Š*Ui« dailf 1'rrd.ilkl i* Valškl SV. mat LETO—^ , . i Mar,k ' UTf Chicafo, IIL, sobota, 11. marca (Marala 11) 1922. Acc^Unc« f.r MUta| «1 ^ ^ ,1 lESPOU MED fulm m amen SE HITRD RAZVIJA. STEV.—NUMBER 59. ia1ddto jb va strani taj iirbi u noteanje fagote aa raarije is tega apora « - .-i_-a__^ .i-. zaomeina jsnza. Waahington, d. o. (Federated im. Laurenee Todd). —Pred pdnik Hardiag bo tudi poteg ijen v boj, ki ae adaj hitro razvi ja med Fallom, tajnikom za notranje zadeve, ia Guggenheimovi mi interesi na eni atrani in polje felifcim tajnikom Wallacom in jusaotjo na drugi atrani, v ka tmai gra, da se Alaaka izroči ve ftia korpo raci jam. Harding je a Falla in Guggenheima. Zaradi jjogov« odločitve ae lehko razvi jt kabinetna krize. ' Fall je prilezel ae odprto z o iigoaznjem "obaojanja vredne propagande" po ljudeh za ohrani t^ naravnega bogastva, ki je »podila (iuggeoheUpe e premogovni polja v Alaaki in Ballinger-ja ir Taftovega kabineta. »Pred-sednik, ki si noče ožgati svojih pratev naravnost, pripoveduje do-flecem v Belo bilo, da ae je odločil združiti 4' naaprotujočo " oblast raznih zveznih dapartmen-tov, kateri imajo odločati o naravnem bogastvu v Alaaki, in da ae j« odločil,, da mora prenehati paraliza za razvoj Alenke. Har-dinf je političer ia drževe Ohio ii kot tak je podpiral Bellinger-ja in napada) Pinchota, in zdaj »GRADA DELAVCU. KI SE JE BOJEVAL ZA DEMO, KRACUO. / _ Oaklnnd Cal. - (Fed. Press., — Peter Lafck je bil med vojno poslan na Francosko, kjer sc j, bojeval za demokracijo. Ko hc j« vrnil iz vojne za demokracijo, je našel drugega delavca na svojem mestu. Bojevnik za demokracijo je nato iakal in iskal in iskal drugo delo, a ni Ra mogel dobiti. Končno je prišel v veliko stisko. Bil je lačen in raztrgan, toda pre ponosen, da bi beračil. Zadnji teden se je oblekel v vojaško uniformo, ulegel ac na tla sobice, v kateri je stanoval, in si prereznl vrat. V bolnišnici je umrl. BRITSKI MINISTER Montagu za je zameril Georgu, ker je na ivojo peat priporočil velike koncesije mohame-dancem. indijska kriza udarila anglijo. London, 10. marca. — Edwin Mont^gU, britaki minister za ln-dijo, je bil včeraj primoran podati ostavko. Kriza je prišla, ko jc Montagu na svojo pest objavil brzojavno depešo, katero je poalal britaki vladi v Delhiju, Indija, s priporočilom, da je treba Turčijo postaviti na predvojno stališče v Mali Aziji in Evropi, ako hoče Anglija pomiriti rebelne mohame-danake elemente v Indiji. Montagu je predvsem priporo-koje predsednik, aledi temu ne- čil, da Angleži izpraznijo Cari * v ]BWd».-vme, m e v minolem tednu plr-'[nad: svetimi meati in da dobi krat odgovoril vroče na zahtevo Turčija nazaj Traeijo in Smirno. rHtirake slulbe in Ameriške društva za pogoadovanje, da iaj -oatune gozdarska alužba podrejena poljedelakemu deparmen-tu. FalI želi, kot je Federalizira-ai tiak poročal pred nekaj me-*ci, dobiti kontrolo nad, neiz-aernimi gozdovi, v katerih je lea u leano kašo, in nad neizmerno ailo v Alaaki, da ae to bo-izroči tovarnarjem, ki iz-papir. On želi dalje do-kontrolo nad vaem narav-bogaatvom na tem teritoriju nad narodnimi šumami v Zdru-državah. Namen njegov je N t*k, kot ac keže glede gozdov » vodnih sil v Alaaki. Radi teh namenov je nasta'. oe-Na silen proteat, ki ao ga ališali * Washingtonu. Bela hiša seveda "i odobrila vpada na gozdarsko •hibo in Fall je prišel z drugim predlogom na dan. Po tem načrtu ki to izvršil za tovernerje, ki iz-dalajejo papir, kar želi atoriti pusten Chamberlain je dejal včeraj v nižji zbornici, da je objava depeše brez posvetovanja z drugimi ministri spravila vlado v veliko zadrego; kriza jc toliko večja, ker ac je to zgodilo na predvečer zavezniške konference glede položaja na bližnjem vzho-du. Konferenca ae bo vršila 22. marca v Parizu in zavezniki bodo razpravljali o turški mirovni pogodbi. i Britaki vieeroj Reading v Indiji, ki je zapleten v to afero, bo mogoče tudi podal ostavko. »Ako se bi Anglija ravnala po priporočilu Montaguja, mora se odpove-dati mandatom v Palestini in Arabiji. Objava depeše je torej veliko ponižanje za Veliko Britanijo, ker s tem priznava, da nc more nadvladati upornih moha-medanskih elementov v Indiji in da mora vpoštevati njihove zah- tcve. , Lloyd Oeorge jc bil tako jezen, Hardingova administracija za pa-'da je poklical Montaguja v svojo »brodno družbe. Tem tovarnar-1^,™ in mu diktiral piamo Pa naj se izroče tovarne zn vaoto P® imenu. On bi rad vladne to-|jf»n>e, ki Že poatoje, prodal ali pa v najem privatnim intere-Rnvno Uko bi rad videl, da "•agre* odobri, da ae železnica v Jtoki proda privatnim bizniškim atemom, ko prične noaiti prefit. ™ i^l^znico je zgradile vlada in j vladna lastnina. Seveda ae oo-f1a bodo Guggenheimovi kup-k' kupijo železnico in tovarne * "delovanje lesne kaše. >nator Norm, ki je uape.šno boj proti BalUngerju in je rJ°vfro,Ml. je bila ovadena PJgresna preiakava, je nastopil f«l> proti Fallovemu nečrtu. On ta načrt in aubvenčno C*1|fMto ze ladije za enotno delo. /o*i člani faraoemkoge bloka ao ft^ga mnenje. NeatopiH bo- * Pr°ti P redeednikovemu načrte h reorjtanizecijo departmentov katere* je zapopedeno tudi [•»•rferiranje gozderake alužbe *0«>zresnik Tineker iz Kansasa * predlagal, da se vsa jav 'Izmena podredi gozdarski •jObi. Tefs predloga aaveda ni r*Miim Gozderake služba bo v prijeteljekik rekek, Fall * V*taednik ate pa komaj zapi ">P*t eno prevarano aphnje. 7 'lallte podpornikom v Wall jr^«,. (Halje na S. atrani.) oatavke. „ ... Položaj v Indiji je za Veliko Britanijo jako črn. Iz Delhije (ae-dež britake vlade v Indljt) poro čajo, da jc William Vineent. m -nister notranjih zadev, nastopil proti predlogu v zakonodajni zbornici za osvoboditev bratov Ali, ki sta bila zadnjo jeaen oliso^ jena na dve leti zapora zaradi revolucionarnega gibanja. Moha-medanski Indijci zahtevajo, da £ kril« Ali • izpustita iz ječe. in r velikimi demonstraeijami, .ko ne l>o uslišana njihova zahteva. PREDLOŽIL JO JB K91 NIK LINEBBRGBR K KALIFORNIJE. Nakatari njegovi tovarkd ja toe> nujaje predlogo aa uslaaovltev Republike samotarjev." Waahington, D. O. (Federated Preaa), — Kongreanik Linebreger iz Long Bcacha, Cal., predaetlniK (hiarantee Bond Mortgage kompanije v omenjenem mestu, bivši vojsk in član Ameriške l«gi^, jo vložil nujno predlogo, "de aa o-hranita v Združenih državah mir in blagostanje in da ae zavaumje-jo proti nelojalnim aktom/' Predloga jc navaden načrt za deportaeijo tujezemoev, kratek in oster. Predloga določa, de ae vai tujezemei v Združenih državah, na njenih poseatvih ali teritorijih, "ki kujejo zarote 'proti zvezni vladi, državam, teritorijem, posestvom in proti njeni uatavi, njenim postavam ali inatitueijam, in lei se udeleže gibanja, povzročajo-čega socialni nepokoj ali drug aa-pokoj v kakršnikoli formi, nosa-dovoljnoat, agitacijo ali nelojalnost, ali če priporočajo javno ali privatno z ustmeno ali- pismeno jesedo teorije ali principe