Cena 30 lir
Tel.: Trsi 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
TRST, četrtek 18. junija 1959
teto XV. . Št. 144 (425
UREDNIŠTVO: ^1. št. 37-338 -°GLASOV: Za
NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletne 4900 Mr — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir —
FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 3*0 din PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928. tekoči račun pn Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-376
UL. MONTECCHI št. i, U. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št II -
- Podružnica GORICA: Ulica S. Pelltco 1-11. — tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 1*. — Tel. 37-338 — ’ CENE vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski	80, linančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
Tudi upravno osebje plovnih družb napovedalo za jutri 24-urno stavko
odstotek stavkajočih še večji kakor prva dva dni, in da je državno povprečje stavkajočih doseglo zelo visoko število.
Tem trditvam oporeka «As-sicredito«, ki trdi, da se odstotek stavkajočih manjša in da so banke normalno nadaljevale svoje delo ter imele povsod odprta okenca za svoje kliente.
Za 24, junija so proglasile stavko za nedoločen čas sindikalne organizacije nameščencev v bolnišnicah, ki'so včlanjeni v CG1L, UiL, CISL in CISNAL, ker so bila današnja pogajanja na ministrstvu prekinjena. Poročilo dodaja, da bo stavka prekinjena, samb ko bo «FIARO» popustila glede pogajanj za izboljšanje gospodarskega položaja nameščencev.. Sindikalne organizacije izjavljajo, da bodo zagotovile minimalno službo, ki je nujno potrebna za zdravniško pomoč bolnikom. Toda če bi poklicali v službo elemente, ki nimajo nič opraviti z bol-
Borba alžirskega ljudstva je delo naprednega zgodovinskega razvoja, ki ima samo en izhod, in to je neodvisnost
Razgovori Koče Popoviča
z grškim ministrom Averofom
Za to konferenco pa bi zadostoval sporazum med ministri o kateri koli važni zadevi - O jedrskih poizkusih - Obnovitev vabila De Gaullu za obisk v ZDA
Pred obiskom grške gospodarske delegacije v Jugoslaviji
hoče SZ sožitje s kapitalističnimi državam; in resno trgovati z njimi.
Omenil je, da se je v SZ začela kampanja, da bi se sedemletni načrt uresničil v šestih letih. Poudaril je dosedanje dobre rezultate v trgovini med Sz in Vzhodno Nemčijo in obžaloval, da trgovina z ZDA ni še dobro organizirana. «Ko sem obiska-. ZDA, je nadaljeval Mikojan, sem ugotovil, da poslovni krogi razumejo korist sovjetsko - ameriške trgovine. Vendar pa državniki, ki so pristaši hladne vojne, nočejo biti pametni in ovirajo razvoj trgovine med našima dvema državama pri teh ljudeh primanjkuje zdrava pamet«.
TUNIS, 17. — Tuniški predsednik Burgiba bo jutri zjutraj odpotoval s posebnim letalom v Italijo. V Rimu se bo ustavil samo nekaj časa in bo nato odpotoval v Salsomaggio-re, kjer se bo zdravil in počival.
V zvezi z Burgibovim potovanjem se je govorilo, da se bo morda sestal z generalom De Gaullom v Italiji. V uradnih krogih pa so to zanikali. Danes se o zadevi spet govori. Seprav v uradnih krogih ponovno izjavljajo, da ne bo nobenega takega sestanka, vendar ne izključujejo možnosti, da bi se oba predsednika res sestala . .
Eisenhower je dalje izjavil, da je prepričan, da bi njegov neposreden sestanek z gen. De Gaullom nedvomno prispeval k rešitvi nesoglasij med ameriško in francosko vlado. Poudaril je tud; staro prijateljstvo, ki ga veže z De Gaullom kot bivšem vojnem tovarišem. «To bi lahko bil eden od primerov, je dejal, ko dva predsednika vlad rešita neko vprašanje«. Dodal je, da so De Gaulla povabili, naj obišče ZDA, takoj ko je bil izvoljen za predsednika republike, in da je to vabilo še vedno veljavno. Pripomnil je tudi, da bi on v primeru potovanja v Evropo poskrbel, da se sestane z De Gaullom.
Eisenhovver je tudi objavil, da tehnični napredek po letu 195(8, kar se tiče ugotavljanja jedrskih eksplozij, omogoča danes laže ugotavljanje kakor lansko poletje, ko so ZDA, SZ in Velika Britanija sklenile prvi sporazum o sredstvih za ugotavljanje eksplozij z atomskimi in vodikovim; bombami. Zato so vedno možnosti za sklenitev veljavnega sporazuma o nadzorovani prekinitvi jedrskih poizkusov.
Predsednik pa je pri tem poudaril, da bi bilo nesmisel-no zahtevati, da bi uvedli sistem, ki bi bil stoodstotno u-činkovit
WASHINGTON, 17. — Predsednik Eisenhower je na današnji tiskovni konferenci izrekel sicer pesimizem glede možnosti, da Bi ženevska konferenca pripeljala to poletje do konference najvišjih med Vzhodom in Zahodom, vendar pa ni izključil možnosti sporazuma med zunanjimi ministri.
Nekemu časnikarju, ki ga je vprašal, kaj misli o angleškem stališču, da bi morali za vsako eeno sklicati sestanek najvišjih, je. predsednik odgovoril, da ne vidi nobene koristi takega sestanka, če zuna nji ministri prej primerno ne pripravijo tal.
Izjavil je zatem, da svetovne javno mnenje goji upanje, da bodo predsedniki vlad lahko rešili z neposrednimi stiki vprašanja, glede katerih ie nevarno, da ostanejo nerešljiva. Dodal pa je, da si ne more zamisliti nobene konference najvišjih brpZ! pp^rebne priprave s poprejšnjimi ra^gčvori zunanjih ministrov. Pripomnil je, da zunanji ministri sprožijo mehanizem, ki naj omogoči poznejše sporazume, toda so vedno v stalnem stiku s predsedniki vlad, ki jih oni predstavljajo.
Zavrnil je zatem tezo, da bi bilo treba brez vmesnih postopkov sklicati konferenco na najvišji stopnj^,
Na drugo vprašanje je predsednik odgovoril, da ni nikoli mislil tesno povezati nujno napredovanje, ki naj opraviči konferenco najvišjih, prav s sporazumom o Berlinu. Ce bi v Ženevi napredovali na katerem koli področju, in tako, da se lahko pričakuje sporazum, ne bi predsednik oporekal nadaljevanju pogajanj med štirimi na najvišjih stopnji.
Dalje je predsednik izjavil, da ZDA ne bodo opustile nobene priložnosti za nadaljevanje razgovorov s Sovjetsko zvezo o rešitvi glavnih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Tako bo podpredsednik Nixon (čeprav to ni vzrok njegovega obiska v Moskvi) prav gotovo izkoristil svoje bivanje v sovjetski prestolnici v juliju, da se sreča s sovjetskimi osebnostmi. V zameno je Eisenhotver izjavil, da je pripravljen sprejeti v Belj hiši prvega ministrskega podpredsednika Sz Kozlova, ki bo prišel v ZDA konec junija, da odpre sovjetsko razstavo v New Yorku.
Na vprašanje, ali si je nedavno izmenjal osebna pisma s Hru-ščevom, je predsednik odgovoril, da nikoli ne poroča o morebitni izmenjavi pisem z drugim državnim poglavarjem, razen če n; o tem sporazuma med obema.
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 24.5, najnižja 19.1, zračili tlak 1018.3 pada, veter 7 km severovzhodnik, vlaga 66 odst., nebo 1 desetiga pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 30.3 stopinje.
žaški dnevnik
iTTjumn* lin j—im > it11
Danes, CETHTEK, 18. Junija Bogdan
Sonce vzide ob 4.15 in za*one ° 19.57. Dolžina dneva 15,42. Luna Vzide ob 17.08 in zatone ob z.z*. Jutri, PETEK, 19. junija - Julijana
V pristanišču ustavljenih vedno več ladij
Deseti dan stavke pomorščakov Stavka bančnih uslužbencev
-
-H-
Sindikalne organizacije obsojajo nezakonito ravnanje brodarjev s pomorščaki - Protesti proti grožnjam ravnateljstev bank
Stavka pomorščakov se nadaljuje, čeprav ttaja,.že deset dni. Včeraj so izkrcali jnilnbr-ščake z ladje: »Sistiana«. V pristanišču so ustavljene sedaj naslednje ladje; »Satur-nia», »Africa«, »Sistiana«, »Pia. ve«, »Loredan«, »Cittši di Ca-tania«, »Enotria« in »Leme«. Poleg tega so ustavljene tudi vse ladje obalne plovbe. Danes bo priplula v pristanišče ladja »Chioggia« in vse kaže, da bo ostala v pristanišču kot ostale ladje.
Včeraj je oil na sedežu SIN-DAN sestanek koordinacijskega odbora sindikatov pomorščakov, katerega sta se udeležila tudi tajnik nove Delavske zbornice Tominez, tajnik DZ za tisk Gerli in tajnik Baz. zarro za staro Delavsko zbornico. Na sestanku so zavzeli »tališče tudi do nezakonitega ravnanja brodarjev s pomorščaki.
Drugi dan stavke bančnih uradnikov se je odstotek stavkajočih še povečal. Včeraj zjutraj je bila v krožku bančnih uradnikov skupščina, na kateri so voditelji sindikata poročali uradnikom o položaju in o intervenciji pri raznih oblasteh ter pri tržaških poslancih v zvezi s pritiskom, ki ga izvajajo ravnateljstva bank na uslužbence. O tem pritisku so sindikalni voditelji govorili tudi s kvestorjem, danes pa se bodo sestali z dr. Pala-maro. Sindikalisti zahtevajo poseg oblasti, da se doseže spoštovanje zakonskih predpisov o svobodi stavkanja. To je toliko bolj upravičeno, saj gre povečini za banke z veliko državno udeležbo. Danes ob 8.30. se bodo bančni uslužbenci zopet sestali na skupščini.
Stavkajočim uslužbencem so poslali solidarnostne brzojavke pokrajinsko tajništvo FIOM, sindikat pristaniških delavcev in sindikat uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic.
Pristaniški delavci so na svoji skupščini izglasovali tudi resolucijo, v kateri zagotavljajo pomorščakom, da jih bodo tudi konkretno podprli s svojo akcijo.
Stavka v podjetju ATA
Včeraj so delavci, podjetja ATA v Zavljah zopet dve uri stavkali ter s tem protestirali proti ravnateljstvu podjetja, ki jim noče priznati nobenih izboljšanj. Tudi včeraj so delodajalci skušali po koncu stavke, to je ob 9. uri zjutraj, prekiniti delo v tovarni. Popoldne ob 14. uri je bila v Zavljah enotna skupščina delavcev, na kateri so sklenili, da bodo danes ponovno stavkali. Sindikalne organizacije pa so poslale uradu za delo pismo, v katerem ga o-pozarjajo na položaj v podjetju
Sporazum pri Smolarsu glede odpustov
Včeraj je bila skupščina u-sluzbencev podjetja Smolars, na kateri so sindikalni voditelji sporočili, da so podpisali včeraj sporazum, ki so ga glede odpustov predlagali sindikati. Na ta način ne bodo odpustili več nobenega delavca. Tudi glede prejšnjih 13 odpustov so dosegli kompromis, tako da bodo odpuščeni utrpeli čimmanj škode. Podjetje je namreč najprej izjavilo, da bo odpustilo 30 delavcev.
Sindikalni sestanek slovenskih šolnikov
poro v znesku, 10.000 lir vddvi po , pokojnem občinskem tajniku Marinu;', itaV6‘ pa sklep za nakup novega avtobuse /j? občinsko prevozrtfško podjetje ACNA, ki bo stal nad 6,5 milijona lir.
Kar trije sklepi, ki jih je občinski svet tudi odobril, so se nanašali na občinske uslužbence ter delavce in uradnike podjetja ACNA. Tako je občinski svet odobril sklep glede nadurnega dela občinskih uradnikov ter sklep o zvišanju prejemkov delavcev in u-radnikov podjetja ACNA in o ureditvi vprašanja plače ravnatelja istega podjetja.
Sdglaspo je občinski svet tudi odobril sklep občinskega cidbofa žlede vzpostavitve avtobusne proge Cerej-Milje, na kateri vozi avtobus občinskega podjetja osemkrht dnevno.
Ker bodo kmalu dokončali gradnjo novega šolskega poslopja za srednjo šolo in strokovni tečaj, je občinski svet odobril nakup šolskih potrebščin, učil itd. v skupnem znesku približno 8 milijonov lir, nato pa je odobril nekatere spremembe letošnjega proračuna občinskega podjetja ACNA, in sicer zaradi odobrenega nakupa novega avtobusa ter zvišanja prejemkov uslužbencev.
Priprave za tržaški velesejem
Zanimanje za jugoslovanske potrebe po strojni opremi
V nedeljo dopoldne bodo | zlasti obsežna, saj prihajajo v
»večano otvorili tržaški mednarodni velesejem in sedaj že
vsi razstavljavci hite s pripravami,. da bodo pravočasno uredili svoje paviljone. Kot smo že poročali, Jugoslovani v palači narodov že teden dni urejujejo kolektivno razstavo, ki bo letos prav tako obsežna kot pretekla leta in na kateri bodo pokazali tudi nekatere zanimive nove izdelke jugoslovanske industrije za široko potrošnjo in med njimi motorna kolesa, hladilnike in podobne naprave. Pričeli so urejevati tudi lesno razstavo, ki bo letos nekoliko obsežnejša in posvečena v prvi vrsti izdelkom lesne industrije.
Zelo živahno je v paviljonu »F«, ki bo še zasilno urejen z montažno dvorano iz jeklenih cevi in v katerem bodo nameščena velika italijanska podjetja strojne industrije. Udeležba teh podjetij bo letos še
Trst prvenstveno zato, da bi prodrla na	jugoslovanski trg.
Upoštevali	namrep	moramo,
da se v kratkem predvideva zaključek sporazuma o posebnih dobavah in da vse kaže, da bo ta	sporazum	obsegal
kreditne dobave v višini 50 milijonov dolarjev. To pa pomeni, da	obstajajo	obširne
možnosti' dobav industrijskih izdelkov in zlasti strojne o-preme.	\	•	,	i
Med raznimi razstavami bo zanimivv tudi udeležba državnih železnic, ki bodo razstavljale na prostoru pred velesejmom in v dvorani poleg velesejemske uprave. Na odprtem prostoru bodo razstavili nekaj železniških vozov novega tipa, medtem ko bodo v zaprtem prostoru predvsem grafikoni, slike in drugi material o železniških gradnjah v okviru načrta o 45 milijardah lir.
Zanimiva pobuda turistične ustanove
»Luč in zvoK» novost Miramara
Predstavniki avtonomne turistične ustanove so včeraj pokazali novinarjem zanimive naprave, s katerimi bodo pričeli v kratkem s popolnoma novim jnačinom predstav na-zvanih «Luč in zvok» v Mira-maru. Gre za igro barv, luči, raznih zvokov, glasbe in govora, ki je nekaka osnova in ki povezuje celotno predstavo v zaokroženo dramatiko celoto.
V parku b Miramaru bodo to novo zvrst prvič v Italiji predvajali predstavnikom oblasti i» tiska 25,. junija, nato pa bodo predstave od sobote 27. junija za občinstvo vsak večer in sicer ob 21. uri in ob 22.00 uri, pri čemer bo treba plačati vstopnino 300 lir.
Gledalci bodo v popolni temi na posebnih tribunah postavljenih v ozadju tako, da bodo imeli pred seboj — nekoliko oddaljeno — mogočno gmoto miramarskega gradu.
Živahna gradbena dejavnost Premalo ljudskih stanovanj
Sestanek tajništva Delavske zbornice CGIL
Največ gradijo zasebniki - Tudi INA-Casa je pospešila svojo dejavnost - Letos bodo dogradili samo 380 stano* vanj 1ACP - Boljše perspektive za prihodnje finančno leto
Iz poročila, ki so ga podali na zadnjem občnem zboru tržaških industrijcev. je razvidno, da je zaposlenih v gradbeni industriji okrog 8 tisoč 600 delavcev. To je zelo veUlm število, zlasti če ga
gradben® dejavnost.
Kljub^semu temu JJa-Je še '■e<Jno občuti vel ko pomanjkanje stanovanj, predvpem
ljudskih". Ce namreč le površno - pregteižamo številke ~z>
gradnji stanovanj IACP, vidimo, da soj kljub emepjeni živahni gradbeni dejavnosti sorazmerno nizke, kajG.stano. vanj, ki jih gfddi IN“Al<?asa, ne moremo šteti vseh za ljudska, to je takšna, ki bi bila dostopna delavcem, čeprav jih zidajo z njihovim prispevkom. Tako je na eni izmed zadnjih .•ej občinskega sveta na pritožbo nekega svetovalca odbornik Geppi povedal, da se stanovanja INA-Casa lahko iazdelijo v tri kategorije; naj-
bolj ljudska da bodo v naselju San Sergio, «napol ljudska« pri Sv. Alojziju in Kjadi-nu, najboljša pa v Bovedu. Ta bodo seveda namenjena predvsem Uradnikom višjih kategorij, ki imajo kot delo-
stanovanja, ki jih zidajo za ezule, *toda ta niso na razpolago ostalim občanom. Po drugi s^tanj pa imajo ezuli pra-vco ao stanovanj iNA-Časa, seveda če so v delovnem razmerju in plačujejo zadevne prispevke.
Ljudskih staiiovanj je zgradila ustanova IACP z denarnim prispevkom dridve v finančnem letu 1957-1958 samo 420. Od teh naj omenimo 253 sianovanj na Kolonkovcu, 123 v Zindisu pri Miljah, 14 v Zavljah ter 20 v Gradežu, to je izven našega področja.
Skupno sQ-»a ta stanovanja izdali 1 milijardo 233 milijonov lir.
Od stanovanj, ki so v grad-
Sftidikar- sli&e^sfe šdle Ktbi članstvo na sindikalni sesta-
nek, ki 1)0 danes ob 18. rtri ng sedežu »ipdikita. Na dntv-ntm redu bo razgovor.o »u v RST.
Seja miljskega občinskega sveta
Tudi sinoči je bila redna seja občinskega sveta v Miljah, toda niso še izčrpali dnevnega reda in bo prihodnja seja v sredo ob 20. uri. V glavnem je občinski svet razpravljal in odobril nekatere upravne sklepe občinskega odbora. Predvsem je odobril mesečno pod-
Za Cvetko
VttDie rej .niipre\&č naklonjeno kopalcem. Voda se še vedno Bi dbbgo o««i» in tudi,#>ica }e malo. Kljub temu pa se ob kaki lepi sončni uri le zberejo v Grljanu kopalci, Sl ■se »*«ee bolj sonet jo kot kopajo. Sicer pa bodo tudi kopalej
prišli na svoj račun; julij in avgust se bosta gotovo maščevala- it hladni junij Tedaj pa bo ob obali vse polno ljudi, ki bodo iskali trohico svežine v »mlačni* morski vodi
nji, jih bodo letos dogradili okrog 330. Nekatera bodo izročili stanovalcem že ta mesec, druge pa do oktobra. Od teh je na Elizejskih poljanah skoraj dokončanih 49 stanovanj, prihodnji mesec jih bodo( končali 60 in v oktobru nadaljnjih 60 v naselju San Sergio, v avgustu 65 na Lonjerski cesti in kasneje še 86 Nadaljnjih 48 stanovanj dokončujejo v Zindisu v miljski občini. Računajo, da bodo do septembra dogradili tudi hišo z devetimi stanovanj pri nabrežinskih kamnolomih. t
Bolj obsežen je načrt gradnje stanovanj IACP v finančnem letu 1959-1960, to je stanovanj, ki so v gradnji in jih bedo dokončali prihodnje leto; stgnovanj, ki so jih že oddali, ali ki jih bodo v kratkem oddali v zakup, ter stanovanj, za katera pripravljajo ali so že pripravljeni načrti. Skupno gre za 1665 stanovanj.
V gradnji jih je 257. Od teh Jih gradijo 10 v Ul. Buonar-roti; 72 v naselju San Sergio, 63 v miljski občini, lo v dolinski itd.
