G ASM JBLJANA, 19. FEBRUARJA 195? OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., štev. 14 MESTNI SVET GRADIVO 0 PROBLEMATIKI KOMUNALNIH SLUŽB IN NAPRAV V UUBLJANI Elektro-Ljubljona mesto Razvoj in sedanje stanje •krbe z. električno energijo Prebivalfci mesta Ljubljane so električno energijo leta 1898, » li, t tedanji občinski odbor zgradil I, L. termoelektrarno v Slomškovi , hIC|: Takratna elektrarna je pro->, ityaj#1“ enosmerni tok, ki je prven-' služil lc za razsvetljavo ulic, in deloma za razsvetljavo jav-i tel P°slopij. Kakor vedno, so se tudi J r?t buli prebivalci Ljubljane zali to"Jati petrolejko z novo elcktrič-' r9zsvetljavo, češ, zopet novota-" J0, Spočetka je bilo (leta 1898) ko- • k edjemalcev, med katerimi u.b|'a cestna razsvetljava naj večji i, l)i)illlutee. Ker je konsum do leta |, le naraščal, je morala elck-l igte® izvršiti tega leta že drugo i- o« • v<* svoje zmogljivosti. Po sve-4^n* vojni (letu 1925) je konsum že bg11 'oirasel, da so morali izvršiti * lva°fv° povečavo in so montirali i' lty,.- ,1eslova agregata, ki sta pro-i' trifazni tok. Leta 1914 je •ML,® Ljubljana sklenila pogodbo ifarVs n,i Kranjskimi deželnimi elek-1, lie|;|lla,n'. da bi dobavljale iz razit 6f|l''e transformatorske postaje v r UjA11,®*1 potrebno električno ener-r d tedaj je krita skoraj vsa k r«,1'>a iz Črnuč in je terinoelek-I- v Slomškovi ulici le za re- Lj> V takem stanju je shajala Y % J°*-|.tem, (ta je poraba električne Lvlo^te v gospodinjstvu približno 11'bij? Vsi! v Ljubi ioni prodane energije. Ta struktura i?11'11 odstopa od strukture kon-> S,,1, Irngili mestih Jugoslavije f ipd, T!'•težav, kjer je konsum ,''t J. rijo |n obrt mnogo večji k,koholr°ko potrošnjo. Po letu 1947 V1 rn,*Vn,.teko narastel, da obsto-l> 1ttl j j. ■ '0 lilno omrežje ne more za-(Sf0 1 V8,'h potreb. Primanjkuje ^ l9r,,.-"lljb>rskih postav ž>* zeraje-Snaga< in ?u z nabranimi sredstvi »Snaga« na-“uvi smetnjake za potrebe drugih °bčin, jih zaračuna 'koristnikom in ?a dobljena sredstva ponovno na-b.avi smetnjake za potrebe drugih °bčin. Toda v tej zvezi je nastala Jrsta težav in problemov tako za j •Uvod kot za hišne svete. J ^ 1. Hišni sveti bi morali do »U' septembra 1956 vplačati na ra-_lln smetnjakov 9,158.400 dinarjev 1451 smetnjakov. Do danes so mučali samo 5,500.000 din. Zavod je u predvidena sredstva naročil nove '.'Uetnjuke in je sedaj pred gospo-e8rskim sodiščem, ker Tovarni .majljram. posodč v Celju ne more ,,ruvnati računov. (»2. Hišni sveti morajo odvesti j '* letnega amortizacijskega skla-ue glede na višino amortizacije. 2^'lu j stane smetnjak v neki hiši °°0 in 25.000 din, v drugi, ki je i, ra, samo 1000 din. Grozijo s tož- mi itd. ^ \Hi5ni sveti, ki imajo najeto j^ojilo, prosijo, da počakamo leto n‘ 'n tudi več. ki *" 1‘zivatnim lastnikom zgradb. Hi 'majo 699 smetnjakov in znaša ii i Ve8—t96t.......................2Ot,067.500 din ali povprečno za dobo 4 let na vsako leto 50,266.875 din investicijskih sredstev. Odnos zavoda do občin način smo sc izognili ogromni admi-r, ... , „. „ nistraciji, razlika med dejansko in Decentralizacijo službe .Snage na prodajno ceno pa je ostala za vzpod-občine ocenjujemo takole: ista ima i)U(j0 delavcev, oziroma dotacija dobre in slabe strani. Za zdaj več sklada za dopolnitev in nadomesti-slabih kot dobrih. Nekatere slabe osnovnih sredstev, struni smo prikazali že v prejšnjem poglavju. Dobra stran decentruliza- Z občinami smo v letu 1956 prav cijc se kaže v tem, da občine mno- ‘ako hoteli sklepati pogodbe pa so go hitreje razširjajo delokrog naše šanjn, navedena v |./n vini .iiiiu, uu aui k \ vod naprej in hi to diskusijo enkr®1 J za vselej prekinili. Nujno pa j6 1 rešiti: x a) dodeliti obratna srestva; ... b) za vsa dela, če je možno, naj j 1 se sklepajo pogodbe; c) razlika med dejansko in Pf0‘‘ daj no ceno naj ostane kolektivu; , ra dobi«1 d) o uporabi morebitnega ka, ki ga napravi kolektiv pri lZ' vrševanju tretjih naročil (prevoz®* usluge, usluge remontnih delavni®); naj odloča upravni odbor Za vodar e) potrditi je pravila Zavoda 13 sistematizacijo delovnih mest; f) občinski ljudski odbor L ju®' ljana-Čentcr naj izda odlok o P*a' , čuh delavcev in uslužbencev Snu#*' , Pri kraju želimo poudariti, ®a , je služba snage izredno močan tor zdravstvene preventivne služb6’ t ki lahko ob doslednem prizadevanj jj mnogo prispeva in vnaprej prept6' i ču j e razne epidemije itd., oziru®13 ( jih pospešuje, če ni dovolj ni a m $ rialne osnove in prizadevanja, ‘f j) preventivno zdravstveno sltiž.bo n®*11 j družba prispeva ogromna sredstv®' ( Zato je upravni odbor mnenja, j bi morali občinski ljudski odboj! |d oziroma pristojni sveti pospešev#*’ t našo službo tudi s stališču zdr8v' j stvene preventivne službe, ki je g®' { tovo osnova za večjo življenj®* raven mestnega prebivalstvo. Mestna kanalizacija V letu 1952 je bivši MLO Ljubljana ustanovil Zavod s samostojnim finansiranjem pod imenom iMestna kanalizacija«. Po odločbi ustanovitelja izvršuje Zavod vsa vzdrževalna dela na kanalskem omrežju na teritoriju mesta Ljubljane. Kolikor pa je Kapaciteta Zavoda večja, feihko izvaja tudi nova delu, ki so finansirana iz proračuna OLO in mestnih občin. Na podlagi ustanovne odločbe in točno določenega delokroga je Zavod že v letu 1952 sestavil 3-Ietni plan vzdrževanja. V letu 1956 je bi! prvi krogotok vzdrževalnih dol zaključen. Pregledani,očiščeni in delno Poleg zgoraj navedenega omrefff E ------ X.... ilrt A/kA ... I I. .. .i .nlgid** N pa imamo še ca. 20.000 ml kanutekjj ^ vpvji imvl iM^irnlmki in vpfld^^ od- popravljcni so bili vsi kanali. V tem čas času smo očistili tudi tiste ka nale, ki po izjavi poznavalcev kanalskega omrežja niso bili že 10 ali tudi več let očiščeni. Z načrtnim in sistematičnim delom smo v letih 1952 do 1956 ustvarili pogoje za redno in normalno vzdrževanje kanalskega omrežja tako, da bo vkljub vsakoletnemu širjenju kanalske mreže enkratni krogotok čiščenja za vršeti vsaka 3 leta kot to zahtevajo posebni pogoji kanalskega omrežja z ozirom na zelo majhen procent padca in mulo število glavnih zbiralnikov. ve/ii med požiralniki jaški kanalov. Ti podatki dopuščajo manjša v-j. p stopanja, hvčne podatke bomo i*®*L t, tekom letošnjega letu, ko se bo“| podatki prekon t rol iral i iz novo ®e' pravi jen in mn p po novi izmeri. K omre-žju spada tudi ca. ■ požiralnikov, ki se morajo 6idJl t dvakrat letno. Prav tako je poseg kanalskega omrežja meri ca. 8,95 km*, po programu pa sc predvideva g nul n ju kanalskega omrežju na ca. 25 km* obsega. riala. Ti kanali so stari, zg ruje111 ^ bili še prod potresom, nekateri P® i( davno preje. Vzdrževanje lega “ * omrežja je najbolj zamudno in " t n' dražje, zato je nujno, du se Pr‘cni;e. j rekonstrukcijo posameznih l, Večji del teh pravokotnih kan® ^ se nahaja na Žabjeku, kjer skoraj () druge kanalizacije, razen Sedanje omrežje obstoji iz naalrd-njih profilov in dolžin ter materialu: dela, k jur je bila zgrajena nova *flj nulizacija |x> prvi in drugi sv, ''iiti Selo sl niha je kainab/J1‘jii v Križevniški in Saleim^, Kanali iz okroglih bet. cevi od er 20—106 ml Kanali iz jajčastih bet. profilov od & 45/70—240 ml Zidani kanali iz opeke, kamna ali mešanega materiala od & 20/20 do 80/90 ml 91.940 32.315 vojni, tudi ulici ter na Poljanski cesti go- ■ > seku od »Rdeče hiše« do vogal®, jj pitarjeve ulice. Kritična in za k nje življenjsko nevarna pn je lizneija v zgornjem delu Slom*® ef uli<‘e, delu Metelkove uKice i® f od Slomškove do Vidovdanske Vidovdanski cesti. Ta del kan®' «.. 5.681 ml 129.936 III “' v, cije je nujno potrclxm rekon®*r K vuki teta kanakrzacije mali}1 Ulov, to je neprehodnih kan®i Ml pri nas slabša kot v drugih v® pestih Jugoslavije (na pr. v Za-yobu, Beogradu, Skopi ju in drugod, jer so vsi mali profili iz kamenine), se naše drobno omrežje je zgra-JT° iz betonskih cevi, ki so manj “"[Kirne in delno propustne. • ta redno in uspešno vzdrževanje jr, nujno, da se čimprei odobrijo splošna pravilne o kanalizaciji, da . — pravilne o kanail..._____— odpravijo takoj največji nedo-'jLfsiki kot so piri »Mestni plinarni«, l®1, spuščajo v kamni odplake brez Pravega čiščenja, pni »Mestni klav-kjer spuščajo odplaki- brez Očiščenja neposredno v I.jublja-ylc?