»ičisiic. SZDL ptujsKegi 'Kraja - Uorava It rednu^Tvo Ptu.i PreAer 10V& 7 — Telefon 156 VB Prui 206 - St. 38 — Letnik VIII rejuje areCmSK: t>dtx>i - Odcovorn^ orednlk Jože VrabI — Roko^iscv 16 vrafannc. — risl?t. Manhorsict niskajnir — Ceiu- din 10 — — Letn» naročnina 5(iC din pol- f^tna 250 dtn V ptujskem okraju Je včla- njenih v 183 vaških odborih 22119 članov ali 40,7*/« volivcev. Odstotek članstva v razmerju s številom volivcev je zadovo- ljiv, če upoštevamo, da vlada na vasi prepričanje, da je do- voHj, če je hišni gospodar v SZDL. Redke &o namreč vasi kjer ne bi bil vsaj hišni ««»spo- dar član SZDL. Zato je tudi razumljivo, da je odstotek žena- članic SZDL mnogo nižji od moških. Ze3o malo je na vasi vključene mladine. Povprečni odstotek v okraju vključenih volivcev v SZDL nam še ne daje prave slike sta- nja organizacije, ker imamo sa- mo na področju bivše mestne občine Ptuj 4316 članov ali 82«/» volivcev, v Ormožu 70«/o in v Kidričevem 70®/» volivcev Na območjih novoustanovljenih ob- čin je odstotek znatno nižji. Tako ima Bon 24,7«/» Cirkovce 32,9®/o, Destemik 30,8«/» Goriš- nica 39,2«/8 Juršinci 27,6®/», Lešje 28.5«/o, Ormož 46"/. Ptuj 59«/«, Središče 42»/o in Videm 38®/» članov SZDL Se večje so razlike včlanje- nih volivcev v posameznih va- seh v okviru novih občin. Naj- višji odstotek čSanstva ima v občini Videm vas. Jablovec (80,4«/o), najnižji pa vas Skoriš- njak (12»/o), V obeh haloških va- seh so razmere približno enake. V območju občine Cirkovci ima najvišji odstotek vas Cir- kovci (SS^/o), najnižji pa Jabla- ne (13,4«/o). Nekoliko čudno je, da v Novi vasi pri Ptuju,kjer živi celo član OO SZDL še niso izvolili novega vaškega odbora. Med najslabše vasi v piujski občini lahko štejemo Podvince, kjer je organiziranih samo 18 članov ali 4®/o volivcev. Občin- ski odbor SZDL v Ptuju bo morad ugotoviti vzroke pomanj- kljive politične dejavnosti v omenjenih vaseh in pomagati, da se stanje popravi. V občini Bori je po odstotkih vključenih volivcev najslabša vas Paradiž (14,3®/o) kjer je no- voizvoljeni predsednik smatral za člane samo tiste ljudi pri katerih je pobral članarino Če- prav je to občinskemu odboru SZDL dobro znano, ni doslej ničesar ukrenil, da bi stvar P**" pravil Do danes je za leto 1954 zbral Okrajni odbor le 95*/o vse članarine. Članarine za leto 1954 niso odvedli vaški odbori Gruškovec, Destemik, Ključa- rovci in Mihovci (obč. Ormož), Lanca vas, Pobrežje, Draženci, Slovenja vas in Skcrba. Ugo- tovljeno je, da so v Drftžsncih, Slovenji vasi in Skorbi (občina Ptuj), članarino pobrati in jo na veselici zapili. Občinski odbor SZDL primer raziskuje Da S8 uvede pri plačevanju članarine enotnost, je pleniun OO SZDL v Ptuju na predlog sekretariata sklenil da bodo organizacije odslej pobirale čla- narino četrtletno in jo odvajale občinskim odborom, ki jo bo nato odvedel okrajnemu odboru. -na Stanje Grgunizacij SZDL zahteva več poiiilčnega dela ' s jeje okrajnega kcmiteja ZKS Ptuj l^ed If udstvom ]e premalo Pred kratkim je razpravljal Okrajni komite ZK o oek; tenh aktualnih političnih vprašanjih v našem družbenem življenju V uvodni besedi je omenil okrajni sekretar tov Ignac Voljč nekaj primerov zgrešenega pojmova- nja demokracije in antisociali- stičnih stališč, ki se pojavljajo v odnosu med vodilnimi organi in kolektivi nekaterih naših p>odjetij. Imamo primere, kc so se vodstva podjetij izolirala od delavcev, prav tako pa tudi pri- mere podtalne borbe posame- znih delavcev proti uTcrepom vodstva podjetja V obe' pri- merih gre za malomeSčanak-e in tipično birokratske pcjavt ki izvirajo iz podcenjevanja vloge delavskih kolektivov in zane- marjanja političnega izobraže- vanja delavcev Zlasti se pojav- lja to v podjetjih v katerih sin- dikati ne izvršujejo svojih osnovnih nalog. Vodilni organi v podjetju le