V zakup je bila oddana gradnja 327 stanovanj, od katerih jih odpade največ na naselje San Sergio, in sicer 164; na Lonjerski cesti jih bodo zgradili 121, na Elizejskih poljanah 18, na Proseku pa 18.
V kratkem bo licitacija za gradnjo nadaljnjih 457 stanovanj, in sicer 112 v Rocolu, 54 na Elizejskih poljanah, 234 v San Sergiu, 51 v miljski občini itd.
Načrti so pripravljeni ali jih pripravljajo za 624 stanovanj. Od teh odpade skoraj 500 na naselje San Sergio in na 2avlje, nekaj na Milje, dolinsko in nabrežinsko občino.
Potemtakem naj bi začeli letos in prihodnjo pomlad zidati ekrog 1400 novih stanovanj, kar je vsekakor lepo število. Toda tudi s tem še ne bodo mogli zadovoljiti velikega števila prosilcev, saj je po raznih računih potrebnih še najmanj 10.000 ljud-——««-------------------
Volitve v Orionu
Jutri bodo v podjetju Orion volitve za obnovitev notranje komisije. Skupno bo volilo o-krog 300 delavcev in uradnikov, ki bodo izvolili 4 predstavnike za delavce in 1 za uradnike. Sedaj je notranja komisija sestavljena iz dveh predstavnikov delavcev CGIL, 2 predstavnikov delavcev CISL in enega predstavnika uradnikov CISL.
Delavci in uradniki morajo enotno nastopiti
Obsodba sindikata bančnih funkcionarjev, ki se nočejo pridružiti stavki bančnih uradnikov
Tajništvo nove Delavske zbornice CGIL je včeraj na svojem sestanku proučilo potek borbe pomorščakov in bančnih uslužbencev ter položaj v zvezi s sporom kovinarjev. Tajništvo je izreklo delavcem in uradnikom, ki »o v borbi, vso svojo solidarnost ter je odločno obsodilo nezakonita dejanja in strahovanje delavcev.
Prisilna izkrcanja, prijave stavkajočih pomorščakov, pritisk na posamezne pomorščake,. grožnje z odpusti, nestalnim uslužbencem nekega mestnega, l^ieditnega zavoda, telefoniranje na dom s pritiskom na svojce stavkajočih itd., vse to so dejanja in sistemi, ki so v civilizirani družbi nedopustni. Takšno ravnanje pa je še toliko bolj nedopustno in vse obsodbe vredno, ko gr® za podjetja z državno udeležbo, kot so FINMARE in razne banke, kjer razni funkcionarji strežejo načrtom monopolističnih skupin, finančnega kapitala in svobodnih brodarjev.
Kar se danes dogaja v Co-miiu, v Banco di Roma, ki
spadata pod IRI, v Tržaški posojilnici in na ladjah, se ^o gaja tudi v drugih podjetjih IRI ter v zasebnih tovarnah, kjer se delodajalci poslužujejo groženj, izsiljevanja in diskriminacij, da zavračajo vse sindikalne zahteve. Sedaj gredo nekateri krogi celo tako daleč, da obtožujejo bančne uradnike, da hočejo «zr-.šiti vlado«, pomorščake pa, da hočejo uničiti državno gospodarstvo. Gospodarji nočejo razpravljati o zahtevah delavcev ter zavračajo vse poviške z izgovorom o «višjih ,nteresih nacionalnega gospodarstva«.
To dokazuje, da se morajo vsi delavci in uradniki borit: proti enotni fronti delodajalcev, ki se obnašajo enako proti vsem kategorijam, ter jim odklanjajo vsa izboljšanja. Zaradi tega obsoja Delavska zbornica CGIL sindikat bančnih funkcionarjev, ki se ne udeležujejo stavke, čeprav bodo uživali poviške plač, ki si jih bodo priborili stavkajoči uradniki. Izražajoč vsem svojo solidarnost, jih poziva, naj okrepijo svojo enotnost ter naj odločno zavrnejo v&e poskuse odrekanja svoboščin.
Iz raznih zvočnikov prihajajo glasovi junakov — Maksimilijana in Carlotte. V skladu z razvojem zgodbe in raznimi dogodki, grad zažari v različnih lučih, kot bi gorel ali pa se obarva romantično rožnato ob zvokih dunajskega valčka.
Tehnično je celotna predstava zelo zapletena in so potrebne posebej zgrajene elektronske naprave, ki jih je dobavilo podjetje sFilipss in ki stanejo okoli štirideset milijonov lir. V centralni kabini je vrsta vzvodov, s katerimi je mogoče ročno in polavtomatsko prižgati in ugasiti ter uravnati jakost vsakega od tri sto postavljenih žarometov, poleg tega pa še druga naprava, ki ureja delovanje šestih skupin stereofonskih zvočnikov, med katerimi sta dva nameščena na čolnu na morju. Zvok pa je registriran na poseben magnetofonski trak, ki je povezan z neke vrste elektronskimi možgani tako, da določene svetlobne in zvočne efekte avtomatično urejajo.
Tej p obudi je zagotovljen uspeh, saj gre za zanimivo novost, ki ima vse značilnosti privlačne in morda celo nekoliko patetično-kričeče predstave. O dramatiki vrednosti pa bo mogoče reči nekaj več, ko bomo oideli predstavo v celoti.
Natečaj trg. zbornice
Natečaj tržaške trgovinske zbornice za najboljše izložbe izdelkov lokalne industrije in obrti je presegel vsa pričakovanja, saj se je za prvi natečaj za izložbo posvečeno lokalni proizvodnji testenin prijavilo preko sto trgovin. Zato je trgovinska zbornica povečala število odlikovanj, ki jih bodo dodelili zmagovalcem. Prvi natečaj bo od 21. junija do 4. julija in kasneje bo sledil drugi posvečen prav tako prehrambeni stroki.
Izžrebana nagrada obe. umetnostne galerije
Županstvo sporoča, da je bila 16. t. m. ob prisotnosti pred. st arnika finančnega nadzorni-štva izžrebana nagrada loterije Občinske umetniške galerije. Izžreban je bil listek štev. 262, ki je dobil sliko slikarja Černigoja. Dobitnik se lahko zglasi na županstvu, soba štev. 121, kjer mu bodo izročili dobljeno sliko. S seboj mora prinesti odrezek izžrebanega listka.
iiiiiiiiiiiiitiMiiitiiiiiiiiimiiimiiiiimmiiiiiiimiiimitiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiminmiMiiiittimfitiiiiiitiiiiiitiimiiitiiiitmiiiMi
Iz sodnih dvoran
Potrjena kazen avtomobilistu ki je povzročil liudo nesrečo
Mati in sin obsojena zaradi žalitev in groženj proti lastnici hiše
Prizivno sodišče je včeraj obravnavalo primer 47-letnega industrijca Daniela Zaniera, stanujočega v Vidmu, katerega je sodišče v Tolmeču 8. maja 1958 obsodilo zaradi nenamernega umora na 8 mesecev zapora pogojno, na plačilo sodnih stroškov, kot tudi na plačilo odškodnine 800.000 lir Pal-miri Quagliero vd. Facchin in Luigiju Lanzicherju.
Po govoru državnega tožilca Marsija, odvetnikov, zasebne stranke MartilJera in Verittija ter obrambe odv. Campeisa in Camilla Poiluccija, je sodišče prvotno razsodbo potrdilo in obsodilo Zaniera na plačilo novih sodnih stroškov ter na plačilo stroškov za odvetnika zase.bne stranke.	.
Zanier je bil obsojan zato, ker 'je' 18. marca 1957 povzročil hudo prometno nesrečo. V
bližini , jezera Cavazzo sta se
29-letni B rimo facchin, doma
‘vrni *•**	*rz	—	—.
iz vasi Enemdnio in 18-letni Renato Lanzither, doma iz Ampezzff peljala z vespo. Pri-votfla sta do nekega križišča,
ko jima je nenadoma prečkal cesto avtoi ki ga je vozil Daniele Zanier iz Vidipa. Avto je trčil v vespo, prt čemer Je mladeniča vrglo v obcestni ja-
rek, vespo pa je potegnil s sabo še nekaj metrov dalje. Oba mladeniča sta bila takoj na mestu mrtva, medtem ko je dobil Zanier le nekaj lažjih poškodb. Edini očividec pri nesreči, ki je prav tedaj privozil mimo, je na sodišču v Tolmeču povedal, da sta bila tako vozač vespe, kot tudi vozač avta zelo neprevidna ter nista dala znakov, ki so predpisani pri prehodu križišč.
Predsednik sodišča Nardi — državni tožilec Marši — zapisnikar Boico.
# # *
Hišni prepiri so pripeljali že marsikoga pred sodišče. Tako se je zgodilo tudi 50-letni A1-dini Guštini, stanujoči v Ul. Zovenzoui’1 in njenemu »inu Mariu, stanujočemu v Milanu, ki sta se morala včeraj zagovarjati na preturi zaradi žalitev in grpženj proti 65-ietni Zipo Adelaldi \d. Tavantini, laitnicj hiše, v kateri sta tudi
v dveh ali treh dneh. Povedala sta, da sta se včeraj popoldne vozila s tovornim motociklom po S.M.M. Sp., ko je Serazin nenadoma izgubil oblast nad vozilom ter se je zaletel v zid. Tudi vozilo je utrpelo pri trčenju precejšnjo škodo.
da bodo naletele na njihovo razumevanje in odobravanje
V «Demokraciji* dne 15. t. m. je izšel članek z gornjim naslovom, v katerem je član-kar precej neokusno napadel dva član devinsko • nabrežin-ske občinske uprave. Z lastno |
'Neslovenska pot
vico neokrnjene rabe slove n- . drži trditev, da je moč izbo neokusnostjo te lahko" nsakdi I skega jezika v vseh javnih in | jevati kakršno koli trajno in | redu. Mislim, da bo treba za
Jasno je, da s tem, kar sem povedal, nikakor nisem mislil da je zadeva z javnim napisom uStrada a fondo cieco« v
Včeraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji novi prispevki;
Dorica Makuc 1000, Marija Paušič 500, Danila Tretjak 500, Ersilia Cok 2000, p. d. slvan Cankar* 2000, Hervatin Ana 300, N. N. 100, Uršič Ema 100, III.a višja real. gimnazija 1500, Prof. N. N. 1000, Silva Pregare 500, družina Sosič I Bazovica! 500, Marija Domicelj 500
Skupno 10.500 Prejšnja vsota 859.700
Skupno STO 200 Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika. Trst, Ulica Montecchi 6, tel. 93*08 in 94631 Uprava Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška št. 2*. tel. 37338 Po vaseh nabirajo prispevke tudi prosvetna društva.
razmetuje, kolikor ga je vo Ija, lo je pač stvar bolj ali manj razvite osebne estetike, ki je pri nekom takšna, da vselej in povsod samo zmerja, pri nekom drugem pa, da korektno, čeprav ostro razpravi ja, polemizira, tudi n upada, toda vselej snažno, dostojno m zato prepričljivo.
Z omenjenim člankom pa nista bili »(BiuAvdi^aTno omenjeni neinfetmtifftn osebi, temveč se, i čuti prizadetega tudi podpisih!, ki je! t>-ptvi ‘brsti poklican, da odgovarja za vse, kar ni v skladu s poštenim, koristnim in pravičnim upravljanjem v omenjeni občini.
Brez dvoma je vprašanje pravic slovenskega življa v narodnostno mešanih občinah e-no najbolj perečih, a tudi eno najdelikatnejših. Dolžnost sleherne napredne uprave v teh občinah je in bo, da se z najbolj ustreznimi sredstvi vztrajno, nepopustljivo in dosledno bori vse dotlej, ko bo slovenskemu življu zagotovljena zares polna državljanska I enukopravnost, vključno s pra-
privatnih nastopih ter manifestacijah, vključno s pravico, da se otroci vzgajajo in poučujejo v njihovem materinskem jeziku, vključno s pravico, da se javna poslopja, ceste, ulice itd. v narodnostno mešanih krajih označujejo ter opremijo tudi s slovenskimi napisi.
Za dosego tega je potrebna po eni strani vztrajna in or-panično postavljena ter izpeljana akcija konstruktivnega pritiska pri kompetentnih oblastvenih organih z dokončno uveljavitev Londonskega sporazuma s prilogami, kakor tudi za uveljavitev tistih naprednih načel italijanske ustave, ki zagotavljajo manjšinam popolno državljansko enakopravnost tudi v pogledu njihovih posebnih pravic; po drugi strani pa je obenem potrebna tudi nič manj važna akcija potrpežljivega in doslednega prepričevanja italijanskih množic, da spregledajo in razumejo potrebo, da od svoje strani podpro slovenski živelj v njegovih upravičenih osnovnih narodnostnih zalite-! vah. V. nobenem primeru ne
koristno, z napredno vsebino izpolnjeno uveljavitev manjšinskih jezikovnih in ostalih pravic mimo, ali celo proti mnenju in razpoloženju italijanskih množic, oziroma, da se jasneje izrazim, brez potrebnega razumevanja in zavestne pomoči od strani teh množic v borbi manjšine za njene pravice.
Rešitev vprašanja naših narodnostnih pravic potemtakem ne more zaviseti prvenstvo od tega, ali smo uspeli nekje pod roko izsiliti in postaviti tablo s slovenskim napisom, morda dve tabli, ali več tabel, ugotovljajoč hkrati, kako je to naše dejanje dejansko objekt popolnega nerazumevanja in celo sovražnega nasprotovanja od strani italijansko govorečega prebivalstva, s katerim že stoletja živimo drug ob dragem. V resnici je bistvo vprašanja ter njegove rešitve v lem, da je neprimerno bolj koristno in tudi pravilno, če uspemo te table postaviti, denimo, ob podpori tudi naših italijanskih soobcanov, uh pa vsaj tako, J
začetek vsaj občinske ceste postopno opremiti z dvojezičnimi napisi. Obenem pa sem tudi trdno prepričan v to, da je potrebno vse takšne in podobne naše pravice doseči samo v treznimi ukrepi in strpnostjo, dasiravno vztrajno sledeč začrtani poti. Nedeljskega izletnika, ki mu je omenjeni javni napis padel v oči, pa naprošam, naj bo tako Ijiv beznjiv in naj se pri ustreznem uradu pozanima, kdaj je bila predmetna enojezična tabla v Nabrežini postavljena, oziroma ali ni podpisani že pred meseci, kmalu potem ko se je pojavila na označenem mestu, naročil občinskemu tehničnemu uradu, da poskrbi za dvojezični napis. Pisec članka v »Demokraciji« bo na tem u radu z lahkoto zvedel za vso resnico. In če se bo potem, ko bo to resnico izvedel, zagnal z isto ostrostjo, kot jo je pokazal v odnosu do obeh članov uprave, tudi proti pra oemu krivcu, bo s tem samo dokazal svojo nespristranost m objektivnost.
DUŠAN FURLAN
obtoženca stanovala. Tavantč
nijeva se z Gustinijevo in njenim sinom n! nič kaj dobro razumela. Kot je sama povedala na sodišču, sta jo mati in sin večkrat žalila, ji trgala telefonsko žico in ji ečlo grozila. Zaradi tega ju je Ta-vantinijeva tožila.
Sodišče je spoznalo Gustinijevo in njenega sina za kriva ter ju je obsodilo na en mesec zapora pogojno ter na plačilo sodnih stroškov.
Pretor Tavella — odvetnik zasebne stranke Filigrana, o-bramba Affatati.
Padla je z lambrete
58-letna Iolanda Trevisan poročena Bernardini, stanujoča v Ul. Xidias 4, se je včeraj vozila s svojim sinom Romanom na lambreti po Ul. Gambini, ko ji je nenadoma spodrsnilo ter je med vožnjo padla na tla, pri čemer si je poškodo vala levo koleno. Trevisanova se bo morala zdraviti v bolnišnici najmanj 20 dni.
—« ■-----
S tovornim motociklom v zid
Na prvi kirurški oddelek glavne bolnišnice so včeraj popoldne pripeljuli 31-letno Mal-dino Stransiach por. Serazin iz Ul. Campanelle 130-1 in njenega moža 35-letnega Emilia Serazina. 2ena se bo morala zaradi ran na glavi, rami, rokah, levi nogi in zaradi lahkega živčnega pretresa zdru-viti v bolnišnici najmanj 10 dni, njen mož pa ima le manjše poškodbe na vratu in levem kolenu ter bo okreval že
O V ponedeljek bo na sedežu Zveze industrijcev sestanek, na katerem bodo razpravljali o 11 odpustih, ki jih je napovedalo podjetje Stock.
OD VČERAJ DO DANES
>CCCCCCCC^2CO^0CO5?^*CiCC«CCiCC
K X G
Predstavi na prostem v TREBČAH
(dvorišče stavbe šf. 90) JUTRI 19. t. m. ob 20.30 MARIJA HOLKOVA:
PEPELKA
mladinska igra v štirih dejanjih
V nedeljo 21. t. m. ob 20.30 SREMAC KOSAR:
Pop Čira
v
in pop Spira
komedija v treh dejanjih
■KLETI
PLANINSKI IZLET V RAKOVO DOLINO SPDT priredi v nedeljo 21. t. m izlet v čudovito Rakovo dolino pri Postojni. Odhod zjutraj z ljubljanskim avtobusom z avtobusne postaje. Pojasnila in prijave v Rimski ulici 15, II.
SPORED PLANINSKIH IZLETOV TRŽAŠKEGA SPD JUNIJA IN JULIJA T. L.
21. junija v Rakovo dolino, za imetnike potnih listov,
28. in 29. junija na Ratitovec nad Podbrdom, s potnim listom.
12. julija na Kobiljo glavo -Jalovnik nad Tolminom, s prepustnico.
26. julija na Coglians v Karn-skih Alpah oz. na Peralbo ali pa .ia Nevejsko sedlo kot izhodišče na Kanin, Viš ali Spik nad Policami (Montaž).
( Šolske vesti )
ZRELOSTNI IZPITI Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu se prjčno zrelostni izpiti dne 1. julija ob 8.30 uri s pismenim izpitom iz italijanščine.
Marconi 20.00 «Odločnost ubijanja«, R. Todd.	,ei
Ponziana 20.15 »La ragazza palio«, D, Dors.	,
Secolo (Sv. Ivan) «Zgrešem človek«, J. Wilson.
Slad 10 2U.00 »Princ in plešama , M. Monroe, Laurence Oliver-Valmaura 20.45 »Kleopatrine N bežni«, Rfionda Fleming.
ČETRTEK, 1*. junija 1959 HADIO TRST A _ 7.00 Jutranja glasba; 11.30W» obvezno, drooiž od vsepov-12.10 Za vsakogar nekaj; IA« svetu kulture; 12.55
dre KostelaneJz; .13-30,L?,hi?eifM lodije; 17.30 Plesna .giasba,.^
Z začarane police; 18.10 RK Strauss: Tako je govoril za stra, simfonična pesnitev, OP- , 18.45 Fred Buscaglione m njes Asternovas; 19.00 Šola m v^ t 19.20 Pestra glasba; 20.0°,,pP°in 2U.30 Orkestri Pourcel, Jouvir) Vval-Berg; 21.00 Iz življenja "•“v-Jancev; 21.40 Melodije zJ‘®sti! 22 00 Iz sodobne književnosti.
iz 5UUUUUC 22.15 Zborovske skladbe Antoata Foersterja; 22.35 Schubert,
za klavir št. 21 v G-duru; Polnočna glasba
THST	[g
11.30 Simfonična glasba; Tretja stran; 12.30 Glasbeni ^, bum; 17.00 Tedenska oddajsP^j. ljit in pripovedk; 19.30 K■ . 0 ska vprašanja; 21.00 Gioacch>n Rossini: «La pietra del Par B ne«, ope-ra v dveh dejanjin-
SOLSKA RAZSTAVA Državna nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu — Rojan, Ulica Montorsino štev. 8. III. — priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov letošnjega leta.
Razstava bo odprla od vključno četrtka 18. junija do vključno ponedeljka 22. junija t. I. vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure.
KINO
D
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. junija se Je rodilo v
Trstu 7 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke ni bilo nobene.