- Pri kvašami na Viču (bivši Bjuovič), kjer spuščajo odplake neredno v kanale, tako da smrdi iz jjtualnikov na Tržaški cesti, po-%no v poletnih mesecih. Prav tako • J®8]® urejenih svojih odtokov raz-1 2- ^^Ivanizacije m drugi industrij- 11(1 obrati. ta vzdrževanje čistilnih naprav je ti110- da sc preskrbijo zadostni kre-vistilma naprava v Šentvidu je Z/®, zgrajena izključno z domačinu jr*?tvi in opremljena s sodobnimi yrTJ> ki so bili vsi izdelani doma. i^n-vd čistilne naprave v Šentvidu • (^".061.281 dinarjev. /uradi tega jc ■ (te* nuiIH>' ^a 86 redno in pravo- • Po**? Pr<5ikrbijo krediti za nomotc-1 t0v°b.rtd«vanje, ker prekinitve obrala ,®njn ne sme biti. Dober kilometer »no od iztoka v Savo se nahaja Ptini vodnjak Mestnega vodovoda, tu vzdrževanje omrežja jc nujno ^ti-hna tudi točna evidenca vseh vi** J Učko v in nadzorstvo nad iz-jg . v*jo samih priključkov. Zavod L^vrSil novo izmero omrežja, kn-^ jc vnesena v kataster z vsemi (jsFFuuimi višinskimi kotami, pro-()■ *u objekti. Z novim popisom pri-•Ho ■v *K> m<)žen tudi nadzor nad ^uii, ki prihajajo v kana-l in so ?r,'e za zdravje ljudi, ki so za- »tVi . ig ’c,|i pri čiščenju omrežja odi pa ^ 5®.Varne za konstrukcijo kanalov, ^jč^čenje odplak v čistilni napravi t4yrnu organizmov v recipientu. yy° točne evidence dosedaj ni bilo, L*** ikor pa je obstojala, je bila tc-vojne uničena tako, da je Za-'4B' prisiljen izvršiti novo karii-(kj® omrežja in registracijo pri-(irickov. Za opravljanje vzdrževali Jc potrebno razvijati tudi pri-6 Vv? .orot*j° ‘n pripomočke, saj so • C; ^ uporabi jeni pripomočki že 1 ki ny zastareli. V ta namen so bila 8 uvodu v novejšem času kon-Orana in izdelana tudi nova k>Ja (skrejper, kombiniran ustnik. %i r<; 8 škripci), ki dobro »lužijo K,nu namenu. ^ ° leta 1952 smo čistili kanalu na M, Primitiven način (na vodno iz-vsa dela so sc izvajala v l’u način čiščenja je bil zelo 6'odc na velike materialne ki,,®® (nabava gumijastih cevi in Sil1'’ storilnost dela je bila zelo tudi kvaliteta dela ni bila k (.V,>1 jiva. Vsa naša mehanizacija Vdajala iz dveh starih kamio-H'. "veh starih mešalcev betona, lesenih vitlov in ene poljske i t) Wj ? Id delo na vzdrževanju izbolj-lXi Po kvaliteti kot po kvantu u s,tn<> začeli izvajati norme in tolj^bitizirdi delovno silo, k,i dela p/j no na vzdrževanju. nViLv smo nabavili zadostno SyL° železnih vitlov, vodnih na-Kv Odd ran tov), trikolesnih vo-• na novo pa smo uvedli za 6i-je' Ueprehodnil1 kanalov slcrcj-v ‘Po vzorcu iz tuje literature), iiHi’uinciijii|li stari način čiščenja k^\Ly)- Z ^n>,JŠ,miCT čiščenja, z uvedbo novih rVjJjJ^hov in norm smo »krajšali A ki delovni čas za eno tretjino Y X l' Izboljšala se je tudi kvaliteta | Or skrejpor istočasno, ko čisti kanal, izvršuje tudi kontrolo nad notranjim stanjem kanala. Precejšen problem predstavlja tudi ureditev in vzdrževanje številnih potočkov in hudournikov. Zavod je pristopil k ureditvi manjših potočkov tudi na montažni način in izdelal v ta namen dva tipa, ki sta se zelo dobro obnesla in sta mnogo cenejša od sedanjega klasičnega načina gradnje (Pod Čadom, Litijska cesta). Vrednost lastnih osnovnih sredstev Zavoda je 14,0(>8.084 din. Osnovna vrednost kanalskega omrežja in čistilne naprave v Šentvidu je 1.025,574.900 dinarjev, odpisi so 613.220 dinarjev, tako da znaša sedanja vrednost kanalskega omrežja 412,354.251 dinarjev. Cenitev je bila izvršena komisijsko po nomenklaturi za osnovna sredstva, uporabna vrednost omrežja pa jc znatno višja. Delovna sila V letu 1952 je bilo vseh uslužbencev 12, od tega 4 tehniki. Povprečno zaposlenih delavcev pa je bilo 120. Razmerje med delavci in nameščenci jc bilo 10 : 1. Od 120 zaposlenih delavcev jc bilo 20 kvalificiranih in polkvalifi-ciranih. Razmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi je bilo 1 : 6. Število zaposlenih delavcev vseh kvalifikacij jc do leta 1955 naraščalo. V tem letu je bilo poleg 17 uslužbencev zaposlenih še jx>vpreč-no 182 delavcev vseh kvalifikacij Razmerje uslužbencev napruin delavcem jc bilo še vedno okrog 1 : 10. Tudi razmerje kvalificiranih in pol kvalificira n ih delavcev napram n okvalificira n im se bistveno ni iz-premcnilo. Storilnost delo [x> vrednosti pa je bila 89,535.000 dinarjev. Vidnejše razlike so nastale v letu 1956, ko smo uvedli nove elemente v mehanizaciji in pri načinu dela. Število uslužbencev je ostalo isto, skupno število delavcev pa sc je znižalo od 182 v letu 1955 na 157 v letu 1956. Znižanje jc šlo na račun nekvalificiranih delavcev, dočim pa sc je število kvalificiranih in poikvali-ficiranih dvignilo naprain letu 1955 in to zarodi večje uporabe mehanizacije tako, da je razmerje med kvalificiranimi in polkvalificrranimi na-nrain nekvalificiranim 1:4, napram letu 1955, ko je bik) razmerje 1 :6. Realizacija jia je bila v letu 1956 po vrednosti dosežena 95,208.651 dinarjev, kar znači, da je bila z 21 •/« manjšo delovno sik) presežena realizacija za 5,8 % napram letu 1955 z istimi cenami raznih materialov. Aprila meseca 1954 jc MLO izdal odločim, po kateri se takratna ustanova preimenuje v finančno samostojni zavod z istimi nalogami in delokrogom. Istočasno pa se spremenijo organi upravljanja. Ukinjeno jc bilo delavsko samoupravljanje in uvedeno družbeno upravljanje. Dve tretjini družbenega organa imenuje pristojni organ", ena tretjina pa sc voli iz delovnega kolektiva. Z nastankom mestnih občin pa spada Zavod v pristojnost občine Ljubljana-Centcr. Delo družbenega organa Družbeni organ Mestne kanalizacije, katerega (2-članski upravni od-bor je sestavljen iz dveh tretjin državljanov posameznih ljubljanskih občin in one tretjine članov Zavoda samega, dalje direktorju Zavrni a in od sindikalne organizacije predlagani zastopnik kot posvetovalni organ. S svojo redno udeležbo na mesečnih sejah upravnega odbora se zastopniki družile zanimajo za probleme Zavoda in sc dobro oživljajo in uveljavljajo v vlogi družbenega organa. Na sejali upravnega odbora Zavoda razpravljajo in rešujejo predvsem probleme iz kanalizacijskega področju svoje občine, katero pač zastopajo in jih tudi zadovoljivo urejujejo z Zavodom, seveda v okviru tesno odmerjenih občinskih proračunov. Podrobneje je razpravljal Upravni odbor o proračunu Zavodu in predlogu proračunov [Husameznih občin za vzdrževalma dela kanalskega omrežju. Obsežna razprava je bila v zvezi z racionalno novogradnjo kanalskega omrežja z vakunmirauimi cevmi, katerih prvi uspehi so se žc pokazali v racionalizaciji delovne sile in materialu pri "gradnji velikega zbiralnika Moste—Litostroj, na odseku Vodovodne ceste m Kamniške ulice, prav tako pa tudi pri delu in razpravi o predlogu investicijskega programa kanalizacije mesta Ljubljane. Ta dva faktorja zahtevata v bodoče od Zavoda tudi novih prijemov v organizacijski strukturi. Treba bo tehnični in delovodski kader ojačati s strokovno dobrimi sodelavci. Nekvalificirana delovna sila bo vedno manj potrebna. Vodstveni, tehnični kader, kakor tudi kvalificirano in nekvalificirano delovno silo |>a bo v tej zvezi stimulirati, ker je to sektor dela, od katerega beže ljudje. Upravni odbor jc podrobno analiziral predlog proračuna Zavoda za vzdrževalna dela, posebno iz vidikov uspehov, ki jih je pokazal ta sektor dela Zavodu s tem, da mu je končno uspelo napraviti, popolno evidenco obstoječega kanalskega omrežja in rodoslod čiščenja kanalov z mehaniziranimi napravami, skrejperji. Za vse izboljšave dola in v zvezi s tem gradnjo novih objektov in naprav (mehanizacije) pa bo moral Zavod dobiti posebna izredna sredstva, kajti lastna investicijska sredstva bodo za izvajanje tako obsežnih investicijskih dol. kakor zahteva obsežni investicijski program, daleko premajhna. Na te stvari se bo treba ■ pripraviti žc ▼ tem letji. V interesu koordinacije dola Zavoda in občinskih komunalnih oddelkov v pogledu vzdrževalnih del pa ima upravni odbor oličasnc sestanke z načelniki in referenti občinskih komunalnih oddelkov. Zelo podrobno je razpravljal upravni odbor tudi o osnutku »Pravil za Mestno kanalizacijo«, kajti v Sloveniji nimamo nikukih predpisov o cestni in hišni kanalizaciji razen starega in že zastarelega gradbenega zakonu iz letu 1931. Nujno |H>trelma ie izdaja predpisov s lega področja, ki bi služili tako oblastnim organom kakor tudi projektantom. V tem osnutku pravil »o podrobno razčlenjeni predpisi za posamezne storitve uslug, kakor tudi pristojnost im kanalska pristojbina na podlagi dejansko porabljene količine vode. Ta kanalska pristojbina bi po tem osnutku povsem zadoščala za redna vzdrževalna dela, kakor tudi za gradnjo drobnega kanalizacijskega omrežju (ne pa za gradnjo zbiralnih kanalov). Zato jc izposlovanje uzakonitve pravil ena nujnih potreb. Upravni odbor je ugotovil, da ie vodstvo in tehnični kader Zavoda zelo dober in ni s te strani nikukih težav. Večji problem jc nekvalificirana delovna sila, ki sc rekrutira iz vrst delavcev, ki prihajajo iz Rosne in Pcrekmiirja, po svojem načinu življenja zelo nestalna delovna sila, ki povzroča Zavodu precejšnje težave. Tehnični kader skupaj s projektivnim oddelkom, kot rečeno, z vso vestnostjo sodeluje pri vseh novih prijemih dela in organizaciji nasploh, nima pa za to nikake stimulacije. Razdelitev bilančnega viška pri tako zvanih finančno samostojnih zavodih, odvisnih od proračunov občin, pač ni stimulativna in je zaradi toga resnično težko pridobiti in zadržati dober strokovni kader, ko ima v vseh gradbenih podjetjih možnost neprimerno večjih dohodkov. Pri reševanju raznih problemov, kakor pri gradn ji čistilne naprave in gradnji zbiralnikov na montažni način ter izdelavi Splošnih pravil kanalizacije in drugih problemov je Zavod dobil podporo in smernice in sicer: od Tajništva za komunalne zadeve OLO smo prejeli smernice za izdelavo Splošnih pravil za kanalizacijo, dalje pomoč pri izdelavi perspektivnega programa in finančna srodstva za raziskave in večje gradnje. C1IZ nam na našo željo in po potrebi vrši analize o čiščenju odplak pri čistilni napravi in iztoku v Savo. TurlHiinstitut jc sodeloval pri konstrukciji in izdelal specialne stroje za čistilno napravo v Šentvidu. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS jc preštudiral in izdelal postopek vakuutniranja betonskih cevi po naročilu našega zavoda. Projekt zbiralnika A2, statični račun in dokumentacijo pa je izdelal naš Zavod. Poleg navedenega dela pa nam Zavod vrši stalno tudi preiskave o trdnosti in vodni propustnosti betonskih cevi. Institut za geodezijo in fotogrametrijo je sodeloval pri izmeri kanalizacije in izvršil kartiranje nove izmere omrežja. Institut za sanitarno hidrotehniko in Institut za hidrologijo in hidrometrijo sta dala smernice in navodila za merjenje odtoka kanalske vode. Zavod za statistiko OLO Ljubljana nam je dal na razpolago podatke, ki smo jih rabili pri izdelavi naše evidence priključkov. Prav tako nam je dal na razpolago potrebne podatke o potrošnji vode tudi Mestni vodovod. Program razvoja Rozširjevunjc kanalskega omrežja — novogradnje — terja predvsem sistematično načrtovanje dela pri novogradnji kanalov. V ta namen ie Zavod po navodilih komisije Sveta za komunalne zadeve OLO izdelal investicijski program celotnega kanalskega omrežja za dobo prihodnjih 50 Irt vključno z lokacijo bodoče čistilne naprave. Ta programska študija kaže na sorazmerno enakomerno potrebo trošenja investicij za obdobje skoraj 40 let nazaj in predvideva potrebo po razširjevanju omrežja vzporedno z večanjem mestu. Te novogradnje so utemeljene s statičnim opazovanjem iiz preteklosti. Iz tega je razvidno konstantno naraščanje investicij, ki bodo potrebne predvsem za gruun jo drobne kanalske mreže in bi znašale v prihodnosti 50 let približno 3 milijarde dinarjev. Isto velja v nekoliko manjši meri tudi za gradnjo zbiralnikov. Ker obstoji kanalsko omrežje iz le malo vrst osnovnih elementov, navaja zgoraj onnenjeno dejstvo k misli, da je potrebno preiti h gradnji kanalskega omrežja na točno premišljeni industrijski način, ker bo tako možno prihraniti velika materialna sredstva. V tej zvezi je Zavod preteklo leto že prešel k montažnemu načinu gradnje zbiralnikov tudi za velike profile. V prihodnosti bo potrebno podrobno proučiti še najprimernejše vrste izkopa, opaža, kakor tudi načina gradnje manjših kanalov in objektov. V tej zvezi so bili podani že številni predlogi. Vsekakor pa se izplača za ta dela nabaviti primerno mehanizacijo, kar se je dovolj očitno izkazalo že z zasilno obnovo docela iztrošenega bagra. Oddelek za projektiranje je v preteklem letu poleg drugega izdelal projekte za gradnjo treh zbiralnikov in sicer: podaljšek zbiralnika A2 (severnega zbiralnika) do gorenjske železniške proge, podaljšek obeh zbiralnikov ob Ljubljanici do zaključka bolniškega teritorija in s tem v zvezi potrebne študije glede sifona pod Ljubljanico ter lokacije bodoče čistilne naprave. Najvažnejša naloga oddelka za projektiranje v tem letu pa je izvršitev Investicijskega programa bodoče čistilne naprave za Ljubljano, kakor tudi naprave potrebnih študij in meritev, ki naj postanejo trdna osnova za racionalno projektiranje kanalskega omrežja (koeficient odtoka, obremenitev Ljubljanice). Odnos do občin in obratno Decentralizacija finansiranja vzdrževanja kanalskega omrežja na občine ima pozitivne in negativne posledice. Pozitivno je to, da nima nobena občina oziroma mestni predel nikn-kih prednosti pri vzdrževanju in obnavljanju. Sedaj ni več zapostavljenih predelov, temveč se na teritoriju vsake občine izvajajo potrebna vzdrževalna dela v takem obsegu kot ga dopuščajo finančna sredstva posamezne občine. Težave pa nastajajo zaradi delitve sredstev pri občinah na četrtletja. Zneski v posameznih občinah so tako majhni, da otežkočajo izvajanje nekaterih del, posebno tistih, ki se izvršujejo le v gotovem letnem času in katerih vrednost presega vsoto, ki je po planu predvidena za eno četrtletje. Druga še večja neprilika pa je, ker Zavod nima lastnih obratnih sredstev. Mesečni obračuni se realizirajo šele v drugi polovici prihodnjega meseca. Poleg tega je potrebna nabava nekaterih materialov, ki jih je treua nabaviti v večjih količinah in jih plačati prej, kot so v celoti porabljeni in obračunani. Ker kot Zavod ne moremo dobiti od banke obratnega kredita, nam je bivši MI.O dodeljeval vsako leto po-trelicn avans, ki smo ga v decembru mesecu obračunali. V letu 1953 so nam nekatere občine nakazale samo 50*/» potrebnega avansa, nekatere pa so nam ga sredi leta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obračunale. Po informacijah, ki smo jih prejeli, pa bo Zavod prejel letos od proračuna 01,0 prvi obrok obratnih sredstev v znesku 6.000.000 dinarjev, s čimer ho to pereče finančno vprašanje vsaj delno rešeno. Notranja struktura poslovanja zavoda Zavod vrši poleg rednega vzdrževanja tudi investicijska dela. Obseg investicijskih del je v razmerju na-pram vzdrževanju 2:1, ali z ozirom na kapaciteto Zavoda ca. 100 milijonov letno Zelja Zavoda, da gradi kanalsko omrežje, izvira iz tega, ker je Zavod najbolj zainteresiran na tem. da je novozgrajeno omrežje kvalitetno, ker ga mora |m> izvršitvi prevzeli v oskrlvo in vzdrževanje. Istega mišljenja so tudi predstavniki mestnih občin glede na izkušnje, ki jih imajo pri oddaji del ostalim gradbe-e ni / odvzemom skladišču ki je bilo kuulu po osvolnjditvi odvzeto Za- vodu m dodeljeno podjetju »Sadje-zelenjava«, je nastal problem. Z izpopolnitvijo mehanizacije in povečanjem prevoznega parku pa je problem skladišča za Zavod življenjskega pomena. Polovica naših strojev se nahaja sedaj shranjenih v odprti lopi ob Povšetovi cesti, ostala polovica pa je razmeščena po raznih mestih, kjer ni zadosti zaščitena pred vremenskimi nepriiiknmi in namernimi okvarami. Prav tako je samo p rovi zorno zaščiten ves naš gradbeni les in montažne barake. Za dosego boljše kvalitete pri gradnji zbiralnikov je Zavod pričel z montažno gradnjo vakuumiranih cevi. Pocenitev z montažnim načinom gradnje zaenkrat še ni tako velika, pač pa je kvaliteta novega načina dela znatno boljša. Z vakuumi-ranimd cevmi smo dosegli večjo trdnost, absolutno nepropustnost in znatno manjšo uporabo cementa. Z zgraditvijo delavnice ob Povšetovi cesti pa se bo tudi cena vakuumiranih izdelkov znatno znižala. Drugi velik uspeh pa je v tern, da smo z novim načinom gradnje v letu 1956 uspeli s 60 delavci v času dveh in pol mesecev zgraditi isto dolžino kanala, za katero smo v letu 1955 potrebovali 70 delavcev in 7 mesecev časa. V letu 1956 smo gostovali v Zavodu za raziskavo materiala, kjer je možna izdelava specialnih cevi. Cevi smo izdelovali z našo delovno silo in našimi stroji in modeli. Uporabljati pa smo morali Zavodovo pomično dvigalo, ker brez njega izdelava vakuumiranih cevi ni možna. (Teža ene vakuumi rane cevi brez železnega in aktivnega opaža je ea. 3200 kg.) Za to delo smo u«|h>-sobiK potrebno število delovne sile, ker Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij pusti izdelovati cevi samo toliko časa, da se utrdi postopek in način dela. Jasno je, da si mora Zavod sum oskrbeti potrebne prostore, ker je sicer izdelava vakuumiranih cevi in drugih specialnih izdelkov nemogoča. V to svrho je Zavod stopil v stik s »Snago« in dosegel sporazum za potrebno zemljišče. Za gradnjo skladišča, garaž in delavnice pa že imamo odobreno lokacijsko odločbo. Prav tako imamo že izdelan investicijski program ter je tik pred vložitvijo. V perspektivi pa ima Zavod namen izdelovati tudii manjše profile po specialnem postopku tako, da bi dosegel dvig kvalitete betonskih cevi tako v pogledu trdnosti kakor tudi nepropustnosti. Prež primernih prostorov pa taki izdelki niso mogoči. Skladišča, garaže, sanitarije in delavnice bi veljale ca. 30 milijonov dinarjev. Gradnjo teh prostorov je možno graditi v dveh etapah, in sicer tako, da hi v letu 1957 zgradili prvo polovico, to je skladišču in garaže. Kot je predhodno omenjeno, je zn Zavod življenjskega pomena gradnja skladišč, garaž in delavnice ter sanitarij. Za ta dela hi potrebovali 30 milijonov dinarjev. Za prvo etapo, katero lx> Zavod pričel graditi že v marcu letos, je potrebno 15 milijonov. Za to gradnjo ima Zavod na raznolngo lastnih sredstev 8 milijonov. Za dovršite v prve etape pa nujno potrebuje še ostanek, to je 7 milijonov dinarjev. Zavod ima za svoje delavce samska stanovanja. Prostori na Ambroževem trgu so zidani, stihi« in v dobrem stanju tako, da’ odgovarjajo potrebam. Poleg omenjenih prostorov pa ima Zavod tudi stanovanjsko barako v Metelkovi ulici, ki je v razpadajočem stanju. Po nalogu pristojnih oblasti moramo to barako odstraniti. Z izgradnjo garaž na Pristavi pa bi bile sproščene garaže na Ambroževem trgu. ki bi se z malenkostnimi stroški preuredile v bivališča naših delavcev. Z manjšimi preit reditvami podsi resja nad pisarniškimi prostori na Ambroževem trgu pa bi pridobili nekaj spalnic. S temi adaptacijami, ki bi veljale malenkostno in se njih gradnja lahko vrši v dveh etapah, bi Zavod rešil problem samskih stanovanj. Po aproksimativni