GEODETSKI VESTNIK | 63/2 | GEODETSKI VESTNIK UDK 528=863 ISSN 0351-0271 EISSN 1581-1328 Letnik 63, št. 2, str. 151-310, Ljubljana, junij 2019. Izidejo štiri številke na leto. Naklada te številke: 1200 izvodov. Prosto dostopno na spletnem naslovu: http://www.geodetski-vestnik.com. Vol. 63, No. 2, pp. 151-310, Ljubljana, Slovenia, Jun 2019. Issued four times a year. Circulation: 1,200 copies. Free on-line access at http://www.geodetski-vestnik.com. IF JCR (2017/2018): 0,337 IF SNIP (2017/2018): 0,433 Geodetski vestnik je odprtodostopna revija. Recenzirani objavljeni članki so indeksirani in povzeti v: Social Sciences Citation index (SSCi) Social Scisearch (SSS) in Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE) Geodetski vestnik je indeksiran in povzet tudi v bibliografskih zbirkah: GEOBASE(TM), iCONDA - international Construction Database, DOAJ - Director of Open Access Journals, SCOPUS, COBiSS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Geodetski vestnik is an open access journal. The reviewed papers are indexed and abstracted in: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) and Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE) Indexed and abstracted is also in those bibliographic data bases: GEOBASE(TM), ICONDA - International Construction Database, DOAJ - Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Geodetski vestnik je vpisan v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 526. Geodetski vestnik is partly subsidized by the Slovenian Research Agency. Geodetski vestnik is entered in the mass media register at the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia under No. 526. I 151 I | 63/2| GEODETSKI VESTNIK GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA dr. Anka Lisec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 1 4768 560 e-naslov: urednik@geodetski-vestnik.com PODROČNI UREDNIKI dr. Božo Koler, področni urednik za inženirsko geodezijo dr. Mojca Kosmatin Fras, področna urednica za fotogrametrijo dr. Božena Lipej, področna urednica za upravljanje in evidentiranje nepremičnin dr. Krištof Oštir, področni urednik za daljinsko zaznavanje in geoinformatiko dr. Bojan Stopar, področni urednik za geodezijo in geofiziko dr. Alma Zavodnik Lamovšek, področna urednica za načrtovanje in urejanje prostora MEDNARODNI UREDNIŠKI ODBOR dr. Ivan R. Aleksic (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Janja Avbelj (Eumetsat, Darmstadt, Nemčija) dr. Branislav Bajat (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Tomislav Bašic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) Sandi Berk (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Giuseppe Borruso (Univerza v Trstu, DEAMS, Trst, Italija) Miran Brumec (Inženirska zbornica Slovenije) dr. Raffaela Cefalo (Univerza v Trstu, Oddelek za inženirstvo in arhitekturo, Trst, Italija) dr. Vlado Cetl (EK, Skupno raziskovalno središče, Ispra, Italija) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgija) dr. Marjan Čeh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Walter Timo de Vries (Tehniška univerza München, München, Nemčija) dr. Urška Demšar (Univerza St. Andrews, Velika Britanija) dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Erna Flogie Dolinar (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Thomas Kalbro (Kraljevi inštitut KTH, Stockholm, Švedska) dr. Dušan Kogoj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Žiga Kokalj (ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Ljubljana, Slovenija) dr. Miran Kuhar (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Reinfried Mansberger (Univerza za naravoslovne in biotehniške vede, IVFL, Dunaj, Avstrija) dr. Leiv Bjarte Mjos (Visoka šola v Bergnu, Bergen, Norveška) dr. Gerhard Navratil (Tehniška univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija) Tomaž Petek (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Dušan Petrovič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Alenka Poplin (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, ZDA) dr. Andrea Podör (Univerza Obuda, Szekesfehervar, Madžarska) dr. Anton Prosen (Ljubljana, Slovenija) dr. Dalibor Radovan (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Fabio Remondino (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italija) dr. Miodrag Roic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) dr. Baläzs Szekely (Univerza Eötvösa Loranda, Budimpešta, Madžarska) dr. Bojan Šavrič (ESRI Ltd, Redlands, Kalifornija, ZDA) dr. Maruška Šubic Kovač (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS, Murska Sobota, Slovenija) dr. Mihaela Triglav Čekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Arvo Vitikainen (Univerza Aalto, Aalto, Finska) dr. John C. Weber (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, ZDA) dr. Klemen Zakšek (Rosen Group, Lingen, Nemčija) I 152 | GEODETSKI VESTNIK | 63/2 | EDITOR-IN-CHIEF Anka Lisec, Ph.D. University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia Phone: +386 1 4768 560 E-mail: editor@geodetski-vestnik.com FIELD AND SUB-FIELD EDITORS Božo Koler, Ph.D., field editor for Engineering Geodesy Mojca Kosmatin Fras, Ph.D., field editor for Photogrammetry Božena Lipej, Ph.D., field editor for Real Estate Management and Recording Krištof Oštir, Ph.D., field editor for Remote Sensing and Geoinformatics Bojan Stopar, Ph.D., field editor for Geodesy and Geophysics Alma Zavodnik Lamovšek, Ph.D., field editor for Spatial Planning INTERNATIONAL EDITORIAL BOARD Ivan R. Aleksic, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Janja Avblej, Ph.D. (Eumetsat, Darmstadt, Germany) Branislav Bajat, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Tomislav Basic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Sandi Berk (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Giuseppe Borruso, Ph.D. (University of Trieste, DEAMS, Trieste, Italy) Miran Brumec (Slovenian Chamber of Engineers) Raffaela Cefalo, Ph.D. (University of Trieste, Department of Engineering and Architecture, Trieste, Italy) Vlado Cetl, Ph.D. (EC, Joint Research Centre, Ispra, Italy) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgium) Marjan Čeh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Walter Timo de Vries, Ph.D. (Technical University of Munich, München, Germany) Urška Demšar, Ph.D. (University of St. Andrews, St. Andrews, Scotland, United Kingdom) Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Erna Flogie Dolinar, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Thomas Kalbro, Ph.D. (Royal Institute of Technology, Stockholm, Sweden) Dušan Kogoj, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Žiga Kokalj, Ph.D. (ZRC SAZU, Institute of Anthropological and Spatial Studies) Miran Kuhar, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Reinfried Mansberger, Ph.D. (University of Natural Resources and Life Sciences, IVFL, Vienna, Austria) Leiv Bjarte Mjos, Ph.D. (Bergen University College, Bergen, Norway) Gerhard Navratil, Ph.D. (Vienna Technical University, Vienna, Austria) Tomaž Petek (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia) Dušan Petrovič, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Alenka Poplin, Ph.D. (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, USA) Andrea Podör, Ph.D. (Obuda Univerity, Szekesfehervar, Hungary) Anton Prosen, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia) Dalibor Radovan, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Fabio Remondino, Ph.D. (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italy) Miodrag Roic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Baläzs Szekely, Ph.D. (Eötvös Lorand University, Budapest, Hungary) Bojan Šavrič, Ph.D. (ESRI Ltd, Redlands, California, USA) Maruška Šubic Kovač, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Joc Triglav, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority, Murska Sobota, Slovenia) Mihaela Triglav Čekada, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Arvo Vitikainen, Ph.D. (Alto University, Aalto, Finland) John C. Weber, Ph.D. (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, USA) Klemen Zakšek, Ph.D. (Rosen Group, Lingen, Nemčija) I 153 I |63/2|GEODETSKIVESTNIK IZDAJATELJ Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: info@geodetski-vestnik.com IZDAJATELJSKI SVET mag. Blaž Mozetič, predsednik Zveza geodetov Slovenije mag. Erna Flogie Dolinar, Zveza geodetov Slovenije dr. Anka Lisec, glavna in odgovorna urednica Sandi Berk, urejanje rubrike Strokovne razprave dr. Mojca Foški, tehnično urejanje in oblikovanje TEHNIČNO UREJANJE IN OBLIKOVANJE dr. Mojca Foški, e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-ljsi Barbara Trobec, e-naslov: barbara.trobec@fgg.uni-ljsi dr. Teja Koler Povh, e-naslov: teja.povh@fgg.uni-ljsi LEKTORIRANJE Manica Baša UREJANJE SPLETNIH STRANI dr. Klemen Kozmus Trajkovski e-naslov: web@geodetski-vestnik.com TISK SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUCIJA mag. Janez Goršič, e-naslov: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si TRŽENJE (OGLASNO TRŽENJE) Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com NAVODILA AVTORJEM http://www.geodetski-vestnik.com PUBLISHER Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: info@geodetski-vestnik.com PUBLISHING COUNCIL Blaž Mozetič, M.Sc., president and Erna Flogie Dolinar, M.Sc., the Association of Surveyors of Slovenia Anka Lisec, Ph.D., editor-in-chief Sandi Berk, editor of the section Professional Discussions Mojca Foški, Ph.D., technical editor and design TECHNICAL EDITOR AND DESIGN Mojca Foški, Ph.D., e-mail: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-mail: barbam.trobec@fgg.uni-lj.si Teja Koler Povh, Ph.D., e-mail: teja.povh@fgg.uni-lj.si SLOVENE PROOFREADING