vlad« za zvezno vlado, država, tarileri-je aii posesti, ki ao nasprotni vladi Združenih držav ali katera aje-ne države, teritorija aH poseati, naj sc kaznujejo, kot je zdelaj določeno." Kazni ao določene za vaak grešek, katerega ja obte m ae proda njegova laataina ali trgovina in izkupičkom ae krijejo troški aodnijake obravnave, denarna globa in troški za njegovo deportaeijo. On sam ali njegov a-gent nima pravice trgovati ve* o to deželo. Najmanjša globa je dezet tisoč dolarjev io deset let ječe je najnižja jetniške kaaea. Vaakdo, ki pomaga obaojeneu vrniti se v Združene države, se kaznuje ravno tako. Vsak aaturalizi-ran državljan, ki je bil apoznan krivim kakšnega hudodelstva v Združenih državah, je podvržen ravno taki kazni. Najpvvo ae mu seveda vzame državljanaka pravica, ' . , Nekateri kongreaniki pravijo, da jc to predloga za uatanovltov "Republike samojarjev." Dragi kongreaniki pa menijo, de j* to predloga za " realjudenje Aa*-rlke." EKONOlflUtl UMIK V RUSIJI IE KOMA*, PRAVI LENIN Moakve, Sovjetska. Rusija, Ut. ppree. "Rusija poj,i, v (leno vO x enakimi pravicami kot vai ditiigi, ne pa kot obtožence ali berač. Ali mislijo drugi kratiti naše pravicc v (letiovi, ac utuak-aomo a konferenco. Našega umi kalija je zdej konec in anjutanjše kdncesije ne damo vočj a koneeal-jgpii smo zdaj gtdovi. Ako olri ščfm (Jenevo, upam osebno govoriti z Lloyd Oeorgcm in povem mf, da naa ne more oplašiti a avo-trivijalnoatml, ko naa pa niao zaatrašill,M — Tako jc Ivanin na kongresu kovinar-skih delavcev. MPt VZNEMIRJENA e« je zmeflikz im hrbet genovi. Fr^noosi sopet pojejo paaem o črtanju dolgov; konferenca m ' morda ne bo vršila. UMNO SKRAJNI BBAKOUO-NARJI SO VESELI. ANGLEŠKA VLADA ODREKLA POMOČI RUSIJI. Do daaea je umrlo 100,000 oseb vsled lakote. prepoved za izvoz orožja r v kitajsko WaahingtonTl>rO. - Pr«glaa prepovedi za izvažanje orožja ^ Kitajako. ki g« j' vladT tolmačijo tukaj tat ++ to. ki ima namen P"**« ičaj moči južnokitajske vlade, kater- - "daj P«*«* * lom r.na-olinom. d. « Ijjjjj pora— VP°,UV' K,t a" Pekingu za vso Kita jasa London, 10. marca. — Angleška vlada pobija predlog v psrlamen tu za oficijclno pomožno akcijo v Sovjetski Rusiji. Chamberlain, vladni voditelj v zbornici, ja včeraj izjavil, da vlada ne more deti lenarja iz državne blagajne za atradajoče Ruae, ker mora najprej ekrbeti za olajšanje pomanjkanja in trpljenja med angleškim Ijtid stvom. Rekel pa je, da bo vlada pomagala RuaijI z zdravllakimi potrebščinami. Moskva. Hovjetaka Ruaija, marca. — Dr. Hemaško, sa javno zdravje, je da število mrtvih valed lakoU znaša do zdaj okrog »0,000. ako je razmerje v provinci ITfl, kl je najbolj prizadeta enake razmerju drugih gubemijah. BANDITJE SO ODNESLI DTE POSTNI VREČI. vlada v rea.n*« - , nokit.rl" r^poblik'. J1» o»ij t """'t kitajskega IjoiUtra. •priagflald. 111 - Na postaj trahaahke železnice so neznan baaditje iikradn poštni vrači, katerih je bila pošta prvega ras- reda. m „ Poštni nadzornik A. E. Oermer izjavlja, da je bila v vrečah aa vadna pošta prvega rerfrade ha da v njima si biU regiatrtraalk pi- London, 10, marca. — "Hatur. day Rcview" poroča, da je Llejrd George izročil avojo oatavku Au-atenn Ohamberlainu, ki jo ima po? dati kralju kakor hitro lordaka b^rnica aprejme naredbo glede avobodne irske države. Liat piše, da Lloyd George nc bo čakal go-novake konference, kajti Združe-države in Francija so poruši-njegova velike nade, ki jih je pričakoval od te konference, ndogt lO. mares. — Minlatr pgiWsednlk Lloyd Oeorge ♦skel danes, da je zelo oalovoljen, ker je Amerika odklonila vabilo ne genovsko konferenco, daai ga teat ni presenetila. Ravno tako ao poparjeni. Lloyd (leorgevi podporniki v uradnih krogih. Lloyd Oeorge je umaknil avojo atavko — a katero je grozil preti nekaj daavi — aamo zato, da bo mogel Iti v Genovo na konferenco. Kakor atojc stvari zdaj, je konfcrcnca dvomljiva reč. Angleški rcakcljonarji in prijatelji piskih monarh lat o v, katerih glaailo je "LondonTlnica", ao pa veaeli Hugheaove note. Cariati n njihovi zavezniki v Ix>ndonu ln Parizu ac ničcaar tako ne boje takor priznanja aovjetakc vlade v Moakvi in ž« dva mcaeea protesti, rajo ter napadajo vrhovni svet entente, ker. je sklenil povabiti boljievike na ekonomsko konferenco. "Ttmea" so pisale včeraj, la je ameriška vlada naredila 'pametna korak!', ker jc odklonila prlaoatvovanje v Genovi. "Čemu nam jc treba hoditi v Genovo!" vprašuje ta liat. "Ali aamo sata, da ac Llyod George, ki ae dobrika boljŠevikom, pri kupi gotovemu delu angleških vo. Illeevr Pariz, 10. piarea. — Poluradni "Tempa*' piše, da črtanje vojnih posojil, ki jih jc dala Amerika evropejakitn državam, jc edini izhod Kvrope is g atorl-U zn odpravo kaosN un Reki, Vsled tegN ne bo belgradska vla-ds poslala protesta na enteato niti ne bo delala kakih vojaških korakov. Rim. 10. marca. — Italijanaka vlada ja všeraj na dolgo in Široko razpravIJnIn o krizi na Roki. Končno Je bilo eogUMrno za ključe no. dN mora biti r«-škN afera la-ravnana na podlagi rapallske po VMlbe. v TB- fm. —• Prek sever-nega TeseM je divjal hud »nežen vihar Iz HprarmN»N |K>rečeK da je podlo tri čevlje anege. ROS i NABonNf PODPORNE „ UU tafi.25 M tH mineii ctil 1,66 m tri mfi««. in a noiiautvo ' ii ml L fm »tik ■ "PROSVETV 21174« S«. LmwmdmU A« "THE ENLIGH Ormmm Ikm M«*mU Nelh ISfr rf th. federated rtvbt fe m rta — HHi li FmmmriU )• |rwf RUSIJA PRED PET LETI IN DANES. SLIKE IZ NASELBIN. Ookoton, W. Va. — Delavske ta vre ee jairo slabe v naši ns (' selbini, ksjti zadnjega jsnnsrja t. 1. je druiba zaprla vse premo-vnike v o kol k-i in menda po vaej zapadli i Virg»ni>. H Um.fre kifljenjem dela in zapiranjem ro-vov nameravajo mogočni podjetniki razbiti organizacijo. Hitijo nas tndi, nsj pod pišem b nekak« listine, kjer zshtevsjo, ds bi mi pristali ns znižanje plače za a»< pri toni. Opocarjam rojake, naj ne hodijo sem za delom, ker ga tudi mi niaiamo. Rojaka, ki mi pošilja nepod pisana pisma^ ae zahvaljujem Vendar ae mi zdi, ds js škoda ps pirja ia y boljšo, če denar, ki ga potroši za papir in znamke, vaje žrtvuje at rada joči in v Rasi ji. Član društva Domovina. izuma ja ju- Kji-.ww.-w -—-v . - » i . r __^ r in morsl imeti prejšnji večer, če temveč dekanijo b n>. d- ksj ........... 1 n v prid Learisu. znartiiv dečk^^ri^Tred" k.Tuk^a'trdijo bi"ga ^kohni gospodi, ksjti čimvi gospo ni k ' I eadarjs'' JEaat je v lal* radi poslušali in prihajali k nje- dov bo, tem bol*bo za ovr-,,. J VL a obenem stvsrnem tonu ts- govim igram, bi ne bilo v cerkvi far. m Miko vešj, bodo izda,kij nazadnjaški- vo- ssmo psr mož, ostalo pa ženicc in Poseči bo treba Se globlje , itelK da je mpral pogosto pre- otroci, ns katere hna posebno ve- kov je najboljše adravilo ,a la nehati Uko mu jc množica pri- aeljc, d. jih lovi okoli skladamo ko bolezen m jih je ravno radi „ "rtvala in ploakala. Kmejal Mm drv in jih spravlja v cerkev b ga že prišU» mnogo do j»e J se nieirovim dovtipom št jas, še- krščsnskemu nauku. Znano nam meti. Splok pa, ako hočejo. ,| ( ,,, nmv sein med Klovrtiei poznan je, t kako korist poučuje otroke podjetje uspevalo, morajo „,,,„., ra "drVastega". Očital je s takim veseljem krščanski nauk, viti temeljito ispreinwaho. h, nazadniakois v ozadju, da SO iz- zato ne puščajmo otrok v njego- vsem je trebs ustoličiti l;a!