Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Trcdništvo jo v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob Vj6. uri popoludne. Štev. 60. V Ljubljani, v soboto 14. marca 1885. Letnik XIII. Nekdaj in sedaj. Ako te pripelje slučaj v dotiko s starim možem ter prideta v pogovoru na pretekle čase, s kako zgovornostjo ti začne pripovedovati: to so bili srečni časi, ko sem bil še mlad, ljudstvo je bilo pošteno in pridno, zaupati si smel vsakemu, živelo se je lahko, prav res zlati časi. Kakošen pa je sedanji svet? Kje je še poštenost doma? In starček si želi iz tega hudega sveta. Res je tako modrovanje staro malo manj kakor svet, a včasih ni popolno prazno. Tako mislim je tudi dandanes dovolj modrosti v taki sodbi starega moža. S skušenim očesom motri sedanji svet in nekdanji svet in pride do sklepa, da je dandanes težko živeti. Sicer je bilo nekdaj tudi hudobnih ljudi dovolj na sveti, ali toliko zla vendar ni bilo na njem. Le poglej po svetu in spoznal bodeš, da je resnična ta trditev! Človeška družina je postala gnjila, zli duh se šopiri v njej in jo spravlja v vedno večo nesrečo. Mnogi ugovarjajo : Veliko hudega je res na svetu; pa tudi nekdaj ga je bilo dosti; eno stoletje je podobno drugemu in naše stoletje pač ni slabše, kot so bila pretekla. Kaj opomni odličen francosk pisatelj k tem besedam? On odgovarja: Ljudje trdijo, da so si vsa stoletja enaka in da so danes ljudje taki, kot so bili. Ali treba je previdnemu biti, kdor izgovarja take splošne stavke; lahko se mu očita, da jih je izgovoril iz lahkomišljenosti ali lenobe. Ravno nasprotno trdim: Vsako stoletje se loči od druzega po nekem posebnem značaju, ki je samo njemu lasten. Nikakor ne tajim, da je bilo in bode na svetu vedno mnogo hudobij, napak in pomanjkljivosti; ali napake so različne po kolikosti, po značaji, kakošnosti in velikosti. Ali govori resnico francoski pisatelj? Govorijo. In da spoznaš njegovo trditev kot resnično, hočeva primerjati sedanjo Evropo z nekdanjo Evropo. Pri-merjajva sedanjo dobo z onim časom, ki deli zgodovino krščanske družine v dva velika dela, s časom, ko se je pričelo neko prerojenje (renaissance). Ni še preteklo štiri sto let, ko je bila Evropa katoliška, le z malimi izjemami; in danes? Komaj polovica in še ne. Jeli pač sreča to za človeštvo? Kjer gine katoliški duh, ondi ne najdeš srečnega ljudstva. Pred štiri sto leti je bila zakonska zveza nedotakljiva. Zakon je bil svet vsej evropski družini. In danes? Kaj ima pomeniti civilni zakon, ki je vpeljan malo da ne po celi Evropi? In ločitev zakona na Francoskem in drugod, ali ni to najžalostnejša prikazen ? Zakon se kruši, družina razpada, kje so nekdanji srečni časi? Kako redek je bil dvoboj pred štiri sto leti; kako hude so bile kazni določene onim, ki bi si skušali rešiti čast — v dvoboji! Krščanski duh je zatiral to divjo razvado. In danes? „Moderne" Evrope si ne moremo misliti brez dvoboja. Kaj mari današnjim vitezem versko prepričanje; nedolžna besedica zadostuje in že pokliče tak novodobni vitez nasprotnika na dvoboj, da reši „čast" ; se ve, da pri tem je on in ostane lahko največi hudobnež. Saj ima čast danes kaj čuden pomen. Pred štiri sto letmi je bil samomor neznan krščanskim ljudstvom. Ali danes je izginil ves mo-ralični čut iz src. Postalo je splošnjo to zlodejstvo, ki je napolnjevalo naše očete s strahom in gnjusom. Danes že nič posebnega ni, ako se sliši: ta in ta se je ustrelil. In statistike nam kažejo kaj žalostne podatke. Kam bode prišlo to? se vpraša trezno misleči človek? Srečna doba! Pred štiri sto leti še niso stala po Evropi gledališča, ki bi očitno sramotila dobre navade in šege ter žalila verska čutila. Danes je Evropa prenapolnjena z gledališči, v ktere zahaja na tisoče ljudstva, ki toliko bolj ploskajo, kolikor bolj spolske vidijo predstave. Igra mora biti — no, saj veste kakošna. Povsod vidiš nespodobnih podob, da zarudiš, ako imaš le še nekoliko sramote. Zabavne knjige in pesniška dela se ne čitajo in ne hvalijo, če nimajo dvomljive ali naravnost pohujšljive vsebine. Te baže knjižure in pesni so svet dandanes poplavile. Saj se sme govoriti proti Bogu, cerkvi, državi. Se več — to spada celo k dobremu „tonu" — oliki. Srečen čas, zares! Pred štiri sto leti je bila Evropa še socijalna hierarhija. Vladala je prava prostost in sreča. Ali danes, kje je prava prostost? Ali jo najdeš v soci-jalizmu, nihilizmu, liberalizmu, ali kje? Splošno mnenje o dobrem je izginilo, ljudski glas ni več Božji glas; da, zares mnogokrat! V hiši, na cesti, povsod divja prevrat. Kralji se majejo na svojih prestolih. Nezadovoljna ljudstva nosijo v svojih srcih sovraštvo do oblasti; hlepijo le po razkošnem veselji in po imenji. Le materi-jelna sila more brzdati še to ljudstvo. Včasih ni bilo treba toliko policije, toliko varuhov javne varnosti. Krotil je ljudstvo krščanski duh. Ali danes se trese Evropa, naj ima tudi toliko varuhov, saj se tudi sliši dan na dan toliko o „napredku", kakor o zavratnih napadih. Čuden napredek to! Nek skrivnosten čut ljudstvom govori, da je v veliki nevarnosti in da jih z ml nesreča zadeti tudi v tem naprednem času, zgodi se jim lahko, kot se je zgodilo Baltazarju pri razkošni pojedini. Le kratko sem omenil posamezna zla; kratko so bile primere. Kdor ni slep, ta mora videti, ali je pač bolje bilo na svetu nekdaj ali sedaj ? Nravstveni duh pojema, oblasti so le nekake sence, skrivne družbe rujejo in rijejo na tihem, pa vspešno. To so dobrote našega tako hvaljenega stoletja, ki se imenuje napredno. Evropa se je hotla otresti varstva katoliške cerkve, hotla je pa pustiti Božji red, Božjo veljavo je spodrinila