Manica Baša WEB PAGE EDITING Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D. e-mail: web@geodetski-vestnik.com PRINT SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUTION Janez Goršič, M.Sc., e-mail: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si MARKETING (ADVERTISING) Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com INSTRUCTIONS FOR AUTHORS http://www.geodetski-vestnik.com I 154 | GEODETSKI VESTNIK | 63/2 | VSEBINA CONTENTS UVODNIK | EDITORIAL Anka Lisec ZAVZETOST 157 ENGAGEMENT 159 Blaž Mozetič SREČEVALIŠČE 161 MEETING POINT 162 RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusic, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj 163 DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI DEFORMATION ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS Mateja Krivic, Miran Ferlan, Anka Lisec 179 DINAMIKA IZVAJANJA ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH POSTOPKOV GLEDE NA SPREMINJAJOČO SE ZAKONODAJO THE DYNAMIC OF CADASTRAL PROCEDURE IMPLEMENTATION IN RELATION TO THE CHANGEABLE CADASTRAL LEGISLATION Mihaela Triglav Čekada, Anka Lisec 199 PRILOŽNOSTI ZA UPORABO PROSTOVOLJNIH GEOGRAFSKIH INFORMACIJ V OKVIRU NACIONALNE PROSTORSKE PODATKOVNE INFRASTRUKTURE OPPORTUNITIES FOR USING THE VOLUNTEERED GEOGRAPHIC INFORMATION WITHIN THE NATIONAL SPATIAL DATA INFRASTRUCTURE Roberta Martella, Eliseo Clementini, Christian Kray 213 GEOGRAFSKE INFORMACIJE MNOŽIČNIH VIROV S PRISTOPOM NA TEMELJU IGER CROWDSOURCING GEOGRAPHIC INFORMATION WITH A GAMIFICATION APPROACH Julius Ernst, ReinfriedMansberger, GerhardMuggenhuber, Gerhard Navratil, Stefan Ozlberger, Christoph Twaroch 234 PRAVNO ZAVEZUJOČ MEJNI KATASTER V AVSTRIJI: ZGODBA O USPEHU? THE LEGAL BOUNDARY CADASTRE IN AUSTRIA: A SUCCESS STORY? I 155 I | 63/2 | GEODETSKI VESTNIK ca Edward Osada, Malgorzata Mendela-Anzlik 250 KOTNA IZRAVNAVA IZMERJENEGA POLIGONA STAVBE Z ROBUSTNO METODO M-OCENJEVANJA ANGULAR ADJUSTMENT OF SURVEYED BUILDING POLYGON USING ROBUST M-ESTIMATION METHODS Darko Andic 260 SEZONSKA SPREMENLJIVOST ČASOVNIH VRST GPS-KOORDINAT NA PODLAGI ANOVA-VARIANC SEASONAL PATTERN IN TIME SERIES OF VARIANCES OF GPS RESIDUAL ERRORS ANOVA ESTIMATES STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Joc Triglav 272 GEODETSKA SLU2BA IN NAČELO KISS SURVEYING SERVICE AND THE KISS PRINCIPLE Marjan Jenko 279 ZGODOVINSKI POMEN TOČKE NA KRIMU THE HISTORICAL IMPORTANCE OF THE GEODETIC POINT IN KRIM Milan Naprudnik 282 ODLOČAJMO SE NA PODLAGI PODATKOV, NE INTUICIJE MAKE DECISIONS ON THE BASIS OF DATA, NOT JUST INTUITION NOVICE IZ STROKE | NEWS FROM THE FIELD 284 NOVICE IZ GEODETSKIH DRUŠTEV | NEWS FROM PROFESSIONAL SOCIETIES 292 RAZNO | OTHERS 302 DIPLOME IN MAGISTERIJI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG, OD 1. 2. 2109 DO 30. 4. 2019 Slike na naslovnici: 25. obletnica postavitve spominskega obeležja ob metrični točki 1. reda številka 172 na Krimu, ki označuje zgodovinsko izhodišče krimskega koordinatnega sistema. Ob planinski koči ga je leta 1994 postavilo Ljubljansko geodetsko društvo. (Foto: Miha Muck) | 156 | GEODETSKI VESTNIK | 63/2 | ZAVZETOST ENGAGEMENT Anka Lisec glavna in odgovorna urednica | Editor-in-chief Dragi bralci in bralke Geodetskega vestnika! Pred nami je letošnja druga številka, ki že tradicionalno izhaja tik pred poletjem, ko si, upam, večina najde čas za letni oddih. Vsakdanjik nam namreč močno kroji hiter življenjski ritem z mnogo stresnimi trenutki, zato je občasen odmik od službenih obveznosti postal resnična nuja. Naše profesionalne, službene poti so sicer različno zahtevne. Ne glede na zahtevnost dela pa na splošno v družbi velja, da so eni bolj, drugi pač manj angažirani pri svojem strokovnem delu — naj bo to na delovnem mestu ali v strokovnih združenjih. Med nami so posamezniki, katerih delo zaznamuje izreden entuziazem in pozitivni pristop, odprtost do novosti, na drugi strani pa opažamo posameznike, ki vztrajajo v tako imenovani coni udobja in se, kolikor je to mogoče, izogibajo spremembam. Toda cona udobja je pravzaprav največji sovražnik ustvarjalnosti in zelo omejuje naše vedenje, s tem pa nas postavlja v nezavidljiv položaj, ko se srečujemo s spremembami. Tema je zagotovo relevantna, še posebej v strokah, kot so geodezija, geoinformatika ter prostorsko načrtovanje, kjer tehnološki razvoj in vse večje potrebe družbe močno vplivajo na stanje in razvoj stroke, na naravo našega dela. Spremembe so torej postale del našega strokovnega udejstvovanja in od nas je odvisno, kako uspešno in (ne)stresno se bomo spoprijemali z njimi. Stalno srečevanje z novostmi in mnogo zaskrbljenih obrazov v stroki pa tudi razprave, ki jih objavljamo v naši reviji, so pravzaprav razlog, zakaj želim v tem uvodniku, pred letnimi dopusti, nekaj besed nameniti tem izzivom. Po prepričanju nekaterih tujih avtorjev s področja upravljanja človeških virov naj bi se na delovnih mestih, pri našem strokovnem delu, uspešneje spoprijemali s spremembami tam, kjer prevladujejo zavzeti posamezniki. Zavzetost naj bi namreč močno vplivala na delovno okolje, s tem pa na počutje, uspešnost in rezultate dela. Kaj je pravzaprav zavzetost in kako lahko vplivamo na zavzetost posameznikov? Posamezniki naj bi se počutili zavzete, kadar v svojem delovanju vidijo osebni smisel in motivacijo, čutijo pozitivno medsebojno podporo in delujejo v učinkovitem ter prijaznem delovnem okolju. Mednarodna organizacija Gallup, ki se ukvarja z raziskavami javnega mnenja in svetovanjem, predlaga, da se posamezniki v organizaciji oziroma združenju razdelijo v tri skupine glede na stopnjo zavzetosti: »zavzeti«, »nezazvzeti« in »aktivno nezavzeti«. Pri tem so »zavzeti« tisti energični posamezniki, ki jih zaradi njihovega nalezljivega navdušenja in pozitivnega pogleda na svet zelo radi srečamo v ponedeljek zjutraj. Vedno znova iščejo boljše načine za doseganje rezultatov ter delujejo povezovalno in odgovorno, so odprti za I 157 I I 63/2| GEODETSKI VESTNIK -j sodelovanje ter močno prispevajo k novostim in uspehom v skupini, v organizaciji. Praviloma iščejo in ¡o razvijajo enostavne, razumljive, a hkrati kakovostne rešitve, ki prispevajo k učinkovitosti in uspešnosti S dela. »Nezazveti« posamezniki vidijo svoje delovanje kot izmenjavo časa v zameno za plačilo, praviloma se H ne javljajo za sodelovanje pri novih projektih in pač naredijo toliko, da izpolnijo minimalne zahteve — v > svoje delo vlagajo sicer svoj čas, ne pa tudi veliko energije in samoiniciativnosti. Takšne posameznike je težko opaziti, a kot rečeno, praviloma opravijo delo, ki jim je naloženo. Zelo problematični za delovno klimo so »aktivni nezazveti««., ki so praviloma zelo nezadovoljni v delovnem okolju, nezadovoljstvo pa izkazujejo z besedami, vedenjem in dejanji, s tem pa škodljivo vplivajo tudi na zavzetost in zadovoljstvo tako sodelavcev kot strank. Ljudje po naravi ne želimo biti nezavzeti, želimo živeti polno, uspešno in zadovoljno. Večina zaposlenih je ob prihodu na delovno mesto visoko zavzeta in motivirana, pomembno vprašanje je, kako to ohraniti. Ustrezna organizacija dela, ustrezno vodenje z zavzetimi vodji ter enostavni instrumenti za motivacijo, kot je recimo preprosta pohvala za dobro opravljeno delo, so zagotovo pomembni pristopi k ohranjanju zavzetosti naših sodelavcev, naših strokovnih kolegov. Kot že omenjeno, je zavzetost pomembna tudi v strokovnih združenjih in prav je, da tu izrazim pohvalo vsem, ki ste pred 25 leti prispevali k obeleženju geodetske točke na Krimu ter od takrat ohranjali vsakoletno tradicijo srečanja geodetov na Krimu v juniju. Prepoznavnost obeležbe izhodišča krimskega koordinatnega sistema presega meje geodetske stroke in meje naše države, saj gre za izhodišče koordinatnega sistema, v katerem se je pred dvema stoletjema izvedla katastrska izmera širše regije, vključujoč nekatera območja današnje Avstrije, Hrvaške in Italije. Upajmo, da bomo uspešni s predlogom za razglasitev katastrskih in geodetskih znamenj za Unescovo kulturno dediščino, pri čemer smo na seznam izrednih spomenikov uvrstili tudi krimsko točko. Ob tej priložnosti iskrena hvala tudi vsem, ki ste prispevali k zbiranju predlogov in še pomagate z zbiranjem gradiv za pripravo vloge za razglasitev Unescove kulturne dediščine, ki jo bomo predvidoma v tem letu vložili skupaj z še nekaterimi državami iz regije na pobudo prve predlagateljice, to je Avstrije. Čaka nas izredno pestro poletje, v katerem bomo končali pisanje vloge, a verjamem, da bo delo obrodilo sadove! O tem seveda poročamo v prihodnjih številkah vestnika. Naj uvodnik te predpoletne številke sklenem z besedami ameriškega pisatelja N. D. Walscha, ki jih lahko razumemo kot motivacijo in pomoč pri spoprijemanju s spremembami: »Pravo življenje se začne na koncu cone udobja««, (angl. Life begins at the end of your comfort zone). I 158 | GEODETSKI VESTNIK | 63/2 | Dear Readers of Geodetski Vestnik, fC DC You are holding this years' second issue, which is traditionally published just before the beginning of sum- R mer, when, I sincerely hope, most of you will find some time to rest. Our fast-paced everyday lives with numerous stressful moments urgently require us to leave behind the professional duties from time to time. g O Indeed, not all working lives are equally demanding. Nevertheless, not taking into account how difficult ^ your work is, it is generally accepted that some individuals are more engaged in their professional lives — be it at their workplaces or in professional associations. There are individuals among us who work with extraordinary enthusiasm and positive attitudes, and they are open for innovation, while in contrast one comes across those that are reluctant to step out of the so-called comfort zone and avoid change by any means. The comfort