< dlli MLeaderja " pri pristrans- vo šolo, temveč v šolo, kjer sc bo- novega svetnika al« svetuj za km-sodišča in jih vpraševal, čc li do res kaj izobrazili. - P^K«« Jer ima "Sr, , lahko gtedajo poštenemu delav-Žagar. aiisove ' ne odgbvsrja več e«s„ atvn v obrak, medtem, ko ae pri- ----— n.t. razmora«!^ štovajo za delavske bojevnike. Q y . . , I « ^* W«do»tno kr torej ae bomo bojevali. Hoarat, Jutri bo pet let, ko so pričeli prvi bdji v Rusiji proti carističnemu režimu. Štirinajstega marca se je ruski car odpovedal prestolu, ko je predenj stopil revolucionarni komftej v Pskevu in mu ukazal, da podpife svojo ostavko. Petnajstega marca je zmagala revolucija ha celi črti in bila je organizirana prva republikanska vlada. V Rusiji se je zgodilo, kar je malokAteri pričakoval da se izvrfti. Ruska armada se je umikala pred kajzerje-vimi četami, kajti bila je napol oborožena, napol Naložena z municijo, napol naga in sestradana zaradi korupcije, k je mogoča le tam v Uko velikem obsegu, kjer postoji absolutistični sistem vlade. Pray lahko se reče, da je carski režim ubil carizem. Absolutični sistem je ujedel sebe tako silno, da zanj ni bilo več ozdravljenja in je moral pogtoiti. Z odpovedjo carja pa še ni zmagala revolucija. Carski sistem je imel veliko privržencev, ki so javno In tajno ro-vali proti novemu redu, kajti za vsako ceno BolioteH vpo-staviti zopet erirski režim. Sledili so nadaljni preobrati ki končno so dobili vlado v roke bolji&evlki ali večinski socialisti, ki so ie danes na krmilu Rusije. V teku teh pet let so nazadnjaški elementi podvzeli marsikaj, da se uvede zopet carski režim. Organizirali bo vpade v Rusijo s tujo pomočjo, a ti vpadi so bili odbiti in caristične armade spodene z ruskega ozemlja. Cariatični elementi so napovedovali skoraj vsaki dan padec boljSe-viike vlade, a kolikor bolj so caristi pritiskali na Rusijo, da se uvede Zopet stari sistem, toliko močnejSi je bila Rusija. Vprav zdaj, ko bo pet let, od kar je pričela ruska revolucija, se vrši važna konferenca komunistov v Moskvi, važna pravimo zaradi tega, ker bo položila novo podlago, po kateri se bo Rusija razvijala v bodočnosti, in ki je obenem važna za delavsko gibanje vsega sveta. Kajti to zborovanje je prodrlo eden in dvajset točk, ki jih jd sprejela tretja internacijonala. Vsa znamenja govore, da ao Troc-kij, Zinovijev in drugi, ki so pridigali toleranco, našli poslušna ušesa na zborovanju. Rusija je obdarovala z neizmernimi naravnimi bogastvi kot Združene države. Razlika je, da v Rusiji niso ta bogastva še načeta zaradi korupcijakega carirtičnega sistema, ki ni gradil industrije in razvijal dežele, ampak Je le aesal kot zajedavec na ruskem ljudstvu, mfcd tem ko je Amerika pričela razvijati svoja naravna bogMtva in je razvila svoje poljedelstvo iri industrijo, v kolikor sta ae dali razviti v sedanjem gospodarskem sistemu iti času. Rusko ljudstvo je poti carskim režimom rastlo v nevedi in redki ho bili, ki so znali pisati in čitati. Za kmetovega in delavčevega sina ni bilo šole, kajti po carističhih principih sta bila kmet in delavec za to na svetu, da delata za carja dvorjane in tiste, ki se senčijo v njegovi milosti. Revolucija je odprla ruskemu ljudstvu šole, razvila bo industrijo in poljedelstvo. Samoposefci se razume, da to ne bo prišlo čez noč in da bo moralo rusko ljudstvo še trpeti, predno razvije svojo produktivno moč s pomočjo modernih strojev in orodja, da se mu ne bo treba bati suše, ki je lani pomorila žito na polju. Ali pogoji so dani tukaj za razvoj. Zemlja hrani v svojem osrčju razne rude, zemlja v Rusiji je rodovitna. Zgraditi bo treba tovarne, plavže, železnic«*, ladije, mostove, napraviti bo treba umetne naprave za namakanje zemlje, da suša ne bo več strah ljudstva. Izdelati bo treba razne stroje in orodje. Vse to bo rusko ljudstv«! izvršilo, ako bo imelo mir od zunaj. Ali nekaj je prineaia ruska revolucija, kar jemlje vsem nazadnjakom veter iz jader. Pred svetovno vojno ao nemški kajzer in junkerji radi kazali na Ruaijo. Rekli ao, kadar so kritičarji v nemškem parlamentu dvignili svoj glas proti pruskemu militarizmu: "Potrebujemo puške in kanone, da naa ne poplavijo barbari od vzhoda." Zdaj U zagovor militarizma ne bo več držal. Rusija Tellaride, Oolo. — V okolic Tellurida in »mugglerja se je zopet pojsvila bolezen kot je bi la leta 1918. Ka stotine prebivsl eev je obolelo zs influepco in ns Žslost jih tndi več umre. Od nase ga društva sedaj bolehajo trije člsni. Drugi, ksterih jo bilo vci bolnih po pet sli šest *nl, m ozdraveli. Zdravnik trdi, da sb tu di sedaj trije bolni člani »ven nevarnosti in so jim bqicsea vra 5a pa bolje. Hvetujem torej soja kom, posebno članom KN1'J, da ne hodijo v Telluride.gli Smus gler okolico, radi preveč. razsaja joče- bolezni. Stepaa Matakh, .tajnik društva 435 BNrJV aa rašan < ianov orgsnisaeije HBlMBWM irlvovtH to- ti zs nepotrebni humbug.l in I Kadi naprednih rojakov lakko ti&StSJ hud^Mtlje je | v Baifcertonu uatartve ne r-^ ------ — r>— »"t iai\r- ----------ft v celoti častiti. Ljudje so rsz- '\merincrer in predsednik našega*" n" v Barbertonn, kjer jaana- vajeni jn imaj() vedjoo radi k Amennger m predseonm nam^ ^ ^ pMtlni3e irgkj far| I ^ ^ ^ ^ ^ _2 1_ dl irUt>« KT /vi iLr AM in I________^^HHM lokals so posvalt one v ozadju, naj se zagovarjajo. Nastala je radovednost mod množico, toda ko s« je pokazal na> odru Lewiaov privrženec, mu je množica kakor na povelje obrnila hrbet in odšla is dvorane. Govornika sta odšla v Coalget to, kjer boata nadaljevala * de-lom in tako po celem 21. distrik-ttt,^kateri bo s takim naatOpom brezdVomno kmalu spoznal, kata-ra je pršiva strkn in se bo pridru-Ži1 dbtriktoraa v lllinoisn in Kan-sasd. Boli nas, da ne moremo po-mSgatl našim sobratom v Kanaa-ker smo že sami dolgo brez nik Slovenec, Vitus. Kolikor jo liči noyegft gvetnika| ki 5u imH meni zllano, se nš sramuje ^>vo- ako ie ne drugega, vsaj večjo pri riti slovenskega jeziks, najsiboL^oet. Slovenci smo naprej kjerkoli, torej ima vsak veren ro- va)i in iw4mo v nebegih veIikl jak v naši naselbini priliko, ko priproSnjico, sv. Johahoo i/, v., je bisags z grehi polna, da jo u- dic Res Se nigmo m ^Hali da J roči in lahko prosi za odpuščanje jo papež pr0Rla8il kot teko in u grehov ter zveličanje svoje dušel n v Blaznikovi prtttiki jo žt. )(| v slovenskem ježiku. Lmo videli rtamalane, kar pa ml Čemu je torej treba moledova-L. de fud, gv JUrjja Hlufaj Ji okrotf škofa še za drugega re- rt0 pozahij0. Znano nam je, da jI Jevalca duš, ki ga v naši naselbi- je pr0gllivn