GLASILO SLOVENSKE * NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1*10. »tih. CHICAGO, ILL., SOBOTA, S. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1916. Stev.—number so. rnica sprejela zakon IZ DELAVSKEGA SVETA. za osemurni delavnik. > ga sprejme senat in podpiše pred sednik do (ure danes zvečer, bo štra|k odvrnjen. »■ffU&I DRUŽBE NR SPREJEMAJO ZELENJAVE IN SA mn ŽIVINE, ČE NE PRIDE DO JUTRI NA MESTO, VAMOR JK NAMENJENO. — ZDRAVNIŠKA PREISKAVA KSkIH OTROK V OHIOAOI. — BANKROTIRANI PRIVAT « BANKIR POD ZAŠČITO VELIKEGA ČASOPISJA. — DE ■AKKA UBOŽCE POTOM PLESA. — DRUŽINSKA TRAOE nUA V PITTSBUROHU. — ORGIJE POHOTNIH BOGATA |KV - GRAFT VSEPOVSOD. — RAZNE AVTOMOBILSKE kizgode. _____ Bankrotirani bankir se pere. ffchisgton, 2. »pt. — Poalan-»ftornica je vfceraj popoldne Wilionov zakon sa ossm-o» železnicah r 239 ffla-i preti 56. Danes gre predloga zbornico, in ako bo in podpisana po predaed-ieito uro zvečer, bodo itirih nice, državne in zvezne banke. Vse te hranilnice in banke s« pod kontrolp, mejtein ko so za privatne bankirje zakoni zelo popustljivi. El Paao, ,Tex., 1.' septembra. — Milieu iz Južne Karoline je glaao-žclezničarskih i vala o kandidatih v primarnih vo- gortiin takoj brzojavili vsem ^tmim unijam, da ne bo napo-itavke na Delavski Dan v Železniške družbe ae ds bodo vodile boj proti takonu pred sodišči. Tex., 1. septembra. —. Kansas & Texa« železni-družlm naznanja, da vsled u-železniske stavke ne rejfina bla^s ki ne spridi, živi-perotnine, čc ne dospe do ne-slje zjutraj do postaje, zh kate-blago namenjeno. Oity, Kana., 1. sept. — J. Welch je pri- s^i 1'nliarfi fširiiihriiii n lr nt nmnnai pesi f^nwfr^ i "lift, w nm^rrmn i. da je uplenil IHlet-Palermo, v ječi in »nn poroštva. Ognibeni jc ie naailstva. ii Lapera, ki je Ognibenu ugrabit i Pav lino, ho iz-ii ječe, ko je postavil tttO poroAt v« City, Kans. 1. sept. — Ifetni M Cullor, ki so ga prijeli la., je priznal na glavnem starijNkem stanu, da je vbil \Val-I>a*iNH, šerifa okraja Lyon dne Iti. avgusta. Od »ta od vedejo v To pek a, kjei nd<* prod kriminalno sodišče. 111., 1. septembra. — oliUst naznanja na pripojilo zdravstvene^« urada, da biti vsi otroei zdravstveno preden se jih sprejme v Potom zdravniške preiskave dognati, b nima otrok na-■F' bolezni, ki tvori nevarnost in sosede. Šolski zdrav-Ptifrejo otroke zastonj. h"le nrinio kot po nava- litvah. To dejstvo dokazuje, kako različno tolmačijo volilni za-'kon v državah Unije. Kar je v eni državi prepovedano, je v drugi zapovedano. Menda bo trajalo «e dolgo Čaaa, da bodo Združene države postale res zedinjene. Indianapolis, Ind., 1. sept. — Star Summer Mission Fund (sklad za podporo bolnim otrokom > je narastel na $4,600. Poročilo dostavlja, da je mnogo denarja prišlo v sklad skozi pleane iu druge veselice, ki so jih priredila razna društva. Žalosten je ta dokument za človeško družbo, da morajo ljudje ptMOti, da se pnnsagn boWfiVlni otrokwu siromašnih starišev, ko nam venomer pripovedujejo zagovorniki današnjega kapitalističnega gospodarstvo, da živimo v republiki, v kateri imamo vsi enake dolžnosti in pravice. z&itrajka ▼ pon-R sprejet osem-Za oborožene kla->v, ni nobenih i v tovarnah za St. Louis, Mo., 1. septembra. —• ITletui Herbert Huber je ukradel avtomobil inrs. Blanche Wavrin. Se nikdar v svojem življenju ni šofiral avtomobila, pa je skočil nanj in pognal, Posledice niao izostale. Na vogalu Oravoiseve in Loughborougliovc ccsti se je za- Prava situacija v vprašanju želes-ničarske stavke Washington, 1. septembre. —* Oe železniške družbe ne priznajo osemurnega delavnika, bo v pon deljek vstavljen promet na želes nicah. Kongres ne more nič storiti, dn prepreči veliko železniČnrsko stavko, izvzemSi da pooblasti pred sednika Edniženih držav, da u de nemudoma. Osemurni delavuik. Železniške bratovščine ne bodo, sprejele obljub od političnih voditeljev v kongresu. Bratovščine zahtevajo osemurni delavnik in sicer takoj. Po oseinurnem. delavniku tako hrepene, da bodo ustavile promet na železnicah, dokler nc bo priznan. Železniške družbe" ao farbale javnost, da bodo drugi Železniški uslužbenci podpirali družbe, čc zastavkajo strojevodje, kurjači, sprevodniki in zavirači, Stvar je ravno narobe. Obvezalo se je nsd en miljon organiziranih železniških uslužbencev, da bodo podpirali svoje tovariše v boju za o-semurni delavnik. Obljube so poslale vse železnifike organizacijo: organizacija pisarniških uradnikov, telegrafistov, ogibališČnih čuvajev, skladiščnih delavcev, delavcev v železniških delavnicah itd. Organizacije ao obljubile, da bodo gledale na to, da niti eds|| članov nc opravlja dela štrajkii-jočih tovarišev. Oiganisairi^a piaami nilcov ln klerkov jc razposlala o-kjrožnico, da sc vsak uradnik ali klerk takoj samega sebe izključi iz Organizacije, če opravlja stav-kokaško delo. Organizacij« ogibališčnih čuvajev šteje 100,000 članov, orgamiza-cija Članov v delavnicah 600,000, organizacija telegrafistov 85,000, organizacija skladiščnih delavcev 175,000. To dokazuje, da bo nad en miljon železniških uslužbencev podpiralo svoje štrajkajoče brate. Sovražniki delavstva, večinoma starine s predpotopnimi nazori, se drenjajo po hodnikih kongresa in letel v drug avtomobil, v katerem, , . . , , so sedeli Frank Naes, Avgust j Prerokujejo (trast.cno protuieiiiv- Koebbc in njegova žena. Koebbe- «ko zakonodajo. 1. -...... jeva žena jc dobila take poškodbe, |H spoznal, da H ! prihranki, neki im zblaznel in od-" v norišnico. ^ dnevniki priualn- ' Heva j,,^ pripOVOfl- 4rul1"«^ '.»Hh bankroterjev, ozvedeli. da v p«Klzeuieljskih v*»-1 ^j,, K|0jr Neoficijelno fHirfiČajo, fjtlttfJttkkr druJlh<. wkMr-|| V pondeljek 4 septembra jc pramtk Day) in Delavskega dne vsled tega izide k'ko 11 j, j iiala-'nja it/vilka "Prosvete" v torek hriliil igggiiigginilllllll županu Mitehelu ratli ravnanja k latežev in ptdirajev s fclrajkm ji Dejal mu jf, naj policijski de-psrtinent |HKluei p v i m red o klateži Insultirali in napadali sts v kov ue straže, |hdie«ji mi odlnirniki organiraeije ee*»inože brniških unlužbeneev Nhod V |h» tek zvečer, dn ne dogovore gledr korekov, ki jih p**lvzamejo proti l»e«u*dolormii kompaniji. William B Fitzgerald, glavni organizator je izjavil »l«*de/-e: Radi diferwe med mr. If^dle- yew in nami je z ofirom na pre*1-«r».i>. m f .u.mi. s. u>mi London, 9. sapi. — Ia