Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 18. april 2013 Številka: 4 (174) Leto XVIII Občan Pisani svet Urbančanov VABILO Turistično društvo Destrnik vabi na rekreativno kolesarjenje po vaseh občine Destrnik v soboto, 27. aprila 2013. Zbirali se bomo od 8.30 naprej pred turističnim domom. Start bo ob 9.00. Primerno za vse generacije. Ob prihodu na cilj sledi pogostitev za vse kolesarje. Če bo slabo vreme, bomo kolesarili v četrtek, 2. maja, po istem programu. Vljudno vabljeni! Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Nagovor župana Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, kreativne komunikacijske rešitve, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. 2 »Žal naj ti bo le za tri reči tvojih preteklih dni: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in za izgubljeni čas.« (Anton Martin Slomšek) Prvo leto delovanja novega občinskega vodstva je naokrog. Za nas je bilo to leto polno učenja, dela, dogovarjanja, nasprotovanja in dokazovanja. Tistemu ali tistim, ki so mislili, da so nenadomestljivi in da občina brez njih ne bi preživela, smo dokazali, da zmoremo več in bolje. Čas tega leta smo dobro izkoristili! Kljub nenehnemu nasprotovanju in polenom, ki mi jih opozicijski svetniki kontinuirano mečejo pod noge, kot župan še vedno trdno stojim, veliko teh polen pa se je odbilo in vrnilo udarec tistemu, ki jih je zalučal. Kot sem pred enim letom napovedal nov veter sprememb, tako se je tudi zgodilo, le da je bil v nekaterih primerih ta veter blagodejna osvežujoča sapa, za slabo pripravljene projekte mojega predhodnika pa oster prepih. Bivši župan mi je pustil zelo malo manevrskega prostora, saj si je z večino v OS zagotovil nadaljevanje svojih projektov v občini, čeprav vsi njegovi projekti niso zagotovilo razvoja in velikih pridobitev za občino. Pa sem to začrtano delo vzel kot izziv in se potrudil, da ga opravim čim bolje v dobro občanov, sebi v veselje in ponos ter nasprotnikom navkljub. Tako sem po volitvah in zmagi z veliko večino ter po sramotnem in ponižujočem sprejemu pri takrat vodilnih na občini v ponedeljek, 16. aprila lani, začel županovati. Izkušnje v moji prehojeni delovni poti so mi v teh prvih dneh najbolj koristile. Zaposleni, ki so me sprva sprejemali kot nujno zlo, so sčasoma začeli sprejemati moj način razmišljanja, da smo vsi skupaj v službi občanov in smo njihov servis. Tako imamo v občini kolektiv občinske uprave, ki dobro in strokovno izvaja vse naloge občine, s prihodom nove direktorice občinske uprave pa smo dobili novo moč ter še dodatno motivacijo za delo. Vsak projekt, vsak dokument smo v tem letu večkrat podrobno preučili, odpravili pomanjkljivosti in napake, se pogajali ter dogovarjali in rezultati so več kot dobri. Zato je žalostno poslušati, kako moj predhodnik ob vsaki priložnosti kritizira moje delo in blati občino, češ da je na robu zloma in pogube. Še najbolj me je in me še vedno razočara dejstvo, da mu kar slepo prikimava »njegova« večina v OS. »Vedno je pravi čas, da storimo to, kar je prav.« (Martin Luther King) Sedaj pa mi dovolite, da povzamem najbolj vidne projekte in naloge, ki so bodisi že opravljene, bodisi njihova realizacija poteka ali pa so v fazi načrtovanj in študij: – Zaključeni sta rekonstrukciji cest na Gomili in na odseku Strmec–Jiršovci. – V Janežovcih je zgrajena čistilna naprava za 650 PE, ki je sofinancirana po 21. členu Zakona o financiranju občin. »Operacijo UREDITEV POSLOVNE CONE JANEŽOVSKI VRH delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2012–2014.« – Ureditev infrastrukture v Janežovskem Vrhu s sofinanciranjem po razpisu 322. Ta projekt je zahteval veliko dodatnega dela, saj je bil slabo pripravljen in ni predvideval odvoda meteornih voda, zaključka škarp in ureditve pod zasebno hišo, ureditve dohoda in dovoza do vhoda v telovadnico, vhoda na tribune igrišča in otroškega igrišča. Vse to je sicer podražilo investicijo, vendar pa zdaj zajema končno ureditev celotnega območja. Projekt bo zaključen v aprilu. – Ureditev poslovne cone v Janežovskem Vrhu in postavitev temelja za vrtec, za kar je izdelana kompletna projektna dokumentacija, pridobljena so sredstva po razpisu RRP, izvedena natečaj za pridobitev izvajalca del in izbira izvajalca. Dela se bodo pričela maja. Izdelana je tudi dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje za vrtec. Naloga je bila zelo zahtevna, saj je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja trajal od 19. novembra 2012 do 10. aprila 2013, pokazala pa je nevesten in nestrokoven odnos projektanta do naročnika, to je občine. – Po občini so postavljene ulične table s sofinanciranjem LAS. – Izdelan je projekt za obnovo Volkmerjevega doma kulture, dvorane v Desencih in Vladimir Vindiš Ksenija Munda Nataša Burina Župan podpisal pogodbo za projektno dokumentacijo Narejeni so prvi koraki za izgradnjo kanalizacije na Drstelji. 19. 3. 2013 je bila namreč podpisana pogodba o izdelavi projektne dokumentacije Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekt za izvedbo (PZI): Novogradnja fekalne kanalizacije in čistilne naprave v naselju Drstelja. Pogodbo sta podpisala naš župan Vladimir Vindiš in direktor podjetja Geoplus d. o. o. Aleš Gruden. Prihaja obdobje povečane požarne ogroženosti PGD Destrnik rekonstrukcijo ter komunalno ureditev ceste v Janežovskem Vrhu, kar je trenutno v fazi pridobivanja sredstev za ureditev vasi. – Pridobljeno je uporabno dovoljenje za izvedeno kanalizacijo Vintarovci, Destrnik, Janežovski Vrh, Janežovci. Izvajajo se priključitve uporabnikov. – Izvajajo se večja in manjša vzdrževalna dela na javnih poteh z navozom gramoza ter ureditev delov škarp v Vintarovcih. – Veliko energije in dela zahteva ureditev OPN, ki se nanaša na poslovno obrtno cono v Janežovskem Vrhu. S spremembo OPN se izdelujejo OPPN za posamezna območja individualne gradnje. – Izdelana je bila kompletna dokumentacija za obnovo strehe, fasade in mansarde v šoli, ki pa jo je večina občinskega sveta zavrnila, zaradi česar ni bilo možno konkurirati za sredstva države v višini 65 % investicije. – Izveden je razpis in izbor projektanta za izdelavo projekta kanalizacije na Drstelji. Dela sedaj intenzivno potekajo. – V okviru LAS je pripravljen projekt igrišča za vrtec. – Izveden je razpis za idejni projekt komunalne opreme in rekonstrukcije dela cestišča v Ločkem Vrhu. – V pripravi je razpis za ureditev vežice, žarnega pokopališča in ceste ter poti na pokopališče. – Z direkcijo za ceste so dogovorjena dela za nadaljevanje državne ceste na odseku Gera–Gomilci, kjer poteka odkup zemljišč in recenzija projekta. – Pripravljena sta projekta za rekonstrukcijo križišč v Janežovcih in Janežovskem Vrhu. Vključena je tudi nova investicija v državnem proračunu z ureditvijo križišča Svetinci–Desenci, z izgradnjo podpornega zidu ob potoku. Ob tem pa ne smem pozabiti na največji projekt, ki ga pričakujejo vsi v občini. To je sprememba Odloka o komunalnem prispevku. Ta je pripravljen že od januarja in po njem bi se komunalni prispevek znižal skoraj za polovico, kar bi ga naredilo primerljivega s komunalnim prispevkom v večini drugih občin. Problem pa je, da skupina svetnikov, ki je v večini, nasprotuje temu, da bi odlok sprejeli. Nasprotniki novega odloka so šli tako daleč, da so me celo prijavili »protikorupcijski« komisiji , češ da delam v nasprotju s sklepi občinskega sveta, v svojo osebno korist. Posebno poglavje je nakup upravnih prostorov v velikosti 640 m2, od tega neposredno za potrebe občinske uprave približno 560 m2, kar znaša približno 90 m2 na posameznega delavca občinske uprave. Cena, ki jo je brez ekonomske upravičenosti in opravljene študije cenitve s predpogodbo obljubila garnitura pred mano, znaša 1.320.000 evrov ter se bistveno razlikuje od cene sodnega cenilca, ki je cenitev opravil za potrebe »protikorupcijske« komisije, in znaša 720.000 evrov. O določenem izsiljevanju večine v OS za predčasno plačilo, ki ni imelo nobene pravne podlage, je bilo že veliko napisanega. O nakupu se bo moral OS v prihodnosti še enkrat odločati, vendar tokrat na podlagi analiz, cenitve in še kakšne strokovne podlage. O prihodnosti smo razmišljali tudi ob pripravi regionalnih razvojnih projektov za obdobje 2014–2020. »Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom ...« (Sveto pismo, Pridigar 3,1) Ob pregledovanju opravljenih nalog se zavedamo, da nas čaka še veliko dela. Dovolite mi, spoštovane občanke in spoštovani občani, da se vam zahvalim za dosedanje sodelovanje ter vas hkrati vabim, da še naprej skupaj gradimo našo občino. Z mislijo na uspešno skupno in vaše osebno delo vam čestitam ob 1. maju – prazniku dela. Da bi imeli vsi skupaj v bodoče (še) več razlogov za praznovanje! Vaš župan Spoštovani občani, zima se počasi poslavlja in prihajajo toplejši dnevi, ki jih marsikdo izkoristi za spomladansko čiščenje. V društvu v tem obdobju vsako leto beležimo povečano stopnjo požarov v naravi, ki so posledica nepazljivosti pri kurjenju. Pri tem predstavljata največjo nevarnost veter in suho podrastje, ki je v večini primerov prekrito z mladim zelenjem. Zato apeliramo na vse, ki se kurjenju v naravi in kresovom ne boste mogli izogniti, da: – strogo upoštevate zakonske direktive glede kurjenja v naravi – ognja ne puščate brez nadzora – ne kurite v bližini objektov ali drugih vnetljivih snovi – ne kurite v vetrovnem vremenu – med kurjenjem zmanjšate možnost širjenja ognja Našteto še posebej velja za kresove, ki zaradi velikosti in suhega vejevja velikokrat uidejo nadzoru in zanetijo druge požare. Če vam ogenj uide izpod nadzora, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112. Pri tem vas vabimo, da pozorno spremljate našo spletno stran www.pgd-destrnik.si/, na kateri se trudimo objavljati vse potrebne informacije. 