kot tako ljubljanski ni enostavno ne potrebujemo. Se ftkof ,n ^ Gostuje, saj Bonuv.nl toliko manj pa je P<*£rc},e.n j tura je poglavar na Slovenskem "hVam božji V katerega hočejo kaj ge ilna utikatl , ( na vsak način naprtit, na ramek ž _ Italijan. jStSfc Vsega J K,S Z ZZZZ+Z as-«-LL i-52 da vi bratja. v Illinoisu, stojte tr dna na strani kanssških bratov. Vss čast vami Ne boste pozabljeni od naših otrok, ki »te jim delili v potrfebi kruh in ste jimr poslali za Miklavža in o Božiču da- Wilburton, Olda. — Obiskiils sts nss govornika Alet Hovvst in Oscar Ameringer, ki bosta ob i sksla še več drugih naselbin in ______ __ se mi sdi vredno da poročsm ne- -jjg ter jih osrečili ob čssu, ko jih koliko o njijn govorih. Predvsem bedni očetje niso mogli. — Joša ps priporočsm rojskom, kamor Attš. bosta prišla ta dva govornika, ds * Uv ju gredo poslušsti, zs kar se ne fiVUi rAVODNIfA bodo kesali. Opissl bom, samo po-|*AVHA IfUf UlkWIvA. vršno, ker Če bi nspisglvvse, ka ko se je shod vršil ter Podrobno-J^jgi^^ g^ov S. N. P. J. sti, bi mi vzelo celo Prosveto. j^C žKateljev Prosvete. Howst je pričel s govorom pri- - * ^_ bližno takole: 4'2elel som obiska «1 ' . • • ti vsšo naselbino. Mogoče me Sc ^^ Wis. -- Pred kratkem kdo pozna, kor delal sem tU « o mrzlih 25 leti v rovu pri mestn HartsT ia sne«a se je nasulo, da ga hornu. Želim vsm neksj povedati «M» »edaj »f m^jka. Pred o položaju kanaaikih farjev/' W» *»h 9n«ženJ 211 (Ta d si izpustim, ker r9jakom je kf. *** je v sredipoti ustavi večinoms is časopisov znan polo. ^ajšnji VUk m bo bržkone mo šaj, 6 katerem je HbWftgovo#>H tol,ko časa odrešenja, rat povedal snalil- 8t0Pl10 me*\ ^ •—-—7 * "» . - i luumuiu mui uVBR načela selbini. Ze vrabci na strehah ve. „^ gvojimM &mn -astil do, da se tako podjetje ne izplača luje n<./nan(. 8Vetnikp in svetni.-., in če bi se sluSajno izplačalo, ni-Ue pg jmata0 y ttebegiu |)riH|I|(, majo od tega koristi oni, ki so se sloverlskd pripro5njieo. S čas.,m zanj šrtvovali. Koncem N ^neev £ zQpet proglagi kaka božjlS vae skupaj postane last osrftt, H pot in -e £apjotovIjen, da bo ni nikdar žrtvovala trohice *« lahk(f Vldflevati slovensko faro podjetje in%nima do njega nikake I Barbertonu> _ Martin Žele«, pravice, to je škofu. Zaslepljen-1 .. -- . ne besede, da je v Ameriki 85 od-\ff »vo so odpeljsli od železnice stotkov ljudi, ki delajdr 15 od- ^ pa je ostal in stoji še danes stotkov ps jih jo, ki nam ukazu- Tako je oviran po tej progi v* jejo, kaj imamo delati in kako J« ^ilUrd naj delamo ter nam nnrekujc-jo J^ko pti^det, ker dovaž^o dolovne pogoje. "O, * ljudstvo. blišn^ga mesta Qreenwo- kdaj pride čas, da bo nas R5 od-p f* ,, . , . ... stotkov smeriŠkega prebivalstva I V sredi februarja sem bil na o-oproščenega T Kdaj se bomo zdm- v Minnesoti, kjer sem se «11 n« volilni poli ter sc s tem okrog starih znancev m oprostili težkih verig, ki jih no- v Gilbertu in Evele- simo že dolg. letst Upam, da bo tJ»u. Zabiivali smo se tsm "vrst- kmalu tu čas, ko bomo prostih«/™*™ dn,e možje, žene in otroei in bomo de-•«» popolno zabavo, ežni vsi enakih pravic: bogatin * ^ gre vaa hv^a onim, ki so kot delavec. Vse )bo priilo. samo j-P ^<»koa' kl 80 Pn" spregledstl moramo in sc na vto- 4*l.na lil ni dsn sdružiti. • . .t/| ' Ksr se tiče dela moram pnz | Povedal nam je nato nekai o M*' ^ T «brai°Vft^u mfi, našem vrlem delavskem listu nsdkriljujeAo dragih naselbin, klahom« UaderjuM, ki ragovar- MesUi tvorijo skoro izključno de-ja resnico in vzpodbuja ljudi k W » * urejeno in ima odporu. Zsto so gs nesramno ita- Mjs število rudnikov. Pn neka padli voditelji naievs premogar- ttrih se vsli gosti dim is dimni skcirs dlstrikts št. 21, ter ga za- kov. «lmg(Hl pa delo počiva v ro-tožili, ds mu je treba dati "kl*u- vih ln rudniSkih tovarnsh. Hud-čavnieo na usta" (uredniku) in ni**i mogotci seveda hočejo, da m------w m m i mwm ■ V| II TTliai --vjivuiuouu besa in posmrtno življenje le pre- LoVa vedeti, kdo je poslal dopis, tveza, s kstero jih izrabljajo re-|_ p0Z(^ravi verenti, kakor izrabljajo njim e- nake svečenike vsake vers aUt ^^^ ^ _ PoS]jit(i sv0J(, .verske sekte. Sreča je, da je WiMe ili'd()Vblite podpis p nassdnjaške izrodke ter bomo šepet svobodno lahko delovali aa napredek del s vat va. , Ko je pronehal Unwat govoriti, se je ogtssil, nek Lewiov prfvr ftenee. da jo treba Hovreta aretirati. kar ja porodilo veliko rndr-nanje po dvorani med Itevilao mnolfea. Pojavil ae je na odru in predsednik naše NVilburtnn podružnice m« ja pojitmil, da ni> «mo povabili ne no\vata. ne A- --« — —rw --------------------------— ~y—meringerja. tako tndi on nima nW Si je pričela razvijati, nj««no ljudstvo je ukaželjno In pre* kake pravke se vtikati. Mogoč. . bi obratovali vedno in bi se kolesa nič ne ustavila, toda če jim ne nese velikega dobička, so ne zmenijo za obratovanje. Kavno med časom ko se»n bil tatr. je u-bilo nekega rudr.rja, rodom Pn-ca, očetš ojtmih nepreskrbljenih otrok, v starosti 55 let. Dehl jc žn 37 b't v rudniku, danes pa ?*na Uko plačilo. Ko so prinesli mit-tega na površje, je vodja rudnika r.spslil cigsrcto in se nssmeh-n5!, bržkone mifcleč, ds sopet gredo zavarovani tisočaki. Tsko žre nenssitno Žrelo ra profilom, ker mogotcem jc glsv* no. da je dovolj dobička, če je Življenje delavcev dovolj zavaro* van o, to js ssnje postranska stvar. Mpnminjam se dopiaa it Witlar da., kjer je nekdo poročal, da so n<»hi^ali p<>dpi»e proti fsjmoitrn. t e jc bilo to res, tedaj se jim ni obneslo, ker ga.imamo le vedno. Tdati so se torej morali in sedaj lire skuimo. dsei ne v prijatelj, stvn. Zavedajo se, ds bi »srni rev- . -T ■ - - oaaeieK r . u. u n.) — Ževali »a utrjevanje vero drngsč- farmah in drUf?i delavci, ki ra- nih metod. Lun p!age v ^tovinl dobivajo - Ni jih treba učiti in prav do- k§kor ge napačno pravi — "pro- bro vedo, ds tsm ns onem svetu 8t0 stanovanje in hrano" (free ni strojev za izdelovanje še board), dostikrat ne vedo, koli- is rkzloga ne, ker stroji povzro ko praVzaprav znaša njih doho- čajo šum, kar pa bi kalilo nebe-Ljek z ozirom na odmerjanje d>t- ški mir in vznemirjalo že od »ta- ka> Mnogi izmed njih mislijo, d« rosti nervozne svetnike. . imsjo prijsviti dsvčnim oblastim Gospod št. 3 ae je po kratkem le svoj dohodek v gotovini. To j' bivanju tu lahko prepričal, ds ni napačno. posebnega navdušenja za tak Kavnotako jc napačno, ako * kšeft, da je volna ovčic pretrda, pravi, da dobivajo "board' kozli se pa itak striči ne dajo. Če (hrano in stanovanje) zastonj, as gospod do dsnes o tem še ni Ne, ne dobivajo ga zastonj, mar-prepričal, se bo v doglednem ča- več hrana in atanovanje tvorita su praiv gotovo. Vendar vzemimo, del delavčeve plače in raditega da peščiea ljudi na vaak način Lta del njegovega dohodka, hoče imeti avojo faro in "hram Kako avoto naj torej davim bošji" za čiščenje dni. Zato jeUavezancc zapiše kot odgovarji-bila dolžnost velike šestoriee, da j0čo hrani in stanovanju, ki 1» so se prej mformirali, koliko dru- dobiva "zastonj"? Davčni' <»w" šin je v tukajšnji naselbini, da aoLti imajo navado, da itrsčnslF! pripravljene podpirati cerkev m vrni n ost "prostega hoarda" v koliko je vsak vernik pripravljen gornjem smislu kot enak^ vsak mesec žrtvovatš za "čast |jtVno tridesetim dolarjem na božjo". Na podlagi tekih infor- mow.c H\\ ggeo. na leto. Radi macij bi šsle sprevideli, sli bi bi-La mora tak delavce dovoto. Obe svotl skupsj tvoriti, ni ozirsls, ker uverjen sem, da bi njegov letni dohodek . h takim korakom doživeli že večje] razočaranje kot ga Imajo sedsj. den mine dvajset let, bo ves svet strmel, kaj je ruako ljud-l»«» > »M ** ^ Waedvteda|notaka lahko opravili in tudi faj- korist vae ,ovor As>»ringer. 