Soluna javlja uradni poročevalec britiš ke armade, da je na Orškem. posebno v grški Maoedoniji, isbruh nila revolucija proti kralju in nje go vi neutralni vladi. Revolnoijo narji ao premagail lojalne farni sija v Vodeni in v Solunu, druga pa prisilili, da so se jim pridružile. Grško garnisijo v Soluna ja uka-sal internirati general Sarrail, poveljnik savesnišks armada. V bo ju aed revoluoijonarji in lojalnim vojaštvom v Vodeni ita bila ubita dva moša in trije so oble-šali ranjeni. Angleška franooaka flota, obstoječa is 80 bojnih ladji in transportov, Je priplula v Pi rus, pristanišče v Atenah. Petrograd, 2. sept — Pri Lo-kočih v smsri proti Vladimir-Vo-linskemu se je vnela vroča bitka. V Karpatih, v okolišu Tomnatl-škega pogorja so ruska četa okupirale oelo vrsto hribov. Pri Dor navatri na rumunsld meji prodirajo naša čete proti sapadu. V včerajšnjih bojih smo uJeU 10.001 moša in 280 častnikov; mad temi je 2400 Nemcev Vplenili smo 0 topov, sedem bombomotov in 00 strojnih pušk. Berlin, 8. sept —Juftno od Lfttr slca gM^ažkik main nanadn in ujeli 407 Rusov. Med šelosnieaml, ki vodijo is Brodi in Tarnopoia, je ošlvsla ruska artilerija. Bliso Nosova med Zloto Lipo in Dnej-strom se Je vnela bitka na 80 kilometrov Široki fronti; na severu te fronte smo odbili ruske napada, proti Jugu (Karpati) smo so pa umaknili vsled velikega sovražnega pritiska. Bsrlin, 2. sept. — Is Carigrada poročajo: Na levem krilu turške fornte smo potisnili Ruse naaaj in ujsli 0000 moš. Atene, via London. 2. sept. — Bolgari so se umaknili ia Sorovoa bliso Plorine na srbski fronti. Dalje so bili odbiti pri napadu na Oornlčevo. SPLOlNI POLOŽAJ. Situacija na lislkaiiu iti Ogrs* kam kaže, da bo še Um še nekaj časa aredišče največjih bojev ln največjih senzacij, ki so ee začele imjavljatl kar v galopu. Včerajšnjim vestem, da je giški kralj Konštantin pobegnil iz A* ten, sledi danes nič mamj sen r.a č-ua vest, da m« je kralj odpovedal prestolu v prid svojemu sinu. Ta vest je prišla iz Soluna čez Loti« dou in ima poluraduo lice angleškega vojnega poveljništva. Poročevalce tlodaje, ds oetane /ai-mis še ua čelu vlade, toda nad njim bo utal Venizelos s avtijo mo-gočno vojno stranko, kar pomeni, da je vojna (Irške na strani zavez nikov vprašanje le par dni. Kralj se je odpovedal prestolu vsled le« ga, ker nikakor lie mara vojne proti Nemčiji in njenim zevesnl* cam, a preprečiti je ne more več. Orugs sensačns veet prihaja iz Kim« čez London, da Se In» Ogrska ločila od Avti ije in iskala |>o* tov za se|>aratni mir. Za to vent je <»dgovorna rimaka "Tribuna", ki iiNi/laŠN, tla mo gotovi krogi v Italiji popolnoma prepričani (!) o ločitvi Ograke od Avstrije Akeija za ločitev je baje že v tiru iu aieer pod v<»d«tvotii grofa Knrolya in njegove močne stranki'. Ksroly in njegovi printaši so UMinrrt overjeni, da ne Ogrska lie more več zanašati ua avatrij-rdlii eoifsyp etauin .hrdlu emlsyp ako ili lo-oiško otoambo države, vale«! munceie. Na FraueoNkem ar zopel kuha nova zaverniška ofenziva ob Mom* mi. Pariz namreč Javlja o veliki kanonadi nn vn! fronti in tudi IW lili ae Ntrinjs s tem, Ns ruakl fronti »o tudi večidel artilerijaki boji, druga/e je |H»ložaj neizpre-men jen, v Italijani ps poročajo z malimi razlikami to, kar že /•ajo vee te«|»-ii I radna fioro/il« »bde; f Nadaljevanje na 3. strani, 1. alopee.) PROSVETA čimdalje bolj oddaljeval od cilja, ki (hu f* je odkazale buržoazija ki ae je izrekle po evojih zastopnikih, da poet ene Delavski praznik. Zopet smo .pred Delavakiui praznikom. In prav letoe ae je pokazalo, de med delevskim in kapi' talietičnim rezredom ne more biti pobratimetva in eogleeja. Železni iki delavei — strojevodje, kurjači. »prevodniki in zevirači, ki Štejejo 400,000 mo«, ao Delavski priznik določili za dan aploiue ie lezničerake stavke, ie do sobote zvečer ne bo priznen oaemuml delavnik in se druge sporne točke pred lože rezeodiiču v razsodbo. Kapitalistični evet je bil vedno lop za razvoj, vedno iinajoč le tvoje intereee v očeh, ni mogel razumeti splošnega razvoja, ie menj pe pomen delavskih organizacij za goepodareki in kulturni razvoj. Razvoj ne pozne plotov, kjer jih najde in če mu zastavljajo pot, jih .podere eli gre pa preko njik. To potrdi letošnji Delavski praznik, gibanje železničarjev ze oeemumi delavnik mu daje revolucionarni značaj, kapitalistični evet nam po prikazuje v luči, da ne pozna drugih interesov kot zvojih. Mul*« m 'Mi k«/ Um »tih ■ MM— I -PHOfVgTA" t >010 9«. Crawford Ave* Chtaepo. II 'THE ENLIGHTENMENT" Organ tf tkm SImboIs HsBanal Bomo, kdor pusti, ds, 1 jen je vee ovoj« sledove i notranjost, U je živel n • Kdor pa je skrajen j lizit, je obeojen v ekrajn Ali je tfes fndividnali veten a egoizmom f Malo ljudi, ki so oa vsled augeatije. Legijon j ki eo veled augeatije postal anici bolni. Ljudje ac zaatropljaj« avojlm koprnenjem . . . k njem po lepoti. • Mnogim je umetnost ka pij: upijanjajo se i njo. Opazil aem, da bas najbolj čne narave najmanj ljubijo. • Kadar dozorel mož ljubi t preveč sovraži njeae napa ki mogel ljubiti povsem ia Le nedozreH, nesamostojni ljubijo napake .,. Little Falls, K. T. Uredništvo "Prosvete." Tukej je odložilo delo 300 delavcev v podjetju Barnet Leather Co., ker je ravnatelj odpustil od dela rojaka Franka Oblak brez vsakega vzroka. Ko je bil rojak odstavljen, in je izvedel delavski odbor za njegovo odslovitev je proglasil stavko. V 20 minutah jc bila tovorna prazna. Odšli ao vei iz tovarne rar.cn bosov. Popoldne je bil ahod, na katerem ao predlagali da ae mora Franka Oblaka takoj aprejeti v delo, ako ne, ne gre na delo niti eden delavec. Tukaj ae zopt pokaže, da delavska solidarnost zamore več kakor vsi ravnatelji. Otroška paraliza je tudi Little Falls obiskala in zahtevala par žrtev. Mestne oblasti ao odredile, da otroei pod 16. letom, ne smejo pohajkovati po cestah, parkih, zabava I išči h in tudi ne zahajati v trgovine. Stariii držite otroke tloine, da ac ne nalezejo te bolezni in da ne bodete imeli aitnoati, ker policija atrogo pazi, da ae izvršujejo zdravstveni predpisi. Dela je tukaj dosti, če hoče kedo delati zastonj. Sedaj bodo zgradili veliko skladišče za kanalom za barske (Barge canal) katero bode veljalo okroglo $100- Moikl'ljubi,čuti tako fino razžali nerodna gesta njeni ali nepotrebna vejica v n piamu. V par tedpih mojega bivanja v