlaništva Republike Francije v Ljubljani. Ministru dr. Slavku Gabru je predstavila možnosti sodelovanja med državama na področju izobraževanja, jezika in visokega šolstva. Sogovornika sta se strinjala, da je za uresničevanje sodelovanje treba najti primerne strategije, ki ustrezajo obema partnerjema in so prilagojene našemu prostoru. Sodelovanje med državama se bo odvijalo v okvirih sporazuma o sodelovanju v kulturi, izobraževanju, znanosti in tehniki med Vlado Republike Slovenije in Vlade Republike Francije, ki je bil podpisan 6. novem-. bra 1992 v Ljubljani. (D.H.) Združitev vseh desnih strank doslej ni uspela Krščanski demokrati in ljudska stranka ostajata najmočnejša tekmeca na desnici LJUBLJANA - Z včerajšnjim uradnim podpisom sporazuma so krščanski in narodni demokrati tudi formalno potrdili zaključek večmesečnih pogajanj o združitvi desnice v eno samo »krovno« politično stranko. Lojze Peterle je ob podpisu povedal, da se »krepi sredinska politična formacija, ki ima na Slovenskem veliko prihodnost in ki uživa ugled doma in v tujini«, predsednik NDS Andrej Umek pa, da »se bo stabiliziral politični prostor, saj sta se povezali sorodni stranki«. NDS bo ostala do konca prihodnjega leta samostojno krilo, potem pa se bosta obe stranki dokončno združih v eno. Krščanski demokrati so projekt združevanja zastavili po volitvah - da bi okrepili svoj pogajalski položaj pri sestavljanju nove vlade in zato, ker so s pobudo o združitvi strateško skušali preprečiti »drobi- tev« glasov volilcev desnih strank na prihodnjih volitvah in obenem ohraniti primat na desnici. Ambiciozni projekt krščanskim demokratom doslej ni uspel, predvsem zaradi sporov z vodstvom ljudske stranke, ki je najprej nasprotovalo združevanju in vztrajalo pri »sodelovanju«, potem pa je krščanskim demokratom očitalo tudi »nenačelnost« zaradi vstopa v Drnovškovo vladno koalicijo. Pri tem ima SLS seveda zelo jasno raCunico - skupaj s poslanci »odcepljenih« elanov nacionalne stranke ima kar 16 poslancev. Poleg tega ne skriva svojih povezav z novo Nacional-social-liberal-no zvezo, ki tudi utegne »pokriti« del radikalno desno in nacionalistično usmerjenega volilnega telesa, posebej tistega, ki SKD vstopa v vlado, v kateri sedi tudi Združena lista, ne bo tako zlahka odpustil. Čeprav torej krščanski demokrati novo zvezo ocenjujejo kot »še en poskus ljudi, ki že doslej niso bili najbolj uspešni«, se zagotovo zelo dobro zavedajo, da bodo imeli na prihodnjih volitvah zelo močnega tekmeca, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je decembra Jelinčičevi nacionalni stranki brez prave politične »infrastrukture« uspel veliki met samo z zelo enostavnim nacionahsti-Cnim obrazcem. Res pa je, da bosta »razdrobljeni« nastopili na prihodnjih volitvah tudi politična sredina in levica. Združevanje bi lahko spodbudila samo sprememba volilnega sistema - večinski sistem bi namreč preprosto izločil manjše in srednje velike stranke. Zato ni nemogoče, da stranke na oblasti potihem razmišljajo prav o takšni metodi »prisile« sestrskih strank v nov krog pogajanj. (T. S.) Skupaj na desni strani političnega zemljevida (Foto: Aleš Pavletič / TRIO) Slovenska policija pozna tihotapske poti v Italijo Lani je orožje začelo »potovati« iz bivše Jugoslavije v Italijo Tanja Starič LJUBLJANA - Ministrstvo za notranje zadeve je vCeraj odgovorilo na navedbe v članku, objavljenem v zadnji številki italijanske revije Espresso. Gre za pričevanje Zdravka Mlakarja, ki ga je italijanska policija aretirala oktobra lani na mejv nem prehodu v Bazovici, kjer je skušal pretihotapiti večje količine orožja. Mlakar je namreč preiskovalnemu sodniku v Trstu povedal, da orožje nekdanje jugoarmade potuje iz Hrvaške in Slovenije prek mejnega prehoda pri Trstu na jug Italije k sicilijanski mafiji. Zelo podobne ugotovitve - da namreč orožje iz nekdanje Jugoslavije kupuje italijanska mafija -je januarja razkril polkovnik italijanske finančne policije Vincenzo Cerceo v italijanski reviji Avvenimenti. Iz slovenskega ministr- stva smo izvedeli, da so italijanski in slovenski kriminalisti takrat, ko je bil aretiran Zdravko Mlakar (torej lani jeseni), »precej intenzivno sodelovali« in da so naši službi »znana dejstva in okoliščine omenjenega primera«. DrugaCe povedano: slovenska policija oCitno pozna »zgodbo« Zdravka Mlakarja, vendar o njem ta trenutek ne more dajati podatkov in podrobnejših informacij, ker postopek, ki teče zoper njega v Italiji, še ni končan. Na ministrstvu so tudi povedali, da so imeli podatke o »spremembi smeri« tihotapskih poti. Orožje so namreč najprej tihotapili iz Italije v republike nekdanje Jugoslavije, lani pa so odkri- li, da večje količine »blaga« dejansko potujejo v nasprotni smeri, predvsem na jug Italije, Čeprav - pravijo v notranjem ministrstvu - ni mogoCe trditi, da ga kupuje prav sicilijanska mafija. Ker je torej policija ilegalno trgovino spremljala, so takrat večje količine orožja zajeli tudi v Sloveniji (pri Ljubljani in Novi Gorici). V zadnjem Času naj bi bil »promet« bistveno manjši kot lani, kar je mogoče povezati tudi z italijansko akcijo »Cista roka«. Tihotapska pot čez Slovenijo v Italijo torej nedvomno obstaja. Naši viri celo navajajo, da naj bi skozi našo državo potekala najmanj še ena »pot« trgovine z orožjem - namreč s severa proti jugu - katere »središčna to- čka« naj bi bilo obrnoCj6 okrog Grosuplja. To bi seveda pomenilo, da je Slovenija pomembno »križišče« trgo vine z orožjem med zah° dno Evropo in južnimi ter vzhodnimi Joizninn žanš n Ob tem pa se seveda zas a vlja vrsta vprašanj: ali je b o venija samo spremljala omenjeno trgovino na sv.°)e,. ozemlju ah pa je v njej W sodelovala, ali se je to doga jalo samo pred junijsko voj no (ko je nabavo orožja » ej galiziral« slovenski državni vrh) in ali se je kdo s tem poslom tudi okoriščal, seveda že spada v sklop znamenitih 27 poslanski vprašanj, na katera - če ve rjamemo informacijam iz dobro obveščenih krogov odgovorov še zelo dolgo ne bo mogoče izvedeti - 2313,. »interesov države« in žara »nacionalne varnosti«. TERITORIALNA OBRAMBA Prisegla prva generacija slovenskih tankistov VRHNIKA - V vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki je včeraj dopoldne zaprisegla nova generacija vojakov, prva skupina tankistov, ki bodo vseh šest mesecev vojaškega roka odslužili v vrhniškem-54. oklepno mehaniziranem bataljonu. »Prav s to generacijo zaokrožamo sistem mirnodobske vojske, ki se organizacijsko zgleduje po vojskah zahodnih držav, ki pa jim v tehniki žal ne moremo slediti,« je povedal slavnostni govornik minister za obrambo Janez Janša. Dodal je, da je teritorialna obramba tudi v tem pogledu močno napredovala, Ce jo primerjamo z oborožitvijo v vojni pred dvema letoma. JVfinister se je v govoru spomnil tudi 400. obletnice zmage nad Turki v bitki pri Sisku, ki so jo izbojevali predvsem slovenski bojevniki. Na svečanosti so bili tudi nekateri drugi predstavniki ministrstva za obrambo in ministrstva za notranje zadeve, delegacija KVSE in sodelovanje v sestavi predstavnikov španskih oboroženih sil, poleg tega pa je svoje fante prišlo pogledat veliko svojcev. Po podpisu prisege in kulturnem programu okteta Rasko-vec so si gostje in obiskovalci ogledali bojno tehniko, predvsem tanke in druga oklepna vozila. (T. U.) Zaokrožen sistem mirnodobne vojske (Foto: TRIO) LkOROSKA / SPD EDINOST Tesni stiki z zbori v Italiji in Sloveniji Pozitivno bilanca društva Pliberk - Pred ne- f-u nev* ®° se clani Pliberškega SPD »Edinost« zbrali v prostorih posojilnice v Pli-erku na svojem rednem obenem zboru. rianca dela je zado-v°ijiva, težišče dejavnosti pa sloni na zborovskem petju. Moški zbor »Foltej artman« je steber društvenega delovanja ln tudi eden izmed redkih zborov, ki zelo intenzivno sodeluje s Pevskimi zbori iz Slovenije in Italije. Pevske revije »Od Pliberka do Traberka«, »Pesem ne pozna meja« in »Od Korota-na do Jadrana« so ma-ftifestacije, kjer ta pev-skj zbor redno sodeluje. , Rezveseljivo je, da m društvo medtem obnovilo tudi gledalsko delo. V lepem spominu so še predstave »Odra 73«, pred kratkim pa je oder sPet zaživel z »Laž-nivko«, s predstavo, ki 80 jo uprizorili mladi, v glavnem igralci, ki se niso stali na odrskih deskah. Večkrat marsikdo potoži, da se mladina ne vključuje v kulturno delo, vendar je v primeru društvene dejavnosti v Pliberku treba priznati, da je mladina aktivna na veC področjih. Pomembno je predvsem to, da se mladini omogoči tisto, kar jo veseli. Mnogo pliberških otrok obiskuje tudi oddelek glasbene šole, ki je med najbolj obiskanimi v sklopu te slovenske ustanove. Ne nazadnje pa je »Edinost« med vodilnimi dejavniki pri vsakoletnem pliber-škem jormaku. Letos bo slavje veliko: jor-mak obhaja svojo 600. obletnico. Po svoji tradiciji je to ena naj-veejih družabnih prireditev na južnem Koroškem, pri Čemer pa prihaja (kakor paC to na Koroškem ni izjema) tudi do grenkega političnega priokusa. Tako na primer letos »Edinosti« delajo težave, ko naj bi bila otvoritena slovesnost v njenem šotoru. In to kljub temu, da je bila najboljši ponudnik, ki je ustrezal vsem razpisnim pogojem občine za prostor otvoritvene slovesnosti. Tendenciozni politični interesi torej prevla-dujejo nad kulturo sporazumevanja. Društveniki so v glavnem - z manjšimi spremembami - potrdili stari odbor, katerega predsednik je Jožko Hudi. KOROŠKA / OBČINE Začetek gradnje otroškega vrtca v Kotmari vasi Sprejet obračun za leto 1992 KOTMARA va .8 obračuna za lei J® bila najvažnejši ^ara vas oddaja zidavo otroškega ^ Iz obračuna ^dno, da se je fi leto 1992 zaklji Dejanskim preše: ^ini 2, 806.314,-Pov> pomembna i hodkov sta zemlj vek B (nekmetiji vršine, i, 242.32 8°v) in davek ne I1’ 758.643 šili vezna podpora c znašala 13, 577.56 ®°y> najveeji izdal lednem proračun 0 1992 pa so bil ‘fe,k k ljudski (o: °ii (6, 6 milijon 80v), popravila PQt;i (1, 6 milijon gov). Vsak občan občine Kotmara vas pa je zadolžen s samol40 šilingov (leta 1991 še 533 šilingov). Zidarska dela pri otroškem vrtcu bo opravilo domaCe podjetje PORR AG (ponudba za otroški vrtec znaša 4, 776.534 šilingov). Pričakuje se, da bojo dela končana najkasneje prihodnje leto v počitnicah. Zupan Hugo Götz-haber (socialdemokratska stranka) je ob koncu seje še prebral predloge posameznih frakcij. Enotna lista (občinsko odbornik prof. Jože Wa-kounig) je med drugim predlagala izgradnjo poti za pešce ob glavni cesti BilCovs - Celovec ter boljšo preskrbo z vodo za Novo selo. rfcitOVEC / DEŽELN I ARHIV - Selitev približno 55.000 dokumentov CELOVEC - Približ- h° 55.000 dokumentov 12 koroškega deželnega Djhiva bo na novo registriranih in shranjenih, dokler ne bodo gotovi novi prostori v M. Ruprechter Straße v Celovcu, kamor se bo arhiv preselil predvidoma spomladi leta 1997. Potrebno je, da so s šbranjevanjem zaceli 2e sedaj, saj je treba vseh 55.000 dokumentov na novo popisati in Registrirati 55.000 dokumentov. Delo je kljub nove-jnu registracijskemu si- stemu zamudno, toda natančno delo se že zdaj obrestuje. Kot je povedal vodja deželnega arhiva, Alfred Ogris, sa so med akti odkrili tudi take, za katere so mislili, da so se izgubili, ali pa, da jih ni veC. Tako so med njimi našli tudi protokole sej koroške deželne vlade iz leta 1914, torej iz Časa, ko se je začela prva svetovna vojna. Našli smo celo plakat z vojno napovedjo v slovenščini, je povedal vodja deželnega arhiva Alfred Ogris. DUNAJ / KONGRES SPREJEL NOV STATUT spö se odpira tudi nečlanom Vranitzky potrjen kot predsednik KOROŠKA / 10. OKTOBER Gospodarstvo ne vidi potrebo po prazniku Maderthaner na Koroškem Ivan Lukan Igor Schellander DUNAJ - Drugi dan zveznega kongresa avstrijskih socialdemokratov je potekal v znamenju razprav o aktualni gospodarski situaciji, brezposelnosti in grozeče socialne stiske. Pred delegati sta o teh temskih sklopih govorila minister za finance Ferdinand Lacina in minister za socialne zadeve Josef Hesoun. Nadaljnja težišča so bila novi strankin statut, volitve predsedstva stranke ter glasovanje o predsedniku samem. Zvezni kancler Franz Vranitzky je bil -kot pričakovano - izvoljen z veliko večino glasov, prejel je 97 odstotkov glasov, torej en odstotek manj kot leta 1988. Njegovi namestniki pa so Fischer, Löschnak, Doh-nalova, Stix, Häupl, Höger in Schachner-Bla-ziCek. Novi statut, ki je bil skorajda soglasno sprejet, vsebuje pa vrsto bistvenih sprememb. Namesto obeh centralnih tajnikov sta predvideni poziciji poslovodij (le-ti bosta ostali zasedeni z dosedanjimi sekretarji Jose-fom Čapom in Marizzi-jem), novi statut pa utrjuje tudi pozicijo elanov (npr. z glasovanjem vseh elanov o določenih vprašanjih) ter hkrati odpira stranko in možnost za sodelovanje vse taj do kandidature na socialdemokratski listi tudi nečlanom SPÖ. Sploh pa je vodstvo stranke poudarilo trend k notranji demokratizaciji, ki naj bi prišel do izraza z novim statutom - in s tem posredno priznalo, da je v tem pogledu do zdaj bilo upravičeno nezadovoljstvo. Le-to je - skorajda po službeni dolžnosti - izrazila zvezna ministrica za vprašanja žena Johanna Dohnal, ki se je dolga leta zavzemala za večjo zastopanost žena v strankarskih in javnih funkcijah. Za letošnji kongres SPÖ se je uveljavil njen predlog o 40-odstotni ko- voti žena v strankarskih funkcijah. Njeno željo, da naj bi v tem smislu eno izmed mest strankarskega poslovodje zavzela ženska, je predsednik stranke Vranitzky včeraj zaenkrat še zvrnil. Na kongresu so bile vCeraj sprejete tudi smernice za novi program stranke, ki naj bi nadomestil program iz leta 1978 in ki naj bi bil izdelan do programskega kongresa v dveh letih. S tesno večino pa je bil sprejet predlog o povišanju Canarine od doselj 45 na 50 šilingov mesečno. Višjo članarino bodo elani morali plačati šele od 1. januarja leta 1995 dalje. CELOVEC - Razprava o razglasitvi 10. okotbra, dneva koroškega plebiscita leta 1920, za dela prost deželni praznik na Koroškem, je vCeraj dosegla novi višek: medtem ko so v dunajskem parlamentu z večtedensko zamudo le še ustanovili pododbor, ki naj bi razpravljal o tozadevnem predlogu dežele Koroške, se je vCeraj predsednik avstrijske zvezne trgovinske zbornice Leopold Maderthaner izrecno postavil proti uvedbi takega praznika. Na tiskovni konferenci je - skupno s predsedni- kom koroške trgovinske zbornice Kofflerjem- nedvoumno izjavil, da ne vidi nikakršne potrebe po deželnemu prazniku. Svoje odklonilno stališče je utemeljil s tem, da bi razglasitev 10. oktobra za praznika gospodarstvo ockodovalo za približno 600 milijonov šilingov. Temu je še dodal, da bi tak korak lahko pomenil tudi slabitev avstrijske reputacije v mednarodni javnosti. Ce Korošci želijo ta dan praznovati, naj si za to izberejo eno nedeljo v mesecu oktobru, je poudaril Maderthaner . Predsednika koroške in zvezne trgovinske zbornice Karl Koffler (levo) in Leopold Maderthaner. Slika:Fritz Srečanje narodopiscev iz Slovenije in Avstrije Alois Angerer CELOVEC - Prvi uspešni poskus zadnjih let znanstvenega sodelovanja med norodopisci Avstrije in Slovenije je bilo strokovno srečanje konec maja v Celovcu oz. na Južnem Koroškem. Srečanje je organiziral Muzej na prostem pri Gospe Sveti ob sodelovanju narodopisnega inštituta SRC SAZU Ljubljana, osrednja tema srečanja pa je bila: »Muzej na prostem in raziskovanje stavbarstva«. Ravno te dni umrli najbolj kompetentni koroški narodopisec Dr.Pavle Zablatnik je bil najbolj vesel, da je na Koroškem - po enoletnih pripravah - uspelo organizirati omizje strokovnjakov iz obeh strani Karavank. Strokovnjaki iz Innsbrucka (dr. Gschnitzer), Salzburga (prof. Conrad) in iz Gradca (prof. Moser) so s presenečenjem ugotavljali dvoje: koliko skupnih, nerešenih in perečih vprašanj se je pojavilo, pa tudi na kakšni visoki ravni je raziskovalno delo v Sloveniji. Etnologi iz Maribora, Celja, Kranja in Ljubljane so poročali o težavah in tudi dosežkov na področju znanstvenega dela o ljudski arhitekturi v novi državi, ko je narodopisno delo z novim zagonom veve-telo. Gonilna sila za to srečanje sta bila prof. Oskar Moser, prava kapaciteta med avstrijskimi etnologi iz Gradca, ki je vse skozi zasledoval slovensko narodopisje in posredoval spoznanja iz Slovenije kolegom v ostali Evropi, in Ljubljane dr. Tone Cevc iz Ljubljane, dolgoletni Mo-serjev prijatelj, ki je opozarjal nase s publikacijami o planšarski kulturi v Bohinju in pastirskih kočah na Veliki planini. Dr. Schweriner od Muzeja na prostem v Gospe sveti je prevzel organizacijo, tako da so v kmetijskem izobraževalnem domu Krastowitz pri Celovcu lahko stekle živahne razprave v obeh jezikih. SreCanja so se še udeležil tudi direktor dr. Ivan Sedej in I.KršiC (oba z etnografskega muzeja v Ljubljani, dr. Sup-panova in dr. Knjific (Gorenjski muzej v Kranju), referata pa sta poslala prof. Vito Haz-lef iz Celja in dr. Silvester Gaberšček, referent za spomeniško varstvo pri ministerstvu za kulturoSlovenije. Mladi kolegi s Koroške, Štajerske in Slovenije so vneto poslušali in zapisovali izkušenje starejših strokovnjakov, srečanje pa je obenem razlikovalo od drugih mednarodnih posvetov etnologov in muzealcev domaCe, sproščeno vzdušje med sosedi. V ospredju pa so bila postavljenje predvsem konkretna skupna vprašanja, ki zahtevajo skupne rešitve. Nekaj težišč je dr. Cevc naštel: *skupni kriteriji za postavitev muzejev na prostem, * sodelovanje v tehničnih vprašanjih pri prenosov stavb, *težišCa raziskovalnega dela v muzejih na prostem, * stalna skupna svetovalna komisija zastopnikov muzejev na prostem, * iskanj e finančnih virov v okviru evropskih ustanov za razvoj znanstvenega dela v Sloveniji. O aktualnosti teh in drugih vprašanj so pricalerazprave, udeleženci pa so si na dveh ekskurzijah (Muzej na prostem v Gospe sveti, kmetijski muzej Ehrental) in pri ogledu kmetij v Selah Karavankami (slika) lahko ustvarili obsežno sliko. Prof. Oskar Moser pa je v uvodnem referatu »Osnovna vprašanja raziskovanja in muzejskega dela« (muzej kot viri spoznanja in dokumentacija dragocenih kulturnih dobrin) orisal smernice za postavitev muzejev na prostem. Dr. Tone Cevc je pod naslovom »Raziskovanje stavbarstva na Slovenskem« podal kratek pregled nad znanstvenim delom v zadnjih 40 letih v Sloveniji in pri tem poudaril pomembnost sodelovanja muzealnih in etnoloških raziskovalcev (»Brez vztrajnega raziskovalnega dela si tudi ni mogoCe predstavjati resnega dela v muzejih na prostem«). Prof. Kurt Conrad je opozoril na praktična etnološka navodila pri postavjanju značilnih objektov na razstavno področje (obiskovalec mora spoznati značilnosti razstavnih objektov, obdobja in življenje prebivalcev). Dr. Ivan Sedej pa je v referatu o »Osnovah ohranjevanja kmečkega stavbarstva« zavzel zmerno konservativno stališče pri reševanju še ohranjenega stavbarstva. Dr. Silvester Gaberšček je obširno poročal o dolgoletnem delu konzerva-torjev od začetka stoletja (M. Murko, V. Dvorsky) preko povojnega Časa (R. Ložar in B. Orel) do današnjih prizadevanj zavodov za varstvo narodne in kulturne dediščine ter republiškega zavoda Slovenije, ki usklajuje razvoj mreže slovenskih muzejev na prostem. Trenutno teCejo intenzivne priprave za postavitev muzeja na prostem na Brdu pri Kranju, kjer je lani delegacija iz Koroške na licu mesta preučevala možnosti za sodelovanje. Prof. Vito Hazler je ob predstavitvi muzejskega projekta Rogatec narisal problematiko razstavnega smotra, omejene možnosti etnološkega vpliva na konzervator-sko delo in nove poti za promocijo kulturne dediščine. Srečanje narodopiscev iz Avstrije in Slovenije naj bi po enotnem mnenju vseh udeležencev postala stalna ustanova. Naslednji posvet bo v Sloveniji, glavna tema pa planšarska kultura v Alpah. NOVICE Avstrija zahteva od ES posebno zaščito delovnega trga BRUSELJ/DUNAJ - Evropska skupnost (ES) in njeni predstavniki so pri bruseljskih pogajanjih o avstrijskem pristopu nekoliko začudeno reagirah na avstrijske predloge o posebnih zaščitnih določilih za avstrijski delovni trg. Ena izmed avstrijskih želja glede izjemnih ureditev po vstopu v skupnost je klavzula, ki naj omejuje možnost priseljevanja tujih delovnih sil v gospodarsko težjih Časih. To bi pomenilo, da bi Avstrija lahko sama določala, v katerem Času in v kakšnem obsegu bi lahko prihajale delovne sile iz drugih držav skupnosti na avstrijski delovni trg. Taka ureditev bi bila kajpada edinstvena v vsej ES (nobena država nima takih določil), vrhu tega pa bi bila protizakonita, saj je eden izmed osnovnih stebrov ES poleg neomejenega prometa robe in storitev tudi svobodno pretakanje delovnih sil. Za Evropski gospodarski prostor (EGS) je bila sicer na izrecno zahtevo Švice (ki pa potem ni pristopila) bila taka ureditev predvidena, vendar postane v primeru integracije v ES neveljavna. Pogajalci ES v Bruslju so zdaj s tem v zvezi opozorili na neskladhost tozadevnega avstrijskega predloga s smerinicami ES ter prosili Avstrijo za pojasnila. Gradbeni koncem Maculan bo povišal osnovni kapital DUNAJ - Izmed vodilnih avstrijskih gradbenih podjetij moCno ekspandirajoCi holding gradbenega koncema Maculan hoče v naslednjem Času ojačiti svoj osnovnih kapital med 50 in 85 milijoni šilingov. S tem Maculan želi razširiti krog akcijskih investitorjev na borznem trgu ter pridobiti nadaljnje inštitutcionalne in mednarodne naložnike. Koncern je v preteklem Času svoje mednarodne dejavnosti osredotočil zlasti na vzhodni del Nemčije, kjer je v okviru privatizacije prevzel večji del gradbene industrije. Skoraj polovico svojih skupno 13 milijard šilingov prometa bo Maculan dosegel v novih nemških zveznih deželah. ’Profir za Južno Tirolsko DUNAJ/BOZEN - Dunajski kultumo-politicni tedenski magacin 'ProfiT bo razširili svojo publicistično dejavnost na Južno Tirolsko. Konec junija naj bi izšla prva izdaja sestrskega lista ’südtirol-profil’ kot sad sodelave dunajske založbe Trand (izdajatelj tednika 'profil’ in gospodarskega mesečnika 'trend') z južnptirolskima založnikoma Chri-stofom in Ulrichom Lentschom. Novi magacin bo sicer samostojen list, vendar je načrtovano uredniško sodelovanje z dunajskim 'profilom'. Glavni urednik 'siidtirol-profila' bo Hans Karl Peterlini, nekdanji glavni urednik južnotirolskega kritičnega ilustriranega lista 'FF'. Pred nedavnim je zaradi političnega pritiska moral odstopiti in zapustiti list, ker je 'FF' poročal o domnevni vpletenosti južnotirolskega deželnega glavarja Durnwalderja (SVP) v afere s podkupninami. Zadeva je v Južnem Tirolu povzročila dosti razburjenja in občo razpravo o svobodi novinarstva. Radijsko srečanje v Kapli ZELEZNA KAPLA - Tržna občina Železna Kapla je od včeraj do 6. junija 1993 spet v središču radijskega poročanja na Koroškem. Sodelavci slovenskega sporeda koroškega študija ORF so pripravih zanimive oddaje, v katerih gre tudi za aktualno vprašanje bodočnosti nekdanje industrijske občine po zaprtju tovarne celuloze Obir. Danes, v soboto, 5. junija, bo od 18.10 do 19.00 ure na sporedu neposreden prenos lovske maše iz cerkve Marija v Trnju, v nedeljo zjutraj (7.30) pa bodo kolegi slovenskega sporeda avstrijskega radia v živo vošCih »Dobro jutro«. V nedeljo od 18. do 19. ure pa bo -prav tako v živo - oddaja voščil »Od pesmi do pesmi - od srca do srca«. »Teden srečanja« v Celovcu CELOVEC - Blizu 80 različnih kulturnih prireditev se bo v Celovcu zvrstilo do 27. junija pod skupnim naslovom » Woche der Begegnung (Teden srečanja)«, ki poteka letos že štiridvajsetic. Prireditev se je vCeraj zaCela z otvoritvijo dveh izredno zanimivih razstav (»Making Art« v Hiši umetnikov, »25 let umetnost in kultura v ORF« v Mestni hiši, s koncertom znane pevke Barbare Stromberger ter s športno prireditev (ljudski tek po mestu Celovec). Ena od stalnic in tudi najbolj znanih prireditev pa je gotovo literarni natečaj za nagrado Ingeborg Bachmannove. Branje avtorjev in diskusije bodo veC dni zapored od 9. do 13. ure, v nedeljo, 27.junija, pa bodo podelili nagrado najboljšemu. V okviru Tedna srečanja sodelujejo umetniki iz desetih držav. Iz Slovenije bo tokrat sodelovala skupina Matjaža Fariča, ki bo nastopila 19.junija ob 19.30 uri v Mestni hiši. 1 PRIREDITVE Sobota, 5.6.1993 TINJE Dom prosvete,9.00-»Tkanje« za začetnike in napredujoče, vodi Gerlin-de Repp; LOVANKE Gostilna Kokitz, 20.00 -»VeCer koroške pesmi«, nastopajo: Mešani pevski zbor »Danica»iz Sent-primoža, Singgemein-schaft Eberndorf/Dobrla vas, Oktet Suha, Pevska skupina Lovanke; BOROVLJE Kulturni dom Pri Cin-gelcu na Trati, 20.00 -Koncert »Z mladino v pomlad«, sodelujejo: Sekstet Borovlje; zbor pedagoške akademije iz Celovca, Fantovski kvartet iz Smarjete v Rožu; ROZEK Galerija Sikoronja, Se- mislavCe, 19.00 - Vemisa-ža »Hiša ob Reki« - Markus Orsini- Rosenberg; otvoritveni govor: Reinhard Kazianka, cello: Marie Or-sini-Rosenberg; Nedela, 6.6.1993 CELOVEC Velika dvorana doma sindikatov, 14.30 - »Šolska akademija« ZG in ZRG za Slovence v Celovcu; poleg raznih skupin Slovenske gimnazije in treh dijaških domov sodelujejo kulturni ustvarjalci Slovenskega prosvetnega društva Borovlje, s katerim je gimnazija letos pobratena. LOČE Pri Pušniku, 13.00 -Pokušnja mošta, strokovno predavanje, podelitev nagrad; prireditelj: Kmečka izobraževalna skupnost. _____POPULARNA GLASBA / JAZZ FESTIVAL V MOERSU_ Popolnoma naključni glasbeni trendi Z 22. festivala novega jazza, ki je bil od 28. do 31. maja Ico Vidmar NAZIS RAUS se je nekomu zapisalo na belo steno pred vhodom v mestni park, kjer se je tudi letos odvijal tradicionalni moerški festival. Vsi smo občutili isto, ko je v nedeljo popoldan vidno pretreseni Fred Frith zbrani publiki sporočil novico o nacističnem zločinu nad turskimi zdomci v petdeset kilometrov oddaljenem Solingenu. Organizatorji so nemudoma zaCeli zbirati denar za pomoč družinam umorjenih. MuCna novica je visela do konca festivala pod streho ogromnega cirkuškega Šotora, ki je bilo prizorišče osrednjega programa. Moers ostaja zvest svoji tradiciji. Je prizorišče najatraktivnejšega festivala novega jazza, ki ni veC zgolj jazz. Tudi letos je v lepo urejenem parku šotorilo na tisoCe »romarjev«, ki okrog Šotora prirejajo svoj festival, kramarski sejem, igrajo in rajajo. Poraja se občutek, da je sam festival za večino le obstranski dogodek, iz katerega pa organizatorji znajo iztržiti nekaj prepotrebnega denarja ob enormni finančni postavki festivala, ki ga delno sponzorirata deželna in mestna vlada in televizijska hiša WDR, ki je snemala večino festivalskih nastopov. Morda je ravno moerški festival zgled ekološkega obnašanja, ki z razpostavo različnih kant za sortiranje smeti in njihovim zbiranjem zasluži veC, kot je postavka glasbena festivala denimo naše Druge godbe. Obiskovalcev je bilo letos manj kot minula leta, a vseeno si je festival v štirih dneh ogledalo malo manj kot dvajset tisoC glasbe željnih poslušalcev. To pa so za naše razmere in tudi za marsikateri ugledni zahodni glasbeni festival pravzaprav sanjske številke. »-Woodstock sindrom«, ki se je vsa ta leta držal Moersa in sorodnih jazz festivalov, je svojevrsten fenomen, a ravno zato posebna draž Moersa. Festival je pred dvajsetimi leti zaCel množično privabljati ljubitelje novega jazza predvsem kot festival improvizirane glasbe. Z Iqü je skupni imenovalec v glasbi, ki jo igrajo v Moersu, ostal le pridih improvizacije, bodisi v jazzu, pisanih skladbah, oplemenitenih z njo, v etničnih glasbah, v mešanicah stilov. Sporočilo Moersa je povsem nedvoumno -ni veC meja. Ce so se pred leti kritiki zgražali in ogorčeno spraševali umetniškega vodjo festivala Burkharda Hen-nena, »kje je avantgarda?