y
Pucel je kandidat za župana!
Služil je 12 let v mestni zbornici, zato nihče mesto bolj ne pozna
Zdaj ni čas za besede, pač pa za delo, pravi
Eden najbolj aktivnih odbornikov mesta Clevelanda — Edward L. Pucel, naš rojak, rojen v Clevelandu — se je odložil, da bo kandidiral za župana tega mesta.
Naš časopis bo z vsemi silami pomagal v njegovi volivni kampanji, da dobi napredno mesto Cleveland župana, ki mesto poizna v vseh podrobnostih, do pičice pozna vse njegove potrebe, kakor nihče drugi.
Edward L. Pucel je mestni odbornik iz 10. varde že 12 let. Nekaterim se zdi Mr. Pucel vse preveč aktiven, preveč razbo-rit, preveč vnet v svoji službi, toda vsak mora priznati in mu ■ tudi prizna, da je izmed vseh mestnih odbornikov najbolj priden, najbolj vnet za napredek mesta. In tudi nekaj dru-HUll.fn , nekateri’ zamerijo, vse pjremalo poslu-' "avno
SLOVO BREZIJANSKE MARIJE POMAGAJ iz Ljubljane. — Po vseh poročilih, ki nam prihajajo skozi železni zastor, je bilo Marijino slovo veličastna manifestacija. Morda prav zato še bolj veličastna, ker je bila — tiha! Tiha je namreč morala biti, ker so “ob!asti” tako hotele. Zadnje dni Marijinega bivanja v Ljubljani so množice že ob pol štirih zjutraj čakale pred vrati stolnice, da bi se mogle posloviti od slike Marije Pomagaj. Zadnji večer se je pa ure in ure valila velika re-
in, da :
,	) bo ustrezal po-
litičnim koritarjem, ampak kako bo izboljšal mesto.
Mi smo zasledovali njegovo delo v mestni (zbornici vseh teh 12 let in moramo priznati, da je storil veliko za mesto, pa še več bi bil, če bi našel pri mestni administraciji sodelovanje.
Kandidat Pucel prihaja iz preprostega slovenskega rodu. Rojen je bil v Clevelandu in je živel vse svoje življenje med preprostim narodom. Zato pa tudi nihče bolj ne pozna teženj in potreb preprostega delavca in meščana. V mestni zbornici ali pa pri administraciji ne poznate uradnika, ki bi bolje poznal mesto v vseh podrobnostih, od pobiranja smeti, poulične železnice, mestne policije in požarne brambe, igrišč in letališč, pa do razvoja jezerskega obrežja. Vse to potrebuje izboljšave, potrebuje vešče roke in Mr. Pucelj je človek, ki bo vse uredil in izboljšal, ako ga meščanstvo izbere za svojega župana.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Manjši računi.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ^:zi:£Jr2
(Došle preko Trsta)	malcev lahko raz videl o v raču-
je še zmerom približno vse, kar nih za avgust aIi v nastopnem more poprečen Ljubljančan do-1 me8ecu’ Odjemalci elektrike biti za svojo kuhinjo in mizo. so na *a na^'n prihranili že Polenta in spet polenta! Pa če $L700,000. To zadene odjeki bilo vsaj kaj vliti nanjo! malce v okrajih Cuyahoga, Mleka na primer ni dobiti, niti Lake, Geauga, Ashtabula in ne pri dobrih in najboljših Lorain, znancih na kmetih. Kmetje ga L«P* »ončna roža— niti zase nimajo, ker morajo od- Mrs. Rose Tomšič, 8622 E. dajati oblastem več kot zmorejo. '80. St. ima v svojem vrtu son-Povprečen Ljubljančan ti pove čno rožo, ki je zrasla do 9 čev-vsdk od kraja: Mesa že nad pol ljev in 8 palcev. Cvet meri v leta nismo videli, Kake konser- premeru 13 palcev. Torej za ve včasih iztaknemo, svežega klobuk je prevelika in pretež-mesa za juho pa ni in ni. Seve- ka. da tudi drugih potrebščin ni. V bolnišnici—
ka ljudi skozi stolnico — piri Mila za umivanje in pranje za-' V Polyclinic bolnišnici se naglavnih vratih noter, pri obeh’ stonj iščeš, če se ti pokvari pri ha j a Mrs. Frances Stražišar iz zakristijah ven. Kljub stroge- vratih kjučavnica, ne hodi ku-! 14902 Thames Ave. Prijate-gemu nadzorstvu je bila takajpovat nove, ne boš je dobil. Pa 1 jice jo lahko obiščejo, želimo gneča, da je moral duhovnik sj saj to bi bil res že pravi luksus! ji, da bi kmalu okrevala.
prižnice ukazovati red. Nepre-j Bolj nerodno je, da tudi žeblja Obisk iz Jolieta_
stano je opozarjal in naročal: ne moreš kupiti, kakor tudi ne' obiskal nas je Matt Vrane-Nihče naj ne ostaja v cerkvi,'cvirna in podobnih reči. Uh, 1259 Cora st> Joliet, m. ampak naj gre s tokom ljudstva RAZKOŠNA VILA NA BLE- Bil je na obisku pri hčeri Mrs. samo mimo podobe, da bodo mo- po — za tovariša Tita! O tem’Annie Powers v West Parku, gli tudi drugi priti na vrsto in pripoveduje Ljubljančan, ki si Tudi tam j« vroče—
^LJUBLJANA V6irr VEDNO ie imel sam Priliko ogledati ne-' Mrs. MarY Hochevar in hčer-
mi nSnt!! JSEibi -P- za to vilo. Razni	^
ki je bil sredi julija v Ljubija- obrtniki v Ljubljani so namreč
monta in Sheboygana. Prav le-
uje: Koruzna moto
m >, strani'
wnnnu L,. ruLLL
\PCLEVELANDU JE BIL POTRES
O njegovih zmožnostih in v koliko bi te svojezmožnosti lahko porabil za mesto, bomo pisali tekom kampanje. Kolikor našega Mr. Pucla poznamo, lahko rečemo, da bo letošnja župhnaka kampanja ena najbolj živahnih, kar smo jih še imeli. Nam se zdi kot drugi Tom L. Johnson, ki nam bo pokazal in dokazal, kaj mesto potrebuje.___________________
V SOBOTO
Okrog 9:50 v soboto večer smo imeli v Clevelandu mal potres. Mnogo ljudi ga je čutilo. (Škode ni povzročil nobene. O potresu poročajo istočasno tudi iz držav Indiana, Illinois in Michigan.
Kot poroča Rev. Joseph Jo-liat od John Carroll univerze v Clevelandu, kjer imajo instrumente za opazovanje potresnih sunkov, je bilo središče potresa kakih 10 do 15 milj od Clevelanda.
Iz Coldwater, Michigan, poročajo, da so ljudje bežali iz kino gledišča v paniki, ko se je poslopje streslo.
Razne najnovejšejsvetovne vesti
CHICAGO — William P. Odom je z uspehom končal polet okrog sveta. Na čikaškem letališču je pristal včeraj ob 1:58 popoldne. Za pot 19,645 milj je potreboval 73 ur in 5 minut. V dvomotornem letalu je bil popolnoma sam.
BERLIN — Zed. države so izpustile zdaj vse nemške ujetnike, naznanja general Clay. Od 10. maja 1945 do 30. junija 1947 so Zed. države izpustile 8,010,007 vojnih ujetnikov. Tako je Amerika prva izmed vseh okupacijskih armad, ki je izpustila iz ujetništva vse nemške vojne ujetnike. Rusi jih imajo še kakih 900,000, Angleži 267,000 in Francija več sto tisoč.
Vatikanski pevci bodo nastopili v Clevelandu na 26. avgusta
'Svetovno znani Vatikanski zbor, sestavljen iz raznih cerkvenih zborov, je zdaj na pevski turneji po Zed. državah s posebnim dovoljenjem papeža Pija XII. Nastopili so že z velikim uspehom v New Yor-ku, Washingtonuj in drugih vzhodnih mestih. Na 26. avgusta ob 8:30 zvečer bodo pa priredili pevski koncert v clevelandski mestni dvorani. VI Clevelandu bodo priredili samo en koncert.
Med zborom je tudi posebno izvežban deški zbor, ki s svojimi srebrnimi glasovi osvoji na mah vsako publiko.
Slišati tak pevski žbor je redka prilika in Clevelandča-nom se bo nudila samo enkrat, to je na 26. avgusta. Zboru dirigira Rt. Rev. Msgr. Licinio Ferice, glasoviti komponist iz Vatikana. Zbor šteje 54 moških. Vstopnice za ta koncert so že v prodaji pri Taylors, 28 Taylor Arcade.
GENERAL RUSKEGA CARJA JE UMRL V AMERIKI
Detroit. — Za srčno napako je umrl tukaj general Anton Denikin, star 76 let. Služil je v armadi carja Nikolaja. Po Kerenskyevi revoluciji leta 1917 je bil postavljen za poveljnika na zapadni fronti. Ker se pa ni strinjal z vlado, so ga zaprli. Iz ječe je ušel ter organiziral belo gardo proti boljševikom.
Leta 1920 je ušel iz Rusije v Francijo. Pred enim letom je prišel v Ameriko s svojo ženo Henijo.
Državni tajnik Marshall bere kozje molitvice sovjetskim vazalkam
Washington. — Državni taj nik Marshall je povedal, da je bilo Ogrski odpovedano obljubljeno posojilo v znesku $7,-000,000. Vzrok, ker so oni vladni uradniki, ki s« napravili posojilo, v begunstvu, kamor jih je pognala sedanja komunistična vlada. Sedanji vladi pa Zed. države ne zaupajo in zato so posojilo odpovedali.
