Edin! slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov :-
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v AmerikL
|J The only Slovenian dauy I) -: in the United States
Issued every day except Sundays and Holidays
TKLMTpy FIEABNK: 4687 COB TLANDT. Entered a* Second-Claw Matter, September 21, 190% a* the Port Office at New York, H. Y, wader the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 COETULNDT,
NO. 89. — ŠTEV. 89.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 16, 1915. — PETEK, 16. APRILA 1915.

VOLUME XXTTT. LETNIK XXm,
SITUACIJA V KARPATIH NEI2PREMENJENA. MANJŠI SPOPADI MED PREDNJIMI STRAŽAMI.
POROČILA Z VZHODNEGA BOJIŠČA SI ZELO NASPROTUJEJO. V AVSTRIJSKI ARMADI SE BORE TUDI BAVARCI. OBSTRELJEVANJE OSO VEČA. BOJI PRI MLAVL RUMUNSKA PRIPRAVLJENA. POLJSKI UMETNIK O POLOŽAJU NA RUSKO POLJSKEM. RUSIJA JE POSLALA SRBIJI VELIKO MU-NICUE IN VOJAŠTVA. STAVKA V ITALIJI.
Obstreljevanje Osoveca.
PetrogTad, Rusija. 15. aprila.— Generalni »tab rusk'.- armade je izdat nocoj s!t*d''t"^ poročilo: Sovražnik je v sredo z vso silo obstreljeval naie postojanke pri O-sovecu, slednjič se je moral umakniti pred našo premočjo. Utrdbe, katere no poškodovale nemške kroglje, smo že popravili, sedaj pa koncentriramo vojaštvo za splošen napad.
V bližini M lave so se spopadle naše prednje straže z nemškimi in jili pognale v beg Na levem bregu reke Hzure smo zasedli nekaj
l*ri Užok prelazu v Karpatih so Rusi nekoliko napredovali in ujeli 200 mož.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 13. aprila. • Uradna izjava, ki je bila danes izdana, se glasi; V zapadnem delu (ialicije so napadli Rusi naše postojanke pri Bjeli, toda mi smo jih uspešno pognali v beg. Sovražnik je iiuel velike izgube. |a Kazen malih artilerijskih spopadov vlada v Karpatih in v Galiciji mir. Iz južnoga dela Galicije in iz Uakovine ni nobenih poročil.
Ponesrečen poskus.
Berlin, Nemčija, 15. aprila. — I radna pisarna poroča: S pomočjo armade, ki je oblegala in zavzela Przemvsl, so si Rusi na vse načine prizadevali, da bi si pri-[ borili pot preko Karpatov. Sedaj je njihovo ofenzivno prodiranje enkrat za vselej končano. Ce niso mogli zavzeti avstrijskih postojank pri l>ukla prelazu, je absolutno nemogoče, da bi se polastili višin pri Užok prelazu.
Bavarci.
PetrogTad, Rusija, 15. aprila.— l*od poveljstvo generala Litzinge-ra so nemški vojaki v Karpatih z vso silo navalili na ruske postojanke. Močna posadka Havarcev je zavzela cesto, ki vodi proti Mu-Bnuevu (Mtmkues, Ogrsko). Rusi ■> s** za nekaj milj umaknili, uato ■> pa obstali in čakali sovražnika.
■	tlela se je siluo vroča bitka, ki
■	je šele pozno ponoči končala z H-lnim porazom bavarskih čet. Ha padno od Užok prelaza se bije Hvanredno vroč* bitka za višine. Kakor vse kaže, ho prizadevanje
emeev in Avstrijcev, da bi uas ■regnali iz Karpatov, popolnoma ■rez uspešno.
Carski ukaz.
H Petrogrmd, Rusija, 15. aprila.— Har je v posebnem ukazu pozval ■•zerviste, da naj se vrnejo k svo-Brn polkom. Knak ukaz je bil že ■vakrat izdan, pa je veljal le za ■ekatere province. Poziv se tiče Rezervistov v starosti od 20. do ■5. let.
Izjava ogrskega grofa. I Dunaj, Avstrija, 15. aprila. — ■Vodja ogrske državnozborske o-»ozicije, grof Julij Andrassy, je I posla l uglednejšim časopisom ela-Inek, v katerem pravi med drugim Itudi sledeče: Vse govorice, da je lAvfttro-Ogrska izčrpana, so neutemeljene. Mi bomo prej sklepali miru, dokler nas zavezniki ne bo-!do prosili zanj. Zadnji čas sem prepotoval skoro celo Avstrijo in celo Nemčijo in prišel sem do zaključka, da je ljudstvo sedaj še ravnotako navdušeno za vojno kot je bilo v začetku.
rna pripravljena na vojno. Armada je z vsem potrebnim preskrbljena in čaka samo povelja, da stopi v akcijo.
Ruski poslanik.
London, Anglija, 15. aprila. — Tukajšnji Reuterjevi agenturi so sporočili iz Petrograda: Bivši ruski poslanik za Turčijo, Michael de Giers, je imenovan za ruskega poslanika v Rimu.
Jan Paderewski o položaju na Poljskem.
S parnikom "Adriatic" je dospel včeraj iz Liverpoola v New York slavni poljski pianist Jan Paderewski. V Ameriki ne bo prirejal nikakih koncertov, pač bo pa osnoval družbo, ki bo pobirala prostovoljne prispevke za revne poljske družine. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel: Rusko-Poljska je sedemkrat bolj opustošena kakor pa Belgija. Ljudje se nahajajo v strašni revščini in potrebujejo takojšnje pomoči.
Umetnika spremlja njegova soproga. Paderewskega posestvo na Poljskem je čisto razdejano.
Pegasti legar v Srbiji.
Sofijski listi poročajo, da se pegasti legar v Srbiji strašno širi. V samem Valjevu je v enem tednu umrlo 1300 oseb.
Rusi za Srbe.
Pariz, Francija. 15. aprila. — "Petit Parisien"' je dobil iz Bukarešta poročilo: — Preti par dnevi je odplulo iz rumunskega pristanišča Olteniea več ruskih transportnih ladij z vojaštvom in inuieijo, ki je namenjeua srbski armadi. Ladi je bodo poskušale priti po Donavi do Srbije.
Stavka v Italiji.
Milan, Italija. 15. aprila. — V mestu so zastavkali skoraj vsi delavci: delavski organizatorji so prepričani, da bodo v najkrajšem času sledili stavkujočim tudi de-lavei po drugih mestih. Danes so pokopali onega demonstranta, katerega je ob priliki nedeljskih nemirov ustrelil neki stražnik. Pogreba se je udeležila velikanska množica prebivalstva. Posebno stranka, ki se zavzema za vojno, je bila polnoštevilno zastopana.
Dreadnought "Moreno" na poti v Buenos Aires.
Philadelphia, Pa., 15. aprila.— Dreadnought "Moreno", katerega je zgradila New York Shipbuilding Co. za argentinsko vlado. je nastopil danes potovanje v Argentino ter bo pristal le v Hampton Roads. Glasi se. da se je doseglo ugoden sporazum glede konečnih plačil.
Z zapadnih bojišč. Naskoki z oboh strani.
Francozi zatrjujejo, da so postale njih operacije v Argonih v zadnjem času uspešne.
ODBITI NASKOKI.
pripravljena. Italija. 15. aprila. — "Tri-" je dobila iz Soluna brzo-o, da je Romunska popolno-
Zvon prostosti na potovanju.
Philadelphia, Pa., 15. aprila. — Tukajšnji občinski svet je sprejel danes soglasno predlog, naj se pošlje sloviti "zvon prostosti" na svetovno razstavo v San Francisco. Razstavljen bo v državnem poslopju Pennsylvanije. Zvon se bo odposlala iz Philadelphije šele po 4. juliju, ker se ga noče pogrešati pri slavnostih, ki se bodo vršile isti dan.
V nevtralno deželo.
Pariz, Francija, 15. aprila. — Jouhau,'tajnik splošne francoske delavske zveze je svoj čas predlagal. naj se preloži urad mednarodne delavske zveze iz Berlina v kako nevtralno deželo, najrajse v Švico. Kot se je zaznalo sedaj, so dale delavske organizacije različnih narodov potrebno dovolje-
Veliki boji se zopet vrse v Alzaci-ji, severno reke Lauch in južno od Hartmanns-Weilerkopf.
Berlin, Nemčija, 15. aprila. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: "Med rekama Maas in Mosel so se vršili včeraj le posamezni, krajevno ločeni spopadi. Izjalovili so se francoski naskoki pri Mareheville, v gozdu Le Pretre, nadalje severoiztočno od Manonvillers in južno od Hart-mans-Weilerkopf.
Pariz, Franeija, 15. aprila. — V današnjem popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da so bili Francozi uspešni pri krajevnih bojih v Argonih. pri Fontaine-au-Charles. Nemci so obstreljevali iz mesta Combrcs francoske pozicije pri Les Eparges, a niso vprizoriii nobenega naskoka. V Aillv gozdu so vzdržali Francozi svoje pozicije .dasiravno so vprizoriii Nemci oster protinaskok. Zavzeli so dele glavnega zakopa Nemcev ter pridobili 400 metrov na ozemlju. V gozdu Le Pretre so odbili s strojnimi puškami neki nemški naskok.
V	Alzaeiji, severno od reke Lauch, so prodrli za kakih 1500 metrov in sicer v smeri proti Schnepfen-Rietkopf.
Boji pri Arras.__
V	oficijelnem večernem poročilu se glasi, da imajo zaznamovati Francozi uspehe severno od Arras. Zavzeli so celi gorski obronek južnoiztočno od Notre Dame de Lorette ter imajo sedaj zasedene vse južnoiztočno obronke do meje pri Ablain-St. Nazare. Francozi so ujeli 160 mož, med njimi par častnikov. Pri Albert se je odbilo dva nemška naskoka.
Francoski letalci so vrgli pet bomb na nemški glavni stan' v Merzieres-Charleville ter na železniško postajo v Freiburg, Breis-gau. Oddelek 15 aeroplanov je obstreljeval nemška vojaška poslopja v Ostende.
Angleške izgube.
London, Anglija, 15. aprila. — Tajnik angleškega vojnega ministrstva je danes v poslanski zbornici izjavil, da znašajo angleške izgube do 11. aprila 139.347 mož.
Pospešena dobava materij ala.
London, Anglija. 15. aprila. — Danes se je objavilo, da se izpopolnil komitej. ki bo organiziral in pospešil dobavo vojnega materijala. Temu komiteju pripada veliko znanih parlamentarcev, med njimi tudi prejšni ministrski predsednik Balfour. Komitej ima polnomoč storiti vse potrebne korake. da se doseže ta cilj.
Istočasno je imenovalo vojno ministrstvo komitej, ki zasleduje isti cilj in kojega predsednik je lord Kitchener.
Šved kot zastopnik Nemčije.
Berlin, Nemčija, 15. aprila. — Švedski odvetnik Waldenstroem se bo podal v Združene države, da varuje tam interese Nemčije v zadevi jaderniee "Wiliam P. Frve". katero je v Tihem oceanu potopila nemška pomožna kri-žarka "Prinz Eitel Friedrich".
Preteča premogarska stavka.