Kansasu, aem že naučil par rojakov kuhati oklahomsko pivo: "čok". Ako bo kak rojak iz Okla-home sem zašel, mu bodemo ie lahko poetregli z dolhaČo pijačo. To vam je kapljica da bi jo še angele! pili. (Tako vsaj seje nekoč V Oklahomi izraeil Mr. Fr. Stonich.) Sedaj hočem pa zaključiti moje pisanje, ker mi' je prišel na miacl nagajivi uredniški koš. Pozdrav rojakom Sirom Amerike! Vinko Lodniikar. Ljubezen med spoloma je dvomov; in ni ga tsko iičiš razmerja, da bi ne bilo neki tega, nedoumnega sovral njem. Čim globlja in resni pa je ljubezen, tem bolj sk nedoumno je aovraštvo v nj Mnogo zakonov je nes ker je žena preveč podobi Kdor ne veruje v ženski aen, ali zna, ali more poten biti t Mi vai amo nenasitni Pa vendar je ljubezen sti Bentonoc, aforiami, sksprompti. Ffran Albroeht. ■: Pravijo, da zdrav človel trebuje Boga. Torej je iskl ga znak bolezni f e Ja sanj®"1 ver<> "t6'*11 ljubi dobro in sovraii «lo. e In religije f Suum euid atite naj se duše izčistijo Noč je ogledalo duš. Kakor nikoli podnevi, ae v noči razodene človeku duša, to je vae tiato, kar imenujemo dobro in slabo, pogum in bojazen, ljubezen in sovraštvo. Pripeti ae, da po noči ne morete epati. Vroča omotica leže preko te-leaa. Vai živci 8e napno, vsi čuti ae pooatrijo. Možgani delujejo in-tenzivnije, čelo 8e poli ol^ ognju blazin; iz por se usipljejo iskre... Takrat morate, morate mieliti. Ali net... Mi vemo, de ae drugej vac novo, kar mislimo. Bo( vee je že mialil iate stvari! glavito jo, ae mi zdi, dajal naa in da jih mislimo mi C Gotovo ste že doživeli trenotpk, ko ste zakričali samemu aejnf: ,,, "Razgali ae duša nocoj pred ac-boj, uklenjena v atrasti, v mogočni oblasti laži i" . k | Alt P-: "Noči brez spanja in brez zvezd noči iakanja skritih cest, noči vprašanj, nočj molčanj, nerazrešljivih, večjih tajn!" • Sam ne vem, kako jc to, da ee mi ne avetu najbolj gnuaijo ljudje, ki malo ali nič nc mialijo. Človeku bi morala biti vendar miael potrebna, kakor ribi voda. hra prične ae tu deseta i d. S. K. I Zborovanje i lo v Armory Hall Fatast OBy. P* Ttt * 4 septembre konvend društva sv. Berbere 1 ■e vrši v Cky Ualh zapomnite sns In stremljenje ljndi bi moralo biti v prvi vrsti, da poatanejo Iju-dje; v drugi vrati, da poetanejo boljši ljudje. Znamenje alabih ljudi je, de o-paaijo aamo alabe strani svojega hliinjega. Kajti kdor jih ne opaši ns aebi, opeai jih tem preje ns drugih. e Mi, ki amo msli, mi senjsmo da- mi, ki amo bolni, mi aanjamo moč . .. Sanjamo — pojemo — vrie-kamo ... v dušah pe čutimo grozo in no£? • 0 blagor nama, ki amo rajedi in zdravi in si domiiljsmo bogvekaj! Pa nas vaeh čeka pregrenke minuta, ko ae bodo aeeiilt trhli atebrl naše domišljavoati in ae bo razbili n-P« bombardirali želesniško po-W% (utajo v foblaeku iu Silianu. V o-Ifci Ooriee in n« Krasu je kazal sovražnik veliko topniško in feeesbo delovanje. V sredo smo odbili napad na Tivolo. t « Bolgarska j« napovedala vojao. „ London, 1. sept. — Keuterova agentu ra brzojavlja iz Soluna, da ja Bolgarska napovedala vojno Ruauuiiji. Vest je v Solunu že uradno rasglašena. Zdsj so vsi p£kev*an4ki lovesnikl v vojni z Ku-mimiko. gnaiansko poročil«. sukirrfitvia L^don, hg&T. * i" ^vernozfpaAi. frou yt^rruadajeokupirjlsdj industrijsko središč* FJ Nsk izgube so selo maj- Ml na* frontUo_ogrskimo- [*Wa*kojr^^je na OgTsko ^ter^bombardirali Tumi M« Z velikim navdu^ L nakRa yrebivsljfxi. „ 0* je iztočni del ftumunsk«) Avstrijsko poročilo. |)uit b j Via Berlin, 1 sept -Sne čete na Sedmograške« «p 3, nazaj vpadno od Osik-Sze- J™ U (50 milj zapadno od Krqii- Na hribih iztačnd «d flftfHK kadije, petnajst milj severno od O^oYf in bliro Železnih Vr^t na p^vi smo odbili rumunako »g* ^ Saw glavni atan javlja, da io nate čete zapustile Kronltht. balkanska fronta. Francosko poročilo. Solun via Pariz, 1. se|>t. — Ves Jas včeraj ni bilo infaterijskih fojfv na vsi fronti. Sovražna ka-aonada popušča v okolici Doira-bi in Oatrovskega jezera. RUSKA FRONTA. Nemško poročilo. Berlin, 1. sept. — Od mostišča pri Dvinskeni do trikotnika iztočno od Kovela, kakor tudi južno-npadno od Lutaka in v par okoli-iih fronte generala Bothmerja se trii le artilerijsko bojevanje. V Karpatih smo vjeli 199 Rusov in enega častnika na gori Kukul odbili ruske protinapade v tistem kraju Med napadi na militari-atietie postaje v Lutsku in' Tor-finu srno izstrelili tri sovražne aeroplane, (ločim je padel četrti nad Be rezino. Rusko poročilo. Petrograd, 1. Kept. — Včeraj zjutraj je sovražnik napadel na-k pozieije v Helininu na zaps -dnem bregu Stokhoda, 34 milj ae-»emoiitočno od Kovela, toda napad je l>il odbit in sovražnik je iaiel velike izgube. Drugače je položaj ueizprenienjen. FRANCOSKA FRONTA. Nemško poročilo. Berlin, 1. sept. — V okolišu m obeh stranah Ariuentieresa je ra/vil sovražnik močno topniško bombardiranje. V Roclineourtu, »verno od Arrasa, »mo odbili an-fkiki napad in zajeli nekaj vje-tnikov. Na obeli straneh Souinie * nadaljujejo artilerijski dvoboji- V sredo siuo izgubili zakop, fc J« držal proti sovražni črti. 'red Verdunoin ko bili boji z ročnim granatami okrog Fleurya. Francosko poročilo. Pariz, I sept. — Na somšk| "witi Je bila naša artilerija zelo aktivim Vfth ,|ail včeraj. Severno d reke aiiio odbili nemški napad 84 naše pozicije pred Maurepa Južno od Somnie smo ime » wkaj lokalnih operacij, ki so * Powogle, da «mo iztegnili ■Jt pozicij., južno (Kl Estreesa in *Mapsdn.» „d Soyecourta, kjor o \i«*li nekaj Nemcev/, o-lWl k">jili fronte je Uilft hqvo kationa«] Angleško poročilo. 