3 Ksenija Munda Intervju z direktorjem podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. Arhiv časopisa Občan Tokrat smo na kratek pogovor povabili direktorja podjetja Gradnje Destrnik g. Tomislava Ploja Občan: Poslovno leto 2012 se je zaključilo, ali ste v podjetju Gradnje Destrnik v preteklem letu dosegli zastavljene rezultate? Glede na stanje podjetja ob primopredaji, menim, da smo poslovno leto zaključili optimalno. Prvič po skoraj treh letih negativnega poslovanja smo ga zaključili z minimalnim pozitivnim poslovnim izidom. Zasluge za to gre pripisati predvsem večji angažiranosti celotnega kolektiva in zmanjševanju stroškov poslovanja. S tem pa še zdaleč nismo in ne moremo biti zadovoljni. Še vedno je kar nekaj rezerve pri organizaciji dela, prav tako še nismo sodobno opremljeni za opravljanje zahtevnejših nalog. Predvsem pa še nismo uspeli realizirati vseh zastavljenih nalog iz predloženega programa sanacije poslovanja podjetja. Naše poslovanje namreč še vedno hudo bremeni vračilo kreditov, najetih v preteklosti, ki nam onemogoča kakršno koli obnovo obstoječe dotrajane opreme, kaj šele nakup sodobne. Občan: Kakšni so načrti za letošnje leto? V letošnje leto vstopamo v bistveno boljši kondiciji kot leto poprej. Poslovanje in organizacijo dela smo prilagodili razpoložljivim finančnim virom. Še naprej bomo skrbeli za čim racionalnejšo porabo materiala in delovnega časa, preprosto povedano, še bolj bo potrebno varčevati. In to povsod. Sicer pa si v letošnjem letu želimo predvsem normalizacijo in konsolidacijo poslovanja. V preteklem letu smo namreč večino časa porabili za zagotovitev dobave materiala in je zmanjkovalo časa za večjo angažiranost na terenu ter komunikacijo z lokalnimi skupnostmi. Prav to želimo letos izboljšati in prvi koraki v tej smeri so že narejeni. Tako bo možno v večji meri zadostiti posameznim upravičenim željam občanov. Nemalokrat se namreč na koncu izkaže, da je mogoče ob malo bolj strpnem dialogu že z manjšimi posegi realizirati na prvi pogled nemogoče ideje. Občan: Na katerem področju se srečujete z največjimi težavami? Letošnja zima jo je vsem kar lepo zagodla. Glede na količino snežnih padavin, je bila statistično ena najobilnejših v zadnjih petdesetih letih. Ker smo finančno šibki, smo imeli največje težave prav pri pravočasni oskrbi z materialom za opravljanje zimske službe. Večina dobaviteljev je namreč zahtevala avanse za dobavo materiala, česar pa jim velikokrat nismo mogli zagotoviti. Tako smo bili primorani v večkratne manjše dobave, zato smo bili stalno v stiski s posipnim materialom, saj nismo bili sposobni financirati večjih zalog. Kljub temu smo uspeli vedno zagotoviti prevoznost cest, za kar gre še posebna hvala našim delavcem in kooperantom. Moram tudi pripomniti, da so bile ceste v občini Destrnik večinoma bistveno bolje prevozne kot velika večina cest v bližnji okolici, kar so lahko spoznali predvsem tisti občani, ki se redno vozijo na delo ali po opravkih v sosednje občine. Seveda takšna nenormalna količina snega za seboj pusti tudi posledice na cestah, ki jih bomo morali v spomladanskem času nemudoma sanirati. Zavedati se namreč moramo, da je pluženje potekalo večinoma v nočnem času in ob močnem sneženju, ko je vidljivost bistveno slabša, vozne lastnosti pa zaradi spolzkega cestišča na zgornji meji tveganja lastne varnosti. Občan: Ali razmišljate o posodobitvi strojnega parka? Vsekakor se moramo ponovno opremiti z rovokopačem, pa tudi ostala vozila so že zelo dotrajana, tako da se bo posodobitve strojnega parka potrebno lotiti resno in preudarno. Vse to pa je seveda odvisno od zagotovitve finančnih sredstev, kar v današnjem turbulentnem času ni preprosta naloga. Nada Zupanič Večno cvetje Cvetje, ki ga izdelamo sami, bo zagotovo razveselilo prijateljico ali mamo Material: - žica, debeline 0,5 mm - ravna cvetličarska žica za rezano cvetje 0,8 mm - svilena nit - umetni prašniki za cvet - samolepilni cvetličarski trak ali zeleni krep papir Orodje: - klešče - škarje - igla ali debelejša trda žica Postopek izdelave: 1.) Na iglo oziroma debelejšo žico naredimo 45 navojev iz žice debeline 0,5 mm 4 2.) Navito žico snamemo iz igle in jo enakomerno raztegnemo na dolžino 8 cm, da nastane vzmet. 3.) Vzmet zapognemo in konca vzmeti spojimo, da nastane oblika cvetnega lista. 4.) V spodnji del konice lista pritrdimo svileno nit, ki jo pripravimo iz 5 niti dolžine približno 1,5 m. 5.) Nit ovijamo okrog lista po vzmeti. Od spodaj gremo v sredino zgoraj, nato delamo tako, da gremo z nitjo spodaj za en zavoj desno, zgoraj za en zavoj levo. Delamo tako dolgo, da nastane cvetni list. 6.) Na enak način naredimo še 4 cvetne liste. 7.) Vse liste zložimo skupaj, v sredino damo umetne prašnike in zvežemo s tanjšo žico ali pa kar s cvetličarsko žico. 8.) Pecelj ovijemo s cvetličarskim trakom ali krep papirjem. Želim vam, da naredite lep šopek večnega cvetja. Čisto mesto Ptuj d.o.o. GOSPODINJSKI KOSOVNI ODPADKI Spoštovani! Leto je naokrog, to je čas, v katerem smo zamenjali pohištvo, pode, sanitarno opremo. Vse to želimo odstraniti, seveda na primeren in nadzorovan način. S tem obvestilom vas želimo obvestiti, da bo letošnja akcija zbiranja gospodinjskih kosovnih odpadkov potekala enako kot v lanskem letu. Ob prevzemu odpadkov moramo zagotavljati nadzor, sicer se okolju povzroča prevelika škoda. Za vsako občino so določena zbirna mesta, na katerih bosta dva zabojnika večje prostornine, kamor boste lahko v navedenem času sami dostavili gospodinjske kosovne odpadke. Na lokacijah bo prisoten naš delavec, ki bo nadziral sprejem odpadkov. Že vnaprej vas obveščamo, da bomo sprejemali samo tiste vrste odpadkov, ki so navedeni v spodnjih alinejah, zato vas prosimo, da ne dostavljate ničesar, česar ni na seznamu. Tudi dostava in puščanje odpadkov na navedeni lokaciji po terminu zbiranja nista dovoljena Priporočamo vam, da gospodinjske kosovne odpadke Zdravljica slovenski kulturi in umetnosti V majhni državi živimo dostavite do vam najbližje lokacije s seznama. Med gospodinjske kosovne odpadke, ki jih bomo sprejeli, spadajo: - vse vrste sobnega pohištva - vzmetnice, talne obloge - orodje, oprema, igrače (različni sodi, vrtno orodje, otroški vozički ...) - športni rekviziti (kolesa, smuči, jadralne deske …) - manjša sanitarna oprema (umivalniki, školjke, pipe …) Odpadki, ki ne spadajo med gospodinjske kosovne odpadke – in jih ne bomo prevzeli: - gume, gradbeni materiali, avtomobilske školjke in deli, sodi z vsebino, stiropor, tekstil … - stroji in deli strojev iz kmetijske dejavnosti … Za dodatne informacije smo vam vedno na voljo.Tel.: 02 780 90 33 in 02 780 90 26. Obvestilo o oddaji člankov za naslednjo številko Članke in oglase za 5. številko časopisa Občan oddajte in se velikih uspehov veselimo. do 5. MAJA 2013 (kasneje le po predhodnem dogovoru z Trudili smo se vsi, uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 da svoboden narod postali bi mi. Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Veliko smo naredili Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost da slovenske pesnike smo dobili. pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran Prešeren, Čop in vsi ostali v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali nam v velikem spominu so ostali. Veliko so naredili, da nam bi življenje spremenili. Cenimo jih vsi, saj veliki umetniki so bili. (odločitev uredniškega odbora z dne 7. 9. 2012). Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg Prešeren himno je napisal, formatu). Grohar Sejalca je narisal. Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, Vsi tega smo veseli, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. saj veliko so pretrpeli. Jernej Plohl, 9. a Uredništvo 5 Kristina Hauptman Nada Zupanič Gasilska zveza Destrnik Občni zbor Lovske družine Destrnik V soboto, 23. marca, so se v gasilskem domu Destrnik zbrali delegati obeh gasilskih društev, ki delujeta v občini Destrnik, in gostje iz gasilskih zvez Lenart, Ptuj, Dornava, Gorišnica, Videm, Središče ob Dravi ter Trnovska vas-Vitomarci. Skupščini sta prisostvovala podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc in podžupanja Občine Destrnik Simona Lacko. Destrniški oktet je s pesmijo naznanil pričetek skupščine. Izvolili so delovno predsedstvo, ki ga je vodil Marjan Irgl. Sledilo je poročilo predsednika zveze Janeza Irgla, ki je med drugim poudaril, da so se v letu 2012 člani zveze udeleževali sej GZ Slovenije in sej sveta Podravske regije, UO pa se je sestajal na usklajevalnih sejah zveze. Sodelovali so pri 21 intervencijah GZ Destrnik, Trnovska vasVitomarci in Juršinci. Organizirali so skupno vajo na Destrniku, in medgeneracijsko sodelovanje – učenci so pisali spise na temo gasilstva. Udeležili so se Florjanove maše in posvečali veliko pozornosti delu ter izobraževanju članic. Predsednik Janez Irgl je ocenil, da se je v 15-letnem mandatu izobrazilo precej mladih članov in pohvalil poveljstvo zveze za korektno delo. Poveljnik zveze Marjan Irgl je v svojem poročilu poudaril, da je v svoji 39-letni poveljniški funkciji v gasilskem društvu in gasilski zvezi sodeloval pri 600 intervencijah in dogodkih, ter se ob predaji funkcije zahvalil tudi vsem sosednjim društvom za korektno sodelovanje. Iz poročil predsednika in poveljnika je bilo sklepati, da se poslavljata z vodstvenih funkcij. V naslednji točki dnevnega reda je bila podana razrešnica staremu vodstvu gasilske zveze, nato pa so izvolili novo. Novi predsednik gasilske zveze je postal Marjan Zelenik, podpredsednik Anton Žampa, poveljnik Branko Horvat, tajnik Davorin Caf. Blagajničarka je še naprej Nataša Turk, delo s članicami je prevzela Marija Čuček. Novi predsednik zveze se je zahvalil za zaupanje, predstavil program dela in dosedanjima predsedniku ter poveljniku v znak zahvale za 40-letno delo v gasilstvu podelil kipca sv. Florjana. Priznanja in napredovanja so prejeli tudi naslednji gasilci: plamenico II. stopnje: Dušan Simonič, Srečko Pukšič in Janez Horvat. Gasilsko priznanje I. stopnje je prejela Marija Čuček. Podžupanja Občine Destrnik Simona Lacko je pozdravila prisotne v svojem in v imenu župana Vladimirja Vindiša ter izrazila zahvalo dosedanjemu vodstvu zveze. Poudarila je, da so občinska vrata bila in ostajajo odprta za vse gasilce v občini. Mag. Janez Merc je svoje obširno predavanje zaključil z besedami: »To, kar počnejo gasilci, je mnogo več kot samo humanitarnost. Ogrožajo svoje življenje, da lahko pomagajo drugim. Gasilci prispevajo v javno dobro, zato bo družba temu delu morala dati mesto, ki mu gre.