cenitvi bi veljale le adaptacije ca. 3,500.000 din. Higiensko čiščenje in vzdrževanje omrežja je možno izvrševati samo s sodobno mehanizacijo, to je z avtomobilom z vakuum črpalko. Ta način čiščenja je možen v vseh letnih časih, ne da bi povzročal kakršenkoli smrad in odlaganje sedimenta po cestah. Čiščenje se opravlja avtomatsko s črpanjem, tako da ostane sediment v cisterni, tekočina po sc odteka neposredno nazaj v kanal. V naši državi uporabljajo za tovrstna čiščenja omenjene avtomobile že v Zagrebu in Beogradu. Ta način čiščenja se je obnesel v vseh mestih, kar dokazuje dejstvo, da vsa prizadeta mesta ta način mehanizacije izpopolnjujejo. Ta vozila je potrebno uvažati. Zavod pa hi si nabavil vozilo TAB brez karoserije, cisterno, vakuum črpalko in potrebne priprave pa bi nabavil pri domačih podjetjih. Potrebni kredit za nabavo kompletnega vozila bi predvidoma znašal 20 milijonov dinarjev. Nabava priprave za predorsko gradnjo bi veljala ca. 10 milijonov. Izdelana bi bila v zavodovi mehanični delavnici, hidravlične črpalke pa bi Zavod nabavil pri Litostroju. S to pripravo bi se znatno zmanjšalo število zaposlenega delavstva, kar pa je najlx»lj važno, dopušča nam predorsko gradnjo v vsakem terenu in v vseh letnih časih pod železniško progo, kjer odprte gradbene jame niso možne. Klasičen način gradu j1 predorov za zbiralnike ni primere1 in je predrag, poleg tega pa se p6 rabi in uniči ogromne količine le* od katerega večji del ostane v pri doru. Predlog načina upravljanj# Zavod je od osvoboditve do dunj-J doživel toliko sprememb in različn1" oblik, da imamo glede tega tudi g6 tove izkušnje. Lahko trdimo, da sin* dosegli naj večje uspehe v času, J# poslujemo kot finančno samostoj® zavod z družbenim upravljanjem,, Zavod poleg vzdrževalnih del 'J novogradenj, ki so komunal inedru* bcncgtt značaja, izvršuje tudi ven' del drugih funkcij. Izvršuje progi* vseh projektov kanalizacije na P® moč ju mesta in podaja pismene lZ jave o predvidenih gradnjah. Poki navedenega dela sodeluje tudi P* komisijskih razpravah, ogledih #/ revizijah, kjer to zahtevo značaj " važnost dela. Vodi in izdaja pristan ke za priključke na kanalsko omr*» je. Zavod daje projektantom teli ni" ne podatke o obstoječem in predv* denein omrežju z vsemi potrebni!®1 kotami in smernicama. Z morebitni# prehodom od finančno samostojne? zavoda na komunalno podjetje pa # j moral ta dela izvrševali neki druf organ s sedežem na OI.O, ker j*: dela ni mogoče deliti po občina# ampak sc morajo obravnavati k®1 celota, Z vsako spremembo pn nastal1' nujen zastoj. 1/. zgoraj navedenega smatram6 da dosedanja oblika finančno sam6 stojnega zavoda z organom družb6 nega upravljanja najbolj odgovaTr dejanskim potrebam. Mestni vodovod Omrežje Ob koncu leta 1956 je merila celotna mreža mestnega vodovoda 237.883 m. Od tega je bilo samo v letu 1956 položenih 9857 m cevi raznih profilov. Vseh priključkov je 7832, hidrantov 1281 ter 1174 zn-smikov. Dnevna potrošnja se giblje med 30.000 do 36.000 m*. Na območju Ljubljane so zgrajene 3 vodarne (2 po osvoboditvi), skupno z 12 vodnjaki, in to: 1. Vodarna Kleče: 8 vodnjakov e 5 črpa In im i agregati: a) 2 centrifugalna agregata po 250 l/sek nazivne jakosti 240 in 250 k W, drug drugemu rezerva, v pogonu vedno le eden, znamke Sol-' zer, ki črpa iz vodnjakov L, II., III., IV. in V. b) Vodnjak št. VI.: Centrifugalni agregat 70 l/sek nazivne jakosti 100 kW, znamke Siemens — provi-zorij. e) Vodnjak št. VIL: Centrifugalni vertikalni ngregat 60 l/sek nazivne jakosti 88 kW, znamke Pellizznri. d) Vodnjak št. VIII.: Centrifugalni vertikalni agregat 60 l/sek nazivne jakosti 115 kW, znamke Litostroj. 2. Vodarna Hrastje: 2 vodnjaka in 2 agregata, in to: a) Vodnjak št. I: Centrifugalni vertikalni ngregat 60 l/sek nazivne jakosti 115 kW, znamke Litostroj. h) Vodnjak št. II: Centrifugalni vertikalni ngregat 60 l/sek nazivne jakosti 115 kW. znamke Litostroj. 3. Vodarna Šentvid: 2 vodnjaka in 2 agregata, in to: a) Vodnjak št. I: Centrifugalni vertikalni agregat 10 l/sek nazivne jakosti 30 kW, znamke 1’erles. b) .Vodnjak št. II: Centrifugalni vertikalni agregat 5 l/sek nazivne jakosti 20 k W, znamke Perl.es. Skupna nazivna jakost motorjev, katere lahko stavimo v obrat, zn*** v kW, in sicer: V Klečah V Hrastju V Šentvidu 553 kW 230 kW 50 kW Skupno 833 kW, z rezervo 250 kW po (083 kW in***’ brane nazivne jakosti. Kapaciteta vodnjakov: V Klečah 580 l/sek - 390 M*e\ V Hrastju 120 l/sek — 50 M*e\ V Šentvidu 60 l/sek— 15 l/®e> Skupno 860 l/sek — 455 I/#6* dno®*1 vre Osnovna sredstva 1.151,926.925 din. Upravni odbor: Zavod ima družbeno upravi]#0^. Upravni odlx>r sestavljajo predi**# niki posameznih občin ter člani # : lektiva. V letu 1956 je imel upr#vs, odbor 9 rednih sej, ki so se n"'L šale na splošno upravljanje *aV na sestavo plana investicijskih K,r,(z donj v skladu s težnjami in kor' mi posameznih občin ter na cialna tehnična vprašanja, v sestavu odbora tudi najboljši *' nični strokovnjaki v vodovodni #Lfc ki, s pomočjo katerih se je im načelno reševalo nekatera vprašanja, ima Zavod pri tein « goecno pomoč, istočasno pa st’S.)01/sok, kar bo zadoščalo za oskrbovanje 250.000 prebivalcev, kolikor j'h bo predvidoma imelo Ljubljana. \zporedno z gradnjo črpališč predvideva program postopno izgradnjo Vodovodnega omrežja, pri čemer sc «ot prioriteta postavlja polaganje tiavnih napajalnih cevovodov pre-“'era 700, 500. 400 ter zgraditev re-Zervonrjev. V interesu mesta sa-“lega je. (Ih je tudi njegovo ožje Zaledje, ki oskrbuje mesto s povrtnino, preskrbljeno z zdravo pitno vodo. Glede na to se programsko Predvideva tudi zgraditev lokalnih Vodovodov, ki bodo zajeli vse okoliške kraje mesta. Vodo bodo dobivali ti vodovodi po prečrpavanju ‘z mestnega vodovoda. Skupni strogi razširitve in izgradnje novega Vodovodnega omrežja, skupno z lo-kBltiimi vodovodi s potrebnimi čr-PuJišči in rezerva rji so preračunani P» 1.000.000.000 din. od česar odpade *** centralni vodovod 1.166.000.000 di-“erjev. Izgradnja centralnega vodovoda se predvideva po etapah, v ?“ladu z razvojem mesta in doteka-l^imi finančnimi sredstvi. Programih0 je predvidenih pet etap po pet *®t, pri čemer računamo, da bomo Potrebovali v prvih treh etapah po 000.000 din na vsako etapo, ostavk 200.000.000 din po odpade na *z>(lnji dve etapi. Predvidena sredica za posamezne etape so realna. ,f* izgradnji prve etape, ki je sc-v teku, razpolago vodovod letno ’ Približno 100.000.000 din, kar po-s,'m ustreza predvideni etapni iz-kf“'1nji, če ostanemo pri sedanjem ?®inu finančnega poslovanja v po-*e|n p0 osvoboditvi smo imeli y *“e težave v pogledu materiala, (“kor iU(|j glede finančnih sredstev, tl i**anjc pa se je_ iz lota v leto i“hio izboljševalo. Zaradi teli te-v v tudi letni plani niso bili po-LPni realizirani. V letu 1955, ko je *‘v“i MLO odobril predlog Oddelka ,| Krudbene in komunalne zadeve, ^ “e zviša cena industrijski vodi ^ din, so postali naši letni plani ter se tudi desetletni plan h^Pnlno razvija. Tudi danes, ko je i jena razdeljena na občine ter ^ da Mestni vodovod pod ObLO-0/er* lahko trdimo, da so odnosi Svodom in ObLO-Center ka-^ .drugimi občinami dobri. Vzroke ^ 9obre odnose‘pa je iskati v tem, K, Mestni vodovod vzdržuje in ' 1 nove cevovode iz lastnih sred-‘ t. j. iz pobrane vodarine. Vprašanje lastnih investicijskih sredstev Investicijska gradnja se finansira iz lastnih investicijskih sredstev, ki dotekajo v teku leta kot razlika med lastno in prodajno ceno vode. Po praksi zadnjih let na ta način ustvarjena sredstva dovoljujejo gradnjo investicij v takem obsegu, kot je predvideno v gradbenem programu. Vendar pa kapaciteta Zavoda v odnosu na kvalificirano delovno silo s težavo zmaguje povečano investicijsko izgradnjo. Pri tem upoštevamo dejstvo, da imamo poleg lastnih investicij še priložnostno investicijsko gradnjo, ki jo finansirajo občine ali pa drugi interesenti. Način finansiranja iij-vesticij je za Zavod zadovoljiv, saj ima s tem možnost, da realno planira sredstva za investicije ter tem ustrezno plan gradnje: Sredstva za investicijsko gradnjo dotekajo Zavodu preko celega leta, kar ustvarja v začetku gradbene sezone težaven položaj, ker v prvih mesecih leta še ni zbranih dovolj sredstev za nakup gradbenega materiala (predvsem vodovodnih cevi). Da se prebrodijo te težave, bo moral Zavod najeti kratkoročno posojilo pri kreditnem skladu, ,n' P08t‘bno izvoz, zato je se-8(.J Klavnica pristopilo k delu, da b| ^femujliua kapaciteto sedanje Hi nice čimprej poveča in uspo-»udi za globoko zmrzovanje, b- j1*! za navedene investicije so ' Meni na 200 milijonov din. Tarifne postavke za usluge so bile napravljene na podlagi kalkulacij leta 1953 z ustanovitvijo Klav-. nice Ljubljana. Od takrat se niso spreminjale, čeprav so se plače delavcem in uslužbencem večkrat povečale. Razliko smo krili iz dohodkov, ki so nastali, ko smo začeli izkoriščati vse odpadke klanja, kateri prej niso bili zajeti: kri, žleze z notranjim izločevanjem za farmacevtsko industrijo, odpadne maščobe itd. Precej se je dvignil dohodek z dvigom storilnosti in z. izboljšanjem organizacije dela. Pač pa bi bilo spremeniti sestav članov upravnega odbora, ki jih naj delegirajo prizadete občine in ne več kot doslej mesarska podjetja, ker zagovarjajo sedanji člani bolj svoje koristi in nc koristi klavnice in potrošnikov. Mestna vrtnarija Površina obdelovalne zemljezu proizvodnjo sadik in lepotičnegn vrt ob cesti na Rožnik..................... 