1 sept. - V okolici go Foreaui h«, Nemci ostavili za-' nameiioiu, da l>odo na pad Iv. *»* strojne puške so jih a-* »»Ma ni bilo. Navse-1>1,r"j j'' sovražnik ekaple ' '',k«J »»in na obeh straneh h ^"»ville-Htyassts in pri "žko artilerijako bom-»ai.j* h, J(. oglasilo »J* M 1. aeftt r^ lz BukurešU porMČiuo.jla so Rumunci prekoračili Donavo pri Cjurgjevu in o-kupirali bolgarsko mesto Kušcuk, katero šteje 35.000 prebivalcev Na.iMai^rrgškeiu so Huiuunci vfaii devet atest iu vasi, med katerimi so štiri, ki štejejo čez 8000 pjrabwtUey. Kronštat, največje sko. uro4i£če V Trausilvauiji, ro štqje 40 000 prebivalcev je padlo tretji dan rumunske invazije. Poluraduo poročil« iz Duna-ja, ki je prišlo semkaj iz Berna, priznava, da izpadajo Rumuuci z veliko juta aa 375 milj dolgi fronti. Avstrijci se urno umičejo ir skrajnih kotov Sedmograške, ki ki obutsajo okrog 15.000 štirija-4 da izravnajo in skrčijo jna fronto. Ako se pota, manever, tedaj bodo imc-iVrfjrUci, dvesto milj krajšo pri tem bodo izgu-bili velik kos SedmogrOške, ki je večji kot vaa Belgija. Rngko bojno brodovje je priplulo pred Konstanco, ki je gln-vna njimm.ska luka ob f'rneui morju. Oržka bo v vojni v 48 urah. London, »ept. — V tukajšnih uradnih krogih so mnenju, da bo Grška prisiljena zapustiti svoje neutraluo stališče iu stopiti v vojno na strani zaveznikov v 48 u-rah. V Atenah vlada največja znieda. Neutr&lui kabinet bo padel vsak čas in Venizelos je vsa-to uro močnejši faktor, ki bo brez dvoma bodoči ministrski predsednik ; to zna<;i, da bo nova vlada takoj napovedala vojno. Kralj Kon' štantin je včeraj konferiral s francoskim, ruskim in angleškim poslanikom, toda izid konference ni. znan. Novici, da .»e k^alj potegnil iz Aten, se tukaj smejejo. Grški kralj je odstopil? London, 1. sept. — BritiSki u-radni poročevalec brzojavlja iz Soluna, da se je kralj Konštantin danes odpovedal prestolu, katerega bo prevzel njegov sin Jurij. Novi kralj jc pod vplivom Veni-zelosa in Grška bo na strani zaveznikov. £iamis, sedanji ministrski predsednik, ostane nu čelu kabineta. Verdun jo požrl pol miljona Nemcev. Pariz, 1. sept. — Tukajšnji militarist ičui zvedenei domnevajo, da ko Nemci izgubili od 1. febru-varja do konca avgusta pol miljona mož pred Verdunoin; tukaj so šteti mrtvi, ranjeni in vjeti. Število ranjenih Nemcev, ki so bili vjeti pred Verdunoin, znaša 43.000 mož. Holandska naaičuje dooo iz Nemčije. Waahington, 1. wpt. — Amori škl konzuli poročajo iz Holandska, da Nemci pošiljajo ve<-js števila otrok čez mejo v bližnja ho-landska mesta, kjer jim išeejo do- AmerlSke vesti. t»l«iSiU»«Mi* ta ,---- " f ' f>' Kansas City, Mo.# 1. septembra. Policija se trudi, da odkrije m»-sterij, ki obdaja, smrt vedeževal-ke mrs Aue WiUon. V hiši, v kateri zauaauq ni nihče stanoval, so našli sežgano žon sko truplo, ki Wiltou s, no Wihout v hišyil(r U lest v, du čitoiq+k;V e utcU m .Sinil«; bihkala špiritistično od katerega se ni vruila doiuo Ko sc je Ana Wiltonova pepd štirimi leti sprehajala z gdč, Bal-mico Catouovo v Sibleyju, je neki tujec napadel Catouovo. Tttjec je ustrelil Catouovo iu ranil Wil» tono vo. • »j* Dodge City, Kans., 1. sept. — U okrajne ječe okraja Ford sta se poslovila kazucuua doc Graves in Fred Dookton. Napravila sta ključe »z ročaju, mepje,. . , *. Kansas City, Kans. 1. sapt. Sorodniki zahtevajo, da so mrs. Klaro llofer raztelesi, ki je umrla nu domu njene sestre za zastrupi Ijenjem. Sorodniki bi mdi izve* deli, če se ua njenem vratu in tiU niku pozna odtis palca,, potem bi primerjali tn odtis odtisem palcu moža, ki je pred kratkciu obit, skal K lam. Klara llofer jo bila komaj stani sedemnajst let, ko se je že ločila oil svojega moža. Pittsburgh, Pa., 1. septembra. 401ctni John Vokuč, stanujoč na Electric uve v North Bruddocku, je prišel v salun Williama Woira in mu pričel pripovedovati, kot bi se nič ne zgodilo, du je ravnokar umoril svojo 3bletno ženo Katari;, no Vokuč in njenega očeta Jako-bn Angela. Ko sp jc snluuar pre pričal, da sta K * ' VRHOVNIEDRAVVISi F. J. Kam, IL D., 6302 St Clalr ava.. Oavaland. Okla Vso denarno sadove in atvarl, ki ao Moja glavnoga urada, oo imajo poftiljati na gl. tajnika Pritožbo gledo nerodnega poolovanja na prodaodniko nadnornoga odseka Jpžo Anihrolilu. Zadevo prepirljivo vaoblno predsedniku porotnega adooka, A. firaotu. Vse druge stvari, kl Imajo stik a "Prosveto", izvzemšl spre-meiulie naslovov uradnikov krajevnih društev pa <,Proaveti,>, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, 111. Prepir med Italijo in Srbijo. Fodoralaburg, Md., 1. aept. — Fsrmar Twiford Williams, fulmar, se jc pripeljal v avtomobilu k sosedu tia polje, da si ogledu bika, ki ga misli kupiti. Komaj je bik zagledal avtomobil, sc je zakadil vtinj. Williamsu ui preostalo drugega, da je pognal avtomobil. Podil gu jc s hitrico 40—50 milj v uri. Ko je dospel, do vrat, se ni Vipal napraviti s tako hitrico ovinka na cesto in obrnil je zopet av-(tomobil na polje. Tako sta se po' dila po polju aemintje, dokler se ni bik vpehal. Zduj je bilo Williamsu mogoče odpreti vrsta iu smukniti na cesto. Menda se nik-dsr več ne |>eljc kupovat biku z avtomobilom. Frignr trdi, dn jc bil njegov avtomobil ustavljen in je streljal, movi ln hrano. Otroci so večinoma j ^ ^ nijj||i| (,H bo napgarn. sirote brez starišev in nemška ju- • _ vnost bi se jih rada ism-bila. Jp oglasilo na več jetniki, ki so bili Wl v**-raj. .k oNetn Aaatui- k^uakbu vitfrit ^^ko poročilo lis,, ] New York, L septembra. — Preiskava » trgovini z belimi *uŽ nicauii, y dognala, da jc imel John ilnusenrciter pri sebi nck«» 17letno dekle, ki jo je policija ir- MEHISKE VESTI Washington, 1 sept, — Vse pri prave za konferenco ameriško mehiške komisije, kstera ima IM)'| lrf{H|a njegovih krempljev, ravnili sporne to(ke u»ed obems ,)r^vni UV(lljik .^Jaljo republikama, so končane in kosu-1 sija se bo seŠla v pondeljek popo- a se bo seŠla v Idne v hptelu Biltmore v New Yorku, kjer bo določila dan prvo redno rborovsuje v Portn-mouthu, N H Brer mslegs )* že dogovorjeno, ds * *aAne zbor«, vsrije v Portsmouthu « br%. Ns željo Csrrsnre sija rszprsvljsls nsjpr« j o Per-^ g"rnji pozin- ntungovi rkspedieiii r Mehiki, w BrsuriM«. Te* 1 ari,krt i, rnt.h «"Tl(V|flrn| h delavskega sveta. I Nadaljevanj« ta vrv« atranl) mestni prometni Nistem nastala kritična situacija. Prisiljeni smo sklicati shod člsnov v petek zvečer, ki delajo ns teh progah, na katerem izdelamo ultimatum in gu izročimo glavnemu ravnatelju. Voditelji organizacije izjavljajo, dn družba sili uslužbence, dn posamezno podpišejo odpoved, dn ne zahtevajo boljših delovnih razmer in plač. Na tn način hoče družba opehariti uslužbence za pridobitve, ki so jih izvojevali s po močjo svoje organizacije. Jasno js, če uslužbenci podpišejo to prisiljeno pogodbo, ds |>o-stauc veljavna, in zgubili so vse pravice, ki so jih priborili. Fitzgerald )e dejali "t e uslužbenca podpiše to |*og govori o novem potovanju 1'aiiča v Rim, sc Iz tega sklepu, du se bodo vršili pregovori med srbsko iu laško vlado. K temu pravi "Hrvatska Rijcč"; Italija s svojo o-fenzivo nc more ničesar osvojiti, iu kakor sc vidi niti svojih zaveznikov nima nn »voji struni. Nabirajte naročnike aa dnovuik "Proaveta"! ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N, La Salli SI, Chicago, ki io izdelal nučrt zn gl. urud S. N. P. J. Hi* priporoča Slovencem zu izdelovanju stavbinsklh načrtov. Tel. Franklin 5AOI TKI.. NA DOMU AUHT1N H6008 Pravijo, da ja božji blagoslov. II, II. Von Soltlioku iu izdelo-vutelju Holgui-skcgu Ivrvuegu Čaju in glasoviteiuu priroduemii zdrjivilclju, kateri jc sto in slo ti* koč bolniki v stalni zvezi in z onim Iii so že v gomili dobiva vedno mnogo zultvulnih pisem ud vseh ouili, Ui jih jc Bolgarski Krvni <*'nj ozdravil, Nušu rojakinja soprogu Andreju Nicholus, liOM 3rd St. KI wood City, Pu. je pisalu sledi'««1; "Trpela selil xn glnvolai* lom dvo leti, ali od kar vživam vaš Bolgarski Krvni t'uj, mi jc bolest povsem prešla; moj soprog je sedaj tudi pričel vživnti to zdravilo /.u njegov bolni žebalec, iu tudi njemu dobro pomaga i ju/, imenujem to čudovito priroduo zdravilo, božji blagoslov in ga vsem rojakom toplo priporočam." Mno veliko Kknlljo Bolgarskega Krvnega Čaja, Iti traja sa pet me* Hcecv, pošljemo rs en dolar ka* mor koli: v Cnilitdo na sn $1.20 pešl je Marvel Products Co, Marvel Products Co., H Narvrl Bldg., Pltlahirgk, Pa. Pripomba: Ako hočete pošilja-tov osigurall, pošljite Ide več. NORTH SIDE STATE BANK KOČA STHI»GS. wyo IMA KAPITALA IN REZERVE $100,000.00 poslovanje s ni SLOVANI. 1/HQ Je izredno pripravljen In opremljen za SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in dru0imi M t paOllama **ilw « »lar« 1 Uj'x an f^genj f*'*" Jt na tt>n Cou ur. jav I jn, da so v ii"icm prostoru, ime je zamolčal, iipali .navado, da so prvi sbrauo družbo plesal« "a-ge ženske. Neki miljouar, ime jo z o | h ■ t znmokano, je imel nsvailo. ^ gj|,j-| jjj t(j jr ,jni, ^ da y k Uki>u orgijam vabUiv«^ I avgusta ustroje. Oei»rge McKea-aeotem- P'^'j' - Ncki r O , . . ^ , , , __________________ižseni prsvdmk Wiley 10 4e- Hsyes. k. Je pnpodo. ' ------^ ^ ^ ^^ p^re wioeonsinske Ihfsterije Most ^ _____ h , aepOea^ra inkier ne bo prehik.vs ^n, Naročile se na dnevilk "PROSVETA** Najboljši slovenski dnevnik v Zd. drŽavah. List prinaša dnevno dobre, podučljivo Hanka, navioo ia Starega kraja In Amerike, sploh celega sveta, zanimivo romono ki aabavno čllvo. Naročnina atano sa ooio »^o H OO, pol leU 11 M aa Ed. Oržava Za naročnika Uven Zd držav, isvasmli Canada, sUna za oalo lato $4X0, sa pol |gta $2 26 UavnoUko stana za eelo lato $4 60 in po) IrU #2 26 v maatu Chiaago in Sa. Chicago. • i. bo Imata, naslove ia naročnino pošiljaj U aa olodaH naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA", 8019 So. Orawford Ava., Chicago, 111. »erojl - \ew Braunfefs, T«. 1 sept ' f™ "-JTT kali- 'Tpkaj se je ustalil miliar (My^ ^ MUlk .jns R Hayes ki je pripadsl čeli L Mens K^as r^n. 1 ---- '-- —in f si pri ir Mož VOO poštna draft loka og naj naslovi na I Monav Order,, Prosveta" S. N P. J. Mo rabita ».sši komunikam-1 ja msHIlrsl IH milj in to gs iskol PHUbnrgh. '' .......ivaleao utrudilo, ds "i je rajši poginil kro- V kratkem As~ > bila ok^f "•W" kljub MMrrs dobljene nadalje martiral v dolmi smo Sama Maši aaatopaikl so društveni Ujalkl u ■ -linama Cava lego utrudilo, d« -i je rajši pogns — __^j^lr.n.wl -------- kljah ~vrs fu v rla.o, kskor pa dn bi ^ v oil, devet delavaie ",r>*sl» dobljene nadalje mar^ral v službi sine. lk»v Tstoe, -o ,-krsdl, rfau ^ \ -------L. .... . r T 1,,'atm V vn-ina je prečitsle in polotilo piamo na mizo. a nato je gledala v grobnem molku in z odprtimi očmi, ki »o bile vprte v svetilko. Mehanično je obrnila oči in pogledale na etene, kjer ao ae vrstili načrti v okvirju vodnetih berv. Kar je torej nMruMtiegB ua teh steueb, ne ie vreaničuje. Poalopje parobroderekege ravnateljatva Generalne družbe zed in jenih pernikov v Bejrutu, je te sezidano v okrogu velikih skladiič. Karmebka gora s avojimi divjimi pečinami je oživele kekor velikenako gnezdo novorojenega ljudetve. In te doline, planjave in prelazi v Tauruikih gorah že odpirajo pot sviJbodini trgovini. In ne tietih po-leh z geometriškimi črtami, ki ao bile pritrjene na ateoo e itirimi žebljički, je videle Keroline v duhu de(jno deželo, po kateri je nekoč potovala in teko ljubila valed njenega krasnega in večno pla-vege podnebja in plodovitih tal. V duhu je videla lepe vrtove v Bejrotu, doline pod Libanoikimi gorami z velikanakimi gozdovi oljk in murv, planote v Antijohi in Alepi, kjer »e razproatirajo silni sadovnjaki užitnega sadja. Zopet se je videle v d nižin z bratom na potovanju po teh čudovitih IHikrajinah, kjer leži zakopano neizmerno bogs-stvo in kjer je vlsdala nevednost in mizerlja brez eest, brez industrije in kmetijstva, brez Iol, v največji zanemarjenosti. Ali zdaj vstaja tem mlado življenje. Vizija jutranjega Orijenta je prinesls pred njene oči napredna raeeta, umetno obdelana polje in arečno prebivalstvo. In njene oči ao gledale koristno delo, ki se zdaj vrli v tistih krajih, — videle so, kako vataja zaapani atari avet, končno vzbujen in prerojen. Tedaj ae je zavedla Karolina, da je denar tisto gnojitče, na katerem raste bodoče človeštvo. V hipu se je spominla Hakardovih besed, kl jih je govoril glede špekuliranjs: Hrez špekulacij bi ne bilo velikih podjetij in plodonoanega Življenja, kakor bi nc bilo otrok brez spolnega uživanja . . . Htrast, silna in pretirsns strsst je potrebne — Življenje zapre vi jeno in izgubljeno — s ko holemo nadaljevati življenje. Njen brst hi nc bil v Orijentu in ne bi sc radoval zmage med novimi tovarnami in hišami novih mest, ako bi ne bilo v Parizu denarja, ki dežuje in zastrupljuje vse v strastni igri špekuliranja . . . Denar, zastrup-Ijevalec iu uničcvslec je oheuetn gnojilo vse socialne zelen js ve, ki se vporshlja kot potrebni kompost za veliks dela, katera privlačujejo narode iu jih družijo v velikem krogu moderne civilizacije ... O, kako je ona preklinjala prokleti denar! — a zdaj zopet čuti, kakor da 1>i morala pae-ti predenj v plašnem oboževanju. Ali ni denar e-dine sila, ki prevrne eelo goro, zaauje del morja, preorje zemljo in daje človeštvu stroje, ki mu olajšajo mukotrpno delo? . . . Res jc! — denar ust v ar js vae zlo, sli iz tega zla sc potem rodijo vee dobrote ... Karolina se je tresla po vscin telesu in v enojem globokem premišljevanju je počasi zavrgla eklep, da bi šla za bratom, ds