London, Anglija, 15. aprila. — Voditelji 10.000 premogarjev v Monmouthshire okraju so sprejeli resolueije za narodno stavko, počenši dne 22. aprila, ako bi se dotedaj ne dovolilo zvišanja plače za 20 odstotkov.
Enajst mož utonilo.
Dragoceni filmi.
Nemški torpedo je zadel angleški parnik 'Ptarmigan' pri Hoek van Holland in 11 mož je utonilo.
POROČILO ADMIRALITETE.
Nemška pomožna križarka 'Kron-
nvitiii TIfilVialm ' *n»io i
P O Z O BI

Dobili smo še par sto "PRA TIK". Kdor jo želi dobiti, naj po. Hi	______šlje 12 centov.
nje in predlog se bo vsled tega iz-' 8LOVEHIC PUBLISHING CO. vedlo v najkrajšem času.	82 Oortlawtt St., N«W Točk OUj.
v«m<iiw	MI« ■ ■ m mmMI
prinz Wilhelm' ima na krovu
me o potopu raznih parnikov.
London, Anglija, 15. aprila. — Angleški parnik "Ptarmigan'' je bil torpediran v Severnem morju ter je izgubilo pri tem enajst ljudi življenje. Tozadevno poročilo je prišlo danes popoldne iz Amsterdama. Enajst drugih članov posadke se je rešilo .Parnik je bil torpediran nekaj milj od obali Holandske in sicer med Hinder svetilnikom in Hoek van Holland. "Ptarmigan"' je vseboval 784 ton ter je bil last General Steam Navigation Co.. London.
Torpediranje holandskega parni-ka.
London, Anglija, 15. aprila. — Ilolandski parnik "Catwijk" je bil torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna ter se je potopil. Tozadevno poročilo je vzbudilo na Holandskem veliko razburjenje.
Muiden, Nizozemsko, 15. aprila. — Lokalnim posestnikom ribiškega brodovja se je sporočilo, da so nemške bojne ladije ustavile štiri njih barke ter jih prevedle v C'uxhaven.
Poročilo admiralitete o izgubah.
London, Anglija, 15. aprila. — Admiraliteta je danes objavila, da sta bila v tednu, ki se je končal s 14. aprilom, uničena dva angleška trgovska parnika. Oba so potopili nemški podmorski čolni. Eden teh je bil parnik "Harpa-l.vee" belgijske pomožne komisije.
Neki tretji parnik je bil torpe-d i ran. a je mogel priti v pristanišče.
Newport News, Va.. 15. aprila. Nemška pomožna križarka *Kron-prinz Wilhelm* ima na krovu ki-nematografične filme, ki kažejo razdejanje cele vrste od križarke potopljenih ladij in parnikov. Kapitan je izjavil, da jih ne bo razstavil, ker tvorijo filmi del njegovih uradnih zapiskov.
Danes se je spravilo na krov provizije za štiri dni, ker so dovoljene tridnevne provizije že pošle. V kratkem se bo podal na krov mornariški odsek, ki bo u-gotovil obseg potrebnih poprav, nakar bo vlada Združenih držav določila rok, koliko časa se sme muditi križarka v pristanišču. Zdravniki na križarki so danes izjavili, da se je stanje na Beri-Beri obolelih zelo izboljšalo.
Norfolk, Va.. 15. aprila. — Danes se je ugotovilo poškodbo na sprednjem parnem vijaku križarke "Kronprinz Wilhelm". vsled česar ne more parnik dvigniti sidra. Dokler se ne popravi te škode, ne more križarka v suhi dok.
i
Vlačilni čoln pod Zeppelinom.
Newcastle, Anglija, 15. aprila. Zračna križarka, ki je včeraj v Tvne - distriktu obstreljevala z bombami enajst angleških mest. je skušala danes potopiti vlačilni čoln "Jupiter". Tako je izjavil kapitan, ko je dospela ladija danes opoldne v Blyth.
"Jupiter' je vozil v severni smeri več milj od brega, ko je v jutranji zori zapazil zračno kri-žarko. Posadka zračne križarke je skušala vreči na ladijo veliko vrečo, ki je najbrž vsebovala eksplozivne snovi ,a vlačilni čoln se je obrnil ter ubežal. Zračna križarka ga je nekaj časa zasledovala, a konečno opustila lov.
Ob priliki pohoda nemške zračne križarke nad Tyne-distriktom sta bila ranjena dva možka in ena ženska. Poslopje je bilo razdejano vsled požara, tri druga poslopja pa so bila poškodovana. To je bil ves rezultat pohoda nemške zračne križarke.
Japonci v Turtle Bay.
Vlada izjavlja, da ni nobenega povoda za razburjenje. Japonci hočejo rešiti nasedlo bojno ladijo.
Washington, D. C., 15. aprila. Vlada ne najde nobenega povoda, da bi se količkaj razburjala radi navzočnosti Japoncev v Turtle Bay, na obali Nižje Californi-je. Mehika. Japonsko poslaništvo je namreč izjavilo, da se peča izkrcano moštvo le z dvignjenjem havarirane japonske križarke "Asama". ki je pred par meseci nasedla na skale ali pa obtičala v pesku.
Vlada Združenih držav ni niti formelno. niti neformelno vprašala Japonske glede akcije japonskih križark ter se smatra za zelo nevrjetno, da bi se kaj takega sploh zgodilo.
Japonsko poslaništvo je izjavilo, da so naravnost absurdne vesti, da so si ustanovili Japonci v Turtle Bay mornariško postojanko. Tukaj se sieer domneva, da postopajo Japonci pri rešilnih o-peracijah bolj neženirano kot pa bi se zgodilo, če bi vladale v Mehiki redne razmere ter redna vlada. ki bi bila upravičena govoriti v imenu vzdržanja mehiške nevtralnosti.
Proti Japonski pa se ne bo pod-vzelo nikakih korakov toliko časa, dokler ne bodo tangiranj ameriški življenski interesi. Po vsem, kar se ve o ekspdiciji, se ni pripetilo ničesar resnejšega. O kakem nameravanem japonskem naseljevanju na tamošnji obali ne more biti govora in istotako ne o ustanovitvi japonske mornariške postojanke.
Voda je vdrla v podmorski čoln
"P 4".
Honolulu, Havajsko otočje, 15. aprila. — Potapljač Stillman iz newyorskega Navy Yarda, ki je danes preiskal potopljeni podmorski čoln "F 4", je sporočil, da je bil gorenji del čolna prebit ter napolnjen z votlo. Podmorski čoln je odšel dne 25. marca na vaje. a ni prišel več na površje.
Apeninski akvedukt.
Bari, Italija. 15 .aprila. — Včeraj se je prvič dovajalo vodo z Apeninov v province Bari, Fog-gia in Leece in sicer potom apul-skega akvedukta ali vodovoda. Ta vodovod je največji sveta. Pričelo se ga jr graditi leta 1905 ter bo dobavljal svežo pitno vodo z gora za 2.000.000 oseb. Cevi so speljane na razdaljo 1875 milj. O-krožje. kamor se je sedaj speljalo votlo, je trpelo že stoletja vsled pomanjkanja vode .Stro'ki so znašali $30.000.000 in 4000 delavcev je bilo zaposlenih neprestano skozi deset let. Glavna dela so setlaj končana, vendar pa bo trajalo še leto dni. da se izvrši vsa manjša dela.
Roparski napad na vlak. j Položaj v Mehiki.
Dvanajst banditov je oplenilo tovorni brzovlak New York Central železnice. Nobenega sledu.
Buffalo, N. V., 15. aprila. — Policija ni dosedaj dobila še nobenega sledu o dvanajstih bandi-tih. ki so v bližini Sanborna, petnajst milj severno od tukaj, ople-nili vlak New York Central železnice. — Ko je dospel vlak na neki ovinek in zmanjšal hitrost, so planili banditi v vozove in s puškami v rokah zapretili uslužbencem, da se ne smejo ganiti. Ko se jim je enkrat to posrečilo, so naložili blago na veliki tovorni avtomobil in izginili. Strojevodji se je že nekoliko posrečilo odpeti lokomotivo od vlaka in se odpeljati ž njo do bližnje postaje. Policija je bila takoj na nogah, toda ko se je približala vlaku, ni bilo o lopovih že nobenega sledu.
Ukradene stvari reprezentirajo vrednost 50.000. dolarjev. Ta železniški rop je najobsežnejši kar se jih je prigotlilo na vzhodu. Uslužbenci so izpovedali, da so bili roparji vsi zakrinkani in da so se odpeljali v smeri proti Buffalo. Ukradene stvari so bile namenjene v Detroit in Chicago.
Nesreča na nadcestni železnici v New Yorku.
Tri osebe so bile precej poškodovane in veliko drugih jih je bilo ranjenih od kosov razbitega stekla pri nezgodi, ki se je zavr-šila včeraj zjutraj na 2. Ave. nadcestni železnici. Postaja na Chatham Square kjer se je pripetila nezgoda, je bila nekaj časa podobna bolnici. Nezgoda se je pripetila pred 8. uro zjutraj, ko je skočil četrti voz nekega v severni smeri vozečega vlaka iz tira ter zadel v tretjo tračnico. Zavr-šila se je eksplozija in takoj je bil vlak napolnjen s dimom. Množica je drla k vratom in kliee na pomoč je bilo slišati na cesto, nakar je nekdo alarmiral požarno brambo. Uslužbencem železnice in požarni brambi se je kmalu posrečilo pogasiti ogenj pod vozom, a promet je bil ustavljen celo uro. dokler se ni dvignilo voza nazaj v tir.
Stotnik Kock mrtev.
Boston, Mass.. 15. aprila. — V sredo je umrl v Fitehburg 53-letni stotnik John Kock, ki je stal pri usta j i leta 1905 na Finskem na čelu "rdeče garde". Na glavo tega moža je razpisala ruska vlada večjo nagrado. Kock je služil preje v ruski armadi, a je moral pobegniti iz domovine, ker bi ga drugače gotovo umorili. Tu se je pečal s poljedelstvom ter je imel od časa do Časa predavauja.

POZOR!
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AME&IKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne »unndite te ugodne prilike!
Koledar dobe tudi stari naročniki, ce nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo.
Slovenic Publishing Co., 82 fetiaiidt St, New Tok CH*.
Smrt osmih v valovih.
Phoenix, Ariz., 15. aprila. — Danes se je naenkrat razpočil nasip Lyman reservoarja in v prihodnjem trenutku se je vlila velikanska množina vode po cesti navzdol v smeri proti St. Johns, ki leži kakih 12 milj od nasipa. Osem oseb je utonilo in več drugih se pogreša. Manjši rcs<>rvoar-ji pri St. Johns so v takt. slabem stanju, da se lahko razrušijo vsaki trenutek.
Seznam mrtvih obsega 15 imen.
Detroit, Mich.. 15. aprila. — Seznam mrtvih vsled kolizije. ki se je završila včeraj zvečer med karo cestne železnice in tovornim vlakom Detroit. Toledo & Iron-ton železnice, je narastel danes na pestnajst oseb. Ubitih je bilo 31 možkih in 4 ženske, ker je u-mrla danes v bolnici neka težko ranjena ženska. V bolnici se nahaja dvajset oseb in stanje treh izmed njih je zelo opasno.
General Navarro umrl. Aeroplan v akciji. Villa je obkolil Carran-zovo armado. Odločilna bitka.