ustrezajo tedaj njegovim in šir- šim družbenim potrebam če ukrepajo v stalni povezavi s ce- lotnim kolektivom Pri tem ni dovolj, da vodstveni organi de- lavce samo obveščajo o posa- meznih ukrepih temveč je tre- ba zavestno uveljavljat: take oblike kolektivnega dela ki uče. vzgajajo in spodbujajo sleher- nega delavca in nameščenca. Le takšen način vodstva izključuje nepotrebne nesporazume sum- ničenja. intrige ali celo okori- ščanje na račun podjetje ali skupnosti Demokratični odnosi v kolek- tivih niso le pogoj za politično in strokovno rast delavskega kadra, temveč tudi eder. naj- važnejših pogojev za kvalitetni dvig proizvodnih podjetja Naj bodo vodstveni organi še tako sposobni in pošteni brez poli- tične rasti celotnega kolektiva ni mogoče uresničiti temeljnega smotra socializma, ki se odraža predvsem v nov'h družbenih od- nosih. Resnična m<:<č direktorja se odraža v moralni in stro- kovni moči celotnega kolektiva. Nepoučeni liudje v naših ko- lektivih ustvarjajo često s svo- jim neodgovornim kritikant- stvom povsem nerealne ocene našega stanja. V podjetju »Kme- tovalec« n. pr. je bilo slišati kritiko o nizkih plačah delav- cev, ko pa smo stvar pogledali pobliže smo ugotovili, dč zna- šajo te praktično od 14 do 25 tisoč dinarjev Naš plačilni si- stem res še m idealen, vendar je že zdaj takšen da stimulira, spo- sobnost in marljivost. S tem v zvezi je tudi Okrajni komite ob- sodil primere slabega jdnosa producentov do potrošnikov. Blago, ki prihaja na trg mora tako po kvaliteti kakor po vred- nosti odgovarjati zahtevana in potrebam potrošnikov. Cas letnih dopustov so neka- teri socializmu nenaklonjeni elementi izkoristili za širjenje lažnive propagande o nadalj- njem odvzemu zemlje kmetom in razvrednotenju dinarja Ce govorimo da bomo uvajali tudi v kmetijstvu socialistične od- nose. pomeni to, da bomo iskali ob sodelovanju kmečkih proiz- vajalcev takšne oblike, ki bodo svojemu namenu in vsej naši skupnosti v korist tega pa ne bomo dosegli z jemanjem pra- vic, temveč z dajanjem še več- jih pooblastil kmečkemu proiz- vajalcu Govoričenje o inflaciji je povzročilo ponekod potrošni- ško mrzlico in s tem dvig cen. Odbori SZDL bi morali poskr- beti. da bodo n?ši ljudje bolje obveščeni o naši gospvodarski politiki, ki ima solidne temelje in sloni na politiki sproščenega formiranja cen na podlagi po- nudbe in povpraševanja pri čemer urejamo s posebnin./ predpisi neskladnosti in neso- razmerja. Na tej seji se Je tudi razvila živahna razprava o skrb^ za živ- ljenje in razvoj naše mladine. Podjetja, društva in organiza- cije so dolžna skrbeti za pri- tegnitev, vzgojo in strokovni razvoj mladega naraščaja, Med drugimi nalogami so poudarili posamezni članj pomen tehnič- ne vzgoje v vrstah mladine Vsak kolektiv proizvajalcev bJ la.hko imel v podjetju delavnicc za mladinski ali pionirski inte- resni krožek s primernim orod- jem in odpadnim materialom Ročna dejavnost mladega člo- veka ni le pomembna za pri- pravo na določen poklic, temvej razvija pri mladem človek^ sposobnosti za vsakršno ustvar- jalnost in ti&te moralne kvali- tete, ki nastajajo ob slehernen' kolektivnem delu Taka dejav- nost tudi podpira učenje mla- dine v šoli Cesto razpravljajc o vprašanjih mladine brez nje- nih zastopnikov Naša organizi- rana mladina bo delala terr uspešneje, čim bolj bodo sode- lovale z njo vse organizacije društva in delovni kolektivi od- ra s'Iih. Okrajni komite Je ob tej pri- ložnosti razpravljal tudi o orga- nizacijskih ukrepih, ki bodo š« bolj mobilizirali članstvo ZK ze izvrševanje nalog v korist naš: družbeni skupnosti. -č Od 2. do 9. oktobra: „Teden otroka" Letošnji »Teden otroka« bomo praznovah pod geslom »Skrb za otroka in mladino v naši občini!