«, so mu letos poočitali, da so prišli na folk festival. Da hoCejo veC jazza. A takšen očitek preprosto ne vzdrži, saj je etnični moment v glasbah, ki jo danes igrajo tudi jazz glasbeniki, tako moCan, da ga je preprosto nemogoče spregledati. Razen, Ce se ne greste purista in vztrajate pri razvpitih imenih iz jazzovske zgodovine. A to je druga zgodba in vsekakor ne štorija, ki ima kaj opraviti s tradicijo mo-erškega festivala. Letos je bil bolj Jcot prejšnja leta spet festival novega, še neodkritega: pester, simpatično pisan, z obilo še neslišane glasbe »nerazvitih« in vseskozi z vprašanji. Predvsem jo je Henne-nu in sodelavcem festival uspelo kanalizirati v nekaj uspešnih programskih sklopov, ki so bili rdeCa nit festivala. NajprivlaCnejši je bil vsekakor poudarek na historični povezavi jazzovske poezije in hip-hopa z odličnimi predstavniki obeh zvrsti ameriške Črne glasbe. Kot predstavniki in praočetje rapa so se v prepričljivih koncertih z avro zgodnjih sedemdesetih let predstavili The New Afrikan Griots z vodjem Amka Uhuru-jem, ki je s skupino odigral svojo različico »-jazzoetry«, še vedno tipično mitično in romantično, kot so se z njo postavljali pred petnajstimi leti in veC. V primerjavi z njim so legende, očetje rapa The Last Poets funkcionirali neverjetno sodobno in urbano. Ritmična poezija s ceste ob spremljavi konga bobnov in karizmatična Jalal Nured-din in Suleiman El Ha-di sta oCarala publiko z artikulirano, še vedno jezno, a vsekakor bolj kozmopolitsko držo, kot bi lahko pričakovali ob nekaterih odmevih na njune nastope izpred let. Pravi presenečenji pa sta pripravili dve skupini iz Philadephije: bobnar Cornell Rochester z N. P. Boys in pa najstniški rapperji The Roots. Ce se je prvi predstavil z moCno sintezo električnega funka in hip hopa in uprizoril barvit žur z aranžiranimi skladbami, so najstniki ob akustični spremljavi klasičnega jaz- zovskega klavirskega tria (na klavirju je blestel petnajstletni fantič) s skupinskim rapom in norenjem po odru in pod njim, spravili na noge nabito napolnjeni avditorij. Drugi pomemben delež festivalu so bile skandinavske skupine, bolj ali manj neznane, med katerimi je izstopal mednarodni Looping Home Orchestra švedskega skladatelja in kla-viaturista Larsa Hollme-rja z izvrstnim Fredom Frithom, ki je skrbel za zvočno pestrost in kanček neurejenosti v skladni, lepo tekoči interpretaciji švedskih folk motivov. Hollmer je potrdil svoj ugled izvrstnega aranžerja in mojstra lovljenja zvokov v minimalistično umerjenih skladbah, ki so bile eden vrhuncev festivala. Čarobni svet ljudske glasbe je na oder prinesel francoski pihalec Andre Jau-me, ki je s triom spremljal ubrano petje korzi-škega moškega zbora Ta-vagna. Ubrani polifoni glasovi z nezgrešljivim mediteranskim patosom so povsem preglasili rezervirano igro tria in proti koncu nastopa tako rekoC ostali sami, nagrajeni z navdušenim aplavzom udeležencev. Tako kot dva dni pred njimi indijski dhrupad pevci iz tradicionalne glasbene družine Malik. Tretja postavka festivala je bila elektronska glasba oziroma tisto, kar skozi igro »live electro-nics« v svet sodobne glasbe zadnjih nekaj desetletij prinašajo raziskovalci zvoka v improvizirani in z avantgardo spogledajujoCi se izvajalci. Tri dni je v dopoldanskih urah v glasbeni šoli pred radovednim občinstvom s prijatelji muziciral newyorški glasbenik Richard Tei-telbaum, ki je zadnji dan festivala odigral tudi z :oto: Simona Suhadolnik legendarnimi Musiča Elettronica Viva s Frede-ricom Rzewskim in Ste-vom Lacyem na Čelu. Skupina, ki se je prvič srečala v burnih šestdesetih, je dokazala, da še vedno zmore, predvsem po zaslugi omenjenih, iz sebe iztisniti vznemirljive, še ne slišane trenutke in intenzivno raziskujočo glasbo. Prav tako kot francoski Trio de Clarinettes z imenitnim Louisom Sclavisom skupaj z Arcado String Triom, ki je vzbujal pozornost z združitvijo jazzovske improvizacije in notirane glasbe v razgibanih, a na trenutke vendarle preveč hermetičnih skladbah. Afriški delež festivala z že tradicionalnim veseljačenjem na nedeljski afriški plesni noCi je pripadel vse bolj aktualni in pisani glasbi z Madagaskarja. Se neodkrita zvezda etnoglasbe Justin Vali, mojster na harfi iz bambusa valeho, je s fluidno glasbo in petjem, polnim mehkih in krkih napevov, povsem zasenčil preveč evropsko preobloženi in profesionalno rutinski nastop gosta Druge godbe iz Zaira Papa Wemba. Moerški festival je ponovno dokazal, da je eden osrednjih glasbenih dogodkov evropske poletne sezone. V pro" gramu in iskanju novih glasb je spet prehitel sorodne festivale. To )e glavni mik Moersa, s katerim ohranja svoj kultni status festivala, ki lansira glasbene trende, ki to noCejo biti, predvsem pa razbija toge meje glasbenih stilov in starokopitne rezervate te ali one glasbe. Z eniu1 samim ugovorom, ki ga je sprožila neka berlinska novinarka: Kje pa so bili glasbeniki iz držav nekdanje vzhodne Evrope, ki očitno spet postaja Vzhodna? SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA ■ EVROAGENDA FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO MÜNCHEN MÜNCHEN PARIZ AVIGNON BARCELONA »Strukture« skozi desetletja Villa Stuck, Prinzregentstrasse 60, do 18. julija: Sol LeWitt, skulpture, odprto od torka do nedelje, od 10. do 17. ure, ob Četrtkih od 10. do 21. ure. Sol LeWitt je eden najpomembnejših predstavnikov minimalistične in konceptualne umetnosti, gibanj, ki sta se razvili v 60. letih v Ameriki. Razstava v münchenski Villi Stuck prikazuje razvoj njegovih »struktur« skozi veC desetletij. Od leta 1962 pa do konca 60. let so bile strukture najpomembnejše izrazno sredstvo njegovih idej. V 70. letih je razvil odprte strukture, v 80. pa se je obrnil k oblikam nove kompleksnosti z nepravilnimi obrisi in topimi koti. V Miinchnu so razstavljene te kompleksne forme kot tudi zgodnje Odprtje piramide in strukture ter njegovo najnovejše delo, Kompleksna struktura. Zgodnje strukture Sola LeWitta izhajajo iz evropskih gibanj: Bauhausa, de Stijla, konstruktivizma in dela Josefa Albersa. Razstava omogoča gledalcu vpogled v razvoj LeWittove umetnosti in njeno povezavo z deli ameriških strukturalistov: Donalda Judda, Roberta Morrisa, Carla Andreja in Dana Flavina. Razstava bo po Miinchnu obiskala še angleški Leeds (10. avgust -17. oktober) in škotski Edinburgh (8. november - 8. januar), pred tem pa je bila na ogled v oksfordskem Muzeju modeme umetnosti, kjer so jo tudi pripravili. (A. K.) Ukrajinska avantgarda prvič na Zahodu Villa Stuck, Prinzregentstrasse 60, do 11. junija: Avantgarda in Ukrajina: 1910-1936, odprto od torka do nedelje od 10. do 17. ure, ob Četrtkih od 10. do 21. ure. Razstava ukrajinske avantgardne umetnosti, ki jo je odprl ukrajinski premier Leonid KuCma, je prva tovrstna razstava na Zahodu. Predstavljenih je 90 umetniških del 25 ustvarjalcev, ki so shranjena v petrograjskem in kijevskem muzeju ter v lasti zasebnih zbiralcev iz Nemčije, Francije in Ukrajine. Razstava ukrajinske avantgarde, ki se je doslej sramežljivo skrivala pod okriljem ruske avantgarde, želi prikazati tudi vplive ljudske umetnosti na slikarstvo v začetku 20. stoletja. V delih Kazimira Maleviča, Aleksandre Ekster, Vadima Mellerja in Aleksandra Bogoma-sova zasledimo tipične elemente ukrajinske tradicionalne umetnosti: baročno polnost in intenzivnost barv. Zlasti zanimivi so poskusi Aleksandre Ekster, da bi ukrajinsko kulturno tradicijo povezala z idejami in inovacijami avantgarde. Druga generacija ukrajinskih avantgardistov (Redko, Nikritin, Tišler) je zavrgla interdisciplinarni umetniški program svoje učiteljice Eksterjeve. Odklanjali so »produkcijsko umetnost«, ki je v njihovih očeti poskušala ohraniti zlitje umetnosti in predmetov vsakdanjega življenja. Njinovi umetniški eksperimenti so bili ravno tako kratkotrajni kot poskusi prve generacije ukrajinskih avantgardistov. V zadnjih 30. letih je Stalinova diktatma vplivala tudi na umetniška združenja v Ukrajini, saj so avantgardistične in »nacionalistične« kolege izključevali iz tovrstnih organizacij. Nekatere umetmke so zaprli, druge pa izgnali. (A. K.) Posnemati -ustvarjati Musee du Louvre, Napoleonova dvorana, vhod pri Piramidi. Odprto vsak dan, razen ob torkih, od 10. do 21.45 ure, vstopnina 36 francoskih frankov; razstava je odprta do 26. julija. Razstava Posnemati/ustva-rjati, ki je odprta v Louvm, predstavlja vse, kar so Turner, Degas, Cezzane, pa tudi Paolini in Lupertz ustvarili oziroma prerisali v Louvru in tudi vsa njihova postmodernistična dela, ki so jih pripeljala v ta znameniti muzej. Znano je, da so se vsi najveCji slikarji po svoje znanje prihajali ravno v Louvre, ki jim je bil prva in najboljša šola. Vsi znani umetniki, ki so danes sestavni del stalne zbirke pariškega muzeja, so ure in ure presedeli pred slikami mojstrov in se učili. Zdaj lahko v Louvru spo-zavamo, kako so občudovani slikarji napredovali korak za korakom. (T. L.) Večinoma uprizoritve besedil xx. stoletja 47. gledališki festival v Avignonu, ki se ho odvijal med 9. julijem in 2. avgustom, letos napovedujejo kot retrospektivo tega stoletja in njegovih avantgard. Zato bodo - razen letošnje »velike« predstave, uprizoritve Molierovega Don Juana, ki jo je za Comedie-Frangaise zrežiral njen umetniški vodja Jacques Lassale - večinoma sodelovale uprizoritve besedil XX. stoletja. Od najsodobnejših bosta predstavljena dva izmed trenutno najbolj »vročih« francoskih dramatikov: Philippe Minyana z delom Kam greš, Jeremija? (Theatre Gerard Philippe de Saint-Denis, scenograf Christian Boltanski) ter Enzo Corman z dvema besediloma, ki ju bo - eno kot dramo, drugo kot opero - uprizorilo gledališče La Chamaille iz Nantesa. Theatre national de la Colline bo sodelovalo z dvema predstavama s tematiko urbanega nasilja (Počivališče Edwarda Bonda in Kvetch Stevena Berkof-fa). Z Evropske avantgarde 1914-1924 je naslovljen sklop štirih iger Vitraca, Witkiewicza, Pirandella in Brechta, ki jih z gledališčem iz Reimsa pripravlja režiser Christian Sciaretti. Zanimivost ho še pionir kitajske avantgarde Gao Xingjian oziroma njegovo besedilo Na robu življenja (režija Alain Ti-mar, Le Rond Point Theatre). Druga rdeča nit festivala bo povezovala predstave, ki se navezujejo na trenutna konfliktna, nemirna svetovna področja. Največ se jih nanaša prav na slovanski svet, bodisi da so jim podlaga besedila slovanskih avtorjev (Svejk na koncu sveta po Haškovih motivih v režiji Wladislava Zorka, Pocinkane krste po istoimenski dokumentarni knjigi o afganistanski vojni Svetlane Aleksejevic, ki je v Franciji postala prava uspešnica, Adam in Eva Mihaila Bugakova v režiji Charlesa Tordjmana) ali pa jih režirajo tamkajšnji režiserji (Romunka Sophie Lukachevsky prihaja z dvema predstavama). V ta sklop sodita še dve afriški predstavi: Sofoklov Ojdip na Kolonu v režiji Etiop-ca Dida Lykoudisa in pa Tropski pogreb dramatika in režiserja Sulejmana Kolya. Plesni del festivala letos ne bo tako zanimiv kot lani. V osrednjem delu bosta nastopili dve predstavi lani umrlega koreografa Dominiqua Bagueta. Zanimiv pa bo še Hommage ruskemu baletu Serga Djaghileva, ki ga pripravlja albanski koreograf Angelin Preljocaj in ki bo vključeval tudi rekonstrukciji dveh legendarnih avantgardnih predstav Parado (na glasbo Erica Satia) ter Svatbo (na glasbo Igorja Stravinskega). (S. K.) »jeva retrospektiva Iona, Fundacö Joan Miro, Pare de Montjuic, do 30. av-Miro: Razstava stoletja, odprto vsak dan od 9.30 oo pripravili razstavo, ki ga predstavlja predvsem kot m-alista.« Razstava se usmerja na zbirko Fondacije ik ji je veliko del zapustil že leta 1971), kljub temu pa tjini razstavljenih del prihajata iz zasebnih in muzej- 1 w A a .. 1 . . _ ~ t ■»! . 1 r~r |—’ 4 Trli & 11 *1 I Ö L* tem umetniku.« ) so postavili po kronološkem ključu; začne se z ri figuralnimi deli. Naslednje obdobje se vrti okoli Mascia (1921-22), ki jo je kupil Ernest Hemingway, vodva pa jo je pozneje podarila washingtonski Iva ieriji. Miro je o tej sliki rekel, da je bila za njegov raz-imembnejša: »Z njo sem se zaCel odmikati od realizmi mu sledil do La Misie, in od leta 1925 naprej je sem naslikal, izviralo iz sanj in halucinacij. V tistem i jedel samo posušene fige: bil sem preveC ponosen, ijatelje prosil za denarno pomoC. Lakota je bila vir ilucinacii. Po dnine ure sem zrl v eole stene ateljeja KULTURA Sobota, 5. junija 1993 GLASBA / RECENZIJA PLOŠČ Od trnja do zvezd ali resnična zgodba o uspehu Tri CD plošče pianista Anatola Ugorskega pričajo o njegovih treh življenjskih obdobjih h Radovan Škerjanc Slavnim imenom pianistov se je letos pridm-jio ge ime Anatola gorskega. Posnel je tri plošče s skladbami 61lke z razstave M. Mu-sorgskega in Petruška I. Stravinskega na prvi Ptosci, Diabelli variacije na drugi ter Beethovnovo Sonato op. m bi Bagatele op. 126 na tretji Ptošci. Glede načina ozi-rorna narave njegove interpretacije pa je za izhodišče še najprimeme-]e citirati del ocene, ki jo J?.0 hjegovem posnetku 'abelli variacij zapisal avtor Penguinovega vo-, a k ponudbi CD Plošč: »Ruski pianist Anatol Ugorski bi za sv°je Čudaštvo in ekscentričnost lahko dobil nagrado celo v primerja-Vl s predhodnimi DG zvezdami, kot sta Pogo-reliC in Berman. Njima podobno tudi on igra z neko vrsto karizmatične Privlačnosti...« Popolno-nia se je namreč mogoCe strinjati s primerjavo naed njim in Cudaško-ekscentriCnim, a vedno karizmaticno-šarman-jnim Pogoreličem. Poleg karizmatičnosti in ekscentričnosti pa jima je skupno vsaj še dvoje; Ce )e bil Pogorelič odkritje osemdesetih let, bo Ugorski to v devetdese-rin, in naprej, Ce (naj) Pomeni Pogorelič novo Poglavje v zgodovini pi-fnizrna, se nekaj podobnega obeta gotovo tudi Ugorskemu. Kajti oba nekako anticipirata šele nastajajočo »miselno Podrast« novega pojmovanja pianistike - katere glavni diktat ne bo veC »rnuzikološka sholastika« notne predloge, jnarvec uporaba le-te kot sredstva za (osebno) svobodno izgovarjanje simbolnih pomenov, ki Pn določene skladbe bodisi že imajo bodisi potencialno ponujajo kot niožnost komunikacije na splošni ravni. Ce Po-goreliču pomeni poglavitni objektivni oprijem Problem relativizacije interpretacije v osemdesetih, pa Ugorski temu doda še aktualno problematiko emigracij ruskih pianistov na Zahod v devetdesetih (ki jo je Po padcu železne zavese občutil že marsikateri udeleženec pianističnih tekmovanj z Zahoda). In Ce Pogorelič rešuje »-f voj« problem prek (osebno) svobodnega »izjavljanja« perceptivnih Pbnaenov poglavitnih skladb v splošno uveljavljenem modelu zgodovine klavirske literature, Pomeni Ugorskemu vzpostava osebne zgo-dbe, kot model percepcije vzhodnih pianistov na Zahoduf!), izdo-dišCe izbora in temelj njihovega interpretiranja. Ravno to pa je bistvo novosti, s katero pi-^ista sinteticnb presegata napetost, ki je nastala ob trenju zahtev po »stilno avtentični« interpretaciji na eni strani un pianistovim »osebnim pečatom« na dru-8i- Temeljna novost je torej v zgoščevanju fiktivno razcepljenega Časa (na »avtentični prej« in »osebni zdaj«) v trenu-lok, katerega pomen je Pogojen le z v njunih interpretativnih sistemih zasedenim mestom. Vendar pa ob tem nikakor ne gre pozabiti dej-stva, da je kohezivni ele-nient teh sistemov (kot MUSSORGSKY BILDER EINER AUSSTELLUNG metur« at an Exttbttton Taöle«u>t a une extxxmon STRAVINSKY PETROUCHKA Anatoi ugorski glavnih diktatov njuni interpretaciji) globoko vsidran v aktualno problematiko pianizma na objektivni ravni. Seveda se bralcu tega članka ob tem postavlja vprašanje utemeljitve zgoraj navedenih misli. Za Pogore-ličev primer bi bralce želeli spomniti na članek, objavljen 26. decembra 1992 v Republiki. Za razumevanje primera Ugorski pa bi se bilo najprej treba vrniti v njegovo »rusko« preteklost. Ugorski se je rodil leta 1942 v Rubtsovskem v povsem preprosti dru- mestu Asbest pod Uralom. Kljub vsemu pa je koncentiral in leta 1982 mu je bilo (zaradi pritiska njegove naraščajoče priljubljenosti na birokracijo) ponujeno mesto profesorja na leningrajskem konservatoriju. Toda spomladi 1992 so se zaCela nova ustrahovanja, tokrat nacionalističnih, anticionistiCnih skrajnežev in po grožnjah njegovi šestnajstletni hčeri se je z družino odločil za pobeg v Nemčijo. Njegovo osebno zgodbo je torej mogoCe zreducirati na tri najpo- \ $Tf «fO 436 St2 'SBÜ Ludwig van Beethoven DIABELLI-VARIATIONEN Anatoi Ugorski NUMEHtOUt ---r- žini. Klavir je študiral na leningrajskem konservatoriju, kjer je za svojo nadarjenost ob koncu prejel posebno priznanje. Po letu 1962 je začel intenzivno nastopati po celi Sovjetski zvezi in vse je kazalo, da je na poti bleščeče kariere. A žal se je ob prvem koncertu Pierra Bouleza v Sovjetski zvezi tudi njemu zgodil »sovjetski realizem«; zaradi (pre) entuziasticnega ploskanja je moral za zaprtimi vrati komiteja razložiti povezavo med Schön-bergom in Leninom. Posledica tega je bil novi status persone not grate in dolgoletno spremljanje pionirskega zborčka v industrijskem membnejše življenjske dogodke; Rusija in pobeg - priznanje - slava. Ali nam Ugorski ne skuša povedati ravno tega prek izbire skladb za svoje (tri!) plošče in ali niso temeljne poteze njegove interpretacije pravzaprav odsev pomenov, ki jih skladbe dobijo z aktom konstalacije v njegovo »zgodbo«? Ob pritrditvi nas seveda ne morejo veC presenečati njegove - v resnici Čudne (beri drugačne!), a hkrati - osupljivo karizmatične (beri prepričljive!) interpretacije; ko na primer epsko pompozno Promenado igra intimnopritajeno, ko popolnoma domišljene Diabelli variacije še bolj 'tfiUMttU prti SYF*»0 43* M''2*8* BEETHOVEN * UGORSKI Sonate op. lil • 6 Bagatellen op. 126 • »Für Elise« domisli ali ko v Beethovnovi Sonati op. 111 do skrajnosti poglobi tragi-Cno/ezoteriCni dualizem! Prav podrobnejši vpogled v njegovo interpretacijo te skladbe pa nam lahko odločilno približa jedro njegove pianistične poetike. Zadnja Beethovnova (klavirska) sonata, nastala približno pet let pred skladateljevo smrtjo, je strukturno sestavljena iz dveh tematsko in vsebinsko kontrastnih si delov. Prvega označujeta s punktirano sforza-tnimi »udarci usode« raztrgan uvod ter značilna, beethovnovsko kljubovalna narava prve teme ekspozicije. Drugega pa spokojna umirjenost in občutek blaženosti, podoben Urlichtovi temi Mahlerjeve simfonije Resurrection. In ravno pojem vstajenja (resurrection) se zdi kot ključ, ki odpira vrata razumevanju interpretacije Ugorskega. Seveda tu vstajenje ne more biti mišljeno v nekem neposrednem, kvazi religioznem smislu Mahlerje-vih simfonij niti kot spregled Nehljudova pri Tolstoju, marveč kot konkretna pianistova glorifikacija po tridesetletni, v Rusiji prehojeni »kalvariji«. Ali ni bila torej gesta nepodleganja (zli) usodi Ugorskemu najlažje izkazljiva prav s simbolno izbiro te Beethovnove skladbe? In, ali nima njegova potencirano dualisticna interpretacija svoje miselno ozadje ravno v simbolnih pomenih, ki jih na eni strani ponuja struktura skladbe, na drugi pa njena konstelacija v širšo pianistovo »pripoved«? Kako naj si drugače pojasnimo očitno deviantnost njegove interpretacije, ko na primer Ariet-to »kontemplativno« podaljša s Pollinijevih sedemnajstih minut na skoraj sedemindvajset, ali ko v prvem stavku s povsem novim akcentu-iranjem in ritmično razdelitvijo punktiranih not, do skrajnosti izpostavi tragični moment? Mar naj to razumemo kot zgolj presojno željo po drugačnosti? Seveda ne! Kajti ravno umetnost Anatola Ugorskega je še eden izmed dokazov, da obstajajo (ne le opazne, marveč) temeljne razlike v klavirski igri tudi najveCjih svetovnih zvezd. To so razlike, ki povsem jasno diferencirajo »pianistično misel« (na primer) Richterja, Pogo-reliča, Ugorskega... od obrtno korektne igre kakega Pollinija, Tatjane Nikolaeve in še številnih drugih! Ce se na koncu Članka, kot je v navadi, posvetimo »embaliranju« njegove vsebine, potem je bralce nujno opozoriti na nejevernim Tomažem zagotovo naključno podrobnost. Namreč, ali nam ovitki in napisi(!) s plošC ne pripovedujejo zgodbe o uspehu Anatola Ugorskega, še preden imamo priložnost slišati vsebino; kajti on je ruski pianist, misleci pianist, in (naposled) slavni pianist - Cigar zvezdniška drža in skrbno zavezan metuljček sta le del s krepkimi Črkami natisnjenega imena Anatoi UGORSKI. URBANIZEM / SPORNI OBJEKT Apel za novo UK Izgradnja nove Univerzitetne knjižnice v Ljubljani (UKL) je zaradi iskanja primerne lokacije za ameriško ambasado v zadnjem Času povezana predvsem z zagatno situacijo, v kateri se je znašla Centralna tehniška knjižnica (CTK) v Ljubljani. Ravno njihova sedanja stavba, v kateri CTK sicer ne more veC normalno opravljati svojega dela, je bila izbrana za stavbo novega ameriškega konzulata, do izgradnje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, kjer naj bi CTK trajno rešila svoje težave, pa naj bi se CTK presahla v začasne prostore. To pa bi zaradi Časovne oddaljenosti povzročilo relativno velike stroške. Zaradi aktualnosti dogodkov okrog preselitve ameriške ambasade je seveda problematika rrledijsko zelo zanimiva, vendar se je doslej ustavila na pol poti. Ugotovljeni so bili le stroški, skoraj nie pa ni bilo reCeno o dolgoročni rešitvi, gradnji nove UKL namreč. Kot razlog za takojšnjo pospešitev priprav na gradnjo UKL pa moramo navesti še eno dejstvo: da je Narodna in univerzitetna knjižnica (-NUK) v Ljubljani pravzaprav v isti situaciji kot CTK. Da je prisiljena za svoje kolikor toliko normalno poslovanje uporabljati začasne, najete prostore. NUK namreč v obstoječi stavbi že dlje Časa nima veC prostora za hranjenje gradiva, zato ima v najemu depoje na raznih lokacijah, ki pa resnici na ljubo ne omogočajo ustreznega hranjenja publikacij, kaj šele njihove dostopnosti. Najemnina za takšna skladišča pa je visoka, z odlaganjem dolgoročnejših rešitev se torej samo povečujejo stroški hranjenja in propadanje gradiva. Za takojšen začetek gradnje Apel je torej jasen: pospešitev priprav na gradnjo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani in zagotovitev ustreznih sredstev bo zmanjšala stroške začasnih prostorov tako za CTK kot NUK in hkrati zagotovila normalno poslovanje obeh insitucij. Seveda sta omenjeni dejstvi le del razlogov, ki neposredno kažejo na nujnost takojšnjega nadaljevanja priprav na gradnjo. Število študentov ljubljanske Univerze je od Časov, ko je Plečnik projektiral prvotno NUK, toliko naraslo, da obstoječi objekt nikakor ne more zadostiti potrebam današnjega Časa. V letošnjem Borut Osojnik študijskem letu je na vratih NUK resnično huda gneCa. Uporabniki knjižnice, ki so pretežno študentje, morajo Čakati na Citalniški sedež tudi več kot pol ure, Čeprav je razstavna dvorana občasno spremenjena v dodatno pomožno Čitalnico. V ospredju sodobne informacijske dejavnosti so informacijske storitve knjižnic za družbo znanja, torej zadovoljevanje potreb znanstvenoraziskovalnega dela, kulture ter informacijskih potreb v različnih sektorjih gospodarstva. Potrebo po novi knjižnici pogojujejo potemtakem tudi spremenjeni koncepti knjižnično— informacijske dejavnosti. Bistvo te spremembe izraža dejstvo, da knjižnica ni veC hranišCe gradiva, temveč informacijsko središče - trend razvoja računalniške in komunikacijske tehnologije omogoča knjižnicam širjenje dostopnosti vsakovrstnih informacij vključno z mednarodno izmenjavo informacij. Priprave segajo že v šestdeseta leta Priprave na gradnjo nove stavbe segajo že v šestdeseta leta, načrt o gradnji Univerzitetne knjižnice v Ljubljani pa je dozorel v letu 1990. Eden najpomembnejših sklepov za gradnjo UKL je bil sklep slovenske vlade (takrat še v Jugoslaviji, vendar že svobodno izvoljene) dne 26. junija 1990 o skupni gradnji stavb Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani. V okviru delovanja Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki je nosilec projekta, je bilo do danes kot priprava na gradnjo opravljenih veliko raznovrstnih poslov, ki so septembra 1992 pripeljali do sprejetja odloka o prostorsko meditvenih pogojih na območju bodoče lokacije UKL, to je med Križankami in Filozofsko fakulteto. Vodenje priprav na gradnjo je doslej potekalo nemoteno in je pripeljalo projekt v fazo, ko je praktično pripravljen na realizacijo. V zaCetku leta 1993 pa so se aktivnosti, namesto da bi se zaradi aktualne stiske tako CTK kot tudi NUK še pospešile, pravzaprav zaustavile. Upajmo, da zgolj začasno. 2e nekaj Časa je namreč pripravljen osnutek zakona o izgradnji, ki je v obravnavi tudi v ustreznih vladnih telesih, vendar se stvari premikajo vse pre- počasi. Resda sredstva, ki so potrebna za izgradnjo UKL, niso majhna, vendar je potrebno poudariti, da je projekt UKL navsezadnje slovenski nacionalni projekt, katerega realizacija bi omogočila ustrezno hranjenje in zaščito slovenske nacionalne dediščine, hkrati pa bi kot sodobno informacijsko središče omogočalo zadovoljevanje dela potreb slovenske družbe, ki tako kot vse modeme dražbe tudi sama postaja vse bolj informacijska družba, pa tudi informacijskih povezav z Evropo kot nujnim delom povezovanja s svetom. V sodobnem svetu imajo pravočasne in kvalitetne informacije neprecenljiv pomen tako v poslovnem svetu kot v znanosti. Nenazadnje moramo omeniti tudi dejstvo, da je bila predinvesticijska študija Univerzitetne knjižnice v Ljubljani verificirana v gradbenem odboru UKL decembra 1992. Gradbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlade in Univerze pa bi pravzaprav moral zagotavljati uresničevanje projekta. Sestavni del razvoja univerze Na koncu lahko poudarimo še dejstvo, da je projekt UKL pravzaprav projekt Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da bi se morala Univerza tudi sama bolj zavzemati za Cim hitrejšo realizacijo gradnje UKL oziroma za nadaljevanje priprav nanjo. CTK in NUK sta pravzaprav univerzitetni knjižnici, torej tudi del Univerze. NUK na primer kot knjižnica Univerze zagotavlja pretok informacij in dosegljivost publikacij z vseh področij s posebnim ozirom na potrebe oblikujočih kadrov (študentov, mladih raziskovalcev) ter znanstve-no-pedagoških delavcev. Nadalje skuša prek svoje matične službe s sodelovanjem z Univerzo koordinirati raznolikost pojavnosti visokošolskih knjižnic v smiselen knjižni-Cno-informacijski sistem Univerze. Centralna tehniška knjižnica ter Narodna in univerzitetna knjižnica sta pravzaprav v podobni situaciji, prisiljeni na začasne rešitve. Resnično rešitev predstavlja zgolj pospešitev priprav na gradnjo UKL, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v letu 1993 po verificirani predinvesticijski študiji pravzaprav projekt za nadaljnje priprave ne zahteva veliko sredstev. V^/ I! ,, w p!. • \ - ; ■fl' ^ J it a Skice za NUK II (Atelje Mušič) IZ TUJINE Branje je v Nemčiji še vedno v modi BONN - Združitev obeh Nemcij je tudi za knjižne založnike napovedala večji zaslužek. Leta 1990 in 1991 je prodaja knjig namreč narasla za veC kot 11 odstotkov. Leta 1992, ko se je evforija po žametni revoluciji nekoliko umirila, se je stabilizirala tudi prodaja knjig, ki pa še vedno enakomerno, Čeprav rahlo narašča (leta 1992 za 3, 4 odstotka). VeC kot polovico knjig prodajo knjigarne (60 odstotkov), preostali del pa je dokaj enakomerno razporejen: prodajalne 9 odstotkov, veleblagovnice 5 odstotkov, prodaja po pošti 8 odstotkov, knjižni klubi 4 odstotke in neposredna prodaja založb 14 odstotkov. V Zahodni Nemčiji je število izdanih naslovov v obdobju 1980-1990 rahlo upadalo: leta 1980 so izdah 67.167 naslovov, leta 1990 pa le 61.015. Znižalo se je predvsem število novih naslovov prvih izdaj, medtem ko gredo ponatisi še vedno dobro v promet. Previdnost je vsekakor glavni moto nemških založnikov. Leposlovje zavzema v katalogih nemških založb kar solidno mesto, saj je 14 odstotkov vseh izdanih naslovov beletristicnih. NarašCa tudi število žepnih izdaj, ki trenutno zavzemajo 30 odstotkov vseh izdaj. Na nemškem tržišču se pojavlja tudi vse veC novih založb in knjigam: med leti 1980 in 1990 je število založb naraslo s 1650 na 1880, število knjigam pa s 4300 na 4700. Približno tretjina založb na leto zasluži manj kot milijon nemških mark, medtem ko imajo večje založbe zelo visoke prihodke. Med knjigarnami je le 78 odstotkov takih, ki na leto zaslužijo manj kot milijon mark. (A. K.) Podelili Herderjeve nagrade DUNAJ - Na Dunaju so podelili letošnje Herderjeve nagrade, namenjene umetnikom in znanstvenikom jugovzhodne Evrope, ki so zaslužni za spodbujanje in negovanje kulturnih odnosov. Letos je nagrado, njena skupna vrednost znaša 270.000 nemških mark, prejelo devet priznanih kulturnikov. Po 30.000 nemških mark so prejeli Vasilka Gerasimova-Tomova, direktorica arheološkega muzeja v Sofiji, Petro Kononenko, dekan kijevske filozofske fakultete, in György Kurtag, eden najbolj uveljavljenih sodobnih madžarskih skladateljev. Ostali nagrajenci so: poljski slikar Jerzy Tchorzewski, romunski umetnostni zgodovinar Razvan Theodorescu, slovaška strokovnjakinja za Herderja in zgodovino filozofije Elena Varosova, Mara Zahte iz Rige je proglašena za najboljšo pesnico iz te države, grški arhitekt Dionysis Zivas pa je Herderjevo nagrado prejel za harmonično obnovo dela starega mestnega jedra Aten, severno od Akropole. Med nagrajenci je tudi hrvaški germanist Viktor ZmegaC. (A. K.) Hrvaška umetnost in kultura v Torinu TORINO - V muzeju starin v Torinu (Museo di an-tichita di Torino), prestolnici italijanske pokrajine Piemonte na skrajnem zahodu države, je bila maja na ogled razstava Hrvaška umetnost in kultura, na kateri je razstavljenih približno 2.900 eksponatov iz zagrebškega arheološkega muzeja in muzeja umetne obrti. Nekateri predmeti in najdbe so bili celo prvič razstavljeni zunaj Hrvaške. Razstavo so razdelili na dva dela. Prvi zajema obdobje od prazgodovine do srednjega veka, drugi pa Cas od gotike do danes in s tem obsega 5000 let hrvaške zgodovine na različnih področjih življenja in ustvarjanja. Na ogled so bilearheološke najdbe, srebrni nakit in predmeti, stekleni izdelki, keramika, oblačila itn. Med predmeti, ki so bili prvič na ogled zunaj Hrvaške, velja omeniti tako imenovane obveze zagrebške mumije. Gre za pet, veC kot tri metre dolgih platnenih trakov, na katerih je v etrušCanski pisavi in s Cmim in rdečim črnilom zapisanih 1300 besed. To je najdaljši doslej znani etrušCanski zapis, za katerega domnevajo, da je nastal kakšnih 390 let pred našim štetjem, gre pa za cerkveni koledar. S Cmhn črnilom, narejenim iz slonove kosti, so izpisane Črke v 12 stolpcih, z rdečim Črnilom pa so ti stolpci med seboj razmejeni. Drugi pomemben eksponat pa je bil detajl z omare za rokopise iz cerkve Svetega Petra v kraju MuC v bližini Splita in je najstarejši predmet iz hrvaške zgodovine, saj izhaja iz leta 888 našega štetja. Podobno razstavo z naslovom Narodni zakladi Hrvaške so pred dvema letoma pripravili v kraju Arezzo v pokrajini Toskana. (STA) Nemški predsednik odpri Buddenbrookovo hišo LÜBECK - Nemški predsednik Richard von Weiszäcker je v Lübecku slovesno odprl prenovljeno Buddenbrookovo hišo in novi Center Thomasa Manna. Nemški pisatelj Thomas Mann je v svoji kroniki liibeške družine Buddenbrookovih opisoval stanovanjsko hišo družine Mann na Mengstrasse 4 v Lübecku. Hiša je med drugo svetovno vojno ostala brez rokokojske pročelne fasade, obokano klet pa je leta 1942 uničila bomba. Ko so jo po vojni obnovili, so v njej odprli bančno podružnico. Leta 1991 je hišo odkupilo mesto Lübeck in vanjo vložilo 4 milijone nemških mark. V pritličju prenovljene hiše, ki so jo zdaj slovesno odprli za javnost, je 200 kvadratnih metrov velik razstavni , prostor. V njem je postavljena tudi stalna razstava o življenju in delu obeh bratov, Heinricha in Thomasa Manna. (A. K.) Walter Binni praznuje 80 let RIM - Walter Birmi, živa legenda literarne kritike, se je na svoj osemdeseti rojstni dan vrnil na rimsko univerzo, kjer je imel svoje prvo predavanje že leta 1964 v veliki dvorani: »Na predavanje je prišlo blizu šeststo ljudi, večinoma kritikov, ki se niso strinjali z mojim delom,« se spominja kritik. »To je bilo prečudovito 'rimsko’ obdobje. Takrat sem izdal majhno knjižico Poezija, kritika in literarna zgodovina, v kateri sem lahko že z distanco ocenil dela, ki sem jih napisal do tistega leta. Se danes nisem spremenil mnenja, zapisanega v tej knjižici, da je potrebno poezijo postavljati v neposreden odnos z zgodovino.