zone is undoubtedly the worst enemy of creativity and severely limits our knowledge, which puts one in an unfavourable position when faced with change. The issue is undoubtedly relevant, especially in professions such as geodesy, geoinformatics and, spatial planning, in which technological development and growing needs in society strongly influence the situation in the profession and its development, as well as the nature of our work. So, change has become a permanent factor in our professional settings, and it largely is upon us how successfully and (un)stressfully we are going to cope with it. Constant encounters with innovations, worried looks in the faces of professionals along with discussions that are published in our journal, are the primary reason that I wish to touch upon these challenges in this pre-holiday period. Some foreign authors covering human resources management claim that people surrounded by engaged individuals are more successful when it comes to embracing change. Engagement is believed to strongly influence the working environment, the effects flowing to well-being, and successful work results. What is engagement, and how is it possible to influence the engagement of individuals? People are believed to feel engaged when their actions fulfil their sense of meaning, and they are motivated when they experience positive interpersonal support and function in an efficient and pleasant working environment. Gallup, a global public opinion and advisory organisation, has put forward the division of employees in an organisation or an association into three groups according to the level of their engagement: 'engaged', 'unengaged', and 'actively disengaged'. The 'engaged' are those energetic individuals who we are happy to meet on a Monday morning because they spread their enthusiasm and positive attitude to others. They constantly look for new ways to deliver results; they are a connecting force, responsible and open to cooperation; they actively contribute to innovation and success in a group or an organisation. They usually seek and develop simple, obvious and high-quality solutions that improve the efficiency and effectiveness of work. 'Disengaged' individuals perceive their work as an exchange for their time for payment; they are usually reluctant to take part in new projects; they do as much as it is needed to fulfil minimal demands — it is true that they devote their time to their work, but not a lot of energy and initiative. Such individuals usually remain hidden but, as was said, they typically fulfil the tasks allocated to them. Very problematic for the work climate are 'the actively unengaged'. For the most part, they are highly unsatisfied in their work environment and express their dissatisfaction with words, behaviours, and actions, negatively influencing the engagement and levels of satisfaction of their colleagues and customers. I 159 I I 63/2| GEODETSKI VESTNIK It is not in the nature of human beings to be disengaged — we want to live fully, successfully and happily. When they come to a new position, the majority of employees is highly engaged and motivated; it is important to consider how to retain such attitudes. Correct organisation of work, sound management by engaged leaders and simple instruments of motivation, like a word of praise for a work well done, are undoubtedly important approaches that help to retain the engagement of people we work with, of our peers. As already mentioned above, engagement is also essential in professional associations, and it is only fitting to give praise to all the individuals who are deserving for the plaque dedicated to the triangular point on Krim and have ever since kept alive the traditional yearly June meetings of surveyors. The visibility of the commemoration of the origin triangular point of the coordinate system crosses the borders of surveying as a profession and the borders of our country. It is the origin point of the coordinate system that was used two centuries ago when they carried out the cadastral measurement of the wider region, including some areas of what is now Austria, Croatia, and Italy. We hope to be successful with the proposal to nominate cadastral and surveying signs as a UNESCO cultural heritage, the list of exceptional monuments that also includes the point on Krim. I would also like to take this opportunity to thank everybody who has helped to prepare the nomination and are still collecting the material for the UNESCO cultural heritage site application. It is expected that we will submit the application in this year together with a few countries from the region, for which Austria is the initiator. We are heading towards a vibrant summer, dedicated to the completion of the application, but I am confident the efforts will bear fruit! You will undoubtedly be informed about everything in the next issues of the journal. Allow me to finish the editorial of this pre-summer issue with the words of the American author Neale Donald Walsch; they can serve as a motivation and aid when we encounter change: "Life begins at the end of your comfort zone." I 160 | GEODETSKI VESTNIK | 63/2 | SREČEVALIŠČE MEETING POINT 7" cc OT DI E D O Blaž Mozetič predsednikZveze geodetov Slovenije | president of the Association of Surveyors of Slovenia V začetku junija je Ljubljansko geodetsko društvo pripravilo slovesnost ob 25. letnici postavitve obeležja koordinatnemu izhodišču prve katastrske izmere na območju Slovenije. Koordinatni križ oziroma izhodišče koordinatnega sistema je bil leta 1818 položen v trigonometrično točko na Krimu in tako je nastal krimski koordinatni sistem. Izhodišče je točka ali mesto, iz katerega nekaj izhaja oziroma v katerem se nekaj začne, in je obenem osnova oziroma temelj tega. Koordinatno izhodišče je izhodišče koordinatnega sistema, skozi katerega sta položeni koordinatni osi, ki bežita vsaka v svojo smer, ven, stran, v svet. Vse ima svoj temelj oziroma mesto, pa čeprav zgodovinski, kot je to pri izhodišču krimskega koordinatnega sistema. Z leti se je Krim kot izhodišče koordinatnega sistema vedno bolj spreminjal v srečevališče geodetske stroke. Postal je prostor srečevanja ljudi, idej, problemov, vizij, veselja, športa ... Ves ta geodetski zanos in ponos opisuje že sama beseda srečevališče, je srečanje dveh besed, sreča in vališče; sreča je razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja, veliko zadovoljstvo in veselje; vališče pa je prostor, kjer valijo ptice, kjer se rojeva novo življenje in novo upanje. Krim je tako postal razpoznavni znak oziroma simbol geodetske stroke v Sloveniji, ni ostal samo opomnik na koordinatno izhodišče, ampak je postal srečevališče stanovskega združenja, kamor se geodeti vedno vračamo. Vračamo se simbolično na zgodovinski kraj, v temelj, po mir in moč za premislek, kako in kam preudarno naprej. S takšnimi dogodki geodeti opozarjamo na zgodovinsko in vsakodnevno vpetost naše stroke v družbo, da kljub sodobni in lahko dostopni tehnologiji ni vse imaginarno in nekje tam zunaj, kot se zdi na prvi pogled, in da imamo geodeti izhodišče postavljeno daleč nazaj po časovnem traku, vendar se ravno zato srečujemo, da so lahko naši pogledi in ideje usmerjeni v prihodnost. Dandanašnji je srečevanje ob vsej sodobni komunikacijski tehnologiji še toliko pomembnejše, ker smo prehitro pozabili na tisti pristni fizični človeški stik, ki se po navadi začne in konča s krepkim stiskom roke. Zato ima geodezija več izhodišč, ki so tudi srečevališča, kot je to na primer naš Krim. Srečno! I 161 I I 63/2| GEODETSKI VESTNIK -j The Ljubljana Society of Surveyors organised a ceremony in celebration of the 25th anniversary of the ¡0 plaque dedicated to the origin point of the triangulation network of the first cadastral measurement in S the territory Slovenia. In 1818, a coordinate cross, i.e., the origin point of the coordinate system, was H built into the trigonometry point in Krim, which marks the birth of the Krim coordinate system. O = The point of origin is a spot or place where something comes from, or where something begins, also representing its basis or foundation. The origin triangulation point is the starting point of a coordinate system determined by two coordinate axes that each runs in its separate direction, out, away, into the world. Everything has its foundation or position, although historical, as is the case with the origin point of the Krim coordinate system. Krim, as the origin point of the coordinate systems, has gradually developed into the meeting point of the land surveying profession. It has become the place where people, ideas, problems, visions, joy, sport and other elements meet. The expression 'meeting point' nicely embraces the zeal and the pride that permeate land surveying; 'to meet' also signifies to fulfil, to satisfy, to achieve while 'a point' can be an idea, an opinion that is worth serious consideration. So it happened that Krim became the emblem, the symbol of the surveying profession in Slovenia. It has not remained a mere reminder of an origin triangulation point but has become the meeting point of the professional association where land surveyors like to return. It is our symbolic comeback to a memorial site, to the foundation, where we seek peace, the strength to consider how and where to prudently continue our journey. Such events are an opportunity for land surveyors to call attention to the historical and everyday significance of our profession for society; to the fact that easily accessible modern technology does not mean everything is imaginary and somewhere out there as it might seem at first glance; to the fact that the origin point of land surveying dates back on the historical timeline. This is the exact reason we keep meeting — so that our sight and ideas are turned/fixed to the future. Nowadays, in the era of modern communication technology, meetings are even more critical as we have forgotten about the pristine human contact that usually begins and ends with a firm handshake. This is why land surveying has several origin points that are also meeting points — one of them being our Krim. Best of luck! I 162 | Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusic, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj G 2 9 v GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 631 št. / No. 21 Vi/ |63/2| DEFORMACIJSKA ANALIZA DEFORMATION ANALYSIS V GEODETSKIH MREŽAH Z WITH ROBUST METHODS IN | ROBUSTNIMI METODAMI GEODETIC NETS -=c UDK: 528.4 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 Prispelo: 1. 