El Paso, Tex., 15. aprila. — Carranzova armada pod poveljstvom generala Obregoua se nahaja v zelo obupnem položaju. —-Iz privatnih poročil je razvidno, da jo je s treh strani obkolil Vil-la s svojimi vojaki. Vroča bitka pri Celayi je še vedno v teku; sedaj se še ne more ugibati, na katero stran se bo obrnila bojna sreča. V prvih spopadih je baje padlo nad 4000 Villovih vojakov.
V glavnem mestu Mehike so banditi na cesti umorili nekega Nemca in ga oropali.
Brownsville, Tex.. 15. aprila. — Včeraj je umrl Villov general Saulo Navarro. Podlegel je ranam. katere je zadobil pri Mata-moras.
Washington, 1). < \. 15. aprila. Po naročilu vojnega tlepartmen-ta. bo nad Brownsville vsak dan krožil neki ameriški zrak*>plovec, ki bo poskušal dognati, iz katerega tabora prihajajo krogi je, ki padajo preko meje.
Izjava Huerte.
Vietoriano Iluerta, ki se nahaja začasno v New Torku, je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu: — Prisežem, tla me oni, ki pravijo, tla sem jaz zakrivil Ma-derovo smrt. po krivici obsojajo. — Ameriška administracija ni z Mehiko pravično postopala. V slučaju, da je bila napačno poduče-na. so ji neprevidnosti, ki jih je zakrivila, lahko oprosti. Če bi bili Vaši državniki samo trideset dni v Mehiki, bi imeli o deželi čisto drugačno sodbo.
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopošlje
W 1 DOLAR. Knjige odpošljemo, ali po po-itl, ali ekspresom.
Slov. Publishing Go.
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NABODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. P22AVAH,
Iz delavskega sveta.
Chicago, 111., 15. aprila. — J>a-nes bo zastavkalo v tukajšnem mestu 16.000 tesarjev, ker jim družba noče povišati plače za pet centov na uro. Dosedaj so imeli po 65 centov na uro, sedaj pa zahtevajo 70 centov. Vsled stavke tesarjev, bo prizadetih kakih 100 tisoč drugih delavcev.
Calumet, Mich., 15. aprila. — Calumet and llecla Mining Company je danes izjavila, da bo svojim 12.000 delavce.ni zvišala plačo za deset odstotkov.
1
Nov predsednik Mormoncev.
Lamoni, la., 15. aprila .— Frederick M. Smith, iz St. .Joseph, Mo., jo imenovan za predsednika Mormoncev. Njegov prednik je bil pokojni Joseph Smith.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Poftiljamo denar na Kranjske^
Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh' mesecev smo se da dobrega pre*> pričali, da pride denar tudi so* daj sigurno v roke naslovnikov*
Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, ii< nam skoraj vsako pošiljatev za vojake e. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po " Domestic Postal Money Order'J, ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izpUh šatL
K
5.... 10.... 15.... 20.... 25.... 30.... 35.... 40.... 45.^ 50.... 55.... 60.... 65.... 70.... 75,... 80.... 85.... 90..,.
ioe ...
110 ...
.90 1.75 2.60 3.40 4.25 5.05 5 90 6.70 7.55 8.25 9.10 9.»0 10.75 11.55 12.40 13.20 14.05 14.85 16.50 18 15
•Ifl
K 120 . 130 140. 150. IGO. 170. 180. 100. 200. 250. 300. 350. 400. 450. 600. 600. 700. 800. 900. 1000.
$
10.80 21.45 23.10 21,75 26 40 28.05 29.70 31 35 33.00 41.25 40.50 67.75 66.00 74.25 82.5« 99.03 115.60 132.00 148.50 163.0C
■al rojaki
TVXDKA
sedaj Jak* spreminjaj« a nad oglasi



SUS NARODA"
Daily.)
- mad and published by the
Utrrank Publishing Co,
(» Corporation.) TRANR SAKSER, President. ^ LOU18 BENEDIK, Trwnrer.
jPW* of Business of the corporation and Addresses of above officers : Jurtlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, W. Y.
oelo leto velja list sa Ameriko in
Cansdo........................93.00
* pol leta....................... 1.60
" leto zrn mesto New York........ 4.00
pol leta za mesto New York ... 2.00
" ttmjpo za vse ieto...........4.50
2.65 1.70
" pol leta.........
'* četrt leta........
T,LAS NARODA" izhaja vsak dan izTzemfti nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") iacqed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
0©j-«3i brez podpisa in osobnosti se ne
pnobčujejo. >e«ar m* blagovoli pošiljati po —
M joey Order. *rt sp-emerab! kraja naročnikov pro-vrao, da se nam tudi prejšnje M*alUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika
'ž >
ouisofn in poAiljatvam naredite ta naslov: HjLAS NARODA"
ortJandt SL, New York City
"J'eJefrjo 4697 Cortiandt.
AL*
Spominski dan.
Zastave plapolajo na poldropu. Pol stoletja je minulo, otlkar je umrl Abraham Lincoln. Ameriški narod pa se spominja svojega pressed ni ka-inučen ika.
Bilo je dne 14. aprila 1865, ko jo v Ford glrdiiču v Washingtonu igralec John Wilkes Booth s klicem: "Sie semper tvrannus!" — 'Jako vedno umrje tiran! — u-strolil predsednika. V nezavesti je živel Lincoln še devet ur ter umrl zjutraj dne 15. Hprila.
Poleg Washinglona je Abraham Lincoln oni predsednik Združenih držav, ki živi najgloblje v spominu naroda. Veliki čas, v katerem je živel iu ki pa je bil iz-bral za svoje orodje; boj za ob-
slanek l uije, državljanska vojna in s to / vezano oproščen je sužnjev-črnecv, njegova mu Teniška smrt: — vse to je dvignilo Lineolna do veličine, ki pravzaprav ni bila'
njegova veličina. Zgodovinopisje in legenda pa sta mu pripomogla do mesta v zgodovini dežele, ki gre daleč preko njegovih resničnih zaslug.
Čeprav ni morda Abraham Lincoln oni veliki mož kot ga nam o-pisuje oficijelno zgodovinopisje in čeprav ga je bolj razvoj razmer kot pa njegova lastna volja potisnila v ulogo oprostitelja sužnjev, se vendar ni še nikdar rabi )o besed **Sie semper tvrannus" za kako podlejšo stvar kot ravno v tem slučaju. Naj si človek misli kar si hoče o pomenu Lineol na: njegova poštenost in prava človeška dobrotljivost sta vzviše ni nad vsak dvom. Kakor hitro si je bil na jasnem, da je mogoče doseči njegov cilj, ohranitev Unije, le z odpravo suženjstva, je pošteno stremel za tem zadnjim ciljem ter ga imel v mislih pri vsaki svoji odredbi. S tem pa ni prevzel uloge tirana kot so ga dolži-li fanatiki iz južnih držav.
\ splošnem je točna sodba Marxa o osebnosti Lineolna. To sodbo je izrekel v neki adresi, katero je objavil generalni svet Mednarodne delavske zveze v Londonu ob priliki smrti Lineolna.
V tej adresi, ki je naslovljena na naslednika Lineolna, predsednika Johnsona, se glasi med drugim: "Demon 'čudne institucije' (suženjstva), za katero se je dvignil Jug v orožju proti Severu, ni dovolil svojim oboževateljem, da bi častno podlegli na odprtem polju. Kar se je pričelo z izdajstvom, se je moralo končati z in-f ami jo. Vstaja Jefferson Davis-a je morala roditi Bootha.
Nočemo iskati besed žalosti in ogorčenja, ki preveva srca dveh svetov. Celo sikofanti (tajni obre-kovalci in špijoni), ki so bili leto za letom in dan za dnevom neumorno na delu, da moralično vpropastijo Abrahama Lineolna in veliko republiko, na koje čelu je stal, eelo ti so presenečeni splošnega izbruha
posipanju re-i
toričnili cvetk na njegov odprti grob. Sedaj so konečno prišli do prepričanja, da je bil mož, katerega ni mogel poraziti neuspeli, katerega ni mogel opijaniti uspeh, ki je vstrajno in neomajno zasledoval svoj veliki cilj. Slednjega ni izpostavljal nevarnosti s pre-nagljenjem ter je pazilo korakal naprej, ne da bi storil korak nazaj. Nikdar ga ni odvedel s seboj valj ljudskega priznanja in nikdar ni izgubil poguma", ko se je ohladilo navdušenje naroda. Bil je mož. ki je vršil svoje titan-sko delo prav tako priprosto in ponižno kot vrši vladar po božji milosti majhne stvari z bahaškim sijajem in domišljavostjo. Z eno besedo: bil je eden onih redkih mož, katerim se posreči, da postanejo veliki .ne da bi nehali biti dobri. Tako velika je bila v resnici ponižnost tegra velikega in dobrega moža. da je svet šele tedaj spoznal, da je bil junak, ko je že padel kot mučenik.... "
Tako pravi Marx glede osebnosti Lineolna in še danes se lahko reče, da je zadel pravo.
Mest o, na katero ga je postavila zgodovina, velikost časa, ki ga je bila dvignila uloga, katero se mu je nakazalo, predvsem pa njegov značaj in njegova muče-niska smrt zagotavljata Abrahamu Lincolnu nesmrten spomin pri ameriškem narodu.
Pittsburg, Pa. — Gospod urednik! Poročati imam žalostno novi-eo, da je preminul za vedno naš sobrat Frank lirovat in tajnik društva Sv. Jožefa št. 12. J. S. K. J. Vesel je šel na delo v jutro dne
7.	aprila. Zaposlen je bil pri poulični železnici v oddelku, kjer se poulični vozovi popravljajo in to na Bunker Hill, blizu Highland Park. Pittsburgh. Popoldne omenjenega dne. nekako ob 3. uri pa ga je doletela nesreča, da ga je smrtno pokvarilo. Kakor očividci pravijo, je voz zavozil v napačno stran ter je njega udarilo v glavo da je nezavesten obležal. Brzo so ga poslali v bolnišnico ter se ni nič več zavedel, dokler ni izdihnil
8.	aprila ob 8.15 v jutro. Pokojni je bil previden s svetotajstvi po našem župniku Rev. .J, Mertel, ki se je takoj, ko je zvedel o nesreči, odpravil k njemu v bolnišnico. Bil je povsod pri rojakih, kakor pri društvih priljubljen. Vse ga je rado imelo, kar dokazuje obila udeležba pri pogrebu. Bil je član društva Sv. Jožefa ter vesten uradnik. Tajnik Slovensko Kranjskega Doma ter blagajnik Slovenske Lige ter še več drugih klubov. Zgubili smo z njim dobrega, vestnega in naprednega rojaka, ki mu ni bilo za stopinje, čas in trud za dobro samo naprej je bilo geslo pokojnega a vseeno je šel proč kamor
j bomo morali še vsi. eni preje, dru-;ri pozneje. Udeležba pri pogrebu je bila velika. Udeležili so se pogreba društvo Sv. Jožefa št. 12, delničarji Kranjsko Slovenskega Doma, člani Slovenske Lige, člani socijalnega društva ter so mu vsi poklonili krasne vence, polek tega pa še od bližnjih sosedov in prijateljev. Ko smo pričeli korakati pod zastavami dr. Sv. Jožefa, in S. K. Doma. se je vlila silna ploha, ter smo malo postali, a se je vreme na bolje obrnilo ter smo odkorakali v cerkev k blagoslovljen ju trupla, nakar je imel č. g. Mertel ginljiv govor. Nato so se podali na pokopališče ter ga položili v hI acini grob. Pokojni je doma iz Mokronoga. Dolenjsko, ter zapušča tukaj žalostno soprogo in eno malo hčerko. — Drugače se tukaj obrača po starem, se dosti na bolje obrnilo glede .dela. Kaj je te-' mu vzrok, ne vera. II koncu pozdrav čitateljem Glas Naroda ter poznanim v prijazni spomin pokojnega. Pozdrav članom J. S. K. Jednote. Josip Muška. tajnik dr. štev. 12.