« (ANSA) 14 Sobota, 5. junija 1993 ZNANJE ASTRONAVTIKA / »MISIJA VRNITEV« NAJVECJEGA EVROPSKEGA SATELITA Eureca se vrača Po desetih mesecih se bo iz krožnice vrnilo v laboratorije vseh petnajst eksperimentalnih sistemov in naprav Emblem odprave, ki je vtirila Eureco okrog našega planeta -p anskega 1. avgusta je v tirnici okrog našega 1 iplaneta v tišini vesolja stekla kočljiva operacija, ki je bila za strokovno ekipo na Zemlji in vesoljce na moC dramatična, Čeprav bi se nepoučenemu opazovalcu zdelo, da gleda nezanimiv upočasnjen film. Švicarski vesoljec Claude Nicollier je z daljinskim manipulatorjem, dolgo »roko«, ki je štrlela iz tovornega prostora na raketoplanu Atlantis, počasi izvlekel masivno satelitsko platformo, nato pa sprožil napravi za razklop njenih anten in za izvlek dveh sončnih kolektorjev, dolgih skoraj po osem metrov. Naslednjega dne je Nicollier štiri in pol tone težko platformo, najveCji sa- lavo podatkov, pomnilni-ških sklopov, opreme na Zemlji, sončnih kolektorjev... Skoraj toliko drugih ustanov in podjetij se je pozneje vključilo v razvoj znanstvenih »poskusov«, kot navadno pravimo zapletenim eksperimentalnim kompletom. Pripravili so vse za poskuse na področjih bioloških ved in vede o materialih, ki zahtevajo izjemno natančno stanje mi-krogravitacije in skrajno stabilnost razmer, kakršne ni moC zagotoviti, Ce se po plovilu giblje posadka. 2e nazivi poskusov v glavnem povedo, kakšen je njihov namen, na primer Avtomatska zrcalna peC (AMF) ali Sklop za eksobiologijo in radiacijo (ERA). »Misija vrnitve« Eurece Misija STS-57 (56. polet) Raketoplan OV-105 Endeavour (4. polet) Lansiranje 3. 6.1993 Kraj lansiranja LC-39B, Kennedy Space Center Tirnica krožna, višina 476 km Trajanje misije 7 dni in 23 ur Datum vrnitve 11. 6.1993 Kraj pristanka Shuttle Landing Strip, KSC Poveljnik misije Ronald Grabe (NASA) Pilot misije Brian Dufiy (NASA) Strokovni elani misije: Janiče Voss (NASA), Nancy Sherlock (NASA), Peter Wisoff (NASA) teht, kar so jih kdaj naredili v Evropi, in opremljen s 15 zapletenimi znanstvenimi kompleti, ki so jih zasnovali strokovnjaki iz osmih držav Zahodne Evrope, potisnil v tirnico. Tako se je zaCela operacija Eureca - Evropski povratni nosilec (EUropean REtrie-vable CArrier). Vsi z enako nalogo Spodbudo za program Eureca je leta 1982 dala Evropska vesoljska agencija (ESA), ki je tedaj vključevala devet držav (danes 13). Namen plovila je bil dvojen: zagotoviti mikro-gravitacijske razmere, kakršnih v laboratorijskem okolju ni moC doseči (praktično breztežno stanje) in omogočiti nekajmesečne poskuse. Kmalu so ugotoviti, da bi bila najboljša rešitev, ce bi Eureco zasnovati kot prosto leteči satelit (angl. free-flyer), in sicer povraten (angl. retrieva-ble), povsem avtomatiziran, manjši od raketoplana, tj. vesoljskega taksija (da bi ga lahko spraviti v njegov tovorni prostor). Na takšni platformi ne bi bilo motenj zaradi dejavnosti ljudi in tudi ne dinamičnih napetosti, ki nastajajo v velikih konstrukcijah. Izdelave platforme se je leta 1985 lotila nemška družba MBB-Emo (danes se imenuje Daša), ki je za izdelavo posamičnih delov sistema zbrala še 23 podjetij iz nekaj držav, in sicer za pogonske sklope, komunikacijsko opremo, energetske izvire, elektronsko opremo, sistem za nadzor nad temperaturo, naprav za zajem in obde- Bogata znanstvena dejavnost Evropsko povratno platformo Eureco so 2. avgusta 1992 vtirili v višini 426 kilometrov. Reaktivne šobe so 6. in 7. avgusta nekajkrat vljuCiti za po deset minut, potisnili plovilo v višino 508 kilometrov, potem pa so s ponovnim aktiviranjem šob tirnico spremeniti v krožno. V tej tirnici je satelit ostal znanstvenikom iz vse Evrope in z vsega sveta. O zanimanju znanstvenih krogov dovolj zgovorno priča to, da so razne znanstvene ustanove že v samem začetku poslale veC kot 8000 prošenj za dostop do računalniške mreže, ki skrbi za distribucijo teh podatkov (PSPDN). Eden izmed prvih opravljenih poskusov (IOC) je bil povezan prav s prenosom in distribucijo podatkov. Prek gibljive antene satelita Eurece je iz 508 kilometrov visoke tirnice pod nagibom 28 stopinj in s frekvenco 30 gigahertzov stekla reka podatkov, in sicer proti gibljivi anteni tedaj še novega Evropskega komunikacijskega satelita Olympus, ki kroži v geostacionarni orbiti v višini 36.000 kilometrov. Satelit je tok podatkov s frekvenco 20 gigahertzov uspešno posredoval kopenski postaji Maspalo-mas na španskih Kanarskih otokih. Vseh deset mesecev, kolikor je trajala misija, je satelit Eureco vodil Nadzorni operacijski center (-OCC) v Evropskem centru za vesoljske operacije (-ESOC) v nemškem Darmstadtu. Zveze so vzdrževali pred kopenskih postaj Maspalomas na Kanarskih otokih, v Kourouju v francoski Gvajani in med kritičnimi fazami v avstralskem Perthu. Ker je Eureca krožila v sorazmerno nizki orbiti, je bila za zemeljske postaje »vidna« največ petkrat ati šestkrat po deset minut na dan; med temi obdobji so bili 90-minutni razmiki, eden pa je bil dolg 16 do 18 ur. Skratka, z Eureco je bilo mogoče navezati stik samo v treh odstotkih Časa, kolikor je trajala njena misija. Pravo, pravcato »vesoljsko bivališče« Pretežen del operacij se kratkih obdobjih »srečanja« s kopenskimi postajami. Te podatke so v Esocu obdelati, nato so jih poslati v center in ta jih je posredoval vsem uporabnikom. Po prvotnem naCrtu naj bi Eureco na Zemljo vrnil raketoplan, ki jo je v vesolje tudi ponesel, in sicer letos aprila Atlantis. Toda načrt so spremenili, zato je prvi evropski povratni satelit ostal dlje v tirnici. Po Eureco naj bi po novem umiku vzletel Endeavour, poslednji izmed štirih obstoječih raketoplanov (poleg »vesoljskih taksijev« Columbia, Discovery in Atlantis; Esad Jakupovič stemih s posadko. Modul zasede Četrtino tovornega prostora v raketoplanu. S tem se bivalni prostor v plovilu podvoji, ker je modul pribtižno tako velik kot kabina za posadko, kar za štirikrat pa se poveča prostor za poskuse. Na območju Evrope bo za komercialno uporabo modula skrbela evropska družba InfoSpace GmbH. Načrtovanih je že sedem novih odprav Spacehaba, ki naj bi okrepile sodelovanje in odprle možnosti za »mednarodno vesoljsko raziskoval- ratorijih na vseh koncih ZDA. ESA je dodala poskus z »instalacijo za izboljšano kristalizacijo beljakovin« (APCF), ki ga je zasnoval nemški koncem DASA/Domier v sodelovanju z univerzami in inštituti iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Nizozemske in Švedske. Ker je misija STS-57 strogo znanstvene narave, bodo poskuse opravljati "v vsakem kotičku": v tovornem prostoru še eksperimente Concap-4 (kompleksni avtonomni tovor), GBA (poseben sklop za sklapljanje) in SHOOT (orbitalni transfer superte-koCega helija), v kabini pa Kočljiva operacija: izkrcanje Eurece iz tovornega prostora raketoplana Atlantis Challenger pa je leta 1986 eksplodiral). Glavna naloga raketoplana Endeavour je med njegovim Četrtim poletom ta, da prestreže platformo Eureca in jo prinese nazaj na Zemljo. Čakajo ga kajpada tudi drage naloge, izmed katerih je najpomembnejši prvi orbitalni let novega modula Spacehaba (skovanka iz besed Space Habitat, vesoljsko bivališče). Modul Petnajst eksperimentov v vesolju: eksperimentalni komplet, ki so ga montirali na platformo Eureca deset mesecev. Opravili so izredno veliko znanstvenih nalog (podrobneje glej v preglednici), večinoma povezanih s pripravami za graditev bodoče stalne ameriško-evropske orbitalne postaje Colum-bus. 2e poskusi, opravljeni v prvem mesecu, so nakazali, da bo znanstvena dejavnost satelita zelo bogata. Vsi instrumenti so biti tako rekoC ves Cas vključeni in do postaj na Zemlji so nepretrgoma pritekali nizi podatkov, potrebnih je zato odvijal v avtomatskem režimu, obdobja »radijske vidljivosti« pa so izkoristili za preverjanje tistih poskusov, ki zahtevajo nadzor. S solidnim pomnilnikom 16 megabytov je Eureca lahko med preletom nad vsako izmed zemeljskih postaj sprejela približno tisoč ukazov o operacijah, ki jih je morala opraviti do naslednjega preleta. In nasprotno: rekorderji so na satelitu po enakem naCelu zapisovati podatke in jih pripravljati za oddajanje v sta razvila in izdelala ameriška dražba McDon-nell Douglas (razvoj, izdelava in sestavitev komponent) in italijansko podjetje Alenia Spazio (razvoj primarne strukture in pasivnega sistema za nadzor). Namenjen je vladnim in komercialnim uporabnikom za opravljanje poskusov s področij vede o tekočinah, materialih in biologije, a tudi za pripravo raznih dejavnosti v prihodnjih vesoljskih si- Deset mesecev misije Eureca-1 31. julija 1992 - Lansiranje raketoplana Atlantis (STS-46). Prva telemetrija s satelita po načrtu, dve uri po izstrelitvi. 1. avgusta - Claude Nicollier z daljinskim manipulatorjem dvigne satelit iz tovornega prostora in razklopi antene in sončne kolektorje. 2. avgusta - Eureca vtirjena v krožno orbito v višini 424 kilometrov. 7. avgusta - Platforma doseZe orbito v višini 508 kilmetrov. 8. avgusta - Aktiviran freonski hladilni sistem. 9. avgusta - Prvi program za znanstvene poskuse poslan na platformo. 10. avgusta - ZaCne se operativno delo, stečejo eksperimenti. 16. avgusta - Aktiviranih vseh 16 kompletov z eksperimenti. 12. septembra - Po 244 urah nepretrganega delovanja zaradi kratkega stika prekinjen eksperiment RITA. 26. januarja 1993 - Avtomatska zrcalna peC (AMF), zadnji del opreme z veliko porabo električne energije, izključena po naCrtu. Februar-maj - Nadaljevanje znanstveno-tehno-loških poskusov in posebnih operacij v okviru temeljnega načrta. Proti koncu maja - Orbitalno manevriranje, da bi orbito spustili v tirnico, v kateri naj bi se v višini 476 kilometrov srečala z raketoplanom. Povratno orbito plovili nazadnje dosežeta zaradi trenja z zrakom. 3. junija - Izstrelitev raketoplana Endeavour. 7. junija - Prestrezanje satelita Eureca z daljinskim manipulatorjem raketoplana Endeavour ob 0.52 po srednjeevropskem Času. 11. junija - Pristanek raketoplana Endeavour ob 22.37 po srednjeevropskem Času. no skupnost, ki bo uporabljala laboratorije v prihodnjih orbitalnih postajah«. Lov na satelit Za prvo odpravo Spacehaba so pripraviti 22 eksperimentalnih kompletov, ki so jih razviti predvsem v univerzitetnih labo- OPERACIJSKA ORBITA PRENOS V TIRNICO MISIJE, IZKRCANJE SATELITA PREHOD V POVRATNO ORBITO JA» LANSIRANJE 1 LANSIRANJE 2 Misiji v razmiku dveh mesecev: izstrelitev Eurece v orbito in njena vrnitev na Zemljo po opravljenih raziskavah Največji evropski satelit Ime Eureca Masa: satelita 4491 kg eks. modulov 1000 kg Napajanje 5000 W (sončni kolektorji) za poskuse 1000 W Mere ob izstrelitvi 4, 5 x 2, 5 m Mere v orbiti 20 x 3, 5 m Prostornina: sklopljeno 40, 3 kub. metra razklopljeno 85 kub. metrov eks. modulov 8, 5 kub. metra Prenos podatkov visoki 256 K/s, nizki 2 K/s Pomnilnik 16 MB Trajnost 5 misij ali 10 let FARE (zbiranje in reciklaža tekočin) in SAREX-2 (amaterski radijski eksperiment). Med poletom STS-57 se bosta vesoljca David Low in Jeff Wisoff odpravila na »vesoljski sprehod« in bosta skušala opraviti razne naloge, katerih namen je priprava za popravilo Hubblovega vesoljskega teleskopa v tirnici (ta »servisna misija«, STS-61, v kateri bo sodeloval tudi švicarski vesoljec Claude Nicollier, je načrtovana za letošnji december). Raketoplan Endeavour se bo 5. in 6. junija postopoma približal orbiti, v kateri v višini 476 kilometrov že Čaka Eureca, in potem se bo približal samemu satelitu. 7. junija kmalu po polnoči (ob 0.52 po srednjeevropskem Času) bodo ameriški vesoljci z daljinskim manipulatorjem prestregli Eureco in jo poCasi potegnili v tovorni prostor. Ce bo s sklapljanjem anten in sončnih kolektorjev Eurece kaj težav, bodo astronavti to delo opravili sami, in sicer roCno. 11. junija zvečer se bo Eureca vrnila na Zemljo v Kennedyjev vesoljski center. Nekaj dni pozneje bo že v rokah evropskih vesoljskih strokovnjakov in tudi eksperimentalni kompleti se bodo iz sveta mikrogravitaci-je in vakuuma kmalu znašli v laboratorijih, kjer so si jih izmislili in jih pripravili. To bo prva priložnost za evropske znanstvenike, da analizirajo te komplete in da prvič po vrnitvi iz vesolja preučijo zbrane podatke - to pa v bistvu pomeni drago fazo misije Eureca. Model za prihodnost Programa Eureca s sedanjo »operacijo vrnitve« vendarle še ne bo konec. Pripravljeni so že naCrti za dva nova leta platforme, namreč Eurece-2 (najbrž leta 1995) in Eurece-3 (verjetno leta 1997). Spremembe bodo do prihodnjega leta večje, kot so nekdaj menili. Ta program je zasnovan kot povraten, znova uporaben in sorazmerno poceni. Komercialna uporaba je oprta na realne možnosti (torej za zdaj skromna). Toda vse veC je zanimanja ustanov in podjetij, ki se sicer v nobeni obliki ne ukvarjajo z vesoljskimi raziskavami. Zaradi tega nameravajo zasnovo poskusov temeljiteje spremeniti. Posledica takšne odločitve bo tudi ta, da bodo zamenjali tako rekoC vso industrijsko ekipo, ki je razvijala in zgradila platformo z eksperimentalnimi kompleti. Poskuse bodo bolj standardizirali. Podobno naCelo so sprejeti za ameriški program poskusov v »vesoljskih taksijih« in v japonskem programu znanstveno-tehnoloških poskusov v orbiti. Cilj agencije ESA je spodbujanje raziskav in razvoja ustreznih programov. Operacije in komercializacijo platforme bodo zaupati kaki ugledni industrijski dražbi, ki bo sama zbirala eksperimente iz raziskovalnih središč in zasebnih podjetij. ESA bo medtem nadaljevala sponzoriranje poskusov akademskih raziskovalnih centrov. Sistem bi pozneje mogli postaviti povsem na zasebne temelje, kajti menijo, da bi znanstvenikom in raziskovalnim središčem tako zagotoviti najvišje standarde storitev, nizko ceno in kar najmanjše tveganje. To bi utegnil biti model, ki bi ga najbrž vse pogosteje uporabljali tudi za razvoj in gradnjo prihodnjih mednarodnih orbitalnih postaj. O vesoljskih postajah in Logotip misije, s katero se Eureca vrača na Zemljo misiji vrnitve, ki bo stekla te dni, pa veteran Claude Nicollier pravi: »Z zornega kota Evropejca pomeni ta misija velik korak na področju poletov s posadko, in sicer tako tehnično kot operativno. S to misijo smo obogatiti svoje znanj6 in si pridobili operativne izkušnje, to pa nam b° omogočilo, da bomo mog j kot enakopravni partner)1 sodelovati v sestavljanj)1 evropskih elementov prl hodnje vesoljske postaje.» Znanstveni poskusi na platformi Eureca Avtomatska zrcalna peC (AMF) OptiCno-sevalna peC za rast kristalov v raznih raztopinah, vsega 21 poskusov. Delovala v avtomatskem režimu do 26. januarja, do konca cikla, potem izključena. Instalacija za rast v raztopinah (SGF) Štirje reaktorji za rast kristalov v raztopinah. Po odličnem delovanju ob koncu marca deaktivirani. Instalacija za izboljšano kristalizacijo beljakovin (APCF) Dvanajst reaktorjev za rast visoko kakovostnih beljakovinskih monokristalov v raztopinah. Jasno vidni kristali v petih reaktorjih. Po vrnitvi na vrsti rentgenska analiza kristalov. Sklop večnamenske peci (MFA) Dvanajst peci (treh različnih vrst) za razne poskuse v zvezi z rastjo polprevodnih kristalov, pojavom vlaženja med trdno keramiko in tekočimi leguraim, pojavom sintranja in podobno. Zaradi varčevanja z energijo so peci uporabljati drago za drago. Sklop za eksobiologijo in radiacijo (ERA) Preučevanje učinkov različnih vesoljskih vplivov na organske snovi (spore, semena, jajca). Visoko precizen termostat (HPT) Preučevanje kemičnih reakcij po dolgi izpostavitvi mikrosravitaciji s hkratnimi natančnimi meritvami temperature. Rezultati so še nejasni in Čakajo na analizo na Zemlji. Instrument za površinske adhezijske sile (SFA) Preučevanje delovanja površinskih sil in medpo-vršinskih energij na fizične in fizicno-kemicne p313) metre, kakršni so topografija in deformacijski procesi stikajočih se teles. Za analizo zbranih rezultatov bodo potrebni meseci. Instrument za sončni spekter (SOSP) V dvodnevnih intervalih so uporabiti tri spektrometre (za infrardečo, vidno in ultravijolično žarCenje). Zbiranje podatkov usklajeno z meritvami z nekaterih dragih satelitov. Instrument za sončno konstanto in variabilnost (SOVA) Opravljene zelo natančne meritve. Aprila so jih uskladiti z meritvami drugih satelitov. Radiometer za okultacije (ORA) Preučevanje gostote aerosola in sledi plinov v me-zosferi in stratosferi. Poskus je tekel vse do konca misije. Sirokokotni teleskop za trde kozmične žarke X (WATCH) Odkrivanje in risanje izvorov žarkov gama in rentgenskih žarkov. Meritve koodinirane z opazovanji z Zemlje. Poskus s prestrezanjem delcev v realnem Času (TICCE) Pasivni poskus prestrezanja delcev z relativno hitrostjo nad 3 kilometre na sekundo. Ocena rezultatov mogoča šele po vrnitvi Eurece na Zemljo. Potisni sklop z radio-frekvenCno ionizacijo (RITA) Poskus z ionskim pogonom. Trajal 244 ur (do 12. septembra 1992) namesto veC kot 2000 ur, ker se je eden izmed konektorjev pregrel in so ga morali izključiti. Instrument za medorbitalne komunikacije (IOC) Poskusi in demonstracija bodočih zvez za prenos podatkov. Uspešno vzpostavljenih 450 zvez z različnimi konfiguracijami in trajanjem po 50 minut. Izboljšani sončni sklop z galijevim arzenidom (ASGA) Dva majhna modula za testiranje sončnih celic Gaas različnih konfiguracij. Po vrnitvi na Zemljo na vrsti podrobno preučevanje celic. Doslej največji evropski satelit: priprava Eurece v Kennedyjevem vesoljskem centru PARADIGMA Primorska poje r*^akaj so dvignili / opozicijski po-J stanci vihar zara-di vishita? Zakaj nekateri politiki ne morejo sprijazniti, da so po volitvah v opoziciji - vendar ali je to sploh pro-Wem? Zakaj se ekspo-rynmi politiki slovenske osamosvojitve umikajo v opozicijo? Kdo se skriva v kleti slovenske hiše in premika vzvode? Kakšne naprave so skrite v kleti slovenske hiše? Toda ali niso nekateri gledali le Preveč futurističnih filmov? Odgovori niso težki: Slovenija se je znašla Pred novimi nalogami. Nacionalno vprašanje ima podsisteme: kultura, šolstvo, izobraževanje, gospodarstvo itd. Katerj je imel strategijo razvoja za nove okoliščine? Zdaj se lepo vidi, da scenarijev ni bilo- Brez scenarijev pa ni mogoče snemati filmov, izdajati časopisov, peci kruha in graniti države. Zato je treba najti krivce. Vsi računi so izstavljeni. Tudi zgodovina bo prišla po svoje (vse povojne krivice je potrebno obžalovati in popravili). Os ne sme opletati. Za sedanje gospodarske težave sta pri roki Evropa in prejšnja oblast. Potem bo šlo po tej drči navzgor in navzdol. Programska napaka prehodnega obdobja je bila na primer v tem, da so scenaristi preveč kopirali rimski volilni sistem. Zdaj se srečuje Slovenija z enakimi simptomi politične krize kot Italija. Toda udrihanje počez in po-prek je tvegano podjetje. Kljub temu je vedno kakšen izhod. Simulirajmo domnevo, da želijo tujci investirati v tovarne, ki so ostale brez tržišča. To počnejo zato, ker ima Slovenija nekatere ugodnosti kot nečlanica Evropske skupnosti. Tudi prejšnja, Jugoslavija je poznala izvozne kvote. Zakaj ne bi tuji podjetniki prodajali skozi to okno? Na ta način slovenski delavci ne bodo ostali brez kruha. Problem je v tem, da je takšnih primerov premalo. Poleg tega ne more biti samo to dolgoročna politika. Evropska administracija bi kmalu spregledala namene svojih članic, ki hočejo dodatno izvažati skozi šivankino uho. Zaradi klavrnih političnih razmer v Sloveniji pa celo takšnih investicij ni veliko. Mogoče pa delujejo slovenski politiki preveč instinktivno in linearno? Predsednik Drnovšek je na čelu slovenske vlade in ekonomskega sveta. Svet verjetno ni le posvetovalni organ predsednika, ker so njegovi člani vključeni v osrednje de- Milan Meden narne zavode ipd. Toda kje je regionalni vzorec? Tako se vidi problem od zunaj. Slovensko gospodarstvo ne more biti centralizirano, zagotavljajo eksperti. Nacionalno gospodarstvo je britansko, francosko, nemško, italijansko in - kdo ve zakaj -belgijsko. Preostala štejejo med regionalna. To je slovenska vlada v osemdesetih letih vedela. Zato je spodbujala regionalno-sodelovanje Alpe-Jadran. V odnosu do Beograda je ves čas vodila dvojno bilanco. Zdaj se to lahko pove. Ker se je zavedala posledic uničujočega dejstva, da je začela dobivati Jugoslavija v sedemdesetih letih infuzijo: deset odstotkov kosmatega dru- žbenega proizvoda tuje akumulacije vsako leto. Slovenija je zato zavarovala svoje gospodarstvo z dvojno bilanco. Ne z nacionalistično in antiko-munistično patetiko. Vojaško smer reševanja nakopičenih problemov je bilo enostavno najti. Posledice so za vse strašne. Mogoče bi se lahko ekonomski svet razširil z regionalnim vzorcem? Kdor vsaj malo pozna zgodovino Slovenije (Janko Jovan, Glavne produktivne sile v gospodarstvu Slovenije, Ljubljana 1928), tega ni treba prepričevati, da so slovenski denarni zavodi po letu 1918 najprej zavarovali slovensko zemljo in produkcijo, medtem ko je dr- žava nacionalizbala industrijska podjetja z močnimi tujimi finančnimi ozadji (na primer Tönniesovo in Samassovo tovarno kot predhodnico kasnejšega producenta turbin in strojne opreme). Toda te knjige so zdaj iz mode. Politikanti rajši brskajo po dosjejih in nespametno uničujejo celo zadnja znamenja vitalitete slovenskega zamejstva. Brez te brvi Slovenija ne bi srečala Evrope. Kakšna fantastična avtodestrukcija! Le kam so skrili slovenski politiki talent, spretnost, fantazijo in socialni čut? Te lastnosti je imel nekoč Anton Korošec. Politiki brez zgodovinskega spomina so ništrc. Slovenski pa se s tem še hvalijo. Kakšno čudovito lekcijo jim je dal ameriški predsednik Clinton s počastitvijo spomina na žrtve druge svetovne vojne. Omenite Američnu državno diskontinuiteto: čudno vas bo gledal. Kot da ste prismuknjeni. Kolikor mi je znano, je danes le denarni zavod Ljubljanske banke v Novi Gorici s skrajnimi napori odkupil del poslovnih objektov in zemljišče ob slovensko-italijanski meji. Koliko časa bo Ljubljana še sanjala o centralizaciji? Medtem pestijo tudi ljubeznivo Primorsko hude težave. Podjetja propadajo po tekočem traku in postajajo lastnina države. Le kaj bo počela z njimi? Sindikati brcajo v temo in se ne pogajajo z lastnikom - državno agencijo... V denarnih zavodih sedijo preplašeni upniki. Denarni zavodi jim ne morejo pomagati, ker čakajo sanacijo. V blagajnah denarnih zavodov pa je večinoma le še denar državljanov. Obmejno gospodarsko življenje ugaša. Živahno regionalno sodelovanje Alpe-Jadran je bled spomin. Približno 3000 Primorcev dela v Italiji. Dvajset tisoč slovenskih državljanov prejema italijanske pokojnine. Kakšna je strategija razvoja Primorske? Gre za najbolj občutljiva mejna območja. Toda slovensko javnost preplavlja vishit. Kaj se skriva v tej megli? Destabilizacija najmlajše slovenske pokrajine, se zaskrbljeno sprašujejo ljudje od Vipavskega Križa do Nove Gorice? Kdor ne verjame, naj gre mednje. Čedalje manj jih zanimajo promocijski nastopi politikov na različnih forumih okostenele evropske administracije. Gospodarski razcvet Lombardije ni nastal kot posledica govorov politikov na evropskih forumih. PaC pa so regionalni denarni zavodi servisirali decentralizirana podjetja. To je nova paradigma. Ne pa centralizirani vzorci. Ljudem je treba naliti čistega vina. Vzemimo, da bi hotela prodati Rusija Sloveniji za 250.000 milijonov dolarjev nafte, v Sloveniji pa bi kupila le za 50 milijonov dolarjev blaga. V kakšno odvisnost rinemo zdaj? Vprašanja so zoprna. Kje so odgovori? Parade vishit so bolj posledica dejstva, da vse policije po svetu skrivajo noge kot kača. Ko pridejo njeni posli v javnost, nastane kraval. Hvalabogu! To je vsaj resno znamenje zrelosti. Toda s tem pregrinjalom ni mogoče v nedogled prekrivati (nej smotrnega gospodarskega razvoja. T-%otem ko se je v pr-l—'vi polovici osem-desetih let že zdelo, da je postmoderna paradigma o koncu velikih zgodb, zatonu ideologij in padcu bogov postala vseprežemajoča, sta konec osemdesetih in začetek devetdesetih prinesla kopernikovski preobrat. Razpad večna-cionalnih mastodontov, praktični konec sprevrnjenosti neke ideologije v večjem delu evropskega vzhoda, »ex occi-dente lux« z varljivo bleščavo in končno krvavi ples v balkanski krčmi, so dodobra pretresli temelje evropske civilizacije. Slovenija je seveda lahko v igri velikih svetovljanov in malih, a krvavih bavbavov (ali barbarov) odigrala le epizodno desetdnevno vlogo, ki je »pretresla svet«. Pomembneje pa je nekaj drugega. Slovenija je bila ena prvih dežel, ki je iz naftalina potegnila nacionalno državo, jo razglasila za svetinjo in postavila na častno mesto v hierarhiji vrednot. Pri tem so prednjačili kulturniki (ali intelektualci), ki so se kot vest naroda vpregli v prve vozove boja za osamosvojitev. Konec koncev ni bilo nič drugače z razvpitimi beograjskimi memo-randumci iz Francuske 7, ki so (na svoj način pač) začeli osvobajanje vseh srbskih dežel, torej tistih, na katere je kdajkoli stopila srbska noga. Podobno je bilo na Češkoslovaškem, kjer je žametno revolucijo pobudila in domislila disidentska intelektualna elita... Torej, nacionalne intelektualne srenje so družno nastopale kot vodnik v svetlejšo, postko-munistično prihodnost. Zdaj, ko so rušenje rdečih Bastilij, vzpostavitev nacionalnih držav in preskok iz osovražene ideologije v nov družbeni sistem Simon Bizjak za nami, pa so se intelektualci znašli v zagati. Politika jih je pometla na smetišče zgodovine, kultura se je s trgov in ulic spet preselila v koncertne in gledališke dvorane, nosilci preobrazbe pa bodisi užaljeno protestirajo po časopisih, češ da se jim je zgodila krivica, bodisi vegetirajo na političnem prizorišču, najpametnejši pa so z izpraznjenimi akumulatorji poniknili v osa- mo, kjer se poskušajo ukvarjati z rečmi, za katere so poklicani in jih najbolje znajo.Večina slovenskih kulturnikov, ki je odigrala ključno vlogo pri graditvi neodvisne slovenske hiše, pa se vendarle ne more sprijazniti z dejstvom, da je njihovo mesijansko poslanstvo opravljeno in da je s tem velika zgodba končana. Zato iščejo recepte, kako majhne, navidez neugledne različnosti in resničnosti spet spraviti na skupni imenovalec ter jih vkalupiti v nov, impozanten kolos, ki bo opozarjal na prepoznavnost slovenske postkomunistične paradigme. Za to seveda potrebujejo program (manifest, načrt), ki ga mrzlično iščejo in sestavljajo, pa se jim na srečo vztrajno podira. Prav s takim ravnanjem pa se bržčas nehoteno in nezavedno vračajo v čase, ki so jih sami pomagali rušiti. Kajti prav za to obdobje je bilo značilno, da je bila kultura (ali umetnost, če hočete) vzvišeno poslanstvo, ki je zavezo- valo k fanatizmu. Le v prelomnih trenutkih in avtoritcunih, totalitarnih režimih si kultura lahko privošči, da govori in ustvarja v imenu ideje. Teh časov pa je na srečo nepreklicno konec in tega bi se morali zavedati tudi tisti najglasnejši kulturniki, ki jih je postkomunizem pustil v prepadu med civilno družbo, iz katere so izšli, in politiko, iz katere kar nočejo oditi. Izbira je sicer na njihovi strani, za vse (njih, Slovence, kulturo, politiko) pa bi bilo najbolje, da se čimprej odločijo, v kateri sferi želijo odigrati življenjsko partijo do konca. V nasprotnem primeru bodo ostali le klavrni pioni, ki nemočno stopicajo po šahovski deski. T'vadec romunskega I—'diktatorja Nikola-■A ja Ceausescuja je dokončno razkril vlogo sredstev množičnega obveščanja v vzhodni Evropi. Pojav pokomunistične politične elite, ki je kot sredstvo boja za oblast uporabljala predvsem medije, imenujemo telekracija. Tudi na Slovenskem smo priča pojavom, ki spominjajo nanjo. »Popustljivost« komunističnega režima do intelektualcev se je kazala v sorazmerno dobrosrčnem dovoljevanju literarnih revij. Odnos oblasti do posameznih intelektualcev v uredništvih se je spreminjal glede na stopnjo agonije, v kate-ri je bil komunistični sistem, in v individualnem odnosu do posameznika (glede na položaj, ki ga je njegova družina zasedala v trenutni partijski nomen- klaturi). Posamezni intelektualci so lahko pisali skoraj vse, nekateri njihovi kolegi pa so morali dokaj hitro v zapor oziroma so doživeli katero od blažjih oblik represije. Poseben položaj se je izražal tudi v ustavni možnosti skupine državljanov do ustanovitve časopisa ali revije. Podobno je bilo tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. Na splošno je veljalo, da je bila slovenska partija v tem pogledu najtolerantnejša v Jugoslaviji. V osemdesetih letih so uredništva postala množično pribežališče novo-nastajajočih političnih elit. Slovensko novinarstvo je zaslovelo po Evropi kot eno najbolj strokovnih in politično neodvisnih. Refleksija tistega časa nam pove, da je šlo za obdobje hladne vojne. Kritika komunizma je bil prepoznavni znak neodvisnih intelektualcev. S __________BOJ ZA OBLAST________ Telekracija in pravna dtiava pojavom Mladine pa so začeli nastajati tudi pomisleki glede meje pravne tolerantnosti neomejene svobode. Tujci so zatrjevali, da na Zahodu takšen časopis ne bi izšel več kot enkrat. Prizadeti posamezniki, o katerih je ta časopis pisal, bi ga uničili z najpreprostejšimi odškodninskimi tožbami (žalitve, obrekovanja, širjenje neresnic ...). Namesto vzpostavitve pravnih mehanizmov je slovenska država vztrajala predvsem pri zaplembah, kar je še povečevalo politični ugled revije. Takšen je bil položaj marginalnih medijev. »Režimska« sredstva množičnega obveščanja “so doživela demokratični razcvet pred prvim demokratičnimi volitvami. Boštjan Horvat Ena (regionalna) prej -osrednja kasneje. Partija je spustila vajeti iz rok. Uredniki so začeli »misliti s svojo glavo«. Pametnejši so hitro razumeli spremembe. Kmalu po prvih demokratičnih volitvah smo lahko videli, da je bila novinarska strokovnost in samostojnost marsikdaj le navidezna. Mediji niso bili vodeni le iz ene vladajoče stranke, ampak iz večih. Slovenski časopisi so ostali podaljšana roka političnih elit. Drugačni poskusi so bili zatrti. Pravzaprav je tako vsepovsod po svetu. Edina meja, ki jo je treba upoštevati, je pravna odgovornost za objavljena sporočila. Nekaj novega se je zgodilo v času osamosvajanja Slovenije. Obrambno ministrstvo je začelo z objavljanjem stenogramov pogovorov oficirjev JA. V tem početju so prednjačili le posamezni mediji. Takšnega početja ni obsojal skoraj nihče. Sovražniki naroda pač nimajo istih pravic kot pošteni ljudje. Nadaljevanje prakse objavljanja dokumentov, ki pomenijo zakonsko omejeno odstopanje od ustavne pravice nedotakljivosti sredstev komuniciranja, predstavlja objava zapisa prisluškovanja v primeru podjetja Hit. Podobni so tudi primeri objave preostalih dokumentov iz dosjeja Hit. Gre za nezakonito odtujitev in objavo njihove vsebine. Da gre za kaznivo dejanje, ni treba posebej poudarjati (Ljubo Bavcon: Drvenje v kaos, Delova sobotna priloga, 29. maj 1993). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se najodgovornejši v tem časopisu deklarirajo kot permanentni nosilci samostojnega novinarstva in obsojajo tiste, ki opozarjajo na neučinkovitost pravne države (Danilo Slivnik: Skrivnostni neznanec, prav tam, str. 3). Objava dveh tako različnih prispevkov v isti številki Dela kaže na pluralno uredniško politiko tega časopisa. Toda kaj je opravljanje novinarskega poklica in kaj odtujitev dokumentov? Novinarji nimajo dostopa do varovanih dokumentov. Morda se komu po naključju posreči tudi kaj takšnega. Očitno je, da »skrivnostni neznanec« predstavlja človeka, ki je prišel do vzvodov oblasti s pomočjo »samostojnega« časopisa. Po neuspelih volitvah poskuša »skrivnostni neznanec« nekoga politično onemogočiti. Njegov opis je najverjetneje sledeč: zelo velik, pretežek, nosi očala, neobrit ... ' Slovenska sredstva javnega obveščanja pristajajo na naloge, ki izvirajo iz funkcije boja za oblast političnih strank. To je njihov problem. Problem pravne države pa je, da njihovo početje ne gre na škodo tistih, o katerih pišejo. Zgodi se nam lahko, da bo kakšen od medijev pomagal realizirati navidezno revolucijo kot na primer v Romuniji. Predstavljajte si, da zjutraj preberete v časniku zapis telefonskega pogovora, ki ga ni bilo. Ce tožilstvo ne bo takoj ukrepalo, bo prepozno tudi zanj! Samostojna in nesramežljiva Slovenija Dimitrij Rupel Pred starši ali pred odraslimi nasploh se otroci sramujejo; kadar so sami, plešejo »kot miši, kadar mačke ni doma«. Šolski razred brez učitelja pred začetkom pouka ali med odmorom je zverinjak; ko vstopi nadzornik, učenci otrpnejo. Ko sem bil otrok, so hoteli starši in njihovi gostje kdajpakdaj svoje skrivnosti zavarovati pred mojimi radovednimi uSesi, zato so govorili nemško. »Nicht vor den Kindern!« so rekli. Kmalu sem se začel učiti nemščine. Z bratom ali s prijatelji smo hoteli zavarovati svoj svet pred starši. »Povem ti samo, če ne boš nikomur povedal!« Obveščevalci skrijejo svoja sporočila v šijre. Veri-žniki skrijejo svoje premoženje v avstrijske, švicarske ali recimo irske banke. Najbolj varne so skrivnosti, če ni nikogar, ki bi jih znal (ali celo hotel) odkriti. Najbolj varna je oblast, če ni opozicije ali če je zaprta v svoj svet daleč od oči, daleč od srca. Toda kaj se zgodi z otroki brez staršev? Kaj se zgodi s skrivnostmi, če nikogar ne zanimajo? Razlika med katoliško spovedjo in ameriško »encounter group«, ki rabi istemu namenu, je na prvi pogled velikanska. Modernistični ameriški pedagogi in psihologi so bili prepričani, da je treba povedati vse, da je treba spustiti vse skrivnosti na sončno svetlobo in jih po možnosti očistiti s pralnimi praski. Ameriška vzgoja je nekaj časa temeljila na intimnosti med generacijami, med otroki in starši, med profesorji in Študenti. Profesorji so se oblačili v kavbojke in smel si jih klicati po imenu. V ZDA so bili vsi »eno«, seveda le navidez, razlike so na prvi pogled neopazne, hierarhije skrivne. Katoliki sicer povedo skrivnost, vendar je tisti, ki jo pozna, ne sme povedati naprej. Urejene družbe ohranjajo razlike, skrivnosti in hierarhije na tak ali drugačen način. Brez tabujev, na katere pazijo »drugi«, člani drugih generacij, tujci... ne gre. Zadnje tedne se slovenski politiki in navadni državljani vseh barv bojijo (bojimo) razpravljati o katerikoli važni stvari po telefonu, ker jim (nam) menda prisluškujejo. In kar slišijo, je naslednji dan v časopisu. Vsi vse vedo. Vsi poznajo tajne agente. Strogo zaupne državne skrivnosti se valjajo po koših za papir. Predsednik vlade odstavi šefa varnostne službe in se niti ne potrudi, da bi mu ponudil drugo dobro službo, nakar ta začne razkrivati delikatne informacije. Nekdo predsedniku piSe tajno pismo o tajni službi, nakar je vse to objavljeno. Za novega šefa tajne službe se ve, da je imel sumljive zveze in da je sklepal sumljive posle. Za šefa vladne preiskovalne komisije se ve, da je hkrati obtožen sodelovanja s prejšnjo tajno službo. Spovedniki postajajo raznašalci najintimnejših skrivnosti. Z vidika popolne prozornosti in brezmejne odkritosrčnosti lahko opazujemo tudi politične razmere v dveh (treh, več??) nekdanjih jugoslovanskih republikah. Nekoč so se srbski politiki očitno sramovali uporabljati sredstva, ki jih uporabljajo danes. Živeli so v državi z drugimi narodi in republiškimi funkcionarji, ki so imeli drugačne, konkurenčne poglede na stvari. Nočem trditi, da so bili Srbi nekoč dobri/krotki in pošteni: toda (-vsaj štirideset let) se niso upali pretepati in zmerjati v parlamentu. Bila je še višja instanca. Med drugim so se Srbi z izgonom Cosiča znebili višje instance, učitelja, pred katerim imajo »otroci« rešpekt. Osvajanje Bosne se je godilo v znamenju izključevanja vseh mogočih nesrbskih elementov na vseh ravneh. To, kar so poročali nesrbski mediji, ni bilo važno. Danes so Srbi sami s seboj, učenci brez učitelja, otroci brez staršev. Pred nikomer jih ni sram, ker so povsod »sami naši«. Vse je mogoče prikriti, o vsem se je mogoče zlagati, roka roko umije, vrana vrani očesa ne izkljuje. Je mogoče govoriti o podobnih procesih na Hrvaškem? Se kaj takšnega približuje Sloveniji? Slovenci ne smemo dolgo ostati sami s seboj, sicer postanemo, česar se je bal Edvard Kocbek, »fašistična republika«. Ce ni nasprotnega pola, zaradi katerega nas postane sram morebitnih nečednosti; če ni referenčne točke, po kateri se zgledujemo; če ni staršev, če ni učitelja v razredu... je vse enako dobro in je vse enako važno, »šecko je-dno«, kot pravijo Cehi. Lani je bilo vseeno - čeprav bi bilo vsakemu razumnemu državljanu normalne države jasno, da gre za državno skrivnost, za varovanje državne spodobnosti, v nasprotnem primeru pa za sramoto -, če se razkrije podatek, da je slovenska tajna služba med vojno prisluškovala italijanskemu konzulu. Vsak hip bodo modri slovenski možje sklenili, da je vseeno, če razkrijejo vesoljnemu svetu, kako deluje slovenska obveščevalna služba. Slovenija mora čimprej postati članica Evropske skupnosti, slovenski poslanci pa morajo čimprej začeti nastopati v družbi nemških, francoskih, angleških... Da se bomo začeli sramovati, če bomo kaj ušpičili. Ko bi le gojili čim več mednarodnih stikov, da bi nas postalo sram. Zaenkrat smo kot šolski razred med pavzo. TEČAJI Sobota, 5. junija 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 4. junij 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 70,40 71,50 9,94 10,09 7,66 7,93 Avtohiša* 70,50 71,30 9,90 10,20 7,60 7,90 Atelje 92’ .71,10 71,90 9,90 10,30 7,60 7,90 Ažur Grosuplje 70,80 71,50 9,95 10,20 7,60 7,90 Banka Vipa 70,65 71,42 9,96 10,07 7,64 7,76 Bobr Trzin in Fužine 71,00 71,40 10,05 10,20 7,60 7,90 Brdar Koper 70,35 71,35 9,85 10,10 7,61 7,85 BTC Terminal Sežana 70,50 71,50 9,95 10,20 7,65 7,80 BTC d.d. Ljubljana 70,00 71,70 9,90 10,15 7,50 8,00 Burin Moste 71,00 71,50 9,90 10,20 7,66 7,80 Burin Center 71,10 71,30 9,97 10,15 7,64 7,80 Come 2 us 71,00 71,50 9,95 10,10 7,50 7,80 Dom Kaffe* 70,90 71,40 10,06 10,17 7,70 8,00 Dom na trgu 71,05 71,49 10,04 10,15 7,69 7,84 Emona Globtour* 70,30 71,30 9,90 10,15 7,45 7,84 Eurotours International 70,00 71,30 9,90 10,08 7,65 7,90 Fiba Koper 70,20 71,20 9,88 10,10 7,60 7,79 Feniks Portorož 70,10 71,50 9,92 10,06 7,52 7,80 Feniks Markovec 70,15 71,40 9,88 10,06 7,55 7,80 Feniks Koper 70,20 71,30 9,90 10,06 7,60 7,85 Galileo Kozina 70,60 71,65 9,80 10,20 7,60 7,78 Golfturist Domžale 70,60 71,35 9,80 10,30 7,65 7,90 Hida* 71,30 71,45 10,05 10,10 7.73 7,78 Hram Rožice Mengeš 71,15 71,30 10,05 10,15 7,75 7,85 Hranilno kreditna služba 70,50 71,50 9,93 10,12 7,72 8,00 Hipotekarna banka Koper* 70,20 71,30 9,90 10,20 7,55 7,85 Idila Sečovlje 70,50 71,40 9,90 10,15 7,60 7,90 Ulrika Ilirska Bistrica 70,70 71,34 9,87 10,15 7,67 7,85 Ulrika Slovenj Gradec 70,60 71,49 9,94 10,07 7,66 7,89 Ulrika Postojna 70,80 71,34 9,90 10,15 7,71 7,89 Ulrika Sežana 71,00 71,40 9,94 10,07 7,71 7,85 llirika Podgrad 70,30 71,75 9,80 10,15 7,65 7,95 Italdesign Nova Gorica 70,80 71,50 9,97 10,15 7,69 7,80 Komercialna banka Triglav 70,35 71,48 9,92 10,14 7,60 7,88 Klub Slovenijales 70,80 71,50 9,90 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Celje* 71,00 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Hertz Velenje* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Hertz Idrija* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Hertz Tolmin* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Hertz Krško* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Hertz Bled* 70,60 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Hertz Nova Gorica* 70,70 71,20 9,95 10,05 7,52 7,75 Kompas Hertz Maribor 70,80 71,40 9,95 10,10 7,50 7,80 Kompas Holidays 71,10 71,30 10,00 10,15 7,55 7,80 Libertas Koper 70,50 71,20 9,96 10,10 7,67 7,80 Ljubljanska banka d.d. 70,03 72,40 9,89 10,28 7,45 7,9.1 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 70,00 71,50 9,95 10,16 7,40 7,82 LB Dolenjska banka NM 70,00 72,20 9,90 10,25 7,55 7,85 LB Komercialna banka NG 70,00 71,95 9,77 10,35 7,30 7,80 LB Kreditna banka MB d.d. 69,60 71,10 9,85 10,10 7,50 7,90 LB Splošna banka Celje 69,50 71,40 9,60 10,15 7,53 7,80 LB Splošna banka Koper 70,06 71,82 9,77 10,11 7,53 8,00 Ma Vir 71,00 71,40 9,95 10,15 7,65 7,95 Madai Nova Gorica* 70,70 71,30 9,95 10,07 7,69 7,80 Madai Šempeter* 70,70 71,30 9,95 10,07 7,69 7,80 Media* 71,20 71,70 10,00 10,15 7,75 7,93 Moneta Invest 71,22 71,29 10,09 10,13 7,75 7,79 Otok Bled 70,60 71,10 9,93 10,03 7,64 7,85 Optimizem Lož* 70,60 71,60 9,95 10,25 7,50 7,85 Optimizem Postojna 70,65 71,35 9,95 10,35 7,65 7,85 Petrol* 71,20 71,40 10,00 10,15 7,50 7,90 Pigal Solkan * 70,60 71,40 9,95 10,10 7,68 7,80 Pigal Kobarid * 70,60 71,40 9,95 10,10 7,68 7,80 Pigal Obutek * 70,60 71,40 9,95 10,10 7,68 7,80 Pigal Diskont * 70,60 71,40 9,95 10,10 7,68 7,80 Pigal Ilirska Bistrica* 70,70 71,50 9,95 10,10 7,65 7,80 Poštna banka Slovenije* 69,00 71,10 9,80 10,09 7,30 *7,85 Probanka Maribor 69,60 71,60 9,90 10,10 7,55 8,00 Publikum Ljubljana 71,15 71,22 10,07 10,14 7,75 7,89 Publikum Celje 70,95 71,28 9,92 10,07 7,70 7,85 Publikum Dobova 70,70 71,50 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Kostanjevica 70,70 71,50 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Krško 70,70 71,50 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Maribor 70,81 71,15 10,03 10,11 7,55 7,85 Publikum Metlika 70,50 71,50 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Mozirje 70,60 71,58 9,92 10,14 7,65 7,82 Publikum Novo Mesto 70,50 71,50 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Piran 70,50 71,50 9,90 10,06 7,65 7,89 Publikum Tolmin 70,95 71,45 9,95 10,12 7,70 7,76 Publikum Sevnica 70,50 71,20 10,00 10,30 7,60 7,90 Publikum Šentilj 70,70 71,20 10,00 10,19 7,55 7,85 Publikum Šentjur pri Celju 71,10 71,65 9,93 10,10 7,60 7,80 Publikum Trebnje 70,90 71,70 9,92 10,19 7,60 7,90 Publikum Zagorje 70,20 71,20 9,92 10,12 7,55 7,72 Publikum Žalec 70,90 71,35 9,90 10,10 7,60 7,80 Roja 71,00 71,40 10,00 10,15 7,65 7,85 Shalaby 70,26 71,30 9,85 10,10 7,62 7,78 SKB banka d.d.* ** Slovenijaturist Ljubljana 70,50 71,05 10,01 10,09 7,70 7,80 71,15 71,50 10,02 10,10 7,70 7,80 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana 71,00 71,50 9,90 10,05 7,65 7,85 Slovenijaturist žel. p. Maribor 70,50 72,00 10,00 10,00 7,10 7,60 Sl. hran. In posojilnica Kranj 71,00 71,40 9,90 10,07 7,70 7,80 Slovenska investicijska banka 70,60 71,50 9,85 10,15 7,60 7,85 Sonce 71,15 71,40 10,06 10,16 7,70 7,90 SZKB d.d. 70,50 71,50 9,93 10,12 7,72 8,00 Tori 71,00 71,50 9,95 10,25 7,60 7,95 Tartarus Postojna 70,46 71,51 9,87 10,23 7,61 7,91 Upimo 71,20 71,23 10,05 10,10 7,70 7,83 TeCaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * TVIENjXLrsTICA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 1 Tečajna lista št. 108 z dne 4. junija 1993 — Tečaji veljajo od 5.6.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija WKKKKM Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega d na valuta plačilno sredstvo. 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 linarja se avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta ! uporablja za izkaze 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 jvanje rezultc 74,4531 978,2981 334,8186 86,0245 1798,3420 2036,8589 2042,3659 6883,6057 7,5306 102,8067 6135,0136 1622,1217 71,5895 1528,5047 7702,0665 169,7497 110,0206 134,2853 87,6971 3tov iz poslovanja 74,6771 981,2418 335,8261 86,2833 1803,7533 2042,9879 2048,5114 6904,3187 50,7122 168,2582 7,5533 4,5000 103,1160 6153,4740 1627,0027 71,8049 1533,1040 7725,2422 170,2605 110,3517 134,6894 87,9160 z Republiko Hrvast 74,9011 984,1855 336,8336 86,5421 1809,1646 2049,1169 2054,6569 6925,0317 50,8643 168,7630 7,5760 103,4253 6171,9344 1631,8837 72,0203 1537,7033 7748,4179 170,7713 110,6828 135,0935 88,2249 :o, kjer je omenje- Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5. JUNI J A 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 651,639 689,704 1,341,344 i 5 130,3279% 138,0864% 134,1344% 100,000 65,164 68,970 134,134 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 645,293 674,993 1,320,286 122 99,2758% 103,8451% 101,5604% 130,000 64,529 67,499 132,029 1 1 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 4. JUNIJ 1993 v SIT za 1 00 HRD menjalnica nakupni j prodajni Ažur Grosuplje 4,00 4,90 Hida* 4,30 5,10 llirika Podgrad 3,60 ’ 4,80 Italdesign 3,00 5,50 Libertas Koper 3,90 4,90 , MA Vir 4,00 5,50 Shalaby 3,30 5,00 Slovenijaturist Ljubljana 3,37 4,41 Sonce 4,00 5,50 Tori 4,50 6,00 Upimo 4,00 6,00 Tečaj velja danes: 4. JUNIJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1435,00 1484,00 nemška marka 904,00 924,00 francoski frank 267,50 275,00 holandski gulden 801,50 827,00 belgijski frank 43,75 45,20 funt Sterling 2225,00 2282,00 irski Sterling 2192,00 2260,00 danska krona 235,00 242,50 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1127,00 1162,00 japonski jen 13,30 13,90 švicarski frank 1013,00 1034,00 avstrijski šiling 127,70 131,70 norveška krona 212,00 219,00 švedska krona 199,70 206,00 portugalski escudo 9,20 9,80 španska pezeta 11,40 12,00 avstralski dolar 973,00 1004,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,25 12,85 hrvaški dinar 0,40 0,65 4.JUNIJ 1993 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,0500 11,5500 kanadski dolar 8,6000 9,0000 funt Sterling 17,0500 17,8500 švicarski frank 771,0000 801,0000 belgijski frank 33,7000 35,0000 francoski frank 205,5000 213,5000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7520 0,7920 danska krona 181,0000 188,0000 norveška krona 163,0000 170,000 švedska krona 153,5000 160,5000 finska marka 203,5000 213,0000 portugalski escudo 7,2500 7,6500 španska peseta 8,7500 9,2500 japonski jen 10,2500 10,6500 slovenski tolar 9,8000 10,4000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj velja za' 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute, Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 4. JUNIJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1440,00 1485,00 nemška marka 905,00 925,00 francoski frank 267,00 282,00 holandski gulden 802;00 822,00 belgijski frank 43,70 45,70 funt Sterling 2218,00 2268,00 irski Sterling 2190,00 2240,00 danska krona 235,00 245,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1125,00 1160,00 švicarski frank 1011,00 1030,00 avstrijski šiling 127,50 132,50 slovenski tolar 12,20 12,90 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 5. junija 1993 od 00.00 ure doljs , ZA DEVIZE__ država valuta enota nakupni prodajnj_^. Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanlja ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar ' okvirni. Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 konkre trgu de 995,2664 2072,1877 7003,0000 7,6613 172,6940 111,9289 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 998,8194 2079,5852 7028,0000 7,6886 173,3105 112,3285 »no odstopanje iogovon banka valuta nakupni prodgjnL -^7080 70,40 Probanka Maribor SKB Banka d.d..|HHHI Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ihte možn ~7tßir 70,10 6 odstooanj« Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 5. junija 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni^ Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Dewni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji v« deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o I večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,25 70,25 70,25 70,25 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in nakuf no kupovati dadu s tekst 70,80 70,85 70,85 70,80 agi srednjih drugih va-zmanjsaho in prodajo nih se tečaj n prodajati om, ki do- 4 JUNIJ 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni__ ameriški dolar 1460,800 ECU — 1783,660 — nemška marka — 914,940 — francoski frank — 271,400 funt Sterling ' 2254,010 - • holandski gulden — 815,500 __ '• ( belgijski frank — 44,500 — španska pezeta - — 11,671 danska krona — 238,990 irski funt — 2229,030 — grška drahma — 6,716 — portugalski escudo — 9,517 kanadski dolar — 1142,860 japonski jen — 13,672 — švicarski frank — 1023,690 — avstrijski šiling — 130,020 — norveška krona — 215,660 — švedska krona — 203,030 — finska marka — 270,070 — avstralski dolar — 988,960 ' 4. JUNIJ 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,598 - francoski frank HHHi 29,670 P—■ nizozemski gulden - 89,125 - belgijski frank - 4,864 - španska peseta - 1,274 - danska krona - 26,125 i kanadski dolar ....... . ■I 1.250 - japonski jen - 1,493 - švicarski frank - 111,890 - avstrijski šiling - 14,212 - italijanska lira HNNHH ■Ki »O?4 -. m švedska krona - 22,205 ■ 4. JUNIJ 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 [ 12,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,25 10,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,80 10,60 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,50 10,10 Italija Kmečka banka Gorica 12,20 12,90 Italija Tržaška kreditna banka 12,25 12,85 "" I 5. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 22215,3741 22282,2208 22349,0675 Kanada dolar 1 1955,0580 1960,9408 1966,8236 Francija frank 100 46304,2022 46443,5328 46582,8634 Nemčija marka 100 156329,6000 156800,0000 157270,4000 Italija lira 100 170,7119 171,2256 171,7393 Japonska jen 100 2335,4079 2342,4352 2349,4625 Švica frank 100 174647,3646 175172,8832 175698,4018 Velika Britanija funt 1 3848,2094 3859,7888 3871,3682 Slovenija tolar 100 2240,0000 ZDA dolar 1 2496,5837 2504,0960 2511,6083 | Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja. — 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 1074,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 , Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 . 1295,62 1299,50 | 4. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 868400 871000 873600 Francija frank 100 1813000 1818500 1824000 Nemčija marka 100 6111000 6129400 6147800 Italija lira 100 6698 6718 6738 Švica frank 100 6862600 6883200 6903800 ZDA dolar 1 — V. Britanija funt . 1 — — — 1 Opomba: povzeto po Reuterju GOSPODARSTVO Sobota, 5. junija 1993 ŠVICA / DENARNA GIBANJA GATT / O SPORU MED EVROPO IN AMERIKO NOVICE Med stabilnostjo cen in interesi gospodarstva Centralna banka je podpirala umirjeno padanje obresti ZÜRICH - Švicarska r tonalna banka (SNB) r; sprednje k srednje ftu cilju monetarne rasi Podpredsednik S: arte A/f_ . i . TKantonalnih b e)al, da je kljub temu )e gospodarstvo kaz öiake stagniranja v leti ze tretje leto zapored i ■ viöUJ^U, Z ^ati tudi pozitivne zi ^mflacijska Črta gre ze rab- V monetarni poli Prizadevamo, da bi i žab ______ bro napredujemo Shlfiri Z/ uA'-'vuijd. uaiiKa je Vlja kot srednjeroC Pri monetarni rasti stotek na leto, ven Pričakovali, da bo k denarja v obtoku zra teC nad to stopnjo 1993 in 1994 po krö ua svicarsKc darstvo, ki je trenu oesiji, ne bo prevc deto. V preteklih le banka podpirala no upadanje ob Pričakovati n sprostitev v mor itiifl, ker se rja naglo povečal. Kratkoročne obrestne mere so se znižale za okrog pet odstotkov v primerjavi z devetimi odstotki lani, inflacija pa je padla na 3, 8 odstotka v aprilu z rekordnih 6, 6 odstotka sredi leta 1991. Brezposelnost v maju Se vedno kaže 4, 3-odstotno stopnjo, najvisjo po drugi svetovni vojni. Meyer je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za izkoreninjenje Švicarskega proračunskega primanjkljaja in izrazil nujnost, da bi še naprej odstranjevali ovire, kakršne so karteli, za prosto konkurenco. Po njegovih besedah je SNB previdno optimistična tako glede ekonomskih obetov za vso Švico kot tudi glede poslovanja kantonalnih bank. Vendar je bankam tudi dejal, da bi morale biti pod zveznim nadzorstvom centralne banke. V Švici so sicer obravnavah možnost, da bi prenesli nadzorstvo nad 28 kantonalnimi bankami s samih kantonov na zvezno banCno komisijo. Kantonalne banke so med naj starejšimi v državi in opravijo okoli tretjino domačega bančnega poslovanja. Skoraj vse pa jih podpira jamstvo enega izmed 26 kantonov. Strokovnjaki pravijo, da bodo morale v bodoče banke med seboj sodelo- dela zlom domačega imo- Cni grupaciji Omnj Hol- vati, Ce naj preživijo hudo vinskega trga in deregula- ding, ki se je sesula leta krizo v švicarskem ban- cija. Nekatere kantonalne 1991 v najveCjem švicar- Cnem sektorju. Poslovanje banke so boleCe doživele skem korporacijskem ban- sta namreč moCno priza- nesmotrna posojila finan- krotu. (Reuter) Tuje banke v Švici ZÜRICH - Združenje tujih bank v Švici je objavilo podatek, da se je dobiček elanov v letu 1992 moCno povečal in da bo grupacija v prihodnje po Številu malo manjša, vendar močnejša. »Po precej šibkih dosežkih v letu ’91 se je lansko leto položaj tujih bank glede profita znatno izboljšal,« je na novinarski konferenci dejal podpredsednik združenja Karl Preisig. Čeprav so v zadnjih letih nekatere tuje banke zapustile švicarski finančni trg, ni mogoCe govoriti o dejanskem eksodusu, je menil elan odbora združenja Hans Ulrich Vetsch. Preissig je dodal, da so v preteklem letu izvedli prestrukturiranje med elani združenja. Kar pa zadeva švicarski banCni sektor kot celoto, se ta spoprijema z najhujšim pretresom od svetovne gospodarske krize v tridesetih letih. BanCno poslovanje je prizadelo pomanjkanje pravil na prenatrpanem trgu ter kolaps vrednosti domačega imetja. Preising je tudi dejal, da so se tuje banke srečale s trajajočo erozijo poslovanja na področju komercialnih posojil. Medtem ko je likvidnost švicarskih finančnih poslovanj naglo padla, pa London osvaja Čedalje večji tržni delež. Preisig ocenjuje, da trenutno London doseže 25 do 30 odstotkov trgovanja pri švicarskih delnicah. Toda upad pri komercialnih posojilih in izguba poslov, Id jih je prevzel London, je odtehtala ekspanzija Članic pri upravljanju osnovnih sredstev in s tem povezanimi posli. Poglavitne aktivnosti tujih bank so posli na trgu kapitala. Zasebno banCno poslovanje pri upravljanju osnovnih sredstev pa je delež združenja, ki znaša po njihovih ocenah blizu deset odstotkov. Ocenjeni skupni znesek zaključnega računa kakšnih 570 bančnih ustanov v Švici se je povečal za približno 3,1 odstotka na 1.150 milijard švicarskih frankov (808 milijard dolarjev) v letu 1992, medtem ko se je skupni znesek kapitala tujih bank zmanjšal za tri odstotke na nekaj veC kot 120 milijard frankov (84, 3 milijarde dolarjev), pravijo v združenju. (Reuter) Spor o dajatvah pred arbitražo Skupnost trdi, da subvencij zdaj sploh ni Stephanie Nebehay / Reuter ŽENEVA - GATT je v petek ustanovil razsodišče, ki naj bi obravnavalo pritožbo Evropske skupnosti, da so kazenske davščine, ki so jih uvedle Združene države Amerike na jeklo, nepravične. Spor je del širšega mednarodnega vika in krika na ZDA zaradi an-tidumpinških in povračilnih davščin, ki praktično onemogočajo tujim proizvajalcem dostop na ameriško tržišče. Evropska skupnost je protestirala proti povračilnim davščinam, ki jih je ministrstvo za trgovino ZDA januarja uvedlo za vroCe valjani svinec in določene vrste jeklarskih proizvodov iz Britanije, Francije in Nemčije. Predstavnik Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Gatt), ki zajema lil držav Članic, je dejal, da je Gattov komite za subvencije ustanovil razsodišče, ki bo preučilo pritožbo držav Članic Evropske skupnosti . Washington je pri razlagi uvedbe uvoznih dajatev obtožil tri že omenjene Članice Evropske skupnosti, da plačujejo visoke subvencije svojim jeklarjem in da postajajo zaradi tega njihovi izdelki pri izvozu konkurenčnejši. Predsta- vniki evropske skupnosti pa so v Ceraj odgovorili z argumentom, da uvozne dajatve kršijo pravila Splošnega sporazuma carinah in trgovini, saj so višje od dejanskega zneska subvencije. Sest držav, med katerimi so tudi Brazilija, Kanada in Japonska, je podprlo Evropsko skupnost in si pridržalo pravico navesti podatke pred razsodiščem, ki ima na razpolago šestdeset dni, da pripravi poročilo. Po besedah delegata iz Brazilije bo ta sodelovala v sporu kot tretja stranka. Evropska skupnost je sklicala poseben enodnevni sestanek Gattovega komiteja o subvencijah in povračilnih ukrepih. To telo nadzoruje, ali se ukrepi ujemajo z Gattovim pravilnikom o subvencijah iz leta 1980, ki ga je podpisalo 24 držav, ena od podpisnic pa je tudi Evropska skupnost. Ta trdi, da si je Washington izbral popolnoma poljubne primere in prišel do »skrajno prenapihnje-nih« ocen o subvencijah, se je izvedelo iz dobro obveščenih virov, Čeprav so pogovori potekali za zaprtimi vrati. Trgovinska delegacija dvanajstih držav je trdi- la, da gre za kršitev pravilnika o subvencijah celo na veC načinov: »Združene države Amerike so uvedle izravnalne ukrepe v položaju, ko subvencij sploh ni. Razen tega pa so izbrali metodologijo, ki pri izračunu subvencije pokaže previsok znesek.