Državni oddelek je tudi odposlal uradni protest na romunsko vlado, ki je v zadnjem času izvrševala masne aretacije voditeljev političnih nasprotnikov.
Državni tajnik Marshall je tudi brisal Poljsko z liste onih držav, ki bodo deležne relifa iz Amerike, za katerega je dal kongres $332,000,000. Poljska vlada zdaj prosi, naj bi se jo delo nazaj na listo.
ROVI GROBOVI
Mary Kunčič
po je, pišejo, ampak vroče, da
se kar topijo,
vstopnice za banket—
Kot znano, bo 31. avgusta banket v počast Msgr. B. J. Ponikvarju. Banket bo v cer-
ANGLEŠKE ČETE GREDO IZ GRČIJE
Atene. — Angleško poslaništvo je obvestilo grško vlado, da bo 5,000 angleških vojakov, ki so še na Grškem, v kratkem odšlo domov.
Jugoslavija izpustila štiri Angleže
Dunaj. — Jugoslavija je izpustila 4 angleške vojake, ki jih je imela zaprte en mesec. Izročila jih je angleškim oblastem pri Celovcu. Bili so na patrulji in so zašli na jugoslovansko ozemlje, vsled česar so jih jugoslovanski vojaki prijeli in odpeljali v ypor.
Portugalska poroča o zelo slabi letini
Lisbona, — Portugalska vlada naznanja, da ni bilo že 25 let tako slabe žitne letine kot je letos. V nekaterih krajih je bilo preveč dežja, v drugih pa prevelika suša.
Po dolgi bolezni je umrla v itven; dvorani sv. Vida. Vstop-soboto zvečer v Glenville bol-, nice Se Jahk:o dobe prj vseh eer-nišnici splošno poznana Mary gvenih odbornikih, v župnišču, Kunčič roj. Legat; po domače'pri Antom, Grdini v North A. se je reklo pri Španu. Bila je merjcan banki, v Oražmovi sla-stara 63 let in je stanovala na šaičarni v* SND in v našem u-17202 Grovewood Ave. Tukaj j pravništvu. zapušča žalujočega soproga Rnp v n«i»elbini—
Komunisti napadajo Zed. države, da delajo proti Jugoslaviji
Belgrad. — Borba, glasilo jugoslovanskih komunistov, je napadla Zed. držav, češ da ustrahujejo jugoslovanske državljane in da grozijo naturaiziranim jn druge podrobnosti bomo spo-
Josipa, hčer Josephine omož. Perrotti, ki vodita znano gostilno in restavracijo na vogalu 156. ceste in Lucknow Ave. Dalje zapušča vnukinjo Josephine vnuka Johna, sestro Jennie o-mož. Svetina ter več drugih sorodnikov.
Doma je bila iz Lesec na Gorenjskem, kjer Zapušča sestri Ano Prešeren in Antonijo Marolt ter veliko sorodnikov. V Ameriki je bila 41 let in je bila članica št. 53 SNPJ.
Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 162. cesti v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje.	'
Ana Stiftar
Sinoči ob 6:40 je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Mrs. Ana Stiftar iz 5810 Dibble Ave. Pogreb bo imel v oskrbi Grdinov pogrebni začod. Čas pogreba
V	soboto zjutraj ob 3:30 je nekdo vrgel opeko v izložbeno okno Hiber zlatarske trgovine. Ropar je nato pobral iz okna nekaj samopojnikov in zapestnic, v zameno je pa pustil v oknu pet funtov težko opeko. Druga obletnica—
Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Kulovec v spomin 2. obletnice njegove smrti. Prestal operacijo—
V	St. Alexis bolnišnici se nahaja Henry Zupančič iz 6708 Bonna Ave. Prestal je operacijo na slepiču. Henry je tajnik društva Najsv. Imena v fari sv. Vida. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
državljanom, da bodo izgubili ra<;ii jutri. ameriško državljanstvo, če bodo držali s Titovo vlado.
Dalje, piše Borba, da dobe ameriški državljanski papir samo oni Jugoslovani, ki javno obsojajo sedanji jugoslovanski režim. Toda ameriška vlada da je pa podala državljanstvo sedmim jug. četnikom.
* * »
Washington, — Justični oddelek vlade je ostro zavrnil ta napad in izjavil, da so te obdol-žitve absolutno brez podlage.
Izjavlja, da vsakdo, ki hoče postati ameriški državljan, se mora odpovedati pokorščini vsaki drugi vladi, naj bo to Jugoslavija ali pa katera druga.
Hote] je odpreti zdaj na svojo roko
Yonkers, N. Y. — John Bruno je bil 2 leti v službi v neki trgovini, kjer so prodajali razne radijske potrebščine. Gospodar je rekel policiji, naj pogleda na njegov dom. Tam je našla toliko raznega blaga, ki ga je John tekom dveh let ukradel, da je morala priti večkrat s trukom, da je vse odpeljala. John je namreč službo odpovedal, in rekel, da bo odprl svojo trgovino. Za
Anglija pomakne ure zdaj nazaj
London. — V nedeljo je pomaknila Anglija čas za eno uro nazaj. Dozdaj je imela 2 u-ri hitrejši čas, od nedelje naprej pa samo še eno uro. Na 2. nov. bo pa tudi to uro zopet pomaknila takč, da bo od takrat samo še pet ur naprej pred ameriškim časom, o-
Ruska vlada ne da več semenja kmetom
Moskva. — Sovjetska vlada naznanja, da odslej ne bo več dajala kmetom semenja, ampak da ga morajo ti sami pridelati. Dozdaj so lahko vse kolektivne kmetije dobile semenje nekaj časa bo zdaj še poča-prj vladi, katerega so morali
kal, ker besedo ima sodnija, vrniti ob žetvi.

: AMERIŠKA DOMOVI^, AUGUST 11, 1947_
. CteJr Are.	H
MUM <*»«■*
ljeni člcveški družbi. Komunizem ie to sprevidel, zkto uvaja in vsiljuje svoje teorije nasilnim in diktatorskim potom, ne oziraje se pri tem ni želje, zahteve ali svoboščine ljudstva. Kakšen je rezultat te komunistične taktike, vfdfmo, (4 sf ošfefno v dežele, ki jim vladajo komunistični samodržci.
NAROČNIKA; .. ...
Za Ameriko da leto f)L0b; (JUhti&tn Id Kanado po potu ta ono loto 1800.
Za Ameriko pol lote M.00; m Cleveland In ; Kanldo po pon »at lete HAO.
Za Ameriko Oetrt lete S3A0: ea Cleveland In I SuSSb sp pettt tetrt leta IM*.
, z« clnettdd In okolloo po raenalaWti: ealo
gUBaCRUTION RATES:
United Btetee *M pw »««: Cleveland and Canada bv malUMO per »ear.
U. 8. »too for < months. Cleveland and Oa-nada bv mall MAO for S months.
U. 8.13 AO for t mouths Cleveland and Oa-
' cšmelMd^iSd^Srte »"čarter flJO P« 1 jeer. KOO for 0 months. »U0 for I months. Mnyla copies S cente each.__________
■Stand at seoond-olaet nutter January Oth UOt. at the Poet Offloe i Cleveland. Ohio, under the Act of Kerch Srd UTO._______________________________
b>8S
No. 156 Mon., Aug. 11, 1947
Odpri srce, odpri roke.

Aitinestija v Španiji
Dne 6. avgusta so bile v španskem vladnem buletinu objavljene podrobnosti amnestije, katero je proglasil general Franco ob priliki svoje votivne zmage, ko je šlo za odločitev glede zakona o nasledstvu. Odredba amnestije je postala polnomočna njeno objavo.
Kot se je pričakovalo, se amnestija tiče onih jetnikov, ki so zaprti manj kot dve leti, in amnesti ja zmanjšuje kazen za eno četrtino onim, ki niso v ječi nad šest let. Iz besedila amnestije je razvidno, da je v njej mnogo izjem. Amnestija se, na primer, ne nanaša na politične jetnike niti ne na zločince iz navade.
Dalje amnestija podaljšuje rok povratka onih političnih beguncev, ki niso obtoženi posebnih zločinov tekom španske civilne vojne, do prihodnjega decembra. Ta odredba, ki je postala polnomočna meseca oktobra 1945, je bila že enkrat prej podaljšana.
Toda begunci so silno nezaupni ter ne kažejo nobenega veselja, da bi se ijoslužili dobrin amnestije. Opozicijski krogi dolžijo vlado, da slednja ne drži svoje besede ter da zapira ali drugače preganja one, ki se pod odloki te amnestije vračajo. Ali je to res ali ne — in resnico je težko dognati — begunci sami nočejo o tem govoriti in razpravljati.
Med mnogimi onimi jetniki, ki nimajo nobenih koristi od te amnestije, so tudi oni, proti katerim ni bila uvedena še nikoli nobena obravnava, številke, ki jih je dal na razpolago zelo verodostojen vir, izkazujejo, da je samo v madridskih zaporih 26 oseb, ki so obdolžene zločinov tekom civilne vojne, pa niso imele še do danes, to je po osmih letih, nobene sodne obravnave. Dalje je v madridskih zaporih 1,006 oseb, ki so obdolžene "špionaže” ter ne bodo imele tudi nobene koristi od amnestije.