« 6 Nada Zupanič 3777 prostovoljnih ur dela v lovišču in okrog doma 16. marca so se zbrali lovci Lovske družine Destrnik, predstavniki lovcev iz sosednjih društev Trnovska vas, Juršinci in Jožeta Lacka iz Ptuja ter predstavniki domačih društev. Občino Destrnik je zastopal župan Vladimir Vindiš. Po začetnih formalnostih je starešina Feliks Majerič poročal o opravljenem delu v preteklem letu. Sestajali so se vsako prvo nedeljo v mesecu in reševali tekočo problematiko. V celoti so izpolnili lovsko-gospodarski načrt. Veliko časa in denarja so namenili obnovi lovskega doma. Zidove so prepleskali, na novo položili ploščice, vgradili nova vrata, uredili pločnik okrog poslopja in še mnogo drugega. Starešina se je zahvalil donatorjem. Ponosni so na priznanje, ki so ga dobili v okviru 31. kmečkega praznika za urejeno okolje lovskega doma. Starešina je poudaril, da lovstvo zahteva mnogo časa, da mora biti lovec ljubitelj narave in živali. Težave se pojavljajo s povoženo divjadjo, saj lovišče prečkajo tri glavne ceste. Drugi problem so klateški psi, ki pokončajo precej divjadi. Srečujejo pa se tudi s krivolovom. Trudijo se ohranjati okolje in življenje v njem, skrbijo za družabna srečanja, medsebojno spoštovanje in lovsko tovarištvo sta na prvem mestu. Gojijo fazane in v lanskem letu so jih 106 dali v naravo. Starešina tudi v prihodnje ostaja Feliks Majerič, ki je pohvalil delo vseh 51 članov. Člani družine, ki so opravili več kot 60 ur prostovoljnega dela, so prejeli družinske zahvale. Dobili so jih: Robi Kolednik, Janez Simonič, Ferdinand Jus, Dušan Janžekovič, Marjan Vrečar, Jani Zorko, Mitja Babosek, Franc Kores in Zdravko Malek. Znake za lovske čuvaje, ki imajo z lovsko družino sklenjene pogodbe, pa so dobili Marjan Tašner, Ivan Slukan in Silvo Geršak. Župan Vladimir Vindiš je pohvalil delo družine, želel ji je, da uresniči bogato začrtan program dela. Dobitnikom priznanj je čestital, vsem prisotnim pa zaželel prijetno druženje. Nada Zupanič Kristina Hauptman 15. redna skupščina Kristina Hauptman Za PGD Desenci Majda Kunčnik Gasilsko društvo Destrnik Tradicionalna postavitev presmeca desenških gasilcev Teden pred veliko nočjo imenujemo veliki teden. Začenjamo ga s cvetno nedeljo, ki je krščanski spomin na sprejem Kristusa ob njegovem prihodu v Jeruzalem. Praznovanje cvetne nedelje je povezano s prinašanjem najrazličnejšega svežega zelenja in rastlinja, spetega v velikonočno butaro, po naše »presmec«, k blagoslovu v cerkev. Že več kot desetletje je tudi pri Svetem Urbanu tradicija, da se zberejo gasilci obeh društev, »spletejo« vsak svoj »presmec« in ju postavijo ob križ pred cerkvijo. Tako se je tudi letos pred gasilskim domom v Desencih zbralo nekaj članov ob zajetnem kupu zelenja, ki smo ga kljub nič kaj pomladnemu vremenu in temperaturah uspeli nabrati. Spretni prsti moških so na drog privezovali šopke, ki so jih izbirale, pripravljale in podajale ženske. Kmalu smo lahko občudovali bogat »presmec« iz pušpana, mačic, bršljana, bele omele, ciprese, drena, »meprike« in drugega zelenja, ki smo ga ves čas prepletali s smehom in z dobro voljo. Postavili smo ga ob cerkvi, sebi in drugim ljudem v veselje, pa tudi kot dokaz, da smo gasilci še vedno pomembni pobudniki druženja ter akcij ob različnih priložnostih. Kristina Hauptman Arhiv PGD Desenci Postavitev presmeca pred cerkvijo sv. Urbana Pri nas je že navada, da obe gasilski društvi izdelata in postavita vsaka svoj presmec pred cerkvijo sv. Urbana. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik so letos pohiteli in že v petek, 22. marca, izdelali ter postavili lep presmec. Letošnja dolga zima je kriva, da cvetna nedelja ni bila tako zelena kot običajno, toda gasilci so se izredno potrudili, oljčne vejice pripeljali s Primorske in priskrbeli še obilico drugega zelenja, da je bil presmec lepo zelen. Bili so zelo dobre volje in ponosni nanj, zato jim je za dobro opravljeno delo gospod župnik Jožef Škofič Bila sem na poti mimo, takoj so bili nared za fotografijo in šalo: »Tako lep sončen dan in nam tako lepo stoji presmec!« Ko se delo opravi z dobro voljo, je izdelek odličen, ljudje zadovoljni in svet tako lep … Kristina Hauptman Arhiv PGD Desenci pripravil okrepčilo. 7 Uradni vestnik Občine Destrnik Leto XVIII, številka 3 18. april 2013 1. JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2013 O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DESTRNIK OBČINSKEGA 1. področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije, – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. JAVNI RAZPIS Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni subjekti, ki so: - v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, - podjetja v težavah, - velika podjetja oziroma podjetja z nad 250 zaposlenimi in z letnim prometom, ki ne presega 50 milijonov € in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov, - za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije, - naložbo ali storitev že zaključili, - nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali evropskega proračuna v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti. Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepih za programe razvoja podeželja v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2007) ter Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 12/2012), objavlja Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2013 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2013 v okvirni višini 19.000 evrov po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES), št. 1857/2006, ter Uredbo komisije (ES), št. 70/2001. II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISNIH SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2013 v okvirni višini 21.100 evrov, od tega na proračunski postavki: Vrsta ukrepa 04002 Neposredno plačilo v kmetijstvu 04004 Financiranje društev (s področja kmetijstva) Okvirna višina sredstev 19.000 evrov 2.100 evrov III. UKREPI IN UPRAVIČENCI Za vse razpisane ukrepe velja, da gre za državne pomoči, ki se ne morejo dodeljevati za nazaj za dejavnosti, ki so že bile izvedene. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za ukrepe, izvedene v obdobju od 1. 1. do 30. 12. 2013. Dokazila/plačani računi za izvedene aktivnosti morajo imeti datum iz tega obdobja. Upravičenci do pomoči so: – kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, skladno s prilogo 1 k Uredbi komisije, št. 70/2001, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine ter so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG-MID številko, - člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva, - organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev s področij pomoči v kmetijstvu na območju občine ali regije, - društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na 8 2. SKLEP Pomoči ni mogoče odobriti za: - stroške tekoče proizvodnje, - nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, - drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, za preproste naložbe za nadomestitev, za stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, - kritje stroškov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, - kritje stroškov testiranja kmetijske mehanizacije, - kritje dela prevoznih stroškov zbiranja mleka, - podporo za preprečevanje zaraščanja, - umetno osemenjevanje, - stroške veterinarskih storitev, - plačilo stroškov invalidskega in pokojninskega zavarovanja, - različne oblike pomoči pri klanju živali, - regresiranje nakupa semena, - plačilo v obliki premij (na žival), - plačilo stroškov reje plemenjakov. 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju, kmetijskemu gospodarstvu ne sme preseči 400.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 evrov, če je podjetje, kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Upravičenci do pomoči: – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Bruto intenzivnost pomoči: Bruto intenzivnost predvidene pomoči pri posameznem ukrepu ne sme presegati zgornje meje pomoči, kot jo določa Uredba komisije (ES) za posamezne ukrepe. dejavniki, – do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, - do 50 % upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu ter so izpolnjeni pogoji 22. člena Uredbe komisije (ES, št. 1698/2005), - do 60 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, če naložbe urejanja kmetijskih zemljišč izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu ter so izpolnjeni pogoji 22. člena Uredbe komisije (ES, št. 1698/2005). 