« »Ta metoda pelje k izravnalnim davščinam, ki presegajo znesek subvencij, za katerega so ugotovili, da obstaja, in je zato v neskladju s Členom 4.2 Gattovega pravilnika o subvencijah,« je dejal predstavnik delegacije Evropske skupnosti. V nekaterih primerih je carina dvakrat ali trikrat večja od zneska dane subvencije. Združene države Amerike niso preprečile arbitraži, da bi preučila metodologijo, uporabljeno pri cenitvi subvencij. Dvostranska posvetovanja, ki naj bi pripeljala do rešitve spora, so bila februarja in marca brezuspešna, enako pa tudi prizadevanja, da bi dosegli dogovor v okviru Gatta na polletnem sestanku aprila. Države podpisnice, ki so si pridržale pravico nastopiti pred arbitražo, so Avstrija, Avstralija, Brazilija, Kanada, Japonska in Švica. Zavarovanje vozil prinaša izgubo DUNAJ - Zavarovalnica z večinskim italijanskim deležem EA Generali je imela lani težko leto, za katero so bile značilne izgube v avtomobilskem zavarovanju ter investiranje v utrjevanje svojega položaja na Madžarskem in v Nemčiji, vendar je kljub temu obdržala nespremenjeno izplačilo dividend. Izvršilni direktor Dietrich Kamer je v petek na tiskovni konferenci dejal, da so izgube te zavarovalne grupacije v glavnem posledica slabših rezultatov pri zavarovanju vozil. Znašajo 1, 72 milijarde šilingov (153 milijonov dolarjev), vendar pa na drugi strani zavarovalnica veliko zasluži z naložbami, kjer so imeli 533 milijonov šilingov (74, 5 milijonov dolarjev) Čistega dobička in so zato izplačali nespremenjene (15-odstotne) dividende. Največ problemov so imeh pri kasko zavarovanju, kjer zavarovalnica v primeru tatvine nadomesti do dve leti staro vozilo z novim, je dejal Dietrich Kamer. (Reuter) Brezposelnost se je povečala BONN - Brezposelnost se je v zahodni Nemčiji maja povzpela na 2.23 milijona ljudi, toda v industriji so aprila zabeležili nepričakovano veliko naročil, po Čemer nekateri ekonomisti sklepajo, da se morda recesija končuje. Zvezni urad za delo iz Niimberga je objavil, da se je brezposelnost, izračunana brez sezonskih vplivov, povzpela na 2, 23 milijona z 2, 20 milijona v aprilu in 1, 70 milijona maja lani. Ministrstvo za gospodarstvo ugotavlja, da so se industrijska naročila v zahodni Nemčiji povečala za 2, 1 odstotka v aprilu, potem ko so bila v marcu padla ka 2, 7 odstotka. Toda ekonomisti se ne zanašajo preveC na podatke o naročilih, ki so lahko zelo spremenljivi in se pogosto bistveno spreminjajo. Po njihovih pričakovanjih se bo nemški BDP v letu 1993 zmanjšal do 2,5 odstotka. (Reuter) Maja je bilo manj brezposelnih WASHINGTON - V petek je ministrstvo za delo ZDA objavilo, da se je stopnja brezposelnosti maja znižala na 6, 9 odstotka glede na 7 odstotkov v aprilu. To kaže, da so prizadevanja za ekonomsko oživitev prinesla 209.000 novih delovnih mest. Izboljšanje položaja glede novih delovnih mest je posledica oživitve v storitvenih dejavnostih ter v gradbeništvu, ki sta bila ohromljena deloma zaradi trajajoče slabosti ameriške industrijske dejavnosti. Aprila je bilo odprtih 216.000 novih delovnih mest. Stopnja brezposelnosti je bila navadno v skladu s predvidevanji na Wall Streetu. Tokrat je prvič v osemnajstih mesecih padla pod sedem odstotkov. Ministrstvo za delo pravi, da so v svojem poročilu upoštevati letne revizijske rezultate, ki kažejo, da je gospodarstvo ZDA v preteklem letu ustvarilo veC novih delovnih mest, kot pa so menili prej, še zlasti v sektorju majhnih podjetij. (Reuter) EVROPSKI POSLOVNEŽI / RAZLIKE V ZNANJU IN KAKOVOSTI EVROPSKA SKUPNOST, JAPONSKA / UVOZ AVTOMOBILOV Mi smo najboljši Tako menijo o sebi v anketi britanski poslovneži Japonci se čudijo Evropska skupnost bi spet rada spremenila besedilo sporazuma LONDON - Evropske nja 1016 menedžerjev iz pri raziskovanju trga, izbi- Poslovne aktivnosti so si majhnih in srednjih podje- ri izdelka, finančni zdržlji- sicer Čedalje bolj blizu, to- tij v Veliki Britaniji, Fran- vosti, oskrbovanju kupca, da cas evromenedžerjev s ciji, Nemčiji, Italiji in Spa- obzirnosti do zaposlenih, približno enotnimi znanji niji. Na splošno so se najbolje Ul kakovostmi še ni napo- Drugi pa ne mislijo ta- uvrstili nemški menedže-cil, je ugotovila nedavna ko. Menedžerji s kontinen- rji in podjetja. Druga je shidija. Britanski mene- ta menijo, da so Britanci Francija, tretja Britanija, džerji se štejejo za najbolj- neučinkoviti, nedelovni, Četrta Italija in peta Spani- Se v Evropi, njihove firme nimajo daru za sodelova- ja. Nemški menedžerji so Pa uvrščajo takoj za nem- nje z drugimi. Britanski priznali, da jim manjka Skimi, kaže povzetek mne^ poslovneži so tudi šibki smisla za humor in sočutje in da so njihova podjetja cenovno najmanj konkurenčna v Evropi. Francoski menedžerji in njihova podjetja so ocenjeni kot izredno konkurenčni, Čeprav tudi njim primanjkuje humorja in soCutja. Italijanski in španski menedžerji menijo, da so boljši od njih samo še nemški, toda nihče drug ne misli tako. Drugi menijo, da Italijanom manjka tekmovalnosti in da so najmanj zaupanja vredni v Evropi. Pac pa so najbolj duhoviti in najbolj prijetni v odnosih do drugih. Glede njihovih firm je Čutiti, da jim manjka učinkovitosti in da so premalo pozorni na zakon in etiko, pac pa dobro ocenjujejo proizvode in trg. Španski menedžerji so se na splošno slabo uvrstiti, cenijo pa jih zaradi soCutja, humorja, nadarjenosti in prijetnosti v odnosih z drugimi. Njihove firme so sicer cenovno precej konkurenčne, vendar jih na splošno ocenjujejo kot najslabše v Evropi. »Te ugotovitve na prav zabaven način potrjujejo stereotipne predstave, ki jih imamo drug o drugem, in kažejo, da še ni blizu Cas, ko naj bi imeli nekakšnega evromenedžerja s približno enakimi sposobnostmi in strokovnostjo,« je dejal Neil Gross, gostujoči profesor na Cranfields School of Management v Angliji, kjer so tudi izvedli anketo. »Anketa po eni strani potrjuje evropske predsodke, po drugi pa opozarja, da se bo treba še zelo potruditi, Ce naj se naCin, kako Evropa doživlja britanske menedžerje, spremeni na bolje. (Reuter) TOKIO - Zahteva Evropske komisije po ponovnih razgovorih o zmanjšanju uvoza japonskih avtomobilov v Evropo do petka še ni naletela na uraden odmev iz Tokia kljub številnim prizadevanjem, da bi do odgovora prišlo. Predstavniki Evropske skupnosti ( ES) v Bruslju so v Četrtek sporočili, da je industrijski komisar ES Martin Bange-mann ta teden poslal japonskemu ministju za mednarodno trgovino in industrijo Joširu Moriju pismo z željo, da bi prišlo db uradnih pogovorov še pred poletnimi počitnicami. Viri pri japonskem ministrstvu so sicer potrdili prejem pisma, ker pa je Mori na potovanju zunaj države, ni jasno, ah se bodo pogovori, ki so se končali aprila, zdaj tudi nadaljevali. »Prejšnji sporazum je star komaj dva meseca, tako da se ne moremo izogniti občutku, da je ta zahteva prišla nenavadno hitro,« je izjavil eden od predstavnikov omenjenega ministrstva, ki je bil navzoč pri aprilskih pogajanjih. »Ne vem, kdaj se bomo odločili za odgovor, Čeprav se je naša notranja razprava že zaCe-la, tako da bomo prvo sporočilo oblikovali že v nekaj tednih,« je izjavil. Odklonil je odgovor na vprašanje, ali bo Japonska zavrnila nadaljevanje pogajanj. Japonci in ES so se na aprilskih pogajanjih dogovorili, da se bo prodaja na evropskem avtomobilskem tržišču po vsej verjetnosti skrčila za 6, 5 odstotka v primerjavi z lanskim letom, zaradi Cesar bo uvoz japonskih avtomobilov v Evropo manjši za 9, 4 odstotka. Predstavniki ES pa so prepričani, da se je prodaja novih avtomobilov in lahkih tovornjakov v prvih štirih mesecih leta 1993 zmanjšala za 17,8 odstotka v primerjavi z letom prej, kar je povzročilo hude dvome v aprilske napovedi. Evropski voditelji, ki se sooCajo z naraščajočo brezposelnostjo in vse hujšimi socialnimi napetostmi, zdaj niso preveč odprtih rok. Vendar pa so za končno besedilo aprilskega sporazuma poräbili kar pet krogov pogajanj, ki so trajala veC kot tri mesece, zaradi Cesar japonski predstavniki očitno niso pripravljeni teh pogovorov zaCeti znova. Aprilski sporazum je del sporazuma iz leta 1981 o nadzoru japonskega izvoza avtomobilov v Evropsko skupnost do leta 1999, ko naj bi bilo omejevanje odpravljeno. Minister za mednarodno trgovino in industrijo Joširo Mori se bo vrnil s sestanka Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v soboto in vsaj do takrat ni pričakovati uradnega odgovora, so zatrdili predstavniki ministrstva. Odmevi v industrijskih krogih so bili prav tako zadržani. »Gre za medvladno zadevo, tako da tega ne moremo komentirati,« je izjavil predstavnik Nissana. »Mi sicer nismo objavili nobene uradne napovedi za tržišče ES, a zdi se, da je položaj res precej slab.« Industrijski analitiki so prepričani, da bi z nadaljnjim omejevanjem izvoza avtomobilov prizadeli že tako pičle dobičke, zato si najveeji japonski proizvajalci avtomobilov prizadevajo, da bi povečali predvsem proizvodnjo v svojih obratih znotraj ES. Jonathan Sprague Reuter Sobota, 5. junija 1993 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBU ANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Kunst - Štromajer: LA LA SLINA (danes, 5. 6., in v sredo, 9. 6., ob 21. uri, Štihova dvorana). Igra PETRA GOVC. »Zgodba, ki jo bom pripovedovala, govori o moji popolnosti in moji izniCenosti, o moji bolezni in mojem umiranju, o mojem življenju in moji smrti. Sredi okroglega sveta in neskončnega vesolja sem doživela lastno smrt in hkrati spoznala svojo lastno veličino. Spiralasto potovanje me vodi na veliko in usodno srečanje s koncem.« DRAMA SNG (061/221-511) M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (v ponedeljek, 7. 6., oh 17. uri). Za abonma Dijaški 4 VeCerni in izven. OPERA (061/331-945) Puccini: TRIPTIH (v torek, 8. 6., ob 19. uri). Dirigent: Loris Voltolini, pojejo: Encev, Kušar, Kores, Javornik, MoraCa, Gorenc/Mi-lenkovic, Glavakova/F. Radovan, Spruk- N. Radovan, Reja in drugi. Za izven in konto. TRAVIATA (v Četrtek, 10. 6., ob 19. uri). Za izven in konto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 5. 6. ob 20. uri). Za izven in konto. J. B. P. Moliere: AMFITRION (v ponedeljek, 7. 6. ob 19.30 uri, za abonma Študentski B). A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (v torek, 8. 6., ob 15.30 uri, za abonma Torek popoldanski in izven, in ob 19.30 uri za abonma Red U in izven). NADOMESTNI PREDSTAVI za KLINIKO TIVOLI d.o.o., ki sta bili zaradi bolezni odpovedani 28. in 29. maja, bosta na sporedu 18. 6. ob 22. uri (vstopnice od 28. 5.) in 19. 6. ob 20. uri (vstopnice od 29. 5.). ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE (061/312-860) VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO (danes, 5. 6. ob 20. uri). Plesna predstava SOU kulturni festival. J. Anouilh: LJUBI TIČKI (VSE PODREKAJO) (v ponedeljek, 7. 6., ob 17. uri). Glavno vlogo igra Jurij Souček. Za izven. O. Scheinpflugova : FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (v sredo, 9. 6., ob 17. uri, in v Četrtek, 10. 6., ob 17. uri). Za izven. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610) k Cehov: VIŠNJEV VRT (v ponedeljek, 7. 6., ob 20. uri, prepremiera, in v sredo, 9. 6., ob 18.30 uri PREMIERA- razprodano). Diplomska predstava IV. letnika študentov dramske igre, gledališke režije in dramaturgije AGRFT. Prevod Milan Jesih, režija Tomaž Pograjc, dramaturgija Klavdija Zupan, Mojca Urankar, scenografija Tomaž Štrucl. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-920) Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE, najbolj nora komedija (danes, 5. 6. ob 20. uri). Režija: Marjan Bevk, igrata: Ivo Ban in Iztok Valič. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - GLEDALIŠČE BOMBOUNI I.Sancin-Z. More: SVETOVNO GLEDALIŠČE KANDRSE, zelo Čudna komedija (danes, 5. 6. ob 21. uri). Režija: Z. More-I. Sancin, igrajo: Zoran More, Igor Sancin, Bariča Blenkuš. KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Alfred Jarry: UBU JE KRALJ (danes, 5. 6., ob 20. uri). Predstavo bo izvedel Transteater Gimnazije Bežigrad. MARIBOR SNG DRAMA (062/221-206) Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA -PARADISO (v torek, 8. 6., za red Sobota 1, v sredo, 9. 6., za red Sobota 2, in v Četrtek, 10. 6., za red Torek, ob 20. uri). MALI ODER Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (danes, 5. 6., in v nedeljo, 6. 6., ob 21. uri, zadnjic). Avtorski projekt Svetlane Makarovič. Za izven. PTUJ VI. LINHARTOVO SREČANJE -MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL GLEDALIŠČE PTUJ (Slovenski trg 13) Woody Allen: BOG (danes, 5. 6. ob 10.30 uri). Gregor Strniša: DRIADA (danes, 5. 6. ob 15. uri). Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU (danes, 5. 6. ob 20. uri). NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ (danes, 5. 6. ob 22. uri). KLET GLEDALIŠČA PTUJ (Slovenski trg 13) Ela Peroci: ZLATI VIOLINSKI KLJUČ (danes, 5. 6. ob 12. uri). Barbara Orel: LIKALNIK (danes, 5. 6., ob 19. uri). ROMANSKI PALACIJ - GRAD Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA (danes, 5. 6. ob 18. uri). KROMBERŽKI GRAD Vito Taufer in Srečko Frišer: TICO-TICO BAR (v torek, 8. 6., ob 13. uri). Predstavo na prostem bo ob izteku letošnje gledališke sezone pripravilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Tekst, ki ga je po Goldonijevi Kavarnici prevzel R. W. Fassbinder, sta priredila Vito Taufer in Srečko Frišer. VOGRSKO (NOVA GORICA) GRAD VOGRSKO Nastop gledališke skupine VIRUS G s predstavo VU (fr. :biti viden) (danes, 5. 6., ob 21. uri). Vabljeni vsi ljubitelji eksperimentalnega gledališča. )' FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 Danes, 5. junija, ob 20. uri (red B) ponovitev predstave D. Cimarosa »II matrimo-nio segreto«. Dirigent Guerrino Gruber. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschetto, Lucia Scilipoti, Silvia Ga-varotti, Helga Müller Molinari, Marco Camastra, Max Renee Cosotti. Jutri tretja predstava ob 16. uri za red D. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore fe un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renee. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio. ROSSETTI Jutri, 6. t.m., ob 20.30 bo na sporedu baletna predstava »Klasični in sodobni balet», ki ga prireja Societä Ginnastica Trie-stina. Za informacije telefonirati na sedež SGT. Od 15. junija dalje bo gledališče Verdi v sodelovanju z gledališčem Rossetti predstavilo niz baletov »Trieste danza», ki jih je pripravila Giuliana Barabaschi. Na sporedu bodo baleti »Ma mere Poye» -Ravel, »Boutique Fantasque» - Respighi in »Bolero» - Ravel. Premiera bo 15. junija, sledile bodo ponovitve 16., 19., 20., 22: in 23. junija. 18. junija se bo pričel Mednarodni festival operete z otvoritvenim koncertom »Misical Gala» v dvorani Tripcovich, ki se bo nadaljeval 26. junija s premiero musicala »Cabaret«. Abonenti gledališča Verdi in gledališča Rossetti imajo poseben popust za vseh Sest predstav. Rezervacije in prodaja vstopnic so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE Danes, 5. t.m., ob 19.30 »Bela roža«, ponovi- Jutri, 6. t.m., ob 19.00 - Baletni veCer v šolah tev opere Uda Zimmermanna. Dumbrava - Prix - Prokop. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJFEV DOM PRŠUT, PRŠUT, film režiserja Bigasa Lune (danes,5., v nedeljo, 6., v ponedeljek, 7. in v torek, 8. 6. ob 20.30 uri, Kosovelova dvorana). MESO - LA ČARNE, film režiserja Marca perrerija (PREMIERA, danes, 5. 6. ob 20.30 uri, Kosovelova dvorana). MED STRAHOM IN LJUBEZNIJO (v ponedeljek, 7.'6. ob 19. uri, Štihova dvorana). Srečanje s sestro VIDO ŽABOT. USTANOVNA SKUPŠČINA SOCIALNE ZBORNICE SLOVENIJE (v ponedeljek, 7. 6., od 9.30 do 13. ure, Štihova dvorana). VODNIKOVA DOMAČIJA Predstavitev pesniške zbirke pesnice NEŽE MAURER »Od mene k tebi« (v to- rek, 8. 6., ob 19. uri). Na prireditvi bodo nastopili Marko Crtalic, Marija Lebar in Neža Maurer. Glasbena spremljava Domen Rakovec. FESTIVAL LJUBLJANA (061/226-544) Vstopnice za 41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL so že v predprodaji pri blagajni Festivala Ljubljana, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure, v prodajalni ploSC v Maximarketu, v poslovalnici Kompasa, Slovenska 12, in v knjigarni Kazina, Kongresni trg 1. NOVO MESTO XXlV. srečanje mladih raziskovalcev zgodovine (v Četrtek, 10., in v petek, 11. 6., v O. S. Grm Novo mesto). »Milostne podobe« Mihaele Velikonja od danes v Beneški galeriji v Špetru ANGEL IZ ZBIRKE »MILOSTNIH PODOB« MIHAELE VELIKONJA Tudi Beneška galerija zaključuje letošnjo sezono: danes popoldne ob 18.30 bodo namreč odprli zadnjo razstavo v sezoni. Gre za razstavo »Milostne podobe Iz ljudske umetnosti« tržaške likovne umetnice Mihaele Velikonja, ki bo na ogled do 21. Junija. Kot že naslov IzdaJa.Je umetnica pripravila upodobila Mater božjo z Jezusom, angele In razne svetnike. Pri tem se slikarska uporablja Ikonografski način In tehniko upodabljanja s prldahom Izvirnega »naiv« načina osebnega izražanja. Na prejšnjih osebnih razstavah pa Je Mihaela Velikonja, ki Ima atelje v Saležu na tržaškem Krasu, dala na ogled predvsem pokrajinske slike vedno v nalv-tehnlkl. ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-789) Albert Papier: HUDOBNI GRAŠČAK (danes, 5. 6., ob 10. uri, predstava je zaključena, in 17. uri, za izven, Veliki oder). OPERA SNG (061/331-950) NETOPIR ZA OTROKE (v ponedeljek, 7. 6., ob 15. uri). Predstava je za izven in konto. KRIŽANKE (061/322-570) DRUGA GODBA: PARAFINA (Burkina Faso) (danes, 5. 6. ob 21. uri). CANKARJEV DOM IZREDNI KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA (v nedeljo, 6. 6., ob 18. uri, Gallusova dvorana). Dirigent Anton Nanut. CEUE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE ČAROBNA SKRINJICA, lutkovna igrica (v torek, 8. 6., ob 10. uri). Igribo bo izvedla Lutkovna skupina FRU FRU. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDA (v nedeljo, 6. 6., 11. uri, za izven). Režija Pavle Polak. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti. OPERA SNG MARIBOR Produkcija Srednje glasbene in baletne šole Maribor (v nedeljo, 6. 6., ob 10. 30 in 17. uri, Veliki oder). Za izven. ŠKOFJA LOKA KAPELA LOŠKEGA GRADU Letni koncert Komornega pevskega zbora LOKA (danes, 5. 6., ob 20. uri). GLASBA SLOVENIJA____________ LJUBLJANA MARIBOR FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA ZATTERE ALLA DERIVA: v sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta. VIDEM STADION FRIDLI V soboto, 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. PASSARIANO VILLA MANIN V soboto, 19. junija koncert Gian-nija Morandija. V ponedeljek, 28. junija koncert Zucchera. Predprodaja vstopnic je že v teku v Pasaži Protti. GAIO Dl SPILIMBERGO DISCO ROTOTOM V torek, 22. junija koncert ameriške skupine Living Colour. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Na ogled je razstava Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE, v I. preddverju. Razstava bo na ogled do 18. junija. Od 6., do 13. junija bo v Mali galeriji odprta razstava FRACESCO MESSINA: Oblikovanje za II Teatro comunale di Monfalcone- Tržič (1983-1993). MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija. MALA GALERIJA Od 6. do 13. junija bo na ogled razstava FRANCESCO MESSINA: Oblikovanje za II teatro comunale di Monfalcone - Tržič (1983-1993). GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA. KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. NARODNA GALERIJA ; Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk. LJUBLJANSKI GRAD Na ogled je razstava akademskega slikarja VELJKA TOMANA. GALERIJA INSULA (Dvomi trg) Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA. GALERIJA ZALA, Gosposka 7 (061/213-566) Na ogled je razstava slikarja ZDENKA HUZJANA. Razstava bo odprta do 24. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo iz Maribora. GALERIJA KRKA Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD Na ogled je razstava LETALSKE MAKETE s prikazom razvoja letalstva. Zaradi zanimanja do konca junija podaljšujemo razstavo MENJAVE DENARJA v 20. STOLETJU V SLOVENIJI. GALERIJA SKUC Do 20. junija je na ogled razstava zagrebškega umetnika NENADA DANCUA, z naslovom Fly me to the Moon. VODNIKOVA DOMAČIJA Otvoritev razstave slikarja PAVLETA SEDEJA (v Četrtek, 10. 6., ob 19. ur*|j Razstavo bo odprl dr. Ivan Sedej-kulturnem programu bo nastopil du° Duma. Razstava bo odprta do 29. ju" nija. RAŠICA TRUBARJEVA DOMAČIJA Na ogled je razstava akademskega slikarja VELJKA TOMANA. MARIBOR RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJA iz cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ... RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3) Do 19. junija bo na ogled razstava skulpW1 DRAGICE CADEZ. NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR Do 15. septembra je na ogled razstava S KULTURNO UMETNIŠKIM DRUŠTVOM JOŽE HERMANKO PONOVNO DO GLASBENE MATICE V MARIBORU. SALON ROTOVŽ Otvoritev razstave vzhodno in zahodno-nemške fotografije POROČILA O STANJU (1950-1990) (v torek, 8. 6., ob 19. uri). CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu) V novih razstavnih prostorih je na ogle“ stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje odkupovalo tri desetletja. CAFE GALERIJA Na ogled je razstava del akademskega slikarja MILANA TODICA. BREŽICE GOLF HOTEL/GRAD MOKRICE V galeriji Hubertus: Razstava del diplomantov 4. letnika Akademije za likovno umetnost, Ljubljana. SEVNICA GALERIJA NA SEVNISKEM GRADU Na ogled je razstava MIRKA BOGOVIČA . FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). RAZSTAVNI PROSTOR TKB-Agencija Mitnica Do 15. junija je na ogled pregledna razstava slikarskih del Demetrija Ceja. GALERIJA TORBANDENA Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERY Ul. S. Servolo 6 Do 15. t. m. bodo razstavljali svoja dela: P. Altomare, S. Dominelli in N. Spezzano Urnik: delavniki-od 10.30 in 12.30 ter od 17.00 do 19.30, ob nedeljah zaprto. ART LIGHT HALL -Trg S. Giovanni 3/I.nadstr. Do 25. t. m. je na ogled skupinska razstava posvečena mladim z naslovom »Spazio gio-vani«. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob ne-, deljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. OPČINE PROSVETNI DOM Do 11. junija je na ogled razstava akvarelov Edija Žerjala. Umik: ob delavnikih od 16. do 18. ure. BANI (OPČINE^ OVČARJEVA HIŠA Razstava »Ondile Cez Stari vrh« - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja, ki jo je pripravilo SKD Grad je na ogled vsako nedelj0 v juniju od 18. do 21. me. GORICA GORIŠKI GRAD V galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in °d 15.30 do 19.30. V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka ° prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.- Se danes je na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa. KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18) Do 6. junija razstavlja Božin Kuzman. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere« H- Kerolda in W. Biittnerja. GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3) Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig. ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar. RIČARJA VAS GALERIJA 7 Odprta je razstava W. Aichorn in I. Juritsch. ^LQ_y E N S K 1 PROGRAMI fr SLOVENIJA 1 Radovedni TaCek: Jezik, ponovitev Oscar Junior, ponovitev Srce igrač, ponovitev Genijevo jajce, avstralski film Pet prijateljev, 10/13 del angleške naniznake Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Poročila Tednik, ponovitev Intervju, ponovitev, VPS 1345 Tango in Cash, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik 1 Svet odkritij, 10/11 del ameriške poljudnoznanstvene serije, VP 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3 x 3, VPS 1910 TV dnevnik 2, vreme, šport I?trip Ona + On Poglej in zadeni TV dnevnik 3, VPS 2235 Sova Bela soba, kanadski film Video strani SLOVENIJA 2 Človek in glasba: Mozart gre svojo pot, 6/9 del Sova, ponovitev Ljubezen da, ljubezen ne, 4. del ameriške humoristične nanizanke (igrajo: Susan Dey, Jay Thomas, John Hancock in drugi, režija: Lee Shallat) Vrnitev Sherlocka Holmesa, 4/11 del angleške nanizanke Športna sobota Kolesarstvo, Giro d'Italia Tenis: Odprto prvenstvo Francije: finale, 2, prenos Praznik družine, prenos iz Rima Tenis, odprto prvenstvo Francije, finale, 2, prenos Kvalifikacije za EP v košarki, M, Slovenija-Poljska, prenos iz Wroclawa TV dnevnik 2, vreme, šport Xfi. mednarodni festival tv športnih programov, prenos iz Rogaške Slatine J- Vautrin-D, Franck: Berlinska gospa, 4„ zadnji del koprodukcijske nadaljevanke Sobotna noC Nočni videomeh Ljudski pevci z Notranjskega, 1. del (do 00,40) KANALA MCM Live & Kickin’, ponovitev 14. brcanja v živo James Dean, ponovitev filma Video strani Matlock, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 5x5 MCM Avtotimes Matlock: Sestri, 9. del nanizanke Buddyeva pesem, angleški film (igrajo: Roger Daltrey, Sharon Duce, Chesney Hawkes in drugi) Video grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Poročila v angleščini Erotična uspavanka Video strani S RAI 1 RETE 4 Koper DtO Hrvaška 1 Film: In ginocchio da Nanizanke ■ te (kom., It. ’65) Nad.: General Hospi- Sili Aktualno: La penisola tal, Marilena, 9.55 del tesoro (9. odd.) Ines, 10.50 Soledad, im Aktualno: Videl boš vmes (9.30) vesti 179-obletnica ustano- Il pranzo h servito vitve karabinjerjev Nad.: Celeste [pEj Nan.: Cuori senza etä TG 4 vesti ipajj Vreme in dnevnik Nad.: Sentieri, 16.05 Rubrika: Check-up Anche i ricchi piango- Izžrebanje lota no, vmes (15.05) ru- [Ep Dnevnik in Tri minute brika o lepoti Aktualno: Prizma Kvizi: lo, tu e manama, Rubrika za avtomobili- 17.35 Tra moglie e ste TG Uno Auto marito, 18.15 II nuovo Family Fest ’93 (vodi gioco delle coppie P. Badaloni) TG4 vesti Dnevnik 1 in loto Nan.: Colombo Sport: Quelli del Giro Nad.: Renzo in Lucia Nedeljski evangelij Film: Soldato blu (ve- Vreme,dnevnik,šport stern, ZDA ’70, i. C,. Variete: Luna di miele Bergen), 23.30 vesti 1 (vodi G. D’Angelo) NoCni dnevnik Koncert v Scali Posebnosti dnevnika 1 Dnevnik in vreme Film: Linea di fuoco iS CANALE5 (dram., Nem.-ZDA ’86, i. C. Walker) Na prvi strani RAI 2 Risanke in nanizanke Evropski dnevi Dnevnik Rubrika o lepoti Tua Nan.: Medico alle Hawaii Dnevnik, rubrika Dribbling in vreme Segreti per voi Tenis: Open Francije Nan.: Saranno famosi Aktualno: Videl boš in Odprti prostor Izžrebanje lota Košarka: Italija-ZDA Nan.: Miami Vice Vreme,dnevnik,šport Variete: Ventieventi Film: Doppia esecu-zione (krim., ZDA ’91, i. Tony Danza) Nan.: 0 sole nel cuore - Spiega le ali e vola NoCni dnevnik Sport: boks, avtomobilizem, vaterpolo, bez-bol Nan.: Časa Ketaon Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgrabi quotidiani Aktualno: Forum gio-vani, 14.30 Arniči Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La corrida (vodi Corrado) Film: Toto ’Arabia (kom., It. ’65), vmes (24.00) TG 5 vesti Nan.: Un uomo in časa ITALIA 1 Ä RAI 3 Rubrika o kmetijstvu Neonews in Videl boš Koncert RAI 3 Film: Che bel regalo E Dok.: Pred 20 leti Dnevnik ob 12-ih Nemi film: Il dottor Mabuse (r. F. Lang) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Tenis: Open Francije Športni tednik Vreme in dnevnik Otroški variete Nanizanke 2 Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Glasba: TopVenti A tutto volume 76. Giro d’Italia Variete: Unomania Studio šport Nan.: Tarzan, 18.30 Baywatch Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Firefox - Volpe di fuoco (pust.,ZDA ’82, r.