UMRLI SO: 88-letna Josiplna Hervatlch, 64-letna Glovanna Bea-covich por. Pomasan, 77-Ietni Um. berto Dominco, 65-letni Glovanni Milil, 54-iefni Argeo Krassnigg, 65-letnl Giuseppe Flammini, 78-let-ua Magdalena Godina vd. Sancin.
—«»-------
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče;
Ezcekior 16.00 »Pot zla«, Elvis Presley.
Penice 16.00 »Obleganje Apašev«, G. Roland, G. Farrel.
Arcobaleno 16.00 »Nurnberški proces«. Največji in najbolj dramatičen proces v zgodovini. Prepovedano mladoletnikom.
Supercinema 16.00 »Osvajalec Mongolcev«, Boris Andrejev.
Filodrammatleo 15.00 »Dunja, hčerka stepe«, Eva Bartok. Prepovedano mladoletnim.
Grattacielo 16.00 «Kitty», Romy Schneider, K. Bohm in O. E. Hasse.
Cristalto 16.30 »Raj barbarov«, Buri Ives, C. Plummer.
Caprtol 16.30 »Poslednja izpoved«, A M. Ferrero, M. Serato, A. Foa. Cinemasc. Techn.
Astra Roiaoo 16.30 »Parižanka«, Brigitte Bardot.
Alabarda 16.30 »Ogenj pod kožo«, RaymOnd Pellegrin, G. Pascal. Prepovedano mladoletnikom.
Aldebaran 16.00 »Tista leta«, C. Autant Lara, E. Feuillere.
Ariston 16.00 Glej poletni kino.
Aucora 16.30 «24 ur pri Scotland Vardu«, J. Havvkins.
Garibaldi 16.00 »Pregnanci iz Bo-tany Baya», Alan Ladd.
Ideale 16.30 «D’Artagnanov meč«, P. Cavanaugh, R. Clark.
Impero 15.00 «V kraljevi službi«, N. Tlller, J. Marais. Cinemasc. Techn.
Italia 16.30 »La violetera«.
Moderno 16.00 »Angelski obraz«, M. Rooney, Sir C. Hardwye.
S. Marco 16.00 »Zdravnik in čarovnik«, De Slca
Savona 16.00 »Bandldo«, H. Mit. chum.
Viale 16.00 »Koder teče reka«, James Stevvart, R. Hudson.
VMtorio Veneto 17.00 »Grešniki v blue jeans« P. Petit, A. Pa-risy Prepovedano mladoletnim.
Masslmo 16.30 »Utaški pištole-ros«, R Calhoun, S. Cummings.
Novo cine 15.30 »Lorella«, L. De Luca, M. Arena.
Ooeon 14.00 »Dolina usode«, G Feck in G. Garson.
Radio. Zaprto.
»ovalne« 		106	176	165
limone 		71	141	118
marelice 		141	306	188
češnje	47	376	94
jagode 	 jabolka;	188	176	153
»abbondanza« . . .	59	94	71
»delizia« 		71	188	185
«imperatori» ....	71	118	94
breskve I. .....	106	133	141
breskve II		12	94	71
beluše 		120	250	200
rdeča pesa ....	20	50	30
PCSH •«••*•§•	20	40	40
zelje . . 		12	47	36
kumarice		47	171	106
čebula 		32	59	47
novi fižol 		118	185	141
stročji fižol ....	47	188	94
razna solata ....	30	100	60
nova solata ....	100	200	150
krompir ......	11	33	31
grah . . 		59	118	83
istrski grah ....	71	118	106
paradižnik		47	165	94
zeleni radič ....	40	360	80
bučice 			29	110	47
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni <3. stolpec).
Valute
] Milan		Rim
Zlati funt	5900,—	6100,—
Marengo	4400 —	4525,—
Dolar ....	617.—	621.—
Frank franc	1^3.—	125.—
Frank švlc, .	142.50	144.—
Sterltng	1725 —	1750.—
Dinar	80 —	83-
Šiling	23.75	24.25
Zlato	702,—	704 —
Zah. n. marka	148 —	149,—
LETNI
Arena del Flori 20.00 «2ena treh obrazov«, J. Woodward, D. Wayne
Arena Diana 20.30 «Junakl 1.000 legend«, P. Henreid.
Ariston 20.30 »Cafč chantant«, E Giusti, Tognazzl.
20.45 »Karavana proti jugu«. Tyrone Povver.
Paradtso (Ul. Moilno a Vemo U) 20.00 «Junaki stratosfere«, V. Leith !n J. Hodnjak.
II Hllllllll 11111111111111111,1111 MUH IllUllllllItl«!
NOČNA SLUŽBA LEKARN
All’Alabarda, Istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5; Praxmarer, Trg Unlta 4; Prendi-ni, Ul. Tiziano Vecellio 24; Hara. baglia, Barkovlje; Nicoll, Skedenj.
II. PROGRAM
10.00 Zeleni disk - ona ska pestra oddaja; 14.00 U“’.7o0 in tretji; 16.00 Tretja stran, Koncert operne glaspe,
Victor Hugo: «Clovek, ki se ^ je«, roman, sedma in zaonj oo daja; 19.00 Stari pianino; [ren »Pariški kavalir«, igra dejanjih.
KOPER »sini* 12.30, Poročila v italijanščini.
17 15 19 15 22.30.	,3.30,
Poročila v slov.: 7.30.
l5'00	-	, 00-7 15
5.00-6.15 Prenos RL; l-'ToWo Frenos RL; 7.15 Glasba za u jutro; 7.40 Glasba za dobro i 11.00 Otroški kotiček; 1LJJ* ^ Škotska uvertura — M. ‘Pj;„nraK: Kavkaška suita — A,.
pvora^j
Valček št. 1 op. 54; po željah; 12.50 Glasba P° ‘-Uti; (II. del); 13.40 Kmetijski n» jz 13.45 Godba Ljudske Ljubljane; 14.00 Glasba P®.z 14,40 14.30 Pogovor z voI‘Yc,;. 15.2O Glasba po željah (II. den, l7g() Slovenske narodne; 15„r«pstcr Prenos RL; 17.00 Igra onern* Johnnv Douglas:	17.30	'-'v	,-e.
Johnny Douglas; 17.30 "<7aSSe. glasba (Nicolai, Puccini, ^ net, Verdi, Prokofjev); 18U7:.
radij#?
Vojnovič:	«Ekvinokcij»,	^"^jjje;
igra:	18.53	Zabavne	■“Voitini
19.30-22.15 Prenos RL: 22J’ ;
orkestrom Ted Heath,
Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m. 2«-*	8 00,
Poročila: 5.00. 6.00, 7.uu, )93q, 10.00,	13.C0.	15.00.	17	00.
22 00. 22.55	t(v
8.05 Glasbeni album; 8.w ma. piši in spomini: Lesseps, rujeni-ram umreti!; 9.00 S Prlli,,-iniinl mi domačimi insfrUtYifIstri eV'
mi oomacimi insiruin-- ■ cv-ansambli; 9.20 Plesni °y‘.gio6°" ropskih radijskih postaj; bert Schumann: Fantazijs«■. igra
1,1______________10*	1	.	-m!
Dert DCJiurnanTi. r amdtij- _ jgr«* be za klavir op. 12; *Sff^ro»P> Joe Loss s svojim	0per*
11.00 Arije iz francoskin ^ a) 1.30 Oddaja za ciciban« naj-
šl.oi/ VVUdJd ‘'O VIVI»— _	|| PJ'
Nekaj drobnih zgodbic njca! mlajše — b) Glasbena s< orein-
imajsc — vi 12.00 Slovenske narodne op j l.iavi klavirja; 12.15 KmetU^fJi.
l.iavi klavirja; 12.15 K,m , jntiarOj sveti — Ing. Mihael L ijenk. Važnost selekcioniranih	15
!2.25 Melodije od tu in ta"‘'eStiia: Zabavna glasba, vmes op, ra s 13.30 Mihovil Logar: Uver paVel operi Jara meščanka ~~ ir in Slvic: Divertimento za K> j> orkester; 13.55 Skladbe Pe„dtjaja: parja; 14.15 Turistična	in
14.30 'Naši' poslušalci iestda)",as. pozdravljajo; 15.15 Zabavn a(tle;
pvwi,,,jajv. m.i„ ——- _p.uiarne*
ba, vmes	obvestila in	r	i6°°
15.40 Na platnu smo vi.ne rjiash6" Izbrali smo za vas: 17.10 , tg0va na križanka št. 4: 18,00 Ce . ^ reportaža;	18 15 Ivrajo	ve	uru-
bavni orkestri; 18.45 Rad P na-verza — Boris Ziherl: Iyj. jg.OO cionalno vprašanje — „Kvesh'3 Zabavna glasba, vmes rr dnev' in reklame: 19 30 Raditsk ^ rlk; 20.00	Četrtkov večer	G„.
čih pesmi	In napevov:	,;viienJa
stav Krklec: Žuborenje ivf' za-(ponovitev); 21.30 Iz h0’?..,- G0-kladniee — Franz Schube <ve-dalni kvartet št. 8: 22.15	_|eii5.
tu jazza: 23.10 Zvonimo N,t Frva simfonija; 23.15 rO) »King* Cole,
RTV JUGOSLAVIJA ^
Od 20.50 dalje prenos tuje TV postaje.
TELEVIZIJA 17nfl od-
14.00 Šolska oddaja; 'l.r0lll»-dala za otroke: 18.30 t jg.05 18.45 Stari in novi 9porLv if Pouk angleščine:	20.00 sqA-
kmete: 20.30 Poročila; 21 ™	?0.
nehaš ali nadaljuješ?«. rcčila,	—
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljdj® ja-vsem, k: so kakor k :,razi11 stili spomin in onT0- ,hi n3* sožalje ob bridki iz=u šega nepozabnega
ADRUANA ŠČUKE
dČuK*
Žalujoča družina = in ostali sorodni
Naša draga mama in nona
IVANA KOJANEC-COCEANI
stara 88 let
je preminila 17. t. m.	jn
2alostno vest naznanjajo užaloščeni sinovi hčere, snahe, zetje, vnuki in vsi ostali sorodniki-
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 18. t- ln’ ob 17.30 uri iz hiše žalosti v Nabrežini.
Najtopleje se zahvaljujemo čč. g. župniku iz N brežine in zdravniku dr. Posarelli.	i
Družine Kojanec-Coceani, Kakos in zar Nabrežina. Tr*t, Rim, Bupnos Aires. 18.6.195ih^^
*
Dne 17. t. m. je preminil
JOSIP FLAMMINI
Sporočajo žalostno vest Vsem sorodnikom, Pr jateljem in znencem, soproga, sinova, snaha in o51 lo sorodstvo.
Prenos dragega pokojnika iz splošne b°lnifnii(8 na Opčine bo danes, dne 18. t. m., kjer bo ob uri pogreb na domače pokopališče.
Trst, Opčine, 18 junija 1959.
ODKRIT POMENEK MED NAMI SAMIMI...
Je naše obnašanje do moža vedno primerno in pametno?
Malo je stvari, ki bi človeka bolj razkačile kot zaklenjena vrata lastnega doma, hiedtem ko ste vi zunaj brez kijuča. To sem ugotovil, ko sem se nekoč v poznih noč-hih urah vrnil pred svoja Vežna vrata.
Zena je bila seveda že v Postelji. Ko sem si na hitro °"ledal okna v pritličju, sem takoj uvidel, da so vsa zaprta in zapahnjena. Razumljivo, Doris je bila vedno telo skrbna.
Ni mi preostalo drugega kot preizkusiti s trkanjem. Poropotal sem in počakal. Odgovora ni bilo. Znova sem Potrkal. Po vsej hiši je odmevalo. Z občutkom krivde iem se ozrl po ulici, da bi videl, ali nisem s svojim trganjem prebudil vse soseske. Se vedno pa ni bilo ni-
mesta za polovičarske ukrepe. Moral sem ražbiti okno. Izbral sem si primerno ' okno ter -pobral opeko. Nočno tišino je pretrgalo žvenketanje drobečega se stekla,
Prevftmo sem nato odprl o-kenski okvir in zlezel noter. Vsaj v hiši sem bil. Zdaj pa k stvari. Prižgal sem luč in pritisnil na kljuko. Vrata se niso odprla.
To pa je bilo že od sile: Skobacal sem se spet skozi okno in zlezel pred hišo. «Kaj pa je spet to!» sem vpil. dVrata v zadnji sobi so zaklenjena.«
«Vem,» je rekla Doris. »Poroči vedno zaklepamo vsa vrata, kajti če bi vlomilec prišel v sobo, bi vsaj ne mogel krasti tudi drugod.«
Ko sem bil ponovno v sobi, sem zaslišal Dorino vpitje. Niti ene same besede nisem razumel. Ni mi preosta-jalo drugega, kot da sem se ponovno vrnil pred hišo. Skozi okno, seveda.
«Ce lahko prideš v zadnjo sobo,« je vpila Doris, «poišči si v predalu omare ključ od vežnih vrat,«
Kmalu nato so bila vežna vrata odprta. Čutil sem, da mi je vendarle 'uspelo. Z o-lajšanjem sem položil ključ na stojalo v veži.
Zdaj bom stopil po vsej hiši. pobral vse ključe in jih preizkusil. Morda pa bo le kateri odklenil vrata v spalnico.
Ne, ni potrebno — na o-kenski polici je ležala žepna svetilka. Z njo mi prav gotovo ne bo težko najti pravega ključa na vrtu.
Seveda, kmalu sem ga našel. Bil je sredi cvetlične grede. Sklonil sem se, da bi ga pobral... Tedaj pa sem se na nekaj spomnil.
«Kako pa ti gre?« je v tem vprašala Doris.
«Poslušaj,» 'em rekel, «ali znaš dobro loviti? Kajti vrgel ti bom ključ, tako da boš lahko stopila dol v vežo in mi odklenila vrata. Ko sem namreč odšel z žepno svetilko na vrt, sem za sabo za-sunil vrata...«
ALI SO BILE RONKE NEKOČ V RUM JANU?
— *
Kraj, kjer danes leže Ronke je gotovo pokrivalo močvirje
Po vsem sodeč, je to ime slovenskega izvora
Ronk (po domače Ruenk) tmafno tudi v Skednju, in čicer je to tisti kraj, kjer se današnja ulica Baia-monti odcepi od Istrske ceste. Ako bi bila beseda Ronk v rabi samo v slovenščini, bi se dalo morda še govoriti o tem, dali je izposojena iz furlanšči-ne ali ni; a to besedo poznajo tudi Rusi, in o njih se vendar ne more domnevati, da bi jo prejeli v dar od Furlanov. Ruščina sicer ne pozna ronka in obronka, pač pa ima glagol ronjatj, spuščati na tla, padati iz rok; isti gla-
Ronchi je italijansko i-me za prvo postajo po Tržiču proti Gorici, ki jo mi imenujemo Ronke. Po velikem Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju bi bilo slovensko poimenovanje izpeljano iz i-talijanskega Ronchi. to pa iz furlanskega Rone (čitaj: Ronk). Kaj da pomeni ta beseda v furlan-ščini in da-li sploh nekaj pomeni, nam Pleteršnikov Slovar ne pove. Krajevno ime Ronk, obronk, ki ga srečamo povsod po Slovenskem, bi torej izhajalo iz furlanščine. To ime
Krtače za če
Krtače za čevlje moramo od časa do časa oprati v močni milnici, ki smo ji dodali še nekaj salmiaka in terpenti-dovega olja. Ce želimo, da se nam bodo čevlji zares bliščali. dodajmo loščilu za čevlje nekaj kapelj petroleja. Paziti pa moramo, da ne bo preveč pe-tioleja, ker nam bodo sicer čevlji razpokali. Najbolj se bodo čevlji bliščali tedaj, če jih oomo očistili in namazali z ioščilom zvečer, odrgnili pa naslednje jutro in po možnosti najprej s krpo, ki smo jo za nekaj sekund držal5 nad vi očim štedilnikom.
HOROSKOP
 ZA DANES___
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Tudi če se razjezite, ne storite ničesar v jezi, pač pa počakajte, da se pomirite.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan bo primeren za najrazličnejša dela. Dobili boste vesti, ki vas bodo spravile v dobro voljo.
DVOJČKA (od 21. a. do 22. 6.) Ponovno boste srečali starega znanca, ki vam bo omogočil k nadaljnjim poslovnim uspehom.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na vidiku so novi stiki, poseb. no v poslovnih zadevah, ki bi se pa mogli spremeniti tudi v tesnejše prijateljstvo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce se boste postavili na stran pravice, vam ne bodo zame-lili niti preveč odločnega in grobega nastopa.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čeprav se vam ponuja priložnost poštenega sodelovanja, bo bolje, da se dela lotite sami
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Primeren čas za večje odločitve. Našli boste človeka, ki vas bo razumel in vzljubil.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Navdih je sicer odličen, le da bo od njega malo materialne koristi.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neki tovariš vam bo pomagal iz zapleta. Ne bodite nehvaležni, da se vam ne bi to kdaj maščevalo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dan vam obeta veliko lepega. Ce pa boste preveč pričakovali, boste zvečer razočarani.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2 ) Možnosti bo več, le da bo izbira težka. Zato bodite previdni in ne mislite le na neposredne koristi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Po_ tovanje ali premestitev, ki je niste pričakovali. Naj vas to ne loči od prijateljev, posebno ne onih, ki so vam bolj pri srcu.
k. «4*1? Ati
MODNI POMENEK
Naj še povem, da je bilo tekmovanje pod pokroviteljstvom kozmetičnega oddelka tNarta*, tovarne kemičnih izdelkov ^Ilirija* iz Ljubljane.
In za zaključek moram povedati še to, da sem na tem tekmovanju videla tudi prekrasne pričeske za otroke in da me je njihova e-nostavnost in lepota res navdušila.
Nič čudnega torej, če so si mariborski frizerji in frizerke priborili prav vse pokale, z izjemo enega, če vas torej pot zanese v Maribor, ne pozabite obiskati tamkajšnjih frizerk. Napravile vam bodo takšno pričesko, da jo boste zadovoljne.
NEVA
dnevne pričeske sem se tako navdušila, da mi je bilo zal, da si človek — kljub vsem ugodnostim nove mode ne more privoščiti vsak dan druge barve in drugačnih las.
Večerne pričeske so bile sicer zelo lepe, a tudi zelo zelo komplicirane. Videla sem tu pričeske z rožnatim, vijoličastim, modrim, oranžnim in rdečim nadihom in nekatere od teh so me kar osvojile. Vsaka pričeska zase je bila prava umetnina. Nisem si zapomnila imena tekmovalke, ki je odnesla prvo nagrado — toda če bi bilo po mojem, bi jo morale dobiti prav vse.
Če vas zanima, kako je tekmovanje potekalo, naj vam povem, da so ga organizirali v eni najlepših mariborskih kavarn, in sicer v mariborski «Veliki kavar-ni*.
Posebna strokovna komisija je ocenjevala posamezne pričeske in modele, medtem ko je številno mariborsko občinstvo sledilo z velikim zanimanjem poteku tekmovanja. In če bi bila kavarna še večja, bi bilo tega občinstva še več, kajti prav redke so verjetno one Mariborčanke, ki jih ne bi zanimalo, kakšne pričeske in kakšne barve las so v modi.
Če si mislite, da imajo lahko razstave najmodernejših pričesk samo takšna mesta kot so Pariz, Rim, London itd., se zelo motite. Maribor ni nikak Pariz — skromno, a zelo lepo mesto je — in vendar se lahko ponaša s takšno razstavo pričesk, ki bi bila še Rimu in Parizu v ponos.
O kakšni razstavi govorim? O tisti vendar, ki sem jo lahko prav te dni videla v Mariboru na četrtem republiškem strokovnem tekmovanju v brivsko-frizerski stroki, katerega se je udeležilo nič manj' kot 74 brivcev, frizerjev in frizerk iz vse Slovenije.
čeprav so frizerji in frizerke Slovenije poznani daleč naokrog kot eni najboljših v svoji stroki ter so na vsedržavnih in tudi na mednarodnih tekmovanjih v brivsko-frizerski stroki odnesli že marsikatero prvo nagrado, so vendarle na tem tekmovanju — vsaj po mojem skromnem mišljenju — prekosili sami sebe.