1 ms jmolter se saveda, da je njim, ki tftvo Izvršilo v tem kratkem čaau v druibe. iknil se ja v ozadje, her iptvdaf mu prinašajo darove bolj pntre-se ai mogel abraaiti psavk, kf so ben dsr kakor pa njemu Račun brez krčmarjs ne veljs in tudi piti na medvedovo kožo. dokler je kosmstinec ie v brlogu, ni ns mestn. Slučajno sem naletel ns cckmoštra, kl se je tolkel po prsih in se poleg pridni« val, da brezverci v tukajšnji 'nsiiclhini ne bodo uMavlli zidanja cerkve. Nsprcdni rojskl se na tako ro-bantenje ne osiramo, toda vprašanje nastane, zsksj pa beračijo aa eerkev okrog naprednih roja- NiPALnmn GOSTJIjoo* IflUkftt DOK 10aATW*a St. Loms, Mo. - Mrs. BH^ Csmphell je v družbi treh J prijateljic ia dveh moških la kvarte na svojem adohn'- -s1 mu. Nepričakovano ao trije neporabljeni go^je. fj^ kresi v njih roksh so govoriš, r ksj so prišli. llendit je ao pobrali tise- dc-r- K« nrrurr »Krna naprfsinm rojs- nenailje eo powr»» ^ kov. Zsksj nadlegujejo ljudi, od^jev v gotovini, sa deart M ^ ksterih vedo, da ne bo«lo prejeli I lar]ov zlatnine in drag*1*1 ink(> mjavega centa v take namene T j ti iri tisa* «lo»arjev dragoeem Nabirajte prispevke samo okrog žuhovine. Ako bo postopanje naj vitje** sodiščs uravnano proti medrfarod-ni organizaciji, kot je bUo ni naj-nižji inštanei, tedaj, pride V ne- nje dolžnosti napram ljudstvu po korporacijah, vrffcčih 'javno službo.' Vozovi ulične železnice ao popoldne tako natlačeni a pasa- nančne motnosti, a zdi ee, da je to nemOgoče In posledica je, da je Japopaka ha potu gospodarskega poloma. mrDi ki pa nt bo v Moakvi, en dober učinek. Njih izjava opO-L^ hrikone na ^^ v zarjajo občinstvo ns zanemarja- Berlinu aU v Londonu, Znano }e, Tako sodijo Odvstniki, IU vsajaj* dtfataft* stran. Waahin|rton, D. 0. (Federated Press*.— (Mvetnlki; ki so na strani drtkvstva i« študlrsjo metode najriijegs sOdiMa fdruženih držav, iajavljajo, da se ustavno* flaytonovega sskona ne napad., direktno, kljub teoau je pa vred« nost tega priznasija delavskih pravic uaičena. Protidelavaka večina v sodiiču je stikala glave akopaj, da ae CIaytopo v aakoa poreže palec sa palcem, dokler ne bo ostalo nič od njegs. x H Prvift js bil odlok v zadevi Hitobamn (3oal kompanije. PriUS jo zadeva Ouplea Priating Preas kompanije, na to afera Btael Foiatbdrka kompanije in Truaao-va kompanije. Dae 20. maroa ae aopat .mMiii zadeva Ooronado Coal kmopanije, kateremu aeveda sledi itdi razsodba. ■Vsaka zsdeva sa Js rešila tako, da ao biU pojačani podjetnici, ns* sprotni delavskim strokovnima or» a^.vSUj fia«IU rUlp Go4 POROTNI ODSEK. f|*HI Iti M BOLNIŠKI 009EK« 8p4nay, Vi S. Walas (Peder. PrspsK/r- Posebna jmro*ila, ki' jih prejema le attsteafclu biru F« deralizirauega tialta. i« Japoaskf.i poku*«js*w držola u*roža fi-| nančnl polom. ^apaaaka jo v nevarnosti; da I OSREDNJE OKROŽJE. Bla« Navak, »redaeda^k HITt. iHubi aroje nedavno najdaoo nttmt^ St?^ - gaatvo saradi politike novega rIWPI1 u istrskega predsednika viakonln | XAPAONO OKROftiE. Aatea TakahaMM. aorad* te politiko u- ~ ; ^juiiLlaaa-a »rsžaj« Japonsko velsbankroti. - - ** Kompanija m najbrž pri*a*o-i ffndzomi vale, da so se •• dobri dasi" naata- Ik SIM s». Ot niU trajno in SO dnUle dividande Samrak, saao Prastar Aea.,Clev^aa«|lO^ ip aaložilc niao rsaorvs. Visaount oy*. ^VlL^ U ' ^ Takahaii jim je p^akočil na po- IdmiltV^il odbori moč. Posoda jim je vladni denar Presedate Frask AHS, ti1» la. Cra«CMmpe. «. 11H podlagi garancij in subvencij. JMTl Delili so pomoč na vse straai, VRHOVNI El>RAVNllCi Dr. f, J. Kara, aaos it« oialr Ava., Clavalaod, O. posledice ao pa bile visoke aene • rOZOE l--ksr.«p.a4aa.e . .1. adfcertiM, U dsla|a v javnem aradu, in znižaaa produkoija. Ta taktiks Ua vtfi « žirji, da je nemogoče opisati te razmere. Težko mine dan, da ni edFn ali drugi težko ranjen t Kneči. Postala je že navada, da je eden ali drugi pahnjen s platforme in ubit od druf(e strani ptiha-"jajočega vlaka, '8XX DETBOTOR" J* PRT VARA. Washington, D. 0. — Poljedel« ski department jc izdal svarilo, ganizaeijam, položaj dslavoev bil pa oalabljen. Vaaka sadava obtežila butaro dolaveev aa vsdr Žavanje svojih organizacij in pri obraipbi delavskih, strokovnih or-Kiinizacij proti navalom po^^et-nižtva na delavske organizacije. Prav nobeflegs razočaranja ne bo, ako bo poleti phdal najviftji aod-nik Taft razaodba, po katerr bo rndaraka organizacija U. M. W. of A. odgovorna za $600,000 od-iHodnine zaradi aktov, ki ao jih povzročili posamaani čfcsai ska organisasije^ pripadajo« k lokalni orcaniaaaiji f Ark ko so fcU* v bof« mod rud privatnimi oboroženimi kis žgana in poškodovana nekatera I varnost premoženje vaake lokalne I organliaoije, pripadajoče k ^bd-narodni rudarski organizseiji. In če pojde tsko nsprej, bodo nasad-I nje agent j e provOkstHjl apr^ili vsa dslavsko gibanje v nevnrtpSt, dokler ss poatnva no spremene ali »S a^^^vav »»if pokazuje Na U zdaj avoje napake. VOA PISMA, Avsn ae sdaj monda I Fred^sdiiltvo^£ H* najdražja 4ivi. Življenji troiki ▼ U««^^ti devet iiestih so višji kot v bon- DENARNE POIIUf donu, kljub temu da dolg Japon- Ldbara la jedaale eaUe sa aks ni' tMMStel v vojnem .ftuifcIII. I ^m daaalaM KST SO J ki rc. VTlaMtBi ss_mm vt IsviOsvnloege. Tajaiitve S. iT P. A, Oo; U«s- logastva savpzi\jkoy. Japonska js drutfs, dežela na Svetu, y kateri producirajo največ bakra. Zdaj pa importirajo baker na Japopskb; veliko njene-ga bskra ps l^M v skladiščih. Da-1ccr sc lahko importira po nižji een i na Japonsko, kot se prodnei-ra v nji. IVisota ceno na Japonskem ao povzroftfte, da ae wlsj t»Vsža vsakovrstno blago, ns Japonsko. Posledic je, du postaja uVoz večji Iftft UVOi M M I I »■■•••i ">f 9W mmwwn , nai^v mca DELAVSKEGA (Fsdsrsted Prosa.) Delavsko flbadj« v Avstraliji Mornsrski delavci so < isliojevali uatatiovitcv Pomožnega cnllsirii strokovnih unij sa Rtudjo. Pod*-raelja Jn imenovala odbor, M lai posredoval mod pridruženimi unijami ln splolno nrgsnlzsciju. J' ''f9- , . w h,' ^ori n. nkrenajo SamopoHebi M r«ume d. »ke d. n.j IJMj« n« kupuj-JO P ■ dd,T,tv>. razmere povzfočajo tudi dtuitel"«* deteetorjev. I ... . - . „.._,._ ..i—. i- prilike." žepni tatovi ob času ži-l Kaj pa .ie "'^T^erZZI jo^prSit« M^T* vshncga promeU kradejo akom je majhen inštrument, o katerem j k tri ure poljubno. Zrak v vozovih so navthanci pripovedovali pravO Rovar^|sl nsdar1*1to , Ln o i čist in dober, kajti vzduk čudeže, kot dalahko nazn.rd apol pniIURazume- ir ato pljuč isdi- in če so kokošja jajca oplem«^ «* P"« ^ J ^ d " v pljučah predelani zrak. na. N.vihanciso m* J>1'£ rMinO in ^ Otroke in žene snjejo s komoloi, hvalili kot najbolj doklcr Usi nastanejo prepiri in rabuke. najdbo in W mu nc nudi u^ZT pHlika. ■ Kljub temu, da prebivalstvo nmarjem ds ta inžtrumeM dela I ^ ^h, predno je povedal. [New Vorka hitro narašča, ae pa prave čud«e. . \Mo ^ „ ttdevi. Njegov na- triižuje število vlakov, meto da Dilj-Mfl£** prec in " 1921 naaproten unijam, ima rd«. • l m-stne administracije, ima ob-| .