in na njeno mesto postavila človeško veljavo. Izredila je gada na svojih prsih. Časi so slabi. Gosto pregrinjalo nas loči od prihodnosti. Nektere napolnujo upanje, druge strah; vsi pa nekako plašno poprašujejo: kaj bode? če je pa razgled tako žalosten, ali smemo za-klicati: Prepozno je? Tega klica ne smemo izgovoriti. Kdor ima skrbeti za blagor ljudstva, ta naj ruje plevel in seje dobro seme. Dobro seme bode gotovo rodilo dober sad prej ali poznej. Ako je „sedaj" tako žalostno, delajmo, da bode prihodnost srečnejša! P. R. LISTEK. Pisma iz tujine. ii. (Konec.) Na drugi strani pa imej vsak Slovenec na tujem prihranjen svoj kotiček na prvotnem svojem domu, stalen kraj, kamor se hočeš, ako ne že prej, vsaj na svojo stare dni zopet povrniti. V tem kotičku imej tudi vsakdo, ki si na tujem, svojo hranilnico, v kteri ti je vlagati svoje prištedene novce. To si dolžan, le premisli: Tvojo vzgojevanje, vzrejanje in učenje stalo je tvojim roditeljem, tvoji občini, slovenski deželi dokaj novcev. To vse skupaj zračunjeno je morebiti že precejšen kapital. Zato lahko rečemo, da predstavlja vsak človek toliko in toliko kapitala. (Jem veča izobraženost, tem večega zneska je bilo treba. Ako ti je pa pozneje iti na tuje in bi ti tam pozabil svojih in pozabil slovenske domovine, vržen je ta kapital v tuje žrelo, ti pa služiš onemu, komur nisi ničesar dolžan, ali saj no toliko, kakor prvemu, pravemu upniku, ki jo tebe izredil na lastnih prsih, hrbet obračaš. Nehvaležnost jo grda grehota. Zato jo treba tako računiti: Ti tujina, si moja mačeha, imaš me k uslugam. Ali zarad tega zahtevam od tebe ne samo toliko, da bi se mogel sam pošteno in dobro preživeti, ampak vsled tega, ker sem ti jaz kot tujec s svojimi silami, to je s svojim kapitalom na potrebo, tudi še poseben znesek za to, da morem ta kapital, kterega mi je posodila domovina, povrniti in zbrisati. Ves naš narod tako misli, kar je naravno in praktično mišljenje. Samo en izgled: Narodiš so za desetega brata. Vsled tega ti ni ostanka na domu, hočeš ali nočeš, po svetu moraš. Na zadnje stakneš malo službico, bodisi za pisarja, doma pa pravijo, da si tam in tain Bog ve v kaki veliki službi. Nam Slovencem je od nekdaj kapitala primanjkovalo, zato dobiš tako-le pismo: „Ljubi brat! Lepo te pozdravljam in ti naznanjam, da pri nas ni nič kaj posebno novega. Voli smo minulo jesen prodali, ker je bilo treba davke plačevati, zdaj na spomlad bo pa treba iti na soinenj po druge. Pa saj veš, kako jo trdo za denar, in ravno petdeset gold. mi manjka, ker veš, da ne morem take robe kupiti, da bi bila za nič. Prosim te, pošlji mi toliko, ali vsaj manj ne, kolikor ravno premoreš. Za povračilo bodi lo brez skrbi, vse ti bom po bratovski zopet odštel. II koncu svojega pisma te še enkrat lepo pozdravim, ter te prosim, da nikar name ne pozabi." Prebravši pismo, čuje se ti nekakošno godrnjanje, da ga ni pisma brez nove finančne operacijo, vendar se vsedeš in napišeš ljubemu bratu, da naj uikar ne misli, da kar v novcih tičiš, da si mu že toliko in toliko izdal in da bode tvoja vera in njegov up kmalu h koncu. Nazadnje pa praviš, da mu pošiljaš po poštni nakaznici 30 gold., za 20 gold. naj so pa še pozneje enkrat oglasi, ko se ti mošnjiček zopet nekoliko napolni. Dvajset gold. je sedaj postavljenih v proračun kot „extraordinarij", treba je toraj pogledati za kak posebeu zaslužek. Ali posebnih dohodkov ni vsaki dan, zato je treba skrčiti stroške. Kje začeti? Pri pijači. Ne privoši si odslej četrt litra, zadostuje ti osmiuka trtnega soka, ter se tolažiš s tem, da bratu pomagaš. Obetaš tudi, da hočeš prihodnjič v bratovščino treznosti so vpisati, ter resno se vaditi v krščanskem zatajevanji. Ali se bode treba ločiti tudi od svoje pipe, to si hočeš še premisliti; treba je poprej pregledati v .življenje svetnikov'', ni li hudobni Politični preg-led. V Ljubljani, 14. marca. Notranje dežele. Pri točki „ljudske šole" budgetne debate, oglasil se je v državnem zboru slovenski poslanec, dr. Poklukar. Pred njim govorilo je že več govornikov, ki so se večinoma vsi pritoževali o slabi vravnavi sedanjih ljudskih šol po svojih deželah. Poslanec Oiani pobijal je namero v laških Tirolih nemške šole vpeljati, češ, da bodo ljudje nemški znali, si bodo še mnogo več pri tujcih prislužili, kar pa nikakor ni res. On sam visoko čisla nemščino, toda ležeče mu je tudi na tem, da se otroci kaj nauče. Ako bi se učili nemščine, bi se pri tem nič ne naučili, kajti v maternem jeziku ovirala bi jih nemščina, v nemščini bi pa ne mogli prospevati, ker bi doma nijedue besede nemščine ne slišali. Poslanec Kovalski toži o izredno slabih ljudskih šolali pri Rusinih, kterim je povod slabo sostavljen c. kr. deželni solski svèt. Vlado poziva, da naj skrbi za zboljšanje omenjenih šol. Poslanca Hof-ferja nezrečeno Rohrweckova reč v srce peče in obžaluje, da se je na šolskem polji zopet tolikanj vpliva cerkvi dovolilo. Nekaj časa bilo je dobro, sedaj so pa nastopili zopet časi nazadnjaštva. Poslanec Poklukar ponovil je na kratko vse, kar se je do sedaj o tem predmetu govorilo ter iz tega polagoma preide na šolske in jezikovne razmere po Kranjskem. Rad pripoznava, da so po Avstriji učiteljišča na taki podlagi, kakor bi morala povsod biti; neovrgljiva je pa resnica, da se najboljši vspeh na uajlajši način ondi doseže, kjer se predmeti v materinščini predavajo. V narodni šoli mora biti materinščina učni jezik, to je glavno in prvo načelo izgoje in za tegadel jako obžaluje, da je minister opravičene iu povsem srečne poskuse slovenskega poduka po srednjih šolah kot ponesrečene zavrgel. Prav naravno je, če se Slovenci iz