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: a) posodabljanje kmetijskih gospodarstev Upravičeni stroški: – stroški za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov ter gospodarskih poslopij na kmetiji zaradi prilagajanja novim standardom, ki temeljijo na zakonodaji (ES); – stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov; – stroški za nakup nove kmetijske mehanizacije; – stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi; – stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »nitratna direktiva«); – stroški nakupa in montaže rastlinjaka ter opreme v njem; – stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada (sadovnjak ali vinograd), stroški priprave zemljišča, nakup opreme, mreže za ograjo in večletnega sadilnega materiala, razen jagod; – stroški za gradnjo, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; – stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanja novih zmogljivosti v osnovni kmetijski dejavnosti; – skladišča za krmo s pripadajočo opremo; – nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje; – stroški nakupa ter posodobitve mrež proti toči; – prispevek v splošnih stroških na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ter licenc); – stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu; – stroški obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladišča oziroma nestanovanjski objekti). Specifični pogoji upravičenosti: – ustrezno dovoljenje/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, – predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katero se uveljavlja pomoč, – kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt, – dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, – drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti, – za namen ureditve trajnega nasada je potrebno izpolnjevati pogoje za pridobitev, skladne z veljavno uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi b) urejanje pašnikov Upravičeni stroški: – stroški izdelave načrta/projektne dokumentacije za ureditev pašnika; – stroški za nakup opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z električno ali leseno ograjo (koli, žica, izolatorji, pašni aparat …); – stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; – stroški odstranjevanja zarasti, ravnanja zemljišča, nasutja, stroški strojnih storitev; – splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ter licenc). Specifični pogoji upravičenosti: – izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, – izdelan načrt ureditve zemljišča v zaraščanju ali dostopov (ureditev poljskih, dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih), – minimalna površina pašnika, ki se ureja, mora biti 1 ha, – pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, – do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, – do 50 % upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu, – najvišji znesek dodeljene pomoči je 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. c) urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov Upravičeni stroški: Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo večjega posega v prostor, kot so: krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, ureditev dovoznih poti, ureditev zemljišča po izvedeni komasaciji, če se ne sofinancira s strani občine ter države, vse z namenom izboljšanja pogojev obdelovanja. Specifični pogoji upravičenosti: – vloga in odobritev komisije o nameri dela, – kopija katastrskega načrta, – zemljiškoknjižni izpisek ali posestni list, iz katerega je razvidno, da je upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin. Dokumenti so lahko stari največ 1 leto, – zakupne pogodbe, sklenjene za obdobje najmanj 5 let, v primeru zakupa zemljišč, – krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, – pri izvajanju večjih agromelioracijskih del se obvezno 9 izdela investicijski program strokovnih služb ali pooblaščenih organizacij. Bruto intenzivnost pomoči: – za izvedbo malih melioracij – do 10 strojnih ur sofinanciramo do 40 % upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve, – za izvedbo večjih melioracij s predhodno izdelanim investicijskim programom strokovne službe sofinanciramo do 40 % upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve v nižinskem območju, – za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost sofinanciramo do 50 % upravičenih stroškov storitve oz. za mlade kmete do 60 % upravičenih stroškov storitve, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu. 2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb – za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti); – za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije. Upravičeni stroški: – priprava dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program; – za nabavo materiala za obnovo; – za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomoči: – za naložbe v neproizvodne objekte na kmetijskem gospodarstvu do 100 % upravičenih stroškov; – za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % upravičenih stroškov oz. 75 % na OMD, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije; – dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastajajo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah. 3. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalne premije za posevke in plodove (zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, viharja ter poplave) za eno rastno dobo. Sofinanciranje zavarovalne premije za bolezni živali (pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni) za eno zavarovalno leto. Bruto intenzivnost pomoči: – podpora občine znaša razliko med višino sofinancirane zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna – do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanja živali zaradi bolezni. 4. Pomoč za zaokrožitev zemljišč Upravičeni stroški: Sofinanciranje stroškov, nastalih z menjavo (zaokrožitvijo) kmetijskih zemljišč. Bruto intenzivnost pomoči: 10 – do 50 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov. 5. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov Upravičeni stroški: – stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 1400; – stroški za uvedbo sistemov na podlagi analize tveganj in kritičnih točk (HACCP); – stroški za uvedbo sistemov sledljivosti; – stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti ter tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje. Bruto intenzivnost pomoči: – do 100 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev – ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. 6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu Upravičeni stroški: Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva za usposabljanje kmetov ter delavcev na kmetijskem gospodarstvu. Pomoč se dodeli za kritje: – stroškov organiziranja programov usposabljanja. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: – honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razprav in sejmov ter sodelovanja na njih: – stroški udeležbe; – potni stroški; – stroški izdaje publikacij; – najemnine; – simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih – do vrednosti 50 evrov na nagrado in zmagovalca. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) – pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe sveta (ES, št. 510/2006), niso imenovani. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne ter imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve spletne strani). Za nadomeščanje kmeta, njegovega partnerja med boleznijo in dopustom: – stroški strojnih storitev, pri tem je mišljeno, da v času kmetove odsotnosti nekdo vodi kmetijo; – stroški dela nadomestne delovne sile. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. 7. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah Upravičeni stroški: – stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov; – stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne ter nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov; – stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov; – promocija; – splošni stroški. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov; – najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto; – skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 evrov bruto – v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 8. Za opravljanje storitev in trženja proizvodov ter storitev s kmetij Upravičeni stroški: – vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta; – nakup nove opreme; – promocija. Ostali splošni stroški. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov; – najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto; – skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 evrov bruto – v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 9. Za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja Upravičeni stroški: – stroški kotizacije šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški prevoza in vstopnin za strokovne oglede, povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov. 10. Za delovanje društev in njihovih združenj Upravičeni stroški: Materialni stroški za delovanje društev. Bruto intenzivnost pomoči: – do 100 % upravičenih stroškov. IV. VSEBINA IN MESTO ODAJE VLOGE Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: 1. prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2013«, 2. obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignete na Občini Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Objavljena je tudi na spletni strani Občine Destrnik, www. destrnik.si, rubrika razpisi. Za dodatne informacije lahko pokličete na Občino Destrnik, tel. 02 761 92 50 ali pišete na elektronski naslov obcina.destrnik@destrnik.si z navedbo »razpis razvoj podeželja 2013«. Vlogo je potrebno predložiti v zaprti kuverti. Na hrbtni strani mora biti napis »NE ODPIRAJ – RAZPIS KMETIJSTVO 2013«. V. OBRAVNAVANJE VLOG Za izvedbo javnega razpisa je odgovorna komisija za vodenje postopka javnega razpisa dodelitve pomoči za ohranjanje in razvoj podeželja v občini Destrnik v letu 2013. Ta pripravi razpisno dokumentacijo in določi dodatne pogoje razpisa, objavi javni razpis v sredstvih javnega obveščanja, obravnava pravočasno prispele in popolne prijave, opravlja oglede na terenu ter pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan v okviru proračunskih sredstev za namene iz tega razpisa. Državne in druge pomoči se dodeljujejo v obliki dotacij kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene. Za vse pomoči, ki se izvajajo v obliki neprofitnih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih, za vse ostale ukrepe pa v primeru, če tako določa poseben predpis. VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do 31. 