-i. C. Eastwood) Sport: Girosera Variete: Playboy Show Odprti studio, šport Film: Uno scomodo te-stimone (krim., ’81) H KOPER 1 Deželne vesti Lo dico al TG 3 Dok.: I killer dai 100 pognali i Film: Il libro della Zamejski zbori H giungla (ZDA ’42) Dnevnik ob 22.30 Film: Rebus (dram.) # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Crime Story, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, am. tv nanizanka Rotocalco Nostrano, tedenska rubrika, pon. Family fest 93 Zamejski zbori Kabaretna oddaja TV dnevnik Verska oddaja Crime Story, ameriška tv nanizanka Tisti mladenič, it./fr. film, 1990; režija: Bernard Giraudeau, igrajo: Francisco Rabal, Julian Negulesco TV dnevnik Komorni orkester in solisti-nagrajenci tekmovanja mladih violinistov Alpe-Jadran ! Nočni sodnik, am. tv I nanizanka j Do konca sveta - ko spregovorijo slike N.Y.P.D., serijski film EIMP Avstrija 1 Cas v sliki Počitnice v troje, ponovitev ameriškega filma Conny in Peter, nemški film Gospod Rossi išCe srečo, 5. del risanke Duck Tales, risana serija X-large, mladinska oddaja Cas v sliki S telesom in dušo: Velika uganka 15. mednarodni cirkuški festival v Monte Carlu Zlata dekleta: Sophia se moži, 1. del Lira smrti, ameriška /kanadska kriminalka Tolpa bančnih roparjev, ameriški film PoroCila/Ex libris TisoC mojstrovin EEKSP Avstrija 2 TisoC mojstrovin Mednarodno teniško prvenstvo Francije, 2, finale, prenos iz Pari: za Ali ljubite klasiko? GrašCaka, 6/8 del serije Kdo me hoče: 2ivali iščejo dom Nogomet Leto nevarnega življenja, avstralsko/nemški film (Mel Gibson) Nogomet Prizori iz zakonskega življenja, 1/3 del švedske nadaljevanke Manekenka in vohljač: Morilec David, 1. del Poročila Slika na sliko, pon. Dobro jutro, Hrvaška Edukon DeCek z Andromede, ponovitev 5/6 dela otroške nadaljevanke Poročila Smisel življenja, 5/6 del, ponovitev Družina Addams, ponovitev 11/16 dela Me je kdo iskal?, ponovitev Poročila H Prizma j Televizija o tv Sezamova ulica, 15. del ameriške nanizanke Poročila Santa Barbara, 422. del Na začetku je bila beseda Dnevnik 1 Morala bi umreti, ameriški barvni film (Stefanie Powers, Lloyd Bridges, Hunt Block in drugi) V iskanju izgubljenega Časa: Senjske žrtve Dnevnik 2 Slika na sliko Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Tenis, finale odprtega prvenstva Francije, 2, prenos Cro pop rock, ponovitev Končnica rokometnega turnija Alpe-Jadran, iz Umaga Dnevnik 1 Atletika, Grand prix, prenos iz Seville Crno-belo v barvah: V avtobusu, 39/51 del angleške humoristične nanizanke Ella Fitzgerald Madžarska Dobro jutro Verski program za reformatorje Za otroke, risanke, igra TV-magister XXL, zabavna glasba Dve ženski v Texasu, serijski film Udri po trebuhu, nova igra Popoldne z Disneyem Moja hiša, kultura bivanja Barometer, politični šov Kolo sreče, kviz Večerna pravljica Dnevnik Ishtar, ameriški film LeteCi cirkus Montya Pythona, angleška serija Dnevnik TV SLOVENIJA 1 /NOCOJ V SOVI OB 23.20 Skrivnost bele sobe kot metafora Kanadski barvni film, 1990 Kanadske filmske ustvarjalke Patricije *‘K Rozema se spominja-po njenem prvencu Slišala sem petje siren, ki )e bil kmalu po predstavili filma v cannskem Quinzainu leta 1987 na sporedu TV Slovenija. In tako kot je bil njen prve-nec predvsem film o umetnosti in veličastju umetniškega dejanja, je tudi njen drugi film Bela soba film o vstopanju v prosto-re umetniške kreacije, o vstopanju v »belo sobo« tnorda, kjer utegnejo biti viri in vrelci navdiha. Junak filma je Norm, naladenic, ki hoče postati Pisatelj in zaradi tega zapusti svoj meščanski dom, da bi kar se le da neposredno vstopil v »pravo« življenje, v njem našel navdih za pisanje, torej se kot voajerski krvoses napolnil z življenji drugih ljudi. Norm naj bi iz svojega fantazijsko sicer bogatega življenja prestopil v realno bogato in razgibano življenje. Ali je to pot do ustva- rjanja umetnosti, torej izhajanje iz izkušnje, realnosti, iz filma pac ne bomo izvedeli. Za gledalca bo verjetno ostala tudi skrivnost, skrivnost bele sobe, ki bi lahko pomenila tudi vedenje o tem, kaj je fantazija in kaj resničnost, kaj se je potemtakem v resnici pripetilo, kaj se v resničnosti dogaja, in kaj od tega je samo fantazija, ki dodeljuje ljudem vloge, dejanja in delovanja, jih spreminja v žrtve, storilce, opazovalce in opazovance. Vsaka od treh Normo-vih žensk ima svojo zgodbo in vsako vidi Norm na svoj naCin. (ml) TV SLOVENIJA 2 DIVJI SVET ŽIVALI: Jelenje leto 18.50 Vsako leto se parijo damjaki - dogodek se zgodi v vsaki angleški grofiji, a imeti moraš veliko sreče, da si mu lahko priča. Damjaki so se prvič razširili v Veliki Britaniji pred približno stopedesetisoč leti, vendar niso preživeli ledene dobe in današnje živali so potomci vrste, ki so jo v prvem stoletju pripeljali s seboj Rimljani. V 12. in 13. stoletju so širna gozdna področja v Veliki Britaniji določili za lovišča, ki so oskrbovala kraljeve shrambe, pozneje pa je lasten trop damjakov posta/ pravi modni hit. Danes lahko večina ljudi vidi damjake le v britanskih grofijah. V oddaji bo prikazano zasebno življenje damjakov v tropih, ki se pasejo v New Forestu v Hampshiru. __________ KANAL A________ BUDDYJEVA PESEM, angleški film 21.30 Angleški film Buddy's song, ki je vreden ogleda že zaradi obilice dobre glasbe, je režiral Claude Whatham. Glavno vlogo igra Roger Daltrey, pevec legendarne skupine WHO in junak rock opere Tommy, poleg njega pa še Sharon Duce, Chesney Hawkes in drugi. In zgodba? Glavni junak je priča ločitvi staršev in vsem zdraham, ki so povezane z njo. Ko začneta starša dobesedno »žonglirati« z njim se fant odtoči, da si bo življenje polepšat sam - z glasbo. Skupaj s prijatelji si omisli skupino, oče pa tudi tokrat ne more, da se ne bi vmešal v sinovo početje. RETE 4 SOLDIER BLUE, ameriški film 22.30 Ameriška vojska osvobodi iz ujetništva mlado Ketty. Na poti domov jih pleme Cheyenne ponovno napade, v boju pa se rešita samo Ketty in vojak Honus. Med potjo čez puščavo se izkaže, da je njuno mnenje o Indijancih močno razlikuje: Honus ima Indijance za necivitne, Ketty pa jih spoštuje. Ob prihodu v postojanko izvesta, da je oddelek konjenice namenjen k cheyenskem taboru. Dekle jih obvesti, vendar so vsi poskusi dogovarjanj zaman. Ameriška konjenica ubije vse, tudi žene in otroke. Ko je režiser leta 1970 snemal vestern, ki neusmiljeno opisuje pokol pri Sant Creeku, je režiser imel v mislih tudi vojno v Vietnamu. Igrajo: Can-dice Bergen, Peter Strauss, Donald Pieasance... PRO 7 ALEKSANDER VELIKI, ameriški film 08.20 Mladi makedonski kralj Aleksadner vodi grško odpravo proti Perziji. V nekaj letih si podvrže ves znani svet. Režiser Robert Rossen je prikazal življenje velikega grškega kralja brez pretirane veiičasnosti, ki je sicer značilna za holly-woodske filme. Njegova zadnja filma sta The Hunter (1961) in Lilith (1964). Kralja Aleksandra igra Richard Burton (na sliki), njegovo mlado ženo pa Claire Bloom. r RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 Jezik nas vsakdanji; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci Čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 NoCni program - Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 PoroCila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Sport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 PoroCila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Nemška duhovna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 V predvečer; 18.25 Hector Berlioz; 19.23 Poigra; 20.00 Pikova dama; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.20 Zamejska reportaža; 16.30 Int. mušic news; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Dnevnik - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 PoroCila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andalu-so; 20,00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 BuCanje himalajskih hudournikov (piše Rafko Dolhar); 9.20 Revival; 10.10 Koncert Ljubljanskih madrigalistov; 11.30 Odprta knjiga: Vesele iz mojega dnevnika; 11.45 New Age; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Ciril Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Šaljivo - resno; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Letošnja srečanja glasbenih šol Primorske - Mladi koncertanti na Opčinah 2. aprila letos, 2. del; 18.00 Mala scena: Ob srebrni reki (izbor izseljeniške proze); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. i (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 PoroCila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; \8.45 Servisne informacije; Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 PoroCila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 V živo iz Železne Kaple: Lovska maša v cerkvi Marije v Trnju. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISON 08.00 Awake on the Wildside: A-Z weekend; 11.00 The Big Picture, vodi Ray Cokes; ll.SOYo; 13.30 First Look, vodi Kristiane Bäcker; 14.00 The Pulse with Swatch; 14.30 Video: A-Z Weekend; 18.00 The Big Picture; 19.00 Braun European Top 20; 21.30 Beavis and Butthead; 23.00 First Look; 23.30 Guns'n'Roses: Past, presend and future; 00.00 Video; 01.00 NoCni video SKY ONE 07.00 Car 54, where are you?; 07.30 Rin Tin Tin; 08.00 Fun Factory; 14.00 Rieh Man, poor Man; 15.00 Zaljubljen v Čarovnico; 16.00 Risanke; 19.00 Beverly Flills, 90210; 21.00 Nerešene skrivnosti, vodi Robert Stack; 22.00 Cops I; Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 00.00 Entertainment Tonight PRO 7 05.30 Serije, ponovitve; 08.20 Aleksander Veliki, ameriški zgodovinski film; 10.30 Brenda in moški, pon. am. filma; 13.40 Živali znanih ljudi, pon.; 13.50 V kraljestvu divjih živali, pon.; 16.00 Gusarji s Krvave reke, brit. pust. film; 17.35 Ninja mojster, uvodni film k ameriški seriji (Lee van Cleef in drugi); 18,25 Orka, ameriški film; 20.15 Jedijeva vrnitev, am. zf film); 22.45 Fight to Win, hong-konški film; 00.30 Neizprosna peterica: V somraku PREMIERE 07.00 Romero; 13.15 Twilight Miystery, ameriška kriminalka; 15.00 Nogomet, Nemška zve- zna liga, prenos; 20.15 Mati vseh filmov, am. film; 21.50 Lov na Čarovnice v Los Angelesu, am. zf srhljivka; 23.50 Kik-boksar 2: Šampionova vrnitev, am. akcijski film; 01.20 Dr. Jeckel and Miss Hide, am. erofiCni film; 02.45 Bolnišnica smrti, ameriški film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Mednarodni motošport; 10.00 Motociklizem; 10.30 Košarka: NBA; 11.00 Hokej na ledu: NHL; 12.00 Motošport; 13.00 Tenis, odprto pn/enstvo Francije, Ž, prenos; 22.00 Boks: SP v super-srednjelahki kategoriji, prenos; 00.00 Košarka; 01.00 Tenis 3SAT 17.30 Vse za tvojo sreCo, ameriški film SAT 1 07.05 Za otroke; 13.05 Gusar, am, pustolovski film; 15.10 Sami prijazni učitelji, angleška komedija; 18.00 Nogomet; 23.00 Puščavska ljubimca, švicarski seks film RIL 06.00 Risanke; 08.15 Risanke in serije; 13.20 Princ z Bel Aira; 14.40 Knight Rider: Majhna prednost; 17.45 Melrose Plače, 16. del; 19.15 Beverly Hills, 90210, 48. del; 22.00 Trije su-perpolicaji, am. film; 23.40 Rush, it. akcijski film SUPER CHANNEL 00.00 The Thirst, avstralska grozljivka J 20 Sobota, 5. junija 1993 ŠPORT NOVICE Protest Brega zavrnili Deželna nogometna zveza je zavrnila protest Brega in njegovo zahtevo, da se tekma zadnjega kola 2. amaterske lige, z dne 9. 5.1993, med ViDessom in Bregom registrira v korist Brega brez borbe, ker naj bi za Villesse nastopilo 5 nogometašev, ki naj bi nastopali tudi v prvenstvu »Amatori«, kar po pravilih ni dovoljeno. Po pregledu dokumentacije je deželna nogometna zveza ugotovila, da nepravilnosti ni bilo in je zato protest Brega zavrnila. 24 ur odbojke v Ljubljani Športno društvo Tabor iz Ljubljane je minuli konec tedna organiziralo odbojkarsko manifestacijo 24 ur odbojke na Tabom. Odbojkarji in odbojkarice so bili razdeljeni v dve ekipi, sestavljeni iz Štirih podekip. Modri in beli so zaceli maratonsko tekmo ob 19. uri, ko sta stopili na igrišče moški. Zenska reprezentanca ZSSDI je odigrala dva turnusa: prvega za ekipo belih, drugega pa za modre. Maratonski tekmi, ki se je končala z izidom 803:790 za modre, je sledil družabni večer. Za reprezentanco ZSSDI so igrale Alenka Sosič, Erika Brisco, Katja Fabrizi, Mna Pertot, Martina Ukmar (vse Sloga); Elena Maver, Aleksandra Ažman, Katja Vodopivec (vse Bor); Tanja Masten, Karmen Bmmat (obe Sokol) in Raffaella Zavadlal (Sovodnje, trener De Walderstein). (Sain) DOMAČI ŠPORT Danes Sobota, 5. junija 1993 ODBOJKA MEMORIAL BRESSAN 18.00 v Cervinjanu, Ul. Turisella (polfinale tekme): Volley club Monfalcone - Sagrado; sledi Bor Friulex-port - Cervignano NAMIZNI TENIS DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO 9.00 v Campoligure: nastopa tudi Kras NOGOMET TURNIR ZA NAJMLAJSE 20.45 v Fiumicellu: San canzian - Primorje KOŠARKA PROPAGANDA 16.00, Ul. Caravaggio: Fiamma - Kontovel TENIS ITALIJANSKI POKAL - MOŠKI 9:00 NA PADRICAH: Gaja - TC San Piero UNDER16 15.00 na Padričah: Gaja - TC.San Vito Jutri Nedelja, 6. junija 1993 NAMIZNI TENIS DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO 9.00 v Campoligure: nastopa tudi Kras ODBOJKA MEMMORIAL BRESSAN 18.00 v Cervinjanu, Ul. Turisella: finalne tekme (nastopa tudi Bor Friulexport) NOGOMET NAJMLAJSI - MEDPOKRAJ1NSKA FAZA 10.30 v Moši: Mossa - Primorje TENIS ITALIJANSKI POKAL - ZENSKE 15.00 v Tržiču: ST Monfalcone - Gaja NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO n Posegov! bron v 3. kategoriji Danes boji drugokategornikov V Campoligure je sedem Krasovih predstavnikov in predstavnica Bora zaposlenih na članskem državnem prvenstvu, ki bo trajalo do jutri. Iz slovenskega namiznoteniškega tabora so že začele prihajati razveseljive novice. V tretji kategoriji je varovanka trenerja Filipasa Lara Posega (Bor Cunja R.E., na sliki) segla po prvi medalji. Osvojila je bron, potem ko jo je z 2:1 v trdem boju premagala nova državna prvakinja Marina Con-ciauro, ki prihaja s Sicilije. Podprvakinja med tretjekategornica- mi je postala Simona Andreoni iz Lombardije. Z njo se je srečala v polfinalu Balbonije-va, ki je pred tem premagala Krasovo igralko Vanjo Milič. S tem se je Vanja uvrstila med prvih osem najboljših tretjekategornic, kar je seveda za mlado Kra-sovko, katere starostna skupina so deklice (Vanja Milič je aktualna državna podprvakinja v tej kategoriji), svojevrsten uspeh. Nasploh predstavlja letošnja razvrstitev na vrhu tretje ženske kategorije popoln preobrat, saj ni sledu o lanskih igralkah, ki so jih na- domestile sveže. Z visokima uvrstitvama v tretji kategoriji sta si obe slovenski predstavnici zagotovili nadaljnji nastop v drugi državni kategoriji. V igri dvojic sta Lara in Vanja napredovali do drugega kola. Z 20:22 v drugem nizu ju je zaustavila dvojica iz Nova-re Canilo-Manoni, ki je, kot se spominjamo, na mladinskem prvenstvu premagala Krasovo dvojico Bersan-Mo-nika Radovič. Na-raščajnica Erika Radovič se je med posameznicami v tretji kategoriji prebila med 32 igralk. V predkvalifikacijski skupini je bila druga. Pravico nastopa na članskem državnem prvenstvu v tretji kategoriji si je zagotovila tudi Katja Milič, vendar je zaradi bolezni morala ostati doma. Z Eriko naj bi sestavljali žensko dvojico s Fre-dianijem (Rangers) pa mešani par. Seveda se bo temperatura v Gam-puligure dvignila do vrelišča danes dopoldne, ko bodo nastopili drugokategorniki. Nadejamo se, da je bilo prvo osvojeno odličje Lare Posega uvertura v nove podvige slovenskega tabora. J-J- JADRANJE / NA LETOŠNJI REGATI TRST - BRION Na sladu letos kar 31 jadrnic Točno ob 20. uri je včeraj izpred sedeža Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah startala že 8. tradicionalna regata Trst-Brioni, ki jo skupaj organizirata TPK Sirena in Jadralni klub Vega iz Pulja. Letošnje regate se je udeležilo rekordnih 31 jadrnic, ki predstavljajo 15 društev. Ob dokaj lepem vremenu, toda tudi ob šibkem vetru so udeleženci, kot so dejali prisotni, poskrbeli za na oko zares lep start (na sliki Foto Križmančič/KROMA) . In kot so napovedali izvedenci, bi morala prva posadka te regate prijadrati do Fažanskega kanala, kjer bo ciljže v današnjih zgodnjih dopoldanskih urah, jutri pa se bodo udeleženci pomerili še na regati okoli Brionskega otočja. 3(Hetnica ŠZDom: začele so se proslave V ponedeljek košarkarski turnir S sinočnjo telovadno akademijo s° se priečele proslave ob 30-letnici SZ Dom. Od ponedlejka do sobote pa bo v okviru teh proslav zanimiv košarkarski turnir, na katerem fiodo nastopile (razen Ciemme) vse goriske košarkarske ekipe, ki so razdeljene v dve skupini. SKUPINA A: Ar-dita. Dom in Primis-SKUPINA B: Arte, Petrolifera in Sena- tors. SPORED Ponedeljek, 7.6.: 19.30 Dom - Ardita; 21.00 Petrolifera -Senators. Torek, 8:6-: 19.30 Ardita - Primis; 21.00 Arte - Senators. Sreda, 9:6.: 19.30 Dom - Primis: 21.00 Arte - Petroh-fera. Petek, 11.6-: 19.30 polfinalni tekmi. Sobota, 12.6.: 18.00 finale za 3. mesto; 20.00 finale za 1-mesto. Vse tekme bodo v Kulturnem domu v Gorici. Košarkarski turnir bo le začetek praznovanj, ki se bodo nadaljevala jeseni z drugimi turnirji v ostalih športnih panogah in s slavnostnim večerom. Obvestila FC PRIMORJE sklicuje v sredo, 9. junija 1993, 30. redni občni zbor. Prvič ob 20. uri in drugič ob 21. uri. Kot točke: poročila, diskusija in razno. MLADINSKI ODSEK SPDT priredi v nedeljo, 20. t.m. izlet v Bovec s spustom z gumijastimi čolni po reki Soči. Informacije in prijave pri Jasmin Rudež tel. 572585 do 9. t.m. SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET organizirata košarkarski kamp ‘93 za letnike 1980 in mlajše od ponedeljka 21. do sobote, 26. junija 1993. Kamp se bo odvijal na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah od 9. do 17. ure. Na razpolago bodo tudi kombiji Bora in Jadrana. Za vse informacije na sedežu SZ Jadran in SD Polet v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio 1, od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30 tel 040/213403. SD KONTOVEL - KOŠARKARSKA SEKCIJA prireja košarkarski tečaj za začetnike in mi-nikošarkarje letnikov od 1980 do 1987. Tečaj bo od ponedeljka, 7. junija do petka, 18. junija na igrišču na prostem na Kontovelu. URNIK: 17.00 -17.45 (letnik 1986/87), 17.45 - 18.45 (84/85), 18.45 -19.45 (80/81/82/83) SD POLET organizira drugi teden v juniju TEČAJ KOTALKANJA ZA OTROKE. Podrobnejše informacije na tel. št. 211758 po 18. uri in tel. 213420. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure,' tel. št. 299858. SK DEVIN sklicuje v torek, 8. t.m., ob 21. uri sestanek s člani smučarskega odseka. Zaželjena prisotnost, obvezna za atlete smučarske selekcije ZSSDI-INDULES. Dnevni red: poletne priprave, zimsko smučanje, razno. SZ GAJA organizira brezplačni teniški tečaj za otroke od 6. do 11. leta starosti. Tečaj vsebuje 6 lekcij od 7. do 18. junija. Podrobnejše informacije na sedežu društva od 17. do 19. ure - tel. 226115. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 4. do 12. septembra poletne priprave v Cerkvnem pri Idriji za člane tekmovalnih skupin. Prijave sprejema Andreina v bazenu pri Alturi ob urah vadbe ali po telefonu na št. 51377 najkasneje do 15.6. NOGOMET / NAJMLAJŠI - DEŽELNA FAZA Poraz Primorja v Palmanovi Palmanova - Primorje 2:1 (0:0) PRIMORJE: Bergagna, Jan Gregori (lozza), Bukavec, Miliani, Kariš, Lorenzi, Zornada (Skrij), Šušteršič, Pertot, Semec, Manzin (Milič). Strelec za Primorje: Pertot. V drugem kolu med-pokrajinskega tekmovanja pokrajinskih prvakov med najmlajšimi je naša združena ekipa Primorja nerodno izgubila proti Palmanovi. Kot teden dni prej na turnirju v Ogleju so z proti isti ekipi izgubili z istim izidom 2:1. Sam potek tekme pa je tokrat obetal različen razplet. Naši so prvi povedli, "kiksnili” pa so nekaj minut pred koncem tekme, tako da so na koncu spet slavili Furlani. Kljub temu, da so bili tudi v četrtkovi tekmi domačini boljši, pa so najmlajši nogometaši Primorja pokazali dobro igro in bi prav gotovo zaslužili remi, ker so se skozi vso tekmo enakovredno borili. Zlasti v prvem polčasu, ko so domačini stalno napadali, so se ”rdeče-rume-ni” v obrambi odlično branili in če izvzamemo en odličen poseg, vratar Bergagna ni imel preveč dela. Domačini so se zaradi tega odločali predvsem za strele iz večje razdalje, pri čemer pa so bili precej nenatančni in so šle vse žoge mimo vrat. Priložnost za gol so imeli tudi naši, ko je Pertot z vol-lejem v kazenskem prostoru le za las zgrešil vrata. To pa je bilo tudi vse, kar so gledalci vi- deli v prvem polčasu, ki se je končal brez zadetkov. Takoj po odmoru pa so imeli Furlani velike težave, ker je bilo Primorje v protinapadih precej nevarno. Taka igra se je našim tudi obrestovala, ko je Perto-tu uspelo preigrati obrambno vrsto domačinov in iz precejšnje razdalje premagati še vratarja in tako nepričakovano povesti Primorje v vodstvo. Toda veselje naših je trajalo le malo časa in domačini so po nepazljivosti obrambe rezultat spet postavili v ravnotežje. Ko pa je zgledalo, da bo le prevladal remi, so domačini dosegli zmagoviti zadetek. Pri tem jim je v veliki meri »pomagal« vratar naše ekipe, ki visoke žoge ni uspel zaustaviti, temveč je žoga na presenečenje vseh končala v mreži. Do konca je nato preostalo premalo časa, da bi Primorje rezultat spet izravnali. Kljub porazu je naša ekipa tokrat v Viscu prikazala dober nogomet, obe ekipi pa sta igrali zelo športno. Taki nastopi predstavljajo primerno izkušnjo za mlade nogometaše, pozitivno pa je predvsem to, da se je videlo, da se naša združena ekipa lahko enakovredno bori proti furlanskim ekipam, ki so po kakovosti in borbenosti na višji ravni. Tokrat lahko pohvalimo celotno ekipo, saj so se skozi vso tekmo dobro borili, še posebej se je izkazal strelec gola Pertot. (d.gr.) Trofeja Jadran: zaključek jutri v Portorožu Jutri bo v Portorožu sklepna prireditev tradicionalne, že 7. trofeje Jadran v minibasketu. Letošnje izvedbe, ki je bila za mi-nikošarkarje letnika 1981 in mlajše, se je udeležilo 10 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Tudi letošnja izvedba je potekala v znamenju premoči ekip iz Slovenije. V obeh skupina sta namreč zasedli po prvi dve mesti ekipi iz Slovenije. Največ pa so pokazali minikošarkarji Kraškega zidarja (Divače in Sežane), ki se bodo jutri tudi pomerili v finalu za 1. mesto. V finalu za 3. mesto pa se bosta pomerila Portorož in Postojna. Spored finalnih tekem je naslednji: za 3. mesto: Portorož - Postojna; za 9. mesto: Polet - Sokol; za 7. mesto: Bor - Dom; za 5. mesto: Kontovel -Nova Gorica; za 1. mesto: Divača -Sežana. Vse tekme bodo na zunanjem igrišču pri hotelu Metropol (pri teniških igriščih). V primeru slabega vremena pa bodo tekme v telovadnici pomorske šole v Portorožu. Po finalnih srečanjih bo skupno kosilo za vse udeležence in nagrajevanje. KK BOR / REDNI OBČNI ZBOR Zelo uspešna, razvejana in pestra sezona Borovih ekip Kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja telovadnic Branko Lakovič Pred samim začetkom občnega zbora KK Bor so nas Borovi odborniki pospremili v t.i. telovadnico, ali bolje »balon« na »1. maju«, da bi se seznanili z dejanskim (razpadajočim) stanjem tega vadbenega objekta. Kot slovenskega časnikarja (in bivšega Borovega delavca) mi je bilo dejansko neugodno (bolje rečeno kar sram), ko sem gledal zakrpan (z žeblji) in načet pod, razbite luči, raztrgane panoje razpadajočega »balona«, v katerem dnevno trenira tudi po sto naših otrok, mladih športnikov. Da je naša družba dejansko pustila na cedilu društvo, ki ima v središču mesta nenadomestljivo narodnostno in vzgojno vlogo, človek dejansko ostane brez besed. Začeli smo svoje poročilo o rednem občnem zbom Košarkarskega kluba Bor z (ne) vadbenim prostorom na »1. maju«) saj je bil le-ta nato glavni predmet vseh diskusij in poročil občnega zbora. V svojem poročilu je predsednik Marino Ažman dejal, da je pravkar končana športna sezona potrdila, da ima KK Bor trdno osnovo, saj sodi po pomembnosti skupno s Ci-cibono kot eno najbolj organiziranih društev na Tržaškem. To pa je zasluga vseh odbornikov, ki so pridno in nesebično delali. Veliko vrzel pa je zapustil Boris Debeljuh, ki ga je strla težka bolezen, ostal pa bo pri društvu v nepozabnem spominu. Z osamosvojitvijo je bil klub pred novimi obvez-nostrni in zato se je moral še bolj organizirati. »Cilj našega delovanja je kako- Z rednega občnega zbora KK Bor na stadionu »1 .maj«. (Foto Križmančič KROMA) vostna uveljavitev v mestnem okolju od minibaske-ta do mladinskih ekip. Odbor namreč posveča največ časa mladinski dejavnosti. Taka politika, ki je bolj družbenega kot tekmovalnega značaja, je danadanes eden najboljših činiteljev za združevanje slovenskih otrok v mestu,« je nadaljeval Ažman. Skupina skoraj 60 mi-nikošarkarjev pa je »živ dokaz«, da se pri Boru dobro dela z najmlajšimi. To pa je v glavnem zasluga Dorčeja Okretiča, Tamare Vecchiet ter Stojana in WaÜerja Corbattija, ki so z veliko požrtvovalnostjo in doslednim delom uspeli zbrati v Borove vrste tolikšno število otrok. Tudi na mladinskem področju je KK Bor dosegel dobre rezultate in predvsem med naraščajniki, kjer se je še kako poznala Krečičeva roka. Članska ekipa je pod vodstvom Fabia Sancina v D ligi dosegla nenadejan rezultat. Klub je dosegel vse te rezultate, ki bi bili v ponos marsikateremu društvu v deželi, pa čeprav je imel izredne težave glede telovadnic. Problem vadbenega prostora bo potrebno nujno in takoj rešiti, kajti nedopustno je, da naši, predvsem mladi košarkarji, romajo tudi 30 km izven mesta. Ažman se je nato zahvalil sponzorju Veloxu in Radenski za finančno podporo, kot tudi Finjadranu, ki je kril mladinsko dejavnost in ob koncu omenil tudi plodno sodelovanje z Jadranom. Tajnik Vanja Jogan je v svojem poročilu izčrpno analiziral pestro in ravzeja-no dejavnost KK Bor, ki šteje kar 135 elanov. Sekcija minibasketa šteje 50 otrok, ki so razdeljeni v tri starostne kategorije. Na mladinskem področju je Bor nastopal v naraščaj-niškem, kadetskem in mladinskem ter v prvenstvu propaganda. Člani so zelo uspešno igrali v D ligi. Ci-cibona pa je nastopila v mladinskem promocijskem prvenstvu. V imenu SZ Jadran je OZ pozdravil predsednik Pavel Vidoni in čestital KK Bor za lepe uspehe tako na članskem kot mladinskem področju in zaželel, da bi se sodelovanje med društvoma še bolj okrepilo- Boris Siega je dejal, da sta Velox in Radenska zelo zadovoljni z uspehom ekip in da bosta firmi skušali po svoji moči pomagati društvu. Sledila je krajša svečanost, ko so trenerjem, odbornikom in igralcem izročili priznanja za opravljeno delo. Bila je to simpatična svečanost, ki jo je duhovito vodil Vanja Jo- SaNOVI ODBOR KK BOR Dorče Okretič, Ennio (Marino) Ažman, Sonja Sancin, Edi Pettirosso, Cesare Uršič, Renato Stokelj, Martin Kralj, Umberto Acerbi, Vanja Jogan, Adriano Kovačič, Pino Rudež, Walter Cor-batti, Pavel Volk. KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO Z uspehom proti BiH Slovenija kvalificirana Jure Zorcic iz Wroclawa enske košarkarsk PrGZGlltanrc» seael poleg se: pa moštva Janeza Dn ® le s pogledi spremi inr?°Vor med cano večerjo pc r?dl Vseh pet novi „ s turnirja na Po Poročamo za slo\ T r čakali tisto, ka/sj «lorda pričakovali etiradno druženje Planje« kart Pro, ie> Ce bi v iesta\ gorili le o tekmi aa igralcev ne bi z drugimi ekipan sodniki ali sploh . Jičan počasi {Uize, selektor e boni odhodu h premeril c glave in jasno p 81 Prišli o najbc genskem kc 'Cuovc se je k m onkrat, do kom ui se nato dokon j«l- Janez Drvari 3-15 mladega tanta Marka Tu: hm Lse,b?j- sai , , "giaici pn tekmo v sobal najstih. Peter Vilfan pa je Se nekaj Časa bolj ali manj duhovito pripovedoval svoje nove in stare Šale. Jure Zdovc in Janez Drvarič sta pravzaprav s popolnoma istega »delavnega planeta«, oba sta prava marljiva profesionalca. Prvega strahovito cenijo in takorekoc opevajo tudi v Wroclawu, saj je letos v Atenah kot elan Limogesa z osvojitvijo naslova evropskega prvaka le potrdil svojo vrednost, zdaj pa popolnoma upravičuje svojo misionarsko vlogo v reprezentanci in slovenski koSarki. Janez Drvarič predvsem na Poljskem dokazuje, da je zelo vese dela z reprezentanco. Njegova hotelska soba je kot košarkarska dvorana, vCasih pa se tudi zgodi, da na turistično razglednico namesto pozdravov domov pomotoma napiše kar taktiko za tekmo proti naslednjemu nasprotniku. Drvarič se je svojega dela lotil zelo resno, zato tudi ob malo bolj sproSCenih trenutkih vedno pokaže, da bo do konca turnirja na taksni ravni, ki si jo je začrtal pred odhodom. »Težko bi vodil hrvaško reprezentanco, v kateri je nekaj vrhunskih igralcev in toliko različnih interesov, da ne bi mogel razmišljati niti o enem,« je nazadnje dejal Janez Drvarič in se hkrati zelo zanimal, kako v Wroclawu trenira hrvaška ekipa. Jure Zdovc najboljši proti BiH (Foto I. Lombar/ TRIO) Danko GvetiCanin, košarkar madridskega Estu-diantesa in najboljši šesti igralec španskega prvenstva, je pred odhodom na vCerjašnji dopoldanski trening v pogovoru z novinarji dejal, da Slovenija na tem turnirju igra najbolj organizirano in najkolekti-vnejšo košarko. Hrvaška pa je kljub temu razred zase. Vsi skupaj smo v družbi Mirka Novosela, Ace Petroviča in Giuseppeja Giergie Čakali na Dražena Petroviča, ki bi moral točno ob 10. uri »sestopiti« iz svoje sobe na dogovorjeni pogovor z novinarji, vendar ga ni bilo. Na telefonske pozive na njegovo sobno številko pa je odgovoril s tem, da je preprosto odložil slušalko. Brat Ale- ksander kljub prošnjam niti po naključju ni pomislil na to, da bi Dražena priklical s trkanjem na vrata. BiH - Slovenija 78:91 (47:51) WROCLAW - Dvorana Ludowa, gledalcev 200, sodnika Virovnik (Izrael) in Brazauskas (Litva). BIH: Firič 6 (4:4), Pri-morac 16, Avdič 21 (4:5) Mutapčič 11 (3:4), Bilalo-vič 24 (5:6). SLOVENIJA: Horvat 17 (2:3), Daneu 2, Zdovc 32 (4:4), Alibegovič 19 (4:4), Gorenc 7 (0:1), Kotnik 10 (2:2), Djurisič 4. Peta tekma - peta zmaga, vendar tokrat precej težje kot v prvih štirih nastopih. Zelo dobri košarkarji BiH so bili veC kot dostojen nasprotnik, vendar so zaradi slabše pripravljenosti in nepopolne ekipe v fi-nišu razumljivo popustili. Tekma je bila večinoma izenačena, pri Sloveniji pa je bil prepričljivo najboljši kapetan Jure Zdovc, ki je takorekoč 40 minut igral brezhibno. Dosegel je 32 točk, proste mete metal 4:4, za dve točki metal 5:6 (83 odstotkov) in za tri točke 6:11 (54 odstotkov). V drugem polčasu je zadel štiri trojke zaporedoma, Horvat dve, in tekma je bila odločena. Danes ob 18.30 bo Slovenija igrala s Poljsko, ki je objektivno precej slabša ekipa, tako da bi morali naši tudi drugi del kvalifikacij končati brez poraza. Rezultat zadnje tekme v skupini E: Hrvaška - Latvija 113:79 (54:31). Včerajšnji rezultati: BiH - Slovenija 78:91 (47:51), Latvija - Ukrajina 78:75 (42:40), Estonija - Poljska 106:90 (50:36), Belorusija -Hrvaška (večerna tekma). Današnji spored: Belorusija - Latvija, Estonija -BiH, Poljska - Slovenija (18.30), Hrvaška - Ukrajina. Zadnja vest Včeraj zvečer je reprezentanca Estonije premagala domačo Poljsko s 106:90 (50:36), ta rezultat pa je Slovenijo že popeljal na EP v Nemčijo, ne glede na izid današnje tekme proti Poljski. FINALE STANLEYEVEGA POKALA Po podaljških Montreal boljši od »kraljev« Desjardins trikrat strelec MONTREAL - V drugi tekmi finala v tekmovanju za Stanleyev pokal so Montreal Canadiens po podaljških premagali Los Angeles Kings s 3:2 in tako izid v zmagah izenačili na 1:1. Tokrat je v vrstah Montreala blestel Desjardins, ki je bil strelec vseh treh zadetkov. Prvi gol je dosegel tik pred koncem prve tretjine, na 1:1 je izenačil Taylor, šele na polovici tretje tretjine pa je Los Angeles z golom Conacherja prešel v vodstvo. Vse je kazalo na drugo zaporedno zmago Los Angelesa. Minuto in 45 sekund pred koncem tekme pa je trener Montreala Jacques Demers od sodnika zahteval dveminutno kazen za igralca Los Angelesa Martyja Mc Sorleya. Razlog za to drzno potezo je bila njegova nepravilno ukrivljena palica. Demers je očitno dobro vedel, v kaj se spuSCa, saj bi v primeru, Ce sodnik njegovega priziva ne bi upošteval, dveminutno kazen dobilo njegovo moštvo. Me Sorley je moral na klop, Demers pa je vratarja nadomestil s šestim igralcem in tako dobil prednost dveh mož na ledu. Montreal je s strelom Desjardinsa po vsega 32 sekundah izid izenačil in izsilil podaljšek. Tokrat so bili v podaljšku srečnejši domačini in že v prvi minuti dosegli zmagoviti gol, strelec pa je bil spet Desjardins. Montreal je na tej tekmi igral precej bolj napadalno, kar dokazuje tudi razmerje v strelih. Los Angeles je streljal le 24-krat, Montreal pa je na vrata »Kraljev« usmeril kar 41 strelov. Po tekmi trener Los Angeles Kings Barry Mehose ni hotel komentirati Demersove pritožbe čez palico Mc Sorleya, Čeprav so nekateri prepričani, da je Demers »obremenilni dokaz« dobil, ko je obiskal garderobo Los Angelesa. Mehose je še povedal, da je igranje z nepravilno ukrivljeno palico pac kazen, za katero je odgovoren on, saj ni preveril palic svojih igralcev. Na drugi strani pa Demers noCe povedati, kako je izvedel za nepravilno palico. Povedal je, da je imel Mc Sorleya na sumu, vendar je moral Čakati na pravi trenutek, in da se bo še naprej posluževal vseh pravil, ki lahko koristijo njegovemu moštvu. Za opozorilo je dodal, da še eden izmed »Kraljev« igra z nepravilno ukrivljeno palico. Nesrečni Mc Sorley, ki se je odločil palico pokloniti Demersu, pri tem pravi, da je veliko podobnih primerov na obeh straneh. Vsekakor lahko lov na prepovedane palice dodobra zaznamuje prihodnje srečanje, ki bo danes v Los Angelesu. (M. J.) NOVICE Powell napoveduje skok prek devet metrov ALCORCON - Svetovni rekorder v skoku v daljavo Mike Powell je po mednarodnem atletskem mitingu v Alcorconu blizu Madrida izjavil, da bi že letos utegnil izboljšati doslej najboljšo znamko na svetu. American je v ostrem dvoboju z mladim Kubancem Ivanom Pedrosom skočil 850 cm, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu. Doslej je bil ta 849 cm, kolikor je prejšnji mesec v Havani skočil prav Pedroso. Kubanec je v Četrtek dosegel 841 cm. »Zadovoljen sem z današnjim rezultatom, toda enkrat pozneje bom skočil tudi devet metrov, 914 cm pa bi bil popoln skok,« je po zmagi v Španiji dejal svetovni prvak in rekorder z 895 cm. American je še dodal, da se mu zdi najprimernejši čas za dosego rekorda konec julija in začetek avgusta, ko se bo z najveejo intenzivnostjo pripravljal na svetovno prvenstvo v Stuttgartu. Rezultati: moški -100 m: 1. Imoh (Nig) 10.29, 2. 