*t 148. 4 V Gorici, v soboto dne 28. decembra 1907. TočaJ XXXVII. Ijbij» trikrat na tedei, in sicer t torek, četrtek soboto ob 4. uri popoldne ter stane po p o iS t .Lemana & v Gorici na dom poSiljana: v39 leto ........15 K . 10 . 5 pasj:aiene številke stanejo 10 vin. SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob no-:.e?I ista „Ka2ipot po Goriškem in .GradiSčanskem" in irfipot po LJubljani in kranjskih 'mestih1', dalje dva j-at v !- 'u „Yozni red železnic, parni kov in poštni* i ".• ter mesečno prilogo »Slotenski Tehnik". j jf»reLnino sprejema »pravništvo v Gosposki ulic :>..v 7 i- nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSčeV «, aarofita brez doposlane naroCntne se ne oziramo Uglasi in poslanice se račtintjo po IVtib-vrstaa.cV i-if-J I-tw lti vi 2-krat M v, 3-k'rat 12 v vsaka '^3, Vt;čkr.kt po uujjodbi. VtsJje trte po prosto!u. — , Ktilainc* in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za '[LL* b vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vso za narod, svobodo in napredek 1« Dr. /C LavriŽ.\ Uredništvo so nahaja v Gospos'u ulioi št.' 7 v Gorioi v I. nad h Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la" upravnlštvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So6e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. »Sočac in »Primorec« se prodajata v Gorici v VnaSih knjigarnah in teli-le tobakarnah: Solmarz v Šolski , Ljul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališeu Jos. | Verdi, Peter JCrebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-^ kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovailski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgudolla Caserma. --------------------- — Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — TaUfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A, Gabrščck (odgov. J. Fabčid) tiska in zal. Vabilo na narocbo. »S prihodnjo številko skončamo leto y,7. Sedemintrideset let poteče, odkar iz-«jm .Soča«. Dolga doba hudih bojev z r&nuni našimi nasprotniki in sovražniki! \l)ilg-j doba dela za vzbuja in napredek -jfižkiii Slovencev! Ves ta čas Je *$oča« h$,to združena z vsem, kar se je storilo libreta za goriške Slovence. »Soča* pa se latff ni strašita bojev ne z drugorodnimi >jstniki, ne z onimi pod domačo streho. Ves ras je boj okoli nje. Hude boje je bo->mhi, grenke čase je prestala! Preganjava, zaničevanja, škodovanja itd. so se >rstua, neznanski viharji so se zaletavali t nji - tako je tudi še dandanašnji — .$oca< pa stoji tu trdno, neomajana. Ni uvade pri nas, da bi se izlivali v pre-diiih fSoče* slavospevi za storjeno delo. farje doseženo, to daje zadoščenje in vz-toju zadovolj'nost. Tako je bilo, tako je in :ako bo. Podaje/no se v nove boje. Boj je živ-laijt', boj je napredek. Vse, kar ima svet tilikfga, dobrega, obče-koristnega, vse se je zbojevalo s trdim bojem. Ves svet preveva tjj. Umevno, da moramo tudi mi vihteti bojno kopje, zlasti še, ker vidimo, kamor pogledamo, naše. neprijatelje oborožene :ro*i nam.... s Soča* je napreden list. Kflkoršna je Ka, taka ostane tudi v bodoče: beri* feljie.i za praoiee našega ljudsioa. Brezobzirno bo razkrinkavala nakane naših nasprotnikov pod slovenskim in tujim mvem, dosledno se bo borila za naše :;tie pravice ter širila prosveto in napredek :ed goriške Slovence. Umevno, da ima tak iist obilo preganjalcev, kajti povsodi je še 'e preveč ljudij, ki radi ribarijo po nevednost: ljudstva. Dolžnost je napredno-mislečih goriških Slovencev in tudi drugih izven dežele, da širij? naš list, ga podpirajo, naročajo in dakp citat ljudem, ki drugače ne pridejo dj \:-ia, iz katerega bi izvedeli resnico ter ' poučiti o raznem, kar treba vedeli. Širite naš list, naročajte ga, čitajte ga pridno, dopisujte! Vsi napredno-misleči moramo delati skupno, bratovsko, potem zašije solnce zmage napredni ideji tudi po goriški deželi. Nadejamo se, da nam ostanejo zvesti naši dosedanji naročniki, nadejamo pa se tudi, da pristopijo novi. Spominjajmo se ob sklepu leta vedno lepega gesla nepozabnega Lavriča : Vse za narod, svobodo in napredek! Pred deželnozborshimi volitvami. Plže — n — H. »V Eco del Litoraie« se je zavzemala pred par dnevi za to, da naj se kaj kmalu razpišejo volitve za deželni zbor, češ, funkcijska doba deželnega zbora našega poteče še v tem mesecu, pa ni niti potrjen proračun za prihodnje leto; torej bi potrebovala deželna administracija nekakega § M., da bi mogla upraviti svoje delovanje; l s prvim dnem 1908. bomo imeli tudi mi famozni ?ex-lex«; take motitve v avtonomni administraciji niso le nečastne, ! ampak tudi škodljive ekonomičnim in- • teresom dežele..... i Za druge deželno zbore, katerim tudi poteka funkcijska doba ali bodo j razpuŠČeni, se napovedujejo nove volitve po preteku dveh, treh mesecev, kakor se razvidi iz časniških poročil. Torej naj se vršijo volitve tudi v goriški deželni zbor v bližnjem primernem ; Času. Menda ne bo imel nihče nič proti , temu ? Čemu pa! Laška klerikalna stranka, katera se prva poteguje za nove volitve v deželni zbor, ima jasne račune pred seboj in šteje, koliko poslancev bo njenih. Laški liberalci so postali pesimisti po zadnjih volitvah v državni zbor, zato pa se najbrže tudi ne varajo pri štetvi svojih novih poslancev. Na slovenski strani menda klerikalci ne bodo imeli nič proti temu, če se ra: pišejo kmalu nove volitve, saj so oni preobrnili, da smo prišli do tako imenitnega novega volilnega reda. Na napredni in drugi protiklerikalni strani tudi ne bo ugovorov. Saj smo vsi na čistem. Boj bo ljut, toli na laSki strani, kolikor na slovenski. Klerikalci bodo hoteli pograbiti vse na obeh straneh. Kako bo v Furlaniji, to naj razrešijo klerikalni in liberalni Lahi sami med sabo; kako bo pri nas, se da pa prav na kratko povedati: Klerikalci bodo napenjali vse sile in porabljali bodo vsa sredstva, da bi zmagali kar najsijajneje. Napenjali se bodo Se toliko bolj kot zadnjič, ker njihova reč po državnozborski volitvi ne gre naprej po varni cesti, ampak je zašla v jarek. Ako se ne zgodijo čudeži, da bi jih rešila kaka oljkina vejica miru in sprave, ne bo njihova žetev primerna setvi. Ako prevlada zdrav razum ter se udejstvijo prvotni nameni od izvestne strani, potem bo boj s klerikalci sicer hud, prinesti pa utegne med pobožne generale razočaranja. Računi so čisti. Moč je tu. Potreba bo, izrabiti jo pametno v resničen prid našega ljudstva. Nastopi čas sku-šiije in boja, od katerega bo odvisno, kako se bo gospodarilo prihodnjih 6 let v deželni hibi. Pamet in razum ob pravem času, v ospredje borbo za dobrobit našega ljudstva, v ozadje osebne ambicije, jasen cilj pred seboj — potem je upati na vspehe. Če ne pa pojde rapidno navzdol z ugledom in veljavo goriških Slovencev, če ne prinese nova doba 6 novih suhih let, nove davke in nove okove za ubogega kmeta, v katerih mora obupati nad svojo usodo. vilo novoletnih razglednic. Prosimo naročil, da se vse razprodajo. Vsem naročilom se ustreže s povratno pošto. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da ima v zalogi še precejšnjo šte- DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina, dne 25. decembra 1907. — Bokodelsko bralno društvo priredi na Silvestrov večer zabavo v prostorih hotela »Modrijan". Pričetek ob 87». Pri zabavi sodeluje domači sekstet na lok. Mesto vstopnine se bodo pobirali radodarni doneski v prid Ciril-Metodove družbe. Iz Tolmina, — Vabi se k rednemu let. obfinemuzboru Soške podružnice Slov. planin, društva, ki se bo vršil v četrtek dne 9. jan. 1908. v prostorih »Narodne Čitalnice'' vV Tolminu po sledečem vsporedu: 1. Načelnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročijo. 3. Blag. poročilo in volitev računskih preglednikov. 4. Proračun za 1. 1908. 5. Volitev odbora.'6. Razni nasveti. Pričetek zborovanja ob 5. uri popoludne. Če zbor ne bo sklepčen, vršilo ¦ se bo zborovanje uro kasneje v istih prostorih po enakem dnevnem redu pri vsaki udeležbi. Odbor. Dostave k. Soška podružnica naznanja, da je oddal na pošti v Gorici neki društve-nik nakaznico za 6 K pro 1907., a ni podpisal svojega imena na odrezek. Prosimo, da se dotičnik ogla3i, ker drugače ne vemo, komu na korist naj vpišemo poslani znesek. »Narodna Čitalnica" v Tolminu vabi k občnemu zboru, ki bo dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. — Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 3 pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. G. Nasveti in predlogi. Iz goriške okolice. V Solkanu je v prepiru Andrej Stečkovu, doma iz Galicije, podrl na tla Antonijo Ga-brijelčič, katera je tako nesrečno padla čez Dvajset let pozneje. Nadaljevanje =*= „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: *== ALEXANDRE DUMAS. == (Dalje.) Arminges, ki je stal na vratih, je zapazil meni-tavo obotavljanje. Gospod menih, pravi, če je ali če je bil ta Nesrečnež kdaj rabeij, je zaradi tega vsejedno človek. Morite mu torej slednjo uslugo, ki je prosi od vas, l* vaše delo bo tem bolj zaslužno. Menih ni ničesar odgovoril, toda nadaljeval je 'aolče svojo pot proti nizki sobi, kjer sta bila služab-irika že položila umirajočega na posteljo. Ko sta videla lakaja, da se bliža mož božji ra-nienčevi postelji, sta se oddaljila ter zaprla vrata za Menihom in umirajočim bolnikom. Arminges in Olivain sta ju pričakovala; zajahali *° zopet konje, in vsi štirje so odšli naglo po poti, *°ncein katere ao videli, da sta izginila Raoul in njegov tovariš. V trenutku, ko je izginil tudi odgojitelj s svojim 'Plemstvom, se je vstavil na pragu gostilne nov pomnik. -• Česa želite, gospod ? vpraša gostilničar, Be ves ed in trepetajo vsled tega, kar je bil ravnokar iz- Popotnik je naredil znamenje, ki naj bi pomenilo človeka, ki pije, stopil s konja ter pokazal na tega z znamenjem, ki posnema Človeka, ki kaj briše. -— A, vraga! si misli gostilničar, ta je pa menda nem ! — In kje hočete piti? vpraša gosta. — Tu, odvrne popotnik ter pokaže neko mizo. — Zmotil sem se, si misli gostilničar; ni popol-nomc nem. In poklonil se je ter šel iskat steklenico vina in piškotov, katere je položil pred svojega tihega gosta. — Ne želite ničesar drugega, gospod? vpraša nato. -- Da, pač, odvrne popotnik. ¦— Česa želite, gospod ? — Vedel bi rad, ste li videli jahati tod mimo mladega petnajstletnega plemiča; na rjavem konju jaha, in spremlja ga lakaj. — Vikomta Bragelonne? vpraša gostilničar. —- Da, tega. — Torej se vi imenujete Grimand? Popotnik je pritrdil, da je tako. — No, nadaljuje gostilničar, vaš mladi gospod je bil tu pred komaj četrt ure; obedoval bo v Mazin-garbu ter prenoči v Oambrinu. — Koliko je od tu do Mazingarba ? — Dve milji in pol. — Hvala I Grimand, prepričan, da dobi svojega mladega gospoda še pred koncem dneva, je bil videti bolj miren ; obrisal si je čelo ter si natočil kozarec vina, katero je molče popil. Ravnokar je položil prazno čašo na mizo ter jo hotel vdrugič uatočiti, ko se je začul od one sobe, kjer sta bila menih in umirajoči, strahovit krik. Grimand je planil pokoncu. — Kaj je to ? pravi, od kod je prišel ta krik ? — Iz ranjenčeve sobe, odvrne gostilničar. — Kakega ranjenca? vpraša Grimand. — Nekdanjega rablja iz Bčthuna, ki je bil napaden od španskih partizanov, katerega so prinesli sem in ki se v tem trenutku spoveduje mlademu av-guštincu.: zdi se pač, da mora silno trpeti. — Nekdanji rabeij iz Bčthuna? zamrmra Grimand, v katerem so vstali spomini... Človek kakih petdesetih ali Šestdesetih let, velik, močan, rjav, črnih las in Črne brade ? —- Da, tako je, samo njegova brada je osivela in njegovi lasje so sedaj beli. Ga li poznate ? vpraša gostilničar. — Videl sem ga nekoč, odvrne Grimand, čegar čelo se je zmračilo pri sliki, ki so mu jo vzbudili ti spomini. Žena je pritekla vsa trepetajoča. — Ali si slišal? vpraša svojega moža. — Da, odvrne ta ter se ozre vznemirjen proti vratom. V tem trenutku se je začul vdrugič krik, slabejši nego prvi, toda sledilo mu je dolgo, tožeče ječanje. Vsi trije so se trepetajo spogledali. — Treba pogledati, kaj je, pravi Grimand. — Rekel bi, da je to krik človeka, ki ga nekdo davi, zamrmra gostilničar. — Jezusi v3klikne žena ter se prekriža. škafe in kotle, da ni mogel zdravnik spoznati, ali je poškodba lahka ali težka. — Poškodovana je več v notranjem delu telesa. Steft-kova je redar Anton Jug takoj aretoval a ga so potem na povelje župana spustili; zaradi njegovega čina ga je sedaj orožništvo naznanil kompetentni oblasti. Ivan Klede je pa v jezi tako stisnil Marijo Šušmelj za roko, da ji je kri na koncih prstov pritekla. — Ker niso Martin Krpanova dejanja več dovoljena, se bo tudi Klede za ta čin moral zagovarjati pred sodnijo. Iz Šempetra. — V Šempeter je prišlo razsajat na sv. Štefana dan 5 mladeničev iz Podturna. V Mičevovi gostilni so izzivali druge, nastal je pretep, in neki Urdan je bil ranjen precej z nožem, vsled česar so ga peljali v goriško bolnišnico. Napadalec Colot se bo moral zagovarjati pred sodnijo. V LOŽfllku je bilo Josipu Loser vkradeno kolo znamka „Puch" št. 10580. — Tatinskega