GLAS NARODA; 16. APRILA 191B.


Akta.
Novo orožje proti zrakoplovom.
Lionski "Republicani" poroča iz Madrida : Neki ognjiear iz Vito-rie je izumil izstrelek proti zrakoplovom in balonom, ki \-rže plin. Poskusi so se posrečili. Izumitelj je poslal svoj izum vojnemu ministrstvu, da ga poiskusi.
Inšpekcija vojaškega dušnega pa-stirstva.
Apostolski vojaški vikar škof Emerik Bjelik je včeraj v svrho inšpekcije vojaškega dušnega pa-stirstva odpotoval v Prago, odkoder se odpelje v Pulj, na Reko in v Zagreb. Škof se še le po Veliki noči vrne na Dunaj. _______~
Zgodovinski roman iz Neronovih časov.
Spisal Aleksander Dmnaa.
(Nadaljevanje.)
XI.
Neron je prebil noč brez spanja in v strahu. Bal se je. da bi Anicct ne našel več njegove matere, kajti menil je. da se bo le malo časa mudila v svojem dvorcu in da je to, kar mu je sporočila. samo pretveza, da bi si pridobila časa in da bi odpotovala v Rim. V duhu jo je videl, kako se bliža glavnemu mestu, kako ji vzklika ljudstvo, kako vdira skoz duri senata, da bi zahtevala zadoščenja za pogubo svoje ladj za svoje rane in za smrt svojih prijateljev. Pri najmanjšem šumu je strepetal kakor otrok, kajti kljub temu. da je tako grdo ravnal ž njo, se je svoje matere vendarle nekoliko bal. Vedel je. česa je vsega zmožna; njemu, če je le pomislil, kaj je vse storila zanj. Bilo je okoli sedmih zjutraj, ko je prispel v palačo V Baoli Anice-tov suženj, se takoj napotil k ce sarju. pokleknil predenj ter mu izročil njegov lastili prstan, ki ga je bil Neron dal morilcu v ziiame nje. da ga pooblašča k umoru, in ki ga je sedaj vračal, kar je po menjalo, da je vse izvršeno.
Neron se je dvignil ves vesel ter je dejal, tla pričenja njegova vlada šele v tem trenutku in da se mora Anicetu zahvaliti za cesarstvo. Toda kljub temu se mu je zdelo potrebno varati ljudstvo o okolnostih. ki so povzročile materino smrt. Poslal je takoj pismo v Rim s sporočilom, da so zalotili v njegovi sobi osvobojenca Age-rina, Agripininega zaupnika, ki ga je hotel umoriti z bodalom. Ko pa da je izvedela, da se je njen naklep onesreeil, se je Agripina zbala maščevanja senata, in si je sama vzela življenje. Dodal je Še, da mu je že dlje časa nameravala iztrgati iz rok cesarstvo in da se je že ponašala s tem, kako jL po cesarjevi smrti prisežejo zvesto bo vojska, ljudstvo in senat. Izjavil je, da so bili na njeno priza devanje izgnani iz Rima najodlič-liejši meščani; zato je zopet poklical iz prognanstva prejšnja pretorja, Valerija Kapitona in Lienija C a bol a, nadalje Kalpur-mjo, zelo odlično žensko, in Julijo Kalvino, Silanovo sestro. Dejal je tudi in se pri tem ni izogibal najnesramnejših laži, da je namreč pog-uba ladje maščevanje bo-gov. Sicer je moral spisati to pismo Seneka*. kajti Neronu se je tako tresla roka. da ni mogel dodati niti svojega podpisa.
Ko je bil opravil to delo. je kot spreten igralec mislil najprej na t»> .kako bi igral svojo vlogo globoko vžaloščenega sinu. Obrisal si je umetno rdečico, ki je pokrivala njegova lica. razpustil si je lase, ki so mu razmršeno padali po njegovih ramah, in je zamenjal beli iu praznični plašč s črno belko,- tako je stopil iz svoje sobe, se pokazal pretorijancem in dvorjanom, /la. celo sužnjem, in se je delal, kakor da ga je ta u-daree zelo potrl.
Dejal je. da hoče še enkrat videti svojo mater; dal je pripraviti na onem mestu, kjer se je prejšnji večer tako prisrčno posla vjal. čoln. se peljal ž njim čez zaliv, kjer jo je poskušal vtopiti; stopil je na obrežje, kjer se je bila izkrcala, ranjena in umirajoča, in se bližal dvorcu, kjer se je bil ravnokar doigral zadnji prizor velike žalo-igre. Nekoliko dvorjanov. med njimi Bur. Seneka in Spor, ga je molče spremljalo in skušalo razbrati iz njegovega o-braza, da so se ravnali po njem. Neron je hlinil tako žalost, da se je vsem, ki so vstopili ž njim v zunanje dvorišče, zdelo, kakor da bi bili tudi oni izgubili mater.
Neron je svečano in počasi stopal po stopnicah kakor se namreč spodobi sinu, ki se bliža poslednji-krat truplu svoje porodnice. Na hodniku pred njeno sobo je mignil spremstvu, da naj počaka tu. S seboj je vzel samo Spora .kakor da bi se . bal, da bi ga utegnila pred temi možmi premagati bolest.
Na pragu je za hip postal, se naslonil na steno in si pokril obraz s plaščem, kakor da hoče skrivati svoje solze, v resnici pa, da si je otrl mrzli pot, ki se mu je cedil s čela; nato je z naglo, odločno kretnjo odprl vrata in je vstopil v mrliško sobo.
* Seneka je bil znan rimski modrijan in učitelj Neronov.
Agripina je ležala še na postelji. Nedvomno je bil morilec izbrisal z njenega obličja sledi smrtnega boja kajti n^ene poteze so se zdele mirne in pokojne, kakor tla spi. Pogrnjena je bila z odejo iu videti je bilo le glavo in del prs, ki jim je bila smrtna bledica vdihnila mrzloto mramorja.
Neron se je ustavil ob koncu postelje, vedno v spremstvu Spora, čegar oči so bile še mirnejše nego gospodarjeve in ki so še z večjo brezčutnostjo radovedno zrle na truplo kakor na kip, ki se je zvrnil s svojega podstavka. Kmalu zatem se je razjasnil morilčev obraz -— vsi dvomi, vsaka bojazen je izginila. Prestol, svet. bodočnost: vse je bilo njegovo. Sedaj je lahko vladal brez vezi, brez pritiska — saj Agripina je bila mrtva. Ta vtisk mu je porodil čuden občutek. Ne da bi se zavedal svojega- početja, je prijel odejo, s katero je bila pregrnjena njegova mati. in jo je polagoma odstranil, tako. da je videl vse truplo. Ko je tako nekaj hipov opazoval mrtvo mater, jo je zopet pogrnil. Pri tem je baje izgovoril, kakor pravi sporočilo, besede:
"Spor. nisem vedel, da je bila tako krasna."
Medtem je napočil dan, in v za livu je zopet začelo navadno življenje in vrvenje. Toda vest o smr ti Agripine se je že raznesla in ne kak pritajen nemir je legel nad vso obalo, ki je bila kakor navadno polna kupcev, ribičev in po liajkovalcev.
Govorili so o nevarnosti, ki jt pretila eesarju, hvalili so bogove radi njegove rešitve. Toda te ve sti, ta nemir ni segal do pribežališča. kamor je bil Akto odvedel Pavel. Bila je to liišiea, ležeča iif koncu rtiča nasproti Nizidi. v kateri je bivala priprosta ribiška družina. Dasi se je zdel starce dru žini tuj, ga je vendarle globoko spoštovala. Ubogljivost, s katero so mu izpolnjevali vsako njegove željo, ni bila hlapčevska, temveč je izvirala iz one spoštljivosti, ka-kar jo izkazujejo otroci očetu, u čenči svojemu učitelju.
Akta je potrebovala najprvo miru: polna zaupanja v svojega zaščitnika, vedoe. da odtlej nekdo čuva nad njo, se je bila udala starčevim prošnjam in j«* zaspala. Sedel je polejr njenega ležišča, kakor oče poleg svojega otroka : ko je Akta zopet odprla oči. ni ji bilo treba šele iskat svojega rešitelja, iu dasi ji je tisoč spominov rojilo po prlavi. mu je otožno smehljajoč se ponudila roko.
"Ali čutiš bolečine?" je vprašal starček.
"Jaz ljubim,"" je odgovorila d* klica.
Oba sta za hip molčala, nato je nadaljeval sveti Pavel:
"Česa želiš?"
"Kotiček, kjer bi lahko mislila na njega in bi plakala."
"Ali se čutiš dovolj močno, da ini slediš?"
."Pojdiva." je odvrnila Akta in je skušala vstati.
"Sedaj je to nemogoče." hčer ka moja; "kakor si ti morala bežati. sem tudi jaz izgnpn. Potuje va lahko samo ponoči. Ali hočeš nocoj z menoj?" "Da. oče".
"Ali se ne strašiš dolge, vtrad Ijive poti. ko si tako šibka in nežna?"
"V moji domovini so dekli vajene zasledovati jelene skoz naj-gostejše gozdove in čez najvišje srore."
"Timotej," je dejal starček in se je ozrl, "pokliči Silo".
Ribič je vzel rjav Pavlov plašč, ga pritrdil na kol, šel iz koče in ga zapičil zunaj v zemljo.
Zapazili so takoj to znamenje, kajti po kratkem času je stopal v nizidskega hriba proti obrežju mož, vstopil v čoln in je veslal z otoka nasproti rtiču. Vožnja ni trajala dolgo. Približno čez četrt ure je dospel do obale, oddaljen sto korakov od hiše. kjer so ga pričakovali. Pet minut pozneje je stal na njenem pragu. Ko ga je Akta zagledala, se je ustrašila, kajti nič ni pazila nato, kar se je godilo okoli nje, in je neprenehoma zrla proti Baolim.