« Prav gotovo je geslo dobro iz- brano, saj so začele naše nove občine s svojim delom in bodo lahko ravno v skrbi za otroke pokazale svojo življenjsko spo- sobnost in upravičenost. Okrajni štab za »Teden otro- ka« je razpravljal o vsebini dela v našem okraju Predvsem je važno to, da se povežejo v vsaki občini VSi oblastn- in družbeni forumi, ki jim je pri srcu vpra- šanje naših otrok in mladine, ter na skupnem posvetovanju prctre- sejo stanje otrok in mladine v svoji občini ter po temeljiti ana- lizi sprejmejo sklepe za reševa- nje najbolj perečih problemov. Naloge v »Tednu otroka« lahko delimo v 3 skupine: Svečani del naj obsega akade- mije v vseh večjčh krajih s pri- mernim referatom in programom. Ce to ni izvedljivo naj se pripra- vi svečiana seja \rseh organov, ki jim je poverjena skrb za mladino (Svet za varstvo matere m otro- ka, svet za socialno skrbstvo, šolski odbori, odbor Rdečega kri- ža, Društva prijateljev mladine, LMS in diugi). Primeren bi bil tudi dobro obiskan množični se- stanek s primernim referatom. Ne pozabuno, da je v tem tednu Mednarodni dan otroka in da bo 3, oktobra praznovanje tega dne po vsem svetu Kratkotrajne akcije naj obse- gajo zabavni program za otroke, primerne filme, izlete, lutkovne predstave in podobno, kar paič lahko pripravijo otrokom v okvi- ru svojih možnosti in dobre vo- Ije. Trajnejše akcije bi pa lahko bile sledeče: skrb za dobro po- slovanje mlečnih odnosno šolskih kuhinj, ureditev igrišča ali pri- mernega športnega prostora, pre- skrba copat za šolske otroke s šivanjem pri ročnem delu v šoli, primerne sobe za kulturno in prosvetno delovanje mladine, preskrba zimske zaloge sadja v šolah, zdravstvena in pedagoška vzgoja staršev, ureditev kartote- ke socialno in moralno ogroženih otrok v družinah, razširitev ali ustanovitev telesnovzgojnega dru- štva Partizan, priprave za kvali- tetno izvedbo otroških praznikov (novoletna jelka, pozdrav pomla- di), priprave za letovanje itd. Ne pozabimo tudj na zbiranje sredstev za izvedbo sprejetih na- log, na dobro pripravo občinskih proračunov itd. Okrajni štab bo organiziral zbiranje prispevkov v okrajni Fond za varstvo otrok, člani štabov pa se bodo udeleževali sestankov občinskih štabov, ki naj pravočasno kličejo na svoje seje Vabila pošiljajte na Okraj- ni odbor SZDL (tov Bračič Miro), Analize in sklepi bodo dobra osnova za intenzivno in plodno delo vseh naših svetov in organi- zacij, ki i m je poverjena skrb za mladino, vsi državljani — člani Soc. zveze — pa naj med letom na svojih množičnih se- stankih in zborih volivcev budno spremljajo izvrševanje sklepov lo pomagajo pri njihovi izvedbi 2e v lanskoletnem »Tednu otroka« so bdli v našem okraju doseženi lepi uspehi, prav gotovo bodo letos še večji, saj imamo že precej izkušenj, imamo nove ob- čine z novimi sveti in nmogo po- žrtvovalnih ljudi ki bodo tekmo- vali, kako, bi Čim več storili za zdrav in srečen razvoj naših otrok in naše mladine KJ Na vidiku nov zakon o stanovanjskih zadrugah v svrho hitrejšega in uspeš- nejšega reševanja težkega sta- novanjskega vprašanja bo v bližnji bodočnosti na podlagi predloga, ki ga pripravlja Glav- na zadružna zveza FLRJ v Beo- gradu. izšel zakon o stanovanj- skih zadrugah, v katerem bodo zajete vse koristne pobude in predlogi ter izkušnje vseh sta- novanjskih zadrug naše zemlje, zbrane s predhodno anketo po vsej državi, zlasti pa začrtana bodoča pot stanovanjske gra- ditve. Za to anketo ima tudi ptu,iska stanovanjska zadruga »Gradi dom« zbranih več predlogov svojih članov, ki temeljijo na lastnih izkušnjah v času gra- ditve stanovanjskih hišic skozi desetletje in kljub vsem teža- vam ki jih je bilo treba na tej poti premagovati. Gornjo anketo bosta izvedla Iniciativni odbor za ustanovitev zveze kmetijskih zadrug LR Slovenije in Glavna zsdružna zveza Slovenije. Nekaf misli ob Turstlčnem tednu v Plu u v Ptuju so ee pojavili zzdnje dni okusni plakati Olepševalno- turističnega društve., ki vabijo Ptujčone k prireditvam Turistič- nega tedna, ki bo od 2. do 9. ok- tobra.