30.000m* M v Trnovem, Zelena pot 1t................. 17.000 m* drevesnica ob pionirski progi............... 65.000m* dokupljeno v letu 1956 .................... 7.515m1 72.515m1 Skupaj . , . 119.515 m* površina parkov, zelenic in otroških igrišč s stanjem dne t. I, 1956 je znašala.................... 444.750 m* * letu 1956 se je povečala za........................ 22.730m* , Skupaj , . , 467.480m* C;. Površina J ^ z n h • Povečana površina parkov, zelenic in otroških igrišč se nanaša na novogradnje. Zelenice: Vrazov trg, Vošnjakova ulica, pri Partizanski vojašnici, vogal tržaške in Groharjeve ulice, Smartinsku cesta, pred zdravstvenim domom v Parmovi ulici, vogal Titova Linhartova ulica, pred ObLO Moste in Rudnik, pri transformatorski postaji v Zeleni jami in spomenik na strelišču ob Dolenjski cesti. Otroška igrišča: Otroško igrišče v Kolodvorski ulici. Za urejevanje in izvrševanje je povečana tudi površina parka na Kodeljevem v izmeri 30.000 m1. Osnovna sredstva Vrednost osnovnih sredstev na podlagi elaborata komisije za oceno osnovnih sredstev z dne , 21. VIL 1956, z upoštevanjem odpisov znaša brez zemljišč . . . v letu 1956 je Zavod nabavil oziroma izvršil v lastni režiji z lastnimi finančnimi sredstvi: kopalnico, obnovil rastlinjak-množarno, obnovil frezo za okopavanje, okopalnik, pisalni stroj, 6 kom. koles za delovodje ter drugi manjši poslovni inventar v skupni vrednosti ................................ iz dotacije iz proračuna investicij je bilo nabavljeno oziroma izvršeno v lastni režiji: vrtna ograja ob Cesti na Rožnik . . . 997.400 din vrtna ograja v drevesnici ob pionirski progi............................. 1,442.530din 100 kom. oken za steklene grede . . . 170.000 din za nove oziroma obnovo steklenih gred 427.274 din Črpalna naprava za namakanje .... 806.256din nakup zemljišča v drevesnici .... 338.175 din 10,527.162 din 1.786.936 din 4,181.635 din manj zemljišče, ki se knjigovodsko prikazuje površinsko ne pa vrednostno . . . dejanska vrednost osnov, sredstev znaša Za vzdrževanje osnovnih sredstev, ki se vzdržujejo v lastni režiji, je bilo porabljeno iz amortizacijskega sklada .... Iz proračuna lastnih investicij je bito odobreno: za vrtna okna za steklene grede . . . za betonske in lesene steklene grede . za ograjo v vrtu Cesta na Rožnik . . za ograjo v drevesnici ob pionirski progi 16,495.733 din 338.175 din 16.157.558 din 314.750 din 300.000 din 300.000 din 1,000.000 din 1,500.000 din za novo namakalno napravo 550.000 din 3,650.000 din Iz proračuna za investicije ni bilo odob reno: za napravo novega rastlinjaka v znesku iz razlogu, ker sc bo Mestna vrtnarija preselila bolj na periferijo mesta. Z ozirom nu povečane površine parkov, zelenic in otroških igrišč, pa ni bilo nujno povečati kapaciteto proizvodnje, kur pn jc možno le z napravo novega rusllinjaka. Nabava motorne kosilnice v vrednosti katera je Zavodu z ozirom na stalno povečanje vzdrževalnih površin nujno potrebno. Izvršitev parka pred osnovno šolo za Bežigradom ob Vodovodni cesti v višini . . je izpadlo z ozirom na to, da je morala Mestna kanalizacija izvesti predhodno izkop za zbiralnik. 2,500.000 din 1,200.000 din 1,500.000 din Neodobrene investicije skupaj . 5,200.000 din Zavod jc v letu 1956 ustvaril: a) Lastni dohodki: od prodaje cvetja, zelenja, drevnin, grmičevja, od izvršenih dekoracij, izdelkov delavnice, dohodkov čolnarne ter gradnje zelenic, parkov in nasadov ostalim podjetjem, državnim ustanovni! in privatnikom v skupnem znesku ................................. b) Dohodki od vzdrževanja parkov, zelenic in otroških igrišč.................................................. c) Dohodki od novogradnje, parkov iz proračunov občinskih ljudskih odborov.............................. Dohodki skupaj . ..................................... 15,558.541 din 21,019.720 din 318.620 din 36,896.881 din Zavod je ustvaril lastnih dohodkov 42 •/•, zato bi moral imeti več samostojnosti pri razdelitvi doseženega presežka oziroma nagrajevanja delavcev in uslužbencev. Nnčin upravljanja Zavod vodi družbeno-upravni organ sestoji iz treh članov delovnc-a kolektivu in 6 članov zastopni-ov občin. Direktor zavoda pa je po svojem položaju član upravnega odbora. Družbeno-upravni organ sc sestaja praviloma redno enkrat mesečno, po potrebi pa zaseda izredno. V teku leta je bilo 9 rednih in 1 izredna seja. Udeležba članov delovnega kolektiva. kakor tudi zastopnikov občin je bila povoljna, tako du je bilo na vseh sklicanih sejah navzočih dve tretjini članov. Sejam je prisostvoval stalno zastopnik komunalnega oddelka ObLO-Center. Odnos do občin Poslovanje z občinami je v finančnem oziru otežkočeno. Občinski ljudski odbori predvidevajo v svojili proračunih za vzdrževanje parkov, zelenic in otroških igrišč ter drevoredov minimalna finančna sredstva. Gotove občine pa v teku leta tudi ta sredstva uporabljajo za kritje drugih potreb. Na primer ObLO Ljubljana-Vič je že ob koncu leta znižal odobreni proračun za ca. 600.000 din tako, da Zavod ni imel kritja za obrezovanje drevja niti ne za čiščenje snega. Istotako je občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrud porabil za druge namene ca. 60.000 din. Iz navedenega sledi, da se smatra vrtnarsko komunalno dejavnost postranskega pomena. Mnenja smo, da bi sc morale občine tudi pogodbeno obvezati, da bodo proračunske postavke za parke, zelenice, otroška igrišča in drevorede uporabljale samo v te svrlie. V zvezi s povišanjem plač po zveznih predpisih za 10°/o oziroma 50/o pripominjamo, da ti nepredvideni poviški niso zapopadeni v proračunih vzdrževanju za leto 1957. No predloženih proračunih občinam je prikazano delo posebej, zato so občine dolžne, postavke za delo in za čuvaja s socialnimi pribitki zvišati za 8°/o, ker sicer ne bo dovolj sredstev zn kritje računov za parke. Delovna silo Zavod lina izredne težave z zaposlitvijo moških delavcev za navadna težka zemeljska dela. Moški delavci težaki gredo raje v industrijo, kjer so bolje plačani, imajo boljše delovne pogoje, poleg tega jim nudijo podjetja tudi stanovanju. Mestna vrtnarija jim slednjega ne more nuditi, poleg tega pa so delavci izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Za rešitev internega stanovanjskega problema smo stavili že več predlogov med drugim tudi nadzidavo paviljona oh tivolskem ribniku kar pa zaradi zazidljivosti in zaščite tega delikatnega parkovnega podrnčin ni h:'n odobreno. Problemi Za bodoče delo sta vsekakor naši naiveoli noirvri nnrknvna uredi- tev ljubljanskega gradu in Tivolskega gozda ob intenzivni povezavi s samim Tivolskim parkom. Na Ljubljanskem gradu je možno pogozditi strme bregove le po predhodnem odvodu meteornih vod (ureditev kanalske mreže) in utrje-nju brežin (terasiranje in škarpira-nje). Načrti za ureditev Ljubljanskega gradu so deloma izdelani. Za ureditev Tivolija z gozdom je skrajni čas. Po izdelanem programu, morda potom razpisa, je treba pričeti s parkovnim preoblikovanjem tega najlepšega zelenega mestnega kopipleksa. Vsekakor je najbolj kričeča ureditev scverno-vzhod-nega dela Tivolija nad bivšim velesejmom. Ker je Tivolski park in gozd pri projektiranju smatrati kot nedeljivo celoto, je za bodoče delo potrebno razčistiti odnose na tem področju med Mestno vrtnarijo in Upravo za zeleni pas. Za perspektivo proizvodnega obrata predvidevamo selitev dosedanje vrtnarije ter predlagamo kot novo lokacijo zemljišče ob Glinščici pri naši novi drevesnici. Dasi-ravno bi potrebovalo to zemljišče velike melioracije, bi združitev iz gospodarskega vidika bila zelo priporočljiva, vendar pa bila za prenos potrebna precejšnja denarna sredstva. Ta nameravana selitev je v oviro našemu Zavodu pri potrebnem širjenju oziroma dvigu kapacitete, zato se nam največkrat prepotrebne investicije osporavajo. Mestna vrtnarija gradi zaradi tega samo prenosljive steklene grede, ki jih je ob selitvi lahko prenesti. Dosedanji rastlinjaki s palmami in drugim večjim zelenjem morajo zaradi bližine ostati na istem mestu in bo naloga projektanta, da jih pozneje primerno vključi v parkovno zelenje. Tudi nameravana gradnja raz-množilnice v oddelku za trajnice ni nepotreben izdatek ker tudi ta oddelek nujno potrebuje tak objekt in- bo tam vedno uporaben. Mestno vrtnarija ne prejema dotacij, temveč predlaga za vse svoje storitve občinam račune. Enako fungira tudi. naprarn ostalim naročnikom ter prodaja vse odvisne rastline. Vse vrtnarije v ostalih republikah z redkimi izjemami Slovenije so podjetja. Zoološki vrt Zoološki vrt v Ljubljani je bil ustanovljen letu 1949 po MLO glavnega mestu Ljubljane. V letu 1056 je bil z odločim Občinskega ljudskega odboru Ljubljunu-Vič preimenovan v finančno