kolesarja niso Še dobili. Iz sežanskega okraja. Ni POljU {S umrl blizu Žirij neki star mož, ki je beračil v nedeljo po Žirjah in okoli. Našli so truplo na dan sv. Štefana na polju. Iz tržiškega okraja. Občinski ZlSlOp I TrŽIČK je razpuščen. Vladni komisar je E. v. Dandini. Iz kobariškega okraja. LibliŠanjSki nune Leben jaha skozi Kobarid v največjem galopu, tako, da so naši otroci v nevarnosti, da pridejo pod konjska kopita. Malo bolj počasi, g. Leben! DrSŽBBSM nune Kalin imenuje s prižnice Kobarid — razbojniško jamo ter huj-ska svoje vernike na bojkot kobariških trgovcev. — Na sveti večer je maše val od 11. are do 3. ure zjutraj ter povečal slovesnost z dolgo pridigo proti liberalcem. Ves advent pa je tudi pri zornicah mučil vernike z dolgimi pridigami ler priporočal Bogoljuba, Domoljuba, Slovenca itd., zaletaval pa se je v napredne časnike. Mi smo siti te njegove gonje. Naj miruje, če ne.... Dreženčani hočemo živeti v miru s Ko-baridci in v prijateljstvu, ne pa v sovraštvu. Zapomnite si to, gospodine Kalin 1 V KGbarldli so ustanovili v Čitalnici mladeniči tambnraški zbor, ki lepo vspeva. Le take naprej! Klerikalno gospodarstvo je povsodi uzomo. Tako je tudi pri nas. Sedaj nagajajo klerikalci konstituiranju cestnega odbora. Ali morda radi tega, ker iščejo obresti od 18.000 K, katere niso bile plačane skozi 3 leta kobariški posojilnici ? I Zveza narodnih društev. Pevsko In tamb. društvo »Ptulsora" v Podgorl priredi veselico dne 29. t. m v novi dvorani gosp. Št. Breganta. Vspored: 1. Svira orkester. 2. E. Adamič: »V gozdu", poje mešan zbor. 3. M. pl. Farkaš: „0j Hrvati,, oj junaci", udarjajo tamburaši. 4. S. Gregorčič : »Naš narodni dom", deklamacija. 5. Šaljiv prizor; nastop okteta v narodni noši. 6. /„ nVenček jugoslovanskih pesnij", svira orkester. 7. K. Mašek: nZgubljena vera«, duet s spremljev, harmonija. 8. E. Adamič: „Da sem jaztičica?" mešan zbor. 9. Jahoda: „ Venec jugoslovanskih narodnih pesnij", udarjajo tamburaši. LO. Jaka Stoka: »Trije tički", burka v dveh dejanjih. 11. Ples in šaljiva poštar—Sedeži L vrste 1 K^ IL vrste 80 vin., III. vrste 60 vin. Stojišča 40 vin. — Pri plesu svira orkester c. in kr. pešpolka štev. 47. Začetek ob 4. uri pop. PrNaVMja. — Že prejšnji teden napove-* dana predavanja se niso mogla vsled nepričakovanih ovir vršiti. Zato bodo pa to nedeljo, dne 29. in sicer v Oslavju pop. ob 4. uri v prostorih gosp. Pavlina, kjer bo prednji dr. Jane o gospodarskih krizah, in ob 31/., v Prvačini, kjer bo predaval dr. Dereani: O prvi pomoči v slučaju nesreče ali nezgode. Knjižnica »Narodne Prosvett" je vsled revizije knjig zaprta do 3. januarja 1908. Vsled sklepa odborovega je dovoljen od novega leta 1908. naprej dijakom obisk čitalnice »Narodne Prosvete" le v popoldanskih urab. »Narodna Prostata" priredi v nedeljo dne 5. januarja 1908. v Trgovskem domu dramatično predstavo. Igralo se bo delo slovečega ruskega pisatelja Turgenjeva »Tuji kruh" in enodejanka Zofke Kvedrove »Egoizem". Gostovalo bo dramatično društvo iz Trsta. Uetijci * Ooffci i)a dela „ii)osra do s^drijc". V graški BTagespost" 22. t. m. čitamo poziv na »preljubeznive rojake" od društva goriškega Šulferajna: Staro mesto Gorica, v katerem so ne-; koč bivali nemški grofje, je postalo z novo železnico člen med nemškim osrčjem in pristaniškim mestom Trstom. Kot tako speši mesto nemški pritok proti Jadranskemu morju in s tem razvoj nemške trgovine in industrije. Že sedaj biva 4000 Nemcev v Gorici in v okolici in iz Nemcem prijaznejših časov obstojate srednji šoli. Kar pa ni obstojalo in kar so si morali Nemci sami napraviti, je nemška ljudska šola, ki je bila ustanovljena 1. 1864. in ki jo vzdržuje »Društvo za vzdrževanje nemške šole v Gorici". — Podporo dobiva tudi od nemškega šulferajna na Dunaju. Z otvoritvijo nove železnice je vzročilo naraščanje nemškega življa take razmere v tej Soli, ki so nevzdržne. S krvavečim srcem nismo mogli preprečiti, da so se že o početku zadnjega šolskega leta radi pomanjkanja prostora morali mnogi otroci odsloviti. Polni bolesti in srda smo morali dopustiti, da polni naša deca v veselje našim nasprotnikom drugojezične zavode, v katerih je nerešljivo za naš narod izgubljena. Tako no more in ne sme dalje. Priskrbeti se mora našim otrokom varno in vsem potrebam zadoščujoče zavetišče, in sicer v najkrajšem času. Zbog velikodušnosti naših brambnih društev nam je bilo mogoče nakupiti primerno stavbišče. Kriti pa se morajo še troški zidanja v zneska 110.000 kron. Povsem je nemogoče, da bi mi, ki donašamo že takointako des8j;let}a težke žrtve za vzdržanje naše narodnosti, mogli nabrati tako veliko svoto ... Draštvo prosi Bpreljubeznive rojake" nujne pomoči in se nadeja, da ne ostane klic po pomoči od sto in sto nemških otrok iz daljnega juga brez odmeva. Pokaže naj se, da beseda nemške zvestobe ni prazen zvok. — Doneske sprejema prof. Al. Stockmair v Gorici, Corso Verdi. Daljšega komentarja ni treba, pripominjamo le to: Tako nastopa nemški profesor na naših tleh in za njim stoje gotovo vsi nemški od vlade nam vsiljeni profesorji, ki so ob tej ali drugi priliki nastopili v korist nem. šulferajna, kakor znani Nussbaumer, dr. He-metsberger i. dr. Slovenski profesorji pa se ne upajo tako nastopiti javno na svojih tleh v narodno korist, ker mogla bi jih tetka vlada pokarati: — »Nur sehon brav sein!" Dela dosti, rok je mnogo, nobena se ne gane. B. Moll-ov Seidlifz-prašek jo za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig, škatlje K 2'— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Motl-ovo Franc, žganje in za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepfiujoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsako vrsto. Orisr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodUnicah. Glavna lekarna L MOLL, c. in kr. dvorni taloiuik, Baaaj, I. Tuchlauben S. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Oristofoletti, L. Gliubich, A. Gironcoli. Domače vesti, Družbi sv. Cirila In Metoda je daroval za odkup novoletnih voščil 4 K gospod mirenski nadučitelj Alojzij Urbančič. Hyala! Posnemajte ga! Smrtna kOSI. — V četrtek so pokopali v Gorici privatnega uradnika g. Fr. B e s 1 a n a ki je umrl v tukajšnji bolnišnici po operacij/ kateri se je bil podvrgel Preostalim naše sožalje! Včeraj je umrla v Rihembergu komaj '24 let stara gospa Antonija Ples ni čar soproga tamkajšnjega nadučitelja. Pogreb bo jutri popoludne ob 3. uri. Eazžaloščenemu g. soprogu naše iskreno sožalje! Danes ob 2. pop. so položili k večnemu počitku v Srpenici gospo Marijo Trebfee roj. Kranjec, soprogo tamkajšnjega nadučitelja. Preostalim naše odkrito sezame! h »OlJftikO tallll!l]&a je darovalo žu^a-stvo Bilje 20 K, Neimenovan št. 1. je daroval 5 K, Neimenovan št. 2. j>3 daroval s novih _pelerin_v vrednostL 80-—100 K,-Hvala! Spominjajte se dijaške kuhinje ob novem letu I Naj bi dospelo mnogo novoletnih daril! Darov! za BoiičnlCO pri MflSlu, katero je napravila goriška ženska podružnica Družbe m, C. in M. — Občina Pevraa K 10, g. Kogar Alojzij, velepos, K 10, g. Kumar Jan. Nep., kurat K 6, g. Šuligoj Josip, krčmar K 5, g. Pintar Anton, velepos. K 5, g. Flegl Anton, velepos. K 4, g.a Seidl Pavla, prof. soproga, 16 parov nogavic in K 4, gosp. Arrigler S., c. kr. gozdar K 3, g.a Komac Josipina, K 3, po 2 K: g.a Dr. Šorlijeva Minka, bar. Teu-fenbach, g.čna Černelič Anica, g. Kopač Jernej, zavoj sveč, g. Mikluš Angel, trgovec, g. Komjanec Anton, trgovec, g. Kodermac Anton, trgovec; p. Drufovka Jožef, trg., K. 1*20; po 1 K: g, Klanjšček Jožef, g. Toroš Henrika, g.a *Kersnik-Roth Leopolda, g. Prinčič Edvard, g. Ciglič Gašper, trg., g. Brezigar Miha, krčmar, g. Koraavli Ceno, g. Pavlin Janez, g.a Klede Terezya, g. Prinčič Karol; g. Fiegl Karol, GO vin., g. Hedžet & Korit-nik, darovala raznega blaga 24 m, gosp, t'o-tatzky A., 6 parov spod oblek, 6 parov no gavic, 6 parov čevljev, g. Medved I. 3 pov. jopice, Krojaška zadruga raznega blaga U\ m, gosp, Bisail Av., i deško obleko in raznega blaga 10 m, g. Pregrad & Černelič, ra/ne.ja blaga 11 m, g. Bohinjski A raz. blaga 1' s ni, g. Jakil Fr. in Drufovka, usnje za čevlje. & Fon Anton, (i čepic, baronica Thommel, nogavice, zapestnice, sp. krila, šerpe, g.a Snu-nor Ana, posestnica 1 košaro sadja, g. Dm-Ščik Karol 45 kolačev, Neimenovan 2 lieflvi obleki. V imenu obdarovane mladine w. najtopleje zahvaljuje odbor. Vladna podpora za seno in klerikalci. M je več reči, s katero bi klerikalci ae slepariji ter škodovali kmetu. V soboto je prinesla „Gorieatt tako-le „novico": »Vlada je dovolila veliko p odporo za nabavo sena posestnikom." — nGorica" je tiskalo to »novicoB debela, pač zato, ker je debela laž ! Ni res namreč, da je dovoljena jako velika podpora. To potrjuje tudi »Gorica* sama v torek, ko piše, da je dovoljena »izdatna podpora", na drugem mestu \-- (Dalje v prilogi.) Grimand je malo govoril, kakor vemo, toda tem-1 več je delal. JPlanil je proti vratom ter jih šiloma! stresel, toda zaprta so bila od znotraj z zapahom. — Odprite l zakliče gostilničar; gospod menih, odprite na mestu! Nihče ni odgovoril. — Odprite, sicer u lom i m vrata 1 zagrozi Grimand. Zopet isti molk. Grimand se je ozrl na okrog ter zagledal železen drog, ki je slučajno stal tam v kotu; pograbil ga je naglo, in predno mu je mogel gostilničar ubraniti njegov načrt, je bil že porinil vrata v sobo. Soba je preplavljena s krvjo, ki je kapala skozi blazine na tla. Ranjenec ni več govoril, samo hropel je; menih je bil izginil. ¦•-'¦'— Menih? zakliče gostilničar; kje je menih? Grimand je planil proti odprtemu oknu, ki je gledalo na dvorišče. — Gotovo je zbežal skozi to okno, je vskliknil. — Mislite? pravi gostilničar prestrašen: dečko, poglej, če je menihova mula še v hlevu! — Mule ni več! zakliče oni, kateremu ja bilo veljalo to povelje. Grimand je skrčil obrvi, gostilničar je sklenil roke ter se oziral nezaupno na okoli. Kjegova žena pa se ni bila upala stopiti v sobo, stala je vsa plašna na vratih. Grimand se je približal ranjencu ter gledal te trpke, krepke poteze, ki so mu vzbujale tako strašne spomine. Ko ga je tako nekaj časa nemo, mrko ogledoval je slednjič izpregovoril: — Ni več dvoma, on ja, — Ali še živi? vpraša gostilničar. Grimand ni odgovoril. Odpel je ranjencu suknjo. da bi mu potipal srce, dočim se je tudi gostilničar približal; toda hipoma sta oba odskočila, gostilničar je prestrašen za vpil, Grimand pa je prebledel. Ostro bodalo je bilo zasajeno do ročaja v levo stran rabljevih prsi. — Tecite iskat pomoči, pravi Grimand, jaz ostanem poleg njega. Gostilničar je zapustil ves zmeden sobo; njegova žena je bila zbežala pri kriku, ki ga je cula od svojega moža. V. Odveza. To se je bilo zgodilo tako-le: Videli smo, da ni menih spremil iz lastnega nagiba ranjenca, ki mu je bil priporočen na tako nenavaden način, temveč proti svoji volji; morda bi bil skušal ubežati, da se mu ja zdelo to količkaj mogoče. Toda grožnje dveh mladih plemičev, njuni spremljevalci, ki. so ostali za njima ter bili gotovo od njiju poučeni, in slednjič premišljevanje samo je bilo napotilo meniha, daje igral svojo ulogospovednika dokonča, na da bi se kazal preveč zlovoljnega; ko je bil v sobi, se je približal„ ranjenčevi postelji. Rabelj se je ozrl s tistim naglim pogledom, ki je lasten umirajočim, kateri nimajo mnogo časa več iz gubivati, v obraz onemu, ki naj bi bil njegov tolaž-nik -, zganil se je začudeno ter rekel; — Zelo ste še mladi, duhovni oče? — Ljudje, ki nosijo tako obleko, kot jaz, nimajo nobene starosti, odvrne suho menih. — O! govorite prijazneje z menoj, oče moj, pravi ranjenec, prijatelja potrebujem v svojih poslednjih hipih. — Pač zelo trpite? vpraša menih. — Da, toda na duši mnogo bolj nego na telesu. — Rešimo vašo dušo, pravi mladi menih; toda ste li res bčthunski rabelj, kakor so rekli ti ljudje? — To se pravi, ga prekine Živahno ranjenec, ki se je bal, da bi mu ne odvzelo ime >Rabelj« poslednje pomoči, katere je želel, to se pravi, bil sem, toda nisem več. Petnajst let je temu, kar sem odložil svojo službo. Prisostvujem pač še usmrčenjem, toda sam ne izvršujem več te službe, o ne l — Torej se vam gnusi vaš poklic? Rabelj globoko vzdihne. — Dokler sera izvrševal svojo službo samo v imenu postave in pravice, pravi, sem mirno spal zaradi svojega stanu; toda od one noči, ko aem služil za orodje neke nenavadne osvete ter dvignil svoj niefi s sovraštvom nad bitjem božjim, od onega dne... Rabelj obmolkne ter zmaja obupno z glavo. t- Govorite, pravi menih, ki je bil sedel konec postelje ranjenčeve in ki ga je začela zanimati ta povest, katere začetek je bil tako čuden. — Ah, pravi umirajoči z izrazom bolesti, k: }® je dolgo zadrževal in ki mu je slednjič prikipela na dan, ah, dvajset let sem skušal udušiti svojo vest z dobrimi deli; skušal sem zamoriti naravno krvoločnost v onih, ki so prelivali kri; pri vsaki priliki sem izpostavljal svoje življenje, da bi rešil življenje onih, ki so bili v nevarnosti, ohranjal sem na zemlji človeška bitja kot nadomestilo za ona, ki sem jih spravil s sveta. To Še ni vse: premoženje, ki sem si ga pridobil v izvrševanju svoje službe, sem rasdelil med re* veže, začel som pridno obiskavati cerkve, ljudje, ki so se me prej izogibali, so se navadli name. Vrt so i| __ ___ r-_,.