10. 2013. Vlagatelj se lahko prijavi na razpis za posamezni ukrep samo enkrat. Rok za oddajo vlog za prvo odpiranje je: do 20. 6. 2013 – za prvo odpiranje in obravnavo vlog. Rok za oddajo vlog za zadnje odpiranje je: do 31. 10. 2013 – za zadnje odpiranje in obravnavo vlog. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo. Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog odloči o vloženih zahtevkih organ I. stopnje najkasneje v 45 dneh po izteku razpisanega roka. V sklepu se opredelijo namen, višina odobrenih sredstev in upravičljivi stroški za posamezni ukrep. Zoper sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve, in sicer na organ II. stopnje. Pritožbo je potrebno poslati na občino priporočeno po pošti. Številka: 330-1/2013-1 Datum: 4. 4. 2013 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ 2. Župan Občine Destrnik je na podlagi 11. člena v povezavi z 98. členom ter s smiselnim upoštevanjem 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP ter 106/10 – popravek ZUPUDPP, 57/12 IN 109/12) in 29. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) sprejel naslednji 11 SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DESTRNIK 1. Splošno S tem sklepom začenja župan občine Destrnik pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Destrnik (v nadaljnjem besedilu: OPN) in določa način, postopek in roke priprave ter sprejemanja OPN, nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku ter druge vidike priprave OPN. 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN občine Destrnik Občinski svet je na 3. izredni seji 19.12.2011 sprejel odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik. Od sprejetja odloka OPN do danes je: zbranih 90 pobud za spremembo namembnosti zemljišč za katere je potrebno izvesti postopek vnosa v OPN izkazana je potreba po umestitvi okoljske dejavnosti v gospodarsko cono Janežovski Vrh ter potreba po uskladitvi umestitve gospodarske cone Janežovski Vrh skladno s predpisi s področja poselitve ter državnim strateškim prostorskim aktom (Strategija prostorskega razvoja Slovenije), 3. Območje prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve OPN se pripravi kot enovit prostorski akt s strateškim in z izvedbenim delom za celotno območje občine Destrnik in se izdela v digitalni in analogni obliki. 4. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve za izvedbo OPN bodo temeljile na izdelanih strokovnih podlagah, analizi dejanskega stanja, razvojnih potrebah in varstvenih zahtevah nosilcev urejanja prostora, analizi razvojnih potreb občine, javnega in zasebnega sektorja ter dodatnih strokovnih preveritvah in rešitvah, v kolikor se bo izkazalo, da je to potrebno in koristno. Za OPN se pripravijo strokovne podlage za področje poselitve z vključitvijo individualnih pobud, v katerih bo podrobneje proučen in pripravljen z ZPNačrt usklajeni predlog sistema poselitve v občini vključno z ukrepi za njegovo uresničevanje ter implementacijo v prostorskih aktih občine in v praksi. Obvezna strokovna podlaga za pripravo OPN je dopolnitev urbanističnega načrta, ki je izdelan za občinsko središče naselje Destrnik. V urbanističnem načrtu je potrebno na strateški in in izvednei ravni obdelati vključitev gospodarske cone Janežovski Vrh v prostorski sistem občinskega središča Destrnik z novimi vsebinami. V skladu s 47. členom ZPNačrt se kot podlago za izdelavo osnutka OPN zagotovi prikaz stanja prostora. Po potrebi bodo pripravljene tudi druge strokovne podlage, če bo taka obveza oz. potreba izhajala: - iz vsebinskih potreb pri reševanju prostorskih razvojnih vprašanj občine v teku priprave OPN, t.j. iz vsebine in zahtevnosti reševanja prostorskih problemov v občini, kjer je treba prostorske odločitve predhodno preveriti v ustreznih strokovnih postopkih; - iz smernic nosilcev urejanja prostora. 5. Vsebina in oblika OPN OPN se pripravi kot enovit dokument, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. 12 OPN se izdela v digitalni in analogni obliki ter vsebuje: - tekstualni del (besedilo oz. odlok z ustrezno obrazložitvijo); - grafični del; - priloge OPN. 6. Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja Občina Destrnik pripravi osnutek OPN in nanj pridobi smernice naslednjih državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora po področjih: - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (za področje razvoja poselitve); - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (za področja: ravnanje z odpadki; ravnanje z odpadnimi vodami; hrup in kakovost zraka; upravljanje z vodami; ohranjanje narave; meteorologija); - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo (za področje kmetijstva), - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (za področje gozdarstva, lovstva in ribištva); - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami (za področje rabe in upravljanja z vodami); - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Direktorat za kulturno dediščino (za področje varstva kulturne dediščine); - Ministrstvo za infrastrukturo in promet, Direktorat za energijo (za področje rudarstva); - Ministrstvo za infrastrukturo in promet, Direktorat za promet (za področje cestnega prometa; - Ministrstvo za infrastrukturo in promet, Direktorat za energijo (za področje energetike); - Ministrstvo za obrambo RS, Uprava za zaščito in reševanje (za področje zaščite in reševanja); - Ministrstvo za obrambo RS, Direktorat za logistiko (za področje obrambe); - Zavod za varstvo kulturne dediščine (za področje: varstvo kulturne dediščine); - Zavod RS za varstvo narave (za področje ohranjanja narave); - Zavod za gozdove Slovenije (za področje gozdarstva); - ELES-Elektro Slovenija d.o.o. (za področje prenos električne energije); - Geoplin plinovodi d.o.o. (za področje prenosni plinovodi in plinske postaje); - Telekom Slovenije (za področje telekomunikacijska omrežja); Elektro Maribor, d.d., JP (za distribucijo električne energije za področje: distribucija električne energije); - Gradnje Destrnik d.o.o., (za področje: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda); - Občina Destrnik (za področja: občinske ceste; javne površine); V postopek se lahko vključi tudi druge lokalne in državne nosilce urejanja prostora, kolikor se v postopku priprave izkaže potreba po vključitvi in sodelovanju. Na predlog OPN pridobi Občina Destrnik mnenja od državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki so navedeni v 1. odstavku tega člena. V postopku pridobivanja smernic nosilcev urejanja prostora pridobi Občina Destrnik tudi ustrezno odločbo ministrstva, pristojnega za okolje, s katero bo ministrstvo odločilo, ali je v postopku priprave OPN potrebno izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja oz. predpisov, ki urejajo ohranjanje narave. 7. Postopek in roki za pripravo OPN Za pripravo OPN se upošteva postopek, določen v ZPNačrt. Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: FAZA Strokovna presoja pobud Priprava osnutka za pridobitev smernic in odločbe o CPVO Usklajevanje z nosilci urejanja prostora Dopolnitev osnutka za potrebe izdelave okoljskega poročila (možno večkratno dopolnjevanje) Izdelava dopolnjenega osnutka OPN za javno razgrnitev Javna razgrnitev Izdelava stališč do pripomb Izdelava predloga OPN na podlagi sprejetih stališč Usklajevanje z nosilci urejanja prostora in dopolnitev na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora Priprava usklajenega predloga za pridobitev sklepa ministra Priprava gradiva na obravnavo na občinskem svetu Oddaja končnega gradiva TERMINSKI PLAN 30 dni po predaji vsega gradiva in pridobitvi vseh podatkov 45 dni po pridobitvi strokovnih podlag in utemeljitev, potrebnih za nosilce urejanja prostora Predvidoma 30 dni po pridobitvi smernic 15 dni po izdelanem okoljskem poročilu 45 dni po pridobitvi vseh smernic nosilcev urejanja prostora ter 15 dni po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila 30 dni 30 dni po prejemu s strani občine evidentiranih pripomb 15 dni po potrditvi stališč s strani naročnika 60 dni 15 dni po pridobitvi vseh mnenj 7 dni po pridobitvi sklepa ministra 15 dni po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik 8. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPN Izdelavo OPN financira Občina Desatrnik iz proračuna za leti 2013 in 2014. 9. Začetek veljavnosti sklepa Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Destrnik – www. destrnik.si. Sklep se pošlje tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter sosednjim občinam. Številka: 3500-14/2013-3 Datum: 11. 4. 