Prišlec, ki ga je njegov rjav obraz, turban, ki mu je ovijal glavo. izdajal za Arabca, se je spoštljivo približal in je pozdravi Pavla v tujem jeziku. Pavel mu je odvrnil s par besedami v istem narečju, v katerih je ravnotako zvenela dobrohotnost prijatelja kakor avtoriteta mojstra. Mesto da bi odgovoril, si je Sila še bolje privezal obuvalo, si pripasal okolo ledij vrv, vzel v roko popotno palico in pokleknil pred Pavla, ki mu je podelil svoj blagoslov. Nato je od-aeL
Akta je začudeno zrla v Pavla. Kdo je bil ta starček, ki je
pohlevno, a obenem tako odločno znal ukazovati, pred katerim so se klanjali kakor pred kraljem in ki so ga ljubili kakor očeta? Dasi je le malo časa bivala na Norono-vem dvoru, je vendar tam spoznala hlapčevsko ubogljivost v vseh oblikah, ono nizkotno, bojazljivo uslužnost, porojeno iz strahu, ne pa one radovoljne postrežljivosti; izvirajoče iz spoštovannja. Ali je bilo na svetu dvoje cesarjev in je bil oni. ki se je skrival, brez zakladov. brez sužnjev, brez vojske, močnejši nego oni s svojim po-zemskim bogastvom, s svojimi sto-indvajseterimi milijoni podložni-kov in dvestotisočerimi vojaki? Te misli so se s tako naglostjo porajale v Aktini glavi in so se ji tako prepričevalno vtisnile v dušo. da se je tudi ona obrnila k Pavlu in vzdihnila proti njemu roke s tisto spoštljivostjo kakor drugi, ki so občevali s starčkom.
"O gospod, povej mi. kdo si vendar, da te vsi ubogajo, ne da bi se bali?"
"Dejal sem ti že, hčerka moja. da mi je ime Pavel in da sem apostol."
"Toda kaj pomenja to. apostol? Ali je to govornik kakor Denio-sten. ali modrijan kakor Seneka? Pri nas prispodabljajo govorništvo z zlatimi verigami, ki se vlečejo iz govornikovih ust. Ali vplivaš na svoje poslušalce z besedo?"
"Da jaz učim besedo, ki izveli čuje. in ne one. ki osvaja, jte odgovoril Pavel smehljaje. "Nisem prišel pripovedovat ljudem, da so sužnji marveč, da so svobodni."
"Ne razumem tega. in vendarle govoriš moj materni jezik, kakov
da bi bil Grk."
"Bival sem šest mesecev v Atenah in pol leta v Korintu."
"V Korintu." je zamrmrala deklica in si je zakrila z rokami o-braz. "ali je že dolgo od tega?"
"Že pet let."
"In kaj si počenjal v Korintu?
"V tednu sem izdeloval šotore za vojake mornarje in popotnike, kajti nisem hotel nadlegovati plemenitega gostitelja, ki me je bil vzel pod streho. Ob sobotah sem učil po sinagogah, priporočal sem ženskam ponižnost in moškim strpljivost. a vsem skupaj evange!-ske čednosti."
"Da. da, sedaj se spominjam, da sem že čula govoriti o tebi." je odvrnila Akta; "ali nisi stanoval polejr židovske molilniee pri nekem plemenitem starcu z imenom Tit Just ?"
"Ali si ga poznala?" je vsklik-nil Pavel živahno.
"Bil je prijatelj mojega očeta."
je odgovorila Akta.
"Da. da, sedaj sem se domislila Židje so te obrekovali in so te odvedli k Galijonu, Senekovemu bra tu. aliajskemu namestniku. Ko si šel mimo naše liiše. me je moj oče sprovedel k vratom in je dejal: Glej, hčerka moja. ta je pravičnik!"
"Ill kdo je tvoj oče? Kako ti je ime?"
"Moj oče je Amiklcj, meni je itne Akta."
"Da. da, tudi jaz se spominjam; to ime mi je neznano. Toda čemu si zapustila očeta, domovino? Kako to. da sem te našel zapuščeno, skoraj napol mrtvo tam na obrežju ? Povej mi vse, otrok moj! Če nimaš več domovine, ti ponudim drugo; če nimaš več očeta, ti ga nadomestim."
"Oh. nikoli si ne bi upala pripovedovati svoje povesti." "Ali je tako strašna?" "Oh, še predno bi povedala polovico, bi umrla od sramu."
"No dobro, potem je bolje, če se jaz ponižam, da se dvigneš ti: povedati ti hočem, kdo sem, da mi lahko poveš, kdo si ti. Pripovedoval ti bom o vseh svojih zločinih, zato, da mi ti priznaš svoje pogreške/ * "Zločinih?"
"Da, zločinih. Pokoril sem se zanje. Nebo bodi zahvaljeno. in Gospod mi je odpustil, kakor tipam. Poslušaj me, otrok, kajti čula boš stvari, o katerih sedaj nimaš pojma, ki ji boš pa nekega dne razumela in se boš po njih ravnala."
(Dalje prihodnjič).
5501etnica dunajske univerze.
Dne 12. marca slavila dunajska univerza * 5501etnico svoje ustanovitve. Dne 12. marca 1365 je podpisal vojvoda Rudolf IV. ustanovni dokument; leta 1385. je dobila univerza svojo posebno ustavo; od leta 1622. do 1749. se je nahajala v rokah jezuitov. Leta 1884. se je preselila v svojo sedanjo krasno palačo na Ringu. Še starejša je staroslavna češka univerza v Pragi, katero je ustanovil kralj in; nemški cesar Karel IV. leta 1348,
Ferdinand Bur g f.
Bivši nadvojvoda Ferdinand Karel, ki je bil pred leti odložil dostojanstvo cesarskega princa, da se oženi s hčerko dunajskega dvornega svetnika Czuhra. je u-mrl. Po svoji poroki se je bil preselil v Monakovo, kjer je živel srečno zakonsko življenje neodvisnega zasebnika Ferdinanda Burga. Umrli je Lil cesarjevega brata, nadvojvode Karla Ludvika. in brat pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda ter stric sedanjega prestolonaslednika. — Ferdinand Burg je. umrl na trombozi še ne 47 let star. Pokopali šo ga v Obermaisu na Tirolskem.
"Karlsruhe" še vedno na visokem morju.
Norfolk, Va.. 14. aprila. Nemška križarka "Karlsruhe" se nahaja še vedno na visokem morju. Tako je izjavil danes kapitan Thierfelder nemške pomožne lcri-žarke "Kronprinz "Wilhelm", ki se nahaja v pristanišču Newport News. Dementiral je poročila. »!;• je križarka potopljena.
t
Dementi glede pomorske bitke v Severnem morju.
Kodanj, Dansko. 14. aprila. — Nemška admiraliteta je oficij«*!-liim potom dementirala vesti, da se je zapletlo nemško brodovje v Severnem morju z angleškimi bojnimi ladijami v boj. Tozadevno poročilo je prišlo iz Berlina na "Svenska Tagbladet".
Umor v klavnici,
Chicago, 111.. 14. aprila. — V napravah Amour & Co. ji- bil danes umorjen 221etni Edward WVis-ner. Neki mož. po menu Phillip Corrigan. mu je prerezal z velikim mesarskim nožem vrat. Morilec je po izvršenem umoru zbežal, a policija ga je pozneje prijela ter zaprla na Stock Yard postaji. On sicer priznava, da je izvrši! uboj, a pravi, da je storil to v si-lobranu.
Tudi Taft je postal "legijonar".
Bivši predsednik Združenih držav William Taft, se je pridružil včeraj takozvani "American Le-
Rada bi zvedela za naslov sv^^ga brata ALOJZIJA KOŠMERLJ. Doma je iz Retij pri Loškem potoku . Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi ali naj se pa sam o-glasi svoji sestri Antoniji Koš-merlj. omožena Bcnchina P. O. box 3:«. Abbeville. Ga. (15.-17)
ko j«
.1*
uvesti
Združene države militarizem po evropskem uzorcu. Tudi Roosev«*lt je "legijonar", seveda le za to. da malo osveži svojo oslepelo popularnost.
Nikakih pomožnih parnikov.
Melbourne, Avstralija. 14. aprila. — Vlada je odklonila predlog, naj se uvede med Melbourne in San Francisco pomožni poštni parniški promet. Predlog se je odklonilo z ozirom na razmere, ki vladajo sedaj.
Nemci utrjujejo Istein.
Pariz, Francija, 14. aprila. — Poročila iz Bazla pravi, da Nemci nanovo utrjujejo trdnjavo Istein ob Renu, pet milj od Bazela. V Parizu se sklepa iz tega. da računajo Nemci z uspešno francosko ofenzivo v tej smeri.
POUK V ANGLEŠČINI!
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O-
Evropska zdravila v Ameriki.
Veliko naftih Ijndij je ozdravelo od dolgoletnih bolezni po zaslugi teli zdravil Ki jih mino im-portlfa Dom. Lekarna. Tudi ▼ tem vojnem času prihajajo zdravila semkaj. Pomoč za vsakega.
Alco trpit»-na kak: toVzii. kak.>r: revmatizem. trganje. Ixvlenip. ohromljenje. imate težke in trudn«- roke in nope, slab it-loiee. sLatv> pri't>nMS neredno potrebo, u« v prsih liode in boli: lcdi^H mehurne. spolne (taine) bolezni, zsr-iba mo3IW moči. ali kaka 'iniga boletcn. tmterri p;šit<» na nas ali ra pridite ost-bnn k nam v Manufacture Hldjr. R. 31. da vas naš zdravni!: o-« bno prei.~či». da vam l>ov«? kako je 7. vami in kaj ;c treba, <ia pridete zojiet k zdravju, kar mi nič ne rafunarro. Ža mali , denar va« bomo zopet ozdra.fli. I>alje imamo im-portirane Pomade zoper izpadanja in ra*t la*. To. nike jr.oi>er prah in sive !a*e. patentirana zdravila zoper krof. itd. Ako potrebujete pomoč pi-šite na r.«* .še dane«, da vam pemavramo. Za pvt-t nič ne računamo. Vsa plj-ma r.asluiite na pc^tni naslov;
Dom. Lekarna Depl. 10,
P. O. Box 819	Milwaukee, Wi».
NAZNANILO,
Cenjenim rojakom v državah! Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal nas potnik
Mr. OTTO PEED 12,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino ea "Glaa Naroda'' in 1«-davati pravo veljavni potrdila ia ga rojakom toplo priporočanja, Sedaj je v Chicago, BI. S ip o št o v an jem
Upravniitvo Glaa Naroda.
Mi vam zaupamo!
Puptite si doposlati od na« VIKTOR ali COLUMBIA fonojrraf z 12
najnovejšimi slovenskimi spevi in
plačajte za to malenkost]
centov
na teden
Ne boste pojjrešali tefra denarja in predno boste vedeli, bo stroj vaš. Mi jamčimo vsaki stroj za 15 letf Fi-šitc takoj za naj> veliki ilustro-vani cenik, ki je zastonj.
SAUL BIRXS 117 2aJ Are., Dept. 133 N. Y.
T rs or uii '.o odprta rr«er ta v csdejje.
Dr. Josip V. Grahek.
edini slovenski zdravnik v penna.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. Ml East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittabarg. Pa.
'tluenti *Hx>taln Pavlinem — Kar iter. L 2. > In 4 voslio naravno do mojc hiie
'Tansatiaotii
francoska parobrodr&a dražba.)
Direktna erta do Ha trt, Pariza, Svice, Inomssti Id Uy&ijgj
Pdfihri pe?zKtt b«1
•AVROVCRCI« aadva rifefci
'LA SAVO««" wdntTlkJn
"VAtLCK 5 AJK tK
Sfcayraasl pmifet MM "Cfage", Mii imnsur, "KochaxhcvT m «m%mn Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
•omar Pearl St., Ohaeabrongfe Building. Petal parallel odplnjejo vedno oh mdak ia ?riita*lšta
■T. M. M.