Imena pričesk si sicer nisem zapomnila, ker so bila precej komplicirana. Še vedno pa imam pred očmi nekatere dnevne in večerne pričeske, ki so mi bile zelo všeč. Za nekatere
V odgovor na sprejem predsednika republike ob priliki praznika republike priredijo italijanski monarhisti istega dne svojo «dobrodelno» večerjo, da bi pomagali svojim monarhističnim sirotam. Na sliki: pribeeša Belmonte «dobrodeino» večerja.
IZREDEN_ PRIMERPOZRTVO VALNOSTI
S hromo ženo na rokah prehodil 600 km dolgo pot
n.i(M \	:	:'.......... 1
Končno somii Tvoja mati mi je že Šla na živet
Zaključek šolskega leta v Dijaškem domu
Gojenci so se od doma poslovili
z uspelimi pevskimi in igralskimi točkami
Zadnji razgovor predstavnikov Dijaške Matice s starši ■ Poslovilne besede dijakinje Rosane Marinič - Igra «Cista vest»
Preteklo nedeljo so imeli tudi v Dijaškem domu na Svet»-gorski cesti zaključek letošnjega šolskega leta. Ob 15. uri je bil roditeljski sestanek, na katerem je v imenu Dijaške Matice govoril njen predsednik o uspehih in napakah pri delu v minulem letu ter dal staršem koristna navodila za počitnice in za začetek prihodnjega leta. Obenem pa je grajal tiste starše, ki se še vedno ne brigajo v dovoljni meri za napredek svojih otrok v šoli in izven nje. Pri tej priliki so staršem razdelili tudi ocene otrok, ki sp gojenci v domu
Sledila je kulturna prireditev, ki je kljub skromnemu prostoru in nadvse skromnim sredstvom, katere so imeli prireditelji na razpolago, prav lepo uspela. Najprej se je maturantka z učiteljišča, Rosana Marinič s krajšim nagovorom zahvalila vsem tistim, ki so gojencem pomagali pri študiju.
• Prvi naši dobrotniki, je dejala govornica, so naši ljubi starši, ki so se odrekli marsičemu, da smo lahko študirali. Z delom in hvaležnostjo vam hočemo vsaj delno poplačati vaše žrtve». Zahvalila se je tudi odboru Dijaške Matice, ki tiho in nesebično dela za blaginjo slovenskih dijakov.
• Tudi njim obljubljamo, da bomo njihovo tradicijo nadaljevali, da jim bo to v najlepše zadoščenje*. Govornica se je spomnila v svoji zahvali tudi predstojnikov in vzgojiteljev v Dijaškem domu ter jih v imenu vseh gojencev prosila, naj jim oprostijo vse nerodnosti, ki so jih med letom včasih zagrešili.
Skupina dijakov nižje srednje in strokovne šole je nato recitirala Župančičevo •Kovaška*. Za njimi je nastopil mladinski pevski zbor Dijaškega doma, ki je zapel tri pesmi
na zaslužen počitek, kolikor seveda ne bodo imeli opravka z zrelostnimi in drugimi izpiti. S tem je tudi osebje Dijaškega doma zaključilo še eno leto plodnega in požrtvovalnega dela za vzgojo naše mladine.
—ič
Most čez Lizert bo dolg 100 metrov
Gradnja avtomobilske ceste št. 202, ki bo povezala Trst z Benetkami, se je pri Stivanu ustavila zaradi težkoč, ki so
se pojavile pri načrtovanju mosta čez Lizert. g sondiranjem so ugotovili, da je med dvema skalnatima bregovoma zelo neprikraden teren za postavljanje sfehrov, ker je šele pri 18 metrih trdna podlaga. Gradbeni strokovnjaki so na podlagi teh ugotovitev napravili nov načrt za most, ki ne bo dolg samo 60. ampak 100 metrov, širok 16 m in bo slonel na petih stebrih — najširši razpon 35 m. Most bodo pričeli graditi v kratkem in bi ga morali dograditi v 11 mesecih. Zgrajen bo tako, da ne bo kazil okolice, ki nudi zelo lepe poglede.
Stroški pokrajinske uprave
Preden so pričeli pokrajinski odborniki s sejo, so si o-gledali poslopje v Ul. Vittorio Veneto, v katero se bodo v kratkem vselili pokrajinski uslužbenci. Odobrili so nato podpore nezakonskim otrokom in sklenili potrošiti 320.00C lir za nakup kovinskih omar pokrajinskega tehničnega urada, imenovali so kolavdatorja, ki bo pregledal, kako je podjetje Grion lani prepleskalo most čez Sočo pri Zagraju, ki je stalo ustanovo 2,8 milijona lir in odobrili 1,3 milijona lir za gradnjo ograje okoli umobolnice. Odobrili so tudi nekatera dela v gluhonemnici ter gradnjo garaže za 300.000 lir. Nadaljnjih 300.000 lir bodo potrošili za nakup didaktičnega materiala za goriške in tr-žiške šole. Nakup spada v okvir načrta za izpopolnitev učnih pripomočkov na šolah. Odobrili so še izplačilo 50 tisoč lir dr. Mariji Bullo iz Krmina za diplomsko delo o rimskem Ogleju.
Miniitrstvu bodo prikazali razmere
Delegacija goričkih delavcev v Rimu
Resolucijo o INAM je podpisalo na tisoče delavcev
Včeraj so odpotovali v Rim B.anca Marega in Bruno Man-fiedini iz Gorice ter še en delavec iz tržiške ladjedelnice, ki se bodo priključili delegaciji, ki je v skladu s sklepom na sestanku notranjih kcmisij v ponedeljeic odpotovala v Rim, da bi na mini strstvu za državne udeležbe in ministrstvu za delo prikazala kritično proizvodno stanje v CRDA in SAFOG, Skupno bodo potem odšli na glavno ravnateljstvo INAM ln mu prikazali razmere, ki vladajo v njegovih ambulatorijih na
Goriškem. Resolucijo, ki jo
Ker je nedeljska predstava odpadla, bo SNG gostovalo v Doberdobu v ponedeljek 22. t.m. ob 20.30. uri s pravljično igro v štirih dejanjih
Pepe/ka
»Pionirsko kolo«, «Ko pomlad cvetoča pride* in »Vojaška od-hodnica*. Pod vodstvom svojega pevovodje Verginele so vse tri pesmi zapeli lepo in u-brano.
Gojenka Stana Petejan je nato deklamirala Gregorčičevo «V srce mi glej*. Za njo je duet Ladislav Boškin in Vojko Devetak zapel dve pesmi, dve pa ženski duet, ki sta ga sestavljali Nadja Lavrenčič in Sandra Devetak. Vsi štirje pa so skupaj zapeli «Na planin-cah* in pa «Od kod si dekle doma*. Nastop dueta in kvarteta je bil novost Dijaškega doma in se je prav dobro obnesel, ker so se vsi štirje na stopajoči, ob spremljavi Verginele na harmoniko, prav dobro odrezali. Za tem je srednješolec Marij Lavrenčič z zanosom deklamiral Gregorčičevo »Kmetski hiši*.
Kot zadnja točka je bila na sporedu enodejanko «Cista vest*, ki so jo podali najmlajši gojenke in gojenci Dijaškega doma. Večina njih je tokrat prvič nastopila na odrskih deskah. Vendar moramo reči, da so preizkušnjo kar dobro prestali in za marsikaterega bi bilo škoda, če bi ne nadaljeval z odrskimi nastopi v okviru domačega prosvetnega društva.
S tem je bila prireditev, katere se je udeležilo precejšnje število staršev in drugih prijateljev mladine, pri kraju. Z njo so zaključili tudi naši dijaki svoje šolsko leto in odšli
Cez deset dni v Krminu
Razstava pohištva priznanih obrtnikov
Mesečno izdelajo po 100 spalnic
V goriški pokrajini je Kr-min središče mizarske obrt', kot je Tricesima v videmski. Z leti se je mizarska obrt tako okrepila, da je skoraj edina dejavnost v tem kraju. Prijavljenih je 33 mizarskih delavnic, v katerih je zaposlenih 250 delavcev. Obrati so dobro opremljeni, med njimi so nekateri, kot je Prinčič, Marini in drugi, že presegli ozko mejo obrtne dejavnosti in že me. jijo na serijsko proizvodnjo.
Krminski obrtniki so zelo vljudni in radi pokažejo svoje izdelke, ki jih razstavljajo v svojih delavnicah. Ker jih je prav malo, ki imajo svoje razstavne prostore, se je že pred časom pojavila težnja, ki je zelo blizu uresničitve, da bi si zgradili skupno razstavišče ob gmotni podpori občinske uprave, trgovinske zbornice in drugih ustanov. S tem namenom so organizirali od 26. junija do 5. julija razstavo pohištva, na kateri bodo razstavili svoje izdelke.
Zmožnosti krminskih mizarjev se cenijo po njihovi viso; ki proizvodni sposobnosti. Na mesec napravijo po 100 spalnic, ki gredo vse v promet. Prodajajo jih v na^i in v tržaški pokrajini, in sicer kupcem neposredno ,ali pa trgovcem s pohištvom. Ker proizvodnja narašča, se pojavljajo težave s prodajo izdelkov na domačem tržišču. Prizadevajo si, da bi jih prodali tudi v inozemstvu. Nadejajo se, da bi svoje proizvode dobro prodali v Egiptu, Turčiji, Avstriji in Angliji, kjer so pred drugo svetovno vojno krminske mizarje zelo cenili.
Slavka zdravnikov INAM
Stavka 35 zdravnikov INAM v goriški pokrajini bo trajala še danes in jutri. Sprejemali bodo bolnike, vendar se bodo vzdržali administrativnega dela.
Izlet SPD na Kras in v Škocjanske jame
Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane in prijatelje, da organizira dva izleta:
1. V nedeljo 21. junija enodnevni izlet na Kras; Štjak, Gradišča, Sv. Ana, Raša, Avber, Tomaj in Dutovlje
Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 5.32, zbirališče na pestaji Nova Gorica ob 5.15. Povratek iz Dutovelj z zadnjim vlakom. Kosilo iz nahrbtnika.
2. V nedeljo 5. julija enodnevni izlet z avtobusom v Matavun in razsvetljene Škocjanske jame, kjer bo tradicio-
nalni praznik z obširnim programom.
Odhod iz Podgore ob 6.30. Odhod s Travnika ob 6.45. Cena vožnje za člane 450 lir, za nečlane 500 lir. Vpisovanje v Kavarn. Bratuš vključno do 27. junija. Pohitite, število sedežev je o-mejeno.
Naročilo kosila 100 lir.
 « s-----
Dražba del za gradnjo poslopja v Števerjanu
Na sedežu Ustanove za ljudske hiše (1ACP) v Gorici je bila dražba, na kateri so oddali gradnjo 6-stanovanjskega poslopja v Števerjanu, ki ga bodo zgradili na podlagi zakona 640 od leta 1954. Gradbena dela so bila zaupana podjetju Vidoz — Sgubin iz Gorice, ki je vzklicno ceno znižalo za 0,10 odstotka. Mizarska dela si je zagotovilo podjetje Pet-tarin, ki je ponudilo znižanje za 10,95 odstotka. Podjetje Braico iz Tržiča bo napravilo vodovodno, Mulattieri iz Pierisa pa električno napeljavo; ceno je znižalo za 30,02 odstotka. Z deli bodo pričeli, brž ko bodo nadrejene oblasti odobrile dražbo.
Konferenca liberalca Feriolija o delovnih pogodbah
Jutri ob 21. uri bo v dvorani Ginnastica govoril o kolektivnih delovnih pogodbah liberalni poslanec Ferioli. Konferenco organizira mladinska sekcija liberalne stranke. Poslanec bo prikazal zakon »Erga omnes», za katerega so 30. a-prila glasovali vsi poslanci razen liberalcev, ki so najodloč-nejši zagovorniki kapitalističnih interesov.
Deželno prvenstvo v boksu v telovadnici na Rojcah
V soboto in v nedeljo bo v telovadnici CONI na Rojcah deželno tekmovanje v boksu za državno prvenstvo. Goriško ekipo bodo sestavljali Jež, Oblak, Munut, Vignola in Oz-bot. Doslej sta se najbolje izkazala Oblak in Vignola, sin umrlega državnega prvaka. Tekmovalci so zaključili s treningom pod vodstvom Fanti-nija; te dni so sc omejili samo na prosto telovadbo na odprtem.
Učni uspehi dijakov
strokovne in nižje gimnazije
Prizor iz igre »Cista vest«, ki so jo v nedeljo prikazali gojenci Dijaškega doma na zaključni prireditvi
Učni uspehj na strokovni
šoli;
I. A: izdelali so:
Miloš Devetta, Paskal Du-garo, Radimir Fait, Darko Fer-folja, Karel Frandolič, Andrej Gergolet, Nikolaj Komjanc, Stanislav Kovic, Jožko Kuzmin, Dušan Lutman, Milovan Lutman, Ivan Miklus, Williem Prinčič, Radovan Sfiligoj, Marijan Tomšič, Karel Urdih, Jožko Žabar.
Sedem dijakov ima popravne izpite, trije so bili zavrnjeni.
I. B: izdelali so:
Slava Bogateč, Darina Bri-sco, Nadja Delpin, Bogdana Hlede, Milena Koren, Ljubomi-ra Kosič, Duška Lutman, Nada Makuc, Bojana Malič. Zmaga Maraž, Sabina Mozetič, Sonja Mucci, Sonja Mužina, Ana Ožbot, Zlatka Pelicon, Milojka Petejan, Nadja Sedmak, Marija Škorjanc, Zdenka Ziani.
13 dijakinj ima popravne izpite.
II. A: izdelali so;
Vojko Frandolič, Henrik Giavnar, Milivoj Hobar, Dominik Humar, Vladimir Klem-se, Dino Pelizon, Savo Semo-i’č, Marij Škorjanc, Edvin Co-tič.
13 dijakov ima popravne iz-p:te, 4 so bili zavrnjeni.
II. B: izdelali so:
Marija Caudek, Renata Delpin, Nadja Lavrenčič, Nadja Makuc, Jožefa Martinig, Danica Peric, Bojana Rossi, Stanislava Tomšič, Silvana Cotič.
Tri dijakinje imajo popravne izpite, 1 je bila zavrnjena.
Vsi dijaki III. letnika so pripuščeni k maturi.
Učni uspehi na nižji gimnaziji:
I. A; izdelali so;
Boris Baša, Edi Bratuž (odličnjak), Dušan Križman, Branko Lakovič, Zvonko Le-giša, Angel Pahor, Venčeslav Petarin, Jožef Prinčič, Marijan Sošol, Miloš Tabaj, Boris Ten-co, Emil Valentinčič, Marcel Žabar.
Štirje dijaki imajo popravne izpite, I je bil zavrnjen.
I. B: izdelali so;
Marija Bregant, Ana Ce.ščut, Milojka Devetak, Marica Frandolič, Marija Koršič (odličnjakinja), Marija Lasič, Maja Leban, Doroteja Maraš, Marija Maraš, Helena Marega, Natu-ška Marušič, Stena Mucci, Jeana Nanut, Marija Pahor, Milojka Paoletti, Nataša Pavlin, Ester Plesničar, Marta Ra. detič, Ana Žnidarčič.
Pet dijakinj Ima popravne izpite, 1 pa je bila zavrnjena.
II. A; izdelali so:
Branko Ambrožič, Karel
Cernic, Vojko Devetak, Marij Gergolet, Drago Kozman, Peter Komac (odličnjak), David Mikulus, Robert Terpin.
Sedem dijakov ima popravne izpite, 1 je bil zavrnjen.
II. B: izdelali so:
Bogdana Cej, Marija Figelj, Rodika Hmeljak, Stanislava Hvala, Dragica Klanjšček, Jerica Koren, Kira-Tatjana Korošec, Stana Eetejan, Tatjana Šekli, Ema Simsiš, Slavka Valentinčič.
Pet dijakinj ima popravne izpite.
Vsj dijaki III. letnika so pripuščeni k mali maturi.
 «»-------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 25,2 stopinje ob 13.20, riajnižja 16 stopinj ob 4.30. Vlage 70 odstotkov.
Srečolov v korist ECA
Predsednik občinske podpor, ne ustanove ECA dr. Luigi Krainer bo v soboto ob 10.30 otvoril srečolov v dvorani Pe-trarca v korist te ustanove.
katerih novih, ki jih bodo še dodali. Seja se bo pričela ob 18. uri.
Ob 19. uri se bo sestal občinski svet v Sovodnjah.
——«»—
Dve smrti v Sovodnjah
Danes popoldne bosta v Sovodnjah dva pogreba. Pokopali bodo 66-letnega Janeza Petejana, ki je bil po poklicu kolar. Umrl je včeraj ponoči po dolgi bolezni. Pogreb bo ob 18. uri.
Ob 19. uri pa bodo pospremili k zadnjemu počivališču 59-letno Terezijo Anžič, poročeno Caudek, ki je umrla včeraj ob 8. uri,
Pokojnika sta bila zavedna Slovenca. Družinama izrekamo globoko sožalje.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 25-76,
bedo predložili, je podpisalo več tisoč delavcev.
■ «» 1
Kino v Gorici
VERDI. 17.00:	«Rumeni če-
kana, B. Mac Guire, F. Par-cher.
VITTORIA. 17.30:	«10 legij-
cev», B. Lanchester, J. Law-rence, v barvah.
CENTRALE. 17.30:	»Vrtiljak
pesmia, M. Fiore, G. Dorelli. MODERNO. 17.00:	»Taksi za
borbo*.
 «»------
Sovodnje
Sovodenjci organizirajo v prvi polovici avgusta avtobusni izlet v Slovenijo. Ogledali si bodo Postojnsko jamo, Ljubljano, Kranj in Bled. Vpisuje Mirko Kuzmin najkasneje do 20. junija.
V Trstu didaktični tečaj po Montessorijevi metodi
Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da bo v Trstu od 1. julija do 30. septembra 1959 praktični didaktični tečaj po Montessorijevi metodi za vse učitelje. Tečaj organizira ustanova »Opera Montessori«. Program tečaja je objavljen na šolskem skrbništvu.
Izlet Štandrežcev v Zagreb
Standrežci organizirajo avtobusni izlet na zagrebški velesejem, ki bo v prvi polovici septembra. Vpisujeta Fran lupin in Dušan Brajnik, ki dajeta tudi vsa potrebna pojasnila. Kdor želi, naj se čim-prej vpiše, dokler je na razpolago še kaj prostorov, kajti za izlet vlada zelo veliko zanimanje.
Po razstavi vin in goveje živine v Dolini
*
Nagrajeni vinogradniki in živinorejci
Razdeljevanje nagrad na dolinskem županstvu za bela vina, črna vina, za plemensko in domačo živino
seji
v Gorici in Sovodnjah
Jutri zvečer bo seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o preostalih točkah dnevnega reda ter o ne-
HIHHimimMIIHimmiHIMmMIHIIimMtMtHlinmiMHHIIIIINMMIIIIMMlIHIIMMIIIIIimiHIMimt
Novi vozni red avtobusov ATA
Od ponedeljka 15. junija vozijo avtobusi podjetja ATA po sledečem voznem redu;
PROGA ST. 1
Ob delavnikih
od glavnega kolodvora 5 25, 5.55, 6.15, 6.35, 6.55, 7.05, 7 15, 7.25. 7.33, 7.42 (do 20.07 vsakih 9 minut), 20.20, 20.30, 2046, 21.05, 21.20, 21.35, 21.50.
22.30 in 23.00.
od svelfcgorske postaje 5.35,	6.10,	6.40,	7.00,	7.10,	7.20,
7 33,	7.42	(vozi do	20.05	vsa-
kih 9 minut), 20.15, 20.30, 20.40.
20.50, 21.00, 21.20, 21.40, 21.50,
22.00, 22.40, 23 15.
Ob praznikih
glavni kolodvor
5 25 ,	5.55,	6.15,	6.35,	6.55,	7.15,
7.30,	7.50,	8.00,	8.10	(vozi do
20.50 vsakih 9 minut), 21.05, 21.20,	21.35,	21.50,	22.15,	22.35,
23.00, 23.30, 0.15.
svetogorska postaja
6 35,	6.10,	6.40	7.00,	7.15,	7.30,
7.45,	8.05,	8.15	(vozi	do	21.05
vsakih 9 minut), 21.20, 21.35,
21.50,	22.15,	22.35,	22.50,	23.15,
23.46 In 0.30.
PROGA ST. 2 Glavni kolodvor - Bolnice
Ob delavnikih
glavni kolodvor 9.10, 13.45, 15.50, 16.50. Sanatorij
9.55,	14.00,	15.10,	16.10,	17.05.