0. Ezinwa (Nig) 10.34, 3. Burkart (Svi) 10.47; 1500 m: 1. Silva (Por) 3:42.85, 2. Aboallah (Mar) 3:42.98, 3. Venuste (Bur) 3:43.32; 400 m ovire: 1. Matete (Zam) 49.60, 2. Dia Ba (Sen) 50.52, 3. Pitillas (Spa) 50.86; 110 m ovne: 1. Tong (Kit) 13.62, 2. Dees (ZDA) 13.70, 3. Siškin (Rus) 13.71; daljava: 1. Powell (ZDA) 850, 2. Pedroso (Kub) 841, 3. Bagrjanov (Rus) 799; ženske - 200 m: 1. Malčugina (Rus) 22.45, 2. Tarnopolskaja (Ukr) 22.83, 3. Guidry (ZDA) 22.98; višina: 1. Kostadinova (Bolg) 196, 2. Babakova (Rus) 196, 3. Henry (ZDA) 189. (Reuter) Zmaga Andersenu, Puš osemnajsti MILTON KEYNES - V peti etapi kolesarske dirke Milk Race po Veliki Britaniji od Cambridgea do Milton Keynesa, dolgi 126 kilometrov, je zmagal Danec Christian Andersen pred Nizozemcem Martinom van Steenom in Britancem Simeonom Hempsallom. Najboljši slovenski kolesar je bil Gregor Puš, ki je zasedel 18. mesto. Drugi naši so se uvrstili takole: 43. Milan Eržen, 48. Andrej Gimpelj (vsi s Časom zmagovalca), 73. Bogdan Ravbar, 74. Igor Turk (oba +53 sekund), 96. Bogdan Fink (+3:51). Kolesarji so ves Cas vozili strnjeno, tako da je bila etapa odločena v ciljnem Sprintu. Tik pred ciljem je prišlo do skupinskega padca, v katerem je bil udeležen tudi Bogdan Ravbar, a se na srečo ni poškodoval. Smolo je imel tudi Bogdan Fink, ki mu je le malo pred ciljem počila guma. Vrstni red po 5 etapah: 1. Lillywhite (VB) 17:40.14, 2. Randei (NZ) +29 sekund, 3. Marcussen (Dan) +33, 4. Smith (VB) +41, 5. Siemensen (Nor) +43, ... 16. Eržen +1.35, 49. Puš +5.34, 69. Turk +7.04, 84. Fink +9.26, 91. Gimpelj +14.23, 94. Ravbar (vsi Slo) +31.01. (STA) TENIS / V MOŠKEM FINALU ROLAND GARROSA n KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI -i NBA / KONČNICA Courier - Bruguera Za Španca je to prva uvrstitev v finale enega od turnirjev za Veliki slam - Danes ženski finale Graf- Fernandez PARIZ - Jim Courier sliki AP) je včeraj v Polfinalnem dvoboju premagal Nizozemca Ri-oharda Krajička in dose-gel dvajseto zaporedno zmago na turnirju Roland Garros, trinajsto zaporedno zmago na tur-uirjih Grand Siam in nvanajsto zaporedno zmago na peščenih ^rišcih letos, od turnirja v Rimu pred tremi tedni. Rrajiček je serviral dest asov (Courier nobenega), «apravil je tri dvojne na-Pake (Courier pet), a je kljub temu sedemkrat iz- Subil servis (Courier dvakrat) in na svoj servis osvojil 12 točk manj kot Courier na svojega. KljuC zmage je bil kot vedno, kadar se spopadeta igramo servisa in mreže ter igralec osnovne Črte, »return«. In Courier je »returniral« odlično. »Zares je bil agresiven pri vračanju mojih servisov. Zelo redko sem lahko pritiskal na njegov »backhand«. Kadar koli pa je Jim s forehandom vodil igro, sem bil brez možnosti. Jim je prav gotovo eden najboljših »re-turnerjev« na svetu,« je po dvoboju razlagal KrajiCek. Courier je imel med igro en sam cilj: »Vrniti Richardov servis, vrniti ga na vsak način, dobro ali slabo. Nisem meril v njegovo telo, ampak v igrišče.« Jim Courier je resen profesionalec, skoraj preveč resen, ki na igriSCu zelo redko pokaže čustva. Toda ko je pri rezultatu 5:5 in 40:0 v tretjem nizu zadel prvi servis, je komaj izmaknil, ko mu je žoga že Švignila mimo nog. Ji-mov in takojšen splošni »uf« je veljal »forehand returnu« Richarda Krajička, ki je bil celo po Courierjevem mnenju »najmočnejši udarec v zgodovini tenisa«. Big Jim se je v znak spoštovanja prikonil nasprotniku in že Cez slabo uro »zatolkel« zgodb željne novinarje: »Finale je kot vsak dvoboj. Človek si zveCer navije uro, zjutraj se zbudi in odide na delo. Jaz bom v nedeljo pač odšel na finale turnirja Grand Siam. VšeC mi je, da je turnirja konec in mi ni treba več posedati naokrog in čakati na dvoboj.« Jim Courier ni in nikoli ne bo ponudil senzacij in čustev. Vztraja pri svojem in se ne da motiti, toda zmag na največjih turnirjih je vsako leto več. Živeti in obstati na moških teniških turnirjih je naporna stvar. V Parizu še toliko bolj, ker počasni rdeči pesek ne dovoljuje hitrih zmag. Za desetega nosilca Spanca Sergija Bruguero pravilo letos ne velja, saj je s petimi nasprotniki na poti v polfinale opravil v osmih urah in 51 minutah in jim ljubeznivo razdelil štiri kravate (niz brez izgubljene igre). Tudi do Andreja Medvedeva, nasprotnika v polfinalu, je bil zelo prijazen. Na igrišču ga je zadržal le 90 minut in mu je že v prvem nizu privezal kravato. Spet je igral kot v transu, napravil je samo neverjetnih devet napak (Medvedev 47) in se prvič v življenju uvrstil v finale turnirjev Grand Siam. Marsikdo je iz Medvedeva hotel izvleci izjavo, da je igral slabo, toda Andrej je ostal korekten: »Sergi je odigral popoln dvoboj. Njegovemu ritmu nisem mogel slediti. Izgubil sem koordinacijo, forehand, backhand, vse. Predstavljajte si, da bi vam zdaj govoril najhitreje kot zmorem in brez počitka. Naredili bi veC napak, ogromno napak. Prav to se je danes dogajalo meni. Za zmago bi moral neubranljivo zabiti ogromno žog. Prevec, ljudje, preveč.« O nedeljskem zmagovalcu ni bil prepričan, obdržal je svoj slog: »Svetoval bi vam, da si ogledate dvoboj. Zmagal bo Jim Courier ali Sergi Bruguera. Bodite prepričani, da Pete Sampras ne bo zmagal.« 18-letni mladenič, ki je pred dvema letoma v Parizu osvojil mladinski turnir in katerega nasmeh so novinarji L’Equipa opisali kot del-finskega, je bil velik tudi v porazu. Stefan Edberg je prepričan, da bo Medvedev zelo kmalu uvrščen med najboljših pet tenisacev na svetu in pri tem mnenju ni osamljen. Danes bo na Roland Garrosu ženski finale med Grafovo in Fernade-zovo, Nemka pa v medsebojnih dvobojih vodi z 10:0. IZIDA VČERAJŠNJEGA POLFINALA: Courier (ZDA/2) - KrajiCek (Niz/12) 6:1, 6:7, 7:5, 6:2, Bruguera (Spa/10) -Medvedev (Ukr/11) 6:0, 6:4, 6:2. Kontov dmgič Leali še vodi Valter Bonča vozil zelo dobro in zmanjšal zaostanek za prvim ASIAGO - Bruno Leali je kljub temu, da je v zadnjih kilometrih etape precej popustil (-bil je 29., zaostanek 0’44”) ostaja v roza majici, z enako prednostjo, pred Indurainom. V zadnjih kilometrih je ruski šampion Dimitrij Konišev pospešil ter se prebil v vodilno skupino, po 400 m dolgem sprintu pa je izšel kot zmagovalec (drugič na letošnjem Giru) v boju z Fondriestom. Zaino in Chioccioli-jem, ki je bil kljub hudi krizi na polovici etape zbral moči in prispel v cilj med prvimi. Izmed favoritov je v zadnjih 8 kilometrih nepričakovano popustil Chiap-pucci, ki je bil do tedaj skupaj z De Las Cueva-som v vodstvu in zaostal za 44 sekund. Uspeh ekipe Jolly Componibili, (za katero vozi Konišev) je včeraj z odlično vožnjo dopolnil Valter Bonča, ki je prikolesaril v cilj v drugi skupini sedmih kolesarjev ter z minimalnim zaostankom 28 sekund zasedel zelo dobro 25. mesto. Po slabem dnevu v četrtek, ko Bonči ni šlo prav ničesar po načrtu, je včeraj vozil kot prerojen. Zadnji del etape je bil v vzponu in ta prvi zahtevnejši gorski del je BonCa sprevozil v skupini vodilnih. »To mi daje nove moči pred nadaljevanjem. V začetku je pobegnil Ro-drigues, ki si je nabral že 5 minut prednosti in porabili smo precej moči, preden smo ga ujeli. Favoriti pa so danes bolj pazili drug na drugega. Zelo dobro smo vozili tudi ekipno in se trudili omogočiti Koniševu dober izhodiščni položaj v fjnišu. Res sem zelo zadovoljen in mirno čakam na jutrišnji (danes op. ur.) zahteven vzpon proti Corvari, kjer bom poskusil, če bo priložnost, v ravninskem delu tudi sam pobegniti« je zadovoljno pripovedoval Valter Bonča. Za njim sta zaostala tudi Chiappucci in Indu-rain. V skupni razvrstitvi je narpedoval kar za deset mest in je 29., skupni zaostanek pa je zmanjšal na 6’44”. Vrstni red 12 etape 1. Konišev (Rus), ki je 239 km od Dozze do Asiaga prevozil v 6 urah 25 minutah in 9 sekundah, s povprečno hitrostjo 37,231 km na uro; 2. Fondriest , S.Zaina , 4. Chioccioli, 5. Gelfi (vsi Ita) isti Cas, 6. Pulnikov (Ukr) +28, 7. Furlan (Ita), 8. Brochard (Fra), 9. Pantani (Ita), 10. Bordonali (Ita),...25. BonCa (Slo) isti Cas Skupni vrstni red 1. Leali (Ita) 53:03’50 (skupaj je doslej prevozil 2037 km s povprečno hitrostjo 38,388 km na uro), 2. Indurain (Spa) +6, 3. Fondriest (Ita) +15, 4. Ar-gentin (Ita) +19, 5. Ugrumov (Lat) +22, 6. Gelfi (Ita) +42, 7. De Las Cuevas (Fra) +1’28, 8. Chia-pucci (Ita) +1’29, 9. Chioccioli (Ita) +1,31, 10. Furlan (Ita) +1’35,...29. BonCa (Slo) +6’44. Seattle spet izničil prednost Phoenixa \/ odločilni tekmi predviden ogorčen boj PHOENIX - Phoenix Suns niso izkoristili prvega »match point« za vstop v finale končnice NBA. V Seattlu so domači košarkarji suvereno premagali nasprotnike iz Arizone s konCnim izidom 118:102 in tako spet izenačili stanje v zmagah na 3:3, pred sedmo in odločilno tekmo na igriSCu Phoenixa, ki si je prednost domačega igrišča na vseh odločilnih tekmah končnice prii- gral s prvim mestom v kvalifikacijskem delu prvenstva (tekmo bo TMC neposredno prenašal v noCi z nedelje na ponedeljek ob 1.00 zjutraj). Obeta se seveda izredno zanimiva in napeta tekma, v rahli prednosti pa so domači košarkarji. Na drugi strani ZDA so ponoči odigrali šesto tekmo, Chicago pa bi si z zmago na domačem igriSCu priboril tretji zapore- dni finale. IZIDI IN STANJE V ZMAGAH Vzhod: Chicago Bulls -New York Knicks 3:2 v zmagah (0:1 (90:98); 0:2 (92:96); 1:2 (103:83); 2:2 (105:95); 3:2 (97:94)). Zahod: Seattle Super-sonies - Phoenix Suns 118:102 - 3:3 v zmagah {0:1 (91:105); 1:1 (101:99); 1:2 (97:104); 2:2 (120:101); 2:3 (114:120); 3:3 (118:102). (VJ) VALPRAPOR / POGOVOR Z IVANOM PLESNIČARJEM »Še dalje bomo najbolj zaupali lastnim silam« Strokovno vodstvo potrjeno - Prof. Kodrič bo skrbel zo telesno pripravo - Tudi igralske spremembe - Abonmaji Kaj se obeta odbojkarjem Valpra-porja v prihodnji sezoni, ko bodo nastopali v B-2 ligi? Je društvo pripravljeno na tako zahtevno prvenstvo? So na vidiku spremembe v igralskem kadru? O tem in Se o marsičem, smo se pogovorili s športnim direktorjem štandreskega društva Ivanom Plesničarjem, ki je prav gotovo eden najzaslužnejših, da je OK Val po samih 15 letih delovanja (prej tudi kot Ju-ventina) postal vodilna odbojkarska sredina na Goriškem, eno štirih najvišje plasiranih društev v deželi in prava deželna velesila na mladinskem področju. V dveh letih ste iz G-2 napredovali v B-2 ligo. Ne bo ta skok prehud za društvo? »Nevarnost obstaja. Vse je odvisno od tega ah bomo znali pripraviti takšno moštvo, ki bo lahko doseglo obstanek v hgi in takm program, da bomo ta svoj položaj znali dolgoročno obdržati.« Imate že kakšne informacije o tem, kaj vas Čaka v B-2 ligi? »Seveda jih imamo. Ekipe, ki so se v tej hgi lani potegovale za napredovanje, so imele v bistvu polprofesionalni strokovni in igralski kader, s po nekaj odsluženimi igralci iz A lige in letnim proračunom okrog 500 milijonov lir. Vemo pa tudi, da so ekipe od sredine lestvice navzdol sestavljene pretežno iz domačih igralcev. V to skupino, upam, naj bi sodili tudi mi«. Kako je s financami? »Podjetje hnsa bo tudi v prihodnji sezoni Sponsor naše ekipe, iščemo pa še enega sponsorja ter tehničnega sponsoija. ce ju ne dobimo, bo zelo težko izpeljati sezono.« Kaj pa kadri? »Strokovno vodstvo je, kajpak, v celoti potrjeno s trenerjem Zamojem na Čelu, nova sila pa je prof. Aleksander Kodrič, ki bo skrbel za splošno telesno pripravo igralcev. Njegov prihod nas še posebej razveseljuje.« Standreška telovadnica je bila letos skoraj vedno pretesna. Kje boste igrah prihodnje leto? »O neprimernosti štandreške telovadnice ne kaže zgubljati besed. Zavedamo se, da je neustrezna, navsezadnje tudi zato, ker bomo v prihodnji sezoni predstavljali pokrajino kot eno najbolj kakovostnih moštev v mestu, naša dvorana pa za Gorico res ni najlepša vizitka. Vendar bomo zaradi cele serije razlogov tudi v prihodnji sezoni igrah v njej. O drugih variantah že razmišljamo, a v poštev bodo prišle samo, Ce se bo pokazalo, da se lahko obdržimo na tej ravni.« Bralce gotovo najbolj zanima, ah so na vidiku igralske okrepitve. »Čeprav imamo mlado moštvo, bo nujno prišlo do nekaterih sprememb, v glavnem pa bomo črpali iz naših mladinskih vrst in sorodnih društev. Konkretnih imen za zdaj se ne želim izreci, pogovori pa so v teku.« Kvalitetnih slovenskih igralcev vsekakor ni v izobilju in tudi dolgoročno jih ne bo lahko formirati, saj v B hgi ne more igrati ravno vsak. »V naši dežeh je nivo moške odbojke nizek, vzpenjajoča je samo parabola našega društva. Videmski VBU, nekdanji prvoligaš, upa, da ga ne bodo ponovno vključili v B-l ligo, poskus Pordenona, da bi z mastnimi denarci prodrl v vrh, je klavrno propadel. Za tržaški Cus pa ne vem, koliko so trdna tla, na katerih trdi, da bo zgradil rožnato bodočnost. Stanje je pac taksno, kakršno je in kakovostnih igralcev je zato v dežeh vse manj. Da se obdržimo na tej ravni nujno potre- bujemo pomoC par neslovenskih igralcev, toda bodočnost je samo v kvalitetnem delu z našimi lastnimi silami. Prepričan sem, da imamo tu še veliko rezerv, predvsem pa trenerja, M ve, kako je treba delati z mladimi.« Kakšen je igralski potencial? »Mladih, ki gravitirajo okrog našega društva, Našega praporja in SoCe, je okrog sto.« Ste pomislih, da bi poštah nosilci nekega širšega projekta, ki bi zaobjemal vsa slovenska društva, ki se ukvarjajo z moško odbojko, torej tudi Olympio in tržaška? »Združitev s SoCo na mladinskem področju je bila uspešna in v obojestransko korist Tudi z ostalimi društvi so odnosi dobri, vendar o kakšnem velikem projektu za zdaj se ne more biti odgovora. Naše društvo je v fazi utrjevanja. Ce se bomo v tej konkurenci obdržali in Ce bomo še naprej vsestransko rasli, kot v zadnjih letih, potem je jasno, da bi bila naša želja ta, da bi za nas igrali vsi najboljši, kar jih premore naša odbojka.« Ah imate v mislih še kakšne novosti? »Se bolj želimo približati naše ljudi moštvu. Novost bodo abonmaji za tekme, pripravljamo tudi nekaj novih pobud, da bi bilo okrog tekem naših Članov ozračje še bolj prijetno, sploh bi želeli še okrepiti stike s članstvom.« Za konec pa še to. V Cem je pravzaprav skrivnost vaših uspehov? »OK Val je kot družinsko podjetje, v katerem je vsak dan motiviran za delo. Društvo predstavlja za nekatere izmed nas del življenja. Glede ostalih pa je tako: vsak ima eno nalogo in zanjo odgovarja.« Pa jo tudi izpolni? »Jo«, (ak) VALPRAPOR / KAJ O MINULI SEZONI MIŠU TRENER LORENZO ZAMO' _ Od začetne previdnosti do končnega velikega slavja »Z nekaj okrepitvami smo lahko kompetitivni tudi v B-2 ligi« TržiCan Lorenzo Zamo, trener Valpraporjevih odbojkarjev, ima gotovo veliko zaslug za napredovanje moštva. Narediti z njim intervju, je praktično nemogoče, saj ko zaCne govoriti o odbojki, ga ni mogoCe ustaviti. Je kot deroča reka. Pričujoči prispevek je strnjena obnova, upamo Čimbolj verodostojna, njegovih misli, občutkov in pogledov na komaj minulo nepozabno sezono briško-štandreške šesterke. Skupno točke - menjave A. Feri 232+375 Stabile 153+267 M. Feri 5 108+183 Buzzinelli 123+105 Paoletti 58+66 Lutman 34+76 Berzacola 53+41 Superga 17+46 Prinčič 7+13 Florenin 1+11 Rigonat 5+7 Uršič Petejan - ZAČETNA PRIČAKOVANJA, ZELJE, UPANJA: »Res je, že od vsega začetka smo bili prepričani, da je ekipa dovolj dobra, da si lahko predčasno zagotovi obstanek, tega pa glasno nismo hoteh povedati. Da pa bomo napredovali v višjo ligo, tega nikakor nismo priCakova-h. Naš cilj je bil v tem, da bi nekje v sredini sezone zbrali toliko točk, da bi lahko poCasi zaceli vključevati v moštvo mlajše igralce. Stvari so se potem obrnile drugače, kljub temu pa nam vključevanje mladih docela le ni spodletelo. Paoletti je na primer odigral veliko število tekem, v standardni postavi pa je bil večkrat tudi Rigonat. Torej, tudi mladi so prišli na svoj račun, manj kot smo načrtovati, a so prišli. POTEK PRVENSTVA: Na začetku smo si dopovedovati, da moramo spraviti pod streho CimveC točk za težke Čase, temu primemo je bila planirana tudi priprava. Zmagati smo na prvih sedmih tekmah in premagati tudi večino boljših v ligi, na primer Montec-chio. Nato je nastopilo obdobje padca forma, ki je bilo delno pričakovano, delno pa so mu botrovale tudi druge okoliščine, na primer poškodba Lutmana, padec učinka podajaCa Berzacole, neizkušenost Paolettija in Rigonata. Ko si je naš podajac opomogel, Trener Zame s svojimi igralci (foto Studio Reportage) se je tudi forma spet zaCela no prispeval k zmagam, vzpenjati. V povratnem de- Nad vsemi pa odločnost lu smo dosegli devet zapo- in želja igralcev, ki so ve-rednih zmag, ključen pa je tiko žrtvovati za ta uspeh, bil nastop proti Nova gens, pa tudi njihova zrelost, ko smo tudi spet pridobiti Veliko smo tudi napredo-svojo igro. vati v znanju in igri. KLJUČ USPEHA: O O OSTALIH: Montec-našem napredovanju so chio je bil potencialno naj-vsekakor odločati začetni boljši. Za San Giustino se uspehi oz kontinuiteta, saj zdi, kot da ne bi docela smo dosegli dve seriji naj- verjela v svoje možnosti, prej sedmih nato devetih Copat Pordenone je imel zaporednih zmag. Katere velike ambicije, a je bilo že so naše karakteristike? Go- pri sestavi moštva storje-tovo dober sprejem in moc nih preveč napak. PriCako-napadalcev Stabileja in val sem, da bo pri vrhu Aleša Ferija, brez doprino- konkurenca ostrejša, toda sa ostalih pa vsekakor ne tudi, da bo pri dnu kvatite- bi mogli niC. Vzemimo na ta ekip mnogo slabša. V re-primer Mitjo. Ferija. ZaCel snici je bila povprečna raje v senci Superge, na ven višja od priCakovane-nekaterih tekmah v po- ga. La Sedia je izpadla, a vratnem delu pa je ogrom- ni imela slabe ekipe, mi pa smo na primer izgubili v Maniagu, ki je nato izpa del. Vedno je bilo treba igrati maksimalno. Ce s1 popustil že v enem a3®®?1 igralnem elementu je bi 0 takoj težko zmagati. KAJ NAM MANJKA: manjka nam višina, za 0 pa je treba delati še t®®0 bolj na tehniki in meha nizmih igre. Manjka naiu tudi nekaj potrebne spokojnosti. Se vedno se na primer dogaja, da se igralci med sabo grdo po gledajo, ko kateri izme njih naredi napako, na P® mer na servisu. To je s13 bo, treba se koncentrira na igro. Mislim, da z neka) okrepitvami, lahko tudi v B-2 ligi igramo uspešno. MOJA KARIERA: K valu sem prišel kot trener mladinskega sektorja, p°' tem pa so mi poveriti člansko ekipo. Tu bi ostal tudi kot mladinski trener, ker je težko dobiti društvo, ki je tako dobro organizirano kot OK Val. MOJA FILOZOFIJA: trenirati resno, trenirati na nov naCin, ne samo uCitr kako je treba žogo poslati Cez mrežo. Ce se kdo odloči, da bo igral na tej ravni, mora vedeti, da je v telovadnici treba garati. Cn) ne more biti zabava, ampak izboljšanje lastnega učinka. Vem pa, kje so meje, da nekateri paC študirajo, drugi imajo službo in tako naprej. Vseeno mora trener od igralca zahtevati CimveC. (ak) r SOČA / NAJUSPEŠNEJŠI DEŽELNI LIGAŠ n Uspeh Soče tudi sod dela ostalih društev S. Cotič: »Okrepiti sodelovanje med drušh/i« Kot znano je letos Soča Sobema v zadnjem kolu dosegla napredovanje v C-2 ligo. Za kratek intervju smo zato vprašali trenerja SoCe Stefana Gotica, ki je najprej na kratko obnovil zmagovito prvenstveno pot Goričanov. »Startali smo zelo dobro, s polno paro, in v prvem delu prvenstva nizati zmago za zmago. Februarja pa se je nekaj zataknilo, verjetno ker so bili fantje pod hudim pritisom tudi drugih obveznosti, pa tudi bolezen je razsajala v tistem obdobju. Tako smo zdrsniti na 4. mesto in do konca prvenstva zasledovati tekmece.« SoCa je že nekaj let nastopala v D ligi. Ali je opazna kakšna razlika v kakovosti lige? »To je bilo naše tretje prvenstvo v tej ligi, vsako leto pa je bil opazen velik napredek naše ekipe, ki je posledica dela na treningih in nabiranja izkušenj na tekmah. Glede kakovosti lige pa mislim, da se pozna, da predvsem italijanska društva delajo malo z mladimi. Tako nastopajo vedno isti igralci, ki so starejši in izkušeni, a ne prispevajo k dvigu kakovosti lige.« Kako pa se pripravljate za naslednjo sezono? »Trenutno se že pripravljamo, saj trenirano trikrat na tedne, večjo pozornost pa posvečamo piljenju tehnike in delu z utežmi. Tudi v naslednji sezoni bi moral jaz ostati trener ekipe. V tem obdobju pa potekajo tudi pogovori z nekaterimi društvi in igralci, ki bi lahko za naslednjo sezono ojačili naše moštvo.« Kako ocenjuješ na splošno stanje zamejske odbojke? Se ti zdi, da so tri ekipe v tako zahtevnih ligah preveC? »Mislim, da je naše napredovanje tudi sad dela Vala in Olympie. Tudi napredovanje Valpraproja je dokaz, da slovenska društva dobro delajo in da so na pravi poti. Tri ekipe niso preveC, saj imamo na Goriškem veliko število igralcev, na ta naCin pa imajo tudi mlajši igralci veC možnosti nastopanja v zahtevnejši konkurenci. Mislim, da bomo s Časom tudi povečali število domačih trenerjev. Teh trenutno ni veliko, ker federacija dela slabo na tem področju, veliko starejših igralcev pa žeti igrati Cim dlje. Mislim pa, da se bo tudi tu stanje izboljšalo. Ce strnem misli, bi torej za bodočnost poudaril predvsem dvoje: važno je, da naša društva delajo skupaj v do- bro zamejske odbojke in torej da ne pride do nepotrebne rivalitete. Drugič pa je treba profesionalizirati pristop do dela, saj zatheva odbojka vedno več prostega Časa od odbornikov, trenerjev in igralcev. OCENE PROTAGONISTOV NAPREDOVANJA: Stefan Cotič (trener, kapetan): V nelahki dvojni vlogi trenerja in igralca je pripeljal v treh letih ekipo iz D v C-2 ligo. Ustvaril je kolektiv, ki ni popustil niti v najtežjih trenutkih. Igralcem je znal vliti moc in željo do končne zmage. Tudi kot igralec je nenadomestljiv. Marko Tomšič (podajac): Celo sezono glavni podajac, na njem slonela velika odgovornost. Hitre žoge na krilu in centru spravile nasprotnikovo obrambo v velike težave. Njegove karte: Fantazija, zagrizenost in velika želja po zmagi. Aleš Klede (krilo): Čeprav spada med mlajše igralce, je bil v številnih tekmah prava gonilna sila. V napadu večkrat neustavljiv. Odlikujejo ga dober skok in moCan udarec. Daniele Braini (center): k ekipi pristopil letos, takoj se je vključil v kolektiv na igrišCu in zunaj. Nenadomestljiv center pri mreži, med najboljšimi tudi v polju. Igor Cotič (krilo); skozi celo prvenstvo glavni sprejemalec, zelo učinkovit tudi v napadu. Lucio Battisti (center): njegov blok pravi »zid«. Označujeta ga dober skok in izreden blok. Ko se je poškodoval, se je njegova odsotnost močno poznala. Livio MuCiC (krilo): nadomestil standardne igralce, ko jim ni šlo od rok, večkrat odločilen. Menjava, kakršno si žeti vsak trener. Franco Muscan (center): značilnost: odličen odriv in močan udarec. Zal je zaradi raznih obveznosti treniral in igral manj kot prejšnja leta. Ivo Cotič (podajac): Zelo dobro je ob potrebi nadomeščal prvega podajača. Izkazal se je tudi kot dober bloker. David Pahor: zaradi delovnih obveznosti je na začetku treniral manj. Ni igral veliko, a pomemben pri gradnji skupine. Imel vlogo »scout-mana«. Občasno so bili med dvanajstimi Igor Tomšič in Manuel Soban. Spremljevalca: Marjan Černič in Marko Cotič. OLYMPIA / ČETRTI V C-2 LIGI Petejan: »Cilj dosegli, a lahko bi bilo še bolje« Naši slovenski »top« šesterki v moških deželnih ligah Olympia CDR je v tej sezoni dosegla v C-2 ligi Četrto mesto in 32 točk (16 zmag in 8 porazov). Trener-igra-lec Rajko Petejan je z rezultatom zadovoljen: »Naš cilj -izboljšati lansko uvrstitev- smo dosegli. Na napredovanje namreč nismo računali. S taktičnega vidika niti ni igrala vedno najboljša možna postava, ampak sem dal možnosti igranja vsem. Tudi na ta naCin pa bi se lahko vključili v boj za napredovanje, Ce bi nekateri igralci v določenih trenutkih pokazali veC resnosti. Z ekipami, ki so se uvrstile pred nami, se razlikujemo samo v konstantnosti. Vsekakor pa smo naš cilj stoodstotno dosegli.« Kaj bi povedal posameznikih? »V naši ekipi ima glavno vlogo Simon Terpin, ki je večkrat potegnil ekipo iz krize. NajveC je letos napredoval Igor Povše, ki je v drugem delu prvenstva postal tudi standardni igralec. Zadovoljil je tudi Janez Terpin, ki pa ni veC presenečenje. Važno vlogo sta imela tudi oba izkušena podajaCa, tudi vse ostale pa moram pohvaliti, saj so požrtvovalno pomagali ekipi. Kot trener pa sem pričakoval nekoliko veC od Gregorja in Borisa Sfiligoj ter od Damjana Dornik.« Kaj programirate za naslednjo sezono? »Tudi v naslednji sezoni bi moral ostati jaz trener ekipe. Nekaj težav pa bomo imeli z igralci. Dornik bo namreč moral na služenje vojaškega roka, z nekaterimi igralci pa se moramo pogovoriti, kaj nameravajo v naslednji sezoni. Ogrodje ekipe bo vsekakor ostalo isto. Ekipi pa bi se moral pridružiti mladi Evgen Komjanc, verjetno pa se bo vrnil tudi Stefan Bensa. Vsekakor moram reci, da bomo v naslednji sezoni imeli nekoliko višje cilje, saj je kvaliteta C-2 lige v zadnjih letih moCno padla. Zato ni izključeno, da se bomo borili tudi za napredovanje.« Riolino (Sloga) S. Terpin (Olympia; Marega (Bor) Vogrič (Olympia) J. Terpin (Olympia) Božič (Sloga) Muscau (Soča) Petejan (Olympia) Tomšič (Soča) Kralj (Sloga) S, Cotič (Soča) Klede (Soča) BOR / TRŽAŠKI ŠESTERKI SE OBSTANEK V LIGI NI POSREČIL Koren: »Prava pot se začne naslednje leto« Plavi bi se morebitni ponovni vključitvi v C-2 ligo bržkone odpovedali Bor je letošnje prvenstvo C-2 lige zaključil na zadnjem mestu z dvema točkama in je tako drugo leto zaporedoma nazadoval v nižjo ligo. Kaj pomeni ta tekmovalni neuspeh za društvo, smo vprašati odbornika Uroša Korena. »Predpostavka je, da smo letos v celoti preuredili moški sektor. Lanska ekipa je bila praktično razpuščena, saj je ostal samo en igralec. Ostati pa so lani odigrati samo mladinska prvenstva ati prvenstvo 1. divizije. Zato nismo pričakovali že letos kakšnega rezultata. Naš cilj je bil ustvariti moCno jedro igralcev, ki bi v srednje dol- gem planu tudi doseglo določen rezultat S tega vidika pa smo zadovoljni, saj smo prvenstvo zaceli s petnajstimi igralci in končati vedno s petnajstimi. Vsi so redno trenirati tudi ob pomanjkanju zadoščenj. Po tem, kar igralci zmorejo, pa bi lahko dosegli kakšno zmago veC«. Je kakšen igralec vreden posebne omembe? »Poglavje zase je Marko Marega. On je edini, ki je ostal od prejšnje ekipe in se je v nekem smislu žrtvoval, saj je po sposobnostih daleč pred ostalimi. Svoje ambicije je tako podredil interesom moštva. Za ostale igralce pa je bil cilj predvsem iz- piliti tehniko in se privaditi na nastopanje v teh prvenstvih. Lahko reCem, da sta nekoliko razočarala samo dva starejša igralca, ki sta se letos pridružila ekipi, da bi prinesla nekaj izkušenj«. Kakšni so programi za naslednjo sezono? »V naslednji sezoni bomo morda imeti tudi možnost ponovnega nastopanja v C-2 ligi, vendar se bomo verjetno vseeno odločiti za igranje v D ligi. Lahko rečemo, da se pot danske ekipe pravzaprav začne naslednje leto, ko pričakujemo tudi boljše rezultate. Vprašanje je, Ce bo prišlo do kakšnega sodelovanja med Borom in SLOGA / SEDMA V C-2 LIGI^ Obstanek v ligi je dober uspeh Drosič: »Višjo uvrstitev preprečile stalne menjave šesterke« lahko dosegli še veC.