2. 2019 Sprejeto: 22. 4. 2019 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2019.02.163-178 SCIENTIFIC ARTICLE Received: 1. 2. 2019 Accepted: 22. 4. 2019 IZVLEČEK V članku je opisan postopek deformacijske analize v geodetskih mrežah z robustnimi metodami. Značilnost tega postopka je iterativno prilagajanje uteži in transformacija S, tako da se vektor premikov d transformira v datum, ki ga določajo točke z manjšo koordinatno razliko med dvema terminskima izmerama. V članku je najprej podano teoretično ozadje postopka, nato je postopek uporabljen na primeru simuliranih meritev v dveh terminskih izmerah. Izračunani rezultati postopka deformacijske analize z robustnimi metodami na obravnavanem primeru se ne razlikujejo bistveno od rezultatov, pridobljenih s klasičnimi postopki deformacijske analize. ABSTRACT _ This article describes the deformation analysis approach with robust methods in geodetic networks. The characteristic of this approach is the iterative weighted similarity transformation in which the displacement vector d is transformed into a datum determined by points with a smaller coordinate difference between two epochs. The article first gives a theoretical background of the approach, and then the approach is applied to the case of simulated measurements in two epochs. The calculated results of the deformation analysis approach with the robust methods in the present case do not differ significantly from the results obtained by conventional deformation analysis approaches. KLJUČNE BESEDE KEY WORDS deformacijska analiza, robustne metode, računski primer deformation analysis, robust methods, numerical example Z ROBUSTNIM Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusic, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amlr Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | I 163 | | 63/2 | GEODETSKI VESTNIK ~ 1 UVOD ES Z metodami deformacijske analize lahko na podlagi geodetskih meritev, ki jih opravimo na točkah geodetske mreže v različnih časovnih trenutkih, ugotavljamo stabilnost referenčnih točk v geodetski mreži in določamo premike kontrolnih točk na objektih (Bogatin in Kogoj, 2006). Metode deformacijske analize razdelimo (Welsch in Heunecke, 2001) na: — metode, v katerih so premiki in deformacije uporabljeni kot funkcije časa, ali pa čas ni modeliran, — metode, v katerih so premiki in deformacije uporabljeni kot funkcije vzročnih sil, ali pa vzročne sile niso modelirane, — metode, ko je stanje objekta v ravnovesju, ali nenehno v gibanju, — opisne (deskriptivne) oziroma vzročne (kavzalne) modele. Testiranje statistično značilnih premikov v metodah deformacijske analize obravnavamo s klasičnimi postopki in tudi z robustnimi postopki deformacijske analize (Savšek, 2017). cc -< cc cc -i cc 2 TEORETIČNO OZADJE Deformacijsko analizo z robustnimi metodami razdelimo na šest korakov (Lim in Setan, 2014; Ogundare, 2016), ki jih podrobneje opišemo v podpoglavjih v nadaljevanju. 2.1 Izravnava meritev vsake posamezne terminske izmere posebej kot proste mreže in odkrivanje morebitnih grobo pogrešenih meritev Podobno kot pri drugih metodah deformacijske analize lahko med seboj primerjamo le terminske izmere, ki se po natančnosti meritev ne razlikujejo statistično značilno ter imajo usklajeno natančnost kotnih in dolžinskih meritev (Ambrožič, 2004). Med meritvami v posamezni terminski izmeri ne sme biti grobo pogrešenih, zato jih poiščemo in izločimo. Za iskanje in izločitev uporabimo enega izmed splošno znanih postopkov (Caspary, 1988; Grigillo in Stopar, 2003). Za deformacijsko analizo v geodetskih mrežah z robustnimi metodami moramo uporabiti rezultate izravnave meritev posamezne terminske izmere kot proste mreže, saj pred deformacijsko analizo ne vemo, katera referenčna točka je stabilna in katera ne (Chen et al., 1990). Orientacijske neznanke in morebitno neznanko faktorja merila mreže moramo v enačbah popravkov odstraniti z eno od metod redukcije neznank (Van Mierlo, 1978). 2.2 Transformacija terminskih izmer v isti geodetski datum z uporabo transformacije S Če se v geodetski mreži število točk v eni terminski izmeri razlikuje od števila v drugi terminski izmeri, ali je v obravnavanih terminskih izmerah različen geodetski datum (ker smo na primer v eni izmeri merili samo smeri, v drugi pa dolžine in smeri), moramo koordinatne neznanke neidentičnih točk izločiti oziroma geodetski datum uskladiti. To lahko naredimo s transformacijo S, ki je dobro opisana v literaturi (Van Mierlo, 1978; Caspary, 1988; Marjetič in Stopar, 2007). Po tem koraku lahko primerjamo koordinate točk različnih terminskih izmer med seboj, saj se vse točke nanašajo na isti geodetski datum. 2.3 Testiranje homogenosti natančnosti meritev obravnavanih izmer Testiranje homogenosti natančnosti meritev obravnavanih izmer naredimo s testiranjem hipoteze o homogenosti natančnosti meritev v dveh izmerah, kar je mnogokrat opisano v literaturi (Chrzanowski Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION | 164 | ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | GEODETSKI VESTNIK I 63/2 | et al., 1986; Mihailovic in Aleksic, 1994; Ambrožič, 2001). Po testiranju izračunamo novo oceno za referenčno varianco a posteriori ct2 in skupno število nadštevilnih meritev v dveh izmerah f (Ambrožič, 2001 - enačba (4); Mihailovic in Aleksic, 1994 - enačba (5.2.5); Chrzanowski et al., 1986 - enačba (4.11); Frankic, 2012 - enačba(8)). 2.4 Izračun vektorja premikov in pripadajoče kovariančne matrike premikov iz rezultatov izravnave obravnavanih izmer Po testiranju statistične homogenosti natančnosti meritev dveh obravnavanih med seboj mersko neodvisnih izmer izračunamo vektor premikov d in pripadajočo kovariančno matriko premikov Qdd po mnogokrat zapisanih enačbah (Chen et al., 1990 - enačba (10); Vrečko in Ambrožič, 2013 - enačbi (1) in (4); Mihailovic in Aleksic, 1994). 2.5 Izračun vektorja premikov z uporabo iterativnega prilagajanja uteži s transformacijo S in izračun kovariančne matrike premikov Ker nestabilnih referenčnih točk geodetske mreže še nismo identificirali, se lahko izračunani premiki nanašajo na geodetski datum, ki ga določajo tudi te nestabilne referenčne točke, ali pa imamo lahko v obravnavanih terminskih izmerah različen geodetski datum. Težavo rešimo z metodo iterativnega ^ prilagajanja uteži s transformacijo S (angl. Method of Iterative Weighted Similarity Transformation ali na ¡^ kratko IWST), ki jo je predlagal Chen, 1983. Drugi raziskovalci (Pardoe et al., 2018, ali Berné Valero in Beselga, 2005) metodo imenujejo IRLS (angl. Iteratively ReweightedLeast Squares). Metoda iterativnega prilagajanja uteži s transformacijo S temelji na tem, da transformiramo vektor premikov d v datum, ki ga določajo točke z manjšo koordinatno razliko med dvema terminskima izmerama. Manjšim koordinatnim razlikam med dvema terminskima izmerama tako dodelimo večjo utež, večjim koordinatnim razlikam pa manjšo utež (Vrečko in Ambrožič, 2013). Če torej v transformaciji S obravnavamo nestabilne referenčne točke kot grobo pogrešene meritve, lahko z robustnimi (statističnimi) metodami, ki v splošnem zmanjšajo ali celo eliminirajo vpliv grobo pogrešenih meritev, rešimo problem določitve geodetskega datuma. Geodetski datum določimo z oceno M, ki je posplošena metoda največjega verjetja (angl. Maximum Likelihood Estimation) (Marjetič in Kregar, 2016). Teoretično s tem postopkom določimo datum, ki minimizira prvo normo končne projekcije vektorja premikov (Chen, 1983; Setan in Singh, 2001; Vrečko in Ambrožič, 2013; Amiri-Simkooei et al., 2017). Postopek je modifikacija transformacije S (Marjetič in Stopar, 2007). V klasični transformaciji S imamo v matriki E., kot sta jo označila Marjetič in Stopar, 2007, v enačbi (31) vrednosti na diagonali le 0 ali 1. V metodi iterativnega prilagajanja uteži pa matriko E, zamenjamo z matriko uteži W(,t), vrednosti njenih elementov na diagonali določimo z iteracijskim postopkom. Vektor premikov točk d in pripadajočo kovariančno matriko premikov Qdd izračunamo: d® = S« d, (1) Q H = s(" (s<« > )T (2) kjer so: Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, JusufTopoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | | 165 | I 63/2| GEODETSKI VESTNIK ^ S(it) = I - H(HT W(it)H) 'HT W(it) ... matrika transformacije S velikosti 2 m x 2 m (m je število točk v LJ_J d geodetski mreži), (3) ¡53 H ... datumska matrika velikosti 2 m x d (dje defekt datuma) - (Marjetič in Stopar, 2007 - enačba ¡d (13); Marjetič et al., 2012), l_i_i CC gc W(") = diag (a{f)) ... matrika uteži velikosti 2 m x 2 m, (4) H co{f) ... vrednost utežne funkcije, njen izračun podajamo v nadaljevanju (i=1.. .2m), -=c (it) ... iteracijski korak. -=c g Na začetku privzamemo, da je matrika uteži enaka enotski matriki: E cc W=0) = I oz.