bi sla proč. V Orl-jeatu je napredek, da ni treba lepšega in v Parizu je boj, da ni treh* hujšega In v nji ae je tudi pojavil boj; ni sc mogla umiriti, kajti njeno srce je še krvavelo. Karolina jc vstala in stopila k oknu. Pred njo se ie razprostiral vrt Itovilirjeve palače in ona jc /rla na u j uprts s čelom ob šipo. Hils je že noč. Kakor v dalnji megli je razločila samotno, majhno sohieo, v kateri je hivals grofic« a svojo hčerjo / namenom, ds nc uinaže drugih eoh in da prihrani na kurjavi; /.a tenko zaveso je rezločils posta-vo grofice, ki je krpsla obleko, eicdtcm ko je Alice slikala y vodnstimi barvami v svrho, d« proda evi.j izdelek 'tain, kjer jc nihče ne pozna Pred I. lat kini jo jc obiskale nesreča: Konj je zbolel in oni h,, nista vee ta čas pokazali iz hiše; peA ne bi hodili za ves evet, a denarja ui bilo za konja iu kočijo. Kdina svitla na. - de! Tudi največji hudodelec, katerega proklinja na tisoče ljudi je lahko največji dobrotnik posameznikom in SSSSL iz morja prokletetve ae oglašajo mehki in tiki gleeovi, ki izražajo hvaiežnoet in ljubeaen oareče-nih src ... In njene oči, vprte v temo na vrtu, eo neglo pohitele proti "Domu dela". Prošnji dan je Karoline na Sekerdovo željo delila igrače in eledkerije med verovenee v spomin neke obletni-ee; ne ušese ji še doni hrupno veeelje otrok, ki so med vriskanjem stiskali prejeta darile. Tudi Viktor se je precej poboljšal prešnji meeee in Ksroline je slišala iz ust prineezinje Orviedove pohvalo o dečku, ko jo je zednjič obiskala v njenem stanovenju. Misel na Viktorje jo je pretreele ui čudile ac je, kako je mogla poaabiti na njega, ko je malo prej eklepele glede odhoda iz Pariza. Ali ga naj zdej zapuati, ko je preeUia ie toliko truda in aitnoeti zaradi njegaf ln ojene arce ee mehčalo boijinbolj ob pogledu ne vieoka dreveee, ki so štrlele proti n«bu v večernem mraku, medtem ko je revna lučica v #obici sapušČene grefiee Bovilirjeve sijala kakor zvezda, Karolina je atopila k mizi in ee zopet atreela. Kaj, ali jo zebe t Skoraj ae je naemejaia, ko je pomislila, kako neumno je biti v mrzli aobi pozimi. Začutila je, kzkor da prihaja iz ledene kopelji, pomlajene in močna z mirnim utripanjem area. Tako »e je vaelej počutila ob jutrih, kadar je vetale zdreve in vesele. Položile je poleno v peč, in ko je videla, da je ogenj popolnoma ugasnjen, ga je zanetila egma brez hišnika. Bilo je težavno delo, kajti trak ni imela in zato je užigala časopis za čaeopisom toliko časa, da se je užgalo poleno. Klečale je na kolenih pred kaminom in sc smejala sama aeboj. Tako je klečale trenotek zadovoljna in začudena. Kajti zopet je srečno prestsla veliko krizo in zopet je upela, dasiravno ni vedela ničeear o mietični večnoati, ki pričenja na koncu živfcnja in na koncu človeštva. Ona mora živeti! Živeti, živeti — in Življenje bo zopet prineelo zdravila ranam, ki jib seka Človeku. Spomnila ee je katastrof iz svoje preteklosti: strašni zakon, beda v Parizu in nezvestoba edinega moža, ki ga je ljubita. Ali po vaaki kataatrdfi je okreveia, po vaaki nesreči ee je povrnila njena eneržija, nesmrtna radost, ki jo je zopet poetevila na noge sredi kupe razvalin. Tudi zdaj stoji med razvelinemi! . . . Pred njo stoji njen ljubček — razgaljene, groane preteklosti, kakor stoji pred sveto ženo ranjenec, poln nečietih ran, čakajoč, da jih ona obveže, čeprav ne upa več, da se še kdaj zacelijo. Ona ve, da (»o šc njegova v popolni zaveati, da ima on tudi druge ženske in prepričana je, da se ne bo prepirala z njimi zaradi njega. Ona se zaveda, da bo živela kskor v ognju, v plavžu špekulacij iu pod mečem večne grožnje končne kataetrofe, v kateri njen brat lahko izgubi avojo čaat in avojo kri. Vzlic temu stoji ona tam pripravljena na vae, stoji ob zori lepega dne, ki prinaša novo bitko Jn novo nevarnost, sli ona je pripravljena na vee... Zakaj f O — samo zaradi tega, da živi in da uživa v trenutku! Njen brat je imel prav, ko je rekel, da je ons poosebljenost nepremagljivega u-panja. mjjr Ko sc je vrnil Sakard domov, jc našel Karolino zakopano v delo, ko je ravno dovršila a avp-jo krepko plaavo liat apominov o orljentalski železnici. Dvignila je glavo in inirno se mu jg nasmehnila, medtem ko je on pritisnil avoje uetniee na njene krasne, bele laae. "Vi ate hiteli, prijatelj moj!" "Oh, večni posli! Obisksl sem ministra jevr nih del, imel sem sestanek s Huretom in naposled eem moral šc enkrat na uiiniateretvo, kjer sem našel le tajnika. Končno se je vse dobro izteklo.*' Sskard jc govoril resnico. Ko se je bil poslovil od baronice Sandorfove, ni izgubil niti minute časa, tako je hil zaposlen z vsakdanjimi o-prsvili. Karolina mu je dala Hainelinovo piamo, katero ga jc zelo razveselilo. Opazovsla ga je med čitanjem pisma in njegove plameneče oči so ji kazale sliko resničnega triumfa, ki ae bliža urnih korakov. Vzlic temu, da si je obljubila, da bo odslej ostreje pazila nanj, ni mogla držati niti te obljube. Za vea svet bi mu ue bila rekla trde besede. "Vea nin je bil tuksj in mi izročil vabilo go* spe ilomontove na pojedino." Heksrd sc zamudi. "Saj ree! Pravzaprav mi je že pisala ln ne vem, keko sem mogel pozabiti, da Vsm nisem že o-menil. Po pravici Vsm povem, da sc mi niti tuslo nc ljubi, ksjti zelo eem truden." Se enkrat je poljubil njene bele lase in se poalovil. Karolina je ps nadaljevala svoje delo z ohičejoim nasmehom ne uetnicah, ki je izražal polno odanoat. Ali ni ona aamo prijateljica, ki se jc prepuetile v prijateljstvu T Skoraj jo je bilo sreui, da je bile tako Ijutnteuinna. Ni li vedno želela, da hoče hiti avobodne veake bolečine, ki ee poraja is ljubezni, in predvaem prosta veake *e-bičnoeti v ljubezni? Kaj zato, če je njegova in Če ve, ile on ima tudi druge |M>leg nje. Kljub temu ga jc pe ljubila x vaem svojim dobrim in pogumnim ercem. On je bil njena triumfajoča ljubezen, on Se kerd, finančni bandit I Ona ga ljubi zato, ker je teko aktiven in ncuatraien in ker uetvarja nov avet. novo življenje . . . ( l>alje Sledi). Povesi o težkih dneh. Spisala Marica .1. h je uh potoku in ae zaaa* njele \ njegovo tajuoetuo žuboreli |e | IiiiiiinIiU nc je, keko je erde \ al i mk.laj ob njem, otrok t ne-i / k nhi n o mlado duno, ki ar ni |m»-rnele gorje, i|ati aa Jc \ idele, t tem zunaj, kakor v snu bleeti z rožami pomite pot in vmea zveni spev lajnoatne ere^e rožnih