prej navedenih vzrokov za svoj jezik potezajo ter Nemci po Kranjskem in v Ljubljani nikakor ne bodo prikrajšani. Govornik omenja srečnih razmer, v kterih se Nemci v Ljubljani gledé šolskega poduka nahajajo ter preide primoroma na Slovence po Koroškem živeče. Dr. Poklukar sklene s srčno željo, da bi že vendar enkrat prišel čas, v kterem se ne bo treba leto za letom v budgetni debati Slovencem pritoževati gledé pravic našega jezika v javnosti. Da se bo to vresničilo, morajo najprej nasprotniki sami gledati. — Dobro je bilo, da se je zopet eden slovenskih poslancev oglasil, da vsaj na Dunaji in po svetu ne bodo mislili, da nam pod to vlado res pečene piške v usta lete. Kaplja za kapljo trdo skalo prebije, beseda za besedo leto na leto ponovljena nam bo pa v narodnostnem oziru zdolbila kotlinico, ktero bi naši materinščini radi pripravili na njenem domu, iz kterega jo je tuja pritepenka po ježevo spodrinila. Ravno pred izvršenjem naučnega budgeta pokazal je minister Conrad v državnem zboru svoje prave nazore, k čemur ga je Tirolski poslanec P. G r eu ter priklical. Levičarji so mu ploskali kakor besni, ne Greuterju, temveč Conradu in so mu s tem spričevalo podpisali, da Conrad je kri njihove krvi in meso njihovega mesa. Saj veste, kako je že lansko jesen in zopet letos P. Greuter očitno grajal veleizdajsko postopanje Dunajskih vse-učiliščnikov — minister Conrad pa gré tisto veleizdajsko postopanje v državnem zboru izgovarjat, hvalisat in poveličevat! Ne bomo prevdarjali, se tako govorjenje ministru nauka in bogočastja spodobi ali ne? To prepuščamo njemu; besede, ki mu jih je Greuter zaklical, se nam zdejo kakor neki memento mori! Skoraj si misliti ne mo- duli kedaj tudi s pipico in mehurjem tobaka koga skušal. Če pustimo pobožno literaturo na strani ter se ozremo nekoliko po našem svetnem slovstvu, pač večkrat lahko čitaino, posebno v Andrejčkovega Jožeta spisih in v Kodrovih romanih, kako tisti z rožički in repom očanca z mehurjem tobakovim in s pipo skuša. Dasi sam pušim in si hočem, kakor sem že omenil, reč premisliti, svetujem vendar drugim in sebi, da vstanovimo bratovščino tudi proti tobaku. Res, če je ktera bratovščina potrebna, je potrebna ta. Dasi, kakor sera rekel, sam tobak kadim, a jezim se vendar, kadar čitam državni proračun, ter vidim, koliko lepih milijonov zanikrno vsako leto z dimom v zrak poženemo. Res bedasto počenjanje! Potem pa tožujemo, kako nam denarja manjka. Naj bi jaz ne bil pušil, bi mi ne bilo treba od že tako male merice (eno četrt litra) si še polovice pritrgovati in brat bi bil vendar imel 50 gold. takoj. Oj, da bi jaz toliko poguma imel ter pipico v Donavo zakadil, kako lahko bi vsako leto s 50 in več goldinarji mnogo dobroga storil ! A kolikorkrat sem poskušal, tolikokrat je usmiljenje do prijatljice — pipice, pogum zmagalo. Ali zato moram pa zdaj misliti, kje bi se dalo še kaj prislužiti — prihraniti. Pri hrani? Čas poteka, brat te opominja dane remo, da bi si avstrijski minister upal r očigled ostale vlade in ljudskih zastopnikov tako govoriti in vendar se je zgodilo! Na desnici si bodo njegove izjave dobro zapomnili. Dunajevski je rekel, da je sedanja vlada dokazala, da se dtl tudi brez levičarjev vladati; Conrad je ravno narobe naredil, iskal si jo hvale levičarjev in dobil jo je v polni meri, mar li bode pa z njo laglje vladal in ljudstva za-dovolil, je pač drugo vprašanje. Z današnjo večino v državnem zberu pa ni mogoče, saj tako bi bilo misliti. Tudi minister Conrad menda tako misli (?) prosil je toraj včeraj za odpuščenje, rekoč, da naj si medbosojno odpusta in naj daljo v miru med seboj živč!!! V nemškem državnem zboru imeli so na dnevnem redu obravnavo o podpori za društva, ki se pečajo s prometom mednarodne trgovine. To so v prvi vrsti železnice in parniki. Glede teh posvetovali so se 12. marca v nekterih temeljitih spremembah, ki se jim v tej stroki potrebne zde. Pred vsem se je sprejel nov predlog, da se morajo nemški parniki na poti v inostranstvo in domii grede oglašati v kaki belgiški ali pa holandski luki, čemur sta tudi minister Bottichcr in generalni poštmajster Štefan pritrdila. Vendar sta pa oba rekla, da bi ne bilo dobro, ako bi vlada kako luko stalno določila. Proga Brindisi-Aleksandrija se bodo podaljšala do Trsta in bo toraj vendar-le Trst postal začetna postaja nemškega parobrodnega društva med Evropo in severno Afriko. Pri vseh dobrotah, ki jih bo Trst vsled tega vžival in se bo morda tudi še trgovinski povzdignil, se ne moremo znebiti misli, da bode to prvi korak do nameravanega ponemče-vanja Trsta pozneje in do razširjenja kraljestva Bis-smarkovega do Adrije. Tolaži nas, da bodemo imeli dva soseda, ki se bodeta za naš delež pulila in v takem slučaji pravijo, da se navadno tretjemu dobro godi. Duobus litigantibus tertius gaudet, je že silno star pregovor in mora toraj že nekoliko resničnega biti, ker se še vedno ponavlja, če si bomo le količkaj prizadevali, se nam bode morda pozneje bolje godilo, kakor se nam sedaj ondi godi; kajti imeli bomo opraviti z razcepljenimi močmi, tukaj nekaj, nekaj tam. Nasprotnik delil se bo v dva tabora, mi bodemo pa lahko edini, složni in na boljem bomo, kakor smo danes. K temu se je tudi društvo „Edinost" nekaj krepkeje na noge postavilo in je bolj delavno postalo, ki ob odločilnem trenutku tudi ne bo rok križem držalo. Pri večem zaslužku, ki ga bo pomnožen promet v Trst prinašal, pripadel bode večji del Slovencem, kterih je med delavci vendar velika večina ondi. Le za domače šole treba bo še poskrbeti naj si že bo potem na ta ali oni način, če že nameravano ponemčevanje mora priti, je vsaj naša