2013 Vladimir Vindiš župan občine Destrnik Prehranska dopolnila in zdravje Prehranska dopolnila so kot že ime pove dopolnila k običajni prehrani. Zdravila so namenjena preprečevanju, zdravljenju in odkrivanju bolezni. Razlika med prehranskimi dopolnili in zdravili je velika. Ljudje pogosto zamenjujemo prehranska dopolnila in zdravila, saj oboji obstajajo v obliki tablet, kapsul, praškov, sirupov, zrnc za raztapljanje v vodi, itn.. Kljub temu so med njimi velike razlike. Zdravila imajo za sabo klinične študije, ki dokazujejo njihovo učinkovitost, medtem ko uporaba prehranskih dopolnil največkrat temelji na tradicionalni rabi in rabi v ljudski medicini. V Sloveniji imamo veliko kvalitetnih prehranskih dopolnil, ki pomagajo pri izboljšanju prebave, nespečnosti, oslabeli imunski odpornosti, hujšanju in še pri marsičem. Ta prehranska dopolnila vsebujejo snovi, ki so načeloma varna, vendar lahko pri določenih ljudeh izzovejo neželene učinke. Tako npr. pripravki, ki vsebujejo šentjanževko niso primerni za ljudi, ki se že zdravijo z antidepresivi, pripravki, ki izboljšujejo psihofizično moč (lahko vsebujejo ginseng), pa lahko pri ljudeh, ki jemljejo antidiabetike, povišajo vrednosti krvnega sladkorja. V lekarnah Ptuj smo izvedli anketo o prehranskih dopolnilih. Rezultati ankete kažejo, da se ljudje o prehranskih dopolnilih največkrat posvetujejo v lekarni. Vseeno imajo oglasi na televiziji in poljudnih revijah nezanemarljiv vpliv na odločitev posameznika o jemanju prehranskega dopolnila. Najbolj iskana prehranska dopolnila vsebujejo vitamine in minerale. Le-ta so priljubljena predvsem v zimskih mesecih, ko primanjkuje svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje vitamine in minerale. Pred jemanjem prehranskega dopolnila je priporočljiv posvet s strokovnim delavcem v lekarni, še posebej pri ljudeh s kroničnimi boleznimi. Sestavine v prehranskih dopolnilih lahko imajo tudi interakcije z zdravili, ki jih ta bolnik jemlje. Lahko se zmanjša učinek zdravila ali pa se povečajo neželeni učinki zdravila. Za zdrav življenjski slog in ohranjanje zdravja tudi v visoko starost velja uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave ter veliko gibanja na svežem zraku! Bojan Potrč, mag. farm. Lekarniška podružnica Destrnik Destrnik 9 2253 Destrnik tel.: 05 909 61 50 faks: 05 909 61 51 Lekarne Ptuj Trstenjakova ulica 9 2250 Ptuj POMEMBNO OBVESTILO!! ZARADI PRILAGODITVE POTREBAM NAŠIM UPORABNIKOM LEKARNIŠKA PODRUŽNICA DESTRNIK OD 2. 4. 2013 NAPREJ POSLUJE PO SPREMENJENEM ODPIRALNEM ČASU! ODPRTA JE: PONEDELJEK OD 10. DO 15. URE TOREK OD 15. DO 19. URE SREDA OD 10. DO 15. URE ČETRTEK OD 10. DO 15. URE PETEK OD 10. DO 15. URE ZAHVALJUJEMO SE ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO ŠE VNAPREJ! 13 Majda Petrič Nada Zupanič Društvo kmetic Destrnik Revija otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov V naši župniji deluje otroški pevski zbor, ki ga vodi Anja Fladung. Sestavlja ga osemnajst otrok, ki nas s svojim ubranim prepevanjem razveseljujejo že drugo leto; pri svetih mašah, na Miklavževanju, ob materinskem dnevu in tudi na svojih koncertih. Marca pa je prišla tudi težko pričakovana nedelja, ena izmed mnogih, pa vendar drugačna. Drugačna za naš zborček, saj so jo pričakovali z malo strahu. Prvič so se udeležili revije otroških in mladinskih cerkvenih zborov, ki je potekala v župnijski cerkvi v Markovcih. Ko smo prispeli v cerkev, nam je vsem malo zastal korak, saj je bila nabito polna do zadnjega kotička. Nastopati pred tolikšnim občinstvom in še pred drugimi enajstimi zbori pa res ni mačji kašelj. S pesmima Peter skala (Janez Ferlež) in Stvarniku (Peter Pučnik) je zborček nastopal sedmi po vrsti in kar malo nervoze je bilo čutiti v pričakovanju nastopa. Kaj se ne bi, ko pa so bili najmlajši in za povrh še najmanjši. Ko so pa stopili pred občinstvo in je Sara predstavila nastopajoče, sta se trema in tisti strah kar nekam izgubila. Ob zvenu klavirja, na katerega je zaigrala Anja, in ob spremljavi kitar, na katere sta veselo brenkala Luka in Teja, so naši mladi pevci pogumno zapeli. Prav nič se niso razlikovali od vseh drugih zborov, ki so že večkrat nastopili na reviji, zato so bili nagrajeni z gromkim aplavzom vseh prisotnih. Po nastopu so dobili tudi priznanje, ki zdaj krasi steno veroučne učilnice, kjer se vsako nedeljo zjutraj zbirajo na vajah. Starši, ki smo jih spremljali, smo imeli priložnost z njimi deliti njihovo veselje in srečo ob prepevanju. Skupaj z Anjo si zaslužijo veliko pohvalo za vložen trud in delo. Želimo si, da bi tako nadaljevali še naprej in da bi s svojimi lepimi glasovi ponesli ime naše župnije daleč naokrog. Nada Zupanič Ljudje so se nekoč srečevali v hladnih zimskih večerih in koristno preživljali čas ob luščenju bučnih semen. Takrat so poznali le buče belice, to je slovensko sorto buč, ki so jih morali pred uporabo obvezno oluščiti. Zamudno delo so si po navadi olajšali tako, da so seme najprej namočili v vroči vodi in se je lupina zmehčala. Ker je stiskanje olja včasih pomenilo pravi družinski praznik, se je tega dogodka oprijelo ime »oljovo«. Na ta dan so kmetje namreč odšli v oljarno, kjer so namleli in spražili bučna semena, ki so jih na jesen pridelali na polju. Nekoč so bile buče veliko manj donosne od današnjih sort, zato so tudi pridelali zelo majhne količine olja. Je pa bilo zaradi tega bučno olje veliko bolj cenjeno. Niso ga uporabljali le kot dodatek, ki izboljša okus hrane, ampak predvsem kot zdravilo. Za liter bučnega olja je potrebnih okrog 30 srednje velikih buč. Projekta od semena do olja so se v letu 2012 lotile tudi članice Društva kmetic Destrnik. Posadile so buče belice, jih otrebile in seme posušile. V drugi polovici marca so se zbrale pri predsednici Alenki Gregorec in bučna semena oluščile. Veliko pridnih rok je luščilo več kot tri ure. Ekonomsko gledano, so pridelale za dober liter bučnega olja. Z dogodkom želijo ohraniti stari običaj. Večer, namenjen luščenju bučnic, pa je bil prijetno druženje. Vzele so si čas in prisluhnile druga drugi. Zaključek je bil v znamenju kmečke malice: »krüh pa špeh pa lük s pravim bučnim oljom, pa je jüžna tu«. Majda Petrič 14 Nada Zupanič Majda Petrič Šle bodo na »oljovo« Nada Zupanič Tadej Urbanija Društvo kmetic Destrnik Krizne razmere in socialne stiske nas opozarjajo na to, da je tudi v naši občini vse več ljudi potrebnih socialne pomoči. Svoj delež pomoči prispeva tudi organizacija Rdečega križa na Destrniku, ki je 23. marca sklicala redni občni zbor v Volkmerjevem domu kulture. Organizacija Rdečega križa ima pri nas bogato tradicijo, saj smo letos obeležili petinšestdeset let delovanja organizacije na Destrniku. Občni zbor, ki so ga s kratkim kulturnim programom otvorili Urbančanke in Mešani pevski zbor Kulturnega društva Destrnik, je potekal po dnevnem redu – poročila predsednice, tajnice, blagajnika, nadzornega odbora ter verifikacijske komisije so bila sprejeta soglasno. Predsednica Klavdija Sluga je med drugim poudarila pomen sodelovanja z območnim združenjem ter skrb za pridobivanje novih članov, ki je poleg organizacije krvodajalskih akcij tudi ena izmed pomembnih nalog za naslednje leto, kot smo lahko slišali ob predstavitvi načrta za leto 2013. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik in sekretarka OZ RK Ptuj – gospod Aleksander Solovjev in gospa Marjana Cafuta. Predsednik je izpostavil problem revščine, ki je tudi pri nas v porastu, s tem pa pomen, ki ga imajo socialne dejavnosti Rdečega križa za ljudi. Sekretarka se je zahvalila občini za njen posluh za območno združenje predvsem v finančnem smislu in poudarila, da je kljub večanju števila ljudi, ki iščejo pomoč, tudi veliko svetlih trenutkov, med katerimi je izpostavila uspešnost OŠ Destrnik-Trnovska vas na področju prve pomoči ter krvodajalske akcije. Podporo in pohvale dosedanjemu delovanju organizacije v naši občini so izrazili tudi številni gostje, med njimi župan Vladimir Vindiš in predstavniki društev, ki so se udeležili občnega zbora. Sledila je podelitev priznanj krvodajalcem in sprejem novih članov. Ker je krvodajalcev v naši občini veliko, izpostavimo le tiste tri, ki izstopajo po številu darovanja krvi. Šestdesetkrat sta kri darovala Marjan Kokol in Franc Marušič, medtem ko je rekorder Janez Goričan, ki je kri daroval kar sedemdesetkrat. Priznanje gre seveda tudi drugim darovalcem, ki so darovali kri in s tem rešili veliko življenj. Tadej Urbanija Nada Zupanič Nada Zupanič Velika noč je največji krščanski praznik. Kristjani ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. V soboto so blagoslovi jedi, ki jih nato zaužijemo za nedeljski zajtrk, ko se pri mizi zbere vsa družina. Na veliko noč se gospodinje pripravljajo dalj časa, še posebej skrbno počistijo domove, veliki petek pa posvetijo pripravi jedi. Predvelikonočni čas je tudi čas, ko destrniške kmetice ustvarjajo v delavnicah in se pripravljajo na razstavo. Izdelujejo izdelke, ki bodo krasili njihove domove in prebudili toplo družinsko vzdušje. To so voščilnice, ki jih bodo poslale svojim dragim, da jim zaželijo blagoslovljene praznike, različni okraski in venčki, ki bodo polepšali domove, pripravljajo pa tudi velikonočne jedi. Letošnja društvena velikonočna razstava potrjuje, glede na raznolikost izdelkov, da si članice vzamejo čas za ustvarjanje in druženje, ki je na prvem mestu. Obiskovalci razstave so si ogledali veliko kvačkanih izdelkov: prtičke, zajčice in zajčke, kokoši, jajca, molitvenik, šale, otroška oblačila, kape … Verižice in zapestnice, zajčki iz usnja, srčki iz krep papirja in z različnimi tehnikami okrašena jajca so dali razstavi poseben poudarek. Velikonočne razstave pa si ne moremo zamisliti brez košare z jedmi. V njej so bili šunka, klobase, beli in črni kruh, pobarvana jajca, hren in potica, ob njej pa še raznovrstno pecivo, ptički ter gobe iz testa. Razstava je bila na ogled od petka, 29. marca, do ponedeljka, 1. aprila. Ogledali so si jo ljudje po vseh mašah in tudi tisti, ki jih je pot vodila mimo župnišča, kjer so razstave društva kmetic že več let. Tadej Urbanija Občni zbor Rdečega križa Raznolikost izdelkov je razstavo naredila bogato in lepo 15 Slavko Kolar Tadej Urbanija Tadej Urbanija Partija šaha z velemojstrom Larisa Lara Popošek Na Drstelji – rez potomke najstarejše trte na svetu Spodbujanje uvajanja šahovske igre med mladimi je temeljni cilj V petek, 22. marca, je bilo pri Lackovih na Drstelji precej veselo, saj smo v zelo lepem in sončnem vremenu slovesno opravili rez modre kavčine, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Trto smo obrezali Franc Lacko, vinogradnik in viničar te prečudovite trte, Andrej Rebernišek, mestni viničar in direktor KGZ Ptuj, ter Slavko Kolar, VIII. princ ptujskega karnevala, ki sem leta 2011 to trto – cepič na posestvu pri Lackovih tudi zasadil. Ob vseh naštetih so se slovesnega in prijetnega dogodka udeležili še vinogradniki iz Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, princi karnevala ter domačini z Drstelje. Navzoče sta nagovorila Vladmir Vindiš, župan Občine Destrnik, in Monika Rebernišek, aktualna ptujska vinska kraljica. Po uspešnem rezu so cepiče te izredno dragocene in cenjene trte posamezniki lahko odnesli tudi domov ... Po tako napornem obredu je seveda sledila zelo dobra domača zakuska z domačim kruhom, zaseko in s tunko, pristno gibanico, z okusno potico in žlahtno kapljico iz kleti viničarja Franca. Ko smo se v tako prijetni družbi v popoldanskih urah razšli, smo sklenili s skupno mislijo: »Še bomo obiskali to žlahtno trto, spremljali njeno rast in zorenje njenih sadov, s skupnimi močmi bomo potrgali pridelek, ob koncu pa se srečamo še na martinovo, ko pri Lackovih na Drstelji poteka zanimiva prireditev ob dnevu odprtih vrat vinogradniške kleti.