dni," je pomieltla In vzdrhtele v eledki mieli. Od takrat pa je prehodila pomlad jc aamo enkrat v letu In v življenju T" Vsdrhtela je pri taj misli. "Samo enkrat! Bilo jc — in ni več ..." "Vendel" jc zaklieal nekdo dolgo pot. Sla je ekozi zaeajene preko pokošenega travnika, vrtove, bilo j« mnogo ereče, ali Vetale je in odele e težkim esdi« bilo je toliko, da je preplavljala bom veo njeno dušo Smejala ae ji je pomled in njeno življenje. Ke pre-! "Kje pa ee mudiš. Vanda, ink a-le »em te," je dejala mati ekoro dno je miellls, je etela eredi eeat očitajoče. t redim, lahkim m brezskrbnim'nih vrtov, kjer je dehtelo v "Doli ob potoku. Saj veete, ke- lasi Je videlo i to mnog*> pojnem čaru evet je in je plamenel ko rada eem nekoč eedevala ob v fforkem laru eolnčni aev, poln njem Tam*ee tako lepo eenja, tam blalenetve in miline, in ona je v s reem ?alo*tl, n Je lil pwnalo III umrlo Takrat je sanjala o vrtovih življe nje, k. evrto nekje daleč t em iu dedki omatni drhtela kakor pom I.ej v uvetu kamor hite bietri ledni evet, ko pogleda prvič ia te val« k i "Miljon cvetov me čake uie emrti v luč ai včeei eelo domišljujem, da srni Ar otrok, da Ae niaem bile v svetu. da je bilo vee, kar vem o njem, življenja — "A lt ueprijeten een, m domišljujem si, da me čaka Um zunaj med evo-takni gredami ie eoinčoe areše" "Ah, pojdi, pojdi e evojimi voš-nimi sanjarijami! V teh ni teta*-lie, vero j mi, Vandal Glej, minili so dnevi, ko ti ni bilo treba mieli-ti na resnoet življenja. A zdaj eto-ji pred tabo življenje, kakršno je resnici — ne v sanjah in evetju brez plevela, ue v eolneu brez a ne, ne v jaanem obzorju brez megle. — Spoznaj ga, kakršno je, ia ne bo U troba tožiti, da ei razore rana, varana, neerečna. Bo poč moramo ravnati mi po življenja, ono ceaoče po nee." "Težko je to, aaatil Saj ai bila nekoč tudi ti mlada, kako, da me ne unmif" f » "Urnem to, dete, a rada bi ti prihranila teike dni, kakor eem jih živila jaz, kor nieem hotela zabiti avojih mladoatnlh aanj." "Ti et bila nearečnaf" "Nesrečna, Vanda, in bojim ee, da ne bi prišlo nad tebe toliko gorja, kolikor ga je bilo v mojih dneh nekoč." "Pripoveduj mi, motil" "Povem ti ialoetno zgodbo mračnih let, ker zdi eo mi, da je čaa, ko jo moraš zvedeti. —* Imela aem v mladik letih mehbo in sanjavo dušo, kakor jo imai ti In ljudje zo me črtili in žalHi, ker insem marala mnogo mednje. Bakli ao, da eem ponoana, ošabna, prevzetna, in ie več takih lastne* sti ao mi natvezli. Ni mi bile'mnoga iker, kar ao govorili za mano, a njih hudobni pogledi a4 ml rezali v dtiio. — Sama ne vem, kako je prišlo, ki patala aem res ponoana, ksr "oo ljudje tsko hoteli —ponosna svojih sanjah. Sanjala aem o človeku, ki mora priti od nekod iz tujine, ki ne bo tak, kakor ao ti ljudje, in me popelje a sabo proč, daleč proč od njih v nov, v hrepenenju zasanjan evet. Slutili eo morda atariii, kaj ee godi v moji mladi duši, in eo me hoteli oadraviti. Zaman ao bila njih zdravila, zaman beeede in zvarila. V meni je bilo hrepenenje, Maitno in nepremagljivo. Nekoč je priftel zaaanjani "kre-Ijič." Nikdar ga niaem videla prej t aem ga takdj apoinala. Bil je on, ki ga je v hrepenenju čakkle mlada duša. Vzljubila aem ga v iatem trenutku In vedela aem. da $ojdem i njim, kanrtr bo hotel. Mlad je ie bil trt lep tfcoj Dušan. ' ' ; Ljubila ava ae in na najino pot ae je razlila Ikriatna zarja afeče. Vprašal je zame pri startitb, g ti so ae proti till: Ni jim tffftjal. "Vse' premestno se Vede, viaoko in oiabno, In njegovo govorjenje ni govorjenje reenega in poštnega moia," ao rekli, in jaz aem bfla žalostna." Zakaj ga obaojajo TMoV-da je boljši od veeh v naši vaai in jaa ga ljubim in morem biti la i njim arečna." Preproeila aem očeta, vdal ae je e novoljo in rekel: "Idi, a v neereči ae me ne epominjaj!" Mati ae je natihoma solzila, a ni nič ugovarjala — bila je tiha in dobra. ftla eem i njim vsa arečna, ljudje pa ao me zavidali. "Glejte jo," eo govorili s sovraštvom v očeh, "kupile al je arečo sa lepoto io densr, ts ošebniee ..." 1 Imele eem novi dom. Kratek je bil dan sreče in mojih aanj. Pre budile aem se ia apoanale, da ato-jim ob grobu avojih pokopanih nad. (n komu bi tožila? On ni o-etajal pri meni; imel je vedno kake važne opravke v mestu. In čemu bi tudi tožila? Smejal se je mojemu otožnemu obraau in ni i-imel amisla za moje aolae. Njemu ae je peč življenje amejelo, pljuskalo je okrog njega in on je po-aabil eredi valov, da ga čaka doma aainotna žene. Nčkoč sem ge le boječe opomnila, naj ne pozabi na bodočnoat, a odvrnil mi jc osoruo, da živi za avoj denar. Tako aam nosila svoje gorje par let v samoti in svet ni vedel zanj, pa tudi on ae ni briga). Nekega dne pe aem iavedele. da nimamo ničeear več, de nai dom ni več noš, de amo beraii. — Torej dvojna prevare! Čakale aem, da pride morda akenan. kajti v tem žalostnem tre-notku aem videla eelo uponjo: načel bo druge življenje, odpustim mn in arečni bodemo še, čeprav v revščini. A zaman sem upala, semen čekela; ni ee vrnil. Prodali eo nam vse raaen stare akrinje. ki je bilo v njej nekaj eiahe obleke. Neložile eem ne vos njo in vaa troje — tebe, Merjene in Nedo. svojo edino premoženje, de ga odpeljem is kraja gorja in ieloetL Tode kam? Nič ni oaŠege, vee je tuje, Vando, toga nc moreš umeti! Kaj bi mi bilo, še bi oetala aamal 81a bi bila v avet in ae preživela z delom. A trojo oedoraalih otrok I ... Kako aem prosila odpuščanja o-četov dom, ki eem ga zapustila nekoč tako lahko in brezskrbno! Yn kam drugam, še ne tjaf Drugje ni pomoči. Moram k njim, Če da umro lakote nedolžna bitje, ki ao še komej začelo iiveti Ala aem in proeila. Bilo mi je odpuščeno, a nekomu ni odpustil oše aikder. Ta je bil Dušan, vaš oče. Proklel ga je in veruj mi, tiato prokletstvo ni sedelo aamo njega, temveč vae, kar je njegove k"rit tudi vaa, moji otroci. Bprejd naa je moj oče, ljubil naa je, čutila aem U>, a obenem je bil v njem neki temen črt do naa, Njegova ljubezen je bila aa mo uamiljncje in vee, ker amo i-meli od njega, je bila le miloščina. Bolelo me je, a bili amo pač be reši. . 