Ob praznikih glavni kolodvor
9.10,	10.56,	13.45,	14.20,	15.50
in ob 16.50.
Sanatorij
9.55,	11.10,	15.10,	16.00,	16.10
in ob 17.05.
PROGA ST. 4 Travnik • Ločntk - Sv. Rok
pri Ločniku Ob delavnikih
Travnik
7.10,	7.50,	8.40,	10.00,	11.00,
12.40,	13.20,	14.05.	15.15,	16.15,
17.10,	18.00,	19.10,	20.05*	in
ob 21.35*.
Sv. Rok prj Ločniku
7.30,	8.05,	9.00,	10.30,	11.30,
13.00,	13.40,	14.40,	15.40,	16.40,
17.40,	18.30,	19.30,	20.40,	22.00.
Ob praznikih
Travnik
10.00,	12.40*. 14.00,	15.15,	16.15,
17.10,	18.00,	19.00,	20.20,	21.30,
22.30 in* 23.30.
Sv. Rok pri Ločniku
10.30,	13.10,	14.30,	15.40,	16.40,
17.40,	18.30, 19.30,	20.45,	21.45
in ob 0.10,
* Vozijo v Ločnik čez Pod-goro
PROGA ST. 5 Travnik - glavno pokopališče - letališče
Ob delavnikih
Travnik 9.00, 15.00, 16.20.
Letališče 9.50, 16.00, 17.00.
Ob praznikih
Travnik 10.00, 15.00, 16.20.
Letališče 11.15, 16.00, 17.00.
PROGA ST. 6 Korzo Verdi - Stražice - Stan-drei - Sovodnje
Ob delavnikih
Korzo Verdi - Stražice - Stan-drež - Sovodnje 6 30, 7.05, 7.30*, 8.05*, 8.40, 9.30, 10 25, 11.20*, 12.30, 13.20*, 15.10, 17.00, 18.00, 19.10*, 21 20. Standrež - Korzo Verdi 6 20,	6.50,	7.30,	8.05*,	8.50*.
10.00, 10.50, 12.00*, 13 00, 13.50. 14.40, 16.00, 17.30, 19.00, 19.50* in 21.40.
Ob praznikih
Korzo Verdi - Stražice - Standrež - Sovodnje 7.35,	8.40,	10.00,	11.20,	12.1&
13.20*,	15.00*,	16.20,	17.10*,
18.20*, 19.30, 21.10* gtandrež - Korzo Verdi 8.05,	9.10,	10.55,	11.45,	12.45,
14.10*, 15.40*, 16.40,	17.40*.
18.50*. 19.55*, 20.45, 21.45*.
* Vozijo v Sovodnje in nazaj
PROGA ST. 7 Glavni kolodvor - Podpora -Korzo Verdi Ob delavnikih glavni kolodvor 5.15, 7.00, 7.56, 9.00, 10.00, 11.00, 12 35,	13.15,	15.00,	17.40,	19.00,
20.05 in 21.35.
Podgora 7 20,	8.80,	9.30,	10.30,	11.30,
12.56,	14.10,	15.30,	18.10,	19.30
20.45 in 22.10.
Ob praznikih glavni kolodvor
10.00,	12.40,	14.20,	15.00,	16.00,
17.00,	18.00,	19.00,	20.05 ,	21.50,
22.30 in 23.30 Podgora
.10.35,	13.15,	14.40,	15.30,	16.30,
17.30,	18.30,	19.30,	20.30,	22.10
in ob 23. uri,
PROGA ST. 8 Glavni kolodvor • Korzo Verdi . Pevma - Oslavje Ob delavnikih
glavni kolodvor 6.50,	7.55*,	10.00, 12.40,	14.20*
in	ob 20.05.
Oslavje
7.10»,	8.50,	10.30, 13.10*,	14.50
in	ob 20.30.
Ob praznikih glavni kolodvor 14.20*. 15.00, 16.00, 17.35*, 18.45, 20.05* in 21.00*.
Oslavje
14.40, 15.30, 16.30, 18.00, 19.20*.
20.30 in 21.30.
* Vozijo po Ul. Ristori, Ul. Garzarolli, Ul. Vittorio Veneto, Ul. 24. maja.
V nedeljo popoldne so na županstvu v Dolini razdelili nagrade kmetom, ki so se udeležili razstave domačih vin ter razstave goveje živine si-vorjave pasme. Poleg nagrajencev in dolinskega župana so se nagrajevanja udeležili tudi ravnatelj za kmetijstvo dr. Piccoli, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Corberi, pokrajinska svetovalca Grbec in Postogna, ravnatelj Kmetijskega nadzorništva inž. Per-co ter predstavnika Kmetijske zadruge in Kmetijskega konzorcija, ki sta tudi prispevala k nagradam.
Najprej se je župan Lovri-ha zahvalil predstavnikom ob-blasti in ustanovam ter kmetom, ki so prispevali, da sta obe razstavi tako lepo uspeli in potrdili sloves domačih vin ter napredne živinoreje v dolinski občini. Posebno je pohvalil kmete, ki so kljub raznim težavam in neugodnim pogojem dosegli tako lepe u-spehe v vinogradništvu in živinoreji. Za njim sta še spregovorila dr. Piccoli in inž. Perco, ki je govoril o strokovnih vprašanjih teh dveh glavnih panog našega kmetijstva in opozoril kmete, da se morajo pripraviti na hudo konkurenco v okviru Skupnega evropskega tržišča.
Sledilo je razdeljevanje nagrad za najboljša vina na letošnji razstavi vin v Dolini.
Za bela vina so bili nagrajeni: Josip Ota iz Boljunca 38, ki je dobil zlato kolajno, Viljem Kocjančič - Dolina 47 (škropilnico); Filip Smotlak -Mačkovlje 56 (škropilnico); Vincenc Bandi - Prebeneg 32 (srebrno kolajno); Mirko Ma-ver-Boljunec 138 (srebrno kolajno); Ivan Slavec - Mačkovlje 18, Anton Bandi - Prebeneg 28, Ivan Sancin - Dolina 194 in Lovrenc Kosmač - Za-brežec 2 pa so dobili 5 kg težak zavoj «Vitex» (mešanica za ^Kropljenje trt).
Za črna vina so bili nagrajeni: Rihard Krmec - Krog-lje 32, ki je dobil zlato kolajno; Josip Sancin - Dolina 112 (škropilnico); Josip Kuret -Ricmanje 16 (zavoj «Vitex). Vsi ostali vinogradniki, ki so se udeležili razstave s svojimi vini, pa so dobili diplome.
Za živino, ki je vpisana v rodovnik so bili nagrajeni Maksimiljan Parovel - Mačkovlje 81, ki je dobil -prvo nagrado za bike (5.000 lire); Josip Stranj . Boljunec 225 -drugo nagrado za bike (3.000 lire); Franc Slavec - Prebeneg 75 - prvo nagrado za telice
(5.000); Avguštin Žerjal - Boljunec 79 - drugo nagrado za telice (3.000); Anton Slavec -iPrebeneg 7 - tretja nagrado za telice (2.000); Ivan Smotlak -Mačkovlje 55 - 1. nagrado za junice (5.000); Josip Ciurman, Boljunec 60	-	2. nagrado
(3.000); Andrej Hrvatič - Boršt 36 . 3. nagrado (2.000).
Za prvesnice in krave z vei porodi so dobili nagrade: Albin Križmančič - Kroglje 36
(5.000); Primo Muton - Domjo 183 (3.000); Josip Vodopivec -Dolina 128 (5.000); Andrej Hrvatič - Boršt 36 ( 4.000); Anton Smotlak - Dolina 27 ( 4.000); Albin Križmančič - Kroglje 36
(3.000); Maksimilijan Parovel. Mačkovlje 81 (3.000); Andrej Hrvatič Boršt 36 (3.000); Zu-ljan Doroteja por. Sancin -Log 5 ( 2.000); Josip Ciurman -Boljunec 60 ( 2.000); Anton Ra-potec - Boršt 62 (2.000); Josip Ota - Dolina 52 (2.000); Franc Slavec - Prebeneg 75 ( 2.000); Josip Ciurman - Boljunec 60
(2.000); Avguštin Žerjal - Boljunec 79 (2.000).
Za domačo iivino pa so dobili nagrade: Urh Hervat -Boršt 41 (5.000); Anton Pizzu-lin - Krmenka 173 ( 4.000); Rudolf Kraljič - Boljunec 230
(3.000); Ivan Korošec - Boljunec 10 (2.000); Peter Petaros -Boršt 20 (2.000); Josip Cervani-Boljunec 16 (5.000); Valentin Canciani - Dolina 115 (4.000); Anton Strajn - Dolina 39
(3.000); Alojz Bandi - Prebeneg 41 (2.000); Bruno Zagar-Boršt 58 (5.000); Lovrenc Bandi -Boljunec 123 (4.000); Josip Zobec - Boljunec 3 (3.000); Kristina Rapotec - Prebeneg 18
(3.000); Josipina Zuljan - Log 4 ( 2.000); Anton Korošec - Boljunec 34 (2.000); Antonija Kuret por. Petaros - Ricmanje 74
(2.000); Josip Cervani - Boljunec 16 (5.000); Ivan Korošec -Boljunec 1Q (4.000); Lovrenc Žerjal - Boljunec 88 (4.000); Valentin Jercog - Dolina 221 (3.000 in 3.000); Lovrenc Zer-jal - Boljunec 76 (3.000); Bruno Žagar - Boršt 58 (3.000); Vladimir Bandi - Prebeneg 6
(2.000); Josip Žerjal - Boljunec 226 (2.000); Anton Pizzulin -Krmenka 173	(2.000); Angel Pečenik - Boljunec 260 ( 2.000); Josip Canciani - Dolina 104
(5.000); Josip Sancin - Boljunec 59 (4.00Q); Rudolf Kraljič-Boljunec 230	(4.000); Ivan Strajn - Dolina 74 ( 3.000); Rudolf Kraljič - Boljunec 230
(3.000); Lovrenc Žerjal - Boljunec 76 (3.000); Anton Strajn-Dolina 39 ( 3.000); Bruno Zagar-Boršt 58	(3.000); Lovrenc Žerjal - Boljunec 76 (2.000); Karel Kralj - Boljunec 160
(2.000); Ivan Rapotec * Boršt 18 ( 2.000); Filip Smotlak -Mačkovlje 56 (2.000); Uršula Petaros - Boršt 25 (2.000); Mario Salvi - Dolina 217 (2.000); Urh Hervat - Boršt 4ž (2.000);
Mario Salvi-Dolina 217 (2.000).
Vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov v vinogradništvu in Živinoreji.
Opozorilo kmetom o merjenju prehodov
na cesto
•
Kakor smo že poročali v našem listu pretekli teden, so se v okoliških vaseh, ki spadajo v tržaško občino, pojavili občinski uradniki, ki merijo vhode na cesto ter sestavljajo zapisnike.
Tržaška občina verjetno namerava pripraviti sezname vhodov čez pločnike, da bi lastnike obdavčila na podlagi občinskega pravilnika o davkih za prehode čez pločnike na cesto.
Poudarili smo že, da po vaseh sploh ni pločnikov in da je zaradi tega odveč tako popisovanje. Pri tem pa ponovno opozarjamo kmete, naj ne podpisujejo nobenih zapisnikov in naj vse primere prijavijo na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov.
——«»------
OD 1. JULIJA DALJE
Iz Trsta v Benetke manj kot v 2 urah z motornim čolnom
S 1. julijem bodo uvedli novo in zelo hitro pomorsko progo Trst-Benetke. Z modernim motornim čolnom, ki je po zunanjosti precej podoben letalu, bodo potniki lahko prišli iz Trsta v Benetke v eni uri in štiridesetih minutah. Skraja bo čoln vozil iz Trsta in iz Benetk dvakrat na dan. Podjetje, ki bo vzdrževali; progo, je že kupilo čoln in te dni bodo končane vse formalnosti, tako da bo ob 7 uri 1. julija čoln prvič odpeljal iz Trsta v Benetke.
Za zdaj bo direktna proga, ni pa izključeno, da bodo v nadaljnjem vnesli spremembe in vključili v progo tudi druge obmorske kraje med Trstom in Benetkami. To velja tudi glede voz. reda, če se bo pokazala potreba po spremembah. Skraja je bilo govora, da bo ta proga samo sezonskega značaja, zdaj pa so
proga med Trstom in Benetkami skozi celo leto.
Tudi glede cen zagotavlja podjetje, da bodo zmerne; 1° pa z namenom, da bi privabili čimvečje meščanov in tujih turistov. Enosmerna vožnja bo stala 2.000 lir, s P0-vratkom pa skupno 3.000 lir‘
Po vsej verjetnosti bo omenjeni čoln pristajal v Trstu ob obrežju, kjer so nekdaj pristajali hidroavionu.
Motorji tega modernega prevoznega sredstva so zelo močni (1.350 HP), kar bo omogočilo, da bo čoln dosegel 70 Pa tudi 80 km brzine na uro. Notranjost čolna je lepo urejena in bo prostora za skupno 80 potnikov na udobnih s6" dežih. Pravijo tudi, da ni_no-bene nevarnosti, da bi se čoln potopil, ker je tako zgrajeni da se sploh ne more potopi®-Vozni red, ki bo veljal od 1-julija;
ODHODI: Trst 7.00: Benetke 9.00; Trst 16.Q0; Benetke 18°°-
PRIHODI; Benetke 8.40; Trst 10.40; Benetke 15.40; Trst 19.«*.
Kratke sindikalne vesti
Tajništvo FIOM-CGIL sPor°‘ ča, da bodo volitve za n°v. notranje odbore v ladjedelnici Sv. Marka, v tovarni str^ jev in arzenalu v prvi po*°vl’ ci julija. V ILVA pa bodo P® sporazumu med obema sinu'" kalnima organizacijama voh* ve 30. junija in 1. julija. delavcev bo izvolilo šest Pr®“' stavnikov in enega uradnik1-
Skupščina zidarjev
Danes ob 18. ur; bo v,Fi’ Pondares 8 skupščina Sra. j;) r.ih delavcev Voditelji sj kata bodo poročali o P°*°^aija' ki je nastal, ker je zaP^“te. delovna pogodba, ter o vah, ki jih postavljajo sin®' katj v vsedržavnem meri'
Razgovori na uradu za
zagotovili, da bo to redna | ne predstavnike.
Krajevni voditelji Zveze govcev in združenja trgo.vc® na drobno so se včeraj ® uradu za delo razgovarjan funkcionarji o sporu, ki * nastal, ker ni bila raztegnjc® na naše ozemlje pogodba *. trgovinske uslužbence. pričakujejo, da bodo na urad za delo tudi sindi*
»-.ur**
m
t ; rnmmm
* mm ..
L
S:;;*
=>
I ^' i
Razstava izdelkov učenk slovenskega trgovskega strokov*1* ga tečaja na Katinari
Razstava ob zaključku šolskega leta v osnovni šoli na v Katinari
predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanu s tilm:
«JflZ, MAMICA IN Tl>
Igrajo:	MARISA	MERLINI,	RENATO	SALVATORI'
ROSELLA COMO, DOMENICO MODUGNO in drug*
.M' . ' 'i
•' • v\	v
' • ■
Novice iz Koroške
Druga obletnica realne gimnazije
Posledice šovinističnega hujskanja
CELOVEC, junija — V zve-!1 i drugo obletnico ustano-btve slovenske realne gim-»zije v. Celovcu pile ♦ Slejki vestnik* med drugim: •"red dvema letoma je bi-
* Celovcu ustanovljena “rjavna realna gimnazija za "'»vence in takoj se je pričel Pouk na najmlajši srednji šo-® v državi v prvih treh raz-f*dih, ki so bili močno zasebni. V letošnjem šolskem le-lu se vrši pouk že v štirih htredih, kjer je skupno 135 ‘lijakov in dijakinj. Vse delo » šoli je doslej potekalo mir-110 in za širšo javnost neo-Putno. V soboto in nedeljo P* so se dijaki in dijakinje ‘‘Upno s svojimi profesorji — gojitelji — prvič predstavi-
* Širši javnosti v dveh slav-#°stnih akademijah.
Uvodoma je mešani dijaški !bor zapel državno himno. Nato je spregovoril ravna-i*lJ dr. Jožko Tischler. Med “totnimi gosti je na sobotni Prireditvi posebej pozdravil delnega šolskega nadzorni-za srednje šole dr. Arnoldi ravnatelja dvornega svetla dr. Lorenza kot gospo-darja šole, kjer se trenutno PPhaja slovenska gimnazija,
1» jugoslovanskega generalne-81 konzula v Celovcu Borisa ■tampuža ter druge zastop-uike (Deželni glavar Ferdinand Wedenig je bil odsoten, ker se nahaja na dopustu, ruačilno pa je, da tudi ško-la osebno ni bilo). Posebej je Pozdravil tudi starše in se jim zahvalil za zaupanje, da !o izročili svoje hčerke in si-^ove v vzgojo na novi sred-"ii šoli. Dr. Tischler je v svo-iem pozdravnem nagovoru naglasil, da gimnazija uspešno žaluje in da pridobiva na svo-i«m nivoju. Profesorji na šo-k se trudijo, da nudijo mla-iini čim več znanja in jih razen tega pripravljajo za sPlošno uveljavljanje v živ-•ienju, kar, kot je poudaril tovornik, potrjuje tudi pestri Program akademije. Dr. Ti-schler je tudi sporočil da bo šola dobila na razpolago lastjo športno igrišče (upamo, da "maiu tudi lastno soibko pu-‘Popje), kar bo za delo šole v*likega pomena.
Po pozdravnem nagovoru ge P* Pred publiko začel odvijali Pester program. V pisanem "sporedju so dijaki peli, režirali, plesali in telovadili. y nemškem in slovenskem jeziku so nastopali tako mešani, deški, dekliški in mo-ški zbori in z ubranim pet-ietn navduševali občinstvo. P* tudi recitirali so dijaki in dijakinje enako dobro v nemškem in slovenskem jeziku dokazali, da so sposobni “»učiti se obeh deželnih jezi-k°v enako dobro. Veliko do-“»denja je našlo tudi rajanje žadih deklet, ki so prinaša-narodne plese, spletene v v*nček. Posebno pozornost so **budili fantje s parterno te-‘“vadbo, ki je bila poživljena s šaljivimi vložki. Morano reči, da so dijaki pri svo-Pih izvajanjih pokazali iz-“tdno spretnost in za marsikoga je bila njihova gibčnost “koraj neverjetna.
Za zaključek so dijaki |š'iakinje v mogočnem mešanem zboru zapeli Prešernovo •Zdravico*, ki izraža vse naše 'tŽnje po prijateljskem sožitju in želje, da «ne vrag, le Sošed bo mejak*, kar budi “Panje, da bodo spregledali 5voje zablode tudi tisti, ki še v«dno gojijo nestrpnost do ?rUgih narodov. Ves program i* potekal zelo pestro, za povezavo med posameznimi točkami je skrbel prof. Franc šbzko.
Izredno okusno pripravljena razstava risb in ročnih del ‘antov in deklet, ki jo je pristavil dipl. arh. Janez O-,Xvald, je jasen dokaz, da so dijaki tudi na tem področju v spretnih rokah. K prvemu “astopu Državne realne gimnazije za Slovence, ki je brez dvoma zgodovinskega pomena v borbi za naše pravice, lahko samo čestitamo in že-'itno Se nadaljnjih uspehov, ^a žalost pa smo morali pri “sem prizadevanju, ki je brez dvoma rodilo lepe sadove “gotoviti tudi nekaj tiste ožine, ki vse preveč spominja “a preteklost in omejuje sodobno gledanje na življensko •'varnost.