samostojen zavod. V letu 1954 je bilo v zavodu uvedeno družbeno upravljanje — kolektivni organ, ki šteje 9 članov, od katerih slu dve tretjini zunanjih in ena tretjina voljenih od članov delovnega kolektiva. Razvoj Zoološkega vrta in sedanje stanje Novoustanovljeni živalski vrt. je dobil svoje začasne prostore v Ljubljani, v Kolodvorski ulici, kjer si je uredi! najnujnejše provizorične kletke za živali. Tu je ostal okoli 2 leti, ko se ie marcu 19*51 preselil na Večno pot. kjer mu je njegov ustanovitelj dodelil v upravljanje iz splošno ljudskega premoženja nekaj hektarov obsegajoče zemljišče na jugozahodnem pobočju Rožnika do Večne poti. Kasneje je bilo za živalski vrt določenih še 19,5 ha Zemljišča. (M) preselitvi je vrt imel že 12 živali. Za vse *e živali v novem vrtu pripravili provizorične ograje in kletke, ki so danes v zelo slabem stanju. Ob preselitvi v nove prostore na Večno pot pa do danes ie zavod dokončno zgradil le naslednje objekte: zgrudbo za prezimovališče vodne perjadi, ogrado za medvede ter vhodno lopo z blagajno, izkopanih je bilo 5 ribnikov, trije večji in dva manjša za vodno perjad, ki so še brez do-Končne ograje. I)o zemljišča je bil položen vodovod. Število živali se je od leta 1951 stalno dvigalo z nakupom, domačim priplodom, največ pa z zamenjavo živali z drugimi zoološkimi vrtovi v državi. • Ob koncu leta 1956 je bilo številčno stanje živali sledeče: 11 domačih sesalcev, 20 evropskih sesalcev, 19 eksotičnih sesalcev, 69 kosov' domače perjadi, 43 kosov 'evropske perjadi, 49 kosov eksotične perjadi, 13 manjših plazilcev (kače, kuščarji). , Vrednost navedenih živali znaša po bilanci za lelo 1956 1,349.140 din. Stroški za letno vzdrževanje vrta znašajo okoli 5.000.000 din. Zavod ustvarja od počvtka vrta pa do konca lvfca 1956 povprečno 650.000 din letnih dohodkov. Ti dohodki bi se lahko še bistveno zvišali, če bi bil vrt urejen. V dokončno urejenih prostorih bi z istimi stroški lahko vzdrževali večje število živali. Zanimanje za živalski vrt je navzlic majhnemu številu živali in neurejenih prostorov veliko, kar dokazuje statistika obiskovalcev v minulih letih. Obiskov je bilo leta odrasli otroci 1951 24.112 20.202 1952 32.557 21.667 1953 28.948 20.581 1954 38.930 29.022 1955 37.109 27.892 1956 37.951 20.817 V letih od 1951, od preselitve iz Kolodvorske ulice, do konca 1. 1956 je skupno poselilo vrt 339.788 obiskovalcev. Največ obiskov smo zabeležili v letu 1954, ko smo v našem vrtu vzgojili prvi par medvedjih mladičev. Zgorai našteti obiski veljajo le za pomladne, poletne in jesenske mesece. V zimskem času obiskovalcev skoraj ni, ker ogled živali v dosedanjih prostorih ni mogoč, ovira pa je tudi slaba pot, oddaljenost od mesta in pomanjkanje prevoznih sredstev od mesta do vrta. Problematika Zoološkega vrta Delo kolektiva zavoda je ves čas od ustanovitve pa do današnjih dni zelo otežkočeno. Glavni vzrok teh težkoč je pomanjkanje finančnili sredstev. Domala vsi, ob ustanovitvi vrta, zgrajeni provizorični prostori za živali in kletke so zelo pomanjkljivi in že v najalubšem stanju. Za obnovitev, odnosno postavitev primernih in odgovarjajočih kletk ni potrebnih sredstev". V prezimovališču, ki je namenjeno zgolj vodnim pticam, prezimujejo tudi opice, ker za zimski čas nimajo drugega bivališča. Razen prezimovališča za barske ptice in medvednjaka ni dokončno postavljen in urejen noben objekt. Dotrajane ograje dopuščajo prihod v vrt roparicam. Te so napravile v letn 1956 za nad 150.000 din škode. Odnesle odnosno raztrgale so precej mandarinskih karolinških rac, uničile gnezdo belili labodov itd. Provizorična ograja omogoča jelenu v času rukanja pobeg iz vrta, kar je tudi za obiskovalce velika nevarnost. Uprava vrt« je bila v letu 1955 prisiljena prodati jelena v drug živalski vrt. Slabo ograjo na gozdni strani izkoriščajo razni obiskovalci, zlasti otroci za nekontroliran vstop v vrt. V provizorični baraki je upravna pisarna, kuhinja in skladišče. Zaradi pomanjkanja prostorov za živali so v edini pisarniški sobi nameščene nekatere živali. Kuhinja je premajhna za pripravljanje hrane za živali. V leseno skladišče ima jo skozi enojne lesene stene dostop miši in podgane, ki uničujejo hrano za živali. Nadaljnji obstoj in razvoj živalskega vrta jc mogoč samo, če se oskrbi potrebna sredstva za rast živalskega vrta. Upravni odbor brez pomoči oblastnih forumov ne more storiti ničesar. Upravni odbor zavoda smatra, da za potreba a sredstva ni dolžna skrbeti samo občina Vič, tem- več tudi okraj in republika, ker f. Zoološki vrt v Ljubljani edini v Sl* veniji. Na zadnji konferenci predstavni: kov živalskih vrtov Jugoslavije. ' jc bila konec julija preteklega »n v Splita, jc bilo ugotovljeno, da 1 stanje zoološkega vrta v Ljublj8® najslabše vd vseh vrtov v državi > jc potreba po izgradnji največja- Zaradi moralne pomoči in P^P', larizacije zoološkega vrta v Ljubu8!1 je konferenca sklenila, da bo i®ff| svoje zasedanje v maju 1957 Ljubljani. Predlog investicijskega pIaP# za leto 1957 V letu 1956 od pristojnega ob^Jj skega ljudskega odbora Ljubija1! Vič ni, razen dotacije za redno v*1 ževanie, prejel zavod nikakih in* stihijskih sredstev, dasiravno je *J vod predložil plan investicij za 1,111 nujnejša dola v vrtu. r Za leto 1957 jc zavod izdelal log plana investicij v skupni vs*j 12.700.000 din. Ta predlog je P0®, 01.0 Ljubljana in Obl,O Ljubija11; Vič. Poleg investicijskega plana , leto 1957 je ObLO Ljubljana-Vič Pj( slal tudi plan vzdrževanja za % 1957. Upravni odbor zavoda Pr!j laga, da v letu 1957 krije ytr#y rednega vzdrževunja ter strošk*' izdelavo investicijskega progra J ObLO Ljubljana-Vič, sredstva jj izvajanje del pa naj oskrbi Ljubljana. .. )( V omenjenem planu investicij^, leto 1957 so planirana sledeča 0 nujnejša delu: ^ 1. napeljava vodovoda do 81 , vodnjaka. Medvednjak je treb*^! vročih [H>lctnih dueli večkrat doc > izpirati, kar sedaj ni mogoče, kf‘n|i treba vodo za čiščenje in rep**"* precej daleč prinašati: ij|< 2. notranja ograja bi sc zgr,l‘ j. od vhodne lope mirno rtbnikov med veti n jaku ter okoli pr,ff precej pridobil na svojem zunoOJ, videzu in varnosti prosi roparic8,((! 4. gradnja dveh volicr, in ena zu živali z bazenom, drugo 0 bazena; . ,i 5. ureditev okoli 150 m p^1 gj pešce v širini 2,5 m do najvažod objektov; . |, 6. preureditev bivše postaje >J ji nov žleb« v Kosezah v stiin<>*‘j= za delavce in uslužbenec vrla. stanujejo delavci po večini Pp i daleč in jih v primem potreb*1 mogoče priklicati; . 1 7. preureditev bivše poet«J.. ' Rožni dolini v akvarij in teri'rlL,j letu 1957 bi pričeli z preurejava’ stavbe v akvarij in terarij; Ji 8. Izdelava načrtov za ST navedena dela in celotni in ves*1 program. Jjf Zavod raz|>olaga že z izg*’1' pi* nemi načrti za dve vrsti, volief- J))*-črti za preureditev kurilnice v ./ dišča in delavnice, z načrti delavo postaji* »Jelenov žleb« . / novanja, z načrti za zunanjo !,[/'' tranjo ograjo, medtem ko je 'p'-0fK načrtov za preureditev bivše IV # ske postaje za akvarij in ter8 pred dovrStvijo. Uprava trgov Riizvoj organizacijske oblike' vod posebne predpise o svojen*, in delokroga zavoda M %y, imenovan po ObLO Center,^*’ .'»nrvnuju hk urnim s joj1' ne uredbe o finančno .sau10r’/tlV( i pri MLAJ odnosi*'*. k„l tem ko jc bila pred tem vključena pri ObLO Center. Zavod *V, ,|i v sestav tedanjega Poverjeništva za tivni organ upravi jun ju. ki V ..J Uprava trgov posluje od leta 1952 zavodih. Od tedaj dalje kot finančno samostojni zavod, med- registriran pri Ml |J aaljc i' k ,n', O odnosno^, k' trgovino in gostinstvo MItO Ljubljana. Po osamosvojitvi je dobil za- iz.voljeni od članov sanieg8 tova. Delo zavoda je določeno z Odlokom o tržnem in sejemskem redu. “ri svojem delu nastopa kot organ oblasti in že iz tega razloga zavod ne bi mogel poslovati kot podjetje. Po pravilih ima Zavod odobrenih 15 sistematiziranih delovnih mest, od katerih je stalno zasedenih trenutno 12 mest. Poleg teh za nosi uje uprava “ 1 honorarno snažilko pisarne in toažilea trga. Finančno stanje zavoda Dohodki zavoda so pristojbine za 'zvržene usluge, ki so predpisane z °»ienjenim odlokom. I.etni dohodek trgov znaša okoli 10 milijonov 'linarjev, stroški zn vzdrževanje vseh "6ov znašajo vključno z upravnimi stroški 6 do 7 milijonov dinarjev, tako da ostane od dohodkov 3 do 4 jfilijone letno. Ta ostanek je vse do leta 1955 MLO prepuščal zavodu in *P se sredstva zbirala na posebnem &klaravljajo mesarska v(rebnih hladilnic ,zu shranjeva-’n mlečnih proizvodov. Ker |)q 'r<>en ta nvdostatek veliko škifi*cnn ml prodajalcev in >ha • 5, tem problemom je sezna-s ten'111 občina Šiška, ki že dela D-:,1’ d« zgrn