■___ . _-
r
:
GLAS NAHODA, 16. APRILA i;
L*
S
Jugislovanska

=a
Katol. Jednota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI«
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57,Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O,
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Minn, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. » Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
*. ~ •
NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 K. 4th St., Kansas City, Kana. , JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. p JOHN A US EC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORE NT A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od driitva sv. Cirila in Metoda, Stv. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, etv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, St., od droitva Slovenec, 8tv, 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poSi-IJatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe P« na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisne od strani članov ee ne bode ojdralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje!
Vse proteste,- incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠI-ATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi rez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče ote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno riobčeno.
Uredništvo G. N.
[0VICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Gornji Globodol, novomeški o- j craj. Na bojišču je padel Jože Jarc ar 42 let, ranjen pa je bil Anton tre, utar H7 let. — Omenjena ima-1 sorodnike v Universal. Ind. i 1 Milan Skrbinšek, igralec in re- j ser slov. gledališča, ki se j»* vrnili »vernbra preteklega leta ranjen : severnega bojišča v Ljubljano, zdravi sedaj v Baduu pri Duna-iu je bil imenovan rezervnim haporščakom s7. pcšpolka. Pogreša se že od 7. okt. 11)14 ran Kastaujevec pri 7. lovskem italjonu. 2. stot.; bil je čruovoj-
ruskega vjetništva se je ogla-}os«<stnik in izvošček v Kranju, lel Markie. Ko je ležal bolan v •m miastu. so jra Rusi vjeli. Seise nahaja v Omsku v Sibiriji, itura na idrijski realki se je pod predsedstvom d»*ž. šol. tornika dr. Bezjaka. Maturo ipravili vsi trije priglašeni didati. in sicer; Vladimir Toiu-Ilir*ke Bistrice. .lanko Turk [rje in K. Zalokar iz Strug, lenje časa. Ko je Marija uiova v Ljubljani na trgu lajala jajca, ji jih je neko tnla-lekie iz košare izmikalo in de-v svojo torbico. Ženske so jo tile, jo obkolile ter ji pobrale in dale (le rk mano vi nazaj, tem se je več jajc tudi pobilo. Ino j«* i*vedel o tem stražnik.
tatica srečno popihala. — dajalcu klobasic. Petru Alešu. Šolskem drevoredu neki mlad njim. mu odvzel klobase in ;L Ko je Aleš to opazil, jr >ko-njim. jou odvzel klobase :» ' pognal. Mesarica Marija Lav J irjeva je opazila že dlje časa., ji izginja s stojnice mesnina in : postala na kupov, pozorna. T«'j [i pa je opazila, ko je neka 601et-;
ženica izmaknila s stojnice 2 r. slanine iu jo vtaknila v svojo ^čno torbico. S t«*m se pa ženska ni zadovoljila, in je. ko je bita ugodna posegla tudi po ko-svinjine. Ko je še to spravila iu oditi, je Lavtižerjeva skoči-njo, ji odvzela svinjino, popa poklicali stražnika, da jo na policijsko ravnatelj -
Te dni je bilo iz zakle-Uriule Beber-ulici »t. 11 u-
UtMJt
kradenih nekemu enoletnemu prostovoljcu 160 K denarja. O tatu ni nobenega sledu.
Morilec črnovojnika Sadavčiča aretiran. Pred kratkem je bil na Zaloški cesti v prepiru smrtno zaboden 27 let stari posestnikov sin črnovojnik Alfred Sedavčie iz (Jr-garja na Goriškim Ljubljanski dr-žavni policiji se je posrečilo dobiti ubijalca v roke. Sedavčič se je zapletel v prepir.s tremi fanti razgrajači, s katerimi je popival na Selu. Nek stražnik se je po teh podatkih spomnil na neke razgrajače, ki so prejšnje večere oudi razgrajali. Dotični razgrajači so bili prijeti in res sta dva povedala, da sta bila usodnega večera v družbi z 191etnim Albinom Florjančičem. sedlarjem iz Črne na Koroškem. Povedala sta. da se je Klorjančič prepiral s Sedavčičem iu ga zabodel. Mladi ubijalec je že na varnem.
Umrli so v Ljubljani: Ferdinand -letne, sin sedlarskega pomočnika. 7 mesecev. — Josipina Košak. zasebniea. 7(i let. — Jera Fajgelj. kovačeva vdova. GS let. — Anton Pnntar, črnovojnik 97. peš-polka. — Ana Kovač, kontoristo-vu hči. 16 let. — Juri Cvetnič, pešce ogrskega domobranskega peš-polka št. 27. — Josipina Pučoh. kramerjeva hči. 3 dni. — Karel Schmidt, pešec 17. pešpolka. — Frančiška Pukelstein, gostilničar-ka. ."»6 let. — Marijana Skerjanc, delavka v tobačni tovarni v pok.. 66 let.
Vtesnenje prodaje moke in mlinčkih izdelkov se je moralo odrediti
zaradi tega. ker se je opazilo, da so nekateri trgovci, konzumna društva in dr. v raznih krajih prodajali moko in mlinske izdelke nekaterim konznmentom v velikih množinah in tako so se ti preskrbeli z velikimi zalogami, pri drugih pa. ki si niso mogli toliko skupaj nakupiti, je postalo pomanjkanje na moki in mlinskih izdelkih sploh. Trgovei i. dr. se morajo od sedaj dalje natančno držati tozadevnih predpisov, ker bi bili sicer strogo kaznovani in bi se jim v obtežilnih okoliščinah tudi odvzela obrtna pravica. Politične oblasti I. instance imajo stroge ukaze, da pazijo, da se te naredbe natančno izpolnjujejo in so tudi pooblaščene, da smejo v posameznih krajih
glede moke in mlinskih oddelkov izdajati še posebne naredbe. a ko to zahtevajo krajevne potrebe. Kdor bi hotel prodati moke ali mlinskih izdelkov, čez v naredbi določeno količino, mora v to svrho imeti dovoljenje od politične oblasti I. instance.
Štajersko.
Iz orožniške službe na Štajerskem. Komandant okrajnega orož-niškega poveljstva v Brežicah na Savi. okrajni stražmojster Mihael Filipič, je premeščen v Muerzzu-schlag na Zgornjem Štajerskem, na njegovo mesto pa pride straž-mojster Ivan Bernhard iz Velenja.
Napad v Tišlerjevi gostilni. 13. marca ponoči okrog pol 12. je šel gostilničar "pri Starem tišlerju" na dvorišče in opazil tamkaj nekega moža. Ker je gostilničar de Schiava poznal moža. ki je že prejšnji večer prenočeval pri njem, se mu je zdelo čudno, da bi se mož v hiši ne spoznal in je moža nagnal spat. Mož je res odšel, a ko je nato čez kakih pet minut odšla gostil-ničarjeva žena. Fani de Schiava. na dvorišče, je bil mož že zopet na dvorišču. Ko ga je tudi ona nagnala spat. potegnil je iz žepa velik nož in jo brez povoda dvakrat zabodel. Xa kričanje žene je prihitel gostilničar z domačini na dvorišče. Prenesli so jo nato v gostilno, kjer so opazili, da je močno krvavela iz levega stegna in na levi strani prsi. Storilec se je med tem časom skril in ga je pozneje prijela poli-eija. V knjigo se je vpisal kot Andrej Podobnik. 7-"> let star. posest nik iz »Škofje Loke. Gostilničarko so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kakor smo se niformirali, so rane sicer precej hude, vendar ni nevarnosti za življenje. Kak povod je imel stari napadalec, se še danes ni moglo dognati.
V Logarski dolini v Savinskih planinah je 11. marca umrl vseir. turistom dobro znani Janez Pi skernik, po domače stari Plesnik. Pokojnik si je pridobil za razvoj turistike v Savinskih planinah ne-venljive zasluge, ki jih bo "Planinski Vestnik" ocenil v posebnem članku. Slovel je kot najboljši poznavalec teh planin, na katerega so se tako Slovenci, kakor Nemei obračali za nasvete pri vseh novih zgradbah v Savinskih ali Kamniških planinah. Piskernik je bil desna roka profesorju dr. Fri-schaufu pri njegovih raziskovanjih Savinskih planin. Frisehaufova monografija ''Die Sannthaler Al-pen in tudi njegova kasnejša dela temelje v marsikaterem oziru na podatkih, ki mu jih je dal pokojni Piskernik. Raujki. ki je bil doma iz kapeljskega okraja na Koroškem, je bil izredno inteligenten mož, k se je kot samouk posebno rad bavii s tehničnimi strokami. V tem oziru se je povspel do precejšnje popolnosti. Maloda-ne vsa gorska pota v Savinskih planinah je trasiral on in jih večinoma tudi sain izgradil. Krasno zvedena pot s Kamniškega sedla na Okrešelj je plod njegovega aktivnega sodelovanja s profesorjem dr. Friseliaufom. Tudi novo pot ob Bistrici v Kamniško Bistrico je prvi trasiral Piskernik. Pokojnik je bil v govoru in pismu vešč slovenskega in nemškega jezika.
Iz ljudskošolske službe na slovenskem Štajerskem. Učitelj Ferdinand Sent jure je premeščen iz Kromelj na deško ljudsko šolo v celjski okolici, učiteljica ročnh del I led vika Gaberc. roj. Lešnik, na štirirazredno ljudsko šolo v Nava-plje. Vpokojeni so: Učiteljica na Planini Leopoldina Ranter, nad-učitelj Franc Praprotnik v Mozirju. učitelj Franc Ferlinc v Šmarju pri Jelšah. Odpuščena sta iz službe po § 23.. al. 1. postave iz 1. 1904. nadučitelj Franc Megla v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji in šolski vodja ptujske okoličanske šole. Priznanje je izrazil dež. šolski svet vpokojenemu nadučitelju Francu Praprotnik. Nadučiteljem je imenovan g. Ljudevit Černej na Ijud-sk šoli v Grižah pri Celju.
Odlikovanje. Z Dunaja poročajo: V tukajšnji rezervni bolnici št. 6. se je vršila slovesna dekoracija ognjičarja 7. art. polka Ivana Viranta. Virant je dobil srebrno kolajno I. razreda za izredno večkrat izkazano hrabrost. Odlikovani je doma iz Žalca.
primorsko.