In še to bi povedali: Gim nazija je doslej, posebno pa še z uspešno akademijo dokazala, da živi in da je spo-•obna živeti ter vzgajati mladi:
no, naraščaj inteligence, ki •e bo lahko vključil v življenje v naši državi. Dijaki so * svojimi izvajanji v nemškem in slovenskem jeziku dokazali, da oba Jezika odlično obvladajo in ju znajo tudi Pravilno uporabljati, kar je Pri nas bistvenega pomena teleti bi bilo, da bi se končno tudi pristojne oblasti zavedale, da je dvojezičnost pri “as življenjska nujnost in da ie v smislu te nujnosti treba “rediti tudi šolstvo in tako Vzgajati mladino v ljudi, ki “odo znali spoštovati tudi druge narode. Državna realna kittinazija za Slovence brez dvoma v tem smislu daje ?8'ed, saj sta na slavnostni “kademiji bila deželna jezi-
ka enako upoštevana, kar so priznali tudi nemški listi kot gesto tolerance. Naša druga želja odnosno zahteva pa gre po lastnem poslopju za našo gimnazijo, kjer bo omogočen tudi dopoldanski pouk, kar bo delo na naši srednji šoli močno olajšalo in zagotovilo še bolj uspešen razvoj*.
* # #
Pred dnevi so na vaškem pokopališču v Dobrli vesi prekopali 21 neznanih vojakov, ki jih je glasilo klerikalne stranke proglasilo za žrtve »morilskih slovenskih partizanov*. Prenesli so jih na pokopališče St. Rupert pri Velikovcu ob sodelovanju številnih nacionalističnih veljakov. Toda na tem pokopališču je tudi grob 81 slovenskih partizanov. Na tem pokopališču je tudi spomenik padlim slovenskim partizanom, tisti spomenik, ki so ga pred štirimi leti »neznanci* razstrelili.
Se danes stoji tam podstavek, in še tega bi naj odstranili. Nekdo je to namreč zahteval, češ, napis .Padlim v boju proti fašizmu» skruni blagoslovljeni prostor, beseda »Fašizem* žali koroške Nemce, ki leže na tem pokopališču...
Ta »nekdo* je bil namestnik velikovškega okrajnega glavarja in oevp-jevski deželni poslanec dr. Wolfgang Ma-yerhof. To je tisti Mayerhof, ki je organiziral v Pliberku šolsko stavko proti dvojezičnemu pouku; ki je potem, ko je bila dvojezična šola ukinjena, cinično poslal svoje o-troke k slovenskemu pouku; ki je napisal dolg članek o »iredentizmu* koroških Slovencev ,o »veleizdajalski* vsebini njihovega delovanja in začel proces proti slovenskemu koroškemu listu, ki ga je zaradi tega pisanja napadel.
In kdo drug, če ne on, je bil tudi glavni organizator dobr-loveškega prekopa in govornik na komemoraciji!
Ne zato, da bi jih dostojno pokopali: prekopali so tistih 21 vojakov zato, da bi jih izkoristili za svojo umazano gonjo proti Slovencem, proti Jugoslaviji in proti naprednim demokratičnim silam v deželi. Volitve pred mesecem dni so pokazale, da nacionalizem in šovinizem danes nimata več trdne zaslombe med množicami: OeVP, konservativna in od nacionalističnih hujskačev dirigirana »ljudska stranka*, je izgubila en poslanski mandat, in FPOe, neonacistična, protislovenska stranka, je izgubila na Koroškem 4 tisoč glasov. Da bi nacionalno sovraštvo navsezadnje kje ne zaspalo in odvzelo tistim, ki od tega sovraštva žive, kruh, so morali na fronto mrtveci, neznane žrtve od nemškega nacizma začetega svetovnega pokolja!
Na 38 koroških pokopališčih ležijo pokopana trupla slovenskih partizanov*, tako piše list koroških Slovencev ob dobrlaveškem prekopu. »Se nepokopana trupla partizanov na Svinški planini in številni grobovi nepokopanih padlih so še na obronkih Karavank. Ko bi vsi ti vstali, bi govorili o nečloveških zverinstvih in pokoljih, ki so jih nad njimi vršili vojaki v nacističnih uniformah*.
V svoji številki od prejšnje-ga petka pa poroča »Slovenski vestnik*, da je hujskanje že rodilo prve sadove in sicer v vrstah velikovških mladoletnikov.
Zadnjo soboto zvečer so namreč pokazali svoje junaštvo s tem, da so na zid nasproti Narodni šoli v St. Rupertu z velikanskimi črkami napisali geslo »Kaernten ist deutsch* (Koroška je nemška), verjetno kot podpis pa dodali še neonacistični znak, katerega sestavni deli so zelo podobni kljukastemu križu.
Ne bomo razglabljali o vsebini napisa, piše list, ali je Koroška nemška ali slovenska, dejstvo je, da v njenih mejah živita dva naroda. Prav tako pa je tudi dejstyo, da je »junaštvo* nahujskanih pobalinov naperjeno proti Slovencem, kajti zgodilo se je neposredno po protislovenski hujskaški gonji v zvezi z dobrlaveškim prekopom in zgodil? se je v neposredni bližini slovenske šole na istem zidu, ki še danes nosi sledove podobnih izzivalnih akcij iz prejšnjih let Zlasti pa potrjujejo to ugotovitev besede ponočnih mazačev samih, čes da je bilo to le »prvo svarilo*, prihodnjič pa bodo hiše Slovencev ali »vindišarjev*. kot jih imenujejo, pomazali z jugoslo"anskimi zastavami*.
»Ni nam znano, če se je policija že zanimala za kaznivo pobalinstvo in če je odkrila povzročitelje, ki za domačine niso ostali neznani. Vemo samo, da še vedno ni našla »neznanih storilcev* cele vrste protislovenskih atentatov iz zadnjih let, kar take temne elemente ter njihove duhovne očete le se bolj pod žiga v njihovih izpadih ir njihovem hujskanju proti koroškim Slovencem, proti mirnemu sožitju v deželi*, za ključuje .Slovenski vestnik« svoj članek.
Na kongresu ^Informacij, spremenjenih v številko
„1Elektronski	mik
za industrijce
Naprava ne bo večja od velikega radijskega sprejemnika in njen glavni del se imenuje «criotron», ki predstavlja najnovejšo iznajdbo učenjakov
PARIZ, 17. — žepni, elektronski možgani,-ki so-po preciznosti in po kapaciteti enaki velikim «ukazovai-cem», katere uporabljajo danes, bodo reševali v bližnji prihodnosti težka vprašanja državnikov, upravnikov industrij in morda tudi probleme gospodinj... . . <
Vse to so napovedali na kongresu «Informactj, spremenjenih v številke», ki se vrši sedaj pod pokroviteljstvom UNESCO in na katerem sodeluje 2000 tehnikov in znanstvenikov iz 43 držav.
Problemi, ki so jih razložili razni učenjaki, so predmet globokih proučevanj v vsem svetu že dve leti, čeprav se o njih sedaj govori šele prvič. V bistvu gre za to, da se organi elektronskih računskih strojev, cevi, žice itd. nadomestijo z novorojenčkom znanosti, ki je doslej najmlajši in ki se imenuje «criotron».
Princip «criotrona», ki so ga sedaj v Evropi prvič pokazali javnosti na elektronski razstavi v Grand Palais, je znan pod imenom gsuperkonduktiv-nostn.
Ce ohladimo neko kovino do temperature, ki je zelo blizu absolutni ničli (-—273 stopinj), izgubi ta kovina svojo električno odpornost — rezistenco.
Princip «zidu mraza» aplicirajo pri ecriotronuv, ki sestoji praktično iz dveh majhnih prepletenih žic potopljenih v tekočem heliju pri okrog —273 stopinjah in se spremeni v izreden amplifikator, ki je tisočkrat močnejši in občutljivejši od transistorja.
Z uporabo sistema «criotro-nov» namesto ogromnih mehanizmov «ordinatorjev» se lahko izdelajo aparati, ki niso večji od večjega radijskega sprejemnika in ki jih lahko imenujemo «elektronski m i-kromožgani» prihodnosti.
čili sto in sto stanovanjskih zgradb.
Kemična industrija izdeluje vedno bolj izpopolnjene pripomočke, kljub temu, da u-poraba cijanove kisline ni prinesla zaželenih uspehov. Poročilo je tudi mnenja, da je
— poleg uporabe teh sredstev
— treba misliti tudi na obnovo ogroženih stavb in zato zahteva za pet let eno milijardo lir letnih izdatkov, da bi pripravili stanovanja za družine in ljudi, ki bodo morali izprazniti ogrožene hiše. hkrati Pa 7a prispevke lastnikom ogrožepih zgradb.
 a«--------
Ubil je taščo in ranil ženo
BARLETTA, 17. — Šofer Gi-mignani Sabino, ki je že nekaj mesecev,. živ^l, ločeno od mlade žene Antonije, je prišel danes v stanovanje njenih staršev. Zdelo se je, da hoče prepričati ženo, naj bi se vrnila, toda med živahnim razgovorom je nenadoma s samokresom ubil taščo — s strelom
v glavo. Takoj nalo je .naperil revolver na ženo in jo u-strelil v usta. Krogla je rani la levo čeljust in prišla ven na vratu. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, -kjer je še vedno živa, medtem ko je tašča takoj umrla. Pri vsem tem je najbolj strašno, da je: prizoru prisostvoval dveletni) sinček.	J
-—*-«»  /
Koliko trošijo / ameriški turisti
NEW YORK, 17. — Ameriški turisti so lani potrošili v inozemstvu okrog 2 milijardi dolarjev. Ta vsota je za 10 odst. večja kot v letu 1957. Za čezoceanske vožnje so potrošili okrog 080 milijonov dolarjev. Potovali so večinoma z ameriškimi ladjami.
Po zmanjšanja števila turistov je prišl0 fcamo v Kanadi, medtem ko se je njihovo število dvignilo v Mehiki zlasti v mestih im v »letoviščih blizu meje.
V Evropi in v Sredozemlju so Američani potrošili 560 milijpnov dolarjev. V Srednji Ameriki 156 milijonov dolarjev, a v Južni Ameriki samo ,37 milijonov dolarjev.
V torek Je obiskal Gromiko v Ženevi svojega ameriškega kolego Herterja Vsebina njunega razgovora ni znana, pač pa je prav gotovo, da je bil razgovor odločilnega pomena, kajti po njem Je sledila seja vseh štirih ministrov. Po seji je bilo objavljeno že vsemu svetu znano zahodno sporočilo. Včeraj je na doslej najkrajši seji Gromiko zahteval odložitev sestanka za en dan — za odgovor
Jedrski kongres v Rimu Predavanja o reaktorjih
Uspeh francoskih zdravnikov
Včeraj je bil dan Velike JSritauije
Trgovanje med FLRJ in Turčijo
BEOGRAD, 17. — Danes se je vrnila iz Turčije delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki je s turškimi zastopniki sklenila vrsto konkretnih trgovinskih sporazumov. Jugoslovanska delegacija se 1 je med drugim razgovarjala tudi o možrtosti povečanja trgovinske izmenjave.
Borba proti termitom
RIM, 17. —; V poslanski zbornici so razdelili zakonski o-snutek Galliardi, s katerim se zahtevajo ukrepi proti termitom. V poročilu je med rugim rečeno, da termiti ne napadajo le zgradb, ki so lesene ali pri katerih les prevladuje, ampak tudi poslopja, so grajena s kamnom in opeko. Termiti začnejo svoje .-.ničujoče delo pri, temeljih n nadaljujejo do vrha zgradbe. poročilo . dodaja, da se prav tako javno mnenj|, k*-kor tudi vladni organi zgve-ajo izredne nevarnosti, ki’ jo kitjtiirno, umetniško . in vadbeniškt^ imovino države piedstavlja ta dejavnost termitov, zlasti če pomislimo, da v Orjago di Mira (Benetke) termiti praktično že uni-
RIMJ, 17. — Poročali smo že, da Se je bil V palaiči EUR: pri Rin\u začel Mednarodni znanstveni jedrski kongres. Danes je na kongresu dr. Stuard G.
Forbes, član komisije za atomsko energijo v ZDA, v svojem poročilu 'obrazložil nekatere dinamične značilnosti homogenega reaktorja. Profesor Mariin E. Remley, predstavnik severnoameriške aviacije pa je govoril o homogenem reaktorju ,.za raziskave. Sledilo je-poročilo dr. Alda Ascari-ja o ^mehanizmu za reguliranje 'tevmidftih ,heterogenih reaktorjev. Nato j<5 prof. F.
Carr, član angleške »Nuclear Power Plant* obrazložil nekatere značilnosti angleške jedrske centrale. Dva druga a-meriška znanstvenika pa sta poročala o »reaktorju na vrelo vodo*.
Delo kongresa je bilo prekinjeno zaradi svečanosti v britanskem paviljonu, kjer so se zbrali številni diplomati, znanstveniki in industrijci na vabilo britanskega veleposlanika zaradi »dneva Anglije*.
Britanski veleposlanik je ob tej priliki med drugim izjavil,
;da .bo jedrska, kapapiteia Vp* like Britanije ' v kratkem dosegla 6 milijonov kWh. Orne-	.	,	...	,	,	j	/	-	i	.	>
nil je tudi jedfsko sodelovanje AJe se Je lo -godilo -pa boste zvedele sele v petek
z Italije pri graditvi jedrskega	-
SAINT TROPEz X Modra o-
brla v Franciji), 17. — Danes popoldne je mati filmske i-gralke Brigitte Bardot sporočila novinarjem, da se je njena hčerka poročila z igralcem Jacquesom Charrierom. To se
paviljonu, pri čemer se je zadržal zlasti pri modelu jedrskega reaktorja iz Calder Halla in pri modelu načrta »Dra-gop», ki so gg izdelali sporazumno med Veliko Britanijo in OEEC; k izyedbi tega načrta bodo v ‘precejšnji meri prispevale države Euratoma.
Padalska pridobitev
PARIZ, 17di—i pVa franeffska padalfca sta j pošebtiimi ‘rhaijh-nimi radijskimi prenosnimi od-dajnimj. .»Ra^itkv jtzpMtavila zvezo z zemljč z Višine#4000 metrSV in Sta žvbzb' IčTdTftSed padanjem obdržala. Poskus sta izvršila prvič včeraj. S tem bo omogočeno inštruktorjem, da bodo lahko svojim padalskim učencem sporočali navo-
dila med padanjem. Poskus bo omogočil tudi koordinacijo med akcijami vojaških padalcev.
 «» -------
Zaslužena kazen
FLORENCA. 17. — Sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo in na 6 mesecev samice podnevi Gennara Marina, ker je ubil svojo lastno mater. Sodišče je hkrati proglasilo Marina za notornega zločinca ter ga obsodilo tudi na izgubo vseh pravic, Vključno pravico
ženitve. -------«»____
BEOGRAD, 17. — V Beograd je prispela delegacija sudanske vlade, ki bo v Beogradu podpisala sporazum o kulturnem sodelovanju z Jugosla-1 vijo.
flllllllllllllltHlltntlilltllliijtiiiiiii'1'iiiiiiiiUfiiiMitiilMIMIIIIIHIIIIItlllltlllllllllltllllltllltlllilHi
B.B. se je omožila že pred 12 dnevi...
Iznašli so napravo za ugotovitev
Odslej bo nepotreben neprijetni poseg za ugotavljanje raka na želodcu
rea°ktorja ' v Latini te? poudaril, da tako sodelbvanje nudi ve Tik e'možnosti " tuU! zš prihodnost. v( k . .
Nato Je veleposlanik Clšrke razkazal navzočim vse razstav, ljene predmete v britanskem
je pravzaprav zgodilo že pred 12 dnevi. Toda mati ni hotela novinarjem povedati kraja poroke. Dejala je, da hoče omogočiti novoporočencema »kratke medene dneve, ki jih imata na razpolagoa. Zato bo javnost o vseh podrobnostih te znamenite poroke zvedela šele prihodnji petek.
Predor Velikega Sv. Bernarda
TURIN, 17. — V Švici bodo začeli z deli na predoru pod Velikim Sv. Bernardom. Na italijanski stran; so z deli začeli ie v preteklem januarju na višini 1875 m in so do sedaj že izkopali 347 m predora oci 2.893 .m, ki jih morajo izkopati na italijanski strani Na dan izkopljejo 4 — 5 metrov. Celotni predor bo končan v poletju 1961,
PARIZ, 17. — Dva francoska zdravnika sta predložila Akademiji znanosti napravo, ki sta jo sama iznašla, in s katero naj bi v manj kot štirih minutah ugotovili raka na želodcu. Gre za upogljivo sondo. k. je sestavljena iz 50 optičnih kosov, s katero se »preišče« .notranjost želodca. Ce ugotovijo raka, črpajo s sondo nekaj ‘obolelih celic. Z mikroskopsko analizo pa nato ugotove, če gre za raka ali ne.
Ta naprava ne predstavlja le znatnega napredka v trdi borbi, ki jo specialisti vsega sveta vrše za ugotavljanje in pobijanje te strašne bolezni, ampak ima tudi to dobro stran, da se z njo ognemo neprijetnim posegom, ki so se jih morali do sedaj posluževati, da bi ugotovili, če so nekateri čiri na želodcu rakastega izvora ali ne.
 « ...——
Publikacije v spomin Imra Naj>yja
PARIZ, 17. — Ob prvi obletnici ustrelitve bivšega madžarskega ministrskega predsednika Imra Nagyja je v Bruslju ustanovljen Inštitut za politične vede «Imre Nagy« začel svo-tjo dejavnost z izdajo političnega dokumenta, ki je bil napisan na Madžarskem takoj po vstaji leta 1956 in ki je bil raz. širjen ilegalno. Dokument odraža politične ideje, ki so vodile Nagyja in njegove sodelavce na večer pred tragičnimi dogodki. Madžarske oblasti se očetovstvo tega doku-knenta pripisale Sandorju Fe-keteju, bivšemu dopisniku komunističnega glasila »Szabat Nep» v Parizu, ki je bil preteklega aprila zaradi tega obsojen na devet let zapora.
Hkrati je pod okriljem Inštituta za mednarodna vprašanja v Ženevi izšla monografija i naslovom «Imre Nagy, refor mator ali revolucionar?« ki sta jo napisala dva mlada madžarska sociologa, Laszlo Ra-
UMiiiMiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Pet otrok zgorelo pri požaru v Chicagu
Tri trupla so zoglenela, tako da jih ni moč spoznati
gy in Miklos Molnar (ta poslednji je bivši glavni urednik »Literarnega časopisa« iz Budimpešte).
Rimski župan ima smolo...
Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je v zadnjih tednih obiskal Dansko, Norveško in Švedsko, od koder se je predvčerajšnjim vrnil v domovino. Na sliki ga vidimo ob predsedniku švedske vlade Erlanderu
CHICAGO, 17. — Pri požaru neke štirinadstropne stanovanjske hiše, v kateri so stanovali izključno črnci, je zgorelo pet otrok. Dva otroka sta zgorela v;četrtem nadstropju, ko so starši skušali rešiti njunih sedmero bratov in sester; v tretjem nadstropju pa so našli zoglenela trupla treh še neidentificiranih otrok.
Požar, ki mu še ne vedo vzrokov, je zgradbo povsem uničil.
; ■«» --
Znanstveno sodelovanje FLRJ - Romunija
BEOGRAD, 17. — S podpisom protokola se je danes v
Beogradu končalo drugo zasedanje jugoslovansko-romunske mešane komisije za tehnično-znanstveno sodelovanje. Po u-trjenem programu tehnično-zftanstvenega sodelovanja za tekoče leto bodo jugoslovanska in romunska podjetja lad-jedelniške, prehrambene, kemične in elektroindustrije izmenjali strokovnjuke, zemljepisno in tehnično dokumentacijo. — «« —.
BEOGRAD, 17. — V Beograd je danes prispela delega cija ceylonske socialistične partije. Delegacija se bo med 10-dnevnim obiskom v Jugoslaviji razgovarjala s zastopniki SZDLJ in se seznanila z družbenim razvojem socialii stične izgradnje Jugoslavije.
Rimski iupan Cioccetti je demokristjan,	toda	zelo	ve-
lik prijatelj fašistov. V zadnjih časih se ga drži izredno huda smola.
Najprej ni hotel organizirati proslave 4. junija — dneva osvoboditve	Rima	in
mo -pa zarod,	tega	colo	demokristjani z	vlado na	čelu
obsodili, medtem ko levičarji- rahtes-ajo njegovo o-stavko.