dolžnost, da ga kolikor mogoče dobro pripravljeni počakamo. Vnanje države. Bismarkovi Nemci v veliki nemški državi so veliko bolj pošteni, kakor pa njihovi nerešeni bratje po Avstriji, posebno pa strmoglavi liberalci po severnih Čehah, kar se tiče namreč političnega poštenja. Znano je, kako je velikonemški puran Knotz iz severo-česke dežele v državnem zboru grdo zabavljal Slovanom in sedanji vladi, ter kričal, da se Nemcem krivica godi. Vpil je tako grdo, da so ga celo v Bismarkijo slišali; da, še več: njegov govor celo po „Neue Preuss. Ztg." odmeva. Navadno se pravi, da, kakor kdo v gojzd zavpije, tako iz njega odmeva. Pri Knotzu je pa ravno narobe. Odmev iz „Neue Preuss. Ztg." je ves podoben svarilu modrega učitelja, ki neposajenega paglavca ošteva zarad njegove vsakorečnosti, ter mu očita blebetavost. Pomenjivo je vprašanje, pravi „Neue Preuss. Ztg.", ali je ravno dandanes tako postopanje od strani avstrijskih nemško-liberalcev umestno besede, obljuba dolg dela, prečul si že kterokrat do polunoči vkvarjajoč se spostranskim delom, vendar onih dvajset gold. le še ni skupaj. E, kaj za to, poskusimo še dva, tri dni, kako se živi ob kruhu in vodi. Med tem je svotica okrogla, ti jo pošlješ bratu, ta pa pripoveduje svoji deci, kako bogatega in dobrega strica imajo tam v deveti deželi. Kaj pa praviš, znabiti prašate, o postu, o suhem kruhu in mrzli vodi. Kaj hočem reči? Greh ni, a prav nadležno je in upam, da bratec ne bode več take požrtvovalnosti od mene tirjal. Za zdaj naj si bode, če tudi krajcarja ne dobim nazaj, kaj pa bi mi bilo pomagalo, naj bi jih zanikrno zapravil. V mošnjičku nič- kakor zdaj, zraven pa znabiti težka glava in ranjena vest; tako se mi pa vendar dobro zdi, da sem pomagal svojim ljubim domačim — saj so včasih tudi kako pomanjkanje imeli v letih mojega šolanja. Tako je bratovska ljubezen dobila zopet nekaj hrane, meni pa je ljuba domovina postala še ljubša; če Bog dti, tudi na tujem jo ne bom pozabil. Da ste mi v ljubi slovenski domovini vsi zdravi! Na Nižeavstrijskem, meseca marca 1885. Božidar Rož a 11 s k i. v deželi, kjer ste dve veliki narodnosti druga na drugo navezani? Velika nevarnost zdi se nemškemu listu na tak način češko narodnost žaliti, kakor je to storil Knotz, ki bi se po vsi pravici lahko pisal „Klotz kakor ga je „Politik" zapisala v svoj dnevnik. Če je le količkaj ktera reč neumestna, gotovo na noben način ni umestno zbodljivo govorjenje, ktero je po vsem sposobno nemško narodnost proti sedanji vladi hujskati." Tako sodijo pošteni Nemci v rajhu o svojih zatiranih bratih, nemških irredentovcih po severnih Čehah. Bolgarsko sobranje brzojavilo je caru Aleksandru svojo vdanost ter inu jo priporočilo zatirane brate svoje po Macedoniji. Car je na tisti telegram odgovoril, da ga je izraz vdanosti in ljubezni bolgarskega naroda globoko ganil ter da je žalostni položaj kristijanov na Balkanu že zdavnej njegovo pozornost na-se obrnil. Tudi drugi ruski dostojanstveniki, kakor so grof Ignatjev, knez Donduko v-K o rs ako v i. dr. izjavili so svoje sočutje zatiranim Bolgarom po Macedoniji. Bolgari so pridno zbirajo po taborih po iztočni Rumeliji in po Macedoniji, kjer sklepajo resolucije vdanosti do bolgarskega kneza, do njegovega kabineta in do ruskega cara, od kterega se v svojem neznosnem položaji pomoči nadjajo. Turški roparji so navzlic tem resolucijam vedno bolj predrzni. Že zopet prihajajo pritožbe iz srbsko-turške meje, da so roparji plenili po vaseh, da so ljudi morili, ženski spol oskrunje-vali, hiše palili, živino pa seboj odganjali. Srbom je v očigled turške malomarnosti tudi že potrpljenje pošlo in se bodo sedaj požrešnim in divjim ar-navtom sami po robu postavili, kar jim nikakor ne bo posebno težavno, ker imajo vendar-le po vseh večih mestih pešce in topničarje, kakor tudi nekaj konjikov na razpolaganje.. Vsled najnovejših poročil iz Belgije ponudila je afrikanska družba ob Kongu, belgiškemu kralju Leopoldu naslov kraljaKongiškega, kterega pa kralj Leopold noče sprejeti, temveč pravi, da rajši ostane, kar je bil do sedaj, namreč družbe pokrovitelj. Postavili ga bodo toraj s kraljevo častjo jako slovesno za vrhovnega pokrovitelja novi državi. Za generalnega guvernerja imenovan bode pa preiskovalec Stanley. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 12. marca. Čudno, pa vendar resnično! Ni dolgo, kar je knezoškofijstvo vsled določila visoke c. kr. vlade nekterim župnikom in kaplanom pomnoženje maš iz verskega zaklada poslalo, ktere naj dotični gospodje opavljajo namesto onih stalno izpraznjenih kuracij in kaplanij. — Vsled pomanjkanja duhovščine morajo nekteri župniki in kaplani toliko delati, kar so popred 3 ali 4 duhovniki opravljali, zarad tega jih veliko prezgodaj opeša in gré ali v pokoj, ali v hladni grob. — Za plačilo njih truda se jim od leta do leta obeta povišanje plače; a v resnici se jim le pomanjšuje.