  • trobcn nov trg, ki sc naj ga zgradi na kraju, ki 1h> po svojih prometnih zvezah najprimernejši za prodajalce in kupce. 1 rcnutno se poslužuje tega trga povprečno 20 prodajalcev na dan, nikdar pa ne preko 30. Zaradi majhne ponudbe ni obiska s strani potrošnikov. Najmanjši trg v Ljubljani je na Viču. Trg ima okoli 300 m* asfaltirane jx>vršine in javno stranišče. Na tem trgu prodaja jx>vprečno 10 prodajalcev na dan, največ okrog 30. Tudi obisk trga s strani jx>lrošnikov ni Velik. Trg je' preveč odmaknjen od svojega potrošnega centra in bi dosegel svoj namen le, če bi se ga preneslo v bližino Tobačne tovarne in s tein približalo gosteje naseljenemu predelu mesta ob Tržaški cesti. V ostalem velja za trg ista problematika kot za trg v šiški in za Bežigradom. Občina Moste gradi na svojem področju ob pomoči Zavodu (4 milijone) manjšo tržnico, ki bo po izgradnji protinu a v upravljanje Zavodu. Po odločbi je dan Zavodu v uporabo tudi prostor na Levstikovem trgu. Tega prostora se pa nihče ne poslužuje v tržne namene, kljub teinu, da je Zavod poskusil na tem mestu uvesti trg. Vzrok zn m-usjieh tega trga je neposredna bližina glavnega trga. Poleg- omenjenih trgov upravlja Zavod še s priložnost n nim trgom za prodajo cvetja na Zalah in s prostorom na Poljanskem nasijni za prodajo drv odnosno ozimnic na debelo. Poleg trgov upravlja Zavod živinsko sejmišče na Poljanski cesti. Sejmišče je zastarelo in ne odgovarja več svojemu namenu, niti po lokaciji, niti ne igra tiste vloge, kot jo morajo sejmi, Ker je družbeni razvoj, neprimerna lokacija in ekonomski izračun pokazal, da je to sejmišče v samem mestu nepotrebno, je Zavod dal predlog OLO in ObLO, da se sejmišče ukine ali premesti na primernejše mesto. Delo družbenega organa upravljanja in odnos do občin Kot že omenjeno ima Uprava trgov kolektivni organ upravljanja. Hi dela že dve leti in je imel vsako leto jx> 8 sej. Članom sedanjega organa |M»tečc mandatna doba v tem ‘mesecu in l>o V najkrajšem času predlagan kolektivni organ za naslednji dve leti. Dosedanje sodelovanje med kolektivnim organom uprav-Ijaja in ObLO ni bilo takšno kot bi bik) zaželeno, ker so sv stiki med teina dvema organoma vzdrževali le preko zapisnikov in z upravnikom zavoda. Dela zavoda je otcikočeno, ker ima v svoji upravi trge. na področju mesta, upravno pa spada pod eno občine, medtem ko hočejo druge občine soodločati pri postavljanju reda na tržnicah svojega področja. Po mnenju Uprave trgov bi moral veljati na področju mesta enoten red nn trgih, ker je organizacija in trž-,nični trgovina stvar vsega mesta, ne pa samo dela mestnega področja. Rentabilna je samo tržnica v občini Center, medtem ko so vse ostale tržnice pasivne. Izračun kaže, da so dohodki tržnic v sledečem sorazmerju izražen v odstotkih: Vodnikov trg 88 Vo, trg šiška 6Vo, trg Bežigrad z Zalami 4% in trg na Viču 2 °/o. Iz podatkov je razvidno, da periferne tržnice niso rentabilne, vendar so kot komunalna najirava nujno potrebne. Perspektiva razvoja Zavod nima velikih izgledov za svoj razvoj, dokler ne lx> pristopil k izgradnji novih sodobnejših zaprtih tržnic, hladilnic in sklaaišč. Ker se mesto razvija in se kažejo potrebe po bolj urejenih tržnicah, bi bilo za razdobje 10 do 15 let rešiti vprašanje tržnih objektov najprimerneje s provizoriji, zgrajenimi iz lahkega montažnega materiala, tako da bi se isti po izgradnji dokončnih tržnic porabil v druge svrhe. To velja zlasti za periferne tržnice, medtem ko bi morali centralno tržnico na Vodnikovem trgu čim p rej izgraditi po vseh sodobnih principih. Z izgradnjo tržnic. bi močno podaljšali prodajno sezono proizvajalcev, obranili,pred okvarami ogromno živilskih fondov, dvignili kvantitativno ponudbo na trgu, kar bi imelo vpliv tudi na cene. Pri izgradnji tržnic bi morale sodelovati vse občine s področja mestu, če ne celo okraj, saj se poslužujejo ljubljanskih trgov prodajalci velikega dela Slovenije, da, celo Jugoslavije, ravno tako pa tudi nakupovalci. Zavod snin ne bo prišel do takšnih finančnih sredstev (lastnih), da bi mogel sam izgraditi vse tržnice. Z najetjem večjih investicijskih kreditov pa bi bilo potrebno, če bi hotel zavod kredite pravočasno vračati, pristojbine za usluge na trgu dvigniti, kar bi imelo precejšen vpliv na cene proizvodov. Dohodki zavoda krijejo potrebe za vzdrževanje trgov in za nakup pot roš nega inventarja. Zavod je sposoben pri sedanjih dohodkih obstoječe tržne prostore držati v dob repi stanju, ne da bi zato podražil usluge. Potrebne bi bile nekatere korekture pri zaračunavanju uslug, ker smatramo za nepravilno, da plačuje prodajalec, ki nudi ceneno blago isto pristojbino kot prodajalec, ki prodaja dražje na istem prostoru. POMEN TRGOV V IZMENJAVI BLAGA Trgi so važno trgovsko središče, kar dokazujejo podatki o prodajalcih državnega in privatnega sektorja, ki so prodajali na trgih v Ljubljani. sektor leto soc. priv. 1952 37.200 95.641 1953 39.300 131.006 1954 45.300 162.920 1955 40.400 164.640 1956 41.382 169.976 Prednji podatki potrjujejo važnost trgov in vlogo, ki jo odigravajo pri preskrbi prebivalcev. Ra« me rje v številkah med prodajalci državnega in privatnega sektorja ntij ne moti, ker kolikor je socialistični sektor številčno manj zastopan, pa večkratno presega privatni z količino blaga. Delo uprave zavoda in problem tržnega reda Delo uprave zavoda teče normalno, čeravno ima težave s jmslovniini prostori, ker ima samo malo sobico v semenišču. Uprava trgov bi morala imeti boljše poslovne prostore, kor ima dnevno posla s strankami, prodajalci in kupci, raznimi predstavniki podjetij in oblasti. Uprava trgov se bo morala izseliti iz dosedanjih prostorov, ker Uprava semenišča želi, da se iz stavne izselijo vsi poslovni prostori in stranke. Ker je iz že navedenih razlogov potreben čim tesnejši stik med Upravo trgov in občinami, ki imajo na svojem področju trge, bi bilo potrebno dosedanje predpise skupno preštudirati in vskladiti, tako da bi ti predpisi veljali enotno za vse trge na jiodročju mesta. Trenutno so v veljavi 3 predpisi, odnosno odloki o tržnem redu. ki so v določenih postavkah različni. Na Vodnikovem trgu velja odlok izdan od MLO Ljubljana (Ur. list, LRS, št. 1/54). V občini Šiška se mora zavod pridrževati odloka ObLO šiška, a za ObLO Bežigrad sc mora posluževati odloka o tržnem redu, ki ga je izdala občina Bežigrad. Zavod je mnenja, da bi moral veljati za jx>dročje mesta enoten tržni red, čeravno bi posamezni trgi spadali v upravljanje posameznih občin. Služba tržnih organov ni v tem. da pobirajo samo denarne pristojbine, temveč je njih glavna dolžnost nadzorstvo na urejenosti trga, v preprečevanju prekupčevanja in nedovoljene trgovine, v preprečevanju organiziranega navijanja cen, kontrola o načinu merjenja blaga in v kontroli prodajalcev socialističnega sektorja, da ne kupujejo blaga na trgu in ga prodajajo na državnih stojnicah za svoj račun ter blago državnega sektorja po višjih cenah kot jo je določilo njihovo podjetje. Predlogi lz prikazane problematike je razvidno, da bi brlo preštudirati poslovanje Uprave trgov po naslednjih točkah: 1. ali naj bo uprava trgov še dalje finančno samostojen zavod, organiziran po predpisih Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih; 2. ali naj bo Uprava trgov enotna za vse področje mesta Ljubljane, ali naj ima vsaka občin« svojo upravo; 3. alti naj bo tržni red enoten za celo področje mesta in kdo naj ga izda, občina ali okraj; 4. pod čigav nadzor naj spada Uprava trgov (občina ali okraj); 5. potrebno je obstoječe odloke o tržnem in sejemskem času pregledati in jih vskladiti za potrebe področja celega mesta; 6. odločiti se je, ali gradimo defe-nitivne tržnice ali p rovi zori je in kje nuj bodo te tržnice; 7. iz kakšnih sredstev in kdo naj finansira izgradnjo novih tržnic. Javno kopališče Zavod »Javno kopališče* ima v sestavu dva. obrata. Kolodvorska ul, 4 in Nieguševa c. 10, Kopališče v Kolodvorski je last uprave z ocenjeno osnovno vrednostjo 6,782.000 din. Današnja vrednost te zgradbe je po odpis ni vrednosti še 4,097.000 din, kopališče nn Njeguševi cesti pa je last Hišnega sveta in plačujemo zanj mesečno najemnino. 'Upravnega odbora zavod nima in je mesto njegn kolektivni organ, ki ga sestavljajo 3 rodni in 4 honorarni uslužbenci — delavci. Ta delovna sila je pri zavodu stalna in se ne izmenjuje. V letu 1956 je zavod moral izvršiti večje popravilo stropa v kopališču Kolodvorska ulica, katero je bilo krito z investicijami iz proračuna ObLO Ljubljana-Center. Lastnih investicij ni bilo. Cene kopališčnili uslug so v obeh kopališčih stalne in enake; prha 20 dinarjev in kadilu 30 dinarjev. Doseženi dohodki po teh cennn ne krijejo vseh izdatkov. Tako smo v letu 1956 krili izdatke s svojimi dohodki le za 56°/o, razliko 44 Vo pa je kril ObLO Ljubljana.