^■^•"S.j^JSr 11 prednost, da ponovno argumenti aodnikov po js jasno, da m . za aaj ao viaai — - vt imu glaaovi oddani 5 proti 4. Ko Imm železnici natlačeni in ja baje dhtgega »s««* Wh|t€ umrl| ^ bilj 4 t.' pripravljena, da predloži svoje Na 4. da se napravijo spre- menU je kemični biroJg^Jj^ ^tlemani najvišjega zvezne Lembe v voznem redu. Mogoče I skega dspsrt««^ p0. Lt ^dišča, ki ao našli pot z. iz nUanaivMll knmisar ni- izkušnje s temi -- . I ločil spol oatrig, metuljev, gose«! PrTitna komiaija, noodvlitta • celo kri., «, j, vzroke, zakaj ao vlaki na podu- U kri, ki se je naa.a wu ^^ (>ddrdk* tega Je ds «0 1 iy lkoli Clajrtonovega sskona, Imajo k-»...anijaf da napeljeta vodo "H^ -rTini rumente izkušnje, kako je trgovski depart- »V0j politični mlin: tods mnogo dolovsli te mštruments. ljudi misli vseeno, da ata govorila . političnih vzrokov. iAnflafti v »trahi^P^d ravono Indiji. HUDOBNO MAiOlVAHJR. . London, 10. marca. -- TohU . v Indiji je zopet zelo alab. Ilenter Fort Wayns, Ind - Ko ae te I>elhija, da je Kl' P|»erjeva ži-na vrnila domov, ^^^ poveljnik britake ar-"'i*la svoje dete napol r Indiji, rekel pr*d nekaj k? ^ 1 _ .s _ i _ J ^a*« ifl.l afctifll « ■ a __.1 ■ m nr/t 19 ■ ment vzel sobe La follettovemu mornariškemu zakonu Beveda bi bil« slaba politika, da ae prekliše tsko važna postava za delavce, mogoče je pa tudi nemogMČs jo preklicati. Tako ja pa trgovski department pod WUswiovo' in Taft ava admittktrdeijo samo po gabil izvesti določbe, kot na pr r«, i*tu»> muihiiifti 'irmivi mi *«vuilv▼ » Prikujejo ludl, da bo ladje- $6,M mesečnega priboljika pri gradnlltvo imelo *0lo slabe fiaso v mezdi. Kiisk-prlboljiek ao ai pri-prihodnosti in vrednost delhie dobili tudi mornarji Nove Zelan ladjegvadniških kompsnlj jo zelo dlje. - Delavska vlada v Novem padla wa bortah. Južnem Walesu ja s posebnim zs .Japonski1 ekonomičarji zahteva- konom zop«'r profitarnt v<. prlhra trgovci niso mogli poljubmi odirsti odjemalcev z visokimi conami. Kapitalisti v Avstrai IM L0DO! POD liiji, videči uspeh svojih bratov v USM. profitu na Angleškem 111 v Ame- -—y riki, so prijeli s ofenzivo zs sploš* Odgov^jati morata nn rasnaluo^snlžanje mazde v Industrijah vprašanja saradi pogodba. Njihova preliminarna akcijs jc . , (1 bila, da ao zaprli veliko število Waahington, D. 0. IVmokra- tovarn io rudnikov v običajno tični senatorji pod vodstvom so-1 s vrh o, da ujiognejo delavec z brez nstorjs iz Arkanaasa ao obauli se- poaeltiostjo. Centralna avstralska nstrtrja Lodgc, voditelja republi- vlada ji* sklicala konforeueo za kSnake veČine, in senstorjs Un- »topnikov dalodsjalcev in orgsui-denroods, voditeljs demokrstov, «irpuili delavcev za omejitev s točo vprašanj. Oba sts se udels- bresposeinosti. Vlada prsvi, ds jc žila rszorožitvene konference in "nevtrsllis", hoče ps, ds sa vn^ Kenstorji so Jih vprdevsH zaradi I „brat industrij. — Ladjegradna pogodbe*. industrija, ki je v rokah vlade, jc Aenstto Robinson je vnrslkl se w.j0 ugrožsns vsled visokih cen natorja tvidgS ih nnderwooda,M«kla. Vlada bi lahko dobHa jaklo kdo ja sestavil in aplaal po«oilbo. jj, Nemčij« »»» Helgijc po sto do-Nobeden izmed njiju ni tnogel od WjfV tono, a rajšs plačuje 0140 gevorlti, kdo je apiaal pogodbb.Jzii l«no avstralskega jekla, samo Obs ata se iagovarjals, da je vsajua Ščiti domače kapitalne. — 1] pogajanja vodil -državni tajnlk|VeW Hotitli Walesu as vrši- držav Hughes. no volit v« koncem marca. Hedanja' Kenator WnderwoOd je pravil delavaka vlada p<»jde preii volllee Mrnatorjem. da ni dobro informi-k programom, da .Mavci olidric ran o tej pogodbi, kot je o dru UedanJo mezdo in 44 ur dela v gih. ftW» se je namreč sa pogodbo le g tem programom upa vla-štirih ail. da smsgatl z veliko večino. Ko m Senatorja Lodfa vpraša ^dariev Frank Parr 1 * Kaleh "i ir je' ' ' rldarske Lganiza-ljc in nc l^e ''Atirje i«nod delegacije." ^ "Koliko sestavkov j« bilojmi operatorji ^novss (Nadaljevanje s prve strani.) Poljedelski tajnik Wslls«a ne pripada med liberalne ljudi, Mo-rtče sprejme odklonitev od strani Hsndinga broi protasta. Na drugi atrani se ha pa ojana4il| ker ga podpirs farmsrskl bloki ds napravi Is PallOvih iajsv ka* binetno vprašanje in poda OStsv. to. To ps mogooe prisili pred« sednlka, dl se posvstujs s nsrod4 nI tU odborom republikanski stranke In prisns, da pisinema TsftrtVo adiulnlatrasijt, ImI^H nsstopsls pred dvsnsjst leti. Mo* to Fsl _ « njegi navzočnostjo v ai)ministraciji. goče priporoči na to Fallu. da ga nsj nlksr tis nsdlsttils s njegovo Brezposelnost, rssvrednostvova* nje poljskih produktov, znlžsnjo mezde, Newbgrry, opozicija proti viijslki nsgradl, subvsnAnl ladij-ski Iksndsl In sdsj - Fallova s. pl*da. Administracija dela butana, ki s» ns ds dale^i nositi. Moljs v kongresu, ki ao preroko* vali, da llafa pada in da pride rcalgtuictja Kalin in Uoovsrja, ao še vedno prepričani, ds se praro-kovanjc m polni. Fsll isstopi MM* di vprašanja o "belin*eri*uiu." Iloover bo rsjše podal astsvko, ot da odstopi od svoje privstae vojne proti Rusiji. utopil ss anTraiJsiiiM tam t'' ,,v j -L "Ns morem povadati." f^nator Robinzon je končno prenehal ispraševaU in ae je Rawlison je |>oudaril, lj«t«, d« nimata sovražnikov. Po- misliti ns imim hp da preizkušnjs jezika aa mornarje! ^ ^»ntorja Lodge in Un« itd. dervrood laka malo veaU o atva-----Ireh. ki sa ae dogodile na konfe- renei. . • lopi idneža. misli pogrsbHi Idbartjof 10. msres — "Depeche ColOniale'V nUeUo frapaaskik Kitajci na paaabijo lney, AvatraHJa. » (Fcder. Avstralski trgovec, kt hitro obandi Ugubi kontrolnima - J' vrnil iz Kitajske, pripovedn j« da skoraj v vaaki kitajaki hiši 1 tnblien s napisom: "t. msj l»i:,.