®,("=0) = 1,i = 1...2m, (5) torej vse točke v enaki meri določajo datum mreže. Ta rešitev je popolnoma enaka rešitvi, ki bi jo dobili po transformaciji S v prosto geodetsko mrežo (Caspary, 1988). Na začetku uporabimo vektor komponent premikov točk d (izračunan v podpoglavju 2.4): d(it=0) = d. Nato v naslednjih iteracijah izračunamo vektor komponent premikov točk d&M) = S(it+1) d(it) (6) tako, da v matriki transformacije S S(it+1) = I - H(HT W(it+1)H)-1HT W(it+1) (7) uporabimo z različnimi ocenami M izračunane matrike uteži W('t+1). Vrednosti elementov na diagonali matrike uteži (4) torej izračunamo z različnimi utežnimi funkcijami. Poznamo mnogo različnih utežnih funkcij, izbrane smo za 2D-geodetske mreže uporabili v naši raziskavi. Podajamo jih v preglednici 1. Števec iteracijskih korakov oziroma ponovitev (it) gre od nič do vrednosti, ki jo dobimo, ko je izpolnjen pogoj, da je največja razlika komponent vektorja premika |d('t+1) - d(,t)j manjša od izbrane meje prekinitve iteracijskega procesa S (Setan in Singh, 2001; Ta^i, 2008; Sušic et al., 2017): max.(|d(it+1) - d(">|) < S. (8) Preglednica 1: Utežne funkcije. V enačbah je d'*'' komponenta vektorja premika točke i, torej ali dyf\ ali dx('\ enačba (1 oziroma 6), od, pa standardna deviacija komponente premika točke i, torej ali ody,, ali adx,, ki je diagonalni element matrike kofaktorjev koordinatnih neznank, enačba (2). s("' je dolžina vektorja premika, računana po enačbi (11), a. je standardna deviacija premika točke i, računana po enačbi (12). Utežna funkcija Ocena za komponente vektorja premika točke i Ocena za premik točke i d i (.»o i 1 = — X <*) i L(n 2 ocena L a>';'+1) = \d('1 ["2, v = 1,2 Tomaž Ambrožič, Admir Mulahuslč, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJ® ANALIZA V | 166 | ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | ocena L! ocena L1 -L2 2 v-2 GEODETSKI VESTNIK | 63/2 | Utežna funkcija Ocena za komponente vektorja premika točke i Ocena za premik točke i Huberjeva ocena 1 če je jdf^ | < qi 1 če je ji"q, q, = cCTd, d"+1)=< q> ■ 1 (,")k qi = ccts ■ , ,. če je \d ' > q yf ^ 1 , 1 P^"^ če je jf* ' | > qi modificirana Huberjeva ¡d1 = Fairova ocena Chauchyjeva ocena Welscheva ocena V" )l V" q. k)l .k n ' je J-1 q, 1 1+ df q, qi 2 , qt = c&dt 1+ • g i = c / (k("> 1 Y ^ / (1f(" )P 2 ^ df "+1 = exp — k_l I q■ 1 > q, = cCTd, cdf*1 = exp — k q V V ^ ) j V q, V ) ) g i = c German-McClurejeva Hampelova ocena (i + (di,i")2) 1 če je 0 < \k\") | < qt če je qi < |d,'") | < ut q, (v - V"")|) (1+() I d(" )| če je ui < d(i" ) < v |di(i") (v, - u,) 0 če je j d'f) | > v.t qt = ,u, = ¿oy, v, = cadt 1 če je jd\"^ < qi 1 če je 0 < < q, qi I (,")l r-f-j če je q, < < u k" ^ q■ (v, -|^)|) . ( ^ če je u£ < k ) < vi k ) (vi — ) 0 če je j s(i") j > vl qi = , ut = ba:, v^t = cCTs danska ocena exp 2 -,,(i"+1) : jd q, 1 če je jf,"M < qi exp če je jf,"M > qi ■ q. = cCTf -i Tukeyjeva —(f JJ če je jd,") | < qi q, = cCTd, d+1)=^ ( (f(,">Y I2 1 — 1 k— I če je jf("M < q V q, J qi = ccts ocena V v 7 ) 0 če je jd,"^ > qi V v 7 0 če je ji(i"^ > qi Ocena L1 minimizira prvo normo vektorja komponent premika d = ^\d{" ' | = min, ta ocena zmanjša i=1 vpliv grobo pogrešenih meritev. Prvi jo je uporabil avtor postopka Chen (1983) in več drugih avtorjev (Setan in Singh, 2001; Ta§p, 2008; Pennacchi, 2008; Erenoglu, 2018). Rešitev nedoločenosti v d('t) = 0 opisujemo v nadaljevanju, glej enačbi (9a) in (10). Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJ® ANALIZA V ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | I 167 | q ocena je q ocena I 63/2| GEODETSKI VESTNIK cc -< cc cc -i E cc Ocena Lj—Lj ohranja prednosti ocen L1 (zmanjša vpliv grobo pogrešenih meritev) in L2 (rešitev je enolična), za majhne d(ft) se obnaša kot L2, za večje pa kot L1 (Pennacchi, 2008). Raziskovalci predlagajo v oceni Lp (Pennacchi, 2008) vrednost eksponenta v= 1,2, saj s takšno izbiro ohranimo robustnost ocene (na oceno grobo pogrešene meritve malo vplivajo), težavo predstavlja nedo-ločenost v d(a) = 0 — rešitev te težave opisujemo v nadaljevanju, glej enačbi (9b) in (10). Za izračun Huberjeve ocene lahko uporabimo za c = 1,3450 (Pennacchi, 2008; Banas, 2017; Pardoe et al., 2018), drugi avtorji (Nowel, 2015; Gašinec in Gašincova, 2016; Hassan, 2016; Sušic et al., 2017; Erenoglu, 2018) pa predlagajo vrednosti za c med 1,5 in 2. Prav tako lahko za izračun modificirane Huberjeve ocene uporabimo za c = 1,2107 (Pennacchi, 2008), drugi avtorji, ki jo imenujejo Andrewsova ocena, pa predlagajo c = 1,5*2 (Andrews, 1974; Erenoglu, 2018) ali c = 1,339*2 (Pardoe et al., 2018), težavo pa predstavlja nedoločenost v d(t) = 0 - rešitev te težave opisujemo v nadaljevanju, glej enačbi (9c) in (10). Za izračun Fairove ocene uporabimo za c = 1,3998 (Pennacchi, 2008), za izračun Chauchyjeve ocene uporabimo za c = 2,3849, za izračun Welscheve ocena uporabimo za c = 2,9846 (Pennacchi, 2008; Gašinec in Gašincova, 2016), za izračun Tukeyjeve ocene uporabimo za c = 4,6851 (Pennacchi, 2008) — to oceno imenujejo tudi Beaton-Tukeyjeva ocena (Sisman, 2010). V izračunu German-McClurejeve ocene ne nastopa parameter c (Pennacchi, 2008). Za izračun Hampelove ocene uporabimo za a = 1,5, b = 3 in c = 6 oziroma a = 0,8, b = 1,6 in c = 3,2 (Erenoglu, 2018), a = 1,7, b = 3,4 in c = 8,5 (Banas, 2017) ali a=2, b=4 in c = 8 (Labant et al., 2011), za izračun danske ocene uporabimo za c = 3 (Erenoglu, 2018), drugi predlagajo c = 2 (Hassan, 2016). Opozoriti moramo, da je v izračunu danske ocene, katere avtor je prof. Krarup, v kar nekaj člankih napaka (Hassan, 2016; Erenoglu, 2018) — ulomek v eksponentu je treba kvadrirati! Težavo v izračunu ocen L1, Lp in modificirane Huberjeve ocene v točki nedoločenosti d{.fi} = 0 rešimo tako, da vrednost utežne funkcije izračunamo v njeni bližini, (Chen, 1983; Setan in Singh, 2001; Ta^i, 2008; Sušic et al., 2017). 1 m (it+i) id') ... ocena L1 za komponente vektorja premika točke i, m("+1) = \d(it) + s\ . • • ocena Lp za komponente vektorja premika točke i, (9 a) (9b) (it+1) f\d — 2 modificirana Huberjeva ocena za komponente vektorja premika točke i, (9c) kjer je: s ... izbrana majhna vrednost, ali kar zapišemo, da je na primer ®.(,'+1) = 109, (10) Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, | 168 | ANALYSIS WITH Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, [ GEODETIC NETS|163-178| | DEFORMACIJSKA ANALIZA V q GEODETSKI VESTNIK I 63/2 | in ne ®.("+1) = 0, kot je zapisano v Chen, 1983; Chrzanowski et al., 1986; Chen et al., 1990, saj: — ni v skladu z osnovnim konceptom metode iterativnega prilagajanja uteži s transformacijo S (manjšim koordinatnim razlikam med dvema terminskima izmerama dodelimo večjo utež, večjim koordinatnim razlikam pa manjšo utež), — ni logično, da v točki nedoločenosti d^ = 0, to je v točki, ki ni spremenila položaja (to je torej stabilna referenčna točka), dodelimo vrednost utežne funkcije ©.("+1) = 0, — izračunamo popolnoma drugačne vrednosti, kot če uporabimo enačbe (9), — se rezultati, ki jih prikazujemo v tretjem poglavju, razlikujejo od pričakovanih (izračunanih z enačbami 9), če uporabimo ®.(it+1) = 0. Po končanem iteracijskem procesu imamo na diagonali matrike W, enačba (4), elemente blizu 1 oziroma 1 na tistih mestih, ki se nanašajo na komponente vektorja premika točke, ki se niso statistično spremenile (stabilne komponente), in elemente blizu 0 oziroma 0 na mestih, kjer se nanašajo na komponente vektorja premika točke, ki so se statistično spremenile, če vrednosti utežnih funkcij izračunamo z ocenami po enačbah v preglednici 1. Izjema sta oceni L1, Lp in modificirana Huberjeva ocena, ko v točki nedoločenosti d.(") = 0 ne moremo izračunati uteži, rešitev podajamo z enačbo (9) ali (10). Na koncu iteracijskga procesa zavzame števec iteracijskih korakov vrednost (it = kon). Če v enačbah za izračun premikov d (izračunan v podpoglavju 2.4) in pripadajočo kovariančno matriko premikov Qdd (izračunana v podpoglavju 2.4) obravnavamo tudi kontrolne točke na objektu (nedatumske točke), imamo na diagonali matrike W elemente z vrednostmi 0 na tistih mestih, ki se nanašajo na komponente vektorja premika teh točk (Nowel, 2015; Sušic et al., 2017), saj te točke obravnavamo kot nestabilne. Ker so komponente vektorja premikov odvisne od orientacije koordinatnega sistema, ki je določen s približnimi koordinatami, nekateri avtorji (Caspary, 1988; Caspary et al., 1990; Nowel, 2015; Nowel, 2016) predlagajo za izračun utežne funkcije namesto komponent vektorja premika točke i uporabo premika točke s: si =V dyf + dxf > (11) ki je neodvisen od orientacije koordinatnega sistema s standardno deviacijo oziroma varianco (Savšek-Safic et al., 2006; Nowel, 2015; Savšek, 2017): i J.. \ dy. 2 dy. dx. Ji 2 . Ji i ady, + 2——+ j. s. l i i dx 2 (12) Tako lahko s premikom točke zapišemo v naši raziskavi uporabljene utežne funkcije, ki jih podajamo v preglednici 1. Ocena L1 za premik točke i zdaj minimizira prvo normo vektorja premika m ml ^ ~ d = Ei*' = }) +(dx-'>) = min- (Setan in Singh, 2001). (13) i=i i=i Iteracijski proces prekinemo, ko je izpolnjen pogoj, da je največja razlika premikov točk med dvema iteracijskima korakoma js.(,t+1) - s.