__________, »O BO uuvhuu Mamo. *"*,.. jfl odpustili, nekateri ao me celo ljubili; toda#mislim* «w mi Bog ni odpustil, zakaj spomin na oni umm "r preganja brez preatanka, in vsako noč se mi z<«, Prilega r?Soče" «. I«, z dne 28. decerira 1907. ^ je znesek precejšen". V soboto torej je bila svota j ako v elika, v torek pa Že le izdatna in precejšna. S takim pisare-njem »Gorica" le Škoduje prizadetemu kmetu. Vlada zagrabi za njeno poročilo, da je podpora Jako velika: in prosilcem se zna pripetiti, da bodo zavrnjeni z opazko: saj je »Gorica", za, katero stojita dva poslanca, izjavila, da je podpora jako velika. Kaj hočete še več?? ~- ", "v- ¦ * ~ Mi smo tega mnenja, da o takih rečeh 8e ne sme preveč bohnati v javnosti. Zatega-del pa je narodno-napredna stranka ubrala drugo pot Poslanec Št rekel j je že za časa suše stavil v poslanski zbornici • nuj#n pred«, log, naj priskoči vlada na pomoč glede nabave sena. Potem je bil večkrat pri poljedelskem ministru, kateremu je tolmačil bedo Silvestrov večer v »Trgovskem Domu". — Mo- - žki in ženski zbor „ pevskega in glasbenega društva* in »Slovenska Čitalnica* v Gorici priredita Silvestrov v e č e r dne 31. decembra t. 1. v dvorani »Trgovskega Doma" s sodelovanjem vojaškega orkestra. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: l. Godba. 2. možki zbor: a) Pončni stražnik, R, Savin, b) Moč ljubezni, '^foflSKZkff.^r idesstr zbor-t-^ubezen, Pro-haszka. 4. Godba. 5, Kitajska podoknica, *%. 6. Godba. 7. Kvartet: a) Pod noč, Svetek,-b) Slanica, Švab. Odmor. 1. godba. 2. Kara-kala, žaloigra v verzih nepoznanega pesnika. Osebe: Karakala, rimski cesar, Geta, njegov brat, Makrin, pretor, Livija, njegova hči, Gotova ljubica, rimski vojščak. 3. Godba. 4. Eskamoter, nastopi Bramaputra iz _Ia.dije.__5. ljudstva; Storil je -potrebinr korake tudi pri t.^,;iAir^ve^oM^~idMr7'i Novoletna namestništvu in pri okrajnem glavarstvu Sežani, da se dožeue potrebam odgovarjajočo podporo. Izvrševalni odbor narodno napredne stranke se je obrnil že 12. t, m. do občin kraških in vipavskih s posebno okrožnico, naj se tudi one skupno s poslancem potegnejo za potrebno podporo, ker določena je bila p r e-m a j h n a, — Kar se je doseglo, to je v prvi vrsti zasluga poslanca Štreklja. Od prvega početka dosedaj se je neprestano trudil pošteno podporo dobiti za svoje volilce. On je bil prvi — Če je Se kdo drugi se pobrigal za kuko malenkost, je hodil po njegovih stopinjah. Zato so vsi slavospevi poslancu Fonu v farovškem listu neopravičeni, in neumnost je vse hvalisanje »Kmečkih zvez" in ^Goriške zveze". — Klerikalci morejo s svojim bedastim pisarjenjem le škodovati, zlasti že, ker so se pobakali, da je podpora jako ve lika, kar pa ni res. Klerikalcem je malo mar za podporo trpečemu kmetu, njim je le za s t r a n k a r s t v o, in v strankarski strasti se spozabljajo tako daleč, da govoričijo o jako veliki p o d p o r i, kar sliši vlada neznansko rada; če pri tej veliki podpori kmet dobi malo ali skoro nič - kaj to njim mar! Dodatek. — Včerajšnji »Primorski list" piše glede nabave sena nekoliko drugače nego »Gorica" v torek. »Prim, list" sporoča, kakor da je poslanec Fou gibal za goriško okolico glede nabave sena. Pravi, da je namestništvo na njegovo prizadevanje predlagalo 60.000 K. Če je to res, je čisto prav t Da bi jih le tudi dobili! — Ali kako grdo zopet slepari »Pritn. list". Članek ima naslov »Velik uspeh poslanca Fona", ponavljamo »Velik uspeh*! Potem sledi v članku različno razlaganje, na koncu pa: »Kolik je znesek, ni Se znano; vendar pa je dobil poslanec Fon zagotovilo, da je precejšen". A teko! Čitatelj pričakuje, kak je tisti velik uspeh, misli, da je že gotovih 00.000 K — nato.pa tako razočaranje: Fon ne Y6 ItiL in drugi klerikalci L njim nič, kak znesek se nakaže. Samo obljnbilo se je nekaj Fonu, in to se razglaša kot v e li k uspeh. — To sle-pirstvo, to šarlatanstvo po farovSkih listih presega že vse meje! Družba sv. Mohorji In Gregorčlčeie poizlje. — Zadnjič smo priobčili naznanilo družbe sv. Mohorja, da izda Gregorčičeve poezije, katere izbere znani slovenski pesnik A. Medved. — Prav! Liipa misel! Ali bojimo se, da se izvede tako, da a« bo prav. Če bi volil pesnik Medved po svoji volji, potem izbere brez dvoma iz poezij Gregorčičevih vse one, ki so mu prinesle ime odličnega pesnika. AH bojimo se, da bi odbor družbe sv. Mohorja ne bil prav zadovoljen s tako zbranim gradivom. Ljudje, ki odločujejo v druibi, bodo iskali svojega Gregorčiča; skušali bodo prikrojiti vse tako, da bomo imeli pred seboj pač lep šopek mičnih poezij, toda -glave in hrca" pesnika ne bo mogoče spoznati iz njib. Nam se zdi, da bi utegnilo biti tako. Zato pa opozarjamo družbo, naj poda tako knjigo Gregorčičevih poezij, da bo ugajala vsem, ne le klerikalcem. Ne polovičarskega, ampak celega Gregorčiča hočemo imeti v izdaji družbe sv. Mohorja! alegorija in polnočni govor. Mej vsporedora prodaj srečk. Po polnoči razdelitev dobitkov. Ples. — Vstopnina za osebo 50 vin, Vatop je dovoljen le člaaom in po njih vpeljnnitn gostom. V dvorani bo preskrbljeno za točno postrežbo s pijačo in mrzlo jedačo. — Pri posebnem buffetu bodo dame prodajale —- pol zastonj — buteljke, sladčice itd. K obilni udeležbi vabita odbora. KlerikllRI poštenost. — Čitataljem našiin je znano, kako infernalno zlobno je hotela »Gorica" škodovati največjemu slovenskemu denarnemu zavodu — »Trgovsko obrtni zadrugi". Dobila je rezek odgovor, kateri je g. A. Ga-b r š č e k podpisal. Odgovarjal je pred vso javnostjo za vsako besedo! Zgražal se je nad nesramnostjo »Gorice8 vsakdo, ki ima količkaj npogleda v splošno iinančno stanje. »Gorica" j© sicer obmolknila, zaprli smo ji sapo, — ali da bi obžalovala svoj falotski čin, tega ni storila. Njena k a t o H S k a vest jej tega seveda ni narekovala! — In vendar bi bila morala to storiti, ako je pri njenih rejnikih količkaj krščanski katekizem doma! Lagati, opravljati, obrekovati, to znajo ti katoliški junaki, -~ toda storjeno krivico popraviti, tega nikoli! 