Vojni ujetnik Slovenec — umrl v ruski bolnici. Zemska bolnica v ^Počinkah. gubernija Nižninovgo-rod na Ruskem je uradno sporočila potom avstrijskega Rdečega križa župnijskemu uradu pri Sv. Križu na Vipavskem, da je ondi umrl dne 16. deembra 1914. na le-garjn Ivan Kreeič, posestnik v Mal. Žabljah na Vipavskem. Grozna nesreča v
delnici. 12. marca ob pol petih popoldne se je zgodila v Tržišču (Monfalcone) grozna nesreča. Kapitan Franc Haglič. njegov sin. strojnik Franc IlagliČ mlajši in kurjač Avstro-Amerikane Gregor Drazenovič so pripravljali jadrnico "Aquila" tvrdke Vidulicli in dr. za odhod. Jadrnica je imela Dieselnov motor na bencin. Ko je bilo vse v redu in bi imel motor začeti delovati, je iz neznanega vzroka počila takozvana zračna bomba, po kateri se dovaja bencin v motor, ogenj se je razširil na zalogo bencina in vse je bilo naenkrat v plamenu, motor pa seveda v kosih. Gasilci, ki so takoj pritekli na pomoč, so rešili kapitana Hagliča, ki pa je dobil težke opekline in bo menda izgubil eno oko. Njegov sin Fran Ilaglič mlajši bi se bil kmalu tudi rešil. Gasilci so mu vrgli v strojišče vrv. za katero se je prijel, in potegnili so ga že do odprtine na krovu, ko je izgubil zavest. Xeki gasilec ga je sicer zgrabil za rokav, a ker je bilo vse od eksplozije mokro in blatno, mu je nesrečni mladenič zopet zdrknil iz rok. Njega in Drazeno-viča so našli mrtva, ožgana. <la jih ni bilo izpoznati. Drazenoviča je menda ubil kos motorja, kakor je soditi po poškodbah na glavi. Kapitana Hagliča so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Iz ruskega vjetništva so se oglasili Milan Vrezec. učitelj-voditelj v Škrljevem na Goriškem; Anton Koršič iz Stjaka na Krasu, in Leopold Vodopivec iz Prvačine. Ta piše. da so Rusi dobri z vjetniki. da jim prinesejo kmetje v vojašnico vsak dan kruha, toliko, da gf preostaja, kolačev in tobaka. Kmetje prihajajo zvečer v vojašnico in ostajajo do polnoči. Vjetniki so prosti in so ž njimi samo štirje orožniki.
Za pegastim legarjem je umrl v Gorici frančiškanski pater Visilij Dolinar. Nalezel je to bolezen pri izpolnjevanju svojega poklica.
KOROŠKO.
Na Koroškem zahtevajo uvedbo prepovedi izvoza živine. "Tages-
post*' piše: Krdela inozemskih živinskih trgovcev pohajajo po naši deželi in plenijo našo živino, tako da bo skoro gotovo kmalu nastatega grozeč, dejstva nastaja za našo deželno oblast nujna dolžnost. pravočasno, vsaj začasno, zapreti izvoz živine. Trgovina z živino naj bi bila do preklica dovoljena samo v deželi. Naši trgovci morajo, stopivši v službo vnovče-valniee za živino, ponudbo in povpraševanje izenačiti po okrajih; potem doseže kmetovalec navzlic prepovedi dobre cene za živino. To mu vsakdo privošči; toda v vojnem času ne smemo pozabiti na potrebo lastne dežele, t. j. moramo skrbeti za to. da ne bomo stradali z denarjem v roki.
Vojak umrl. V celovški T. rezervni bolnišnici je 19. marca u-mrl na mrtvičnem krču 211etni in-fanterist 26. domobranskega pešpolka Franc Zelinek iz Smarjete pri Mariboru.
Hrvaško.
Slovenec oslepil v vojni. Zagrebški "Obzor" poroča: V tukajšnji (zagrebški) bolnišnici se je nad tri mesece zdravil enoletni prostovoljec Slovenec Rudolf Maruzza iz Trsta. V bitki pri Valjevu dne 25. novembra mu je razletela se granata poškodovala obe očesi, tako da je popolnoma oslepel. Nesrečni mladenič je bil edini Slovenec v tej bolnišnici. Nedavno so Maruzzijevi starši prepeljali sina v Trst.
Ustavljeno kazensko postopanje. Sodišče v Zagrebu je s sklepom z dne 17. februarja ustavilo kazensko postopanje proti časnikarjema Jurju Demetroviču in Vladimiru Bornemissi. Oba pripadata hrvatski socijalno'demokrat-ski stranki.	_
Za ranjence. V Zagrebu se je sklenilo poučevati ranjene vojake analfabete v čitanju in pisanju. Želeti bi bilo tudi pri nas kaj takega, ker se nahaja med ranjenci veliko vojakov različnih narodnosti. ki ne znajo ne brati, niti pisati. ,
Karlovski odvetnik padel na severnem bojišču. Hrvatski listi poročajo, da je padel na severnem bojišču kot črnovojniški poročnik dr. Ivo Badovinao. odvetnik v Karlovcu. Pokopan je v Nadwomi.1
Kje je moj oče JOHN BEČAJ. Doma je iz Kremence, pošta Begunje pri Cirknici lia Notranjskem. Pred dvema letoma je bil v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi ali naj se pa sam oglasi. Angela Be-čaj. 1372 E. 40th St., Cleveland. Ohio.	(15.—17.—1.)
HARMONIKE
mM takmMMi vrsto tat«!«*«* ta li»ii|)w po —JnlHia tinfcj * mmim n>iln ta — n—IflTo. V fopni4 nil* sstc tmuo mu*. k«r mm. to tM 1« tikal * tea poalu is aada] ▼ vre-Somu. V »opiETVit
JOHN WENZEL. L#1T M. «. ft. Cleveland, Ohio.
ZASTONJ
deset (10) IIASSAN i kuponov
(IZ REŽITE TA KUPON)

Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v naših HASSAN PREMLJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. V. (Ta ponudba ogasne 31. decembra 1913.)

posestvo na prodaj.
Lepa prilika se nudi sedaj kupiti lepo urejeno posestvo, ki obstoji iz dveh lotov, vsak 40 čevljev širok in 120 čevljev dolg in sta dobro obdelana. Na zemljišču je prijaizna hišica s štirimi sobami in kletjo ter vodovod v hiši, napeljan iz mesta Johnstown, Pa.f Poleg hiše je lep hlev za 4 do 6 glav konj ali krav. Vse je v dobrem stanju, ker napravil sem sam pred šestimi leti. Vse to in ae liišno ter kuhinjsko opravo, tri prašiče in do 40 kokoši dam za svoto dva tisoč tristo dolarjev. Polovico se plača takoj in ostalo po dogovoru na lahka plačila. — Dalje imam še en corner lot iste obsežnosti kakor zgorajšnji in je lično ograjen, prav zraven zgornjih lotov, le alley je vmes. !Mene stane preko $600 in ga prodam za $600. Lot je na lepi priliki za trgovino.. Kdor misli ostati dalj časa tukaj in imeti svoj dom, je sedaj najlepša prilika. Posestvo je čisto izplačano brez dolga. Jaz sem bolan že 19 mesecev in bil med tem časom že 6krat operiran. Sedaj sem namenjen potovati v rojstni kraj, morda bom tam o-kreval. Katerega veseli kupiti, naj pride in si ogleda posestvo. Prodajalec in lastnik na Wood-vale Heights.
Frank Šega, L. Box 238, Conemaugh, Pa.
i ? Aii hočete celo svoje življenje žrtvovati
gpilfSfHfim
ifj jjj
Hj* svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, W W da vas v slučaju bolezni iu nesreče ter na stara leta prepuste £ jg svoji žalostni usodi in Vas pošljejo s trebuhom za kruhom, ker }R jim ne morete več koristiti ?	W
fy^y^ye^f	""y	V^t^V
i slotensko-hmSkl koloniji.
Ako Selite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-
nija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvažkin družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našefnu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
The James W. Good Company
D ep. 54 Ashland, Wis.
LASTUJTE FARMO! Kupite si kos dobre in rodovitne	g
zemlje v ugodnem, prijaznem in zdravem kraju.	'	!fi
ZEMLJA bode vaš najzvestejši prijatelj i ZEMLJA vam	|jj
nosi največje obresti. — ZEMLJA bode redila vas in vašo dni-	S
žino. ZEMLJA vas bode postavila na trdne noge ter vara pri-	jfi
pomogla do samostojnosti. — ZEMLJA vam bode dala boga-	jjj stvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje.
ZEMLJA in življenje na farmi v prostosti naravi vas ohrani pri	$ zdravju. BODITE samostojni, dokler imate še priliko.
VPRAŠANJE je: Kam se obrniti in kje kupiti, da bodete	«
dobili dobro zemljo, na kateri lahko vse to dosežete. Prodajal-	ifi
cev je veliko in vsak hoče prodati svet pod različnimi pretve-	jg
zaiui ne glede kam vas spravi. RADI tega vam svetujemo da se	y{
obrnete na rojaka A. Mantel-na, kateri vain bode dal pošten	tli
nasvet ter vas napotil da kupite naravnost od lastnikov ter vam	^ prihranil lepe svote denarja ki bi ga drugače morali plačati
agentom.	S
Po pojasnila pišite ali se pa osebno zglasite pri	ifi
A. Mantel	|
j|j 133 W. WASHINGTON ST. Room 1007 CHICAGO, ILL.	»
tfi «
S W
JEadar je kako drnStvo nunenjeso knpit: bin£ero, xa»tavc, rtgahe god bane inštrumente, kape itd., ah pa kadar potrebujete uro, verižico, privre pntaa itd., ne kupite prej nikjer, da tadi mene lacene vprašate. UprzlKuje Vas stane le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, vec vrst pošiljam brezplačno. Pilite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328,

▲A
A A
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-

Iščem svoja dva brata ALOJZIJA in LEOPOLDA ČESNIK. Doma sta iz St. Petra na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sama javita. John Ceanik, box 64, MeMecken, W. Va.	(15.-17.-4.)
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne Ipošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 Jdni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev {sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
■ ...... •; •. ■ : " . ' ••• -
'^JfXXtgu' ■ ' y

... ' . -„.-•,
GLAS NARODA, 16. APRILA 1 915.

BEDAK
ROMAN.
Banhari KeBeeeuw*. — Za "G. N." priredil J. T.
(Nadaljevanje.)
— Življenje Vam ni bilo prijazno, Eisenhut. — Preslabi ste bili. ponoMio bi morali stopati, tako Vam je pa klecnila noga. — Va-ha »Ju-va je dobra. Ei*cnhut. Vi ste dober, še predober človek. •— Ali ne vrjamete? — Ja/. p« vem, «la ste! — Ali tni vrjaraete. da sem že veliko mislil na Vas, da skoraj neprestano mislim na Vas T Tudi Vi ste mislili name, kaj ne Eisenhut? Vi sovražite ljudi, ker ste jih I >rej pre vre ljubili. Sedaj Vam bom dokazal, kako ste dobri in kako slabo poznate sami sebe. To je največja kazen za vse one, ki se jezijo v svoji du.ši, to je naveeja kazen, da sami sebe več ne spoznajo Al l niste | m »m a pral i oni dami. ko je potrebovala Vase pomoči?
Povedal Vam bom. kako napako ste napravili: — Napravili ste napako, katero napravijo skoraj vsi ljudje .— Srečo ste iskali s potni m1* jo drugih. s pomočjo svojih prijateljev in prijateljic. — Ali* mi-slite, <la m. ženske zato na svetu, tla Vam bodo naklonile srečo? — Vi sf. hoteli, kaj ne. ila bi Vas ženske ljubile, da hi Vas možki radi imeli, da l.i Vas smeli radi imeti? — Potem bi bili zadovoljni, kaj lie* Oprostite, to so preeej trde besede, pa so resnične Vi vendar veste, da ne živite v miru sami s seboj. Vseeno pa hočete, da bi Vas V— ljubilo, da bi hili vsi ljudje Vaši prijatelji, oziroma Vaše/prija-t. Ijiee. — To ne jrre. Prijatelja si pridobi človek s krepostjo in dobrimi deli.