Iz gornjih ugotovitev je razvidna paralela ali sporednica, ki je očividna v vseh totalitarskih državah. Vse, kar očitajo Španski begunci španski Francovi vladi, očitajo jugoslovanski begunci Titovi vladi. Tudi maršal Tito je proglasil že več amnestij, pa se jih tudi begunci neradi poslužujejo, češ, da Titova vlada ne drži besede in da meče po povratku begunce v zapore ali pa jih drugače šikanira. Kakor Francovi, tako tudi Titovi vladi očitajo, da je v jugoslovanskih zaporih mnogo oseb, ki so zaprte brez vsake obravnave ... Iz teh paralel je razvidno, da je totalitarizem povsod naj večja nesreča za ljudstvo, pa naj bo teh ali onih političnih barv. Mi obsojamo totalitarizem povsod in v vseh njegovih oblikah ter zagovarjamo resnično svobodo ljudstva, ki je mogoča samo v demokracijah,, kjer vlada svoboda vesti, tiska in govora. V državah, ki jim vladajo diktatorji, pa ni ne tega ne onega!
Nadaljevanje povesti o Anki, kakor jo je napisal pisatelj Meško:
* « •
Cesta je bila pusta in prazna. Anka si je zaželela, da bi koga došla, ali da bi prišel kdo za njo. Porazgovorila bi se. Misli, ki dremljejo, bi se razjasnile) razpletle. čutilit ne bi več ob vsakem koraku utrujenosti, pozabila bi celo na težo košarice in culice, le kramljala bi, še smejala bi se. A nikogar ni došla in nikogar ni bilo za njo. Pot je bila pusta in prazna. In dolga je še — doma pa čakajo otroci. Hitreje, Anka!
* • «
Stopala je naglo. Čuj, za seboj je zaslišala šum. Kaj pač je? Prisluhnila je. Ni dvoma, voz drdra za njo. Stopila je ob stran ceste in postala. Bila je trudna in težko je sopla. Stala je ob cesti, a ozrla se ni takoj. V srcu se ji je pomudila lepa misel: “Morda mi puste prisesti in se nek^j poti popeljem.” — Prijetna je bila ta misel, čisto božična je bila, tako mehka kakor pesem o blaženi božični noči . . .
“Prisedi!” — “O, hvala vam, ni treba!” — “Kaj se braniš, saj vidim, da težko hodiš.” — In Anka prisede in se popelje. Iskri konjič stopa čilo in ponosno. Naglo hite po cesti, mimo dreves. . . dalje dalje! Tako prijetno se sedi na vozu in se kramlja z voznikom. Ne čutiš ne utrujenosti/' ne snega, govoriš in govoriš, še smeješ se, veselo in brezskrbno — voz pa hiti hiti. . .
4 * •
Anka je vzdrhtela ob tej misli in nekaj časa 3e niti okre-niti ni upala — v strahu, da jo vara lepa božajoča misel in se izgubi ob pogledu na bližajoči se voz. . .
Voz je prihajal bliže in bliže, zaslišali so se glasovi. Anka je okrenila glavo, pogledala je nazaj po cesti in hipoma je izginilo in se razgubilo bo-
daleč se je videlo, in je stopila hitreje.
Kake četrt ure pozneje, odkar jo je dohitel voz, je zakričalo za njo. Zdrznila se je in preplašeno pogledala nazaj. Gosposka kočija se je bližala po cesti, tiho in naglo. Tako blizu je že bila, ko je zakričalo in še je Anka obrnila, da se je komaj komaj še ognila. Skočila je v stran in je pri tem skorstj padla . . . “še povozili bi me in se niti zmenili ne bi’1 ■ ji je zatrepetalo v mislih.
4 4*
Kočija je švignila mimo. Anka jo je gledala, kako je bila lepo črno pobarvana in kako se je svetlikala in blestela navzlic snežnemu metežu. Na kozlu je sedel debel kočijaž srednje starosti. Pogledal jo je
dvignila glavo visoko, pa jo spet povesila. Bežala je s cincajočo glavo, zadnji nogi sta se ji zadevali druga ob drugo, veter ji je privzdigoval grivo ob komatu. Vse telo, suho in izstradano, je trepetalo. —
Slamičevki se je zazdelo, da je kobilica utrujena še bojj ko ena, da one.more vsak hip in se zgrudi srddi cešte in je ne dvigne več ne surova beseda ne .	_
bič . . . Pot je končana, sredi mogočno m naduto, malomarno
ceste obleži in pogine v mrazu in in snegu, pogine na potu, pri
je stisnil glavo spet v kožuhovino, ki mu je obrobljala
delu, v trpljenju, po življenja do vratu dolgo Črno suknjo.
polnem delš in trpljenja, praznem dobrot in udobnosti Anka je stala ob cesti, zrla na ubogo žival m smiliia se ji je.
•* 4 i
Na vozu so govorili glasno in hrupno. Trije moški so sedeli na njem in dve žeriski. Smejali so se razposajeno, odurno. Anka je čutila hi spoznala takoj, da »6 Vsi precej pijani.
strani so pogledali Slaničevko, stoječo ob cesti, mimogrede površno in s surovimi pogledi. Ko je Anka videla te poglede
jo vzamejo na voz, če bi tudi bil prostor. Ne bi vstopila, če bi tudi ustavili in povabili, naj prisede.
t t 4 Hrupni smeh ni ponehal za trenutek, tufl nč, ko je voz
hitel prav mimo Alike, je pol pijane odurne
Glasno je’
Slišala e glasove, edaj. po cesti, postt-
bilo zdaj pokrito s snežno plastjo. Kavno toliko je že padlo snega, da še je oprijemali ŠOl-nov, id dš je stopala počasneje in težje in jo je hoja utrujala.
Otresa si je Sneg z obleke
Kdo je sedel v kočiji, Anka ni videla, usnjena streha je bila razprostrta nad njo. Naglo in tiho je švignila mimo Slaničev-ke, komaj slišno, in peket konjskih kopit je že zvenel po vzdu-hu.
Z velike ceste je Anka zavila čez travnike in po polju proti lesott. Pot čez travnike, posebno med njivami, je bila sla-
Vor je odhitel mimo. Po- grapšsta, razrita m že
precej zasnežena, da je ni bilo skoraj več videti in spoznati. Anka je stopala, kjer se ji je zdelo najprimerneje, in kjer
je vedela, da ne bi prosila, naj je slutila pot. A včasih je za-
šla s poti in je spoznavala to šele, ko je tresnila z nogo v krtino ali v žmrzlo kepo snega. Ni videla, ker je bilo vse zasneženo in ker ji je v oči bril veter, da so skelele in je skoraj venomer mižala. . . v dremajočo omotico.
kričalo: ‘ISesti, dopočiti se!” Glej, že se ni več branila, preslaba je bila za odpor, pre-izmučena. Prijeten ji je postajal glas, ki ji je klical. Sprijaznila se je bila z mislijo: “Sesti in odpočiti se!”
A čuj! Hipoma je zaklicalo za njo glasno in proseče. Od daleč jo je poklicalo. Dom ji je vstal pred dušo in je zavpil po njej, zaklical jo.
“Anka, otroci čakajo! Lačni so in strah jih je. . . strah, jih je, Anka!”
“Kaj bi vas bilo 3trah, nor-čki, saj je angel varih pri vas! Posebno nocoj, na sveti večer!” — Vsa preplašena jih je tolažila z mehkimi besedami — tolažila nje, ki so vpili po njej in bili daleč od nje, pa vendar tako blizu. Z ljubečo roko. jih je božala in gladila po svežih licih. . .
Laže ji je postalo, ko jih je potolažila z materinsko skrbjo. Odleglo ji je in zadihala je priwteje. . .
“Kaj bi te bilo strah, Anka, saj je angelj varih tudi pri tebi, posebno nocoj, na sveti večer. . . ”
Dalje prihodnjič.
*44
Zmerom bolj zapletena postaja povestica o Anki. Dokler je hodila po cesti, je bilo še nekoliko upanja, da jo dohiti kak nOv voz in jo voznik povabi, naj prisede. Kako bo zdaj, ko je zavila z glavne ceste in se potika po zasneženem polju. . . ?
Ankina pot na sveti večer je zmerom bolj podobna tavanju BREZDOMCEV in BEGUNCEV po 3vetu. . . Kolikokrat so že imeli tiho nado, da jih bo kaka komisija rešila, kakor je Anka upala na tisti voz in na kočijo. . . Razne komisije pri-
KANCEV bi rada stopila za njimi, ko tavajo po komaj vidnih stezah in včasih kar po češem po ztteneženi poljani — pa kako more stopiti za njimi in jim nuditi okrepčila, ako ti in jaz ne odpreva ne srca ne roke? — Zaplot.
------o-------
Pismo iz begunstva
Enumclaw, Wash. — Mrs. Johana Logar, ki 3i mnogo prizadeva za pomoč beguncem, je med drugim poslala tudi nekaj obleke in v enega izmed jopičev je vtaknila listek s svojim naslovom. Nepoznana begunka, ki je prejela ta jopič, se ji sedaj iskreno zahvaljuje, kot je razvidno iz pisma:
Spoštovani!
Dovolite, da se Vam oglasim, Vam meni nepoznana oseba in velika dobrotnica. Dobila sem od Vas eno belo jopo, ki sem jo bila silno vesela, ker mi je jako prav prišla. V žepu te jope sem dobila listek z Vašim naslovom in robčkom. Bog Vam stotero povrni.