1 Mi smo bili dobro poučeni o razmerah pri nekaterih klerikalnih zavodih. Vedeli smo, da je bila „Centralna" še v večjih stiskah nego katerikoli napreden zavod, — toda molčali smo. Celo v odgovoru »Gorici" ni bilo niti ene besede, ki bi mogla vzbuditi neza-upnost pri vlagateljih, ki imajo svoje denarje pri »Centralni* ali drugod. To smo storili namenoma, ker škodovati nismo hoteli nikomur ! Velikanska finančna kriza y Ameriki je pač nastala v prvi vrsti radi tega, ker so se kapitalisti zbali ter odtegnili svoje zaklade javnemu prometu. Saj denarja ljudje niso požrli! Le poskrili so ga! — Recimo, da bi irneia »Goricu* kaj več vpliva nego ga ima, kako lahko bi bilo zasejati nezaupanje, strah po deželi..., in nastal bi lahko nrun" na sicer močan in ugleden zavod! — Povedati moramo sicer, da je „T. o. z." v položaju, da zmsga celo tako nevarnost, toda cela vrsta eksistenc bi bila uničena! Toda za te eksistence se „Gorica" ni brigala! Pristna klerikalna brezvestnost. Finančni položaj se boljša, — in prav »T. o. z." je zmagala uprav sijajno vse težave ! Danes je njeno delovanje skoro že povsem normalno v veliko korist goriških Slovencev ! O Slabih tisiplslk. — »Gorica" pite: »Pred vsem je skrbeti za to, da mladina ne dobi v roke slabih časopisov in knjig, ki so prvi vzrok sedanje podivjanosti*. Neki »dolgoletni vzgojitelj" je s temi besedami Sno potegnil »Gorico" za ušesa. Res treba skrbeti za to, kar zahteva. Zato proč z »Gorico", proč s »Primorskim listom", proč s knjigami, katere vsiljujejo klerikalci, ker vsi ti so prvi vzrok sedanje podivjanosti! Plesne iaj§ »6sr. Slu, Minjlns" se bodo vršile jutri v nedeljo 29. t. m. in 1. januarja j908. ob 3. uri pop. Božične misli je razvijala »Gorica" na sveti večer. Kako zmedene misli ima celo o svetem Božičnem času, dokazuje to-Ie: Pravi, da je odrešerdkova milost prenovila lice in srce človeški družbi, da so izginile ločilne stene med narodi in stanovi, sužnjem so se razklenile verige, zavladalo je bratoljubje in ljudo-milo sočutje.... Velikanski preobrat. Svet je odrešen! Ali farizej, ki je pisal gorenje besede, je sodil, da brez papeža*-ne sme skon-čati tako krasnih božičnih mislij. Zato je hitro vštulii papeža vmes, pri tem pa se je zagolopiral. Poprej nam predočuje odrešitev, ko čeblja o papežu, pa trdij da še le geslo sedanjega papeža: »Omnia restaurare in Christo" (vse obnoviti v Kristusu) prinese popolno odrešenje človeštvu. Torej Sartc iz .J___r_ej^'e_Sde_ odreši syet! Ali ne dištio po kri voverstvu ? Društvo ..Goriška Slovenska Mladina" naznanja, da priredi svoj veliki ples dne 29. februarja 1908. Klerikalci In mladina. — »Gorica« piše: »Kaj se nikar nedovoli nedorastli mladini zahajati med o dr a s ti e ljudi in v njih družbe, bodisi že doma ali v gostilni/ — Taki so klerikalci v teoriji, v praksi pa drugačni. Zakaj pa sta vlačila k sebi nedorastle študente dr. Breeelj in Kremžar? »Dolgoletni vzgojitelj« jima pravi, da nista delala prav! Seveda ne! — Uboga mladina, kako bi bila nesrečna, 5e bi zašla klerikalcem v kremplje. Spridili bi jo in napravili iž nje neznaftajneže. Gorenji nauk naj čita pazljivo tudi listi klerikalec, ki je gostil nekaternike v gostilni s piščancem. Če ne gre drugače, naj piščanci vlačijo ljudi v klerikalni tabori Plažujočlh naročnikov manjka »Gorici", še bolj pa »Primorskemu listu". Zato si žele v »Gorici" čim več novih, piačujočib naročnikov. A ha! Klerikalci imajo različne fonde, da morejo dajati brezplačno svoje lažnive liste med ljudstvo. Za klerikalno Časopisje skrbi tudi »Pius Verein", ki razpolaga s tisočaki in tisočaki. Ta podpira tudi klerikalno časopisje v naših deželah. (Tudi „1/ Ecott začne izhajati z novim letom vsaki dan s tujim denarjem). Vendar hočejo še novih, plačujočih naročnikov. Denarja, dosti denarja bi radi imeli za nove volitve v deželni zbor! Umrli Ji za jetiko v tukajšnji mestni ženski bolnišnici Ida Miceu, proti kateri se je imela vršiti v zadnjem porotnem zasedanju razprava radi detomora. TafelM. •— Pri Sv. Luciji je do sedaj nepoznani tiček odnesel pri g. Kovačiču uslužbeneinu postiljonn Oašparju Oolja več obleke, kovček s perilom, srebrno verižico, hranilno knjižico za 1200 kron in razne malenkosti. — Soba, iz katere so bile te stvari vkradene, ni bila sicer zaprta, toda vseeno se sumi, da je tat domačin, kateri hišne prostore prav dobro pozna in ve, kje postiljon svoje reči shranuje. Vojaški konji so se plašili pred motoeik- Ijem blizu starega pokopališča ter se spustili I v tek z vozom, polnim premoga. Vo*: je za- | del ob zid ter se razbil, premog pa se je stresel po blatu. Vojaki so končno le ukrotili t divje konje. BOŽIČ Zl uebolfie. — V tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov prirejajo vsako leto drevesce, okoli katerega zberejo manj nevarne umobolne. Tako je bilo tudi letos. Istotako na koloniji za umobolne v Stari gori. Peui«) Ig brit!® droštfo t Dolnli Vrtojbi bo imelo svoj redni letni občni zbor na novega leta dan v prostorih g. Jakoba Maraža. Pretep je bil koncem ulice Formica in tam okoli ponoči med vojaki in nekimi mladeniči. Vojaki bi bili napadli in ranili baje brez vzroka 3 mladeniče. 0]6 nekega voza je udrlo včeraj popoldne skozi veliko steklo C*>tičeve prodajalne v Gospodski ulisi št. 1., zdrobilo isto in napravilo nekaj škode na izloženih čevljih. Nogo Si Ji 2l8»ll knjigovodja tvrdke A. Pavletič v Gosposki ulici. Ko je šel po Ver- dijevem Tekališcu ob hiši, kjer je Mianijeva trgovina, sta pritekla iz veže z vso silo dva dečka ter podrla knjigovodjo l na razpolago naših domaČih potreb! Toda le nekateri naših zavodov imajo zunaj dežele nad — dva mi H j ona! Ta denar naj se polagoma pokliče zopet domov! Ponekod je denarja nad domače potrebe, drugod ga je premalo! Treba bo ra-cijonelne razdelitve denarnih sredstev! — Rojaki, uvažujte ta naš nasvet! Delniška dražba kranjskih opekaran se je ustanovila. Zgradi se parna opekarna za 8 milijonov letne opeke v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Družba prične z glavnico 400.000 K. Osnovana je družba le z domačim slovenskim kapitalom. Vinarsko In sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici sklicuje občni zbor v Gorico dne 30. t. m. ob 11. uri predpoldne v društvenih prostorih v ul. Sv. Antona št. 7. Izselilo SB j6 iz Evrope v Ameriko meseca oktobra t. 1. 