(,t)j manjša od izbrane meje prekinitve iteracijskega procesa S. Težavo v izračunu ocen L1, L in modificirane Huberjeve ocene v točki nedoločenosti si(it) = 0 lahko rešimo Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, JusufTopoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | | 169 | | 63/2 | GEODETSKI VESTNIK C£L DC ■ Huberjeva ocena c = 1,3450 modificirana Huberjeva ocena c = 1,2107 Fairova ocena c = 1,998 Chauchyjeva ocena c = 2,3849 Welscheva ocena c = 4,6851 Tukeyjeva ocena C = 4,6851 i j { re n O m " S -o d) in —T £ M X O danska ocena c = 3 končno skupno 3 24 9 1 1 9 7 5 4 5 5 7 4 4 4 3 3 3 4 1 1 3 3 3 3 dydx v, dydx - dydx - dydx - dydx - dydx v, dydx v, dydx - dydx - dydx - dydx - dydx - 1 dy -20.0 -18.4 -10.8 -14.6 -14.5 -14.4 -11.6 -17.5 -19.4 -19.4 -10.8 -19.4 -19.4 -19.4 dx s -34.6 -38.1 -44.1 -37.0 -37.7 -37.6 -37.5 -37.7 -37.6 -37.5 -44.1 -37.5 -37.5 -37.5 40.0 42.3 42.9 45.4 45.4 39.8 41.8 40.4 41.1 40.3 41.3 39.3 40.6 41.5 41.9 42.3 42.3 42.3 42.3 45.5 45.4 42.3 42.3 42.3 42.3 42.3 2 dy -30.0 -37.1 -29.5 -33.3 -33.2 -33.1 -30.3 -36.2 -38.1 -38.1 -29.5 -38.1 -38.1 -38.1 dx s 52.0 50.0 51.8 53.7 53.0 53.1 55.3 50.7 49.4 49.4 51.8 49.5 49.5 49.5 60.0 62.3 62.0 59.6 59.6 63.2 62.5 62.5 62.3 62.6 62.4 61.1 62.6 62.3 62.4 62.4 62.4 62.4 62.4 59.6 59.6 62.5 62.5 62.4 62.5 62.5 3 dy 25.0 21.4 22.0 22.9 23.0 23.0 24.0 22.0 21.4 21.4 22.0 21.4 21.4 21.4 dx -43.3 -42.2 -35.8 -37.1 -37.7 -37.6 -34.1 -41.4 -43.5 -43.5 -35.8 -43.5 -43.5 -43.5 s 50.0 47.3 48.3 42.0 42.0 43.6 46.4 44.2 46.6 44.1 46.5 41.7 45.0 46.9 47.8 48.5 48.5 48.5 48.5 42.0 42.0 48.5 48.5 48.5 48.5 48.5 4 dy dx 0.0 0.0 0.0 1.8 -4.0 0.0 0.1 0.1 -0.2 0.5 0.7 0.7 -4.0 0.7 0.7 0.7 1.0 5.1 5.9 5.2 5.4 8.0 2.5 0.9 0.9 5.1 1.0 1.0 s 0.0 1.8 0.8 6.5 6.5 5.9 2.7 5.2 2.9 5.4 3.0 8.0 4.5 2.6 1.8 1.2 1.2 1.2 1.2 6.5 6.5 1.2 1.2 1.2 1.2 1.2 5 dy 0.0 -1.6 -6.4 -1.9 -1.8 -1.8 -2.3 -1.1 -0.8 -0.8 -6.4 -0.8 -0.8 -0.8 dx 0.0 -2.7 -7.1 -1.1 -1.8 -1.7 -1.1 -2.2 -2.3 -2.3 -7.1 -2.3 -2.3 -2.3 s 0.0 3.1 3.4 9.6 9.6 2.2 2.9 2.5 2.4 2.4 2.3 2.6 2.3 2.5 2.3 2.5 2.5 2.5 2.5 9.6 9.5 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 6 dy 0.0 0.4 3.3 2.6 2.7 2.8 4.4 1.1 0.0 0.0 3.3 0.0 0.0 0.0 dx 0.0 0.0 -10.6 -0.4 -1.1 -1.0 -2.2 0.3 1.3 1.3 -10.6 1.3 1.3 1.3 s 0.0 0.4 0.0 11.1 11.1 2.6 0.8 2.9 1.4 2.9 1.4 4.9 2.1 1.1 1.1 1.3 1.3 1.3 1.3 11.1 11.0 1.3 1.3 1.3 1.3 1.3 7 dy 25.0 24.1 25.5 25.8 25.9 26.0 27.2 24.8 24.0 24.0 25.5 24.0 24.0 24.0 dx 43.3 42.9 40.8 45.3 44.6 44.7 45.8 43.5 42.9 42.9 40.8 42.9 42.9 42.9 s 50.0 49.2 48.6 48.1 48.1 52.1 49.8 51.6 50.3 51.7 50.3 53.3 51.2 50.0 49.6 49.1 49.1 49.1 49.1 48.1 48.1 49.2 49.2 49.2 49.2 49.2 | j uporabljene ocene za izračun končnih vrednosti premikov Podatki o premikih točk po komponentah in skupnih premikih so podani numerično v preglednici 2, statistično značilni premiki po komponentah in statistično značilni skupni premiki so označeni z barvno podlago, in grafično na sliki 1. Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION | 172 | ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | GEODETSKI VESTNIK I 63/2 | 3.1 Komentar rezultatov - premiki točk po koordinatnih komponentah V izračunu utežne funkcije z oceno L1 za komponente vektorja premika točke po enačbi iz srednjega stolpca v preglednici 1 težavo nedoločenosti rešimo na oba predlagana načina. Če v enačbi (9a) uporabimo vrednosti za s med 0,0001 m in 0,000001 m, ali če uporabimo enačbo (10), se vrednosti za skupen premik točke ne razlikujejo za več kot desetinko milimetra, različno je le število korakov iteracijskega procesa (kar zaradi današnjih procesorjev ni pomembno). Če izračunamo utežne funkcije z oceno L1—L2 za komponente vektorja premika točke po enačbi v preglednici 1, se dobljeni rezultati precej razlikujejo od simuliranih. Po tej oceni dobimo, da sta se premaknili tudi točki 5 in 6, kar se ne ujema s simuliranimi rezultati. V izračunih utežne funkcije z oceno Lp za komponente vektorja premika točke po enačbi v preglednici 1 uporabimo različne vrednosti eksponenta v. Če uporabimo za vrednost v= 1,1 ali v= 1,2, dobimo vrednost za komponento vektorja premika točke največ 6,2 mm drugačno od simulirane (navedena vrednost velja za komponento x točke 3), vendar po testiranju stabilnosti posamezne komponente za vse točke pravilno potrdimo simulirani premik oziroma stabilnost točke. Če pa izračunamo utežno funkcijo z eksponentom v > 1,3, pa trditev po testiranju stabilnosti posamezne komponente ni vedno pravilna glede na simuliran premik. Če v enačbi (9b) uporabimo vrednosti za s med 0,0001 m in 0,000001 m, ali če uporabimo enačbo (10), se vrednosti za skupen premik točke razlikujejo kvečjemu za 0,0001 m, različno je le število korakov iteracijskega procesa. S Huberjevo oceno za komponente vektorja premika točke po enačbi v preglednici 1 dobimo največjo razliko 5,6 mm v vrednosti za komponento x vektorja premika točke 3, če v izračunu utežne funkcije uporabimo c = 1,3450 oziroma c = 2,0, razlike na drugih točkah so manjše. Ne glede na vrednost c pa za točko 4 velja, da po testiranju stabilnosti posamezne komponente dobimo, da se je točka premaknila, kar je drugače glede na simulirano stanje. Podobne rezultate kot s Huberjevo oceno dobimo tudi z modificirano Huberjevo oceno za komponente vektorja premika točke po enačbi v preglednici 1. Največjo razliko 5,7 mm dobimo v vrednosti za komponento x vektorja premika točke 3, če v izračunu utežne funkcije uporabimo c = 1,2107, c = 1,339 oziroma c = 1,5, razlike na drugih točkah so manjše. Za točko 4 po testiranju stabilnosti posamezne komponente spet dobimo, da se je točka premaknila, kar je drugače glede na simulirano stanje. Če v enačbi (9c) uporabimo vrednosti za s med 0,0001 m in 0,000001 m, ali če uporabimo enačbo (10), vedno dobimo enake rezultate, enako je celo število korakov iteracijskega procesa. Z uporabo Fairove ocene za komponente vektorja premika točke po enačbi v preglednici 1 dobimo precej podobne rezultate, kot jih dobimo s Huberjevo oceno. Točka 4 ponovno izkazuje neskladje s simulirano stabilnostjo. Chauchyjeva, Welscheva in Tukeyjeva ocena za komponente vektorja premika točke po enačbah v preglednici 1 dajo podobne rezultate simuliranim. Potrjena je stabilnost točk 4, 5 in 6 ter nestabilnost točk 1, 2, 3 in 7. Po testiranju stabilnosti posamezne komponente z German-McClurejevo oceno za komponente vektorja premika točke po enačbah v preglednici 1 se za točki 5 in 6 rezultat ne ujema glede s simuliranim stanjem. Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, JusufTopoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | | 173 | | 63/2 | GEODETSKI VESTNIK ^ Če uporabimo različne konstante (Erenoglu, 2018; Banas, 2017; Labant et al., 2011) v Hampelovi oce-''' d ni za komponente vektorja premika točke po enačbi v preglednici 1, dobimo precej podobne rezultate Se — izračunane komponente premikov se razlikujejo za največ 3,6 mm, izračunani premiki pa 2,5 mm. g Potrjena je stabilnost točk 4, 5 in 6 ter nestabilnost točk 1, 2, 3 in 7. Zelo podobne rezultate, dobljene £ s Hampelovo oceno, dobimo tudi z dansko oceno za komponente vektorja premika točke po enačbah 25 v preglednici 1. Cl_ SE 3 3.2 Komentar rezultatov - skupni premik točk H V petem koraku deformacijske analize pa lahko naenkrat izračunamo vektor premika za posamezno točko g d z metodo iterativnega prilagajanja uteži s transformacijo S. Ves izračun naredimo popolnoma enako, kot opisan postopek izračuna vektorja premika po komponentah, le za izračun diagonalnih elementov matrike W uporabimo utežne funkcije iz desnega stolpca namesto iz srednjega stolpca v preglednici 1 in izračunano testno statistiko po enačbi (17) primerjamo s kritično vrednostjo, ki je v vseh primerih izračunov vektor premika za posamezno točko z različnimi utežnimi funkcijami enaka F ^ a = 3,150 (f= 60,h. = 2). V preglednici 2 prikazujemo rezultate po zadnji iteraciji v stolpcih z oznako s. Rezultati testiranja premikov točk, ki jih izračunamo z različnimi ocenami M oziroma z različnimi utežnimi funkcijami, so med seboj podobni, saj pravilno določijo, katere točke so se statistično značilno premaknile, le ocena L1—L2 in German-McClurejeva ocena za premik točke napačno določita, da so se točke 4, 5 in 6 statistično značilno premaknile. Tudi sicer dobimo s tema dvema ocenama zelo podobne rezultate. Če pa primerjamo velikosti izračunanih premikov točk in ne upoštevamo rezultatov ocene L1—L2 in German-McClurejeva ocene, saj dobimo z njima najslabše rezultate, lahko rečemo, da dobimo največjo razliko glede na simulirane premike z oceno L1 (za točke 1, 5 in 7) in Fairovo oceno (za točke 2, 3, 4 in 6). Če za rešitev težave nedoločenosti v izračunu utežne funkcije z oceno L1 za vektorja premika točke uporabimo v enačbah (14a), (14b) ali (14c) vrednosti za s med 0,0001 m in 0,000001 m, se vrednosti za skupen premik točke razlikujejo kvečjemu za 0,0001 m, različno je tudi število korakov iteracijskega procesa. Na sliki 1 grafično prikazujemo izračunane premike točk najprej, če jih obravnavamo po komponentah (zgoraj), in nato, če naenkrat izračunamo vektor premika. Ob izbiri ustreznega merila in različnih barv lahko že iz grafičnega prikaza prepoznamo: — izračunani premiki po komponentah se na simulirano nestabilnih točkah (1, 2, 3 in 7) nebistveno razlikujejo, — izračunani skupni premiki se na simulirano nestabilnih točkah (1, 2, 3 in 7) nebistveno razlikujejo, — za izračun premikov po komponentah dajejo na simulirano nestabilnih točkah vse metode podobne rezultate, dovolj dobre, da je odločitev o nestabilnosti lahka, — evidentna je napačno ugotovljena nestabilnost točk 4, 5 in 6 za ocene L1—L2, German-McClurejevo oceno ter nestabilnost točke 4 tudi za Huberjevo, modificirano Huberjevo in Fairovo oceno. Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION | 174 | ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | GEODETSKI VESTNIK I 63/2 | Slika 1: Levo: izračunani premiki točk, če jih obravnavamo po komponentah premika točke; desno: izračunani premiki točk, če naenkrat izračunamo vektor premika za posamezno točko. 