Naj Vam tu na kratko omenim mojo pot na Koroško. Moj rojstni kraj je vas Sela pri Kamniku. V službi sem bila v Ajdovcu pri Novem mestu s svojim bratom, kjer smo živeli srečno in zadovoljno. Toda prišla je vojna vihra in enega brata so mi odpeljali v Dachau, kjer je moral umreti od lakote. Z drugima dvema bratoma smo leta 1942 doživeli grozote, ki jih more in zna prinesti samo komunizem. 12. decembra so nam požgali farno cerkev, ki je bila posvečena sv. Trojici, dalje župnišče in šolo ter Prosvetni dom. Vrhu tega pa je naša fara zgubila mnogo svojih najboljših fantov in družinskih o-četov. Pa taho ni bilo samo
ti z debelim kamenjem, ki jC letelo, da se je prestrašila m
jo na vozovih in kočijah, v le-
Anka je že prav težko nosi-1 pih avtomobli hiprihajpjo -k Včasih jo je čudno spre- pa zopet odbite svojo pot. .
opotekla. Zazdelo se ji je, da ji ležita košarica in culica na mislih, tako težki sta postaja-
“Sesti, sesti, in odpočiti se!” Tako ji je vse govorilo s sto-
Socializem se tudi ni izkazal
V Angliji, kjer je že danes pomanjkanje vsega: živil, obleke in ostalih potrebščin, si bodo morali ljudje po vsej priliki še bolj zadrgniti pas. življenjski standard, ki že itak ni bil posebno visok, bo poslej še znatno nižji.
Dejstvo, M je danes pred nami je, da se socialistična vlada v Angliji ni obnesla. Izza nastopa sedanje socialistične vlade' se je življenjski standard Angleškega ljudstva stalno nižal, zdaj pa uradno naznanjajo, da bo ta standard še nižji.
To pomeni z drugimi besedami priznanje, da se je izjalovil načrt za stopnjevalno in mirno socializacijo Anglije. Da so velika podjetja pričela nazadovati, je popolnoma razumjivo, ako si človek postavi vprašanje: Zakaj naj gospodarji in poslovodje posvečajo podjetjem vso ono pažnjo, delo in pozornost, kot bi jo, če pa vedo, da jim bodo ta podjetja odvzeta? Program za dedno in počasno socializacijo Anglije se torej — vsaj začasno — ni obnesel.
Prva misel konservativcev in sploh ljudi, ki verujejo v prednost svobodnega podjetništva, je zdaj, da je ta demonstracija šibkosti sočializiranja industrije ter druge lastnine dobra stvar, ker se bo ljudstvo vrnilo nazaj k ideologiji izvajanja profitnega sistema, kakršen je na primer v Ameriki.
Stalna spremljevalca našega ameriškega sistema sta visoki življenjski standard ter popolna svoboda in enakost državljanov.
Socializem je danes v krvi velikih mas phebivalstva Evrope, ki so trdno prepričane, da je javna last dobra stvar, v privatni lastnini pa je vtelešeno zlo.
Že dolgo pred zadnjo vojno so bili močni sociali "okreti v tako konservativnih državah kot v Nemčiji, A vsi.. ter v skandinavskih deželah. Nikar ne pozabimo, da je bil tudi nacizem neke vrste socializem in kot tak je bi! prodan nemškim masam.
Angleški socialisti in socialisti drugih dežel, sanjajo in verujejo, da je mogoče pojesti potico in jo obenem imeti. Zato ni treba drugega, kot ustanoviti socialistične vlade, obenem pa ohraniti vse osebne in civilne svoboščine, ki obsotjajo pod kapi-taističnim sistemom.
Zmeren evropski socialisti je danes najtrpkejši in nespravljiv sovražnik komunizma. Socialisti verujejo, da je mogoče doseči boljši družaben red z evolucijo, ne s krvavo revolucijo, ter obenem ohranit! vse- blagre, ki jih nudi svobodno podjetništvo. Toda v Angliji se je izkazalo, da je težko ali skoraj nemogoče vriniti socializem počasnim in navadnim potom kapitalistično usta-
je stopalu p6 znani cesti. Sneg je nalCtavU! gosteje, kirialu je Anko spet prevlekel z belo plastjd, spet si ga je mora'a otepsti ih stresti s sebe. A pri tem se hi nič ustavila, da bi nC
____________________ zgubila tm. “Pot a st &>i.
žično svetonočno lepo upanje ga, doffijt piU Čakajo otroci. . . — voz je bil natlačeno poln. I Stopaj, Anka!”
Kljuse pred vozom je bilo	» • *
suho in je vleklo voz s težavo.' Glasno ji je zaklicalo zdaj A če je začelo stopati počasne-1 in zdaj v mislih, ki so bile težje, je zavpil z voza surov pijan ke in so hotele zadremati: glas: “Hi, ali se mi ganeš, mr- “Stopaj, Anka!” — Stresla se cina!” Bič je zažvižgal po L je, prestrašeno je razširila oči, zraku, kobilica je vzpela vrat, I pogledala tja po poti, kakor
in šla dtflje.' Sfcbro brez misli terimi glasovi. Vedno močneje
je klicalo, vedno glasneje, da se je le iztžeka upirala in branila.
Stopala je leno, komaj se je še zavedala, da stopa, da nekam gre. Oči so ji zrle brez zanimanja in brez ognja na zasneženo pot, ustnice so ji vztrepetavaie, kakor bi hotele spregovoriti, zakričati. A glas se ji hi izvil iz prsi ali iz grla. Klic ji je umrl neporojen, ne-čut. Le v njej je klicalo s stoterimi glasovi: “Sedi in 3e od-počij!” — V duši je klicalo, v stcu, v vjeh mislih je glasno
bajajo v taborišča, ne prihaja-1 pri nas, tako je tekia kri po vsej iSloveniji. Veliko ljudi je bilo pobitih. Mnogo pa jih je moralo bežati z dežele v mestajgo^
Brezdomovinci pa tavajo dalje v negotovost in komaj še vidijo kako stezo. . .
4 4 4
Komaj slišno je nedavno dohajala brezdomce lepa kočija. Brezdomci so slutili: sam predsednik Truman se vozi v r.jej. . . Stali so pozorno ob svoji begunski cesti, predsednika niso videli, ko je kočija švignila mimo — debel kočijaž, ameriški kongres, jih je o-dumo pogledal in — pognal dalje, mimo njih. . .
Nova bridkost je legla na duše brezdomcev, boli jih, da se je tako neusmiljeno odpeljala mimo njih lepa kočija. . .
Naše pomoči potrebujejo nič manj kot doslej. Morda še bolj, da 3e jim vsaj nekoliko olajša silno razočaranje!
sebno v Ljubljano.
Bili smo brez obleke, brez o-butve in tud: denarja nismo i-meli. Tako smo preživeli v Ljubljani dve leti in pol. Ko pa se je rdeča komunistična megla razgrnila po vsej naši lepi Sloveniji, smo morali zopet na begunsko pot. Nobenemu ni bilo znano, kam gremo. Tako smo prišli sem na Koroško in sedaj živimo v 'logarjih, kjer nas-je jako veliko skupaj. Seveda, največ je tu Slovencev. Ljudje še kar nekam potrpežljivo prenašajo te težke dneve begunstva.
Pa oprostite m, ida sem se drznila ter Vam toliko napisala o našem življenju. Vedno se Vas V3eh dobrotnikov hvaležno spominjamo v molitvi. Bog naj Vam vsem stotero povrne.
LIGA KAT. SLOV. AMERI- Z Bogom
Francka Mali.

AL PA NE
den in si ne napraviš dovolj velike luknje. Tukaj je pa še toliko ložje, sem si mislil, ko je samo ena žica. Majčkino jo privzdigneš, svoj komat nekoliko skloniš, če nimaš ravno štihpima v glidih, pa si skozi.
Zato sem tudi zajezikal vnie Tonetu: “Eh, kaj, tukaj le skozi se bo pa že prišlo, ne da bi bilo treba zato kliciti okrajne komisije, naj pride pregledat in premerit poprej. Tako trd pa res šfe nisem v hrbtu. Le poglej, kako bo to lepo šlo,” sem rekel in prijel za žico, da 'jo dvignem. Joj, tedaj sem pa že tudi odskočil nazaj, prav tako, kot če bi mi kdo zasadil dolgo šivanko v zadnjo premo. Stal sem tam in zijal v žico, ne vedoč prav dobro, kaj se je prav za prav zgodilo.
Kaj te nisdm svaril, da po-
. mi 1 a i
Pastarička kravce pase, ona ima svoje špase. . . sCrtl momljal s p red južnim glksorh, ki ni posebno pripraven za koncerte, ko smo se bližali bodeči žici, ki naj bi bila ograda za kravjo čedo, ki se je lepo pasla tamkaj. Hotel sem dvigniti žico, da bi se splazil pod njo v pašnik, pa me posvari gospodar Tone: “Jack, počakaj! Ne dotakni se žice!”
Na, ta je pa spet lepa, da bi se ne smel dotikati bodeče ži-c.e! Kaj je nisem imel že sto in stokrkt v rokah in se splazil pod njo in nad njo, kadar sem plašil zajce po ohijski gmajni? čakaj!” s?mi je smejal Kranjč
Pa še tako, ki je bila v tri vrste. Gornjo se malo dvigne, na spodnji dve se pa stopi in človek, se reče, če ni ravno stesan iz bukovega štora, dobi prehod, da si udobnejšega misliti ne more. Je že res, da te gornja žica nekoliko počehlja za vratom in si na spodnji prav lahko pomeriš hlače, če si nero-
Tone na vse grlo, kar sem mu zelo zameril v prvem hipu. “Povedati sem ti hotel, da je elektrika v žici in da počakaj, da jo odpnem od baterije, ki pošilja elektriko skozi Žico.” “Zakaj pa prej ne poveš, da imate tukaj po farmah električni zapik,” se kregam. “Raj je pa spet to za ena novotarija?
To vem, da imamo elektriko za luči in gonilno silo, da bi jo pa spuščali po fencih v gmajni, nak, tega pa še nisem vedel.”
Gospodah nam je potem vse lepo razložil, kako je s tisto stvarjo. Krave poženejo v pašo, potem pa tisti prostor ograde z bodečo žico in sicer napeljejo samo eno vrsto. V to žico spuste elektriko, ki jo daje posebna baterija. Vsako živniče' še samo enkrat dotakne žice in sicer prvič in zadnjič, potem pa nikdar več. Tok, ki gre skozi žico, ji zada namreč precej občuten sunek. Da krava vidi le eno vrsto Žiče, pa že ve, da je v njej elektrika in je ne spraviš več blizu. Ko krave popasejo travo v enem prostoru, prenesejo žico na drug prostor, ki ga zopet ograde in tako ni potreba nobenega pastirja in ni se bati, da bi šla katera v škodo.
“Ježeštana, vidiš Tone, kaj vse 3mo mi zamudili, ko smo pasli krave tam po meniševaki gmajni! Zakaj niso že takrat irtieli kaj takega pogruntaiie-ga. Koliko hudih skrbi bi si bili prihranili mi, ki smo morili ves dan paziti na šavre, pa so nam še pri vsej pažnji ušle v
škodo, da nas je potem poljski varuh Herblan lovil z gorjačo,” sem se bridko pritoževal nad iznajdbo, ki je prišla na svet zame vsaj pol stoletja prepozno. Tone, zapri tisto nesnago od baterije, da si: bom upal pod žico. Pa da ga ne boš pri tem bigecal z menoj! Prejle me je pošteno vrglo vnic in moje kosti niso več vajene delati takih zabav. Če bi bila elektrika bolj močna, ali pa če bi bil bolj trdno prijel za žico, saj bi bil napravil saltomortale, da bi se mi vaše krave režale in bi se mi. Jakšič, ti 3C le proč drži od baterije, te preveč dobro poznam in ti ne zaupam.”
Tone se je zagvišal, da bo res tako napravil in da naj grem brez skrbi pod žico. Ko sem videl, da ni bil Jakšič tam okrog baterije, sem si res upal prijeti za žico. Najprej samo 3 koncem pr'sta, potem pa že bolj s korajžo. Ti presneta stvar ti, česa vsega ne pogrun-tajo ti Amerikanci.
Podamo se proti kravji čedi, ki se nekaj časa ni nič zmenila za nas. Nobene posebne pozornosti nismo vzbujali, pa ki nas je bila vendar taka odlična družba. Sele ko smo prišli
bližje, se je eni, ki se mi je zdela po svoji obilnosti, da mora biti za nadzornico čez druge, zdelo vredno, da je dvignila
cr'r ~

glavo iif nas debelo gledala.
“Če bi kupoval krave, tole bi kupil,” sem rekel Tonetu. “Koliko bi pa vprašal zanjo?”
“Pa ni naprodaj, ta že ne! Lahko bi jo prodal za lepe denarje,.saj so vedno tukaj kupci iz drugih držav. Wiscon3in-ške krave slovijo po vsej A-meriki. Slabe mlekarice nihče ne mara, dobre pa mi ne damo. Včasih katero slabšo spravimo v denar, če ne damo boljše drugače, da vzame kupec obe. Da, da, dosti se je spremenilo na farmah. Zgodilo se je že, da sem dobil za štiri krave samo štiri desetake, pa še če sem jih mogel oddati. Danes pa štiri desetake še repa ne dam,” nam je pripovedoval gospodar.
/
AMERlSgADOMOYINA,.AUGUST. 11, 1947	<11
^ B
Jakob E. Heer:
Berninski kralj
roman s ■Švicarskega pogorja
“Cilgija,” je jecljal, "prav opuščajo podjetje, se njegovo
imaš, proč mora zopet! Toda zdaj ga pusti nekaj časa, ne sramoti me pred hlapci, ki so že opazili tvojo jezo.”
In udušila je globoko bol in jezo, da bi nihče v hiši ne opazil, da sta se z možem sporel-kla.
Toda zdaj bo že kmalu leto naokrog, dolgi Nac, čeprav pri vsej svoji nagnjenosti za šalo in neumne norčije med najsposobnejšimi hlapci, je še vedno tu, in Sigismund ga očitno ce-m bolj kot druge in je nejevoljen, ako ga rahlo opomni, naj ga odpusti.
Vendar je prav zdaj njena želja, da spravijo dolgega Na-ca stran! Hlapci v hištrni in dekle V kuhinji si šepetajo o njem stvari, ki ji 'ne ugjajo, prepire seje med mnogimi pridnimi, zvestimi hlapci, ki jih je prevzel Sigismud še od starega Lovrenca, in prav nabolj pošteni med njimi, to čuti, ga ne morejo trpeti.
Vendar Cilgija ni nesrečna. Ugaja ji razgibano življenje, ki jo obdaja, tovorništvo, ki ji daje priliko, da nad V3e koristno dopolnjuje pri delu svojega tpoža. Vodi mu knjige, piše pisma trgovskim hišam v Lombardiji, v Curihu, Baslu, Innsbrucku, Boznu. Naročila za odpremo blaga gredo skozi njene roke, s Sigismundom se posvetuje dan za dnem, tieden za tednom, kako bi najbolj prikladno razdelila po cestah hlapce in vseh stodvajset konj iz hlevov v Puschlavu, Tiranu, Bormiu in Chiavenni. In samo za eno mora skrbeti: Sigismund’ ; srečno ^avest, da je
&
volj, ki trdijo, dd se
je samo zaradi njenega skrbnega prizadevanja podjetje tako mogočno razcvetilo.
Ne, pravi Cilgija, to je skupno zvesto delo!
Srečna zvezda, sije nad Gruberjevo hišo. Vse, kar se še v teh gorah tovori, dobi on. Medtem ko tovorniki v Veltiinu in Erfgadinu zaradi nedostanjaja naročil prodajajo konje in
AUGUST HOLLANDER
v Slov. Narodnem Domu, 8419 ST. CLAIR AVENIJE,
širi, in zavidljivcev je brž dovolj pri roki tu in onstran gora.
“Za Engadin je bil nesrečen dan, ko št« nas zapustili, goj-spa Cilgija! Udomačiti bi se bili morali med nami!” Tako je bil s trpkim nasmehom dejal deželni sodnik, ko je oni dan prijezdil mimo, da bi jo pozdravil, stari odlični gospod, ki je še vedno ne more pozabiti.
Pač rada bi bila ostala En-gadinka, toda jo je usoda privedla na stran Sigismuda Gruberja.
In na dnu srca ima sedaj samo še eno veliko željo; da se Sigismud v Puschlavi prikupi in naseli tu kot domačin, da bi se povzpel s svojimi, mislimi nad lastno trgovino in bi se posvetil, kakor njen oče, tudi še zadevam obče blaginje.
Zakaj po njeni sodbi more imeti popoln mož smisel zfr javno življenje.
Tako sanja, s svojimi hitrimi mislimi je neporušeno zaupljiva, v oblake snujoča Cilgija od nekdaj.
Rastoče 3once kuka skozi drevje vrta, Cilgija sama otrok, se igra med prisrčnim smehom
Lovrenčkom, skriva se, in jo išče in glasno vriska, ako jo najde.
Nenadoma je pa Cilgija, kakor da se je spustil nad vrij črn hudourni oblak, in srebrni; smeh ji onemi na ustnicah Mati Pepderja Golzija, stara, suha ženska, živa smrt, stopi na vrt. Starkmi redki lasje vihrajo, njene roke mahajo po zraku, iz ust pa bruha nerazumljive glasove nabolj razbes-
neMgmda------------------—
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri KoUanderju boste vedno dobro postreženi.
uda žena — huda žena!”
Mali Lovrenc zbeži kričaje k svoji mamici in se skrije za njeno krilo.
Starka pa vrešči: “Da bi tvoj mož sramotno umrl, da bi se pražile njegove kosti na soncu, to daj Bog, da bi tvoj otrok, tvoj otrok —”
"Za sveto božjo voljo, prizanesite otroku!” zakriči Cilgija pretresljivo. Nič ne ve, kaj se je zgodilo, zaslanjaje objame plavo glavo dečka, dvigne ga s tal in beži ž njim pred blazno starko v hišo.
Tedaj se postavi vedeževalka pred vrata in kriči svoje kletve proti oknu .navzgor, dokler ne prežene stari Tomaž razbesnele starke z metlo stran.
Kaj še je zgodilo? O, Cilgija izve dovolj rano.
Pred podobo Katarine Dian-td, kamor se vedno zateče, kadar ji besni v duši vihal', ihti že ure. Kaj ti ji je Sigismund storil?	'
1947 AUGJ 1S47

KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
AVGUST •
31,—Župnija sv. Vida proslavi • 40 letnico župnikovanja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarja.
SEPTEMBER
14.—Jesenski festival pri fari Žalostne Matere božje v Peninsula, Ohio.
20. — Glas clevelandskih de-lvacev št. 9 SZD priredi banket v počasti članom veteranom zadnje vojne. Banket se vrši v spodnji dvorani SND na St.
Clair Ave.
27. — Dr. Sv. Cirila in Me-1 Slovenskem nartodnem toda št. 191 KSKJ priredi je-|na 5050 Stanley Ave.
-----------o-----------
senski festival v SDD na Waterloo Rd.
OKTOBER
11.	— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.	— Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka z igrio “Razvalina življenja” in plesom v iSiDD na Recher Ave., Euclid, O.
26. — Pevski zbor Planina v Maple Heights praznuje 10 letnico obstanka s koncertom v domu
DROBNE VESTI K SLOVENIJE
(Došle preko TriU)
(Nadaljevanje a l. strani) redno težka dolgoveznost in go-zaposleni z izdelavami. Moj po- stobesednost. Stanko Cajnkar
ročevalec trdi, da si, človek ne more napraviti pravega pojma o tem razkošju, dokler sam ne
zda repatica. Nikjer se že davno ne omenja več, ko je knjiga izšla, je pa bilo tako malo "reklame,” de je niti akademijo izobraženi niso z lahkoto opazili. Torej niti taki slovenski pisatelji, ki so bili s partizani v gozdovih, niso dovolj ‘“zgrajeni,” da bi smeli pisati današnjim Slovencem ...
-------o-------
Clevelandske podružnice S. Ž. Z.
Cleveland, O. — Hitro se približuje dan 7. septembra, ko bomo članice Slovenske ženske zveze clevelandskih podružnic pokazale svojo aktivnost in lojalnost do svoje organizacije in pa svoje usmiljeno srce do svojih ubogih in brezdomnih bratov in sester v stari domovini.
Ni moj namen obširno pisati
tem, saj ni nič novega. Saj
je brez dvoma pred to povestjo napisal že marsikaj neprimerno boljšega, človek res ugiba, kaj
vidi nekaj tega. Neki ljubljan- je hotel pisatelj s to knjigo ra-
ški tapetnik izdeluje za tisto vilo nove fotelje (luksuzne stole). Njemu so poverili izdelovanje teh foteljev samo za eno sobano v vili. Kakšne! Včasih ste čita-li čudovite pravljice in v njih popise različnega pohištva v pravljičnih gradovih. Ko gleda človek te fotelje, se mu zdi, da je zašel v tak pravljični svet. Drugod naši slikarji slikajo ogromne slike, ki naj krase stene po tistih sobanah v vili tova riša Tita. človek samo strmi, koliko denarja se zabije v vse to. Ker morajo biti le oljnate slike, bi človek res mislil, da je naša domovina najbogatejša na poleg tega sil-
svetu. Ih verida;
nega razkošja toliko siromaštva.
KNJIGA “NOETOVA BARKA.” — že leta 1945 je izšla v Ljubljani knjiga s tem naslovom, Spisal jo je duhovnik Stanko Cajnkar, slovenski pisatelj, ki se je že pred leti čedno
vno v teh časih. Verjetno je, da česa drugega ni smel napisati, podati se današnji miselnosti ‘“Titove Slovenije” pa menda tudi ni hotel. Zanimivo je, da v nobenem slovenskem seznamu današnjega knjižnega trga na Slovenskem te knjige na najdeš. Neki moj prijatelj, ki sem se nanj obrnil za pojasnilo o tej knjigi, sploh ni vedel zanjo, čeprav je akademično izobražen. Moral je iti sam na poizvedovanje in je končno iztaknil knjigo samo in nekaj informacij o jej. Poroča, da je bilo komaj nekaj vrstic o njej v časopisju, ko je; izšla. Od vsega začetka ni bil# njena vsebina po volji današnjim voditeljem slovenske “vzgoje,” samo iz posebne prizanesljivosti do pisatelja so jo dovolili natisniti, potem pa prepustili njeni usodi. Da je silno zanikema tudi oprema knjige, gre morda
S5K SKTmSS - “
v mariborski škofiji. Med okupacijo je odšel v gozdove in se
pridužil partizanom. Koliko je takrat poznal zahrbtne nač|rte partizanov, ne more reči. Vse-kako pa je mislil, da bo s tem storil le svojo “narodno dolž-
Imator ima še to dostaviti: Za časa prejšnje Jugoslavije, bolje rečeno: prejšnje Slovenije, bi Cajnkarjeva NOETOVA BARKA gotovo ne vzbudila posebne pozornosti. Slovenski knjižni trg je imel takrat po-
slišimo vsak dan in če imamo količkaj usmiljeno srce, gotovo ne bomo ostali gluhi za prošnje, ki prihajajo do nas dan na dan od tistih, katerih edino upanje smo mi tukaj, in ki bi jih pognali v gotov obup, če bi se obrnili od njih.
Drage sestre in člatiice! Ne storimo tega! Kako bi nas bolelo, če bi videle svoje drage,' posebno svoje otročičke, v bedi in pomanjkanju. Kako bi nam pokalo srce od žalosti. S kakšno hvaležnostjo bi sprejele vsak še tako majhen dar. Torej, pokažimo se in delajmo na vso moč, da bo naša prireditev, katere čisti preostanek je potom lige namenjen tem siromakom, imela stoprocentni uspeh. Da bomo s svojo dobrosrčnostjo otirale solze ubogim Ankam in njih nedolžnim otročičem, ki nam bodo s svojo molitvijo izprosili božjega blagoslova in varstvo, da ne pride tudi nad našo drago niVo’"domovino A-meriko val brezverskega komunizma, ki je pognal tisoče in tisoče naših rojakov v pregnanstvo in smrt.
Premislimo vse to in prav gotovo bodo odprte naše roke m naše srce zanje vsak dan, posebno pa v nedeljo 7. septembra. Pozdrav.
Mary Stušek, članica št. 49 SŽZ. ------o------
Atomska bomba proti tajfunu
nost. Njegova povest “Noeto-. kazati dosti neprimerno bolj-va Barka” je torej izšla v Ljub-! ših reči. Med današnjo “lite-Ijani pod partizani kmalu po- rarito” proizvodnjo na Sloven-tem, ko se je tudi Stanko Cajn- ®kem pa pomeni Cajnkarjeva kar z drugimi vred vrnil iz goz- NOETOVA BARKA resničen dov.	| oddih in ni dvoma, da bi se
POVEST “NOETOVA BAR- j marsikdo rad zatekel v tisti ko-KA” je vzela svojo snov izpred'tiček, v katerem se človek vsaj vojnih časov in se vrši v prof e-1 za nekaj ur lahko umakne iz
D6 vou arr enough VITAMINS?
teahW »dl«* r— *** edem fm de. < )« ■» * trt MM route aorta te
Mowing M* rt our d*.
Ort • pedage d *uy. Ono-A-’ter (Wrt»0 Multiple VUomIn 'frt *- Tako oao topnilo ovary 'te far Italy doyv d you on
Ort irtlrtiH yow kruggiu «41 » Irtrt foot money. 9* tura to ■rt OooA-Day (brand? Multiple
IfErtda Capwlw. te kind *rt
krt te aadamnrk
Prišel je, ko je odjezdil zjutraj zdoma, prav do meje Velt-lina v globeli Campocologna, ko so se tam mitničarji pripravljali, da bi preiskali vozi Pederja Golzija. Zvonar je pa vozil tihotapsko blago, in ko sta on in žena spoznala, kaj stražarji nameravajo, sta hotela hitro zbežati s švojim vozilom nazaj na bundnerška tla. V tem hipu je pridrjal Sigis-j muhd in postavil konja tako povprek čez cesto, da so stražarji bežeči zvonarjev voz ujeli. Ženo in otroke so pognali nazaj čez mejo, Pederja Gol-zijo pa odvedli zvezanega v Tirano.
To je dogodek, zaradi katerega je stara vedeževalka rotila preklestvo nad hišo.
(Dalje prihodnjič.)
sorskih in študentovskih krogih v Ptuju in njegovi okolici. Kake posebno globoke ideje -nima v sebi, vendar se deloma prav
današnjega z najbolj surovim komunizmom prepojenega sve-
Na jflesu
Mladenič je plesal z gospodično, ki se mu je spočetka dozdevala precej izobražena. Povabil jo je k bifeju na prigrizek. Prodajalka je ponudila hrenovke, katere je gospodična odklonila, češ, da ji meso ne ugaja.
“Vi ste nedvomno vegetarijanka?” jo je vprašal mladenič.
“Ne,” je odgovorila, — “jaz sem Gorenjka.”
V blag Spomin
prve obletnice prerane smrti naše ljubljene mame
■ «_
Hiše naprodaj '
Na 3319 Superior Ave. za 2 družini, 6 sob s kopalnico, cena $5500, furnez, dvojna garaža ; malo naplačilo vzame lastnik, ki je na 2026 W. 20. St. tel. MA 3365.
Samo $600 takoj — za hišo na 38. cesti blizu Payne Ave. Hiša je za 2 družini, 5 sob s kopalnico, 3 sobe s kopalnico; cena je $3900. Lastnik je na 2026 W. 20. St. tel. MA 3365.
(156)
Frances Turk
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za eno družino; nahaja se blizu cerkve v .Collinwoodu. Hitremu kupcu se proda prav poreni. Za na-daljna pojasnila pokličite GL 2906.	(156)
ki je svoje mile oči za vedno zatisnila dne 9. avgusta 1946 leta.
Srčno ljubljena nam mati, sla prezgodaj *i od nas. Bila si nam dobra, skrbna, Te pogrešamo vsak čas.
Leto dni je hiša prazna,
▼ grobu zdaj počirai tam. ! Tvoja pa ušiva
blaženost nam neznano.
Luč naj nebeška Ti sije, v mislih med nami si vsak čas
in edina tolažba nam je,
snidemo na
da enkrat vekomaj!
Žalujoči ostali:
Valentine, Edward, Stanley, Frank in Victor, sinovi
Frances Zorc, hči
Cleveland, Ohio, 9. avgusta 1947
Neki japonski učenjak je naprosil ameriške oblasti, da bi proučile, če bi lahko uporabljali atomsko bombo zato, da bi spremenili smer tajfunov, ki groze japonskim žetvam. Učenjak zatrjuje, da bi lahko odvrnili tajfun od Japonske, če bi razstrelili atomsko bombo severno od Okinawe. Japonsko skrb narekujejo močni tajfu-
=
ta. Toda še ta košček slovenske ni, ki se premikajo s hitrostjo literature s “predvojno misel-1160 kilometrov na uro proti
lepo čita, zelo pa moti njena iz- nostjo” je šel mimo le kot zve-! Japonski.
0NE> DAY
»IIlUIHIMre«*
UtttATMKS, WC
Naučila ga je
“Vidiš, vidiš, Marko, odkar si poročen, imaš vse gumbe lepo prišite.”
“Da, da, dragi Tone. Saj
me je prvi teden naučila, kako se jih prišije.”
Poleg okrog sveta brez pristanka. — Eden izmed treh letalcev, ki se namerttva-jo dvigniti na polet okrog sveta in ga završiti brez pristanka, kar bo prvi tak polet v zgodovini letalstva, Ted Thompson iz Belle Glade, Fla., kaže zračno črto, po kateri bodo leteli. Pričakujejo, da bo trajal polet 220 ur in dodatni gazolin bodo dobili kar v zraku iz drugega letala.
BELO DOBIJO
Punch Press Operators
izkušeni, visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St.
(157)
Janitor
dobi delo za uradno poslopje v mestu. Nočno delo. 40 ur na teden. Plača. Starost ne nad 55 let. Zglasite se v sobi 901
Cleveland Electric Illuminating Company
75 Public Square
(156)
MAH OGLASI
Beneške zastore
vam napravimo po meri iz najboljšega blaga in po zmerni ceni. Brezplačen proračun. Pokličite IV 2938.
Frank Adamič
22812 Nicholas Ave. Euclid, Ohio
(x)
Cementna dela
Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo.
Leo Troha
22031 Miller Ave. Euclid, O.
Tel. IV 2494
(Mo. Thur.x)
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
Lepa prilika
Sprejme se močan fant, ki bi se hotel izučiti plumberske obrti. Naj pokliče zvečer ali ob nedeljah GL 9699,
(158)
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE
Mary Kod
ki se je ločila od nas dn« 11. avgusta 1945.
Dragi soprogh in ljubljfena mati, na Tvoj grob danes spomini hite.
Počivaj mirno v hladnem grobu £oga za
ih prosi ljubega :
žalujoči ostali:
SOPROG in OTROCI
Cleveland O. 11. avg. 1947.
f
Par išče stanovanje Zakonski par išče 2 do 3 so- — be med 55. in 82. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 uri zvečer EX 5905.
-(157)
Apartment naprodaj
Naprodaj je zidan apartment s 5 stanovanji; eno ima 8 sob, 4 pa po 6 sob. Nahaja se na E. 82. cesti med Superior in Wade Ifcrk. Pokličite Mr. Budnick RA 17,1$
(Avg. 11, 13,15,19, 21)
Stanovanje iščeta
Starejši zakonski par išče 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, ali pa če bo imel v
par mesecih, naj pusti naslov v uradu tega lista.. ,
-(158)
Iščejo stanovanje
Tri odrasle osebe bi rade 2, 3 ali 4 sobe; nujno potrebujejo stanovanje, rte ima kdo kaj primernega, naj pokliče HE 9303 ali HE 9304 med 8 zjutraj do 4 popoldne.
-(158)
	
_______________,_____________


[Ska domovina, august n, 1947
________________ / k
BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC

“Preden pridemo iz Stehana, bomo mokri,” je star suličar momljal in gledal po nebu, ki se je na zahodu nenadoma začelo preprezati z deževnimi oblaki.
“Ko bi vsaj do Šmarij a prišli
“Da, menihu se ne potajiš, tako lehko; še danes bi moral krevsati v Stično.”
Iz goščave obakraj ceste je opojno dihal vonj muževne ho-ste in ptiči so peli. V daljavi se je oblačica vlekla nekamo so
HOTEL FOR SALE
A fine investment, Home and Income for a man and his wife. Approximate Gross Income $13,200 Approximate Net income after operating expenses, taxes, insurance and interest fees $ 8,400 Plus Apt. for owner rent value to wests	$ 1800
Plus large kitchen and dining room seating capacity 40 people minimum earning possibilities	$ 8,000
Present owner has interests in another state, demanding most of his time.
Selling Price	J88.000
Cash	_ ♦25'000
Balance	«.000 £» year
BOX 135 - AMERICAN HOME
AUGUST SALE of FURS
še po suhem; tam bomo poči-jsinje gore. Konji so hrzali, vali in vedrili, če bo treba.” |šmarije se je bližalo, čutili so “Bog daj vreme, sicer se bo, ga.
cestia razmočila in pot potegnila, da ne bomo do opoldne v Ljubljani.”
“Če nas ujame dež, se bo potlej vse popoldne ubilo s sna-žtnjem konj in opreme.”
“Da, in tako ne boš mogel precej iti sleparit na Stan trg!” se je poredni suličar sme-jal.
“Le ntolči,” je drug tolažil, “že drevi ti bo Vipavka rezgetala, da boš še ob tisto pamet, kolikor je imaš.”
Malo so premolknili in se za-meknili v milsi o veselem življenju, ki jih čaka v Ljubljani.
“Čudno, da so nas menihi na poti poslali danes, ko je petek,
Fe je nekdo domislil.
“Da, v petek ne kaže začenjati važnih opravil.”
“V petek je Bog umrl, petek je nevaren dan.”
“Tudi za tovorno živino ni; varen: krvomočna utegne postati,”
“Pa res. Živina je tudi ljuba, ker ga je v Betlehemu prvd pozdravila in ga potlej v mrzli staji grela s svojo sapo.” “Vse je bilo vkup, že včeraj ’ bi bili lehko odšli.”
‘Kaj ne veš, da tiudi četrtek ni dan za potovanje?. Pogani
ga praznovali na čast bogu mor>
“V samostanu utegne biti še prebito vroče, če je res, kar so Kostanjevčani, ki so prišli z opatom Egidijem, pravili bratu vratarju.”
“Turka bomo videli, to je kakor amen v očenašu. Stične ne bo pustil na miru.”
“Ne bo. Gotovo je zavohal, da odtod ne bi šel praznih rok.” “Hm, od blizu ga ne bi bilo dobro gledati, Turka, preveč ga je.”
“Tlačani že v gradišča m skrivališča vozijo živež zase in poklajo za živino, to dobro vem.”
“Tudi Trlep zbira prežune, da bi jih na prežo poslar v do-lenje kraje.”	,
“Da. med najmočnejšimi zvitorepci jih izbira.”
“Z njimi neki pojde tudi strašni Kopič.”
“Ali ne bo preneroden? Pre-žun mora tihopati, se skrivati.” “Že, že; dobro ti pa le dene, če imaš ob kakovem ravsu pri sebi takega galijota. O, Kopič zaleže dosti.”
XXXV.
Po prazniku je Trlep naposled vendarle določil prežune.
.“Do vešče bi stopili še prej,” so se izbrani Gabrovci menili. “Naj nam baja, pijeden pojde-
Presentlng Pine Coats with this season's newest feature
CONVENIENT
)	PAYMENT PLAN	,
j Purchases stored until fall ]
Louis Titus
FOR MANY YEARS BUYER „
6 of PURS FOR THE HIGBEE CO.«
,	507 Carnegie Hall ,
^dom/ntrpaašC^boljTbo
za vas!"
“Pojdemo, Trlep je ukazal,’ so trmoglavili.
“Pa pojdite, zaleteli slepi!” je goddnjala. “Samo krvi vam še vzamem, da tudi materam1 lehko pokažem nesrečo, ko se bodo jokale za vami.”
In je vsakemu izmed njih vzela nekaj kapljic krvi in jo spravila po lončkih.
Prežuni so potrti, oplašeni šli domov.
Drugo jutro prav zavred 30 se napotili v daljne dolenje kraje, da bi pozvedeli, v katero 'stran se Turki mislijo vliti. Petero jih je bilo. Z njimi je šel tudi Kopič, da bi udaril, če- bi bilo potrebno. Vsak je imel čekan, čez ramo torbo z živežem in za pasom še dolg nož, Kopič sam pa le torbo i ntisto svojo
Perunu.”
“Petek je petek, k tisti Vi-pavki danes res ne pojdem.”
“Saj res. Nocoj se odpočij-mo in očedimo, jutri pa mora prt njej od mize kar teči!”
“In nohte si uredimo, preden mine dan. Kdor si v petek reže nohte, dobi trdne zobe, ki ga nikoli ne bole. ’
“V Šmariju bomo utegnili. In pusto nam ne bo, meh vina je na zadjnem konju, prav veseli bomo pifšli v mesto.” “Kdor se v petek veseli, ga v nedeljo srce boli,” se je oni spet spmonil vesele krčmarice na Starem trgu. ‘Nak, drevi ne pojdem nikamor!”
“Če se le ni komu že zarekla?”
“Prava reč!” je suličar zamahnil po zraku. “Ljubljana je polna lepih, živih deklet — tudi v petek ti marsikatera rada da besedo.”
“Hoj,” se je postaren suličar domislil, “samostan je čisto brlez varuha, tu smo skoraji vsi, 'ki udariti znamo; drugi so šli z opatom. Ali na to kaj mislite?”
“Tega me ni treba biti skrb. Menihi naj gledajo in škrbin jo!”
“Kaj pa, če nam patra ukažeta, naj se precej vrnemo v Stično.? Potlej se ti bo samo še sanjalo neumno o Ljubljančankah.”
Molče so se spogledali in zakleli, ta v jezi, drugi v smehu.
“Ti, to bi se utegnilo primeriti. V Ljubljani nas meniha res ne potrebujeta prav posebno.”
“Kaj, ko bi kar vprašali par tra Fortunata?” je suličan vrtel. “Pater Tadej te še sliši ne, zamišljen, kakor je.” “Vprašaj — jaz se že ne u-pam,” se je umikal tisti, ki mu je Vipavka najbolj blodila po glavi. “Samo pogledal bi me, pa bi ugenil, kaj me premika.”
In so še tisti večer šli na Primskovo in prosili veščo, naj jim pove usodo, ki jih čaka v daljnih krajih.
“Kdo vas sili tja?” je vpral-šala in pest brsti vrgla na ognjišče, da bi jih bolje videla.
“Trlep.”
Vešča ne reče nič, samo zamisli se, gleda v tla in jih več ne vidi. Kako neki bi pona-S gajala Trlepu?
“Mudi se nam,” so silili.
Baba molči, počasi stopi pred prag in se zagleda v zvezdnato nebo. Ko se vrne, z grebljico pošari v ognej in za vsakegia, posebej po tleh vrže sedem šibim Po legi, kako so pale navzkriž, jim baja strahovite nevarnosti, ki jim pretijo. “Ostla-
ATTENTION LADIES AUGUST FUR SALE
LOUIS TITUS 507 Carnegie Hall
Mr. Louis Titus is one of Cleveland’s better known furriers, and for many vealrs iwas a buyer of furs for The Hig bee Co.
Mr. Titus is offering his first August fur sale, for this special event during August, for sale for one week only, has one of New York’s leading fur manufacturers representative^ with a fine selection of sample fur coats on display at greatly reduced prices for this special event.
You will be amply rewarded by visiting this sale.
You may purchase your coat on the convenient payment plan, and have it stored until fall.
Ladles, you have Mr. Titus’ name md reputation behind you, when buying at this August sale, starting to-lay. Where to go: Louis Titus, well-known furrier, 507 Carnegie Hall, 1220 Huron Rd. See our ad in today’s [>aper.
-AND THE WORST IS YET TO COME
JV a znanih in Zahvala
Potrtega in žalostnega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili našo preljubljeno in nikdar pozabno mamico
Iflary Žužek
ROJENO ROJC
ki je po kr«jši bolezni previdena z svetimi zakramenti z a umirajoče izdihnila »vojo blago dušo dne 8. julija 1947. Pokojna je bila rojena dne 1. maja 1893 v va«i Retje, župnija Loški potok, odkoder je prišla v Ameriko. Pogreb pokojne »e je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida dne 11. julija 1947. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval častiti gospod Rev. Victor N. Tomc, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Na tem mestu se predvsem najprvo zahvalimo č. g. Rev. V. N. Tomcu, ki je pokojnico previdel z svetimi zakramenti, ter opravil zanjo sv. mašo zadušni-co in druge molitve, ter jo potem spremil na pokopališče Kalvarija vse do njenega groba. Naj sprejme za vse to Rev. Tomc našo prisrčno zahvalo za vse in naj mu Bog povrne zato.
Dalje se zahvalimo vsem onim številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter tako ozaljšali pokojnico, ko je počivala na mrtvaškem odru. Vence so poklonili sledeči:
Mr. in Mrs. John Gorjup Sr., Mr. in Mrs, John Gorjup Jr., Mr. in Mrs. John GeiB, Mb. ih Mrs. Emmett Dears, Mr. in Mrs. William Gorjup, Mrs. Josephine Brown, Mrs. Mary žužek iz Gowanda, N. Y., Miss Agnes Žužek iz Gowanda, N. Y., Mr. in Mrs. Henry Žužek and Son, Mr. in Mrs. Edward Bothewell and Family, Mr. in Mrs. Clarence Katsmayer and Daughter, vsi iz Gowanda, N. Y. Mr. in Mrs. George Volo-ski and Family, Mrs Mary Urbas and Family, Mr. in Mrs. Anton Champa, Mrs. Frances George, Mr. in Mrs. William Slogar and Family, Mr. in Mrs. Jerry Sain and Daughter, Mr. in Mrs. Frank Champa and Son, Mrs. Krajc, Mrs. Svigel, Mrs. Antonia Nadbath and Son, Mrs. Anna Berkopec, družina Strnad, Mr. in Mrs. Louis Majer, William Chevako, Mr. in Mrs. To-moletz, Lucille Till! and Henry, Gertrude M. Jerkins, Mr. in Mrs. John Plesea, Rose and Paul, Mr. in Mrs. Bisehall, Mr. in Mrs. Hodgeon, Mr. in Mrs. Barone, Patrons of Zuzek’s Cafe, Max Stankowics, E. 55th and Hough Food Market, Carnidla Hive T. M. No. 493, društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, društvo Cleveland št 126 SNPJ, podružnica št. 18 SŽZ, Fisher Body Payroll Dept., 2nd and 3rd shift, Eaton Mfg. Co. Heater Division Employees, Fisher Body Division General Motors Corp., Telling-Belle Vernon Co., M. E. S. A. Local 21.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Darovali so: Louis Urbas Family, Mr. in Mrs. Edward Bothwill, New York, N. Y. Mr. in Mrs. Paul Kovdan, Mr. in Mrs. John Urbas Jr., Mrs. Mary Krajc, Mrs. Luzar, Mr. in Mrs. Svigel, Mr. in Mrs. Anton Champa, Mr. in Mrs. Jerry Sain, Mr. in Mrs. William Slogar, Maccabee Red Jackets, Mr. Renko, Ann Novosel, Mr. in Mrs. Arko, E. 76. St., Mrs. Vargo, Mrs. Nadbath, Mr. in Mrs. Faber Sr., Mrs. Verbič, Mr. in Mrs. John Sauric St. Clair Ave., Mr. in Mrs. John Mu-
hic, Mrs. Anna Hace, Mrs. Josephine Petrie, Mr. in Mrs. Frank Hočevar East 67. St., Mrs. Mary Straus and Daughter, Mrs. Louis Champa Sr., Mr. in Mrs. Kromar and Family, Mr. in Mrs. Frank Hočevar Lockyear AVe., Mr. in Mrs. Thomas Kraich, Mr. in Mrs. John Spech, Mr. in Mrs. Carl Stwan, Mr. in Mrs. Rudy Champa, Mrs. Klopcic and Daughter, Mr. in Mrs. Louis Zak, Mr. in Mrs. E. Laskowski, Zlatorepec Family, Mrs. Gregorič, Mr. in Mrs. John Zallar, Mr. in Mrs. John Jenko and Daughter, Mr. in Mrs. Tino Modic and Family Mir*. Jasko, Mr. in Mrs. Tony Kapel, Mr. in Mrs. James Barnes, Mr. John Galic, Kersevan Family, Mr. in Mr*. Centa, Mr. lit Mri. Georfe Adams. Mr. In Mrs. J. Scerenka, Mr. in Mrs. Frank Haffner and Family Mrs. Eckart, Mr. Leskovic, Mr. in Mfs. Sekuszler, Frank Prokof,'P. Norse. Mr. in Mrs. Frank Žiberna, Mr. in Mrs. Louis Tieber, Mr. ih Mrs. Al Raines, Mrs. Kolenc, Mrs. Cimperman iz E. 55. St., Mrs. Somrak.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. To so sledeči: Mr. John Gieb, Mr. George Voloski, Mr. John Saurich in Mr. Ray Champa.
Dalje se zahvalimo vsem onim, ki so prišli pokojnico kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru ter so molili za mir in pokoj njene duše.
Dalje se zahvalimo vsem za izraze sožalja, bodisi osebno ali pismeno, ter vsem onim številnim, ki so nam stali ob strani ter nas tolažilii ob tako bridki izgubi naše mamice.
Prav tako tudi vsem onim, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče Kalvarijo, ter vsem onim, ki so nam bodisi na ta ali oni način storili kaj dobrega.
Zahvalimo se tudi vsem našim sosedom za vso pomoč in naklonjenost, in končno prav vsem, ki so nam bodisi na ta ali oni način kaj pomagali.
Iskreno zahvalo naj prejme pogrebni zavod Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba, ter vso prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali.
Ako smo pri naštevanju imen katerega po pomoti ali kako drugače izpustili prosimo oproščenja, ker namenoma tega nismo storilk Naša želja je, da se prav vsem poimensko zahvalimo za vse. Prav možno pa je, da se je pri tem naštevanju seznama imen vrinila kaka napaka ali nedostatek, zato prosimo: oprostite. •
Draga mati naša! Minil je čas Vašega bivanja med nami. Odšli ste vi večnost. Kako prazno je in pusto, -ko Vas ni več, to šele zdaj občutimo. Bridka je izguba in nenadomestljiva je vrzel, ki se je napravila z Vašo smrtjo. Jokamo in molimo; a Vas ne prikliče več nazaj. Neprodirna je stena, ki nas loči. Enkrat bo tudi za nas ta stena odstranjena in to takrat, ko pridemo tudi mi za Vami.
Naj Vam bo lahka ameriška gruda, a duša Vaša pa naj uživa večni mir, ki naj Vam ga nakloni dobri Bog, za vso Vašo dobroto, trpljenje in skrb, tam v presrečnih nebesih, kamor vsi enkrat želimo priti. Zato Vam kličemo:	1	4'«
Sladko spavaj draga mati,
^	brez trpljenja, brez ovir,
a 'v nebesih srečna vživaj za plačilo večni mir.
Žalujoči ostali:
ANTON in JOSEPH, sinova;
MARY, poročena CHAMPA, hči;
ANTHONY in EDWARD CHAMPA, vnuka.
Pokojna zapušča tu v Ameriki teto MRS. JOSEPHINE GORJUP, v starem kraju pa sestro FRANČIŠKO MOHAR
Cleveland, O, 11* avg. »1947.