— Je-li tako ravnanje ironija, ali — ? Drugim stanovom se plače res povišujejo jako zdatno, le duhoven mora s tim izhajati, kakor mu je bilo odločeno pred sto leti. Pa saj še to se mu le znižuje in zmanjšuje, čudno, pa vendar resnično! Z Dolenjskega, 10. marca. („Strossmaycrjcva „poslanica".) Ker je „Slovenec" od severja prinesel ali vsaj omenil že raznih pastirskih listov ozirajočih se na tisočletnico naših slovanskih blagovestnikov, naj se ozre še 11a jug ter oznani list, ki ga je izdal na dan svoje sedemdesetletnice slavni prvak jugoslovanski Josip Juraj Strossmayer. List obsega 60 strani. Razdeljen je v dva dela. V prvem delu ozrl so je vladika v pretekle zadnje dni, v drugem pa v prihodnje. Iz obojnega časa izbral si je najvažnejše dogodke: iz preteklega Leonovo okrožnico „Humanum genus", iz prihodnjega tisočletnico Metodovo ali prav za prav Cirilovo in Metodovo. Do 47. strani obdeluje v okrožnici za svojo verne prav poljudno opasno društvo „s lobod 11 i h zid ara" in sicer v treh oddelkih. V 1. pripoveduje, kaj je to društvo, kaj namerava, zakaj tako ljuto napada Kristusa in njegovo cerkev, kje ima največ zaveznikov in da društvo tudi že med Hrvati deluje. V 2. kaže, kako lukavo in prekanjeno se to društvo vriva narodu do srca in v zadnjem 3. uči, kako se ga jo varovati. Predmet tega dela je jako važen za človeško družbo in tudi mikavno obravnan. Dobro bi bilo, ko bi tudi Slovenci to brali, ker se skoraj prav tako nam prilega, kakor Hrvatom, — vsaj kakor se nekaj časa sem kažejo pri nas razmere. Vendar se dozdeva marsikomu važneji drugi del listov, ki govori o Cirilu in Metodu, posebno zdaj, ko se toliko sliši in pisari o odborih za njuno slavnost. Reči moram, da, kdor prebero ta sostavek, temu se v srci nekaj oživi za čast sv. Cirila in Me- toda in sicer za Cirila in Metoda kot krščanska junaka, ne kaj druzega. Saj prevzvišeni pisatelj ta oddelok lista že pričenja z besedami: „Misliti i pisati o svetima našima apostolima Cirilu i Metodu znači misliti i pisati o sa-moj svetoj vjeri i cerkvi božjoj medju Slavenima . Kot taka ju potem tudi opisuje ozirajoč se na razne papeže, osobito Ivana VIII. in Leona XIII. (Grande munus), zavrača nove napačne hipoteze (Budilovičeve), ki hočejo blagovestnika iztrgati iz naročja naši zapadnji cerkvi (o njih je tudi že govoril „Slovenec") ter povdarja povsod edinost sv. cerkve. Tako polagoma dokaže, da naj ves svet slavi tisočletnico, posebno pa še Hrvatje, ker je (po Blumbergu) prav njihov vladika v Djakovaru naslednik Metodov, ki je baje najprej „sjedio u Sriemu, napose v sadanjem Moroviču". Zato pravi navdušeni biskup: ¡Nitko na svietu tko krščansko ime nosi i tko plemenitom dušom i plemenitim srdcem svojim za jedinstvom u vjeri i crkvi teži, ne bi se smio od te svečanosti izključiti, koja sama po sebi i u sebi opomenu nosi, da se brača medju-sobno u svetoj vjeri i ljubavi pokriepe i da se porazgovore o sredstvih, koja k s veto mu jediustvu vode." Temu pristavlja, ima nakano „i u Velehrad i u Rim otiči", da sebe in svoje verne priporoči Cirilu in Metodu. Opominja, naj se osnuje odbor, ki bi vredil skupno romanje na oba kraja, namreč na grob Cirilov in Metodov. Ponudi se sam za voditelja in da bi opravljal božjo službo. Da bi se pa vsi mogli vdeležiti slavnosti, odredi za one posebno, ki bodo doma ostali posebno določbo. Po tej določbi pričelo se je praznovanje 18. febr., na predvečer Cirilove smrti. Praznik oznanili so zvonovi po vseh cerkvah in večernice. 14. febr. pela se je slovesno sv. maša in govorila pridiga o sv. Cirilu, popoludne pa krščanski nauk o njegovem življenji in delovanji z večernicami. Razun govorov imelo se je vse ponavljati skozi vso osmino, po maši in večernicah pa še moliti z ljudstvom tri Očenaše in tri Češčena Marije na čast sv. Cirilu in Metodu, da sprosita krščanskim vladarjem sloge, da se zatare krivoverstvo in da se ves svet, posebno Slovani združijo v veri. V to svrho ima se Očenašem pridevatiše posebna molitev „Sv. Cirila in Metoda!. Treba je ob tej priliki vabiti ljudstvo k spovedi in sv. obhajilu. Tistim, ki slušajo ta glas, podeli 40 dni odpustkov. Prav tako ima se vse vršiti ob prazniku Metodovem 6. aprila, le da se govori na njega ozirajo, in 5. julija pa obema vkupaj na čast — obakrat z osmino. Dalje je zaukazal, da se ob vseh praznikih in nedeljah od 14. febr. do Marije-nega rojstva molijo oni tri Očenaši in gornja molitev. Posebno slovesno obhaja naj se „Velika maša", da se združijo Hrvatje doma z romarji na Velehradu. Na Male maše dan je sklep s „Tedeurn". Naposled daje ukaz, da se tudi v prihodnje oni trije Očenaši, tri Češčene Marije in molitev molijo na dan 14. febr., 0. apr., 5. julija za edinost Slovanov v veri. Proti koncu „poslanice" omenja še napadov po raznih časnikih, ki jih kratko izpodbije, da so laž in da sovražnikom odpusti, prijateljem zatrjuje, da ve kaj je dolžan cerkvi, narodu in veri. Drugi del „poslanice" sem natančneje opisal, ker nekteri podtikajo tisočletnici napačen, neverski pomen in pa da bi morda tudi pri nas odbor za slavnost imel nekako vodilo v svojem delu .... kralji Otakarji ne puste dobre dlake, a vendar je kralj Otakar bil ves drugačen, kakor ga nam slikajo njegovi osebni neprijatelji, prevzetni plemenitniki. G. pisatelj je zelo natančen in izbirčen, ni jo skoro stvari, ktere bi ne bil zapazil pri statistiki. Tako n. pr. med pridelki omeni tudi hmelorejo v Posavinji na Štajarskem. Lahko bi tukaj rekli, zakaj našteva to, a izpušča drugo, vendar pomislimo, da ni je knjige, ktera bi vsem dajala tega in v taki meri, kakor si to žele. Vendar naj opomnimo le nekaj. — Tabak se prideluje tudi v Bosni in Hrcegovini, g. pisatelju to ni neznano, ker v topografiji pravi, da se okoli Trebinj prideljuje izvrsten, morda bi bilo prav ko bi to stalo tudi na strani 50. — Stran 58. ne omenja Arlske železnice, dasiravno pravi, da se lahko po Bodenskem jezeru prevažujejo celi vlaki, ki pa pridejo po Arlski železnici. Pri topografiji na Štajarskem st. 72 pravi, da so Ljubljanski škofje do 1. 1783 stolovali v Gornjem gradu. — Ali je to vzeti v tem pomenu? Leta 1786 je cesar Jožef II. odločil Gornjigrad od.Ljubljanske škofiji, a grajščina je ostala Ljubljanskim škofom do današnjega dne. — Škof Ernest grof Attems je v 1. 