0 njem je govoril le malokdaj, a vedno a sovraštvom. "Ubijem ga, če ac mi prikaže 1" ae je razburjal včaai. Mati ae je utrnila ekriVaj solzo, a v meni je bil molk. Nisem več jokala niti tožila, onemela mi je dnša v boli. Nekoč srečam Dušana nenado ma, in e sklonjeno poetavo ae mi ie približal akoro opotekeje. Vzdrhtele aem atraku iu hotele zbežatj. Toda ie predno zem ae bila obrnila, je klečal pred mano in ^roeil — odpuščanja. "Ne, tega nieem hotela; ni treba, da b klečal pred mano, aaj eem ti že odpuatila, vae aem ti odpuatila!' aem govorila v čudni razburjeno ati in ga dvigala od tal. "A z ma no ne zmeš, moj oče te tfbije, beži od tod in ne vrni ae več Tedaj pa je zaplamtelo nekaj sovražnega v njegovih očeh in dejal je oaorno: "Grem, saj grem S daj ml denarja. Ali ne vidiš, da Stojim aredi ceati — lačen, be rafct" "Nimam ga. NiČeaar mi ni oata lo. O, le pomisli, ds niai aam to kar ai, da je tudi tvoja žena, da bo tudi tvoji otroci." Zvihralo je tedaj v meni vae o no gorje, ki se je rodilo iz neare Čnega denarja in uničilo, ubilo mojo dušo, to jc komaj zaeanjala o are«, vzdignil ee. je v meni gnev do člpveka, ki je tolikokrat za-tajll ženo, zavrgel 6trokC ln ee veeelil zredi razkošnega ameha atfaeti svojega Ifvljenja, zdivjalo je v meni sovraštvd do njegs, k' je pokopsl mojs mlsde dni in njih srečo, in ps^nila aem ga od aebe Okrenil ae je in rekel a pridušeno grožnjo, da ae ne vrne več. — A ie ae je vrnil. Nekega dne amo odšli vai od doma. Ko je bilo čaa za južino aem ila domov ponjo. A ko ato £im na dvorišče, vidim človeka 1 je akočil pravkar akozi okno in knel nekaj zvitega pod pazduho Hitro je izginil za hišo. a spozna la aem ga. Bil je Dušah, vaš oče — Pozneje aem videla, da je od neael zadnjo mojo obleko, ki mi je bila še oatala — bila je poročna obleka. Prihodnjo nedeljo aem bi U še oatala na trgu, kjer aem na šla pri nekem trgovcu, ki je pro dajal ataro ponošeno obleko, tudi svojo. Oče(mi jo jc kupil nazaj. Te dogodek me je še bolj potrl. A od takrat ae ni vrnil nikdar več. Jaz pa aem čakala in čakala; prešla je jeeen in privihrala je zima a avojim belim, mrtvaškim prtom, ki ga je razgrnila povaod, ah povsod, tudi v moji duši. Čakala eein, kdej pride pomlad, da bi vetala iz bolnosti — prišla je in ila mimo, oatala sem bolna; čekela kem do iivljcnje, a tudi to je šlo mimo brez toplega žsrks zame, aa bol moje duše. Niti pod žarki poletnege aolnca ni oživelo meni, kar je bilo z bolečinami zatrto. Strah me je bilo življenja, take etrah, da eem v tein atrahu uničevala, kar je bilo še avetega v meni,, in aem z reaignecijo v prazni duši študirala njeno gnilobo, in žel, neskončno žal mi je bilo, da eem upala v srečo." ."« uboga, ubogal" 4'Ali ni bilo dovolj moje ne-Prokletetvo aeglo je tudi i ob Marjanovem odtuTfcl dnovi ko bi Še uebo plskT^J kričala je takrat Boj. ^ nomogloeti: "O Be? »Mi 1 pravice in milosti ph »i je odmeval - I •Ni jo" Zagrmel je greb svoj U\*i J T1 k0 * Padla rakev 1 njegovo črno neročje. |n 1B, . 1 jc zdelo, kakor da slini* Jj £ zaplakalo doli v globini ail!l življenje, polno visokih | nad, kako je zaihtela doli y tej nah neuživana požeta mladci Plakala je za njim devt ln'J klicala nazaj, daai je vedel* da 1 nikoli več ne vrne. Odšel je'z J 1 jgnjem od nje in sama jP oj v mrtvih vrtovih, v katerih 1 drhtel le trepet smrti. Toda tal je zapisano t | A ni še bilo dovolj žrtev nJ je zahtevalo Še več. - Bilo jI maju in Nada je pokašljevanj krog, bleda in izmučena. Neki mi je govorila: "Rada bi ua1 v maju; edi ae mi, da bi bil« U j V njegovih zadnjih dneh, ko bil miral tudi on, bi ae poslovila J rožnih dni. Z njegovim zadnji cvetjem bi mi okraaili bledo |J njegovi zadnji žarki bi goreli dJ teč ob moji krsti in njegovo J nje zelenje bi šuštelo nad rnrtiJ mi pogrebci in pripovedovale] mojem umrlem upanju. Reg, |J bi bila amrt majevih dni v J njih majevih dneh." I In tako ae je zgodilo. — Ostal ai mi aamo še ti. A sedaj slutil da tudi ti sanjaj o smrti. Vidi] kako prazno je v tvoji bolai q ši, vidim, Hako drhti v njej id ni dih preko velih cvetov. Q, J či v aebi one žalostne misli, naj spomin, kajti ta spomin te umori A morda je vse zaman. O, Vaad to je ala usoda, to je prokletsH ki naa preganja, ker smo pogJ nekoč po areči. —- Ne vznenirj ae, Vanda, morda pa bo aeho d tebi miloatljivo. — Pozno jel pojdi počivat in bodi srečna vJ v sanjah!" Vanda je apala nemirno. Sanj ls je, ksko se je pripeljala su vss ns velikem vozu črnooblel na žena. Bleateči biseri »o bili e ti v dragoceno tkanino njeni dolgega plašča in svetli kritij ao ae leaketali v njenih tein razpnščenlh laseh. Stopila je vieokepa voza in prihlfčla i rt prost rt i mi rokami k njej. Bile j je etrah in umcknila ae je nerau temnemu objemu. "Kaj se me bojiš? Kaj ti^ tsš pred mano? Mar nisva pri teljici, me ne maraš poznati n Včsai aem bila tvoje edina spre Ijevalka na temnih polih. Pri ni ai iakala ntehe, in glej, tudi eoj ti je prinašam. Zato se me i kar ne boj, ne brani, da te ob, meml Mehko je v mojem nsr ju, tako mehko, da zaplakai." "A jaz ne maram plakati," odgovorile plaho Vanda. hrepenim po smehu in rsdoeti. ne ljifbim tvojegs temnega, his nege naročja, meni se hoče HI tečega, gorkega aolnčoefa ob( ma!" "tfakot Ne maras plakati? le glej, koliko solza je v .noj temnem plašču, Ic glej, koliko je raztreaenih v noč mojih rszpt čenih las! Tvoje so te solze, ie izplakane, a pride ura, ko jik plakala, in to ne bo več dolgo Drhteč je atala Vanda pred I mno ženo — žalostjo, in <>n« objela in zaplakala je plač obag in neutešen. Od tiate noči je bila «k*t njo in njene solnčne sanje so nile v brezkončnost, odkoder povratka. , "Slovenski Narod" v IJ"bljeJ z dne 15. julija porocs sle*«« kr. nadzornik Hude je prešel erbeko šolstvo in je podel o W Sledeče poročilo: NapredrU stva v Srbiji jc velik. Te.su je megel earn srbski nsrod, » principu ni proti ^a ^Pj Poleg tega pa ao bdi at ran k v Srbiji veelej 'n\oinu dar ee je šlo ze napredek šj Kmeteki poalauci srbske aaij L I.ili v ar le J »a »C izdatke aa šotatvo. Srbi* P če edin« država na ^ " kmečki podenei aakteval.J šolatvo, kakor pa aa« icglo je tudi r , • n. rU. pou m„ji »Ho# otr«,l ^ ^ Ne čudi se! Nikdar ti nisem pripovedovala o onih težkih dneh, bila ai premlada in nieem ti hotele greniti duše. A zdej, ko.vidim, da je tudi v tebi že spoznanje. zdej govorim. Vse je ležalo zakopano v meni in hotele da bi oatal ta grob večno molčeč, a prišla je ura, ko je moral govoriti. Bil je brca križa ta grob in na njem je ležal težak kamen — kletev zavoženege življenja. Otrok ai bila še. ko amo plaka- Z« P« SraZMEMBAH^ aem, j tnU aaeaaM a*