Nato je€&vsemllpbčinilcim s. Odborom ffemulif	m
tribuno preti [<f/pt%>fbm. <tu
o\ po šfa^m omMju Sjrrer jel in pozdravil visokega posta — pugluvusju turska
države Bajarja ki je tja prišel v spremstvu samega predsednika re putike Gio-vannija Gronehija. Izgovoril se je, da sta linjar 'in Gron-chj prišla pet minut prezgodaj.
V nedeljo pa je neki Ust objavil vest, da ima župan na razpolago kar tri občinske avtomobile, ne zase, iepiveč za svojo družino,- z enipi se borijo nje govi o-tioci na nogometne tekme, z rjrugim se vozi njegov šofer k čevljarju po županove čevlje, s tretjhn pa se vozi županova kuhariea na trg «j«> špežon in k mesarju po meso Omenjeni list je navedel tudi številke- na 'evidenčnih tablicah vseh treh avtomobilov, ki šo, Roma 329.251,	292.258,
328.127:
Neki drugi list vabi Rimljane, naj kar tudi oni telefonirajo na občino, ko potrebujejo avto za »po špe-žo» ali pa za svoje otroke...
hieroglifov
Te dni je izšel v Kairu prvi slovar egiptovskih hieroglifov v arabskem svetu. Izdajo je uredil rektor univerze v Einv-Cliamsu, dr. Ahmed Badaui, skupno s profesorjem Hermanem Reis-som, doctntom na uni-,v,erri ,y Go^tjngenu (Vzh. Nertičljaj-. Slovar obsega 3t)Q. .strani, na katerih so hieroglifi primerjani z enakovrednimi izrazi v koptskem, arabskem in nemškem jeziku.
Našli so
lobanjo
dinozavra?
Pri kopanju na nekem posestvu v bližini Rio na Elbi so odkrili 30 cm široko lobanjo neke neznane živali. Ker ima številne izrastke v obliki rogov in globoke gube, domnevajo, da gre za ostanke dinozavra, ki je bil velik skoraj kot slon, toda brez rilca. Te živali so imele na glavi več rogov in velike okle. Lobanjo bodo poslali zaradi identifikacije na antropološki zavod univerze v Florenci.
Mamut
izpred
10.000 let
V bližini mesta Cincinnatija (Qhio) so pri izkopavanju naleteli včeraj na okostje mamuta, ki je živel pred okrog
10.000 leti. Po mnenju Ralpha Duryja, direktorja prirodoslovnega muzeja v Cincinnatiju, je bila žival visoka nad 3 metre, tehtala je okrog 2700 kg, njena dolžina pa je, od okel do konca repa, znašala okrog 6 metrov.
Izpuščen
zaradi
smrčanja
Na zahtevo poveljnika paznikov je neki sodnik v Cincinnatiju (država Ohio — LDA) izpustil kaznjenca, po imenu Tra-vis Zellis, ki so ga zaradi tatvine obsodili na 90 dni zapora. Poveljnik paznikov je namreč sodniku i2javil, da je Zellis spal dan in noč, pri tem pa smrčal tako hrupno, da ostali jetniki niso mogli podnevi delati, ponoči pa ne spati.
Preplah
na
pulmanu
Dva mladeniča sta skočila raz streho pulmana, ker sta videla, kako se je dvignil pokrov rakve, kt jo je pulman prevažal. To se je pripetilo v bližini Albano Laziale v rimski pokrajini. Pulman je prihajal iz Rima in je bil natrpan s potniki, tako da neki delavec, ki je vstopil na neki vmesni postaji, ni mogel najti prostora v avtobusu in se je zaradi tega povzpel na streho ter se zleknil zraven rakve. Ker je med potjo začelo deževati, se je spravil v rakev in se pokril s pokrovom. Na naslednji postaji sta se na streho spravila še dva mladeniča, ker v pulmanu še vedno ni bilo prostora. Ko je dež prenehal, je delavec v rakvi dvignil pokrov in hotel zapustiti sedaj nepotrebno zavetišče. Mladeniča, ki zanj nista vedela, sta se tako prestrašila, da sta' se vrgla raz streho pujmana. Sedaj sta v bolnišhici V Albanu.
Nemci vračajo
ukradene
umetnine
Iz Bonna poročajo, da bo prispel 23. t. m. v Rim ravnatelj J a n z, funkcionar pri predsed* stvu vlade Zahodne Nemčije. V Rimu bo razpravljal o poročilu, ki ga je predložila italijansko-nemška mešana komisija, ki so jo ustanovili aprila lani za dosego vrnitve umetniških italijanskih del, ki so jih Nemci med vojno odpeljali v Nemčijo.
Kot je znano, so nemški nacistični okupatorji po vsem svetu kradli umetniška dela velike vrednosti in jih vozili v Nemčijo, ker so mislili, da bodo po Hitlerjevi zmagi ostala tam za ved-os ep ‘af OAtfiuinZBH ou kradli zlasti v Italiji, kjer je takih umetniških del največ. Čudno je le, da jih doslej še niso vrnili.
25. t.m. start v M ulhouse ju v Alzaciji
99Tour de France** 1959
22 etap v skupni dolžini 4355 km
Odločitev v Pirenejih, na Puy de Dome, v Alpah ali v treh etapah na kronometer?
Smo v polni sezoni velikih etapnih kolesarskih dirk. «Vuelti» je sledil «Giro», vmes so se preizkusili diletanti na tradicionalni progi Berlin-Praga-Varšava, potem je bila na vrsti dirka po Luksemburgu, v. teku je dirka po Švici, in kot krona vseh se bo 25. t. m. začela v malem alzaškem mestecu Mulhouse velika dirka po Franciji, imenovana «Tour de France*.
«Tour 1959» se v glavnih obrisih ne razlikuje mnogo od lanskega. Francija, geograf, sko vzeto, kljub svoji razsežnosti in kljub možnostim številnih variacij, ne vzbuja v glavah organizatorjev «Toura» posebne fantazije in kot običajno, si etape tudi letos sledijo v obliki napravilnega kvadrata ob robovih Francije v obratni smeri urinega kazalca. Tako je najprej na vrsti valoviti del Alzacije in Lorene, nato belgijska ravan, potem atlanstka obala s presekom Bretanije, Pireneji, la-hen vskok v osrčje Francije do Clermond Ferranda in potem... dulcis in fundo... Alpe z ravninskim iztekom do Pariza. Praktično lahko rečemo, da je vse od Malhousa do Bayonna ob vznožju Pirene-jev samo uvodni del «Toura» in da je njegova srž v bistvu na Pirenejih in predvsem v Alpah, prav tako kot so bile Alpe odločilne za dirko po Italiji.
Za ta uvodni del suo značilni m obembe vredni alzaški in lorenski griči, pobočja pri Namurju, tlak v Roubaixu in nato prva preizkušnja resnice v obliki 45 km dolge eta pa na kronometer med Rennesom in Nantesom. Od Nantesa do Bayonna ni nobenih naravnih težkoč, utegnila pa bi na razvoj dirke v tem delu vplivati vročina v nasprotju z lanskim letom, ko je kolesarje prav na tem sektorju zajel val mraza.
Prvo res veliko prelomnico predstavljajo tako šele Pireneji, ki pa tudi niso več tisti veliki bav-bav kot nekoč. Ceste so danes v tem, sicer divjem gorskem svetu, asfaltirane in speljane položno po vseh modernih kriterijih. Razen tega so se organizatorji letos izognili tudi Aubisque ter obdržali samo Tourmallet nekaj km pred ciljem v Bagne-res de Bigorreju, ter Aspin in Peyresourde v naslednji etapi, ki bodo lahko nudili kaj posebnega. Toda prava preizkušnja zagorske vozače bo šele v 15. etapi z krono-vzponom na Puv de Dome v dolžini 14 km puy de Dome nadomešča lanski Ventoux in nedvomno bo na njem prišlo do dokaj točne selekcije pred začetkom Alp po enodnevnem počitku v St. Etiennu.
Od tu dalje se začenjajo odločilni dnevi. Od Grenobla (toda start bo dejansko na Lautaretu) proti Aosti pričakujejo kolesarje najvišje kote «Toura» Galibier (2556	m),
Iseran (2769 m) in Mali sv. Bernard (2188 m). Potetm sledi Veliki sv. Bernard (2473
m), Forclaz de Martigny in končno Forclaz de Montmin s katerim se bo v Annecyju zaključila veriga alpskih naporov. '
In če vse to ne bo zadostovalo za dokončno selekcijo, če že ne celo za določitev zmagovalca. kot je bil to primer prav lani. ko je Gaul šele v dirki na kronometer spodrinil Favera, so organizatorji poskrbeli ie za 69 km dolgo etapo na kronometer od Chalo-na do Dijona in dan nato za 331 km dolgo muko skozi valovito Champagno in zeleni Ule de France do Pariza, ki lahko zaradi svoje izredne dolžine pripravi kakšno presenečenje To je torej v bistvu in v grobih potezah letošnji «Tour»: 22 etap v skupni dolžini 4355 km s povprečno dnevno dolžino 198 km z dvema počitkoma po 24 ur, z neštetimi vzponi in spusti in s tremi vložki na kronometer.
PARIŠ
aaevff
S' UIDI
Mladinski nogomet
Turnir «Kvarnerske obale> letos na evropskem nivoju
Namiznoteniško tekmovanje v Norici
Sodelujejo enajstorice iz šestih držav
REKA, 17. — Tradicionalnemu mednarodnemu mladinskemu nogometnemu turnirju ((Kvarnerske obale«, ki se bo začel 28. t. m. istočasno na štirih igriščih, je zajamčen evropski nivo zaradi udeležbe številnih močnih enajstoric iz šestih evropskih držav
Tajništvo «Rijeke», ki je organizator tega tekmovanja, zaključuje v teh dneh z zadnjimi -organizacijskimi podrobnostmi. Izdalo je tudi lično brošuro, v kateri je z bogatimi ilustracijami, prikazana zgodovina vseh dosedanjih turnirjev.
Izločilna tekmovanja po skupinah bodo na Reki, v Opatiji,
PD »RADO PREGARC«
priredi 20. in 21, t. m. drugo tekmovanje ekipnega namiznoteniškega turnirja za POKAL DANILA MLADOVANA Vpisovanje do vključno danes od 20.30 dalje v društvenih prostorih, Ul. R, Manna 29.
Proga »Tour de France 1959»
Nov svetovni rekord v Metu krogle
Španci za «Tour»
MADRID, 17.	— Špansko
moštvo za «Tour de France« bodo sestavljali kolesarji. Ba-hamontes, Berrendero, Cam-pillo, Galdeano, Gomez del Moral, Lorono, Marigil. Man-zaneque, Otana San Emeterio, Segu in Suarez. Tehnični direktor moštva bo Dalmacio Langarica.
 « »-----
Kriterij na otoku Man
DOUGLAS, 17. — Vrstni red na prvem kolesarskem kriteriju profesionalcev na otoku Man na 160 km dolgi progi: 1. Elliot (Irs.) 4,47\58”, 2. De Haan (Niz.), 3. Robinson (V. B.), 4. Rentmeester (Niz.), 5. Le Menn (Fr.), 6. Boni (It.) vsi s časom zmagovalca, 7. A. Darrigade (Fr.) 4.48'58”, 8. Coppi (It.), 9. Colette (Fr ), 10. Geminiani (Fr.),	11. An-
quetil (Fr.jl 14'. CasShntf (It.), 15. Gismondi (It.), 18. Kazian-ka (It.) vsi s časom Darrlgada. Ostali kolesarji so odstopili.
Dirka po Toskani
FLORENCA, 17. — Za 33. kolesarsko dirko po Toskani, ki bo v nedeljo in ki bo veljala kot druga kvalifikacijska vožnja za absolutno državno prvenstvo, so se včeraj prijavili kolesarji ekipe Atala Fa-vero. Monti in Fantini ter kolesarji moštva Tricofilina-Cop-pi, Boni, Ranucci in Gismondi.
Že prej so se prijavila moštva Legnano, Bianchi in Car-pano z Nencinijem, Defilippi-som in Maulejem.
P. 0’BRIEN - 19,40 m
pred samo 65 gledalci
Ker so vse mere odgovarjale predpisom bo rezultat prav gotovo priznan
POMONA (Kalifornija), 17. — Po številnih neuspešnih poskusih je uradni svetovni rekorder v metu krogle Parry 0’Brien včeraj zvečer končno metom 19,40 m (63 čevljev in le izboljšal svetovni rekord z 8 palcev). Dosedanji uradni rekord je imel z rezultatom 19,25 še iz leta 1956, čeprav sta medtem že Long in Nieder postavila boljše rezultate, ki pa iz raznih razlogov niso bili priznani.
Parry 0’Brien je dosegel ta rezultat na tekmovanju kolegija, Rat\oAptqn.ip„y Pomoni, ki je bilo organizirano nalašč v ta namen. Prisotni so bili funkcionarji ameriške atletske zveze, ki so pred tekmovanjem preverili in premerili vse naprave kakor tudi kroglo samo, tako da je bilo vse v skladu s predpisi in da bo novi rekord lahko brez nadaljnjega priznan. Tekmovanju je prisostvovalo samo 55 oseb, ki pa so navdušeno bodrile svetovnega rekorderja. Poleg njega sta metala kroglo še Hum-phries (17.47) in Wade (16 metrov in 69 cm).
0’Brien je dosegel rekordni met v drugem poskusu. Vrstni red njegovih metov je bil naslednji: 1. neveljaven, 2. — 19,40, 3. — 18,776, 4. — 18,325,
Et.	Dan		Proga	km	ZnaCIlnost
1.	četrtek	25.	Mulhouse-Metz	238	Začet, gričevnat, konec položen
2.	petek	26.	Metz-Namur	237	Začetek raven, konec tlak
3.	sobota	27.	Namur-Roubaix	217	Ravnina in tlak
4	nedelja	28.	Roubaix-Rouen	230	Lahno valovita
5	ponedelj.	29.	Rouen-Rennes	286	Lahno valovita
6.	torek	30.	Rennes (Blain)-Nantes	45,330	Na kronometer ind.
7.	sreda	1.	Nantes-La Rochelle	190	Ravninska
8.	četrtek	2.	La Rochelle-Bcrdeaux	201	Začetek jahno valovit
9.	petek	3.	Bordeaux-Bayonne	207	Konec tlak
	sobota	4.	POČITEK		
10	nedelja	5.	Bayonne-B de Bigorre	235	Gore: Turmalet
11.	ponedelj	6.	B de Bigorre-S Gaudens	119	Gore: Aspin, Peyresourd«
12.	torek	7.	S. Gaudens-Albi	184	Ravninska
13.	sreda	8.	Albi-Aurillac	219	Konec gorski
14.	četrtek	9.	Aurillac-Cl. Ferrand	231	Hribovita
15.	petek	10.	Le Puy de Dome	12,500	Kronovzpon (1415 m)
16.	sobota	11.	Cl. Ferrand-S. Etienne	210	Hrilovbita
	nedelja	12.	POČITEK		
17.	ponedelj.	13.	S. Etienne-Grenoble	197	Ravna, konec hribovit
18.	torek	14.	Grenoble-Aosta	243	Gore: Galibier, Iseran, Bernard
19.	sreda	15.	St. Vincent-Annecy	251	Gore: V. Bernard, La Forclaz
20.	četrtek	16.	Annecy-Chalon	202	Valovita v začetku
21.	petek	17.	Chalon-Dijon	69,170	Na kronomter ind.
22.	sobota	18.	Dijon-Pariz	331	Valovita, ravna v finalu
			Skupaj km	4355	
5. — 18,935, 6. — 18,389 m.
Parry 0’Brien je prvi metalec, kf je vrgel kroglo čez 18 metrov, svetovni rekorder pa je od 9. maja 1958. Kasneje je takole izboljševal lastni rekord: 18,04, 18,23-, 18,43, 18,54, 18,61, 18,69, 19,07, 19,09, 19,29 in danes 19.40.
Nedavno je Dallas Long dosegel rezultat 19,25 (8. marca 1959) in 19,55 (11. aprila 1959), ki pa ne bosta priznana. Minulo soboto je 0’Brien sam postavil rezultat 19,44, toda izven regularnih šestih metov.
Na današnjem mitingu je 0’Brien zmagal tudi v metu diska z rezultatom 54,20 m.
Po uspešnem poskusu je 0’Brien dejal: «želim se zahvaliti voditeljem American Athletic Union, ki so registrirali moj rekord in predvsem vam gledalcem, kajti atlet je predvsem človek in potrebuje množico. Ne verujem, da bi brez množice prišel tako daleč«.
Lestvica najboljših metalcev krogle na svetu je sedaj naslednja:
19.40 OBrien (ZDA)
0’Brien (ZDA)
Long (ZDA)
Nieder (ZDA)
Davies (ZDA)
Meconi (Italija)
Bantum (ZDA)
10,22 Butt (ZDA)
10.13 Lampert (ZDA)
10.13 Owen (ZDA)
18,01 Skobla (CSR)
(neuradno 18,05)
18.00 Jones (ZDA)
17,96 Rowe (V B.)
19.25
19.25 19,11 18 59 10,40 18 30
1959
1956
1959
1959
1959
1959
1956 1959 1954
1957 1957
1955
1950
VESLANJE
Novogoriški kanujaši uspešni v Meranu
MERAN, 17. — Na mednarodnem tekmovanju v kanujih, katerega se je udeležilo okrog 70 veslačev iz Nemčije, Švice, Italije in Jugoslavije so novogoriški športniki Bone, Spacal in Mozetič znova potrdili svoj evropski razred V enosedežnik finskih kanujih za ekipe so zasedli prvo mesto, sledili sta jim dve nemški ekipi, nato švicarska, zopet nemška in kot zadnja italijanska.
PARRY 0’BRIEN
Labinju in v Pulju, finale pa bo na stadionu Kantrida na Reki. Trenerji jugoslovanskih moštev so pridno na delu s svojimi igralci, da bodo v rnočn; mednarodni konkurenci tudi letos častno zastopali mladi jugoslovanski nogomet.
Program tekem po skupinah je naslednji;
REKA 28 junija Ob 16.30: Eintracht — Dinamo Ob 18:	Bronshoj — Rijeka
30. junija Ob 16.30: Bronshoj — Dinamo Ob 18; Eintracht — Rijeka I. julija Ob 16.30: Eintracht -- Bronshoj Ob 18:	Dinamo — Rijeka
OPATIJA
28. junija Ob 16.30: Boldclub -Ob 18:	Austria —
29. junija Ob 16.30: Boldclub — Austria Ob 18:	Zvezda
1. julija Ob 16.30; Zvezda ■
Ob 18:	Boldclub
LABIN
Zvezda
Opatija
Opatija
Austria
Opatija
28. junija
Ob 16.30: Virtus -Ob 18:	Vienna
29. junija Ob 16.30: Vienna Ob 18:	Partizan
1. julija Ob 16.30: Vienna Ob 18:	Virtus
PULJ
28. junija Ob 16.30: Lugano Ob 18:	Bayern
29. junija Ob 16.30: Lugano Ob 18:	Hajduk
1. julija Ob 16.30: Bayem Ob 18:	S. Olivi
Partizan
Rudar
Virtus
Rudar
Partizan
Rudar
Hajduk S. Olivi
— Bayern
— S. Olivi
— Hajduk
— Lugano
DIRKA PO ŠVICI
Vaucher prvi v 6. etapi Junkermann utrdil vodstvo
NEUCHATEL, 17. — V 6. etapi kolesarske dirke po Švici Kandersteg - Neuchatel je zmagal Švicar Vaucher, ki je 226 km dolgo progo prevozil v 6.37’47”. V splošni klasifikaciji je še vedno v vodstvu Nemec Jun-kermann, Tinazzi pa je z drugega zdrknil na 4. mesto
Vrstni red v 6. etapi: 1. Vaucher (Šv.) 6,37’47”, 2. Hollen-stein (Sv.),	3. Schellenberg
(Šv ), 4. Oelibrandt (Bel.), vsi s časom zmagovalca, 5. Junkermann (Nem.) 6.44’49”,	6.