3.3 Končni premiki točk V zadnjem, šestem koraku deformacijske analize opravimo testiranje stabilnosti posamezne komponente oziroma naenkrat obeh komponent vektorja premika točke geodetske mreže. Sestavimo testno statistiko po enačbi (17) z izračunanim &"=km'> — enačba (18) in QdHik°"> — enačba (19). Končne rezultate podajamo v preglednici 2 (zadnji stolpec — končno). Izračunane končne premike točk, če jih obravnavamo po komponentah premika točke, zapišemo pod d d, če pa jih naenkrat izračunamo, jih zapišemo pod j. Če za izračun premikov (in pripadajočih kovariančnih matrik premikov) uporabimo tiste ocene M, ki dajo enak rezultat po testiranju premikov (ocena L1 in Lp, Chauchyjeva, Welscheva, Tukeyjeva, Hampe-lova in danska ocena za komponente vektorja premika točke ter ocena L1 in Lp, Huberjeva, modificirana Huberjeva, Fairova, Chauchyjeva, Welscheva, Tukeyjeva, Hampelova in danska ocena za premik točke), izračunamo z vsemi ocenami popolnoma enake rezultate za vrednosti komponent premikov, vrednosti premikov in rezultate po testiranju premikov. Z drugimi ocenami (ki jih v prejšnjem stavku nismo navedli), s katerimi dobimo drugačne rezultate po testiranju premikov, pa se rezultati za vrednosti komponent premikov pričakovano razlikujejo od simuliranih. 4 SKLEP V članku podrobno opisujemo postopek deformacijske analize z robustnimi metodami. Geodetski datum moramo v izravnavi terminske izmere izbrati tako, da ga določajo samo stabilne referenčne točke. Le tako lahko primerjamo koordinate točk različnih terminskih izmer med seboj in določamo njihove premike. Če geodetski datum določajo tudi nestabilne referenčne točke, kar se v praksi lahko zgodi, rešitev ni primerljiva, saj ne moremo med seboj primerjati koordinat točk in določati premikov točk, ki se nanašajo na različne geodetske datume. Težavo zaradi zahteve, da morajo geodetski datum določati samo stabilne referenčne točke, rešimo z robustnimi metodami, ko nestabilne referenčne točke obravnavamo kot grobo Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, JusufTopoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | | 175 | I 63/2 I GEODETSKI VESTNIK cc -< D cc cc -=c E cc pogrešene meritve v modelu. Rezultat uporabe robustnih metod zagotavlja, da je tako določeni datum robusten glede na referenčne točke, ki so se statistično premaknile (Chen, 1983). Za izračun vrednosti elementov na diagonali matrike uteži, ki jo potrebujemo za izračun matrike transformacije S, smo uporabili različne utežne funkcije. Vse utežne funkcije smo izračunali z dvema različnima načinoma obravnavanja premikov, in sicer smo najprej uporabili posamezne komponente vektorja premika točke in nato skupen premik točke. Izračune smo naredili z različnimi konstantami v Huberjevi, modificirani Huberjevi, Fairovi, Chauchyjevi, Welschevi, Tukeyjevi, Hampelovi in danski oceni, ki smo jih zasledili v literaturi in so jih predlagali avtorji prispevkov. Tudi težavo v točki nedo-ločenosti pri uporabi nekaterih utežnih funkcij (oceni L1 in Lp ter modificirana Huberjeva ocena) smo reševali na tri različne načine. Z oceno L1, Lp ali Chauchyjevo, Welschevo, Tukeyjevo, Hampelovo ali dansko oceno za komponente vektorja premika točke smo dobili zelo podobne rezultate in pravilno trditev o stabilnosti posamezne točke Ko smo ugotavljali stabilnost referenčnih točk z oceno L1, Lp ali Huberjevo, modificirano Huberjevo Fairovo, Chauchyjevo, Welschevo, Tukeyjevo, Hampelovo ali dansko oceno, če smo naenkrat izračunali skupen premik točke, smo tudi dobili zelo podobne rezultate. Z naštetimi metodami smo dobili rezultate ki so podobni simuliranim, torej izhodiščnim rezultatom, pa tudi rezultatom, ki jih dobimo z drugimi metodami deformacijske analize, pri katerih se uporablja kongruenčni model (Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton in München). Prav tako so si bili rezultati zelo podobni, če smo za izračun utežnih funkcij uporabili različne konstante. Pri uporabi različnih načinov reševanja težave v točki nedoločenosti, ki nastopi pri nekaterih ocenah, smo prišli do spoznanja, da po vseh načinih dobimo zelo podobne rezultate. ZAHVALA Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Geoinformacijska instrastruktura in trajnostniprostorski razvoj Slovenije (P2-0227), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije — ARRS iz državnega proračuna. Literatura in viri: Ambrožič, T. (2001). Deformacijska analiza po postopku Hannover. Geodetski vestnlk, 45 (1-2), 38-53. http://www.geodetski-vestnik.com/45/gv45-12. pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Ambrožič,T. (2004). Deformacijska analiza po postopku Karlsruhe. Geodetski vestnik, 48 (3), 315-331. http://www.geodetski-vestnik.eom/56/1/gv56-1_009-026. pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Amiri-Simkooei, A. R., Alaei-Tabatabaei, S. M., Zangeneh-Nejad, F., Voosoghi, B. (2017). Stability Analysis of Deformation-Monitoring Network Points Using Simultaneous Observation Adjustment of Two Epochs. Journal of Surveying Engineering, 143 (1), 1-16. DOI: https://doi.org/10.1061/(ASCE)SU.1943-5428.0000195 Andrews, D. F. (1974). A Robust Method for Multiple Linear Regression.Technometrics, 16 (4), 523-531. DOI: https://doi.org/10.1080/00401706.1974.10489233 Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | [ | 176 | ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | Bañas, M. (2017). Application of Robust Estimation Methods to Displacements Determination in Geodetic Control Network of Dam. Baltic Geodetic Congress, 22-25 June 2017, Gdansk (str. 89-94). DOI: https://doi.org/10.1109/BGC. Geomatics.2017.42 Berné Valero, J. L., Baselga, S. (2005). Robust estimation in geodetic networks. Física de la Tierra, 17, 7-22. http://revistas.ucm.es/index.php/FITE/article/view/ FITE0505110007A, pridobljeno 5. 5. 2018. Bogatin, S., Kogoj, D. (2006). Pregled modelov vrednotenja geodetskih kontrolnih meritev. Geodetski vestnik, 50 (2), 201-210. http://www.geodetski-vestnik. com/50/2/gv50-2_201-210.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Caspary, W. F. (1988). Concepts of Network and Deformation Analysis. Kensington: The University of New South Wales, School of Surveying. Caspary, W. F., Haen, W., Borutta, H. (1990). Deformation Analysis by Statistical MACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION GEODETSKI VESTNIK I 63/2 | Methods. Tonometries, 32 (1), 49-57. DOI: https://doi.org/10.1080/0040 1706.1990.10484592 Chen, Y. Q. (1983). Analysis of Deformation Surveys - A Generalized Approach. Doktorska disertacija. Frederieton: University of New Brunswick, Department of Geodesy and Geomaties Engineering. http://www2.unb.ea/gge/Pubs/TR94. pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Chen, Y. Q., Chrzanowski, A., Seeord, J. M. (1990). A strategy for the analysis of the stability of referenee points in deformation surveys. CISM Journal ACSGC, 44 (2), 141-149. https://www.researehgate.net/publieation/296725463_A_ stra tegy_for_the_analysis_of_the_stability_of_referenee_points_in_ deformation_surveys, pridobljeno 5. 5. 2018. Chrzanowski, A., Chen,Y. Q., Seeord, J. M. (1986). Geometrieal analysis of deformation surveys.VY. Boek (ur.), Proeeedings of the Deformation MeasurementsWorkshop, 31 Oetober-1 November, Boston (str. 170-206). Boston: Massaehusetts Institute of Teehnology. http://www2.unb.ea/eege/publieations/downloads/CCGE%20 -%201986%20-%20Geometrieal%20analysis%20of%20deformation%20 surveys.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Erenoglu, R. C. (2018). A Novel Robust Sealing for EDM Calibration Baselines using Monte Carlo Study. Tehnički vjesnik, 25 (1), 92-99. DOI: https://doi. org/10.17559/TV-20160407214150 Frankič, K. (2012). Analiza deformaeij s Helmertovo transformaeijo. Geodetski vestnik, 56 (1), 27-40. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2012.01.027-040 Gašinee, J., Gašineova, S. (2016). Landslide deformation analysis based on robust M-estimations. Inzynieria Mineralna, 17 (1), 171-176. http://yadda.iem.edu. pl/yadda/element/bwmeta 1 .element.bazteeh-d7a8f9e5-23dd-4ee5-8216-aa3565d34b65/e/IM_1-2016-a25.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Grigillo, D., Stopar, B. (2003). Metode odkrivanja grobih pogreškov v geodetskih opazovanjih. Geodetski vestnik, 47 (4), 387-403. http://www.geodetski-vestnik.eom/47/4/gv47-4_387-403.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Hassan, K. M. Z. (2016). Comparative Evaluation Among Various Robust Estimation Methods in Deformation Analysis. Spatial Information Researeh, 24 (4), 485-492. DOI: https://doi.org/10.1007/s41324-016-0047-5 Labant, S., Weiss, G., Kukučka, P (2011). Robust adjustment of a geodetie network measured by satellite teehnology in the Dargovskyeh Hrdinov suburb. Aeta Montanistiea Slovaea, 16 (3), 229-238. https://www.researehgate.net/ publieation/268408359_Robust_adjustment_of_a_geodetie_network_ measured_by_satellite_teehnology_in_the_Dargovskyeh_Hrdinov_suburb, pridobljeno 5. 5. 2018. Lim, M. C., Setan, H. 2014, A Praetieal Deformation Monitoring Proeedure and Software System for CORS Coordinate Monitoring. V FIG Congress 2014, Engaging the Challenges - Enhaneing the Relevanee, 16.-21. junij 2014, Kuala Lumpur, Malezija (str. 1-22). https://www.fig.net/resourees/monthly_artieles/2014/ april_2014/lim_setan_april_2014.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Marjetič, A., Kregar, K. (2016).Določitev primernega geodetskega datuma z uporabo robustnih statističnih metod. Geodetski vestnik, 60 (2), 212-226. DOI: https:// doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2016.02.212-226 Marjetič, A., Stopar, B. (2007). Geodetski datum in S-transformaeija. Geodetski vestnik, Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusič, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, Dušan Kogoj | [ ANALYSIS WITH ROBUST METHODS IN GEODETIC NETS | 163-178 | 51 (3), 549-564. http://www.geodetski-vestnik.eom/51/3/gv51-3_549-564. ^ pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Marjetič, A., Zemljak, M., Ambrožič, T. (2012). Deformaeijska analiza po postopku Sg Del ft. Geodetski vestnik, 56 (1), 9-26. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski- S vestnik.2012.01.009-026 Van Mierlo, J. (1978). A testing proeedure for analysing geodetie deformation cc measurements. V L. Hallermann (ur.), Proeeedings of the II. International j±l Symposium on Deformation Measurements by Geodetie Methods, Bonn, — Germany (str. 321-353). Stuttgart: Konrad Wittwer. Mihailovič, K., Aleksič, I. (1994). Deformaeiona analiza geodetskih mreža. Beograd: Univerzitet u Beogradu, Gradevinski fakultet, Institut za geodeziju. Nowel, K. (2015). Robust M-Estimation in Analysis of Control Network Deformations: § Classieal and New Method. Journal of Surveying Engineering, 141 (4), 1-10. ^ DOI: https://doi.org/10.1061/(ASCE)SU.1943-5428.0000144 Nowel, K. (2016). Investigating effieaey of robust M-estimation of deformation from observation differenees. Survey Review, 48 (346), 21-30, DOI: https://doi.org /10.1080/00396265.2015.1097585 Ogundare, J. O. (2016). Preeision Surveying: The Prineiples and Geomaties Praetiee. Hoboken: John Wiley & Sons. Pardoe, I., Simon, L., Young, D. (2018). Regression Methods, Lesson 13: Weighted Least Squares & Robust Regression, 13.3 - Robust Regression Methods. State ^ College: The Pennsylvania State University, Department of Statisties Online ^ Programs. https://newonlineeourses.seienee.psu.edu/stat501/node/353/, pridobljeno 5. 5. 2018. Pennaeehi, P (2008). Robust estimate of exeitations in meehanieal systems using M-estimators - Theoretieal baekground and numerieal applieations. Journal of Sound and Vibration, 310 (4-5), 923-946. DOI: https://doi.org/10.1016/j. jsv.2007.08.007 Savšek, S. (2017). Alternativna metoda testiranja premikov v geodetski mreži. Geodetski vestnik, 61 (3), 387-411. DOI: https://doi.org/10.15292//geodetski-vestnik.2017.03.387-411 Savšek-Safič, S., Ambrožič, T., Stopar, B., in Turk, G. (2006). Determination of Point Displaeements in the Geodetie Network. Journal of Surveying Engineering, 132 (2), 58-63. DOI: https://doi.org/10.1061/(ASCE)0733-9453(2006)132:2(58) Setan, H., Singh, R. (2001). Deformation analysis of a geodetie monitoring network. Geomatiea, 55 (3), 333-346. http://eprints.utm.my/id/eprint/1191/1/2001-geomatiea.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Sisman,Y. (2010). Outlier measurement analysis with the robust estimation. Seientifie Researeh and Essays, 5 (7), 668-678. http://www.aeademiejournals.org/artiele/ artiele1380536697_Sisman.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Soldo, J., Ambrožič, T. (2018). Deformaeijska analiza po postopku Münehen. Geodetski vestnik, 62 (3), 392-412. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2018.03.392-414 Sušič, Z., Batilovič, M., Ninkov, T., Bulatovič,V., Aleksič, I., Nikolič, G. (2017). Geometrie deformation analysis in free geodetie networks: ease study for Fruska Gora in Serbia. Aeta Geodynamiea et Geomaterialia, 14 (3), 341-355. DOI: https://doi. org/110.13168/AGG.2017.0017 Ta^i, L. (2008). Dam Deformation Measurements with GPS. Geodezija ir Kartografija, MACIJSKA ANALIZA V GEODETSKIH MREŽAH Z ROBUSTNIMI METODAMI | DEFORMATION I 177 | | 63/2 | GEODETSKI VESTNIK 34 (4), 116-121. DOI: https://doi.org/10.3846/1392-1541.2008.34.116-121 ES d Ta$, L. (2010). Analysis of dam deformation measurements with the robust and non-robust methods. Scientific Research and Essaysm, 5 (14), 1770-1779. http://www.academicjournals.org/article/article1382947377_Tasci.pdf, ä pridobljeno 5. 5. 2018. Vrečko, A., Ambrožič, T. (2013). Deformacijska analiza po postopku Fridericton. Geodetski vestnik, 57 (3), 479-497. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2013.03.479-497 K N NI -< IR N E E Welsch, W. M., Heunecke, O. 2001, Models and terminology for the analysis of geodetic monitoring observations, Official report of the Ad-Hoc committee of FIG Working Group 6.1.VThe 10th FIG International Symposium on Deformatior Measurements, 19.-22. marec 2001, Orange, Kalifornija, ZDA (str. 390-412). https://www.fig.net/resources/proceedings/2001/com6_orange_2001/pdf/ Session%20XI_Paper%201.pdf, pridobljeno 5. 5. 2018. Ambrožič T., Mulahusic A., Tuno N., Topoljak J., Hajdar A., Kogoj D. (2019). Deformacijska analiza v geodetskih mrežah z robustnimi metodami. Geodetski vestnik, 63 (2), 163-178. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2019.02.163-178 izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič, univ. dipl. inž. geod., univ. dipl. inž. rud. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: tomaz.ambrozic@fgg.uni-lj.si izr. prof. dr. Admir Mulahusic, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Sarajevu, Gradbena fakulteta Patriotske lige 30, BIH-71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina e-naslov: admir_mulahusic@gf.unsa.ba doc. dr. Nedim Tuno, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Sarajevu, Gradbena fakulteta Patriotske lige 30, BIH-71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina e-naslov: nedimi_tuno@gf.unsa.ba doc. dr. Jusuf Topoljak, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Sarajevu, Gradbena fakulteta Patriotske lige 30, BIH-71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina e-naslov: jusuf_topoljak@gf.unsa.ba asist. mag. Amir Hajdar, univ. dipl. inf. Univerza v Sarajevu, Gradbena fakulteta Patriotske lige 30, BIH-71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina e-naslov: amir_hajdar@gf.unsa.ba izr. prof. dr. Dušan Kogoj, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: dusan.kogoj@fgg.uni-lj.si Tomaž Ambrožič, Admir Mulahusic, | 178 | ANALYSIS WITH Jusuf Topoljak, Amir Hajdar, i GEODETIC NETS|163-178| loj | DEFORMACIJSKA ANALIZA V G V GEODETSKI VESTNIK j letn. / Vol. 63 j št. / No. 2 j 8 I 63/2 j DINAMIKA IZVAJANJA ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH POSTOPKOV GLEDE NA SPREMINJAJOČO SE ZAKONODAJO THE DYNAMIC OF CADASTRAL PROCEDURE IMPLEMENTATION IN RELATION TO THE CHANGEABLE CADASTRAL LEGISLATION -=c Mateja Krivic, Miran Ferlan, Anka Lisec UDK: 528.44 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 12. 3. 2019 Sprejeto: 15. 5. 2019 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2019.02.179-198 REVIEW ARTICLE Received: 12. 3. 2019 Accepted: 15. 5. 2019 _ IZVLEČEK Namen prispevka je predstaviti zakonske predpise na področju zemljiškega katastra v Sloveniji od nastanka parcelno orientiranega katastra v začetku 19. stoletja do danes. Ob tem smo izpostavili bistvene značilnosti zakonodaje za posamezno obdobje, pri čemer smo se osredotočili predvsem na zahtevane vsebine dokumentacije o zemljiškokatastrskih _postopkih. V raziskavi smo preučevali vrste zemljiškokatastrskih postopkov, ki so se izvajal v obravnavanih obdobjih. Želeli smo preučiti dinamiko izvajanja katastrskih postopkov v odvisnosti od veljavne zakonodaje in za študijsko območje izbrali 67 katastrskih občin v osrednji Sloveniji, ki pripadajo geodetskima pisarnama Trbovlje in Litija. Na izbranem območju smo analizirali številčnost izvedbe zemljiškokatastrskih postopkov, pri izbranih katastrskih občinah pa smo še podrobneje analizirali vrste zemljiškokatastrskih postopkov. Ugotovljeno je bilo, da je dinamika izvajanja zemljiškokatastrskih postopkov zelo različna po obdobjih. Pregled vsebine elaboratov je nadalje pokazal izredno razliko med posameznimi obdobji, zanimivo pa je, da se velike razlike pojavijo tudi med različnimi izvajalci/ geodeti. Poznavanje teh posebnosti je izrednega pomena za pravilno uporabo arhivskih zemljiškokatastrskih virov pri zemljiškokatastrskih storitvah. ABSTRACT _ The objective of this paper is to present the land cadastre legal framework in Slovenia from the very beginning of the parcel-oriented land cadastre at the beginning of the 19th century to the present. The essential characteristics of legal regulations have been highlighted for each period, focusing primarily on the content requirements for the cadastral documentation —field books. Within our research, we have further investigated the types of land cadastre procedures that were carried out during the studied periods. Aiming to study the dynamics of the execution of the cadastral procedures in dependence on the legislation framework, that is the period, we selected 67 cadastral municipalities in central Slovenia belonging to the state geodetic offices of Trbovlje and Litija. For each study period, which was defined based on the study oof cadastral legislation the number of the cadastral procedures were analysed — classified according to their type. Furthermore, a detailed analysis of cadastral documentation was performed for the selected cadastral municipalities. It has been shown, that the dynamics of the execution of the cadastral procedures varies in the terms of studied periods. The review of the contents of the documentation further showed a remarkable difference between periods, and it is interesting that significant differences occur among the various surveyors. This knowledge is crucial for theproper use of archival cadastral resources within cadastral procedures. KLJUČNE BESEDE KEY WORDS zemljiški kataster, zemljiškokatastrski postopki, zakonodaja, elaborat, evidenca elaboratov, EVELA, Slovenija land cadastre, cadastral procedures, legislation, field book, field book database, EVELA, Slovenia Mateja Krivic, Miran Ferlan, Anka Lisec | DINAMIKA IZVAJANJA ZEMLJISKOKATASTRSK N RELATION TO THE CHANGEABLE CADASTRAL LEGISLATION |179 -198| 'V GLEDE NA SPREMINJAJOČO SE ZAKONODAJO |THE DYNAMIC OF CADASTRAL PROCEDURE j 179 j | 63/2 | GEODETSKI VESTNIK C£L ■ IE VRSTA KATASTRSKEGA POSTOPKA LETO VRSTA KATASTRSKEGA POSTOPKA LETO DC OC UREJANJE PARCELNE MEJE 6676 SODNA DOLOČITEV MEJE 128 E d- KI MEJNO UGOTOVITVENI POSTOPEK 1920-2003 EVIDENTIRANJE SODNIH AKTOV 2014 N ■