Rekli ste .da sovražite ljudi, da ne verujete v njihovo dobroto, da ne verujete v njihovo ljubezen. — Ti ljubi Bog. saj ljudje ven-danr vedo. ali pa že vsaj slutijo, kakšne misli se skrivajo v Vašem _ Vi na|>rimer govorite s kako žensko. Prijazno se pogovarjate z njo. Vi ste prijazni, ona se pa skoraj niti ne zmeni za" Vas? Zakaj vnedar* — Nekaj čisto naravnega. Zategadelj ni prijazna z vami. ker ve, tla drugače mislite kakor govorite.
No. Kisenhut. jaz sem Vaš prijatelj, in prosim Vas. da mi od-pusnte V s,- te trpke b, sede. — Zakaj pa sem Vaš prijatelj. Eisen-liut ? Zalo. ker Vas najbolje poznani. — Vi ste preveč sami zase. Tudi to je nevarno. — Človek je zato ustvarjen, da živi družabno življenje. te je žalosten, mora svojo žalost potožiti tovarišu, veselje le tedaj uživa, če ga deli z drugimi ljudmi.
Ljubi prijatelj, na vse to se morate navaditi. Začnite spoznavati samega sebe. iu ljudi okoli sebe. — Če nosite prstan na prstu -a ne smete nos,ti zato. da dražite druge ljudi, ampak zato. ker s"i-"" l a,i' """te. — Da, prej ste govorili čisto resnico: — Pekef ima-
te v sebi in zato ste tako nesrečni. — Ali pa nimate razentega pekla ničesar v sebi, povejte, Eisenhut?
—	Ne, ničesar drugega — je odvrnil Eisenhut iu se začel plaziti ob steni.
—	Vidite, to že zopet ni res. Ali uiste veseli če sije solnce? — Ali niste veseli, če vidite lepega konja, če vidite sredi gozda ponosen, visok hrast?
—	Da. da. seveda sem.
—	Vidite, vidite. — Cele ure bi Vam lahko našteval stvari, ka-J tere ljubite. — Nikakor niste še v tako slabem položaju kakor mi-' slite. — Ali po ničem na svetu več ne hrepenite? — Po sreči, po i veselju, po miru ?
—	Seveda hrepenim po tem.
—	Kdor ima v sreu še to hrepenenje, ta hoče še uživati življenje. ta hoče živeti. Sedaj je pa čas, da Vam dam par nasvetov. — Vi morate začeti novo življenje. Razumete, čisto novo življenje. — Začnite vsak dan ob šestih zjutraj delati iu delajte do šestih zvečer. Cel mesec, razumete, eel mesec. — Najprej si morate pridelati spanje. — Poznejša dva meseca bo zadostovalo samo po šest ur na dan, in pozneje mogoče še manj. — Knjige Vam bom jaz dajal in priporočal. Ce hočete. Vas bom vsak večer po par ur poučeval. — Takoj, ko boste malo ozdraveli, se boste pa podali na pot.
—	Kam pa?
—	To bomo že pozneje določili. —- O tem se bova že še pomenila.
—	Vse bom storil, vse, vse.
—	Najprej bova lepo uredila Vaše stanovanje, potem pa druge stvari. Vidite, solncc je začelo vzhajati. — Ali si utrujen?
—	Ne. popolnoma nič.
—	Potem pa daj vpreči sani, da se popeljeva v sosednjo vas na zajtrk.
—	Če hočete, jaz sem zadovoljen.
Grau se je zasmejal. — Ali ne slišiš, da te tikam? — Pravzaprav ni lepo, ker sem jaz mlajši, toda sedaj je še vseeno, ker sva postala prijatelja.
—	Čakaj, bom šel po kočijaža!
Mogoče ni bil še nikdar nikdo prijatelj ž njim? — je pomislil Grau sam pri sebi.
Odpeljala sta se v zimo. vzhajajočemu solucu nasproti.
S tega izleta se je vrnil Grau zelo bolan domov .— Prejšnjo noč se je bil prchladil iu lotila se ga je huda mrzlica, katera ni hotela več tednov popustiti. — Eisenhut je bil nočiudan ob njegovi postelji in mu je stregel kakor brat....
ČETRTO POGLAVJE.
Grau-a je tresla mrzlica. Več tednov je ležal v postelji in premišljeval človeške značaje.
Zbudil se je.
Vsa okna so bila odprta, iu v sobo je prihajal svež zrak. — Drevje je zelenelo.
Generalni štrajk v CarrvJ.
Delavstvo znamenitih ^arar-skih kamenolomov je proglasilo
gredi radi pomanjkanja draginje.
izdela in
Nastopila je spomlad.
V duhu je videl Adelo. Nasmehnil se je in vstal iz postelje.
Mesto je bilo popolnoma izpremenjeno. — Zeleni vrhovi cvetočih dreves so gledali izza zidov in hiš. Koncem ceste je bila eve- generalni štrajk. V raznih krajih toča češnja, na ovinku je bila cela gredica tulipanov, p— Po hišah j Veuezije so se vršili krvavi se je vilo zelenje kot da bi hotela pomlad preplesti celo mesto s svo-' jo mrežo. — Vsa ravan se je svetila v solncu, svetile so se stene oddaljenih vasi.
Grau je sedel slaboten in utrujen v vrtu in se smehljal.	NAZHAHILO IN PRIPOTO-
Travnik pred Suzanino hišico je bil zelen, v vrtičku je pokalo	ClLO.
popje. — Pri oknu se je solneil od jutra do večera majhen rmen-l Cenjenim rojakom v sapadnl kast obraz. — Suzana je sedela cel dan pri oknu in se smehljala, j Pennsylvania i naznanjamo, da jih
Smehljala se, je. ko je plula pod nebom prva jata ptic, smehlja- i bode v kratkem obiakal naš pola se je, ko se je tajal sneg. — Še sinoči je deževalo, danes je pa že »ebni zastopnik ob cesti cel drevored cvetočih češenj.	g. VEN C ES LAV PALČIČ,
Odprli so okno. Suzana je pila svež pomladanski zrak. tresla5ki je pooblaščen pobirati naroS-
moje
se je in vedno bolj bledela .Ko je videla kako poganja trava, se je tresla, kakor da bi rasla ta trava iz njenega srca. — Kljub temu pa ni bilo njeno srce tako kot si ga je želela.
Suzana je takole sanjala in premišljevala:
med zlatimi
srce. — Jaz ne vem, kakšno je. — Knjige sem brala in iskala svoje srce v knjigah, pa ga nisem našla. — Že vsaj takega nisem našla, kakoršnega si želim. — Jaz te ljubim! — Lepo je. spomlad je. trava raste in cvetlice se priklanjajo. — Solnee sije v moj vrtiček, iu jaz sem mu hvaležna, da se je spomnilo tudi mojega vrtička. — Hvala ti, zrak, ker si tako sladak!
Toda moje srce ni tako kakoršnega si želim, drugačno je.
Jokala sem. in še sedaj večkrat jočem. — Sanjalo se mi je. da grem po travniku, da sem vitka, lepa in zdrava in da pojem. Ko sem se pa zbudila, sem morala zajokati. — Ali morem človeku, katerega ljubim, prikriti svoje slabosti, ali mi daje ljubezen pravico, da mu vse pripoznam. Vedno te bom ljubila, vsega ti pa ne bom mogla pri poznati. — Toda ti, Grau, — ti Rihard. ti razumeš moje srce. — Srečna sem. tako zelo srečna. — Vesela sem, ker te imam. — Da, prišlo je tisto, kar sem toliko let pričakovala, da prišlo je, in jaz sem najsrečnejše dekle na tem zelenem svetu. — Prišlo je, v kar že nisem več verovala, česar se nisem več nadala. — Kako čudovito je življenje! Želela sem še enkrat videti travo in cvetlice. — In glej, tukaj je trava in tukaj so cvetlice. — In vprašam svoje srce: — Ali nimaš ljubimca? Srce, ali nimaš tudi spomladi? — Da, pravi srce, vse to imam in vesela sem. — Da, veselo je. prepolno je samega veselja, vendar srce ni tako kakoršnega si želim. — Žalostno je
nino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, val od česar ga rojakom toplo priporočamo.
TJpravnistvo Gla* Naroda.
Samo pri meni m dobe pmtenttrmna fn i rut sledeč* zdravila: za. raat in proti »L ienikih in moikih la®. kakor tudi trn raat brk in brade: za revmatizem k cm ti bolj ali trgaš ▼ nogah, rokah in križu, za rane. opekline, bu ture in kraste i. t. d., za kurje očesa, bradovic potne noge. ozebline i. t. d.: vsakemu jamčim 1 kateri bi zdravila brez uspeha rabil. Pišite ta po cenik. "Koledar" in žepno knjigo pošiljam stonj; knjižica velja za vsakega 6 dolarjev ki prečita.
i m k.
JACOB WAHClC, §4tli St, Cleveland,
Za en dolar
joka. — Veselo in žalostno je obenem. — Ali je na širnem svetu še kako srce. ki je podobno mojemu? — Prijatelj, govori!
Ali moreš zapovedati srcu: — Ne bodi strahopetno! — Če ti vse telo trepeče v neznanem strahu? — Ali mu moreš reči: — Ne boj se! — če si poln groze?
(Nadaljuje se).
dobite dnevnik "Glas Naroda SKOZI ŠTIRI MESECE.
inf'Glas Naroda" izhaja v šesti!
dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne^ vesti iz stare domovine in zani^
mive povesti. Vse osobje lista je organizirane in spada v strokovne unije.
Najvišja pristojbina osmih centov na kilovatno uro
Počenši s pi*vim majem se bo najvišjo pristojbino za Edisonovo službo v Manhattan razven majhnega okraja v Bronxu, znižalo od 10 na 8 centov za kilovatno uro. Pri vračunana dobava žarnic ali pa skrb za obločnice. -
Zmanjšalo se bo pristojbine tudi v našem oddelku na debelo ter se bodo stem znižali svetljave in gonilne sile v velikih poslopjih in tvornicah v New Yorku.
Skupna svota tega znižanja znaša nekako $2,500.-000. Od tega pa naj se odvzame stroške za žarnice, ki so bile sedaj vštete v ceno ter vzdržavanje sub-metrov, kar znaša skupno nekako $700.000. Konec-
\
no znižanje pristojbin za naše odjemalce bo torej znašalo nekako $1,800.000.
Kot rečeno, žarnic se ne bo vštelo v nove pristojbine. Da so izogne vsem neprilikam, se bo preskrbelo nove žarnice in spravilo v red obločnice za pol centa na kilovatno uro, kar bo všteto v mesečni račun za razsvetljavo. Žarniee se bo tudi prodajalo za ceno kot sedaj, da se občinstvu ugodi.
Pod novimi pristojbinami se ne bo nadalje uporabljalo podmeterskega računanja. Sedanje znižanje pa bo zelo zmanjšali mejo med pristojbinami na debelo in drobno ter ne bo vsled tega izprememba v ineterskem računu povzročila nobene neprilike našim odjemalcem.
Nadali na obvestila bodo izšla, ko se bo sestavilo nove pristojbine sporazumno s Public Service Commission.
u in v vseh tem pa ni
stroški raz-
s
l're >vefnc sile
es 1 cent.	1884 '-1 1894 l5'1	1904 299
1M9 77. #
1914 16t.t
1915 (with the reduction of May 1) 195.3
The New York Edison Company
At Your Service
Glavni uradi: Irving Place in 15. cesta.
Telephone: Stuyvesant 5600
Klic ponoči in za poprave:.Madison Square 6001.