« poslanec, naš domačin dr. Milan Zver. V okviru omenjenega projekta je 22. marca 2013 skupaj z velemojstrom Georgom Mohrom obiskal osnovno šolo DestrnikTrnovska vas, ki ji je podaril petnajst šahovskih garnitur, medtem ko je gospod Mohr s petnajstimi učenci odigral partijo šaha oz. tako imenovano simultanko. Igrati šah z velemojstrom je gotovo dogodek, ki ga mladi šahist ne pozabi. Visoka motiviranost in resni obrazi so napovedovali analitičen in strateški pristop mladih glav, ki smo ga lahko z zanimanjem spremljali in komentirali tudi drugi. Šah so igrali učenci od petega do devetega razreda, najmlajši šahist pa je prišel svojo partijo zaigrat kar iz vrtca in je bil med učenci deležen največje pozornosti. Projekt, ki ga podpira tudi nekdanji svetovni prvak in velemojster Garry Kasparov, je odlična priložnost za promocijo šahovske igre, ki krepi koncentracijo, potrpežljivost ter sposobnost analitične presoje. Evropski poslanec je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da Destrnik ima svojo šahovsko tradicijo. Del te tradicije je gotovo tudi gospod Zver, saj je eden tistih, ki se je v mladosti – zaradi slabih pogojev za športno udejstvovanje – namesto z drugimi Naša šola športi pač ukvarjal s šahom. Glede na uspešnost in številnost mladih šahistov na šoli lahko Šola, za nekatera prava mora. Vendar se večina veseli in z veseljem vanjo vstopi. sklepamo, da se, kljub zavidljivi športni infrastrukturi v občini, za šahovsko prihodnost ni bati. Pesem o mamici Začne se v 1. razredu, ki ga večina še ima za bedo. Vendar počasi se vse obrne in v ljubezen se sprevrne. Mamica je kakor rožica, vedno nasmejana in polna elana, če kje kaj zalomi se, vedno potolaži te. Ko jo zaključimo, se veselimo, mislimo, da se imamo zdaj fino. Vendar kmalu spoznamo, da jo potrebujemo kot mamo. S tabo zaspi in že po kuhinji se vrti. Takšna je pač mama, vedno ena sama. Maruša Kocbek, 9. a 16 projekta »Šah v slovenske šole«, katerega pobudnik je evropski Nika Matjašič, 7. a Odgovor na nagovor župana Očitno si je naš vrli župan omislil stalen nagovor zato, da bi se počutil pomembnega vsaj pri tistih, ki ga v živo nimajo priložnosti slišati in z njim, bog ne daj, resno delati, jim modrovati o vremenu, mimogrede pa ima priložnost »poučevati« neposlušne in nanje pravočasno zvaliti krivdo za lastne minule in bodoče neuspehe. To spominja na neke čase nazaj, ko je bil očitno še poln idej in »znanja«. Žal smo, po nekoč zanimivem in težko pričakovanem Občanu, sedaj dobili županovo trobilo. Svetniki SLS nimamo časa niti volje odgovarjati na njegove neokusne in žaljive članke, vendar smo dolžni občanom povedati tudi drugo plat resnice, o kateri sam previdno molči, in to bomo tudi vedno storili. Župan ima očitno dovolj časa za pisanje (beri podpisovanje) člankov, namesto da bi reševal probleme, od katerih bi imeli vsi koristi. V občinskem svetu (OS) ima SLS večino in s tem nosimo tudi odgovornost za nadaljnji razvoj občine. Predvsem je županova prva in osnovna naloga (Statut, 29. člen) izvrševanje sklepov občinskega sveta ter gospodarno izvajanje proračuna na prihodkovni in odhodkovni strani. Vede pa se tako, kot da sklepi OS zanj niso obvezujoči. Letošnji proračun je njegov proračun, ki smo ga svetniki soglasno potrdili, tudi »njegovi«, zato se ne more izgovarjati, da so ga pripravljali drugi, kot je to ves čas ponavljal lani. Z njegovo direktorico, ki je niti svetnikom niti občanom še ni predstavil ali pa si je ne upa, izvajata solo akcije, ki so nerazumne in obremenjujejo občinski proračun. Denar porabiti ni problem, priskrbeti ga pa je že druga zgodba, in to je njegova poglavitna naloga. Že 10 mesecev zadržuje izvršbo pravnomočnih odločb za komunalni prispevek za kanalizacijo, za kar nima pristojnosti, s tem pa je neposredno oškodovan proračun. Zato tudi ne izvajajo priklopov na končano kanalizacijo. On in njegova direktorica sedaj izvajata pritisk, da potrebujeta novi odlok o komunalnem prispevku in zavajata ljudi, da bosta izdala nove odločbe. Na seji smo svetniki jasno povedali, da to ni mogoče. Veljavni odlok se v 19. členu glasi: »Odmera komunalnega prispevka v nedokončanih postopkih do začetka veljavnosti tega odloka odmerja po veljavnem predpisu, ki je veljal do dneva podane vloge.« To pomeni, da se za vse, ki so dobili odločbe, te izvršujejo po veljavnem odloku. Morebitni novi odlok bo veljal za tiste, ki bodo po njegovem sprejetju oddali vloge ali dobili odločbe po uradni dolžnosti. Veljavni odlok smo pripravljali vsaj dve leti, preverili smo veliko variant in vložili veliko truda, sedaj bi pa župan in direktorica sprejela novega kar čez noč. Zanimivo je, da novi odlok pripravlja isti zunanji izvajalec, kot je sedaj veljavnega, ne z isto, ampak z znatno večjo komunalno infrastrukturo, prispevek pa bi naj bil znatno manjši. Kako je to mogoče? Vsi si želimo, da bi bil prispevek čim manjši, vendar moramo najprej upoštevati predpisano zakonodajo in biti tudi realni, ker s tem zbrana sredstva omogočajo nove investicije v infrastrukturo (kanalizacijo), ki jo pričakuje pribl. 60 % tistih občanov, ki kanalizacije še nimajo, omogoča pa tudi investicijsko vzdrževanje (npr. obnove dotrajanih vodovodov). Župan venomer ponavlja, da denarja ni, že leto dni pa ni nič naredil za uvedbo pobiranja kanalščine, ki je prihodek za vzdrževanje kanalizacije. Celo leto že zadržuje izvajanje podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za obrtno poslovno cono v Janežovskem Vrhu, da bi jo lahko aktivirali. Ne zdi se mu niti pomembno, da bi z otvoritvami občanom pokazal nove pridobitve v občini (čistilna naprava, kanalizacija, cesta Gomila, cesta Strmec itd.). V proračunu smo namenili veliko denarja za vzdrževanje računalniškega sistema, pa nekaterim svetnikom računalniki ne delujejo, ne deluje elektronsko glasovanje, korespondenčne seje se opravljajo po e-pošti, ker glasovanje po spletu ne deluje. O zadnji korespondenčni seji javno piše in komentira v medijih, kako je kdo glasoval, svetnikov pa sploh še ni obvestil o rezultatih glasovanja. V marčevskem uvodniku dramatizira padli DIIP za sanacijo ostrešja OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki je pravzaprav solo akcija njega in direktorice, saj v sprejetem proračunu niti nimata postavke, še manj pribl. 70.000 evrov za sofinanciranje, niti sklepa OS, da bi sploh imela zeleno luč za to, so pa nastali neupravičeni stroški v višini pribl. 4.500 evrov. Problem nanosa snega s severnim vetrom na podstrešje OŠ poznamo že od sanacije šole (1998) in tudi prej je obstajal. Zavedamo se, da je to problem, vendar tega ravnatelj ni nikoli izpostavljal kot kritično. Bo pa to potrebno rešiti, vendar na način, da se denar predvidi ob pripravi proračuna. Če je pa res tako kritično, kot piše župan v uvodniku, pa je bila njegova naloga in dolžnost problem z argumenti pojasniti OS na zadnji seji, dati oceno, koliko bo sofinancirano z razpisom, koliko bo to stalo iz proračuna, kje bomo vzeli denar in končno si zagotoviti sklep OS. Res je, da je omenil to problematiko in smo ga svetniki na vse to opozorili, vendar ničesar ni upošteval, sedaj pa zna krivdo zvračati na svetnike SLS. Na vprašanja svetnikov na sejah praviloma ne daje konkretnih odgovorov, obljublja pisne, vendar jih praktično nikoli ne dobimo, tega pa javnost seveda ne vidi. Po enem letu je res čas, da se župan že neha spraševati, če je (citrat): »napredek možen edino v složnem delu in ne v metanju polen pod noge«, ampak naj raje neha metati polena. V Štajerskem Tedniku se župan na veliko hvali, kako je zagotovil 401 tisoč evrov za urejanje poslovne cone v Janežovskem Vrhu (osnova vrtca), resnica pa je, da je bil denar že zagotovljen iz naslova razvoja regij 2007– 2013 in rezerviran za to investicijo (primopredajni zapisnik). Občinski svet ga je moral na 16. redni seji celo prisiliti, da je uredil gradbeno dovoljenje in oddal prijavo na 6. javni poziv, ker bi sicer denar izgubili. Samo spomnite se medijskega pompa na to temo. Višek ironije pa je, da župan v Štajerskem Tedniku priznava, da je Destrnik na nacionalni ravni ena najbolj razvitih občin, pred letom dni pa je bila najbolj zaostala, razvoj pa se je ustavil. Vsi projekti, ki se sedaj že izvajajo, so bili po njegovem zanič. Vrtec sta s podžupanjo prestavljala na hrib, ker je