-Center z dotacijami. Zaradi velikili potreb dotacij je v letu 1956 občina z našo pomočjo hotela upeljati ekonomske cene, ki bi porasle za 100 "/o pri isti udeležbi kopalcev, kar pa se ni dalo izvesti. Tak poizkus smo žc napravili v letu 1952 in 1955, pri katerem je padel Številčni obisk kopalcev v letu 1952 ca 47 °/o in v letu 1955 za 25*/e. Pri spremembi cene moramo upoštevati vedno to, da naša kopališča obiskujejo tisti, ki imajo stanovanja brez Kopalnic, predvsem delavci ter dija-ki-študentje in internati, za katere plačujejo same uprave internatov. Ti obiskovalci kopališč bi bili prizadeti ne samo za primerno stanovanje s kopalnico, ampak tudi za porabo kurjave, ki so jo upravičeni prejemati po ceni za široko potrošnjo, medtem ko jo morajo v kopališču plačati po industrijskih cenah. Iz teh razlogov je nemogoče misliti na samostojno vzdrževanje kopališč, ampak le na delno zmanjšanje dotacij, če bi se pristopilo k neobčutnemu zvišanju cen, ter nabavi premoga po potrošniških cenah, kar ne bo težko uspeti. Poudariti je potrebno še to, da naša kopališča več ne odgovarjajo današnjim potrebam, ker so zastarela in izrabljena, da se pojavljajo stalne okvare, ki zvišujejo izdatke kopališč. Za leto 1957 ne predvidevamo investicijskih del, le večje popravilo na železnih strešnih oknih ter rodno letno pleskanje in beljenje, ki bo krito z rednimi dotacijami. Zavod nima svojili sredstev, ker se je do leta 1956 obračunavala amortizacija v malem znesku, ki ni odgovarjal Javno Upravni odbor Zaveda je kolektiv, katerega sestavljajo 4 uslužbenci in sc sestajajo po potrebi. Zavod upravlja pet mostovnih tehtnic, in sicer: štiri z nosilnostjo 15 ton in eno z nosilnostjo 4 tone. Te tehtnice se nahajajo v raznih občinah. Ena tehtnica je v občini Ljub-ljana-Center, dve sta v občini Ljub-ljanu-Rudnik, ena v občini Ljublja-na-Vič in ena v običini Ljubljana-Sentvid. Skupna vrednost osnovnih s.red-stev znaša 10,944.000 din, z odpisom dobe trajanja pa znaša današnja vrednost še 5.170.000 din. Vsa vzdrževalna dela na tehtnicah je zavod do danes kril s svojimi lastnimi denarnimi sredstvi. Zavod zaračunava tehtanje po tarifah, ki so mu bile odobrene od bivšega MLO Ljubljana, dne 51. oktobra 1951. Od takrat pa do danes so se izdatki zavida znatno zvišali tor je za vid v zvezi s tem 11. junija 1956 vložil pismeni predlog za zvišanje cen svojim storitvam na občinski ljudski odbor Ljuhljana-Center. Predlog pa je bil odbit. Potrebno bi bilo, da se neobčutno zvišajo cene tairifain tehtanja, da bi potrebam, da se niso zviševali' dotacije v breme proračuna, ker so cene kopališčnih uslug vedno enake, zato smo primorani vnesti tu popravila v rodno vzdrževanje. tehtnica sc zavod tudi v bodoče lahko vzdrževal s svojimi lastnimi sredstvi, kur ne bi bremenilo proračuna za leto 1957 v obliki dotacije. Zato smatra zavod, da bi bilo primerno, da se predlog za zvišanje cen tarifam tehtanja ponovno vzame v pretres in odobri. RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravi Okrajnega ljudskega odbora mesti: 1. tajnice pri podpredsedniku OLO, 2. strojepiske v Tajništvu za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje. Pogoji: 1. srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja in praksa v vodenju pisarniških poslov, pod 2. pa perfektno znanje strojepisja in pisarniška praksa. Prošnje z življenjepisom je vložiti do 15. marca 1957 v Uradu tajnika OLO — Mačkova ul. 1, soba št. 13/1. Personalna komisija OBČINA LJUBUANA-BEŽIGRAD 39. Na podlagi 18., 19. in 20. točke pod LXXVIH/1 dela priloge I/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55), v zvezi s 57.. 58., 59. in 60. členom Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ št. 6-63/54) je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad na 16. redni seji dne 27. decembra 1956 sprejel ODLOK o spremembi odloka o opravljanju gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane uhonentoni v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Ljuh-Ijana-Bcžigrad, ki je hil objavljen v »Glasniku« št. 64 z dne 2t. VIII. 1956 tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glosi: 1. člen Gostinske storitve se lahko opravljajo izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na priložnostnih shodih in prireditvah (zabavah, veselicah), na sejmih, razstavah in drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih. 2. člen Za opravljanje gostinskih storitev po i. členu tega odloka je potrebno dovoljenje, ki se izda samo za čas, dokler traja prireditev. 5 5. člen Dovoljenje po prejšnjem členu izda oddelek za gospodarstvo ObLO po zaslišanju gostinske zbornice in po pristanku pristojnega organa za notranje zadeve na prošnjo gospodarske organizacije. Dovoljenje se izda le gostinskim podjetjem in gostiščem in le, ako so izpolnjeni tile pogoji: a) da prosilec nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo, b) da poda prosilec zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezali osnovnim sanitarnim in higienskim pogojem za opravljanje gostinskih storitev, c) da je prireditveni prostor preskrbljen s primernimi stranišči, č) da je prireditveni prostor v nočnem času zadostno razsvetljen, d) da je prireditveni prostor zavarovan pred onesnaženjem in prahom in da ne ovira javnega prometa. n. Oddajanje opremljenih soh turistom in potnikom 4. člen Zasebniki lahko oddajajo turistom in potnikom opremljene sobe v svojem stanovanju pod pogoji, predpisanimi s tem odlokom. 5. člen Zasebniki, ki nameravajo oddajati opremljene sobe v svojih stanovanjih potnikom in turistom, morajo" priglasiti oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora število in opis teli sob, ter morebitne druge podatke o sobah. Na podlagi priglasitve odredi oddelek za gospodarstvo pregled priglašenih sob po komisji, ki jo sestavljajo zastopniki sanitarne inšpekcije, turistične organizacije in gostinske zbornice. Na podlagi poročila komisije izda oddelek za gospodarstvo prosilcu dovoljenje za oddajanje sob in določi najemnino ter vpiše v seznam opremljenih sob in en izvod dovo- ljenja dostavi krajevni turistični ali' gostinski organizaciji. 6. člen Ce je komisija mnenja, da soha ni primerna za oddajanje potnikom in turistom, da komisija prosilcu ustrezno navodilo za odpravo pomanjkljivosti. Na zahtevo prosilcu pa izda oddelek za gospodarstvo prosilcu tudi odločbo o odklonitvi dovolejnju in vpisa v seznam opremljenih sob. Proti odklonitvi dovoljenja ima prizadeta stranka pravico pritožbe na Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, 7. člen Zasebnik, ki prejme dovoljenje za oddajanje sob, lahko oddaja sobe po napotnici krajevne turistične ali gostinske organizacije, s katero sklene pogodbo," da bo oddajal sobe s posredovanjem te organizacije. 8. člen Zasebniki, ki bodo oddajali sobe turistom in potnikom v smislu tega odloka smejo nuditi prenočevalccm Te take storitve, ki so neposredno rezane na oddajo sob. Oddajanje opremljenih sob v podnajem za čas, daljši od 15 dni, se ne šteje za oddajanje sob potnikom in turistom v smislu tega odloka. 9. člen Predpisi o prijavljanju prebivališča veljajo tudi za potnike in turiste po tem odloku. lil. 10. člen Če zasebna komisija gospodinjstva dajejo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, se šteje to zn gostinsko delavnost in je zanjo potrebno do- voljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih (Ur. list FLRJ it 14/54). IV. Končne določile Za prekrške se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din: 1. fizične in pravne osebe, ki niso gostinska podjetja in gostišča, ki brez dovoljenja opravljajo gostinske storitve; 2. kdor pri oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ravna v nasprotju s predpisi 4., 7. in 8. čt tega odloka. Če opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja, se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ufc list FLRJ št. 5/54). 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju te občine veljati predpisi odloka o opravljanja gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov, o dajanj)1 opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane ahonentonj v zasebnih gospodinjstvih (Ur. b*1 LRS št. 15/55), ki je veljal na področju bivšega Ml,O Ljubljana. Po pooblastilu predsednika občinskega ljudskega odborai Avgust Zupet 1. r. 40 Na podlagi 70. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26-269/55) izdaja občinski ljudski odbor Ljiibljana-Bežigrad po sklepu seje z dne 27. decembra 1956 ODLOK o podaljšanju vel javnosti odloka bivšega MLO Ljubljana o odpiranj* in zapiranju obratov na območj* občine Ljubljana-Bežigrad t. člen Na območju občine Ljubljana-Bežigrad ostane v veljavi odlok 0 odpirali in in zapiranju obratov lii^ šega MLO Ljubljana (Ur. list I.Rh št. 35-525/54) v zadevah, ki gl'-1*1’ odpiranja in zapiranja obratov »e niso urejene z drugimi predpisi. 2. člen la odlok velia od dneva obj»'re v uradnem glasilu OLO Ljubija1111' Štev. 03/2-194/1-57. Predsednik Občinskemu ljudskega odb°r Ljubi jana-Bcžigrad Frane Drobež 1. r. Vsebina Vabilo ii/t K), ttojo Mostnega »veta. Obvestilo odbornikom OI.O. Poročila komuiinlnili zavodov: l.jubljona-mesto, »Snaga«, MeHtn« k** zaeija. Mostni vodovod, Mostna P',0f|af' Mestni pogrebni zavod Žale, Mestu« K,yr(, nie«. Mestna ----------'' '-*1,1 Unrava trgov, tehtnica. vrtnarija, ZooloSki Javno kopalidČo. ' Ilazpi« dveh službenih most v Upravi OlO- V> Odlok o spremembi odloka o upravlj gostinskih storitev izven poslovnih Pr( rov podjetij in gostiftč. o oddfli* jti opremljenih sob turistom in potmk< .ppih o dajanju hrano abonentom v *■**. tub* gospodinjstvih na območju občino Ijana-Bv/.igrtid ^ 40 Odlok o podal Matiju veljavnosti °! . ,n bivšega M! O I jul«!'ann o odpir^^jj* *api run ju obratov občine Ljubiji*11*1' grud.