1752—1760 dal podreti staro cerkev ter prizidati velikansko cerkev sv. Fortunata in Mohorja, ki je največa v Lavan-tinski škofiji, in ni morda nič manjša nego Ljubljanska stolna cerkev. Baje je ta škof resno mislil stolico iz Ljubljane prestaviti v Gornjigrad zarad necega prepira z Ljubljanskimi meščani, a njegovi nasledniki so to misel opustili, in za 1. 1786 tudi o tem ni bilo misliti. — Na str. 85 v topografiji Ogerske dežele pri Vilagos morda ne bila bi odveč I. 1849, pri Zagrebu 1. 1879, pri Siseku 1. 1591, pri Karlovcu njega zgodovinska važnost. Str. 85 je pa pomota, bodisi iz tega ali onega vzroka. Pri Slankamnu (Slanem kamnu) ni vojeval Princ Evgenij, marveč Lu d o vi k Badenski, sovremenik princa Evgeniju, slavni vojskovodja tega časa. To so malenkosti, ki vrednost knjige prav nič ne pomanjšajo, istotako tudi tiskovne pomote, kterih je pa silo malo. Zapazili smo eno tako str. 55. v II. v. od zgoraj in v 10. vrsti od spodaj. Brez teh pač ni nobena knjiga, ako plevel tam poruješ, se ti drugej prikaže. Ako povzamemo vse skupaj, moramo priznati, da knjiga prav posebno ugaja svojemu namenu, a njo mora z radostjo pozdravljati tudi vsak omikan Slovenec in pisatelju biti hvaležen za njegov trud. 7. 9 18 11. 12. 13. 14. ftaše slovstvo. Avstrijsko-ogerska monarhija. Domovinoznanstvo za 4. razred srednjih šol, imenuje se knjiga, ktero je spisal in založil profesor Jesenko in je ravnokar izšla v Ljubljani. Cena 45 kr. Evo vam zopet šolsko knjigo, a ne le šolsko knjigo, marveč knjigo važno vsakemu, kdor se peča s to stroko, in mu je ljub materin .jezili. Na 32. straneh ima zgodovino te monarhije noter do 1. 1826. Odsih-dob se je avstrijska zgodovina že obravnavala v občni zgodovini, zato se sedaj ne nahaja še enkrat, marveč navedena so le zgodovinska dejanja. — Zemljepis obsega: A. Prirodoznanski zemljepis, B. Statistiko, C. Topografijo. V zgodovini št. 17 govori, da so je češki kralj Otakar poganjal tudi za nemško krono. Po drugih virih so pa Otakarju nemško krono ponujali. Pa no to nt* ono ni zgodovinsko dokazano, tedaj bi morda najbolj bilo, da bi se to v šolski knjigi ne omenjalo. Sploh nemški zgodovinarji pri Domače novice. (G. prof. Pleteršnik) se je žalibog odpovedal, oziroma ni hotel sprejeti izvolitve v c. kr. deželni šolski svet kranjski, rekoč, da mu čas ne pripušča, kterega vsega, kar mu ga čez šolski posel ostaja, porabi za vrejevanje slovensko-nemškega dela Wolfovega slovarja. Voliti se bode toraj moral drug gospod. („Glasbena Matica" v Ljubljani) priredi z gojenci glasbene šole jutri, dné 15. marca 1885, v čitalnični dvorani popoludne ob 3. uri „Javno skušnjo". Vspored: 1. F. Mendelsohn B: Koračnica iz „Sommernachts-traum", za 2 klavirja (8ročuo) in godala na lok; Moos L., Moos M., Rupnik J., Dolenec J. in učenci II., III. in IV. oddelka. Klavir I. oddelek. 2. F. Reiser: „Valček", za 2 klavirja (8ročno); Vodušek K., Plečnik J., Verbič J., Dolenec M. — W. Mozart: „Menuetto", Praprotnik Klotilda. — F. Reiser: „Andantino", Verhunec Fani. F. Reiser: „Andante", 4ročno; Praprotuik K., Verhunec F. — F. Reiser: „Moderato" za 2 klavirja (Sročno); Reichmann M., Braun P., Vidic J., Ravnikar H. Gosli I. oddelek. Homan: „Scherzando", učenci I. oddelka. A. Nedved: „Oblakom", mešani zbor; vsi učenci pevske šole. Klavir II. oddelek. R. Volkman: „V mlinu", za 2 klavirja (Sročno); Muruik J., Dolenec M., Svetek A., Stegnar R, — Donizetti: Zbor iz opere „Regimentstochter", Murnik Radoslav. — Flotow: Alegretto iz opere „Stradella", Svetek Anton. — Bertini: „Etude de Valse", Dolenec Milan. — Kreutzer: „Allegretto", Stegnar Rajko. F. Mendelsohn B: „Gospodov dan", dvoglasni ženski zbor s klavirjem; Moos L., Rupnik J., 3. 4. 6. Dolenec J., Stupica M., Kersnik Z., Pucihar M., Moos A., Šuha H. C. M. Weber: Arija iz opere „Oberon", za 2 klavirja (Sročno); Čolešnik J., Razinger P., Reichmann A., Alešovec M. — F. Hünten: „Polonaise", Reichmann Amalija. — Pleyel: „Adagio", Čelešnik Josipina. — F. Reiser: „Allegretto", Razinger Pavla. Gosli II. oddelek. Homao: „Moderato", učenci II. oddelek. Klavir II. oddelek. Bertini: „Etude VII.", za 2 klavirja (Sročno); Milčinski A., Globočnik M., Tomec J., Slap-ničar A. — M. Clementi: „Sonatina Nr. L" a) „Allegro", Globočnik Minka, Tomec Jakobina. b) „Andante", Slapničar Avgusta, c) „Vivace", Milčinski Angela. — Bertini: „Arija", Ravnikar Vladimir. I. pl. Zaje: „Večerna", solo za bariton; Pija-neeki Ivan. Klavir II. oddelek. C. M. Weber: „Marš", za 2 klavirja (Sročno); Stupica M., Klein R., Praprotnik A., Götzl P. — M. Clementi : „Sonatina Nr. 2". a) „Allegro, Klein Rozalija, Götzl Pavla, b) „Andante", Praprotnik Ana, Stupica Marija, c) „Rondo", Zajec Alojzija. — R. Södermann : „Koračnica", Ravnikar Etbin. .¡. * .¡. „Opomin k petji", mešani zbor; vsi učenci pevske šole. Gosli III. oddelek. Homan: „Allegro", učenci III. oddelka. — Homan: „Adagio", kvartet; Kos J., Gabriel K., Primožič St., Pianeki J. Klavir III. oddelek. B. Richards: „Večerna", Jeršan Terezina. — F. Mendelsohn: „Pesen brez besedi", Hofbauer Julita. — F. Kuklau : „Alla Polasca", Pucihar Marija. — G. Hasse: „Vspomladna pesen", Tomšič Božidar. Gosli IV. oddelek. Mazas: „Koncertna etuda", Kos Janko. — Homan: „Duo", Primožič F., Gabriel K. — F. v. Suppé: „Viola Solo", Primožič Štefan. V. Lichtenegger : „Lepa naša domovina", dvojni ženski kvartet; Moos L., Rupnik J., Stupica M., Dolenec J., Moos A., Kersnik Z., Pucihar M., Suha H. Kalivoda: „Koncertna overtura" , za klavir (4ročno) in godala na lok; Moos Ana, Dev Oskar in učenci II., III. in IV. oddelka. Klavir IV. in V. oddelek. W. Mozart: „Sonata v F", „allegro", Rupnik Jeni. — F. S. Vilhar: „V tihem mraku", Dolenec Josipina. — F. Chopin: „Mazurka", Moos Marija. F. Herold: Overtura iz opere „Zampa", za 2 klavirja (8ročno) ; Moss L., Moos A., Moos M., Dolenec J. M. Vilhar: „Srcu", samospev s klavirjem; Moos Luiza. J. Haydn: „Sonata", allegro za klavir; Moos Ana. — Varlanoff-Beyer: „Sarafan", fantazija za klavir ; Dev Oskar. — L. v. Beethoven : „Sonata" opus 10, allegro molto za klavir ; Moos Luiza. A. Sochor: „Popotnica šolska", za 2 klavirja (Sročno) in godala na lok; Hofbauer J., Pucihar M., Zajec A., Jeršan J. in učenci II., III. in IV. oddelka. J. Haydn: „Cesarska pesen", s petjem in godbo; vsi gojenci. Vstop je dovoljen samo povabljenim gostom, članom „Glasbene Matice" in narodne Čitalnice. (Kranjska hranilnica) razpošilja svoje letno sporočilo o delovanji in denarnem prometu v minolem letu 1885. Predsednik ji je g. Aleksander Dreo. Premoženje se je 1. 