bojda v »grabi« vse plazovito in podobno. Nedolgo nazaj je kritiziral, da je veduta Destrnika postala betonska džungla, danes pa bo po njegovem z vsemi temi investicijami povsem spremenjena in je nekaterim zelo všeč, saj je celo moderna. In vse to bi naj on naredil v enem letu in celo brez večine v OS. Se pa resnično sprašujemo, zakaj potem kritizira nas, svetnike SLS. Ne pozabimo, prihaja občinski praznik in bo potrebno občanom povedati kaj lepega. Lahko samo »ugibamo«, kaj bo tema v naslednjem uvodniku. Svetniki svetniške skupine SLS 17 POŠTA SLOVENIJE Ponudba slovenskih poštnih znamk ponovno bogatejša Z 22. marcem 2013 bo ponudba slovenskih poštnih znamk ponovno bogatejša za kar nekaj zelo zanimivih znamk in filatelističnih izdelkov. Izid REDNIH ZNAMK so dopolnile tri. V seriji POŠTAR PAVLI bosta izšli znamki s spomladanskim in poletnim motivom poštarja Pavlija z nazivnima vrednostma A in B. Serijo rednih znamk I FEEL SLOVENIA dopolnjujemo še z redno znamko z motivom figuralne vaze oziroma posode v podobi človeške figure, ki prikazuje ženski idol iz 3. tisočletja pr. n. št. Znamka ima nazivno vrednost D. Vsaka izmed treh rednih znamk bo izšla v poli po 50 znamk na samolepilnem papirju. V seriji priložnostnih poštnih znamk RASTLINSTVO bomo tudi tokrat izdali štiri znamke. Tri posamezne znamke z motivi žižole, fige in japonske nešplje imajo nazivne vrednosti 0,60, 0,64 in 0,92 evra ter bodo izšle v polah po 25 znamk. Četrta znamka bo izšla v bloku z eno znamko. To bo znamka z motivom skorša in nazivno vrednostjo 0,97 evra. V seriji EUROPA, ki velja za eno izmed najbolj priljubljenih serij med zbiratelji in ljubitelji znamk, bodo letos poštni operaterji 2. aprila pred petnajstimi leti je bilo, ko za vedno od nas je vzel slovo, ko v naš dom se je žalost naselila, kajti usoda nam temeljito je življenje spremenila. Skupnih ciljev, ki smo jih imeli, nikoli nismo doživeli, saj prišla je kruta smrt in prekrižala vsak naš načrt. Ker same smo ostale, svoja pota smo naprej peljale, in se včasih spraševale, le kaj bi storil on, če bil bi z nami. Ker več ga ni, spomin na njega še vedno živi in spremlja nas skozi srečne in manj srečne dni. Spomin Miran Fladung izdali znamke na temo poštnih vozil. Na dveh slovenskih poštnih znamkah iz te serije bosta tako upodobljena znamenito poštno kolo Krpan, ki ga še danes najdemo v slovenskih domovih, in poštna kočija diližansa, kakršna je začela voziti po glavnih poštnih cestah v drugi polovici 18. stoletja. Vsaka znamka bo izšla v mali poli po osem znamk in vinjeto. Nazivna vrednost znamke z motivom kolesa bo 0,64 evra, na znamki z motivom kočije pa bo označena vrednost 0,92 evra. Serija znamk SREDNJEVEŠKI SAMOSTANI bo tokrat predstavljala kapucinski samostan v Vipavskem Križu. Znamka bo izšla v poli po 25 znamk z nazivno vrednostjo 1,33 evra. Še ena znamka predstavlja lepote Slovenije: v seriji TURIZEM bo predstavljena reka Kolpa in območje neokrnjene narave v njeni okolici, ki je bilo leta 2010 vključeno v turistično mrežo odličnosti (EDEN). Znamko z nazivno vrednostjo 1,25 evra bomo izdali v poli po 25 znamk. Leto 2013 je tudi leto, ko mineva 300 let od velikega kmečkega upora, ki se je zgodil leta 1713 v Tolminu. Pošta Slovenije bo obeležila 300. obletnico velikega tolminskega punta kar dvakratno: izšla bo znamka v bloku z nazivno vrednostjo 2,18 evra, hkrati pa bomo izdali tudi filatelistično-numizmatični komplet. Ta bo poleg bloka vseboval tudi zbirateljski kovanec za 3 evre, ki ga je ob tej priložnosti izdala Banka Slovenije. Posebnost tokratne izdaje znamk in filatelističnih izdelkov bo prav gotovo skupna izdaja slovenske in avstrijske pošte, s katero bosta državi obeležili delovanje prvega podzemnega poštnega urada, ki je bil v Postojnski jami. Blok z znamko je nastal po fotografiji Rudolfa Brunerja Dvoráka in prikazuje omenjeni podzemni poštni urad. Nazivna vrednost znamke je 0,64 evra. Pripravili smo tudi poseben tematski komplet, kjer sta v vložnem kartonu bloka obeh poštnih operaterjev.    Dodatne informacije o novih izdelkih najdete na spletni strani www.posta.si in v Biltenu št. 95. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Spomin 27. aprila bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi ata, tast, dedi in pradedi Jožef Zorčič iz Ločkega Vrha 46 iz Janežovskega Vrha 5 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, poklonite cvet ali svečko spomina. Tvoji najdražji 18 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se ga spomnite z lepimi mislimi. Tvoji najdražji Tadej Urbanija Kristina Hauptman Kulturno društvo Destrnik Kristina Hauptman OŠ Destrnik-Trnovska vas Proslava učencev ob materinskem dnevu Mama je ena sama »Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet jo kliče, ljubljena mama!« Kulturno društvo že več let zapored pripravlja proslave ob materinskem dnevu. Ob tej priložnosti so povabili na proslavo tudi v prihodnjem letu. Pridite, ne bo vam žal. Koncept predstave je bil res domiseln, otroci so prisrčno opravili glavnino, odrasli pa so dodali svoj delež. Bila je tako dobra energija, da bi občinstvo še kar ostalo in spremljalo program, ki je bil res pester in sproščujoč, predvsem pa namenjen vsem mamam. Kulturniki, hvala za lep večer. Kristina Hauptman »Mama je ena sama, prva beseda je mama, naj žive naše mame, mame najlepše na svetu.« OŠ Destrnik-Trnovska vas V petek, 22. marca, je Kulturno društvo Destrnik pripravilo proslavo ob materinskem dnevu. Najmlajši folkloristi so se odlično izkazali v vlogi povezovalcev proslave. Deklamirali in prebirali so lepe misli o mami. Nastopili so Dominik, Lana, Amadeja, Jan, Miha, Matjaž, Nejc, Lara in Nika. Mešani pevski zbor z umetniško vodjo Aleksandro Papež je ubrano odpel naslednje pesmi: Moja mati, Luna sije, Dekle na vrtu in Na Roblek. Folkloristi so bili razred zase. V lepih oblekah so se otroci vživeli v igro in ples ter odplesali splete Metla, Muha, Pust je tu in Sirota. Pohvalo si zaslužijo tudi njihovi mentorji Marko Pukšič, Mateja Kuhar in Kaja Horvat. Čudovit nastop sta pripravili mala Jana in Aleksandra, ki sta ob klavirju zapeli Jaz pa grem na zeleno travco in Mamica je kakor zarja. Dlani gledalcev so dodobra ogreli mladi muzikanti Tilen, Klemen, Gregor in Primož. Zaigrali so viže Na avtocesti, Čez Ljubelj in Na Roblek. Snežni metež 25. marca ni preprečil, da se v dvorani Volkmerjevega doma kulture ne bi zbralo veliko število mam, ki jim je bila namenjena proslava ob materinskem dnevu. Pripravili so jo učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas pod mentorstvom učiteljice Katje Gajzer, s svojimi točkami pa so se predstavili tudi otroci iz destrniškega vrtca. Nastopili so učenci od prvega do devetega razreda, dogajanje na odru pa so popestrili s številnimi točkami. S pevsko točko sta se najprej predstavila Adriana Horvat in Jan Benko. Glasbeni repertoar so obogatili še učenci in učenka devetih razredov, ki so se predstavili s popularno Ti si moja rožica, Vita Volgemut s flavto, Sara Horvat s pesmijo Mama I love you ter otroški pevski zbor. Učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter četrtega in petega razreda so se predstavili z deklamacijami, nekaj misli o mamah pa je z nami delila Špela Cafuta. Tudi plesa ni manjkalo: od hip-hop vložka do baletne točke Neje Hrastar, poskrbljeno je bilo za vse okuse. Za smeh so z dramskim vložkom poskrbeli Simon in Metka Fridl ter učenci devetih in osmih razredov, ki so nam v kratkem skeču predstavili utrip v razredu med poukom. Misli o mamah sta v obliki veznega besedila posredovali Nika Matjašič in Lidija Korent. 19 Nada Zupanič Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 17. ocenjevanje vin 4. aprila 2013 je društvo vinogradnikov na Destrniku izvedlo že 17. zaporedno ocenjevanje vin domačih vinogradnikov. Petčlanska komisija – v sestavi Andrej Rebernišek, Terezija Meško, Tadeja Vodovnik Plevnik, Zoran Petkoski in Anton Vodovnik je ocenjevala kakovost vin, ki so zrasla na področju občin Ptuj in Destrnik. V uvodu so se predstavili pevci Destrniškega okteta. Navzoče sta pozdravila predsednik društva Andrej Rebernišek in Anton Vodovnik, ki se je zahvalil za zaupanje. Obljubil je, da bo ocena realna in da vsako ocenjevanje daje vpogled v kakovost vina. Poudaril je, da je ocenjevanje praznik vina in vseh tistih, ki ga pridelujejo. Vino je ocenjevalcem v kozarce natočila 4. ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Komisija je najprej ocenjevala suha bela in rdeča vina, nato vina z ostankom sladkorja, se pravi polsuha in sladka vina ter predikate. Ocenjenih je bilo 76 vzorcev, 2 sta bila izločena zaradi prisotnosti beksera. Povprečna ocena letnika je bila 18,14, kar je za 13 stotink več kot v preteklem letu. Vsa vina, ki dosežejo oceno 18 ali več, se lahko uvrstijo na grajsko ocenjevanje, ki bo v začetku junija. Anton Vodovnik, predsednik komisije, je pohvalil izvedbo ocenjevanja, saj je vse teklo brez zapletov. Čestital je vinarjem in kletarjem, saj je užitek pokušati tako odlična vina. Vina so okušali glede na harmoničnost med kislino, sladkorjem in grenkobo, jih vonjali ter kozarce zavrteli proti svetlobi. Nada Zupanič In kako so se odrezali destrniški vinogradniki? – Ivan Hauptman: sivi pinot 2011 – zlat, sivi pinot 2012 – zlat, – Anton Sever: laški rizling 1 – srebrn, laški rizling 2 – zlat, – Jože Sever: zvrst – srebrna, beli pinot – zlat, – Vinogradništvo Lacko-Kolar: sivi pinot – zlat, sauvignon jagodni izbor – zlat, renski rizling – zlat, – Ivo Rašl: sivi pinot – zlat, – Ivan Burina: rumeni muškat – srebrn, zvrst – srebrna, – Marjan Lovrec: laški rizling – srebrn, rizvanec – zlat, renki rizling – zlat, sauvignon – srebrn, – Marjan Zelenik: laški rizling – zlat, – Jožef Voda: zvrst – srebrna. 20