« Je morda med letom izstopal kakšen posameznik? , »Vsi igralci so med letom veliko napredovali. Mislim pa, da Je razveseljivo predvsem to, da je šedstnajstletm Aljoša Kralj igral skoraj vedno v prvi šesterki-V drugem delu prvenstva pa se je bolj6 vključil podajac Mario CaC, medtem ko se je v prvem delu poznalo» da štiri let ni igral odbojke. Drugače pa moram reci, da smo biH po odhodu Davida Kralja precej obubožani na centru, kar se )e poslabšalo po poškodbi Edija Božica.« Pripravljate za naslednje sezoni novosti-»Mislim, da je glaY' na novost za prihodnjo sezono ta, da jaz po štirih letih zapuščam to ekipo. Na moje mesto pa bo prišel Dušan Blahuta, ki bo ekipi prav gotovo prinesel nove izkušnje. Drugače imamo še nekaj stikov z Borom in prihodnji teden bi morali imeti sestanek, toda sedaj ne vem, Ce se bomo kaj konkretnega dogovorili. Igralski kader bi moral v glavnem ostati nespremenjen, s tem da se bo po služenji) vojaškega roka ekipi znova pridružil Boru Pahor.« Moška vrsta Sloge je letošnje prvenstvo v C-2 ligi končala na solidnem sedmem mestu z 20 točkami (10 zmag in 14 porazov), Čeprav se je celo prvenstvo borila pred izpadom v D ligo. Mnenje trenerja Franka DrasiCa o prvenstvu pa je vsekakor pozitivno: »Na vsak naCin sem zadovoljen s sedmim mestom, Čeprav mislim, da bi lahko dosegli še višjo uvrstitev. Med sezono je namreč zmanjkalo veC igralcev zaradi poškodb in služenja vojaškega roka, tako da smo morali velikokrat menjati šesterko. Sredina lestvice je za nas vsekakor dober uspeh. Ce pa bi igralci veC verjeli v lastne sposobnosti, bi Slogo, do katerega pa bo moralo priti, Ce hoCemo oboji dosed določene rezultate v članskem prvenstvu. Samo s sodelovanjem bomo lahko rešiti probleme, ki jih imata obe društvi, in se bomo lahko tudi braniti pred pritiskom italijanskih društev. Upam, da se bodo pogovori med društvoma konkretizirali vsaj na mladinskem področju. Glede bodočnosti bi rekel še to, da postajajo prvenstva vedno dražja in težje izvedljiva ter da bo tudi v prihodnji sezoni velika pozornost posvečena mladinskim ekipam, ki so bile prej nekaj let zanemarjene. Prispevke o naših ekipah v deželnih odbojkarskih prvenstvih pripravil Andrej Maver NEMČIJA / PREOBRAT V PREISKAVI KUBA / OB OČESNEM NEVRITISU SE NARAVNE NESREČE Priprli 3 desničarske skrajneže krive za tragedijo v Solingenu Prvi osumljenec je končno priznal vse in omogočil aretacijo ostalih treh Se vedno polemike zaradi Kohlove odsotnosti na pogrebnih svečanostih Bonn - Nemška polica )e priprla še tri dom-evne krivce za tragični P Ža^ v Solingenu. Med-n jih je popoldne P eiskovalni sodnik pr-zaslišal, se je na ti-6 kilometrov daleč, v Povsem neznani anatol-w vasi, vec kot 5 tisoC ‘JUdi poslovilo od treh ekhc in dveh deklet, r ev neonacističnega asilja. Nemčijo sta radno zastopala znanji minister Klaus 'nkel in podpredsedni-a parlamenta Renate Schmidt. B° vsemu sodec je Preiskava obrodila prve ^onkretne sadove. Po-robnosti bodo znane anes, ko se bo državni Pravdnik iz Karlsruheja ^iexander von Stahl se-a al z novinarji, vCeraj je e potrdil, da so priprli n osebe. Trojico mla-jrrh, starih 16, 20 in 23 ,et> so baje izsledili, kc J® 16-letni Christian rha klonil in vse priznal, Prvotno je izjavil, da )e požar podtaknil sam. nato je trdil, da je to sto-rn v družbi treh skinhea-clo,v- Sodeloval je cele Pri sestavi fotorobotov samo da bi zaščitil svoje Prijatelje. Na dan žalnih fvecanosti v Solingenr m Kölnu pa je policije Priprla tri mlade iz So-mgena. Starejši od treh jraj bi že priznal svoje krivdo. Preiskovalcem je sedaj v grobih obrisih znana tudi dinamika zločina. Tistega tragičnega sobotnega veCera se je Christian Riba srečal s svojimi tremi prijatelji v neki solingenski pivnici, kjer je bilo neko družinsko slavje. Vsi štirje so bili že pod vplivom piva, tako da jih je lastnik lokala s pomočjo dveh Turkov zalovil. Cetvori-ca si je v besu poskrbela bencin, se podala do hiše turške družine Gene, tekočino izlila v vežo in jo zažgala. To je vsaj neuradna verzija, iz katere pa že preveva opravičevanje zločina, ker so bili storilci pijani in besni, ker sta si Turka upala poslati jih na cesto. Vsekakor se je izvedelo, da je Cetvorica včlanjena v neko desničarsko organizacijo, ki ima v Solingenu kakih 150 privržencev. Medtem se v Nemčiji stopnjujejo polemike zaradi odsotnosti kanclerja Kohla na vseh žalnih in pogrebnih svečanostih. Najglasnejši so socialdemokrati in Zeleni, medtem ko so demokristjani postali previdnejši, bavarska KršCansko-social-na unija (CSU) nasprotuje celo vladnemu zakonskemu osnutku o odškodnini za tujce, ki bi bili žrtve nasilja. Turški liberalni dnevnik Milliyet je vCeraj zapisal: »Kohlu lahko tudi ni všeC "pogrebni turizem“, Danes zborovanja po številnih mestih a pojasniti nam mora, zakaj je hodil na pogrebe podjetnikov in bankirjev, ki so jih ubili teroristi RAF.« Polemike se bodo torej še stopnjevale, saj so nemški Zeleni vCeraj ob priznanju predsedniku Richardu von Weizsäckerju, da je edini jasno povedal, kdo so storilci, od njega zahtevali, naj ne podpiše novega zakona, ki omejuje pravice do azila. BERLIN - Protest v Nemčiji živeCe turške skupnosti se je nekoliko polegel. Vseeno pa je vseh strah današnjega dne, ko bodo v številnih nemških mestih množične žalne komemoracije. Prvi teden po tragičnem požaru pričakujejo danes v Solingenu veC kot 50 tisoC ljudi, v Hamburgu naj bi organizirali osem kilometrov dolgo človeško verigo, zborovanja pa bodo tudi v Miinchnu, Frankfurtu, Stuttgartu, Kielu in Karlsruheju. Postopoma prihaja na dan, da se je turška mladina v teh napetih dneh res prepustila nasilju, a je bila v številnih primerih izva-na, ali pa je nasedla nemškim levičarskim skrajnežem in svojim desničarskim »sivim volkovom«. Prav zato so v Hamburgu sindikati odpovedah sodelovanje na zborovanju, ker se bojijo provokacij. Časopisje je do sedaj navedlo le dva primera, v katerih so jo skupili nacistični skrajneži, a ne da bi utrpeh težjih telesnih poškodb, saj so jih Turki le grobo prisilih, da so si sezuli svoje škornje in odvr-gli nacistične simbole. Požar v stolpu niirn-berške Christuskirhe bi nekateri radi naprtili tujcem, a dosedanja preiskava ni ugotovila še ničesar razen grafita v podporo Bosni. Škode je za vec milijon mark, a ta stolp je že gorel marca, zaradi pokvarjenega grelca za vodo. »Ankara spi - nacisti požigajo«, transparent v vasi Mer-cimek, od koder so bile žrtve iz Solingena (AP) Vse se je zareklo proti režimu Fidela Castra Prvič so zaradi nevritisa v bolnišnico sprejeli tudi neko italijansko novinarko - Katastrofalne polave na vzhodu HAVANA - Vse se je zareklo proti kubanskemu režimu. Najprej padec komunizma in konec »sovjetske bratske pomoči«, nato »orkan stoletja«, pa oCesni nevritis in za konec katastrofalne poplave v vzhodnem delu države. Po vsemu sodec pa Kubance najbolj skrbi očesni nevritis, ki se širi kot prava epidemija, saj so že zabeležili 38.500 primerov. Kubanski zdravniki ob pomoči ameriških, ki so kljub wa- shingtonskemu embargu priskočili na pomoC prizadetemu otoku, niso še razvozlali zagonetne uganke vzrokov te epidemije. Ob vnetju očesnega živca, ki lahko povzroči tudi slepoto, niso redka vnetja drugih živcev. V začetku so krivdo valili na avitaminozo, ki jo povzroča racionirana prehrana Kubancev, nedvomno pa to ni edini vzrok, saj so v zaCetku tedna v havansko bolnišnico Hermanos Ameijeiras za- radi simptomov nevritisa sprejeli 47-letno italijansko novinarko Mario Gioio Minuti. 2e res, da je Minutijeva na Kubi šest mesecev kot sodelovka rimskega dnevnika Paese Sera v sklopu Amnesti International, a nedvomno se je boljše hranila kot večina Kubancev, tako da je vsaj v njenem primeru težko govoriti o avitaminozi in podhranjenosti. Zdravniki ne izključujejo, da nevritis poleg avitaminoze povzroča kak virus ali celo neka strupena snov, morda je ta bolezen rezultat medsebojne povezave vseh treh faktorjev. Italijanska novinarka, ki je po rodu iz Milana, je povedala, da se poCuti popolnoma izčrpano: »Občutek imaš, da ti zmanjkujejo sile, ne moreš ne hoditi in ne pisati.« Kot reCeno pa oCesni nevritis ni edini »božji bic«, ki pesti ta otok. Po zadnjih podatkih je v katastrofalnih poplavah, ki so prizadele vzhodni del otoka, življenje izgubilo najmanj sedem oseb, brezdomcev pa je vec kot 40 tisoC. Oblasti so bile primorane proglasiti izredno stanje, saj so nalivi ob prvi letošnji tropski depresiji povzročili poplave predvsem na območju Guantanama, Ca-magueya in Las Tunasa, kjer je voda zalila skoraj 20 tisoC hiš. To je najhujša naravna nesreča po marčnem »orkanu stoletja«. Sedanje poplave bodo še dodatno prizadele kubansko gospodarstvo, ki že dalj Časa jeCi, ker ne dobi vec pomoči iz nekdanje SZ in ker ZDA niso odpravile gospodarskega embarga. Da bi bila mera polna agencije poročajo o skoraj polovic- : nem pridelku sladkornega trsa in o virusni bolezni, ki kosi kunce. Fidel Castro pa vseeno trdi, da to ne bo zlomilo njegovega režima. V morje polzita skala in hotel LONDON - Usoda enega od najbolj znanih in uglednih hotelov severovzhodne britanske obale je zapečatena. Včeraj, nekaj minut pred 8. uro, je kakim osemdesetim gostom hotela Holbeck Hall v Scarbou-roughu med zajtrkom ostal grižljaj v ustih, ko so zaslišali bobnenje in je nenadoma del vrta nad previsom skupaj s steno zgrmel v morje. Gostje in uslužbenci so nemudoma zapustili hotel in obvestili policijo. Ta je prišla v spremstvu geologov, ki so že na prvi pogled ugotovili, da za hotel in za orjaško skalo pod njim ni pomoči. Petdeset metrov previsne obale se je začelo krušiti in polzeti v morje kot da bi vulkan bruhal tekočo lavo. Prizor je v svoji neverjetnosti dramatičen, a tudi slikovit. Naravo je težko ustaviti, a kaj, ko je prav narava dajala kruha tolikim ljudem v Scarbouroughtu in ne samo lastniku od usode zapečatenega hotela. Scarbourought živi v glavnem od turizma, saj ljudje prihajajo od vsepovsod, da bi občudovali prekrasne previsne stene nad morjem, ki jih je narava ustvarila v milijonih let. Sedaj se vse to spreminja, tako da nihče ne ve, kako bo Cez nekaj mesecev izgledal ta del britanske obale. Vsi upajo, da se bo stena rušila le pri hotelu in da bo prizanesla ostali obali. Hotel Holbeck Halla, ki ga je leta 1883 zgradil arhitekt George Artur Stephenson, je v zadnjih urah upočasnil svoj »tek«, od morja ga loCi le še devetdeset metrov. Kdaj bo zgrmel v morje, je po mnenju geologov le vprašanje Časa. _______________________ZDA / SKRIVNOSTNA BOLEZEN V INDIJANSKIH REZERVATIH_______________________f Indijanci se vračajo k magiji vračev ker jim medicina belega človeka ne pomaga svoje radijske pozive prebivalstvu, naj poišCe zdravnika takoj, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni, ki jo je na zaCetku še mogoCe obvladovati.Drama Indijancev Navajo pa ima tudi težko gospodarsko plat: za rezervate na Divjem zahodu se je pravkar zaCela turistična sezona in Navajo tvegajo finančni zlom. Hoteli v Farmingtonu, Gallupu, Window Rocku in Flagstaffu so že zabeležili vrsto odpovedi. V Novi Mehiki je država ustanovila posebne »zelene« telefonske linije, namenjene turistom, ki si žele informacije o nevarnostih obiska rezervatov in telefonisti pravijo, da imajo dela Cez glavo. Kakorkoli že, sedaj so na vrsti vrači in Ce bo spodletelo tudi njim, bo predsednik Clinton prisiljen proglasiti indijanske rezervate v Arizoni in New Mexicu za »prizadeta območja«. Antonio Lacqua / ANSA WASHINGTON - Ostajajo le še Čarodeji: indijanci Navajo upajo, da bodo s tem ataviCnim orožjem porazili skrivnostno bolezen, ki v zadnjih mesecih seje strah in smrt v rezervah Arizone in Nove Mehike. »Medicina belega človeka je omejena,« je ugotovil poglavar plemena Peterson Zah in pomirljivo dodal: »VraCi nam bodo pomagali analizirati položaj in poiskati alternativne poti, po katerih bi se izognili nadaljnjim smrtim.« Čeprav živi v bednih razmerah pozahodnjenega tretjega sveta, ima pleme Navajo v svoji sredi še vedno kakih 40 vraCev, raztresenih po državah Arizona, New Mexico in Utah. Zah sicer ni pojasnil, kako bodo ancestralni zdravniki ravnali, vendar je znano, da se starci, ki poznajo umetnost magične medicine, poslužujejo Čudnih obredov, kadar morajo pregnati zlo. Skrivnostna bolezen se v zaCetku pojavi s simptomi navadne influence, nato pa se zelo hitro razvije in bolnika v nekaj dneh privede do popolne ustavitve dihalnega bloka. Doslej je zahtevala 13 smrtnih žrtev, od katerih je bilo devet Indijancev, trije belci in ena žrtev španskega porekla. »Zahodnjaški« zdravniki so analizirali vzorce krvi in tkiva žrtev, da bi ugotovili bakterije, ki bi bile lahko povzročitelji smrtonosne epidemije, vendar njihovo delo doslej ni obrodilo rezultatov. Kljub tradicijam, pa se pleme Navajo vendarle noCe povsem predati na milost in nemilost svojih vraCev. Za nas - pravijo - je pomembno, da ne pozabimo svoje starodavne filozofije, toda zahodnjaški zdravniki morajo nadaljevati svoje mikrobiološke raziskave. Poglavar Zah zato nadaljuje KALIFORNIJA Ogrožen obstoj kalifornijske puščavske veverice LOS ANGELES - Prvič skem razvoju: za zaščito od leta 1.970 dalje so v ameriški državi Kalofor-nija izbrisali neko žival s seznama živali, ki posto-pomo izginjajo. To so naredili, da bi ugodili ekonomskim interesom države, v kateri živi. Posebna komisija za ribolov in lov zvezne države Kalifornije je odredila, da veverica, ki živi v puščavi Mojave, ni veC žival, ki bi tvegala izumrtje. Odločitev je med ambientalisti iz vse Amerike sprožila pravi upor. Komisija je sprejela zahteve grofije Kern, na področju katere se razteza velik del puščave Mojave. Po besedah krajevnih oblasti je morala grofija opustiti kar 266 načrtov o industrij- veverice bi morali namreč spoštovati številne zakone, kar bi bilo za grofijo preveliko finančno breme. Kdor želi graditi na teritoriju, kjer ima veverica svoj naravni habitat, mora državi plaCati denarni prispevek za boj proti njenemu izginotju. Za naravovarstvene skupine je odločitev zelo huda, poleg tega pa ustvarja nevarni precedens. Po mnenju nekaterih biologov, ki že leta proučujejo življenje veveric, je življenje teh živalic v nevarnosti; področje, na katerem živijo se namreč stalno krci. Ambientalisti ob vsem tem kritično ugotavljajo, da se seznam živali, ki postopoma umirajo, stalno veCa. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. klic, poziv; tudi starogrški slikar, 5. del skeleta, 9. polni stik v pesništvu, 10. divja raca, utva, 11. sesalnik za prah, 13. ime švedske filmske režiserke Zet-terling (iz črk ami), 14. sredozemska rastlina z mesnatimi listi, 15. krava rdečkaste barve, 17. veznik, 18. ime italijanskega naravoslovca Galvanija, 20. star Slovan, 21. rimsko mitološko podzemlje, Orcus, 22. italijanska pisateljica (Matilde), 24. kemijski znak za protakti-nij, 25. del pisarniškega pohištva; tudi najvušji vrh Karavank, 26. francoska filmska igralka (Aimee), 28. podoba golega človeka, 31. lastnik obrata grafične industrije, 33. najveeje jemensko pristanišče, 34. mejna reka med Poljsko in Nemčijo; nemško Oder, 35. ime 'slovenskega grafika Debenjaka, 36. grški nogometni klub. Navpično: 1. ime armenskega skladatelja HaCa-turjana, 2. mesto v Italiji s poševnim stolpom, 3. kdor razvija spoznanja iz izkušenj in ne iz teoretičnih dognjanj, 4. francoski filmski skladatelj (Francis), 5. avstralski bambusni medvedek, 6. nemški inženir, izumitelj motorja z notranjim izgorevanjem (Nikolaus), 7. last, lastnina, 8. pristanišče na jugu Italije, Tarent, 12. ženska, ki obravnava ljudi glede na njihovo rasno pripadnost, 16. začetnici italijanskega opernega skladatelja Giordana, 18. jelen z lopatastim rogovjem, damjak, 19. skupno ime za tri kemijsko sorodne elemente uran, neptunij in plutonij, 20. letališče pri Stockholmu, 23. začetnici mariborskega pevca Ognerja, 25. groba, polstena volnena tkanina, 27. kraj pri Šempasu na Goriškem, 29. barva kart, 30. ozek kos blaga, 32. nasilna tatvina. 'NOVd ‘o^IR ‘«PO ‘uapv ‘muie^st} ‘ppj ‘^nony ‘I°ls ‘Bd ‘OBjas ‘5fJO ‘mv T§mq ‘m ‘esm ‘eIo[b ‘rep\[ ‘jom-ndsB ‘ba;o ‘emu ‘jso5[ ‘jade :ouabjopoa Aausara Pripravlia: Silvo Kovač 8 IlpHlP §p#hp / 6 m. M MlM 5 w vjm gp up 4 M mmm 3 m 'ss*iB 2 m&jm 1 mm a & c d e t g h ^ Naloga 199 Naloga 200 ^ Šahovska naloga št. 199 Karpov - KorCnoj / Dvoboj 1974 V zmajevi varianti sicilijanske obrambe pogosto nastanejo podobne pozicije, kakršna je na diagramu. Beli napada po liniji h, medtem ko je Cmi zasedel linijo c. Toda na potezi je Karpov, ki je pravilno ocenil slabo kontrolo Črnega nad poljem d5 in krenil v silovit napad ter učinkovito zmagal! Šahovska naloga št. 200 Karpov - Larsen / Amsterdam 1980 Na odprti liniji g Črni trdnjavi napadata kmeta g2 in se ne zmenita za osamljenega kralja sredi šahovnice. Karpov, ki je na potezi, ne brani kmeta, temveč krene v odločilni razplet. Ze prva poteza belega dokazuje, da Cmi kralj le ni tako zavarovan, kot izgleda na prvi pogled! Rešitev naloge St. 197 Mladi Fischer je izkoristil šibkost in ranljivost točke f7 v Črnemu taboru s potezo l.Tf7:! Tcl + Poteza, v katero je zaupal črni. Na 1.. .Dd5: dobi beli po 2.Tf8:+ Kf8: 3.Dfl+ itd. 2.Dfl!! Črni je zagotovo spregledal to skrivnostno potezo, ki preprečuje vse grožnje črnega na prvi vrsti. 2...h5 3.Del:! in črni se je čez nekaj potez vdal! Rešitev naloge St. 198 Da bi iz obrambe izbezal belega kralja, je Fischer pritisk po liniji e kronal s sijajnim udarom l...Te3:! 2.Te3: Te3: 3.Ke3: Beli kralj se nenadoma znajde nezavarovan sredi Šahovnice, saj ga črna dama neposredno napade s potezo 3.. .Df4:+! in beli se vda! Na R4.Kf4: Lh6 mat! Tudi na ostale umike kralja črni enostavno zmaga! Sobota, 5. junija 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / ANTICIKLON NAD SRED. EVROPO ALPE JADRAN / SONČNO, Z NEVIHTAMI VREME V MINULEM TEDNU 3l Vremenska slika Iznad severozahodne Evrope se proti Alpam Siri greben visokega zračnega pritiska. Jedro hladnega in vlažnega zraka se pomika proti vzhodu. Nad nase priteka spet malo toplejši in suh zrak. topla hladna okluzija fronta fronta C A sredlSCe sredi SC o ciklona anticiklona OBLAČNOST 50-80% o nad 80% VETER t 5-10 m/s i i nad 10 m/s DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 5 44 ** 5-10 «44 *** 10-30 ^ ^ ^ ^ : 30-60 J 444 *** 444 *** nad 60 NEVIHTE MEGLA TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 14/22 TRST........ -/23 CELOVEC....... 12/15 BRNIK...... 14/21 MARIBOR....... 16/21 CEUE....... 16/18 NOVO MESTO.... 15/17 NOVA GORICA.. 16/24 MUR. SOBOTA... 16/21 PORTOROŽ...... 15/20 POSTOJNA...... 12/16 ILIRSKA BISTRICA. 13/17 KOČEVJE....... 11/15 ČRNOMELJ......- 16/16 SLOV. GRADEC.. 13/17 BOVEC...... 14/15 RATEČE........ 10/12 VOGEL.........- 7/10 KREDARICA..... 1/2 VIDEM...... 15/25 GRADEC........ 14/20 MONOŠTER...... 14/20 ZAGREB........ 17/20 REKA....... 16/22 nMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI........... 4/15 STOCKHOLM..... 7/13 K0BENHAVN..... 5/19 MOSKVA........ 11/26 BERUN............ 11/20 VARŠAVA....... 14/27 LONDON........ 9/19 AMSTERDAM..... 8/19 BRUSELJ.......... 12/16 PARIZ............ 13/19 DUNAJ............ 15/21 MÜNCHEN....... 13/17 ZÜRICH........... 12/18 ŽENEVA............. 8/17 RIM.............. 19/27 MILAN............ 12/26 BEOGRAD....... 13/27 BARCELONA..... 16/22 BUKAREŠTA..... 15/28 ISTAMBUL...... 17/26 MADRID........ 11/28 LIZBONA.......... 14/26 ATENE............ 19/29 TUNIS............ 16/29 MALTA............ 19/29 KAIRO.............. -/35 DOI21NA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.13 in zašlo ob 20.48. Dan bo dolg 15 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 21.49 in zašla ob 05.53. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Kozoroga, element zemlja. Dan je primeren za nabiranje in suSenje zelišč ter nego vrtnin s podzemnimi plodovi. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: BaSko 20oC, Vrbsko 20°C, Osojsko 20°C. ladransko morie: Koper 20,1 °C, Trst NP, Grade?, NP, Crik-venica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 20,3°C, Hvar 20,0C’C, Vis 20,4°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (LaSkoj 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,10C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (SoStanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradascica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8C'C. PUMOVANJE Danes: ob 3.47 najnižje -68 cm, ob 10.29 najvisje 35 cm, ob 15.41 najnižje -12 cm, ob 21.22 najvisje 48 cm. Jutri: ob 4.20 najnižje -66 cm, ob 11.08 najvisje 34 cm, ob 16.20 najnižje -8 cm, ob 21.53 najvisje 42 cm. Slovenija: Danes bo delno Sosednje pokrajine: Delno jasno s spremenljivo oblač- jasno ho, v Alpah in v nostjo. Popoldan posamezne krajih vzhodno od nas bo-nevihte. Na Primorskem bo do občasno še manjše pa-pihala burja. Najvišje tem- davine, predvsem kot perature med 19 in 24°C. plohe in nevihte. V Sloveniji: V nedeljo bo Obeti: V ponedeljek bo večinoma sonCno in to- prevladovalo sonCno in pleje, popoldne zlasti v zelo toplo vreme, gorskem svetu še posamezne plohe ah nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so ponekod se mokre, vendar v glavnem normalno prevozne. Promet je tekoč, tudi na mejnih prehodih. Končno smo dočakali dež Janez Markosek KonCno smo le dočakali nekaj težko pričakovanega dežja. V Četrtek je Slovenijo od zahoda dosegla nevihtna fronta. 2e zjutraj so se v večjem delu Slovenije pojavljale nevihte. Ker pa je večina padavin padla v obliki ploh in neviht, je količina padavin iz kraja v kraj zelo neenakomerno porazdeljena. Do včeraj zjutraj je nejveC padavin padlo v Novem mestu in sicer 63 litrov na kv. meter, v Beli krajini, na Notranjskem in ob morju skoraj 40, na Gorenjskem, Primorskem, Koroškem in Štajerskem od 20 do 30, najmanj pa v Pomurju -le do 10 litrov na kv. meter. Pred Četrtkovim poslabšanjem vremena je v Sloveniji in njeni bližnji okolici prevladovalo sonCno in toplo vreme. V nedeljo zvečer nas je dosegla oslabljena hladna fronta, ki pa, razen nekaj malega padavin v severozahodnem delu Slovenije, na vreme pri nas ni vplivala. V začetku tedna je ob krajevnih popoldanskih nevihtah padlo nekaj dežja tudi v sušnem Prekmurju. Sredi tedna se je pred prihodom hladne fronte od zahoda, nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Najvišje dnevne temperature so se v sredo ponekod v vzhodni polovici Slovenije dvignile prek 30 stopinj. Letošnji maj je bil suh in izjemno topel mesec z veliko ur sončnega obsevanja. Povprečna mesečna temperatura zraka v Ljubljani je bila toCno 17 stopinj, kar je skoraj za dve in pol stopinj6 veC od dolgoletnega povprečja. Toplejši od letošnjega so bili le trije maji v tem stoletju. Količina padavin je bila iz kraja v kraj zelo različna. Ob morju je padlo manj kot 10 odstotkov povprečne mesečne količine padavin, drugod od 20 do 60 odstotkov. Zaradi toplega vremena in malo dni z burjo, je ta Cas neobičajno toplo tudi morje. Temperatura morja je 2e presegla 20 stopinj, običajno je morje tako toplo šele v drugi dekadi junija. Na sliki je z debelo črto za vsak dan prikazana dolgoletna povprečna dnevna temperatura zraka v Ljubljani, s tanko pa letošnja. MAJ 1993 Ljubljana - Bežigrad temperature 1 2 3 4 Š 6 7 8 S TO 11 12 13 t« 1S 16 %7 16 la 20 & 22 23 2* 2« ŠS 2^ S» 2« 30 ^ gmm m....... Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Finančni trend, ki se je Sele začel razvijati v vaš prid, lahko pomeni rešitev velikega problema. Morda vam bo neboleče uspelo rešiti družinski problem. BIK 214/206 : Čakajo vas vroče in žolčne debate, ko si ne boste pustili dopovedati, da so lahko problemi popolnoma duhovne in ne le praktične narave. Pustite drugim pravico do lastnega mnenja. DVOJČKA 21-5/21-6 : Napolnili ste si vse svoje baterije in sedaj energijo Črpate za svoje ambicije. Zgodaj popoldan se boste le morah vdati in popustiti pristisku. RAK 224/22-7 : Čeprav ste za danes načrtovali prijeten in sproščujoč dan, se le pripravite na jezno in vroCo redčijo partnerja, ko mu boste omenili svoje načrte za naslednji teden. l£V 23r7/23A: Jasno vam je, da bi morali držati jezik za zobmi, pa se vendarle ne morete upreti, da ne bi partnerja nekoliko izzvah. Razumite tudi razloge za njegovo slabo voljo. DEVICA 24-8/22-9 : Napačna beseda v še bolj nerodnem trenutku je za vas nekaj neodpustljivega; pa se boste vseeno morali navaditi tudi na to, če želite prihodnost preživeti z istim partnerjem. TEHTNICA 239/22-10: Čeprav danes ni delovni dan, boste svoj poslovni vrhunec šele sedaj zaokrožili. Družabno srečanje bi bilo tista pika na i, ki jo potrebujete po napornem tednu. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : S tako vnemo kopljete po intimi drugih in iščete skrite in globoke razloge za njihovo vedenje, hkrati pa besno odvračate enake poskuse drugih, ki bi vas želeli razumeti. STRELEC 23-11/21-12 : Samo radovednost in želja po novih, drugačnih spoznanjih vas bo tokrat obvarovala pred eksplozivnostjo, kajti zavedate se dejstva, da smo si ljudje precej različni. KOZOROG 22-12/20-1 : Nadeti ste si ro žnata očala in se že nekaj dni vedete za Kozoroga precej netipično. Razlog so seveda vaše romantične sanje, ki veliko obetajo. VODNAR 21-1/19-2 : Zakaj vas vsake toliko Časa preplavi občutek, da vas vaši bližnji sploh ne razumejo? Najverjetneje zato. ker tudi sami sebi ne znate razložiti, kaj bi v bistvu radi. v RIBI 20-2/203: Čeprav ste imeli najboljše namene ne le zase, ampak tudi za svoje bližnje, ne morete vplivati na vse zunanje okoliščine, ki so vam jih skazili. Do popoldneva se boste že pomirili. BELGIJA / NAJBRŽ ČLOVEŠKA NAPAKA Preiskava o trčenju v Severnem morju Nesreča prav med izkrcavanjem pilotov BRUSELJ - V petek so odprli preiskavo o trčenju med angleškim tankerjem in tovorno ladjo, do katerega je prišlo ob belgijskih obalah. Nesreča je sprožila vprašanja varnosti plovbe oziroma nevarnosti onesnaženja na silno prometni pomorski poti. Po trčenju je goreč bencin ušel iz razbitega tankerja. Pri tem je umrlo vsaj sedem mornarjev, dva pa še pogrešajo, vendar domnevajo, da sta umrla. Požar so gasili celih 10 ur. Belgijske oblasti bodo imenovale izvedenca, da bi preiskal vzroke nesreče. Preiskovalci so že zaslišali nekaj ljudi, vpletenih v nesrečo, med temi kapitana tankerja British Trent in posadko tovorne ladje Western Win-ner. Kapitan tankerja je med najbolj izkušenimi, ki jih premore družba British Petroleum. Zaradi vdihovanja dima se je moral skupaj z 27 preživelimi zateci v bolnico. Tanker je bil registriran na Bermudih, ki so že zaprosili britansko prevozno ministrstvo, naj v njihovem imenu temeljito razišče dogodek. Medtem je družba British Petroleum dala vedeti, da je že odprla preiskavo. Do trčenja je prišlo v gosti megli na eni od najbolj prometnih pomorskih linij vsega sveta, kjer vsak dan pluje vsaj 150 ladij. Področje, nekakšna pomorska avtocesta, se nahaja na robu belgijske in nizozemske radarske kontrole, ki nadzira plovbo vzdolž belgijske obale. Ko je prišlo do trčenja, sta obe ladji ravno vkrca- vali oziroma izkrcavali pilote, ki kapitanom pomagajo krmariti po ozkih morskih poteh, torej sta bili obe plovili v tistem trenutku brez pilota, zaradi Cesar ne gre spregledati možnosti človeške napake. To je v razdobju nekaj mesecev že tretja nesreča, v katero je vpleten tanker. Decembra se je pri španskih obalah ponesrečil, grški tanker, mesec zatem pa je tanker Braer povzročil pravo ekološko katastrofo pri Shetlandih. Belgijske oblasti in družba British Petroleum na-glašajo, da je tokrat nevarnost onesnaženja manjša, organizacija Greenpeace pa se s tem ne strinja in opozarja, da ta nesreča še enkrat dokazuje, da bi Severno morje moralo postati področje, kjer bi morali še posebej nadzirati plovbo. Požar na tankerju so gasili celih deset ur (Fotkolor AP) Stylus 800 je najpametnejši predstavnik druge generacije tiskalnikov s tintnim vbrizgom. Njegov spomin seže 32 kb nazaj, pri tiskanju v obeh smereh pa si pomaga z logičnim iskanjem. Razume 14 mednarodnih naborov znakov in 12 kodnih tabel. V glavi ima vgrajenih 48 šob, ki jim še na misel ne pride, da bi se mašile. Doseže največjo hitrost 300 znakov na sekundo, prvi aspirin pa potrebuje šele po miljardi znakov.