111.513 oseb. Iz Avstrije 28.187, iz Ogrske 12.531 (za dva tisoča v vsaki polovici več od lanskega oktobra!). Opaža se, da se Japonci kljubu za nje neugodnim odmeram stalno izseljujejo v Ameriko. Politični pregled. Deželni Zbori. — Goriški, kranjski, češki in gališki deželni zbori so končali svojo funkcijsko dobo, oziroma jo skončajo te dni. Nove volitve bodo najbrže že 28. febr. 1908. Odlikovana Ministra. — Ministra Marchet in Derschatta sta dobila red železne krone prve vrste. . ČeŠkO-nemŠka Opraia. — Dr. Herold je izdelal načrt za rešitev jezikovnega vprašanja pri vseh oblastih na Češkem ter ga izročil merodajnim činiteljem v pregled. Na HiZOZiniSkem je odstopilo celo miui-sterstvo. KonStitliCiJa na Kitajskem. - Vlada je razglasila, da uvede ljudske zastoj e. Do uvedbe konšiitucije pa je prepovedano snovanje društev. Razne vesti Štrajk » Trstli je nehal. Delavci so se vrnili v arzenal delat, ne da bi bili kaj Katoliški duhovnik prestopil t protestantizem. — Kaplan v Gorjah pri Bledu Capuder je prestopil k protestantom ter se poročil z mlado Švedinjo, katero je spoznal na Bledu. Sedaj bo Capuder baje protestantovski pastor na Bledu. — Ljubezen je zmagala nad vero! Svoj čas je bil Capuder hud klerikalni petelin. Pred par leti je izstopil v Istri neki hrvatski duhovnik iz katoliške cerkve ter prestopil tudi k protestantom. Na Ruskem je nastal izredno hud mraz. Toplomer kaže 35 stopinj pod ničlo, Vsesloianski kongres se bo vršil, kakor znano, prihodnje leto v Rusiji. Iz srede avstrijskih Slovanov je izvoljen v odbor tudi poslanec Hribar. Peiska zieza noravsklh učiteljev nastopi jutri v Ljubljani s koncertom, za kateri je mnogo zanimanja. Pet ČOlno» seje potopilo v hamburškem pristanišču, ker je zadel vanje neki par; k. 200 ŠtraJkllJoSIfi delavcev je bilo vstreljenih v Ameriki v Iquique. Prišlo je bilo do spopada med četami in delavci. Dunajskega Sleparja Goldschmidta,kije preoblečen za računskega častnika okradel dunajski arzenal, so prijeli na Bavarskem. Pri njem so dobili še 21.000 K. V Londonu je bilo v božičnih praznikih v prometu 50 milijonov pisem, zavojev je bilo tudi par milijonov. Poštna uprava je najela za božične praznike 8000 oseb, ki so pomagale poštnemu osebju pri ogromnem delu. Pevsko driiilvo »Zarji" i Bojanu pri Trstu priredi 1. jan. 1908. velik koncert z igro in plesom. Začetek ob 4. pop. Kazenska razprava radi predaja Port-Murja. — V> tej razpravi je posebno važna izjava generala Kuropatkina, ki je povedal, daje pred vojno že mnogo časa prej povedal vladi, da pride do spopada z Japonci, cko Rusija ne opusti svoje vstočne politike. Izjavil je na merodajnih mestih tudi, da mora Rusija pod-leči, ali niso ga hoteli poslušati. \V Kopni se je ustanovilo dramatično društvo „IstraB, kateremu je namen prirejati dramatične predstave po zapadni Istri. Profla se Puioiii pogoji Mattopalul v Št. Petru pri Gorici, Glavni trg št. 56. 0 isti se nahaja dobro idoča pekarna, špecerijska in železninska trgouina. Pojasnila daje Gregor Prosen, želez-niški mojster u Isescah na Gorenjskem. Žene! Ako trpite na širjenja krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Siervas-a Ealk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. pISe: Lepa hvala! VaSe sredstvo je učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. pi§e: „Priporoc"ala bom vsakomn Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo žo po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti pošiljatvi 1 marke nemSke veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: »Motenja perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. mehanična delaunica I. Potočnik & A. Httgel GORICA - za vojašnico - GORICA == Telefon št. 71 ===== Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občino z vodo, vodnjaki in sesaikami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihutte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencn, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za gaIvanotehnikof pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno. Hotel M iti fcajljf u Solkanu pri Gorici v bližini »Mizarske zadruge". Toči izvrstna bela in črna Tina, ' istrski ref ošk, kraški teran in pristna I bela domača vina, — Žgane in druge ' opojne pijače več vrst. — Izvrstna I kuhinja postreže ob vuakein časn z | mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se toplo \ priporoča flnfon milost, lastnik. Ur 1? Vfltfilt v Novem mestu Ul. L. T UiulU (BndolfOTO :: Kranjsko) te uredil In Izdal: 1. Civilno - pravdni red in sofli mu 3SS len zbornik pravil označeno vrsto; koncem tva-rine je obzirno stvarno kaz;alo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; l cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. !. OMikla tarifi ~ skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine Obse? 75 strani (20 tabel); cena t K 80 v. — Knjigi se dobivate v „SlovanskI knjigrarnl" A. GabrSček v Gorici. ¦¦LcH io po najvišji dnevni ceni Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi. Goriška tovarna mila A. Gabršcek. Denar prihrani, kdor kupi izgoiovljeno pohištvo pri TrLo\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom Naielstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z oKirom na nremonjona in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. tu-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za^eakih 100 Jfjoji; jft^ejiice pa proti 6#j>brestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žclirizpoaojevaica^iafoloči tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevslec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/,L prispevka v poBebno rezervo za niorebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Kova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se-oglasi v zadružnemnarodu t^ »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnice v Gorici ~~* trg Korenj št. 11. *<**, 1 »Goriška ljudska posojilnica" $1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulic« it. 7, I. itadstr.) — Taiafon Št. 79. Ra5tm $o5tae hraailnice Štev. 837.315, Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloga obrestujejo po 4\, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Kontni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsafcojjar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5',1 na varščino ali zastave in na menjico po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5't%. Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104,790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.18882. -- Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382*63, — Vrednost hiš: 112.328'— ZAHVALA. Povodom nenadomestne izgube, ki nas je zadela ob smrti našega nepozabnega sina Franca KcKle^a izrekamo tem potom za vse izkazano sočutje svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo čivkamo »Solkanskemu Sokolu« za korporativno udeležbo in darovan venec, nadalje domačim fantom zu obilo udeležbo in darovane vence ter vsem občanom in drugim za spremstvo na zadnji poti. Srčna hvala vsem ! V SOLKANU, 27. dee. 1907. Rodbina Kodelja. Adolf Fey urar in optik na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budili: vseh vrst ------in optičnih predmetov. ------ Za vsako uro se jamči \ leto Največja iznajdba! SaifSSiHstane po najnovejši iznajdbi sestavljena, 36 nr idoBa nikel-remont.JSepna ura s sekundmkom, znamka „System-Roskopf-Patent". Ta nra ima svetli-kajoCo se cifernico — tako, da se vidi na uro tudi v temi. Garantira se pismeno za 3 leta. (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter 5 okraskov). Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode z verižico vred stane samo gld. 5«56. Za nengajajoBe se povrne denar. Vsaka nevarnost je izključena. OdpoSilja se proti povzetja ali proti naprej plačila. M. J. Holzer-jeva vdova Marija Holzer tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebmine, kitajskega srebra ter zaloga godal —K-HAK-A-U ^t Gerirudgasse 29. Hochparterre (preje Dictelgasse 73». Ceniki zastonj m poštnine prosto. — Iščejo se potniki! Pijanosti m peč Uzorec tega čudežnega izdelka „C0Za" se posije brezplačno. More so dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih no da bi pivec to zapazil. Prafcok „C0Za" učinkujo čudovito, tako, da so pivcu pristudi alkohol in vso alkoholno in močno pijačo. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sostra ali h& dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" jo prinesel mir v tisočore družine, jo n-Sil ogromno osob — sramoto in poniŽ'»)ja, da, iz takih oseb r .i»pravil ovrsto, močne in .sakoga dola zmožne ,.....; Ta i>vaSek jo žV marsikaterima mlndoniča spravil nazaj na pravo pot srečo ter jo podaljšal za mnogo lot ?.ivlj«nji> mnogim osebam. — Zavod, ki posodujo ta čudodelni prašek, posije vsom onim, ki zahtevajo knjigo a 1500 SMilivalami in en vzorec. Dopisuje so v nemSkom jeziku. Zajamčen« je, da je prašek popolnoma neškodljiv. cozfl istioite &SSS& Na pisma jo djnti znamko 25, na dopisnico za 10 stot **................. PAROBRODNA DRUŽBA ................ • Seoerno-nemški Isoijd-Bremen (KORDDEUTSCHER LLOYD-BREMEI§) Redne parobrodne črle iz Bremena v Novi - York, Bultlmore, Galveston, Bnenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije iid. Parobrodi Nemškega severnega LlOyda: vožnje po cvrop- 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15.<)( 0 ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje. 37 velikih parnikov za skih morjih. 11 velikih najmodernejih parnikov delu. 201 manjših parobrodov. Vsega skopaj 440 parnikov. od katerih 172 brzih. opremljenih z modernim komf orlom. k! preplovejo ocean ? 4 dneh. P*"* 470 agencij ? prvih svetovnih pristaniščih =se Cene zmerne, Dobra hrana na parniku. —~ Informacije in pojasnila daje Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giusepptna 1. F. STUMPE Največja zaloga slik v modernih in anflkiifii okvirjih, — „.„»««... •rednosti— Slike prvih skmnskft slikarje«. — niibožne slike slovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike nmefnfske vrednosti v okvirjih po želi! odjemnikov. -^p ^^- »:i(i,ooo » ' » »iioooo » i » » Kj.OOO » i » » 10.000 » i » » fi.000 v i » » u.iiuo . 5 » . 2.0UO » 1.000 . aiiO » 200 » pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg In pri kateri je 9 milijonou 841.476 mark dobitkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije bo sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 prrmija h. 300.000 Mk. 1 . r. 200.00» . 1 , , CO.000 » l » . no.ooo * 1 » » 45.000 » 1 > » 40.01.0 » i . > :$r>.ooo *. i * » 30.000 » t dobitek » tio.OOO » 1 > » 60.000 » I 61» i » » no.ooo » I i8i V colcm obsoja loteriju, katiTii je 7 razredov razvrstenu 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vs«h srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem sluCajn 50.00(1 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v B. na 70.00 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 6"Q.Q00 M. Za žrebanje li, razredu, katero se vrši dne 15. in 16. januarja 1908. je plačati: za celo originalno srečko K. 1440 „ pol „ „ „ 720 „ *etrt „ „ „ 360 Vloga za ostale razrede, kakor tudi natančno dclocllo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto Vsak vde^.enec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti pnzetju aH pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečanja takoj, ali pa vsa) de zaupno na naslov: 14. januarja. Samuel Heckscher senr. BankgescMft v HAMBURGU. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oijkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Miiietfe, Bari ii lice b prodajo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 1'20, 1*36, 1-44,1*60,1*80, 2"~ za ln6i po 72 vin. .-—-—.Na debelo cene ugodne. __ ~___._ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupca do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni g polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -----------— mila in sveč.------———_ ________Cene zmerna*_______ Postavno zavarovano i Vsako posnemanja se kamnit, Cdino pristen je samo Thierry.jev balzam z z-;i•*v ranam, vnrtjVi!), [ti •„» " . •, K 360 Fi..;ilja I- i»ivt; ,*.'.'• plačilu zneska alt p<>«. ,:>>*, u. Obe domači sredstvi sti h«jbo'ji povsod znani in starodavni. NaiiM/ihi nuj .-> u;i>!.s»i: Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vsi-ii l.-kauuh. lir..V.in' * 5;, ,',.,; originalnimi zahvalnimi pi^mi zastonj in [cifiint' ¦.: v i Novodošlo blago za ; nastopno sezono so vdobi po zmernih conah I v delavnici in trgovini 2 gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec j v Gorici tekallšče Jospa Verdt Ste?. 33 in 7 podrožni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (? bližini g. (bigoja). Važne za gg. enoletne prostovoljce. Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne p r o s t ovo 1 j ce se nudi sedaj ugodna j.rii.ka tudi drugim, da si naročč obenem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg. dijakom za nabavo oblek po jako zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje tudi na mesečne obroke po 10 kron. To velja pa samo za civilne obleke. Steekenpferd- liljino mlečnato mib Bergmanna & Komp. u Draždanah in u Hišni ob Isabi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najbope medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCa BRATOV BRANGA V MILANU jfidini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica ¦v?tB' Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni