PRO Urodniiki in uprsvnUki prostori: mi South Uwn pe, tudi proti gospodarski ali ideološki kontroli. - To je jasno povedsl, ko je rekel, da je politični sistem v Evropi, 'katerega predstavlja "Sveta zveza," docela drugačen kot so sistemi republik v Ameriki, kajti "tamkaj vlsdajo dedni avto-kratje, v Ameriki pa vlada ljudstvo, ki si izbere svoje zastopnike." To Monroeievo izjavo so kssneje ponovili vsi predsedniki Združenih držsv za Monroejem In tako Je posula močna tradicija. Evropski monarhi so molčali o tej izjavi, vendar so Jo upoštevali— napadov na ameriško ozemlje ni bilo več od tistega časa, ižvsemšl v enem slučaju, ko Je francoeki cesar Napoleon III. leta 1860 izkoristil civilno vojno v Združenih državah ln poslal svoje čete v Mehiko, Mehičanom je pa poslal habsburškega princa Maksimilijana za cesarja, ampak U pustolovščina ni trajala dolgo. Clm Je bila civilna vojna v Združenih drŽavah končana, ao morali Francozi zapustiti Mo-hiko in kmalu potem je bilo konec mehiškega cesarstva. Angleške poscščino v Kanadi in na mnogih ameriških otokih, kakor tudi francoske, španske In holandske poseščlne so obstajale še pred Monroejem jn doktrina "Roke proč od Amerike!" se nI tikala teh. Združene države so Iz-kl j učile špsnsko gospodstvo Iz zapadnega sveta z vojno leta 1808. Angleški in francoski otoki s Kanado vred so še danes pod nadvlado Iz Evrope—ln zdaj so . |>liJtsam<> dnevom, ko bodo morale Združene državi aplicirati Monroejevo doktrino tudi glede teh teritorijev na severni in Južni strani naše republike. Pravično bi bilo, da ljudstva teh teritorijev sama odločajo o svoji bodočnosti in si izberejo vlado, kakršno hočejo—am^tak svet še nI v dobi pravičnosti, bratstva in ekonomske kooperatlv-nosti ta vse tjudi; prav resno je treba računati s položajem v Evropi In Aziji, odkoder tuli tota-litarska burja in katera bo prej ali slej posku-sils zspihati tudi čez ocean V tah razmerah morajo biti interesi ameriške demokracije tes-)' no povezani z interesi prizadetih ljudstev vseh ameriških celin in otokov."" Ce bo Hitler podedoval francosko republiko, katero je ubil s pomočjo francoskih fašistov ln komunistov, Je v interesu Združenih držav, da ne ume fiodedovatl francoskih otokov v Zapadnl Indiji; to velja tudi za holandske otoke, za angleške otoke ln Kanado v primeru poraza Velike Britanije. Ameriška demokracija ne sme nikdar dovoliti, da bi barbarski totalitarizem iz Evrope rabil ameriške otoke in celine za svoja bojna oporišča. Monroejeva doktrina Je takoj t začetku pomenila vojno—In tO pomeni še dsnes. Ako hočejo Združene države uveljaviti to doktrino. Jo norijo uveljaviti edino i oboroženo silo. ButbiČevo jx>roHU) Cleveland. — Evo vam flOMt poročila iz naše metropole. Prav tar se je od moje žene poslov i-a mrs. Angela Vavter iz Mox-hama (Johnstowna), Pa. Obia-je svojo hčer Elsie, ki je omožena z Richardom Turšičem v Člevelandu. In ker je tudi ona doma v bližini Mokronoga, je hotel« videti svojo nekdanjo sošolko. Kot J« razvidno, »e Angeli ne dopade preveč naše mesto in hoče nazaj v Moxham, kjer živi tudi naš podpredsednik Andrej Vidrich; Mr. Walter Desmond, ki živi poleg naše ceste, na 19711 Ar-rowhead, je šel s Hrvatinovo družino na počitnice v New York. Tja so Šli z avtom, nazaj pa so se pripeljali z busom. V New Yorku se je nekdo po-motll In jim vzel avto. £aj veste, da ljudje delajo napake in vzamejo včasih, kar ni njihovo. Deeetletna deklica Lois Jean Urban je postala krušna mati dveh malih zajčkov. Pred ne kaj dnevi je pes zadavil mater zajko in še tri zajčke. Lois Jean je rešila dva zajčka in ju sedaj odgaja z mlekom, katerega jima daje z "eye dropperjem". Ona ju je vzljubila, ker si nista mogla aama pomagati. V njeni oskrbi rasteta in lahko še postaneta velika zajca. Pri nas v Cleveland u, pri policijskem prosekutorju je na dneVnem redu razkrinkavanje do golega. To je prišlo Iz starega sovraštva med dvema plesalkama. Mlss Olga Tarnova, stara 26 let, je plesalka s perja, nicami. Ona, ki se razgali — dopisnik ne ve kako daleč — se pa Imenuje mrs. Kay Carman. Ta "strip dancer" je omožena in se torej že zna razgaliti. Pravijo, da je črnolaska, če vas to zanima. Prva je šla k prosekutorju Olga Tarnova, ki je zahtevala tiralico proti Kay Carman radi nesramnega uničevanja privatne svojine. "Sem plesulka Hot Spotu," je pričela pripovedovati tožiteUu Schneiderju, "in pri mojem plesu rabim nojevo perje, in mi zlomila eno teh per-janlc. Ko sem sedela v baru, se je Kay utlhotapila v sobo, kjer je bilo moje perje, in videla jo Je služkinja. Potem so morali gostom naznaniti, da ne bom ple sala, Te perjafilče sm kupila v New Yorku in me stanejo $75. Sedaj ne morem plesati, dokler ne dobim drugih Iz New YoHtar" Komaj tožltelj izpolni tiralico, ko se prikaže Kay Carman "To je tvoje Javno oglašanje!" za reži Kay. "Ni, ti si Ijubo- Se celo izdelovalci rrtarel da se jeze nanj, ker Že dolgo ni kupil nobene marale. Francozjc dobe krušne karte, ker morajo varčevati z živili. In zakaj tako? vprašuje Josh VVise. Zato, ker hočejo nemški naciji jesti na Francoskem. Wendel VVilkie je rekel, da bo predsednik Združenih držav samo osem \k. Tudi Alf London je tako rekel, toda ni bil niti osem dni. Mi smo že čitali o kralju, ki je izgubil svojega konja v bitki in potem dejal, da hoče konja nazaj. Ponujal je svoje kraljestvo za konja. Ampak to ni nič. Vojvoda Whul-sor, ki je bil te dni imenovan za governerja Bahamskim otokom, je dal veliki angleški Imperij za — krilo. Sedaj bodo radovedni in petični Američani imeli priliko, da bodo videli tega nekdanjega kralja, ki je pu stil svoj tron zato, ker j« Ijtabdl lepe nogavice. t - Včasih sem že užalil naše mi roljubne rojake v metropoli. Ampak to ni bilo tako hudo kakor je sedaj, ko so ameriški pomorščaki užalili vso japonsko armado. Vsaj tako trdi general Miura. Ce bi jo jaz razža-111, bi rekel: Razžalil sem vas n kaj hočete še več? Nekoč sem vprašal nekoga v metropo-kako in kdaj sem ga užalil. Takrat, ko si rekel, da sem manažer." "Ooooo, pa saj si upravitelj ali poslovodja, ali ne?" Ja, sem, ali tako kot si ti zapisal, je žalitev." So, you see, kako užališ metropolčana n kako razžališ japonskega spletata. Frank Barbič, 58. sumna name," pravi Olga "Nisem ljubosumna, saj imaš lepš stas ln vse drugo," se odreže Kay. (Možje, nikar me ne vprašujte, če ima res lep "shape", ker je nisem videl. Kay pravi, da Je Olga sama po lomila svoje perje. Olga zanf ka. Prosekutor bo to zadevo Izročil modremu Salomonu, da jo reši. Kay Carmen jo stara 22 let in stanuje na 20G0 East I st. (Upam, da ne bo kak šna rojakinja radi tega naslova izgubila svojega "dedca".) Citam, da je v Angliji vedno večja Jeza proti Chamberlalnu so v semlški okolici videli vse hribe obložene s trto. Takrat so bili še dobri časi, ker leto je bilo rodovitno. Po svetovni vojni pa so prišli slabi časi — bolezen, draginja in lakota. Vsakdo lahko sprevidi, da je vojna največje zlo na svetu. Nedavno smo slišali, da so Italijani zabodli nož v hrbet že oslabljeni in izmučeni Franciji, diktator Hitler pa ga je zasadil od spredaj. In tako je Francija izdihnila. Tudi pokojni avstrijski cesarici Elizabeti je neki Italijan, po' imenu Luigi Lucheni, porinil bodalo v prša v Genovi in je umrla pod nožem. Ze od takrat mnogi črtijo Italijane. Takrat Avstrija ni šla v vojno in potrpela je izgubo cesarice Elizabete. Ona je bila pomočnica vojakom. Vojaško službo je znižala s štirih na tri leta in odpravila je trpinčenje vojakov, katere niso več smeli priklepati na trda ležišča in bičati. Tudi ženam, ki so bile zadrte na Begunjah na Gorenjskem, je znižala zapor. Elizabeta je bila vredna časti in spomina. Nedavno je New York American prinesel njeno sliko in tudi sliko njenega moža Franca Jožefa. Citala sem zgodovino te rod-bine v neki knjigi, ki je bila pre-vedena iz nemščine. Ko to piiem, je 4. julij, a do zdaj še ni bilo prave vročine. Noči so še hladne. Kakšno bo po-etje, bomo videli. Včasih so judje rekli, da je v Leadvilhi, Colo., 13 mesecev zime na leto, zdaj pa je skoro povsod enako. Agnes Paaarich, 540. nai Tin? Joaquine Bueoa (Babjr Streanaline) pUy« her p«rt ln ttie open ing reretnonie* of tbe 1040 Uoldeii G«te International Kxpo«Itton. Here »he'» helping PTMldent MarShall Pili wlth tbe cblldren'« program at tbe Treas« are bland tate. Nekaj spominov .* Elizabeth, N. J. — Večkrat smo se že lahko prepričali, da se naši ljudje skrivajo in se nočejo izdati, da so Slovenci. Ko sem pričela delati v tej obljub-jeni deželi, sem dobila tako gospodinjo, ki je bila 81ovenka, toda izdajala se je za Nemko — samo preklinjala je po sloven sko. Takih modrijanov je več. Dobila sem pismo iz domovi ne. Rada bi bila poslala nekaj denarja materi, toda kako, ker nisem vedela, kje je pošt*. Kopč-no jo le najdem. Grem notri in vprašam, če pošiljajo denar Avstrijo. Mož je bil Nemec ln pritrdi. Vpraša mL Če hočem poslati denar. Pritrdim mu in povem, naj mi napiše nakaznico Tako sem odposlala denar moji materi, ki ga je tudi prejela. To Je bilo leta 1914. Mati so že prej večkrat rekli, da ne bi radi dočakali vojne. Vendar so jo. Umrli so leta 1917. . Takrat so bili že skoro vsi možje ln fsntje v vojni in v naših krajih so Bili sami ruski ujetniki. Ko je meti umrls, jo je osem pogrcbcev neslo k Sv. Duhu pri Semiču na Dolenjskem. Ruski ujetniki so delali pri kmo-tlh. Vsaka hiša je dobila po štiri ali tudi več ujetnikov, ki so se zelo udomsčili, se učili našega jezika in se nekateri tam tudi poienill. Radi so živeli v Sloveniji, ker so pri nas vsak dan vino pili. Tudi so povedali, da so prvič pili vino v svstrljskl ar madi. Nlkdsr prej ni«o videli %&idja in zelo so se Čudili, ko Zidanikovo poročilo Sharon, Pa. — Cltali ste v domačih vesteh, da sem bil 22, junija nagloma odpeljan v sharon-sko bolnišnico radi oslabelosti. Zgodilo se je takole: Dne 21. junija mi je v spanju začela kri teči iz nosa. Vstal sem in pustil nekaj časa, naj teče v pljuval-nlk. Ko se mi je zdelo, da je tega špasa že dovolj, pokličem spečo ženo, naj vstane in mi vil je mrzle vode na vrat. To je toliko pomagalo, da je prenehala kri teči in sem zopet sladko zaspal. V tem spanju sem sanjal, da se nahajam v veliki družbi na dnevu SNPJ, ki se je vršil , v Morganovem parku 28. junija. Ali jaz sem ta dan obhajal že 21. junija, seveda v sanjah. Videl sem vee prijatelje An prijateljice iz Strabana. Mirni Pav-čič, predsednica gospodinjskega klub*, mi je pripela rdeč nagelj, njen mož Jakob pa me je potre- vrnila tudi moja žena. Ona je že v Farrellu videla, koliko krvi sem izgubil, potem pa še doma veliko mlako krvi. Zdravnik mi je začasno kri ustavil jn mi svetoval, ako se j mi kri ponovno vlije, naj me toe Kramar takoj odpelje v bolnišnico. Tako se je tudi zgodilo. Tudi v bolnišnici mi niso mogli krvi vstaviti. Ko so mi eno nosnico zamašili, je kri vdrla skozi drugo nosnico. Ko so mi še to zamašili, je porinila zamaške iz nosnic, usta pa so bila polna strnjene krvi. Šele po več urnem trudu se jim je posrečilo kri ustaviti. Zapeljali so me v smrtno sobo, toda kljub veliki izgubi krvi sem še tukaj. Sedaj sem doma. Počutim sej zelo slabega, Upam pa, da mi bo domača župca in domača hrana bolj teknila kakor v bolnišnici. Tam malo dajo, toda še tega nisem mogel uživati. Kakor so prinesli, tako so odnesli. Tolažili so me društveni bratje in sestre, ki so me vsak dan obiskali v velikem številu. Vsem se bom pozneje osebno zahvalil za obiske ln vrtne cvetlice, danes sem Še preslab. Lepa hvala vsem. Anton Zidanšek, zastopnik. Torek, i«. nnut Kako posluje upeta koloi Dne 22. maja se je v Londonu prinetii slednji značilni primer, ki zgovorno ka£ L-in metode delovanja "pete kolone" Ob zjutraj je nekdo poklical po telefonu ravn.u« stvo londonskega radia in dejal z zel0 mir^ trdnim in moškim glasom; "Tu letalsko n? strstvo. Zelo nujno je, da čim prej ubiTi po radiu naslednji dve obvestili, ki vam jih l narekoval.'" Službujoči uradnik je J^ji zvezek in začel stenografirati narek.|^H Eno izmed obvestil je pozivalo vse dobro] ce rezervnih oddelkov, ki so na dopustu n I civilne osebe, ki so se kdsj priglasile za \lm no službo, naj se takoj javijo na določena sta, da zavzamejo svoje posle. Drugo obv 10 se je glasilo: "Ministrstvoma letalstvo J ča vsem evakuiranim otrokom ter onim, ki do v kratkem evakuirani, naj se na noben čin ne bližajo postojankam angleške letala sile, da ne bi s tem izdali neprijatelju zelovl nih skrivnosti." Uradnik je hotel obe obvi 11 takoj predati radiu, da jih razglasi, p* je vzbudilo pomisleke dejstvo, da se minist vo za letalstvo obrača naravnost na otroke I mesto na vodstvo posameznih skupin eva ranih otrok. V dvomih je počakal Šefa J pa povprašal v ministrstvu, kaj je prav za pr z omenjenima obvestiloma. Dobil je odgovor, da ministrstvo ni dalo kih naročil in da gre očividno za protizakon zlorabo s temnim namenom. Ob 7. uri zve je neznanec zopet poklical upravo radia in hteval, naj se naročili vendar takoj oddai ker sta zelo važni in nujni. Zvečer službu uradnik ni bil obveščen o stvari ter je čez minut točno sporočil javnosti vsebino obeh ročil. Ministrstvo je moralo ob desetih zve preklicati oddani vesti ter naglasiti, da gr tem primeru za zlorabo. Dobrovoljci in civilisti so se bili že začeli zbirati in na dol nih mestih nihče ni vedel, kaj bi z njimi po Možu "pete kolone" je tedaj uspelo vsaj za koliko ur' napraviti zmedo. Radio je mora tem še dvakrat ponoviti svoj preklic, prede bili vsi obveščeni o zlorabi. tal s svežim pivom. Takoj so me obsull prijatelji is vseh strani in videl sem ljudi iz rasnih naselbin. Sanj je bilo konec in vstal sem. Ura je bila 5. Ravno pravi čas sem se zbudil iz sla4kih sanj. Umi jem se in začel sem se napravljati, da grem na postajo in v Pittsburgh z namenom, da malo pokolektam za Prosveto in druge delavske liste, katere zastopam. Račun mi je prekrižala krt, ki se mi je ponovno vlila iz nosa. Skušal sem jo vstaviti, toda nič ni pomagalo. Sel sem v mesto, da dobim kako sredstvo. Neki farrellskl dobro Izurjen apotekar je porabil vsa sredstva, da mi ustavi kri, a zaman. Apotekar pokliče nekega policaja,! S pota V Minnesoti so topli dnevi in. ljudje silijo v lepo naravo, kjer sapice delajo valove na kristalnih jezerih. Kot običajno je bil tudi letos na 4. julija družinski piknik v Chisty>lmu. Ko se je vesela družba vračala domov, je rojakinja Hren izrazila željo, da bi se še prihodnje leto videli skupaj. Ali ko je prišla domov, se je zgrudila mrtva na tla. Zadela jo je kap. Bila je doma od Ribnice na Dolenjskem. V bolnišnici v Duluthu je precej mladih fantov, ki so se poškodovali na 4. julija v avtnih nesrečah. Nedavrio je umrl rojak Bavdek, doma nekje od Do- ____________. . brepolj na Dolenjskem. Prav ta- naj me pelje na dom. Zena je od- j€ umrj tudi Joe Novak, tudi šla v Sharon po nekih opravkih, jss pa sem ostal doma. Ker mi je kri neprenehoma lila, pokličem angleško sosedo, naj po telefonu pokliče zdravnike. Ts je prišel čez kake pol ure. Prišel je tudi Jože Kramar in njegova žena in med tem se je lo. Buffalu N. ki doma nekje na Dolenjskem. Oba sta umrla v tako zvanem County Homu okraja St. Louisa, kjer je okrog 700 moških in okrog 200 žensk. Tudi nekaj Slovencev je med njimi in tem pošiljam časopise. Ta dom se nahaja kake štiri mflje od Dulutha, kjer stanujem- Zadnje čase prejemam mnogo vpralanj glede muzeja Itd. Tako tudi od nekaterih, ki le krukar-sko blufajo. In to je ves njihov ugled in delo ter ng* dnarodna škodi. - Le naj bodo pololaženl. Iščejo dlake v jajcu in našli jo | bodo, toda ne v mojem, marveč v svojem delokrogu. Dan obra-| čuna Že pride tudi sanje. Matija Pogorele. izumi Prevejani izumitelji skušajo .že oddavna stvar jati zlasti "predmete za univerzalno rab Posebno daleč je prišls v tem pogledu Ame ka. Palica, ki rabi istočasno kot miza zn kvi tanje, se sicer ni toliko uveljavila, kolil palica, ki rabi lahko tudi kot stol. Za dame praktična ročna torbica, ki se da isto tako sp meniti v sedež. Pritisneš na majhen vzvod iz torbice pomoli orbdje, ki predstavlja n< stola. Sedež sam je blazina, ki se napihne z z kom. Spalno pohištvo daje posebne priložnosti ustvarjanje univerzalnih reči. Tako pozni pohištvo,jki se da spreminjati v ležalnik, mi posteljo in celo v lestev. Posebno origina pa je gugalnik, ki spravi s svojim nihanjen gibanje pahljačo nad glavo človeka, ki ni nj sedi, tako da tega hladi. Svetlikajoči se hi ključ je izum, ki prihaja v poštev zlasti zi dan je čase zatemnitev. V tem ključu je m h na električna žarnica, ki takoj zažari, M hočeš ključ uporabiti. Rekord med mnogostranskimi izumi pa ia jo bržkone majhne škarje, ki se dajo upor 1 jati kot rezilo za steklo, kladivo, preščipslo žico, odvljač, žepni nož, pila za nohte, odpi za konservne škatle in brisalni nož. To PJ vse, kajti te čudovite škarje so tudi ravnik merilom in čeprav so samo 42 cm,(^jJ bujejo še stereoskop, kolesce za pikčsnje ključ za pllnomer . . . Tobak in zdravje Ameriški zdravniki so natančno proučili ti merje 2000 o*et> napram kajenju in vplivi jenja. Dognali so najprvo, ds poraba u* I pri kadilcu do tridesetega leta stalno narai potem pa vidno popušča. Primerjava med kadilci in nekadilci j« I kazala, da ima motnje krvnega obtoka iw stotka nekadilcev, a 25.4 odstotka kad,lccvJ kadilcih je bilo teh motenj torej ikorsjdvs" več. Enako razmerje se je pokalo I čnih in črevnlh motenj (21 odstoUiovn^ kadilci in 28.1 odstotka med kadikOJ* » živčnih obolenj (8.8 ozir. 6.7 odsU.tk« ^ ša je bila razlika glede obolenj dihalnih nov, namreč 80.8 in 42.9 odstotka. Vs** kažejo te številke, da je vendarle bolje, človek kajenja sploh ne nauči. In«|»ek<»»r pregledu le psu B bojna letak. tovarni Cnrtlae Aircraft ladelaje Zrtiinila ste se M|$oja žena je po vsaki ceni hotela, da bi bilo malemu imel Peter, jaz sem hotel imeti pa Pavla. Napoeled sva se vendar) zedtnlla" "No, kako sta ga pa krstila?"] "Za Petra vendar." * S' " ........ SvHoprejko "Vidiš, Jožek, 41 vse te lepe| svilene obleke In svilene nogavice se imamo zahvaliti rriajhne-| mil, šibkemu črvlčku." "To Je očka, nI rti T . . j Pred JvajiettmMeti^ (Is Prosvete. 1«. JuMj. 1«°) Domače vesti. Bnoj.vks * lijani ubili trt Slovence * ™* ranjenih; škoda na rasdejsn.h po»W milijon dolarjev. ______ » Delavske veatl. Nova dela v* s ^^ je nadela Ime "Farmer-Labor psrtf. > čila konvencijo v Chicagu Ini^ais sena u predsedniškeg. la inoseamtva. Nemčija se jt P^f ^ na konferonci v Spaja in se zaveia^-jala dva milijona ton premoga me fevjetaka MJa. sala premirje s Lltvsnci pote«« ■■ viki okupirali Vilno. Kovice iz starega kraja L Slovenije pujski kmetje in drugi moški, med njimi Žaži in tudi sam gospodar Rženičnik. Kršan je trdno zaspal, naenkrat nadiha IP^ se mu je v sanjah zazdelo, da Kovo mesto, 21. maja. ga nekdq treplje po prsih, da bi kateri kraj na Dolenj- mu izmaknil denar. Takoj nato PJtV naaeljeno tako obsež- se mu je zdelo, da jč nekdo na-P* družino kakor okoli- padel od zunaj Rženičnikovo Tod tabore hišo. Kršan je skočil v temi po- p cigansko ■ Uovejja mesta. .„_. ° na prostem v majhnih šo- konci, pograbil stol in z njim Cf ki jih najrajši postavlja- mahal okoli sebe. Kričal je, kje „0Idovih in cestah. Pre-1 je hišni gospodar, in v mnenju, f Lose s priložnostnim za- da so napadli razbojhiki hišo, m pri delu na cestah in razsajal po sobi, razbil okno in ilomih, kjer se včasih iz- i*drl okenski okvir. V hiši so —jo kot izvrstni delavci. To- vse vprek kričali domačini, ki ritroi jim je večidel odvzel so se v temi zaman trudili, da J U borni zaslužek. Poljskih bi Kršana umirili. Kršan je, mi-m cigani niso vajeni in, jih Uleč, da gre za roparski napad, taetje ne jemljejo radi na drii- mahal okoli sebe tudi s svojim t Toda vsak človek se mora I malim žepnik nožem in je pri • nečem baviti, da se preživi. Za-j tem prizadejal Albinu Zažiju ddi škode, ki jo povzročajo ci- vbodnino na levi strani tretiu-, i načinom svojega življe- ha. Končno je Kršan skozi okno po gozdovih, senožetih in je- planil na prosto in z okenskim na sadežih, so cigani omrSr okvirom v roki tekel naravnost pri kmetih, ki morajo trpeti do tri četrt ure oddaljene orož-io. Zaradi tega povsod gle- nigfce postaje, kjer je javil, da ajo, da se ciganov čimprej iz- ^ Rženičnikovo hišo napadli ro-#bijo in preganjanci se selijo iz parji. Albin Zaži je bil sicer ope-Inja v kraj pristojne občine. Hran, toda nastopila je takoj Gfcansko romanje je večno. Po-j pljučnica, kateri je podlegel. Ltokrat se dogodi, da kmetje prj razpravi so priče potrdile »lilonaienocigane s svojih zem- KrŠanov zagovor. V svetovni p> Do take bitke je prišlo vojnl je Kršana zasula grana-pred dnevi pri Dolnjih Kameni-1 ta 0d takrat čuje bolj slabo in oh, kjer so cigani taborili v goz- hma večkrat bolečine v glavi. fcBmovci. Priče bo tudi potrdile, da je ml- [ posestnik Anton Koračin, ki renrin dostojen človek, da pa v ji gledal na svoji senožeti ci- spanju večkrat glasno govori ali puskega konja, je pričel živali zakriči, čim se mu pa oglasi že-ijati. Pozval je cigane, na ali sicer kak znan glas, se odstranijo konja s psi«, takoj umiri, so različni ostri izrazi in je Branilec dr. Ernest Kalan je do nasilja. Posestnik ;je predlagal oprostitev, ker je Kr-kresom nekajkrat ustrelil |an storil dejanje v času, ko za-i so cigane privabili iz šo< ra-Mi ciganom. Prizadete do- narejalec ftfejcen tudi Ukrat v «e občine so bile že pred kumljanskih hribih. Cuje se, da »oljne, da se v svrho koloni- bodo Majcna o tem zaslišali v * ciganov kupi v območju Maribora. ~ »cev zemljišče, kamor naj Orožništvo mčni, da je sodelo-nsKelijo VHj dolenjski cigani, valo pri ponarejanju petstoUkov ™no kolonizacijo so uredili *« nekaj drugih oseb, ki jih bo Hrvatskem in tudi drugod, nadaljnja preiskava najbrž od-p ciganski tivelj močno za- krila. Glede Majcnovega sina Je ln Kolonisti se počasi na dognano, da je precej navihan »i° na pridelovanje koruze, J*»*iče in konje in si tako gwJo nakup osUlih živ-r,klh Potrebščin. Edino na U» mogoče rešiti stari Ce p« se to ne bo zgo-r dolenjsko prebivalstvo] priča vednih sporov in r|j«nj ciganov iz kraja J* /-aklal človeka CJ-21. maja.-Pred sena-| °*rotnega sodišča v Celju Štefan Kršan. v Ornem vrhu. prLfit ' »Tabor«, ker je v noči i«, *rjk v škornjem v Mttem okraju z nožem su- k*'ja v trebuh in ga, ^poškodoval/da je Za- Sam je trdil vašemu dopisniku, da mu nista dala ne Košir ne Stempiharjeva ne jesti in ne denarja, a ugotovilo se je, da je fant dobil od Koširja salame in tudi denar za vrnitev v Maribor. Razen tega mu je dal denar za pot tudi brat gostilnlčarke. Fantu je bilo znano delo v Stempi-harjevi gostilni in je zato hotel izkoriščati vse. Fant se je zdaj odpeljal domov. Ko je vršil Grašič gostilniško obrt v Zagorju, je Ukrat večkrat šel za nekaj dni od doma, češ da nakupuje les za neko firmo. Mogoče je, da je že Ukrat skupno z Majenom % ponarejal, odnosno skušal ponarejati bankovce. Ker je bil Košir večkrat njegov gost, je Grašič najbrž spoznal v njem za ponarejalske jH)«le pripravno osebo. Tako je postal Njegova žrtev, a je molčal, da domači niso o tem nič izvedeli. Navzkriž je prišel z domačimi le v primerih, ko so ti izvedeli, da je zopet imel po gostilnah svoje nastope in politične govorance. To je bila rijego^ va napaka, zaradi katere je bil marsikateri Zagorjan prepričan, da z njim ni vse v redu. Košir je doma iz Temeniške doline; v mesarski obrti se je izučil V Zagorju. V svetovni vojni je bil ujet in je dalje časa živel v Rusiji. To je morda vzrok, da je večkrat čutil potrebo kritizirati naše domaČe življenje in dajati nasvete, kako bi bilo treba vse urediti, da bi bili vsi ljudje zadovoljni. Sam si je s svojo obrtjo dobro pomagal, a gospodarska kriza je tudi njega omajala, posebno, ker je preveč kritiziral. Preiskava, ki se nadaljuje, bo morda prinesla še nova razkritja . Prokuriat Zelinka obsojen na dve leti strogega zapora Celje, dne 4. junija 1940. — Dne 8. jun. se je vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču pred 3. članskim senatom razprava proti prokuristu v kemični tovarni v Hrastniku Zelinki, ki je dne 15. aprila t. 1. ustrelil brezposelnega delavca Gačnika jn ga na mestu ubil. — Zaslišane so bile mnogoštevilne priče in je trajala razprava skoraj 10 ur brez odmora. Sodišče ja spoznalo, da je toženec kriv umora, vsled česar je bil kaznovan na dve leti zapora, dve leti izkube Častnih državljanskih pravic in na plačilo povprečnice. Sodišče je upoštevalo razne olajšilije okolnosti, vštet mu je bil tudi preiskovalni zapor. Obsojenec kazni ni sprejel ter je predlagal potom svojega zastopnika dr. Koruna revizijo in priziv. Sodišče je prišlo do prepričanja, da Zelinka ni bil upravičen streljati na Gačnika, ki je bil takrat pijan in v spremstvu svoje žene ter matere in ni imel pri sebi drugega kot žepni robec ln vžigalice, Zelinka pa je bil v spremstvu dveh uradnikov in razen tega je imel v rokah tudi palico. Poslednjo , besedo bo torej imelo še najvišja sodišče v Ljub* ljani. Izdajatelji nacijekega lišia posvarjeni Tegucigalpa, Honduras, 15. Jul. — Izdajatelji lista E! Croni-sta, glasila nacijev, so bili opozorjeni po avtorlteUh, da bo list suspendiran, če ne bo spremenil svoje taktiki. Ust piše v prilog nacijski Nemčiji in fašistični I-tslijl. Iz gorjuške samote Kdo neki je vdahnil mojemu sUremu prijatelju Alešu srečno misel, da si je zgradil svoj Tusculum v bregu nad gorjuško dolino? Ce je bil slučaj — živel slučaj! Ce je bila muha ali jajca, čast jima! Tako nekako sem razmišljal, ko sem se meglenega aprilskega popoldneva s Kovačevim Tončkom približal lični kočici in segel v roko oskrbniku Petru. Naglo sem izpraznil svojo kramo is nahrbtnika in stopil pred kočo. Dež' je rosil in megle so se vlekle čez Kosov hrib v dolino. c "Nekam zgodaj ste prišli!" je opomnil Peter. "Ne bo še vremena na-l" Malo me je uplašil; ni se motil. Bog vre-menar je nagajal vse dni* kateri so mi bili določeni, da pokr-pam svoje zdravje, ki so ga živčne bombe zadnjih mesScev in dni nevarno razdejale. Nu, tisto nekaj dežja in megle pač ni moglo zabrisati vtisa, ki ga je napravil name tu čudoviti planinski s*at. Ko sem ob solnčnem vzhodu gledal; kako je prvi žarek obliznil šolo, počasi oblll Torkarjevo domačijo in se pomikal zlagoma sem proti Peršinovcu, kar nisem mogel verjeti, da je U lepa dolina skrbno obdelanimi oranicami in čistimi domovi 1000 metrov nad morjem, da je pridelek enkraten, da tu ne raate ne pšenica, ne ajda ne fižol. * * • Ko sem prvi večer stopil dolino, da si poiščem hrane, koga ugledam na klopi pod sUro jablano na Torkarjevem vrtu? Kdo jo dolgi mož v črnem plašču? sPrijatelj "Ančka 1" Kar preplašil se je, ko sem stopil preden j. Tudi on ja prišel semkaj, da si nabrusi skrhano zdravje in, bogme, dobro ga je resUvrl-rala naša ljubezniva kuharica. Francka Drugega dne sva se v dežju odpravila proti Koprivnlku kjer je njega dni pasel duše Valentin Vodnik. Sonce je post-jalo, ko sva se odpravila prot Gospodovcu, hrlbcu, kjer je rac sodeloval "preoblačenl menišlč," z brevirjem v roki zroč na Bohinjsko jezero pod seboj ln kjer se mu je menda porodila ona o "vršacu". K nama na skalo Je prisede! star, zakrpan možak, ki si Je zgradil mak) kočo v senci Gospodovca. Z nama vred Je zrl tja proti zapadu. Ze pred vojno je bil odšel njegov edlnec čez morje, sreče iskat. Oglasil se ni nikoli, nikdar. E, zapadl Se je povedal, da je iz Sorlce doma. s ♦ e Ko me Je prijatelj "Ančka" zapustil, bi se bil — posebno ob daževnlh dneh — zaprl od jutra do večera v kočo, vzel v roke pero in risal venomer. Nu, 'iSolov a ta" Nikolaj pa me Je znal Izvleči vsako popoldne iz brloga na pot. Galetovect Iz megle Je rosi-lo, ko sva se napotila v spremstvu nadoletnega plnčka Mufl-ja skoz gozdove, preko senožetl, mimo samotnih Jenikov v hrib. Megla se je kadila od blejske strani čez hrib na gorjaško plat, ko sva prispela na goli vrh. "Razgleda sicer ni, rekel boš pa le lahko, da si bil tu!" me je to- WEIRD GAYWAY PARADE Mraito »rowd» Jauutiod t h« Oajnrs? on Trnni« UMI M », a we!rd parad« march«! on, aonethatae*. Mars U»e mili figur«« &a4 *00k »»O 1» UM U*1 M Kr*an je v i«ai , ■ zagovoru ^ J* Pri*el 24. febru-. Jetniku Kženičniku v in k"PU od nj»-ga u- I ™ domov odpovedala ' ' "to prenočil pri Rže-, _ ___ t^[t\"nip*p- *«"< P* .0 apeli še trije! vttve svoje organizacije v neki as^or*! lažil "dolov ata"--prav tedaj, pa se je pretrgala meglona zavesa na dvoje , . . Edinstven pogled! Tik pod nama sUla sva na robu navpične, 300 m visoke stene — Bohinjska Beda s svojimi vojašnicami, — via a vts Babji sob, —. vi juge Save Bohinje, Bled, vsa Gorenjska, Rsdovljica v daljavi — kakor zemljevid, bolje: pogled iz avlo-na! Omamna višina, ki vlače, sili, da bi se človek pognal čez skalovje. Deset minut užitka, zavesa pade. V megli se vračava nazaj. Mali Mufi žalostno cvili. RazmeUne ograde mu delajo preglavice. * * ♦ "Solov aU" mi Je prijiovedo-val o čudni kapeli, kamor so se zatekali Podjelčani ob hudi uri. In Uko smo jo mahnili nekega dež obeUjočega dne čas Koprlv-nlk — kjer se nam ja pridružil Rasto — v Podjele,— 4- Vasl Pod j sle —. zgornje In spodnje — leže tako slikovito na prisojnem, strmem pobočju Jele, da se le čudim, da nisem zasledil o njih ne besede nikjer Hiše — čisti In lepi, bogati gorenjski domovi — se sde kakor pripete na breg, ki dosega na mestih tudi 60 stopinj t In v teh strmih bregovih rasto mecesni, zdaj pomladi Uke barve, da je vrt emeraude proti tej čistoti barve prava sivina. Kmetova nje v teh bregovih je težko, na porno. A glej — napis na kam nitih vrstih pri Imenovsni kapeli, pod katero Js v strm breg zasekana zelena terasa piše: Sola sadjeruje! Letnica pove da je bilo to pred več ko sto lati. p- ' Kapela je prav za prav ne kak. dolg vagon", ozek, nizek, na pobočno stran leaen, sicer iz kamna — Uke kapele še nisem videl. Slika na steklu niso ve like vrednosti, olUr tudi r^ Zanimiv je kip sv. Jurija Oblika zgradbe Je nekaj povsem svojevrstnega. C Lepega sončnega popoldneva —pri Šport hotelu. Nikjer lil ve dušs. Okna zastrU, zadelana s papirjem,-SlesU — Vile na Ogorelku — prazne. Razum IJivo. Ni pa razumljivo, kar so mi pripovedovali kmetje ... Neki lastnik Je pred dnevi odpeljal baje v Bosno iz svoja vile vso opremo In opravo, vč pre prog do zadnje žlice , , , Ko ml to pripovedovali, Jim Je po igraval pod britk zanfč)j!v, da ogorčen smeh! Takrat sem koncipiral svojo risbo "Kam kavči za "Blazni krpnos 40"! Da, da — kmet svoja bajte in njive ne prenaša, ne odpelje — on ju brani! , Deževnega v*č«ra pri ptfnt- lejkl, v sokolskcm domu na Ko- pivniku Smotra. Haml re*k sUri možja, posestniki. Sinov — pri vojakih. Ko nam je zaigra Jož« na harmoniko sokoUku koračnico in so sUre, utrjene grče drug za drugim V>dpls«le zaobljubo, me nI bilo prav nič sram,,da sem — Slovenec! • se Oče ml ni prav nič tožil, k •o poklicali Janeza sredi na večjega dela v vojaško suknjo. Ce ne bo drugače. Je dejal, poj de tudi on —» za nekaj bo U Pa ima mož posestvo In -.....—Hhi.dfaiLrHrfl) križev in težko življenje sa seboj — stopa pa kakor fant! Nič ne povem, kaj mi je vča-si povedala, kako jo je zasolila. Nič! Poglejte njene oči! E, aram me ju bilo, sram in — e še marsikoda bi bilo! * • • "Odkod pa imate te hlače?" sem vprašal možaka V gostilni. "Ii PiroU! Nek brlhten fant, ki je služil Um doli vojake, jih je prinesel s seboj! Kmalu smo jih naročiM — skoro vsi tu go rl! Domača volna — najprimernejša za naše kraje in ras-mere!" O, boga ml sem pomislil, — Gorjuše — Plrotl Iste mo ške hlače nekaj pomenijo, mar ne?! Kaj neki poreko k te-mu praktičnemu edinstvu učeni farizeji? r N. P. Kuba izvolila s novega predsednika Pet oacb ubitih * v izgredih 4< llavana, Kuba. 16. Jul.—Polkovnik Fulgencio Batista je bil zvoljen sa predsednika Kube pri včerajšnjih volitvah, ki so izzvale krvave izgrede v nekaterih krajih. Najmanj pet oseb je bilo ubitih, 21 težko ranjenih in 58 je dobilo manjše poškodbe. Policija Je aretirala čez 200 oseb na obtožbo nasilja, ugrabljanja, požiganja in umorov. Sedem volilnih uradnikov je bilo ugrabljenih v Havani. Batistov protikandidat je bil dr. Ramon Grau San Martin, ki si tudi prisvaja zmago. Natančni izid še ni snan, toda znamenja so, da Ja BatlaU dobil veČino glaaov. Uradno poročilo pravi, da se je 86% do 90Vf» upravičencev udeležilo volitev. Med volilcl so Ionske tvorile 60 odstotkov. Batfzta Je imel podporo pri sedmih političnih strankah, njegovega protikandidaU pa so podpirala tri stranke. Martin ja bil načelnik ustavne akupičine, ki je »estavlla novo usUvo, katera določa izvedbo več soolalnih reform. Predsedniške volitve bi so morala vršiti v zadnjem februarju, a so blls odložene. V zadnjem decembru Ja Batl-sU odstopil kot vrhovni poveljnik kubsnske armade ln naznanil svojo kandidaturo sa predsednika, Izvoljeni predsednik bo prevzel svojo sluAbo 1. oktobra. Predsedniški termin ja fttlrl lata, toda v smislu usUva na more noben predsednik ponovno kandidirati. Francija počaštila vojaško htalko Vlchy, Francija, 15. Jul. — Clalre Roman, vojaška letalka, ki so Jo Nemci ujeli v zadnjih dneh vojne, a je ušla iz ujetništva in se )k>novno pridružila armadi, je bila počaščena. Vlada prenHerJa Metalna JI js podelila vojni križec v snak priznanja hrabrosti.1 /llinoitki velikan podlegel pokkodbi Manlstee, Mlch., 18. Jul. — Robert Wadlow, star 22 lat in vi-sok osem čevljev tar • ln pol palca, doma iz Altona, III., ja podlegel poškodbi na nogi, katero ja dobil pred dvema tednoma, NJega so proglašali m največjega velikana na svetu. Zunanji diplomat je zapuitili Holandško Amsterdam, Holsndska, 15. Jul. — Ameriški reprezentantja n diplomatje osmih drugih drŽav so danes zspustili Holandško, ki Je prišla pod Hitlerjevo kontrolo, in odpotovali v Bazel, Švica. Odhod Je bil aranžiran v so-glanju z nemško zahtevo, da se morajo diplomatje umakniti Iz HolandiJ«.' Rajši po latinsko! "Prosim vas, gospod zdrav nlk, povejte mi čisto po pravici, kaj ml Je. Toda ne po latinsko!" "Predobro Živite, pijanec ste, požeruh, lenuh!" "Hv^la, gosj>od doktor, ven dar pa mi rajši povejU po latln sko, da lahko povem še svoji ženi." a Draga žena "Dragi moj, kako bi mogel živeti brez nume ?" Mož: "Ceneje , . Poratt števila farmikega prebivaletva VVashlngton, D. C., 15, jul. — Ameriško farmsko prebivalstvo js štslo 1. januarja Uga laU 32,246,000 ljudi, največja število v zadnjih 20 letih. Tb poročilo objavil federalni poljadelskl lepartmenf. Pred desetimi Isti Js Živelo na farmah 2,076,000 manj ljudi. fiUvilo rojstev na farmah Ja v prsteklem dsaatletju snašalo 7,861,000, smrti pa 6,-818,000. Neki Američan ša na smrtni postelji nI izgubil humorja. Napisal Ja Ukšnole oporoko: "Svoji šenl zapuščam ljubimca in zagotovilo, da nisem bil tako slap, kakor Ja mislila. Svojemu sinu zapuščam pravico do dela. Vaeh pet (n trideset lat svojesa življenja je to pravico prepuščal menj. Svoji hčeri zapuščam ato tisoč dolarjev, prepričan, da JI bodo še selo prav prišli, kajti le tako bo našla moža. Svojemu slugi prepuščam vse svoje oblake In dragotlne, ki ml jih ja pokradel zadnjih deset ISt. Svojemu šoferju prepuščam pa avto, kl ga je že (Kipolnoma razdejal, in zdaj mu nočem vzeti tega veselja, da ga ne bi uničil do konca." • -4 TISKARNA S.N.P.J. SFftSJIMA VSA v tiskarsko obrt spafcjeiš Ma Tiska vabila aa veselice ln shode, vlzltnlee, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvsUkem, slovaškem, češkem, nemžkem, angleškem jeslku la dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, DA TISKOVINE NAftOCA V SVOJI TtSKAftJVf 1 ■ e ar Vsa r«ia«aila daj« veSstve tiskar**.—Cene saMraa, «aljrfu šale prve not . Pišite aa lafanaaalje as SNPJ PRINTERY 2667-M SO. LAWNDALR AVENUB Tal Se*va* IIM OnCAOO, IIAM0U i- V senci albanskih planin Prifds tlovnsktgi vojaka e Makodoniji Spisal Ivan Jonlst Danica j« huda nanj . žalostno odkimala. "Nič nisem . Krivico sem mu delala, dedek, srce mi pravi tako . . . Samo, fce ni on rdaj hud .. . Dedek, pojdi k njfemu .. ." Tedaj so že prikolovratlli v krčmo Lipe in drugi Janezovi tovariši. "Vina na mizo!" je vzkliknil Lipe ter se iiroko posadil za mizo. "Nocoj bomo pili na Janezovo zdravje!" Danica si je brž otria soiie ter stekla po pijačo. Ko se je vrnila, je slišala Lipeta, ki je pravil čiči Nikoiu: "Nič hudega, pravim, zgolj majhna praska; jutri bo spet med nami. Mor-4a bo malce šepal, toda hujšega ne bo. Ampak junak je pa, U fant! Da ni bilo njega, bi se mi zdaj le najbrž kisali v raju ... Na Janezovo zdravje, fantje!" Fantje so hrupno trčili. Potem se je pa Upe, ki je poznal vse tovariševe skrivnosti , domislil: "In na zdravje njegovi lepi nevesti, ki nam streže!" Spet so zažvenketali kozarci, vmes pa so nekateri fantje"ria glas občudovali Danico: "Prekleto! U človek ima pa res nebeško srečo . . ." Danica je zardela kot pirh ter sramežljivo povesile oči. Pohvala, ki je veljala njenemu fantu, jI je silno prijela. Srečo trenutka ji je kvarila zgolj zavest, da je fantu etoriJa krivico, In bojazen, da bi ga ne bilo več k nji. Toda, če bi poznala Janeza kot ga je na primer poznal Lipe, bi si zaradi njegove jezice ne delala skrbi. DrugI dan dopoldne je Janez res prišepal v stotnijo. Fantje so ga navdušeno pozdravili in Upe mu je izrofil škatlo dobrih cigaret. "Od fantov našega voda", je dejal. "Zato, ker si tako hitro mislil namesto naa . . . In v imenu vseh se ti prav iz srca zahvaljujem! življenje sl nam rešil. Fantje, odprite usta: Živijo Ja-nez Močnik, naš rešitelj!" "živijo . .." je zagrmelo pod nebo. Navdušenje se je nekoliko poleglo, ko je od nekod prisopihal poročnik Bogdanovič. "Trobentač, zatrobi v zbor! je hitel. "Polkovnik prihaja." Deset minut pozneje je polkovnik, že prileten mož prijaznege obraza pred vso stotnijo pohvalil prostaka Janeza Močnika: "Vojaki, ponosni ste lahko, da imate med seboj tako vrlega tovariša! Vzemite si ga za vzgled, dobrega vojaka, ki nikdar ne izgubi glave. Pozdrav, poročnik!" ^tn etotnija je pozdravila Janeza, polkovnik pa mu je krepko stresel desnico: "Vrl junak!" : Janez toliko da ni počil od ^ponosa. Ko Je polkovnik odšel in so se^antjc spet zgrnili okrog Janeza, ga je Lipe potegnil na stran. -"JCaJ pa — Danica? Lahko bi odšepal k nji, dekle je v skrbeh." Janet Je prevzetno puhnil iz ust oblak ciga-retnega dima, ai začel navijati brčice ter se zmrdnll: "Bah, kaj mi hoče prevzetnica Manjka se lepših ln pametnejših deklet . . ." "Nikar ga ne lomi!" ga je opomnil tovariš. "Tudi fantov ne manjka, ki bi bili veseli takega dekllča. Nazadnje pa tudi ona ni kriva vajinega nesporazuma." "Kdo peT" se je Še obotavljal Janez. "Crnlč jI Je natvezil, da U Je videl v Ljubi-nem objemu." "CrnlčT" Janez je zazijal ter se zarekal: "Njega vendar ni bilo tam." Zdaj se je Lipe veselo zarežal. "Lepo, fant, zdaj si se pe izdal, da le nisi tako nedolžen ..." Jenez je zardel in v zadregi zabrundal: "Kaj sem mogel, če ml je ta vražič planil v naročje. Ampek kdo Je to povedal Crniču? In kaj ta pok veka išče pri Danici T" "Poročnika Saviča vprašaj, on je našel Ljubo v tvojem narečju," mu je pojaanil Lipe. "Savič?" Janez je prikimal. "Zdaj pa že razumem . . ." Potem pa mu je zagorela jeza v očeh in na obrazu. "Prekleta cigana, za to vaju bom pa pošteno naplačai!" Nakar ga je Lipe opomnil: "Samo ne pozabi, kaj ti je v Ohridu prerokoval Sorc . . ." "Sorc naj se gre solit!" je zagodrnjal Janez in odšepal z dvorišča na cesto in proti krčmi v globeli. Ciča Nikola ga Je veselo pozdravil: "Sinko (tako ga je klical že nekaj časa, oči vidno v prepričanju, da je fant bodoči mož njegove vnukinje), mi dva sva se že bala, da te ne bova več videla, pa vidim, da na srečo ni bilo nič hudega." "Nič hudega?" se jezmrdnil Janez. "Kos železa v stegno vendar nI nič dobrega." "Vendar junaka kot si ti, sinko, ne podere", se je smehljal stari. "Pri nas pravijo, da kopriva nikdar ne po-zebe in strela ji ne more do iivega," se je začel šaliti Janez, ki mu je pohvala dobro dela. Tedaj se Je oglasila Danica, za katero se Janez dotlej ni zmenil, kakor bi je ne bilo poleg: "Ali te hudo boli?" Janez jo Je hudo pogledal izpod čela. "Toliko kot če bi me bolha vgriznila", se ji je neprijazno namrdnil. "Sicer je pa tebi itak vse eno, če me boli ali ne . . ." Mladenka se je krotko nasmehljala ter živahno odkimala. "Majhen nesporazum, sinko," se je vmešal ded; "nič hudega in vse je pozabljeno." "Ne vem . . /' je podvomil Janez, na tihem vesel, da se je vse tako lepo izteklo. "Ni dobro, če dekle vsakemu nepridipravu več verjame kot meni." Ciča Nikola je poslal Danico po vino. "Da pijemo na junakovo zdravje", je menil. Ko so trčili, so ae fantove in dekletove oči srečale in obema je postalo toplo pri srcu, ka^ kor je pač vedno slučaj z zaljubljenimi ljudmi. Janez je pri tem čisto pozabil, da se je hotel še kujati; njen vdani pogled in ljubki nasmeh-jjaj ga je bil popolnoma razorožil. Prijel jo je za roke. "Sedi, Danica." Dekle je sedlo. Potem sta se čez mizo držala za roke, se molče zaljubljeno gledala In a« smehljala kot bi gledala skozi odprta vrata v raj. Ciča Nikola se Je tiho smehljal, si s prsti dal opraviti s svojimi mogočnimi, brki in sanjavo zri skozi okno, kakor bi glodal v davno prete-klost, ko je bil tudi on mlad in zaljubljen. ~ Naposled je Janez prekinil prijetno tišino. "Ciča, nekaj ti moram povedati," se je odhrkal, zardel ter si kakor v zadregi začel navijati brčice. Stari ga je vprašujoče pogledal. "Ko odslužim, pojdeva z Danico k vašemu popu . . ." Stari je napravil presenečen obraz. "In potem pojdeva v svet — v Južno Ameriko." Ciča Nikola je nabral ustnice kakor za žvižg, začudeno pogledal fanta, potem pa svojo vnukinjo. Danica je radostno prikimala. "Kdaj sta se pa o tem domenila?" "Zdajle, vpričo tebe . . ." se je zasmejal Janez. "Niti besedice nisem čul," je odmajal z glavo čiča, potem pa skoro žalostno z očmi pobo-, žal vnukinjo: 'Torej moja golobičlca me hoče zapustititi? . . ." .. i. (Dalje prihodnji«) Intrige glede združevanja' in kdo je kdo pri SSPZ Piše Anton Zaita, bivši gU odbornik SSPZ (Nadaljevanje.) Na mizi pred br. Puclem iz Clevelenda sem videl Prosveto, v ksteri je bil zapisnik združevalne konference in Imel Je z rdečim podčrtano tisto, kar sem vprašal na seji, namreč kje so ostali zastopniki upravnega odseka SNPJ. ker Je seji prisostvovalo dva manj kot nas. Vidiš, kaj si delal, mi je molil dotični stavek, tak sl! Pozneje je to omenil ns konvenciji'tudi br. Vsupotič, kakor da bi bilo to kakšna krivica napram SSPZ. če sem vprašal, kaj Je z ostali, mi odborniki, da ae niso konfe renče udeležili, kar je br. Cain-kar imtem pojasnil. Tisti dan. ko je prišla združi-tev na dnevni red, eem kakor nalašč izgubil glas. Ko smo ae peljal* V Foreat Clty. Je bilo med potjo ailno vroče, tam ae Je pa »hladilo na hitro Ih tako mi je U nagla apretnemU po vzročlla prehlad, kar ne bi bilo nič hudega, če bi ne bil obenem izgubil tudi gleau. Pomialite! Tako važna stvar, na katero de ta nesreča! Kakor nalašč za naše nasprotnike! Vprašal sem zdravnika dr. Archa, pa se mi je nasmehnil, kakor da je tudi on vesel, da ne bom mogel govoriti in me je potolažil, da naj boljša zdravila so molk, to je, da naj molčim par dni. Pozneje, ko smo združenje že mlatili, ml je pred pisal neka zdravila, kar j t bilo Že prepozno ln do glaru sem prišel šele ob koncu konvencije. furtoitMi dihata Na konvenčnem dnevnem redu je bila |>osebna točka glede združenja tak'oj po poročilu gl. odbornikov. Glaaila ae je "Poročilo o delu se združenje In pred ložltev ^rovlzorične pogodbe združenja.1* 2e ob pričetku bi imel dati poročilo upravni pod odsek ust meno o poteku (Ugajanja in o doseženem sporazumu. Tega pa niso storili, najbrž namenoma ne. Rr. Rus Je takoj omenil, da ao prejeli mimiogra f i rane koplje pogodbe od 8NPJ in da želi. da ae izvoli odbor, ki bo primerjal sedanjo pogodbo s Sem ae pripravljal teta. pa pri-1 pred predloženimi pogoji. Prizor iz proteetidh demonstracij članov unije United Electrical, Radio A Machine Workera (CIO) pred tovarno Air King Radio Corp. v Brookjvnu, N. Y„ ki so sledile policijskemu napadu na pi kete. O pismu br. Cainkarja, katerega je priložil pogodbi in v katerem je Cainkar pojasnil, zakaj je bila formalno spremenjena 1. točka, je br. Rus previdno molčal, v odbor za primerjavo Je pa priporočal — br. Sku-blca, tistega Skubica, ki je pred dvajsetimi leti sodnijsko preprečil združenje in napravil organizaciji veliko finančno in še večjo moralno škodo! do in jo dobil. Protestiral sem, cer gl. tajnik ni prečital pisma pojasnilom, pfcedno je bila spremenjena pogodba razdeljena med delegate in sem zahteval, naj ga prečita. Pozneje se je br. Rus izgovarjal, da pisma ni dobil pravočasno, ko pa sem mu dokazal, da je bilo pismo na mizi pred Kuhlom in Vrhovni-kom pred pričetkom debate o združenju, je molčal. Skušal sem zagovarjati tudi korak izvršnega odseka SNPJ, dasi s6m bil sam nejevoljen, zakaj ta sprememba zadnji trenutek. Omenil sem, da se je na konferenci z JŠKJ neki uradnik izrazil, da dvomi, da bi se združenje moglo doseči na način, kakor smo jni zahtevali, da bi se namreč obe organizaciji razpustili in bi se ustanovila nova. Ta zagovor pa je bil najbrž usoden zame. V mojo iskrenost so dvomili še oni, ki so bili resnično za združenje in mislili so, da mora biti z menoj nekaj narobe. Dobil sem besedo še enkrat pozneje predno smo debatirali o združenju in sem tako imel prvi gbvor v prid združenju, toda to ni mogel biti noben govor, ker sem se radi hripavo-sti kar davil. Na kratko sem omenil zgodovino združevanja in dokazoval, da je bila majhna, a prebrisana skupina, ki je združenje zavlačevala vsa ta leta. Omenjeni "popravek" v pro-vizprični pogodbi, je prišel kot nalašč nasprotnikom združenja tudi na tej konvenciji; ne vem, kaj bi storili, ako ne bi bilo te rešilne bilke, za katero se sedaj lahko love. Pozneje so mi očitali, češ, kaj bi ponavljali tisto, kar je že bilo in je že staro. Pozabimo na vse to, je filozofsko goVoril Lisch v zavajalnem tonu, tako da je bilo res, kakor je nedavno omenil v Proletarcu Ivan Jon-tez, da so govoru pritrjevali tudi oni, ki so bili za združenji in ki niso razumeli trika. Lisch je v teh rečeh mojster, da mu ga ni para. Mene samega, ki ga sicer dobro poznam, je že parkrat Med delegati se je pojavilo zmešal, da sem mislil, da govori ftuttjsnje: "Kaj že zopet nas resnico, pa je bilo ravno naro-hočejo pri SNPJ potegniti? No, be. V svojem govoru za zdrujetega pa ne! Prikloplti se pa ne nje Je vse tako prepričevalno pustimo!" Br. Rus in ostoli na-j naslikal, da je vsakdo mislil: sprotniks združenja so sl pa Ve- Ta pa je, t*. aa združenje! — selo mencali roke. češ, sedaj ne I pa je bilo ravno obratno. Pozne-bo nihče glasoval za združitev Je. ko Je bii čas demonstrirati z s SNPJ, glede JSKJ bomo pa še ! »lasom za adruženjt, je sam volil, da se pogajamo le nadalje z kako potlačili! ' Vprašal sem za besedo, pa je niaem dobil In *e bi jo tudi bil. bi ne mogel govoriti. Grizel sem si ustnice od jeze. ko sem videl, obema, dael Je dobro vedel, da se z oU«ma naenkrat ne moremo sdružitl. Prvo (»imensko glasovanje kako se'jim je vse lepo posre-'glede združenja, ki je marsiko- čilo Ko je odbor, v katerem Je bilo nekaj naših dobrih članov, katerim pa nI bila vsa stvar znana in so jih lahko pregovorili. podal dolgo poročilo, v katerem ao skušali pokazati pri SNPJ potvarjalce in izdajalce, videl mnogo iskrenih za •druženje, ki ao odmajevali z glavami. Prosil aem ponovno za bese- ga u pijan ilo, da smo se že tako-rekoč združili, ko je glasovala za združenje tolika večina. Je bilo varljivo. Glasovali so za združenje tudi onf, ki so prej debatirali proti združenji*in nekaj teh je bile prav Iz Clevelenda. Ce bi ae bilo mogoče kam akrlti, hi tiato prvo glaaovanje izpadlo vae drugače, tako pa. ker je bil velik aentiment v javnosti za zdrtiženje. kdo drugi, razen onih, ki so imeli od društva nalogo glasovati proti združitvi, se bi upal glasovati proti? Poznejše glasovanje, ko je šlo za eno ali obe organizaciji je šele pokazalo iskrene podpornike združitve. To lahko vidite v konvenčnem zapisniku in se prepričate sami. Nekdo ni bi daleč od resnice, ko je po drugem glasovanju rekel, da se mu zdi, da so vsi tisti, ki so glasovali za obe, proti združitvi. Po prvem poimenskem glasovanju, ko se je bilo treba odločiti, s katero organizacijo se združimo, je šele Šlo zares. Govoril sem v prid SNPJ rekoč, da veliko bolj spadamo skupa.i kakor pa z JSKJ. Imamo eno in isto načelno izjavo in nobenih svetniških imen pri društvih kakor jih ima prva. Razen vsega tega imamo od SNPJ nekaj tukaj, na podlagi česar lahko sklepamo, dočim imamo od JS K J le obljubo, da bodo gl. od borniki nekaj priporočali svoj konvenciji v sprejem. Pozva sem zapisnikarja, naj prečita dotične stavke iz zapisnika kon ference z JSKJ, kjer so se urad niki izrazili, da so to le formal nosti ., . To je bil hud udarec za nasprotnike SNPJ in oboževatelje JSKJ. In ne samo to, sem nadaljeval, če se združimo z JSKJ bomo vseeno morali iskati pošlo v nico v državi Wisconnin, dočim nam je ne bo treba, ako se združimo s SNPJ. Nato so pričeli staviti predloge, katerih je bilo kmalu pol tu cata in katere smo drugi dan vse zavrgli. Zvečer so našli pr liko za agitacijo proti združenju s SNPJ. Blok proti združenju je bil silno aktiven, dočim so naši agitacijo zanemarjali. Ako bil clevelandski blok gotov, da bo večina glasovala za združi tev z JSKJ, sem uverjen, da ne bi bilo treba dva dni debatirat: in bilo bi hitro končano. Ali ker so videli večino za združenje SNPJ in ker so se bali pokazat javno svojo pravo barvo, so mešali in zavlačevali glasovanje toliko čaka, da so prav za prav proti parlamentarnemu redu urinili po zaključku debate pred log, naj se pogajamo nadalje obema. Jasno je bilo kakor be dan, da so hoteli preprečiti odločitev združenja s SNPJ in nobene boljše stvari niso mog najti, da direktno ne pokažejo barve kakor so jo našli v Puc ljevem predlogu, ki je dobil večino. Potrebno je tukaj še ponovno povdfuriti, da so v debat za fdruženje preje nekateri po-vdarjall, da se i obema naenkrat ne moremo sdrušiti, temveč naj prvo z eno in potem šele z drugo. To je povdarjal tudi br. Rus in br. Kuhel dobrih pet minut prej, predno je prišel na dan Pucljev predlog, nakar sta oba glasovala za združenje i obema! Taki so torej naši vodilni mož- ja! - Debate za združenje se je udeležil tudi konvenčni predsednik, ki je oddal za U čas predsedni- štvo podpredsedniku. Br. Sto-kla spoštujem kot aktivnega člana, ampak tisto, kar se je izrazil na konvenciji, da hočemo SSPZ kar prodati StfPJ, mu ne dela nobene časti. Zdelo se mi e, da je tudi on skušal indi-rektno za v leč i debato za združe-nje toliko časa, dokler ni prišel na površje predlog, s katerim se je strinjal. To sem pozneje tudi povedal, da, kadar je kaj, čimer se Cleveland ne strinja, se toliko časa zavlačuje, da ko sigurni zmage, predno glasujejo. Druge stvari s konvencije Ko je bilo končano drugo poimensko glasovanje in je bil sprejet Pucljev predlog, je br. Vrhovnik (Mike) omenil, da je >ilo glasovanje nelegalno, ker je t>il Pucljev predlog stavljen že po zaključku debate, ali na to se niso ozirali, čeprav je tudi konvenčni zapisnikar sam izjavil, da ga ni imel zapisanega. Ko je bilo enkrat združitveno vprašanje rešeno, je bila takore-koč konvencija že končana. Za pravila je bilo zelo malo zanimanja in brzeli so z največjo naglico, ker so hoteli konvencijo zaključiti v Soboto. Sprejeto je bilo skoraj vse, kar je bilo predloženo po odseku za pravila, le ono, čimer se clevelandski blok ni strinjal, so brž spremenili. Na primempravni pododsek je priporočal, da se glasilo tiska tam, kjer je sedež organizacije, a ostalo je po starem in sprejet je bil predlog, da se razpiše ponudba na unijske tiskarne, ki upo-slujejo naše ljudi. Razpis je seveda nepotreben, ker bo dobila tisk Enakopravnost kakor do se- d«i. člani a. p» bud,, i.wL Pričevali, d"^ sila, kakor so to de, čeprav so bile javljen. ^ be vsak mesec. ^j (Konec v sredo.) Najlepša leta "Katero desetletje je u sko najlepše ?'• 'Tisto med 28. in 30. let Pri zdravniku "Kaj naj storim, gospod tor, da moj mož med 8pan ne bo govoril." 'Todnevi ga pustite do h de. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA fedaja svoje publikacije i« posebno list Prteveta za kor ter potrebno agitacijo it društev in Članstva in za pr< gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsaki ganizacija ima običajne glasilo. Torej agitatorji in naznanila drugih podp« organizacij in njih društev se ne pošiljajo listu Prosvet ZAVARUJTE VAŠE POČITNICE Imejte pri rokah sisvno želodčno toniko TRINERJEV0 GRENKO SEDAJ S VITAMINOM Drži čreva čista, izboljia spet prebavo. V vseh lekarnah. J06EPH TRINER COR 1333 8. Ashland Ave. ( hicap *»»»»»»»»»« KNJIGE CANKARJEVA DRUŽBE | Cankarjeva družba v Sloveniji je za let< 1940 izdala sledeče tri knjige: 1. KOLEDAR, povečan in z bogato vu bino. . | 2. MARSELJEZA, spisal v spomin m letnice francoske V e l i k e revoluciji Herman Wendel. 3. SLOVENSKI POLITIČNI PROBil MI. Spisal Anton Dermota. V»e te tri knjige dobite poštnine prosto za$l. Velika zaloga drugih knjig v slovenskem in angleškem jeziku. Piiite po cenik Knjigarna Proletarca 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, lllinoii [ "V. naroČite si dnevnik prosveto P» oklepa 1L redne konvencije ae lakka naroči na Hal ftjSj! prišteje eden, dva. trt, štiri ali pet članov ta ene drsiln«> k esl insr nI ni. Liat Praaveta stane aa vae enaka, sa člane ali nečlan« h eno letna naročnino. Ker pa llaal le plačala pri »J* tednik, aa Jlai ta prišteje k haročninl. TareJ aeda) nI "roka. Ja Hat predraf aa člane SNPJ. Llat Praaveta Je val« .gotovo Ja v vsaki drašini nekdo, ki M rad čltal liat r**k d.n. listu Praaveta Ja< Za ZdraL eršava hi Kaaada.l8 00 Za dcaro la Chfcafo Je... Wj 1 tednik la.............4M 1 tadalk in......... I tednika la............1.00 1 tedalka la........ t tednike la..........i. tM I tednike n........ • tednika la........................1J0 4 tednike la...... I tednikov la......................al« I tednikov ia....... Za Evropo Jo............... lapolnlte epodaji kapon. priloiite potrebno "oto Order v plan.. In ai naročit« Praevato, Ust. ki Je vala letala. Pojasnila:—Vselej kakor hitro kateri teh članov p«SfM bW m SNPJ. ali ča ae preseli proč od drullne In bo ssktovsl u« • ' tednik, bode moral tlatl član is datične drnllne, ki Je ta« ^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naananltl oprali ^ ia obenem doplačati dotično vsoto lista Pro«veta. Ako ter. tedaj mora apravniitvo snišatl da tam sa to vaoto narocniau. 1) N šalov PKOSVBTA, SNPJ. MS7 So. Uw»dale Are. Prlloieno potil Jam naročnino sa Hst Prosveto vsote »•• ......ČL dra*t»s K IIL i....... t Ustavit« tednik la fa pripišHe k moji naročnini sd sledeč* BMja I),...........»«.*«.....*.....«•••• »)......«.«•.«..... .«.........•«••'** t , . S) ....a/dren* * ....... & dre*«™ * ..čt dro**e * ....... čl dra*t»« *