1884 pomnožilo za 1,843.488 gl. 99 kr. in ga je sedaj 20,612.990 gld. 93 kr. Kakor navadno, delila je hranilnica tudi letos Miklavževe darove raznim zavodom, društvom in podjetju. Predolga je vrsta, da bi jih naštevali, vendar pa hočemo nekterih omeniti, pri kterih ste senčna in solnčna stran preveč v nasprotji, da ji bi slovensko srce z lahko prenašati zamoglo. Tako beremo da so revni dijaki na Kranjski gimnaziji dobili podpore 50 gld. oni v Kočevji pa 100 gld., kakor da bi bili premoženje kranjske hranilnice sami Kočevarji skupaj nanosih. Ubožna slovenska deška šola v Rudolfovem dobila jo 100 gld., premožna luteranska nemška šola v Ljubljani 350 gld. „Glasbeno Matico" so odpravili 15. 16 17. 18. 19 20. 21. 22 23. y 800 gld. — a kaj še — s petdesetimi goldinarji, lilharmonično društvo dobilo je pa osemsto goldinarjev. Zakaj ta grozoviten kontrast? Hvalevredna zdé se nam darila izvirajoče iz človekoljubja in opirajoče se na medsobojno človeško pomoč. Tukaj nam gre v prvi vrsti omenjati 1700 gld., ktere so dobili razni zavodi za sirote in pa Vincencijeva družba, dalje razne podpore gasilnih društev od 50 do 200 gld. — Vsega prometa imela je hranilnica za 34,790.428 gld. 55 kr. Zastavišče posodilo je na 24.837 zastavljenih efektov 101.800 gl., povprečuo po 4 gld. 40 kr. Vrnilo se mu je posojilo 101.574 gld. na 25.010 zastavljenih reči. (Občni zbor društva „Narodni dom") bode, zato ker se računi o loteriji ne morejo prej skleniti, letos še le meseca maja. Dan določil bode odbor kasneje. (Prekanjena tatica.) Danes dopoludne je prinesla kmetica s svojo hčerko na trg devet funtov masla in ga je prodajala pred rotovžem. Kako se je razveselila, ko jo je čedno oblečena ženska h krati povprašala za ceno vsega blaga. 52 krajcarjev za funt se pobotati in obe ste veseli urne kupčije. To si je izgovorila mestjanka, da kmetica nese z njo maslo na dom, da ga pokusi še kuharica, ktera ga bode tudi plačala. Uboga kmetica naloži robo svoji hčeri, da jo ponese z mestno gospô. Ta jo zavije v Špitalskih ulicah v kresijo in tu v prvo nadstropje. Na stopnicah pa pravi dekletu, naj dâ nji maslo in malo počaka, da ji prinese denar. Revše nevedno stori to, in zaupno čaka in čaka, pa če tudi do poslednjega dné čaka, ne bo dobila niti novcev niti masla nazaj. Goljufna tatica je namreč ubežala z maslom po hodniku v prvem nadstropji in po drugih stopnicah za vodo iz kresije in — križem svet. Lansko leto se je nekaj ena-cega tudi v Špitalskih ulicah v Pernetovi hiši zgodilo. (Jako lep sprehod) je zdaj ob levem bregu Ljubljanice od mesarskega do Št. Peterskega mostu, cesta skozi iu skozi suha notri doli do Janeževega zidu ob tovarni. Tii pa se cédé izpod zidu iz lukenj celi potoki neke tekočine, ki pa ne diši po vijolicah. Ali bi ne mogel si. magistrat tega odpraviti? Kaj bi bilo, ko bi vsakdo iz svojega dvorišča napeljal gnojnico na cesto? Tii bi se vendar ne smel razloček delati, je li kdo bogat ali reven; kar je nesnažnega, naj nobeden ne sme. Saj bogatin laglje svoje nepotrebne tekočine po podzemeljskem kanalu odpelja, kakor drugi. To tirja snažnost in zdravje, toraj smejo meščani to gotovo od vsakega, bodisi kdor hoče. (Služba kovačijskega paznika) je razpisana pri c. kr. rudarskem ravnateljstvu v Idriji. Dotični dobi na mesec po 28 do 32 gold. in prosto stanovanje. Prošnje naj se pošiljajo do 31. marca 1885 na c. k. rudarsko ravnateljstvo v Idrijo. Zahteva se močna osoba, znanje slovenskega in nemškega jezika. (Za brambovce), kteri se hočejo letošnjih pomladanskih vaj prostovoljno vdeležiti, določil se je čas oglaševanja do 23. marca t. 1. pri tukajšnjem brambovskem razvidišči. Vaje se prično 2. junija. Za podčastnike ta določba ni veljavna. (Goriška železnična postaja) dobila bo značaj mednarodne postaje in so se dotične obravnave med Goriško občino ter društvom za plinovo svečavo in pa ravnateljstvom južne železnice že pričele. (Koroška c. k. kmetijska družba) praznovala je 12. t. m. 120letnico svojega obstanka. Ob tej priložnosti napravil je njen predsednik Edlmann slavnosten govor, v kterem je potrebo edinosti med prebivalstvom dežele povdarjal. Kedo pa je kriv, če ni edinosti? Član XIX., kaj ne da, ki Slovencem svojo pravice pripoznava. Ko bi tega ne bilo, bi marsikje ne bilo — prepira. (Resolucijo) sprejela je c. k. koroška kmetijska družba na zabranitev presilnega šnopsarstva, dalje da naj se pospešuje večji pridelek mošta in cenejega piva, da naj bi se takim krčmarjem užitnina odpustila, kteri bi ceno pivo „koritnik" imenovano točili. Telegrami. Budapest, 14. mavca. Spodnja zbornica sprejela je v drugem branji postavo o pokojnini. Petrograd, 14. marca. Journal de St. Pe- tersburg se 'čudi neutemeljenemu razburjenju na Londonski in Berolinski borsi. Razgovori o mejnih razpravah po Afganistanu še niso