Bahamontes (Šp.), 7. Gimmi (Šv.), 8. Anglade (Fr), 9. Dot-to (Fr.) 6.46’41’’, 10. Piet Van Est (Niz.) 6,46’47”, 11. Tinazzi (It.).
Splošni vrstni red: 1. Junkermann (Nem.) 32,42’59”, 2. Anglade (Fr.) 32,53’18”, 3. Bahamontes (Šp.) 32,54’H”,	4.
Tinazzi (It.) 32,55’08”, 5. Dot-to (Fr.) 32,59’38”, 6. Van de Borgh (Niz.) 33,15’51”, 7. Kurt Gimmi (Šv.) 33,18’26”, 8. Fi-scherkeller (Nem.) 33,24’13”, 9. Traxel (Šv.) 33,27’49”, 10. Graf (šv.) 33s28’55”.
Merlak tretji med novinci in 5. na prvenstvu III. kat.
V finalu novincev (neregistriranih) trije naši med prvo osmorico
Prejšnji teden smo poročali o velikem uspehu naših namiznoteniških igralcev na turnirju za neregistrirane igralce, kjer je Merlak iz Skednja osvojil prvo mesto, med osem finalistov pa se je uvrstilo kar sedem naših in le en italijanski tekmovalec. To nedeljo pa je bilo v Gorici finalno tekmovanje, na katerem so naši spet potrdili svojo kvaliteto, čeprav je bila konkurenca tokrat znatno močnejša.
V Gorici so se sestali finalisti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so se najprej borili za naslov prvaka neregistriranih, potem pa je bil na vrsti še turnir za člane italijanske namiznoteniške zveze, na katerem so z do. voljenjem organizatorjev nastopili tudi nekateri naši i-gralci.
V kategoriji neregistriranih so naši fantje imeli precej smole pri žrebu, tako da so se med seboj izločevali. Merlak se je preril do polfinala, kjer ga je premagal Romagnoli iz Vidma, ki je potem osvojil pr. vo mesto. Med prvo osmorico sta se uvrstila še Ukmar in Hrevatin, Patrizio je klonil že
v prvem kolu pred Ukmarjem, Cesar pa je izpadel v drugem kolu.
Tretje mesto v končni lestvici predstavlja za Merlaka zelo lep uspeh, saj je bila konkurenca zelo močna, gori-ški in videmski igralci pa so pokazali izredno dobro tehnično igro.
Registrirani člani zveze sp se borili za deželno prvenstvo III. kategorije. Nastopili so igralci iz Vidma, Gorice in Trsta. Med njimi je bil tudi dosedanji prvak kategorije in drugoplasirani na nedavnem italijanskem državnem prvenstvu v Trstu Durazzano, tržaški in pokrajinski prvak Flo-ramo, Comelli iz Trsta, ki le
MlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimmillllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIII
I -
Patterson in Johansson podpisujeta pogodbo za dvoboj za svetovno prvenstvo težke kat., ki bo 25. t. m. v New Yorku. Osebni zdravnik Ingermarja Johanssona je danes izjavil, da je evropski prvak v izvrstni fizični kondiciji, da tehta trenutno 90,71 kg. da pa bo na dan dvoboja lažji. Patterson medtem nadaljuje s svojimi pripravami. Bivši svetovni prvak Jack Dempsey, ki ga je opazoval na treningu, je dejal: »Patterson je naredil name velik vtis zaradi svoje moči in zaradi svojega izvrstnega udarca z levico«
llllll IIIIIIIIIIIIIIIOIIIIIIIIOIIIIIIIIIIIIKOIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillMIIIIIIOIIIIIIIIMIIIIIIIIMHMIIIIMIIMIIIIIIIMIIIItKIlllltlllllillllMIIIIIIlillllHIIIIIIIIIIIIIIOI HIIMOOI lliiilliHiiii Hilli || itim m |iai||||||||||||||ui||||g|
Brazilski žonglerji v Milanu
Milan -Botafogo
Dvk gola Danove - 60.000 gledalcev
STRELCI: v prvem polčasu v 20' Danova (M.), v 25’ Didi (B.), v 30’ Danova (M.); v drugem polčasu v 30’ Valentin
(B).
MILAN:	Gallesl; Fontana,
Maldini; Zagatti, Liedholm, Occhetta; Meanti, Galli, Alta-fini, Pivatelii, Danova.
BOTAFOGO: Ermani; Ceta-le, Pampolini; N. Santos. Bor-gos, Chicao; Carriocha. Didi, Valentin, Waldy, Zagallo.
MILAN, 17.	— Brazi-
lijanci so začeli zelo napadalno in briljantno. V 20’ je po akciji Liedholm-Mazzola realiziral prvi gol Danova. Nekaj minut za tem je Altafini
zamudil lepo priložnost, v 25’ pa je Didi izenačil iz kazenskega strela izven 16 m. Milan je nato prešel znova v napad in v 30’ je Danova na Pi-vatellijev predložek ostro streljal v drog, od katerega se je žoga odbila v mrežo
V drugem polčasu je Bacci zamenjal Gallija, pri Botafogu pa Ronald Santosa. Po dveh zamujenih priložnostih Altafi-nija so gostje v 30’ izenačili po zaslugi Valentina,, ki se je prebil skozi obrambo in pri-zemno streljal neubranljivo v mrežo.
Tekma je bila na visokem tehničnem nivoju. Milan je
bil močan predvsem v obrambi, v napadu pa se je odlikoval Pivatelii.
HAELSINGBORG, 17. — V prijateljski nogometni tekmi je Inter premagal enajstorico Haelsingborga z 2:1 (2:0). Tekmi je prisostvovalo 11.000 gledalcev.
MALMOE, 17. — Prijateljska nogometna tekma med Udinese in IFK Ma’.moe se je končala neodločeno 1:1 (0:0).
STRASBURG, 17. — Padova - RC Strasburg 3:2 (0:0).
ŽENEVA, 17. — Spal - Ser-vette 3:1 (2:1).
O ST. PAUL, 17. — Boksar srednje kategorije Joey Giar-dello je sinoči premagal s K.O. v prv; rundi Del Flana-gana. Giardello je 7. na svetovni lestvici.
# # #
O CHICAGO, 17. — Ameriško košarkarsko moštvo »Harlem Globerrotters« bo odigralo 9 tekem na stadionu Lenin v Moskvi.
# # #
O DUBLIN, 17. — Fausto Coppi je zmagal na izločilnem kolesarskem tekmovanju na a krogov na stadionu Santry v Dublinu, a drugo in tretje mesto sta se uvrstila Bovet (Fr.) in Geddes (V.B.).
# # *
O CAEN, 17 — Padova bo v soboto odigrala v Caenu prijateljsko tekmo s finalistom nemškega prvenstva F.C. Neukirchenom.
malo zaostaja za prvima dvjT ma, ter še vsi ostali najbolj® igralci. Naši predstavniki so. morali zato vložiti v igre vs* svoje sposobnosti, da so lahko dosegli zmage, ki predstavljajo vsekakor lep uspeh.
Ukmar je premagal in čil zmagovalca prvega turnirja Romagnolija. Dobro se J? boril tudi Hrevatin, ki je naj" prej premagal Patrizia nil šele v osmini finala. Merlak se je srečno pretolkel d polfinala s tremi zaporednim zmagami. Med drugimi je ia‘ ločil Eccardija, ki sodi me najboljše tržaške igralce, te mladega Videmčana Patata, b je tudi prvak CSI. Izgubil p je proti Durazzanu. Tako je v prvi osmorici uvrstil n 5. mesto, ker je izgubil s po nejšim zmagovalcem. Z? m, so ostali mnogi drugi JSr ki že več let stalno nastopaj in tekmujejo na tem turnihrj •
Turnir je pokazal, da J plasma naših igralcev bil * služen, vendar pa j®., . priznati, da je bil tehnični vo in skoraj vseh ostalin gralcev precej višji. Nasi igrali suho, hladno in samo rezultat, ostalo pa so prikaz,
zelo pester repertoar udare >
posebno pa precizen in m0(L backhand, kar je glavna P , manjkljivost vseh naših Merlaka do Cesarca. Zato ^ do morali v tem p°l**VJ vestnim treniranjem na“0-iL0 diti marsikatero	zamUje
stvar. Vztrajno bodo mor vaditi vsak udarec pose0 .n paziti na pravilno držo nog, predvsem izpopolniti ob	.
bo. Nekaj od vsega tega s° lahko naučili že na tem nirju. vendar ne dovolj.
Toda ne glede na te manjkljivosti smo lahko z
spehi naših igralcev nana s
dveh turnirjih, posebno P“* plasmajem Merlaka zadov
ni’	p.zio
TURNIR V WIMBLEDONU
Favorite čakajo težki nasprotniki
LONDON, 17. — Nosilci rij na teniškem turnirju ^ Wimbledonu bodo imeli ztni.
prvem turnusu nevarne : sprotnike, ki so jim bili .
čeni z žrebom. Barry ^aC:S(,v ameriški igralec za PaV.,ev. pokal, ki je nosilec ser^eA\\ei 5, se bo moral že v Por}e cejn pomeriti z Južnoafrikan ^
Vermaakom, finalistom n. mednarodnem prvenstvu *
cije, Neale Fraser, n?s'jjdst v ečal ,
Francozom Darmonom. .N"" gj.
rije št. 2 in lanski finali® j g Wimbledonu, se bo
Pietrangeli, nosilec serije 3 in zmagovalec PrveI1naj-Francije bo imel morda
težjega nasprotnika ameriškem igralcu Earlu
aiiiensaeiu igralcu o«-cholzu, Danec Kurt Ni^fL dvakratni finalist v Wini st donu in nosilec serije št. ‘\t. bo srečal s članom avstral® ,
ga moštva za Davisov P°o3j.
Martinom Mulliganom, _)me_ lec serije št. 1 Peruanec “o0(jl
do pa z Avstralcem cockom
Merlo se bo v prvem -su boril z Nemcem Ecker* . Drobny z Angležem Mil-*s _ Ayala s Cehoslovakom J® ^ skim, Maggi z Južnoafr1 cem Mandelstamom. ®‘r0 ?.,{e-z Južnoafrikancem Ma yem.
turr-U'
n a'
Verjetni Pietrangelij®v pg. sprotnik v četrtfinalu bo
nec Nielsen.
---
Stock brez Montgomeryj*
V petek se bo sestalo J® stvo tržaškega košarkarsB kluba Stock. Glavni ,Pr«dr”n. razpravljanja bo vprašanje ^ gažiranja novih igralcev ^ moške vrsto v perspektivi. ^ Amerikanec Montgomery za bo mogel več nastopati Stock.
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tf9t
T’ska Tiskarski zavod Z1‘*
HIŠKO KRANJEC
r
Povest o dobr
4o
V Marti je kričalo, naj se upre tem več ko zlobnim podtikanjem, toda niti ene stvari ni bilo, s katero bi se lahko postavila, kar bi lahko vrgla komu v obraz. Nasprotno, čutila je, kako jo je ta človek, ki ga je ta večer brezmejno zasovražila, prijel za vrat in jo pred vsemi razgalil. On pa je še dalje govoril:
«Vi seveda mislite,*	je rekel, s	čimer jo je	spet zadel, ker
ni bilo zdaj več dvoma,	kako je z	Marto,	«da	imam	jaz kake
predsodke o Petru Koštrci. Toda zakaj naj bi jih imel? Saj ga še videl nisem. Niti ne morem reči, da ni dober človek.* ♦Peter Koštrca,* je	dejal zdaj	Jožef,	«je	dober	človek, o
čemer jaz niti malo ne	dvomim.*
»Lahko bi rekla,* se je vtaknila v razgovor Ana, ki je napeto poslušala, «da je Peter Koštrca najboljši človek, kar sem jih videla, in prepričana sem...*
Jožef pa ji ni dal, da bi do kraja povedala, temveč je pojasnil svoje mnenje, rekoč; «Samo da je razbojnik. Vsi ljudje so o tem prepričani. Vendar ga imajo radi, ker ne samo da ni napravil nikomur nič hudega, še pomagal je, kjer je bilo potrebno. Res pa je, kar praviš, Peter, da nihče ne ve zanj, ne kje je ne kaj je napravil, niti kaj bo jutri z njim, Pregrešil se je proti postavi, ni pa se pregrešil proti ljudem, temveč si je znal pridobiti srce vsakogar.*
«Jaz zase,* je rekel zdaj odločno Ivan, ki je doslej samo poslušal, «ga sovražim. Enkrat sem se srečal z njim, pa se ne bi rad še enkrat, ker bi si najbrž premislil, če sem mu že prvič odpustil.*
«Ne vem, kaj sta imela,* je odvrnil Peter brezbrižno, cin ne vem, kaj bi napravili, če bi ga srečali. Vprašanje je samo, če bi mu bili kos. Lahko si mislite, da imajo taki ljudje vedno dovolj prijateljev in mu en sovražnik ne bo škodil. Kolikor poznam ljudi, cenijo ti velike razbojnike — zakaj, mi ni jasno — in se bojijo za njihovo usodo vsaj toliko kot za svojo. Zato ker se nikdar ne dotaknejo njih samih. In ljudje še vedno cenijo tistega, ki se upira. Vi sovražite Petra Koštrco, in morda upravičeno. Vendar pa bi se lahko vprašali, če vam ni napravil dobro prav s tistim, o čemer mislite, da vam je napravil slabo. Vsaka stvar ima dva obraza in včasih sodimo po krivem, ker gledamo napačno stran.*
»Tako bi rekel tudi jaz,* je potrdil Jožef, «zdaj pa grem po čaj, ker se mi ga že prav močno hoče, in mislim, da boste tudi drugi zadovoljni z njim.* In odšel je. Ivan pa je še razmišljal o Petrovih besedah, nakar je rekel:
«Lepo ste povedali, vendar se mi zdi, kakor bi svetovali človeku, ki je stopil v smrdeče blato na poti, naj nikar ne gleda na umazani podplat, temveč na gornji del čevlja, ki je čist. Malo bi si opomogel tisti, ki je raateptal kupček. In take se mi zde — saj mi ne boste zamerili — vaše besede za mojo osebo. Bi mar vi mogli ljubiti človeka ali mu vsaj oprostiti, ki vam je razbil vse, kar ste si po mnogih letih s trudom priborili in kar vam je na svetu edino drago?*
«Ne, saj kaj takega ni predpisano. Vendar se morate vprašati, če ni bila zgolj prevara, kar ste imeli. In vprašati se morate, ali ni bilo najbolje, da je Peter Koštrca to razbil? Lahko bi napravi kdo drug m ne bi mogli nikdar več zakrpati. Zdaj se je stvar izčistila. Vse bo pozabljeno in kar je danes še težko, bo nekoč spet dobro. Lahko ste prepričani, tla Petra Ko-štrce ne bo več sem. če bi pa še kdaj prišel bo že tudi sam pozabil in bo ves drugačen. Nt bom rekel, da bi mu morali biti hvaležni, to bi bilo norčevanje, toda rečem lahko, da je bilo tako morda le najbolje.*
To, kar je povedal, je bilo na videz resnično, čeprav se Ivan ni mogel sprijazniti s tem. Marta pa je že zdavnaj izgubila nit in ni bila več kos vsemu temu. Tu se je govorilo o Petru Kostrci, ki ga je poznala in ljubila, s katerim bi hotela
iti kamorkoli po svetu, tale Peter Koštrca pa je bil tak, kakršnega ona ni poznala. In srce jo je bolelo, ker ni imela ničesar, s čimer bi ovrgla vse to, temveč je morala molčati, Ce naj se ne bi do kraja razodela. Saj je čutila, kako jo je ta mrzki človek privil in kako je iztisnil iz nje priznanje, ki ga ni mislila izdati. Zdaj v vsej hiši nihče več ne dvomi, da ljubi Petra Koštrco. Zakaj ga zdaj ni sem, da bi se jim zasmejal in jim vrgel v obraz njihova zlobna in malenkostna podtikanja!? Ali je Peter Koštrca kdaj komu lagal, ali je koga prevaral? Nikogar. Tudi Marte ni mogel. Zato pojde Marta z njim po svetu.
Da, Marta pojde po svetu. Ta večer je padla poslednja pre-graja. Saj nima več česa iskati tu. Njena vera v Petra Koštrco se ni prav nič omajala; nasprotno, če je bila prej omajana, se je zdaj samo znova potrdila.
Daleč od teh ljudi, iz te hiše, iz te samote. V svet. Tam onstran teh jarkov, kjer je tisto lepo nebo, tam je svet, tam je življenje, tu pa Je človek, kakor bi sedel v ječi in bi ga čuvali sami zlobni ljudje.
Utrujena se je vzdignila, ker se ji ni prav nič ljubilo, da bi čakala na Jožefov čaj, ker je sovražila vse te ljudi. Niso je mogli pridržati, čeprav so ji vsi prigovarjali. Samo Peter je molčal. Zato pa je prav njemu rekla, ko je šla mimo njega: ♦Toliko lepega ste povedali o Petru Koštrci, ki ga sploh ne poznate! Rada bi samo vedela, ali niste vi večji razbojnik kakor on? Vem, da ste, ker sicer ne bi posedali tu in se skrivali, ne bi ležali na tujem in jedli tujega kruha.*
Peter je vzel lončič s čajem, ki mu ga je ponudil Jožef, in mirno, ne da bi količkaj zameril, odvrnil na njene razjarjene besede:	,
«Morda pa sem, Marta. In zakaj ne bi bil večji razbojnik? Samo rad bi vedel, zakaj me ne ovadite žandarjem? Saj je to kaj preprosta stvar. Ali pa boste storili tudi to? Samo opozarjam vas, da morate napraviti to kar najbolj previdno; vedite: vsi razbojniki imajo svoje prijatelje.*
«če bom storila, bodite prepričani, da ne uidete. Nisem vam bila sovražna in ni me brigalo, kaj in kdo ste. Zdaj sem vas pa spoznala.*
bolj
«To me veseli,* je vljudno odvrnil na njene čedalje razburjene besede. «Mirno bom čakal, da se odločite.* ,ne še se je ozrla po njem, njene oči so bile že skoraj Pf solz, ki jih je komaj prikrivala pred ljudmi, a so biie pr»v 1 polne sovraštva, dokler ni rekla:
«Morda vam ne bo treba dolgo čakati.*
* * *	to
Dan po tem je sedela Katrca na stolčku pred hišo; ’
ker je tako lepo sijalo sonce. Sonca sicer ni mogla videti, lC jj bilo je prijetno toplo in njej je dobro delo. Bledi obraz j® ,9| obrnjen proti temu soncu, toda oči niso mogle videti ki se je :grai z žarki, nisc mogle videti čebel, ki so vzle iz deiUovih panjev v gozdove, kjer so se že ruzcveli zV0!^a)c-kjer sta cveteli leska in jelša. Ni videla ščinkavcev, ki so sk ljali pred hišo, ne vrabcev, ki so kričali v plotu.
Pa tudi ni videla Petra, ko je stopil k njej in sedel na seni panj, ki ga je imel dedek pred hišo. Sedel je tako P* nje, da se je je skoraj dotikal.	-o
«Vi ste, Peter?* je vprašala Katica, ki ga je spoznala korakih.
«Jaz sem, Katica. Ali se greješ?*
♦Tako prijetno je.»	sg.
Bilo je res prijetno in Peter sam se je hotel predati « njarjenju na toplem soncu. Kadil je cigareto. «Kdaj n» spet kaj zapela, Katica?* je vprašal, ko jo je pogledal.
«Ne vem. Kadar boste hoteli. Zdaj znam novo pesem* ^ ♦Kako — znaš? Ali je prej nisi znala? Kje si se J® naučila?*	.
«Ko sem bila še majhna,* je odvrnila, pri čemer se J®.^, ral Peter nasmehniti, ker je govorila, kakor bi bila že v® je «sem jo slišala. Potem sem jo pozabila, šele zdaj sem s spomnila.*	^,<y
♦Kakšna pa je? Rad bi jo slišal. Nekaj se je moralo a diti, da si se je lahko spomnila; in tudi posebna pesem n* biti.*	.(.gf
Petru se je nagubalo čelo. «Rad bi slišal to pesem. s človek sem, pa je nisem še nikdar slišal.*	..
{Nadaljevanje sled*'