- ~ To je datum, ko Je J* t*"-ka predložila kitajaki vladi Pianih 21 zahtev, in ta dan sma-,r"J" Kitajci ca dan namdnefa 1*»' izsnja, katerega si hočejo ob držati v spominu. oiucijonarne projm«" »apitsHSiienin mmr hitro iioa"«» ' rr u. bojevitimi element . ki ne ver jo v njegovo pasivno reebrteneo. bo kriza neizofil«*. • Apanska vlada spat _ Mrii ld. m*rtš< ^ Hpaaalm___ trs—^-^^ter dala osuvko. - -------- IEVKERI JMLm MA POTU V lOOHlOAlK. i.i OaUasbnrg, T& - 4Metnl John Jslm as js utopil v pinjsnou. Pri-pognll se > v|nd čsbropi, v kais-rem je bilo deset tisoč galon pi-njenega mtekS. Irgubll je ravno-težje in padel v čeber. flonll Je, ,„. . . prodno Je prišla pomoč. iVvvuii in mednarodni eksekutivi l ^. ■ ■ ■ , Njegovo stališče js. da ^ vrli pre Skspadteija bo UkaU plssloaanra. Ilmtaaru* k«infere»n-s med rudsr flunnos Alres, Ara., 10. marša, ji ln operatorji v Illinoiau peod|_ profesor riementl 6nelll, ki Je skupno konferenco, fllinolaki ope „pk(lj ^^vl noroČal. da je ratorjl drže pogodbe iu zal- ,,j(.g«v prijatelj W»«ffleld vldU Iš& jo aestsnks s rudarjij on nc 0gr0M|m» nezna«oHval v jeseni v roor.. poiusgsti, ako ae apei«tnv|< p9fagonljf il naznanil včeraj, da drugih držav nočejo udeležili ; argentinska ekapfdieijs konference. prihodnji teden Wut monstruma. rudarjev glasujejo zs ^^ileijn hosts vodils /o«e C% U ta dni zagnalo veMk kHk, da nameravajo Združene države u. grabiti zamorsko republiko Ljbe. rt jo v AfriU. Liberija je dobila precejšnje posojilo v Ameriki, zdaj ps J* eeU arm^a amer^k mialjonarjev poaetila ^pilko Omejen, .T^jonarji - prednja str.ža ^^ kapiullatov, kt kočija i UkoSs v evojt. kolo* Mam Tork, M. T. - P«rnik Hergensfjord'' je pripeljal le«t- Ideset severnih j-Unov, ki jih Jf Unije rudarjev giasujej" . stavko s veliko večtno Is Mperifttendi-nt fukajšnjega okrožij pribajsjo porodila, da ••:Itnoi„gtN,ega 1 vrta, ln Inženir j« devetdeset odstotkov rudarjev fMfo fr#y Itapedldja ho sku Craklo za atavko 1 aprila (alll tlj,t| dvollvko fllvo, ako hi. I . . a . uiAi«. rela"I Podakrožna nMUrska unija ši _ m če Ja najde. 1» nsratil* država Miahiron za rejo. ^^m^ III ---- je košut in deset j« I rev. K prem I j* jdi 1 ja sprejela rs dr. prvem poročilu Je llval po.lolma Z« ri7n'saln4^. r keUri nsIlliMi da ae)^^, toda Waf Mna isr^lno lokrožni odborniki in liani v kan \tin)f Unmk in nft njim. je »aŠkrra okrožju vzamejo nazaj * majhna glava. Te vsm« živali z organizacijo. Imenom pNaki^r ae valijo aama ^ sT^iadalSto v Rmdji MkašksU mnsejlk. kajti Hvala sr V ^ ^sTVSl^ Odobrllsjsedem dO d-^t mnjm, M. *AK*hnu> m zastala. riosvit* VONOŽEC URAVOBLOVNE H fiphfti Kari MmtM. + Prevedel Prane Bolka. In zdaj j« otok oblelol. kjer je ležal. Korale eo zidale nepreeta no dalje, valovi ao metali še ved. n« klade na površje in otok je postajal vedno večji Nekega dne je priplavalo veli-ko, okroglo, rnjavo bitje in potr-k/ilo na eno etren otoka. | "Kdo ta!" eo vprašale korale Ttpod vode. "Ja« aemt" je reklo bitje. JE M Da, ali kdo!" ao vprašale zopet koralo. "Ali na ne poznate f Je« eem kokoeov oreb in eem znamenit po eelem evetn. Jas sUvim otoke, ki jih tlikijo na zemljevide in ki se jih nče v zemljepisnih nreh. Celo m pesmi ao aložene o meni." I "To jo vaa mogoče," so rekle ale. "O tem na vemo ničesar smo asme sezidale otok in ni smo Imele čsss. peti pesmi." "Ba, to je neverjetno, koliko vednosti obstoje na svetu," je .JJ kokosov orek. "No, ali ta dovolj zemlje, d« morem v pognati korenine in postati Mlmaf" "Akal" so šepetal« korale. "Palma je I" Prosile eo jo uljudno, nsj se los nekaj časa so pet vrne, do te-Mpj ao kotele storiti vse, 4a ji 4o-iivijo zemlje, v ksteri bi mogl« rasti. "Dobro!" j« rekel kokosov o-rak. "Potom pa epltvtm še nekoliko po asorjn. V enem letu je moja lupina tako debela, da vse lakko prenesem." Pa teh beeedab je odplaval ds 1J*. .. Kadarkoli j« bilo adaj mahu ali mrtvih rib aH morskih «ve«d t vodi, proaile eo korale velove, naj jik vršejo na otok. Valovi so to tidi storili in vse je lešalo tu gori ia j« segnjilo in postalo zemlja. Morske ptiee prihsjsle in so skrbelo za gnojitev. V gnoju ^ bila iešnjfve pečks, pognala f»-- X. Dostojevski j je korenine in poetala drevesee. Nekega dne je priplavalo oott-I ko, votlo stebla. Ko j« letal« na PRAVLJICE I otoku in trahnaK oo izpadla ae-' katera travnata eeseena. la neksj čss« je bil otok popaloa-raa zelen. V »tebi« ste bila tndi dv« martinčka. dobila e«e olrake in našla, da ee de n« otoka stanovati prav prijasno. Io potem je prišel topet kokosov orek. "Dvignit« me gori!" jo rekel valovom. f In klil j« Hi postal krasno vo. Njegovi oreki eo pedali naokoli in km«tu ee je dvignil gozd kokoeovik psi m Ptiči «o gradili avoj« drevju. In evetlie« in čebel« in metulji so oe «n«šli tu. Končne j« priveelal nekdaj tn-di mož s čolnom Njegov« lsdja se je potopila in mnogo dni ga j« gonilo po morju. Zelo je bil lačen in š«j«. In ko je zsgledsl otok, je bil vee i« sebe od radooti, zlesel je na kopno, jedel kokoeove orehe in oetrige in ei po«t«vil kočo, v k«teri j« mogel stanovati, dokler ne pride ladja, ki ga poneae v domovino Pod vodo p« «o zidale koral« vedno naprej, ker otok jim ni bil nikoli sadoati velik. J4 -"Ak, č« bi to mogla videti ša pradedinja!" «0 govorilo med aeboj. Udi skozi kovačev vri, On prideš si** m če gremo »e,*r« nagle je " edel«. Mati ps brea. | imel« časa, popraviti ga. Ker "H*bitakle mnogo nag Mla jo nodalja in trgovoe jo za- eo od vrpOe .pepoeredno nog« piral ob »devetih. » ' doetikrat amo «e jezile, d« mora Ko j« H *««i kovaiev me riniti tako klsdo." vrt. zi gledal je «m teaU lopo m«- fcot razumete," je ček«. rekel želod ee. "Od mene imate fitopil je k nji in jO utrgal. In YM mo&. Od mene prid« pokleknil je ter si oglodal tndi hrana, krana pa j« moč. Ce no-druge evetliee. Pogledal jo saj čem jaz, vae stoji." kačjem paatirjem, ki jo frčat mimo. In kako ee je dogodilo, beden ne ve, — naenkrat j« lela na krbtn in gledal v oblake. Kaiala nato je ca«p«l. Poleg njegs je «t«ia košora t liatk Bolnee je eijalo. Ura na svotik Od nekod. Joše Kovačič. (Konec). 'Nič blagorodje," je jecal bol nikl V ju Imam težke vest, ki me pČfee v prsih kot ognjena krogla. |grdfe* ftem; me li če po m Js«, "Ti domišljavi pagliveel" eo vzkliknile noge. "Pač mogoče!" je rekel želo-Baa, "Vem pse. ds sem majhen, |in tndi eafel bom še dalj čata tako, dokler ostane naš d«čkp talko majhen. Ampak čakajte, ve je uderila devet, trgove« je dan v^ljjv0 duJ#tj Poglejte njego-obokn.ee as okus intaprl Nj^ov trebuh se M«U pa je eedela doma in <*k*|kro*i ^ lično pod njego- Da, potovali sme skupaj in ta-krstne neprilike so vae pozabljene. Sicer p« sva Že dolgo razmišljala o vašem bogastvu in tajnost-nem domu ter sklepala, da va« mor« nekaj f>eči kot skrit greh." "Pomagajta mi umreti,,' ju je zdBmveje proeil bolnik. **Ce že hočete rad« storiva toda Vafco ** "Pokalita, kako se umira," je proail gospod. " Tisoči «o še umirali pred vimi, ne. milijoni." "Ras, da «o umirali pred menoj, todt jaa Jtt> nisem videl in nikdo mi povedati, kako se umira. n • I > ' 3 LI X!