dokočani in si Rusi na vso moč prizadevajo, da bi jih kolikor mogoče praktično in vstrajno rešili, po kterih bi se po onih krajih med Angleži in Rusi mir napravil. London, 13. marca. Vojni departement je zapovedal, da naj so arzenali v Bombaji in na Bengalskem preskrbč z strelivom vsake vrste. Daljo naj se vso pripravi za mobilizacijo dveh armadnih korov po 28.000 mož )ešcov, 8000 mož konjikov in za 80 topov. Admiraliteta bo pa brodovje pripravila. T ii j c i. 12. marca. Pri Maliči: Ožbald Lindner, strugar, z Dunaja. — Oser, Polzer, Handl, Schopper, Dockert, Altmann in Thönen, trgovci, z Dunaja. — Št. Behofschitz, trgovec, iz Linea. — Berthold, trgovec, iz Češkega. — Anton Zenker, trg. pot., iz Klösterla. — Antonija Springholz, zasebniea, iz Rovinja. — pl. Fichtenau, zasebniea, iz Bleda. Pri Slonu: Tonnelli, trgovec, z Dunaja. — E. Witz, tovarniški ravnatelj, iz Badcna. — Milan Ehrael, trgovec, iz Brna. — Peter Mayer, trgovec, iz Wahlena. — Alojzij Domi-celj, trgovec, iz Zagorja. — Zenkovich, zasebniea, iz Trsta. — Liebermann, agent, iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Mat. Gregorio, zasebnik, iz Otošača. Pri Avstrijskem čaru: F. Valušič, trgovec, iz Novega rada. Pri Virantu: Pavla Burda, zasebniea. — Podboj, Jos. in Ljndevit Fleš in Janez Pele, obrtniki, iz Ribnice. Umrli so: 12. marca. Justus Sustersič, dijak, 19 let, Stari trg št. 3, ca. V bolnišnici: 10. marca. Waclav Urbas, gostač, 43 let, hektična mrzlica. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 13. marca. Papirna renta 5 "¡0 po 100 g!, (s 10% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% " ' 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ..... Srebro ..... Ces. cekini..... Francoski napoleond. . Nemške marke .... 83 gl. 25 83 n 55 108 20 99 B 20 866 n — 302 50 124 n 40 5 n n 81 9 80 60 n 55 Št. 4308. Razglas. Mestni magistrat išče in namerja v najem vzeti prostore, pripravne za otročje zabavišče, katero je po sklepu mestnega odbora otvoriti do 1. maja letos. Treba bi bilo dveh velikih, svetlih, suhih in zračnih, najbolje pritličnih prostorov z vrtom ali dvoriščem poleg, dalje ene navadne sobe in kuhinje; nahajalo pa naj bi se to stanišče ali v šolskem, ali v kolodvorskem alipavdvornem mestnem delu. Ponudbe je bodisi ustuo, bodisi pismeno do konca meseca marca izročiti pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski dne 13. marca 1885. Župan: G ras seli i. sprejme takoj pametnega in krepkega mladenča, ki ima hrano pri svojih ljudeh, v prodajalnico špecerijskega blaga M. E. Supan na Dunajski cesti. Izvrsten med (garantiran pitanec) v plohastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., so dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, (i) svečarji v Ljubljani. KKKKKXXKXXKX1 ..f.TT.f.ffffffffflfffTfS Podpisani priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu svojo zalogo bruseljskih klobukov in druzih stvari, kakor vsakovrstne klobuke za gospode, posebno pa: fsnTineno ltlol>nlte (Lodenhute) v raznih barvah po 2 gld. 20 kr.; t i-d<- ltlo-buke, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, po 2 gl. 20 kr.; svilnate oilincli-e, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gl. 50 kr.; klobuke xn tleclte po 1 gl. 50 kr.; dalje srajce za gospod«, spodnje hlače, vratnike, kravate i. t. d. Z odličnim spoštovanjem (2) Ivan Soklio, poprej 1'ribošič, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6. Naročila s poštnim povzetjem so točno izvršujejo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Karol Ahčin-ova vdova f (3) ~v 3 jubljani, ♦ Francovo nabrežje (za vodo) štev. 13, X se zahvaluje za dosedanje njenemu ranjcemu možu in + nji skazano obilno zaupanje in priporoča se častitemu p. n. občinstvu za vsakovrstna ~ izdelovanje vsake bazo poliišnega, gospodarskega in druzega železnega orodja, ključavnic, zapahov, okovov itd. Posebno priporoča pa svojo obširno zalogo šte-«iilnili ognjišč vsake velikosti, ki so po želji z vso opravo vred v hišah postavljajo in razpošiljajo. Vnanja naročila se najtočneje in najurneje izvršujejo. Tudi prevzema napravo lii.-šnili tclcjfru-iov v vsaki dolgosti in z vso opravo vred, s čemur je dobro založena. Vse to po najnižjih cenah! Prodaja zemljišč. V Volmanovem gradu v Kandiji pri Novem mestu prodajale se bodo takoj po praznikih, to je, od 7. aprila počenši, vsa k gradu spadajoča zemljišča posamezno ali skup s prav vgodnimi pogoji. Kmetovalcem, kteri se hočejo tii naseliti, imajo prav lopo priliko si večje ali manjše zemljišče pridobiti, skupno ležeče in blizo mesta. Več o tem pove lastnik Volmanovega grada v Novem mestu. (i) (2) Na umetne cvetlice, ki se od pravih naravnih tudi za las no ločijo, usojam si opozarjati prečast. duhovščino, da jih imam silno krasno in bogato zalogo. Pri meni dobivajo se različne ponarejene cvetlice in zelišča, natanko naravnim podobne. Vso gospodo prijatelje cvetlic prijazno vabim naj se v mojem stanovanji na lastne oči prepričajo o dovršenosti tukajšnjih izdelkov. Ob enem čutim pa jako prijetno dolžnost vsem dosedanjim gospodom, ki so pri meni cvetlice za cerkev naročali, najtoplejo zahvalo izreči, združeno s prošnjo da me še nadalje počaste s svojim zaupanjem. Z odličnim spoštovanjem Gerti Nekrep (i) v Špitalskih ulicah št. 9 v I. nadstropji. 11 Terček $ Nekrep, trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg nt. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iiiijl>olj-šeg;a. kmot^skoga in j>oljlii{»-<>, hoh»«1-nice, cevi za vodi\jake in vodivjako same, Hteclilmi o¿£nj«ie«», l>eei, o^njn in tatov vai'iio Itawe itd.; — potem izvrstni kninniškl cement in ]M>ljKl