___1 - MA la. • • ." -1 : To je zdaj bilo io preepj^ikrfv vim'telovnikom. In poglejte naše-— -i' ' iga iftje« trgov«kegi svetnika, nestne. Ampak prid« ft* mnogo J^jS^ednejli mož v mestni in Vsi hočejo, di bi živel, a živeti ne_________r morem. Strašno je jo. Imel sem le- tere nj... Kjer ni moči... Neverjetna sgodba. Zgodbi, ki pride idij, tveni popolnoms neverjetno. Zsto pi jt vseeoo prav lahko resnični. Jaz poznam mnogo neverjetnih zgodb v keterih j« nitki besedi resnice. ' Zgodbi jt tudi ttlo skrivnost-nt. Ztto ps Je vseeno lthko prav /a b«vn«. Mnogo tkrivneitnlh zgodb je prav ttbavnik. Zgodbe se ztčenja popolnoms mirno, lepegt, polčneg« dne po-leti ob pol devetih sjotrtj. Mstl je stila, pred hišnimi vrstni in rekla svojemu malemu dečku, ki je stal t koštro nt roki n« stopnicaht "Teci brž k trgovcu, dečko moj, in misli ns to, da je nedelj« in d« ob devetih ti-plrs. V košsri je listek t vsem. [kar i miš prinetti. Lahko stečeš clejše 'JCo je deček tpil lakot^iaven-dan, sedle j« muki Bi njagov m«. Not se je svorttil, ili moka ia. 0-rtaU. kjer jo bil«. '' Bogsigsvadi aakaio ležimo tn", je rok«l nos. "To jarvtndsr prav oduren kraj." e«. "Me smo se zaprle", so rakle t repa tke, nsstala je neka poeob-n« budnost v eelem dečku. Ni bilo tiko, kikor če o« mladenič buden ameja, tndi ne, kot kadar se smeja v apanju. Vsa v mladenič« se je smejalo na naj hi jvečji trebuh med vtetni L Lthko vtn» poven), d% 1 nikoli trgovski imel tako ra*&. želodca." tevede pozabljaš, dobri I želodec." so rekli zobje. "Če mi ni Žvečimo jedi, ne more« prav nič začeti." j "K<«o vidi, kje ttoji jedt" to vprtitle oči. "Kdo tliši, ko kličejo k jediT" |so vpraUla, ušeta. "Kdo vzame jed in jo noti v včasih ntgtjtl ljudem in napravil tu pa tam malo hudobijo, toda ali ni bilo rte pod plaačem domoljub. j«f Ali nismo vsi ljudje enaki? Kar prizn«jmo, da imamo vsi večje ali manjše madeže na aebi: razloček je le ta, da sem jaz delal vm premišljeno in vode, medtem ko v, drugi grešili v naglici ali nevede, ker ni«o anali biti moderni kot sem bil jat. Krivi ste bili in obsojeui ste morali prebijati v ječah, do«*im sem jaz ostajal čist in se smojal neumnim grešnikom. Kako naj I človek temu odvodi, če bi se odva-dil, kij bi potem pričela tista I ljudska dobrotijivost. Kdo hi drugače delal, če ljudje tiko hočejo. Vte bi bilo lepo, da nitem hodil po tistem potu, mimo onih lenuhov v I senci. Njih oči mi obujtjo vest in me bodejo kot strne sulice.. Pred teboj jih gledtm, plešoče, roke dvigi jo proti meni, utta zaprt« skozi stoletji hočejo govoriti, sr-l ce, ki prertno trohne pod zemljo,! bi hotela ie biti. "Zdi se mi, dt me bodo h rvo-jirni očmi pottdili pred obličje Sodnikovo neminljive pravice, ka- pe dneve, t moje življenje jejrflo/ Kriknil je" bolestno, ^iditej prijttelji, jtz sem močan .i'. Kje ite i.. Kje ste, živeli ... Živeli/.,| Jtt ne motem več ..." K postelji so pristopili zdravniki, ddhovniki in učeni možje. Vrtntr je prijel svojo ženo za roke in jo odpeljal, Odšla sta in potujeta še dsnes. Tu pa tam se u-stavita po nekaj Wt. Za njima se pokoravajfb grešniki, nedolžni m vesele ln koder hodita, puščata sledove lepote, v ktteri je ljubezen. „ Bo li kdtj prestalo njuno poto-vanje t Kdaj se vrneta k nam; in kje si postavita svoj dom T Kdo ve to?. 1 • _r____ Česar ne ve nikdo. Tudi vidva no Vista, zato s« hočem pred J^agjggpdati** Ort^kt morate dobiti t« "Nitem gfeiil p«»tl njemu, temveč proli vam. Pod#>farii sem njihove institucije t titočtki, dt so eotkve spravljale ljudi na ravna pota. To še ni greh. Malo laži in hteavičine, to ie ni krivica, in to ma teži, taj je vse prikrito. Se celo dobrotnik sem. Molijo zame, dt se n« glaa tli«, čeprav njihovi molitev ni iz arca, stmo dt jc gltsna. S temi nimam kij govoriti." *«Čest pa bi radi, gospod!" "Umrl bi rad prav 4n pošteno, ne po načinu kakor sem živel, ne oaontieA, ker to razdira srečo klopottl. . . kratkomalo,imob«ne p<>t*V mladeniču; nerastomljivo kitiee ni bilo nt dečku, ;ki)W ne | E8kW'se vindat ni' vzbudil. To je bili od smeht nad boktpflttjo bllb^eprHiSho «lnj; tli dobro zt frentlk trepetala. ant...■•» Izlilo. Ko je aopjat nekoliko po- "Zt Bogi!" «0 rekli mm«,.koftSfclb, reklo trce: "Govorite ao se zopet pomirilo. "Kako mo-lP^.H)Wtor dtleč se|e viša ptmet. J ti sfeni najžlshtnejši v eelem de-t.: «sflnej|lii! 1 preneh km biti, po- BESI « Koaaan v Mi delih. Prelom Vladimir Levstik.- (Dalje.) Vsul je t divtnt ter ae itčel izprehtjtti po it kota v kot — njegovo vsakdanje gibanje njtrku. * • "Nts kmslu zspustite?" je vprsšsi iz svojega aisNltnjiča Pjotr Steptnovlč, ki ai je bil prižgtl cigareto. "Prišel sem ptsvz««)rsv prodst poseatvo; idij eem v rokah avojega oakrlmika." ' "Ali »iste dejali, d« ste pipli zsto, ker ste se bali Um epidemij po vojni?" . "Ne, ne a«mo c«to,- je nadaljeval gospod Ktrmazinov, bUgodušno ubiraje svoje stavke in. pri vstkem obratu Iz kota 1 Wbt živahno, čeprav komaj vidno pobresvaje z ga Vsi padajo ir davno vedo vm. <1« se nimajo xa kaj sat« aem preprijutrišujl ples T" je adajcl vprašal Pjotr Ktepanovič. # , r J "Da. res bo presenečenje j vee bom Isnona-^ dil," se je nešopiril Karmazinov, "tod« skrivnosti vsm ne itdtm." Pjotr Steptnovič ni silil vtnj " ^ "Tu ftirl neki &ttov," oe je informiral veUki pisatelj. * PomialHe. nisem g« i« videl." "Prav dober Človek. Kaj je i njim t" % Jj "Tsko. on tam neksj govori Kaj m, (Ni je on udaeil Stavrogina po obresur* "On." # * ?VJ "Pa fttsvrogln — ksj mUlite o njem!1* "Ne vem .. bahjak je.- Karmasinov j« nrsil Mtevrogin«, ki ee j* bil navadil aploh ne opoiati g«. "Tega hahjska." je'dejal hihitaje, "potegne jo prvega na vejo. če ae kdaj icpolni, kar oznanjajo proklemaeije •• Morebiti še prej" je zdajci odgovoril Pjotr Hteptnovil. "NIČ ikode ne bo." je nekom bodo resnobno pritrdil Karmasinov. ki se nI več smejal (Dalj« prihodnjič.) _ ___ tanimivt vaatt vaak daa. Ali sta naročeni jFROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO V* JloJfctL 5EVE« A 5 K S K O Ai{IT*eptici)o ^ssilo Priporočljivo Zd odpog)bc pri sdrav(joiyli arbečlce g) rtdzn»h (H>lezqi. CENA 30* Vpe^Mjte pet *šes| le^ejk W F SEVtRA CO. CLOAH HAPinr) lOWA ■Mla* poro j«, prav glasni colum-ma močni gramofon. Na dvo poro«! Z vsakim gramofonom Vam damo za dar čiato zlato krtvatno igl« vredno 95.00, Ionski pa damo fino broAko zastonj. To ja pravi novi glasni Columbia gramofon in prava alovenskr OOVe Columbia ploMo, vsaka Igra na ob« strani, cen« 76c, aa plošče Veak gramofon ln vsaks plošča j« nova in n« obrabljene to garantira me vsakemu. Ml srno edini pravi Columbia zastopniki sa Columbis blago v Cenoaiaugh. po brezplačni . .-nik ~ edini pravi Columbia sastepniki sa Columbia Plotča imamo v zalogi v vseh Jesikih, pišite nsm prvi dan ko dobimo Vaše asročii" vrnemo donar. PaslU, da kje ne Blage polijemo po Ecpraaaa Ak» al blsjfo činio in novo Vam kaptte obrabljeno blago aa novo. IVAN PAJK, 24 MbSb St, CoMmtugk, Pa. PoiMljamo denar v staro domovino« s lo vensko"!*^ r vatsko, lmacijo in ismo. - J**4*1/* fff . »HIK l^nnl. I. rnmmmm*,. fc" wn4 tcJm. i. M. Ulr. ta tata. letata. mM eSODAJEMO stfkarte na vse unue. 1'r.dne m m: • jutro do 5 nrrter. Pondelek In (oboto do 8:30. KA8PAR STATE BANK, 1900 "»d aTMO. ch1cago, ill