-. Z namenom tega tedna, nji- hovimi cilji in prizadevanji smo seznanili ptujsko javnost že v eni prejšnjih številk Ptujskega tedrika. Ne bo pa odveč, če v zvezi s Turističnim tednom ob- javimo še nekaj misli. Brez dvoms' Je OT društvo v Ptuju eno najagilnejših društev. S svojim delom želi odbor po- magati razvoju turizma v na- šem mestu, Id ima za to vse pogoje, ter vzbuditi v prebival- cih zanimanje za to važno go- spodarsko panogo. V dnevnem časopisju vidimo, koliko je pri- nesel turizem naši celotnj skup- nosti in kako znajo v drugih mestih pospeševati njegov raz- voj. Zal moržmo ugotoviti, da Ptuj v tem pogledu precej" za- ostaja in najbrž ne bo preveč drzna trditev, da je kljub ne- onski razsvetljavi še vedno sta- rinsko mesto, ki so trdovratno oklepa svojih trjdicij. Kratek sprehod po mestu kaze, da je temu tako. V zadnjem času so res neka- tere ptujske hiše olepšale svo- je zidove, imamo dva precej vzorno urejena parkt, dobili smo otroško igrišče in lahko bi na- šteli še vrsto drug^ih iz zadnjih dveh ali treh let. Toda s sna- go na ulicah smo kljub vsemu še hudo sprti. Res ima Ptuj svo- jo »ekipo pometačev«, toda' ti ne zmorejo svojega dela, ker Ptujčani preveč pridno smetijo. Oglejmo si okolico Titovega tr- ga okrog poldneva, kjer se pa- rijo na soncu ostanki vsega mo- gočega s£dja. To so malenkosti, ima pa Ptuj še vrsto drugih pomanjkljivosti. Ze od vsega začetka se bori OT društvo v Ptuju za to, da bi dobilo mesto vsaj nekaj ho- telu i>odobnega, kjer bi se tujci počutili kolikor toliko udobno. Ce v tem ni uspelo se res ne mo- remo čuditi, s£j kljub vsem pri- zadevanjem ni uspelo dobiti ni tj naj skromnejšega lokala za svo- je potrebe. Ptujska kavama je ZEprta od začetka poletja in vse kaže, da se njena vrata še ne bodo tako kmalu odprla. In ti prostori niso edini neizkoriščeni prostori v Ptuju! Skratka — v Ptuju pogreši.- mo pri marsikateri stvari neko- liko več prožnosti. Ne gre za milijonske investicije, ampak za manjše izdatke, ki bi jih Ljud- ska odbor Mestne občine zmogel, če bi pokazal za nekatere stvari več razumevanja, predvsem pa hitrejših ukreF>ov. Letos 1. in 2. oktobra bo ob- čina Lešje prvič po osvobodit\i praznovala svoj praznik — spo- min na velike dni iz NOB. Prvotno je občinski ljudski od- bor sprejel sklep, da bi občina slavila svoj praznik vsako le^^o 19. septembra Ta dan v 1 1944 smatramo kot dan množične vstaje proti okupatorju v Dra- vnjski dolini in Zeti.lah. saj je tega dne stopilo v vrste borcev za svobode iz tega predela ne- lc£j nad 400 fantov, mož in de- klet in sicer v 1- bataljon II. slovenske udarne brigade »Lju- be Sercerja«, ki se je takrat na- hajal na tem področju in se je štArilčno zelo okrepil, saj je pri odhodu iz terena dva dni pozne- je štel 630 borcev. Toda z ozi- rom na združitev v sedanjo ve- liko občino Lešje. je po sklepu obč. ljudskegj odbora občinski praznik za celotno področje ob- čine odrejen na 1. oktobra vsa- ko leto. Zal se vsi ti številni borci za svobodo naše socialistične do- movine danes ne nahijajo med nami. ampak jih manjka 44. ki so velikemu smotru poklonili svoja mlada življenja. Občinski odbor ZB Lešje in celotno prebivalstvo tega po- dročja Je na te žrtve ponosno in se jih s st>oštovaniem in hva- ležnostjo spominja. Hoče se jim tudi na dostojen način oddolžiti s postavitvijo lepega spomenika v obl-iki spominskega vodnjaka 'Z naravnega granita z vklesa- nimi imeni. Spomenik bo {po- stavljen na prostoru pred novo ureienim občinskim poslopjem v Majšperku ob križišču cest Rogatec—Poličane Odkrtje spomenika se žal zaradi tehničnih ovir. ki so na- starnle, ne bo moslo izvršiti ob občinskem prazniku letos oač pa gotovo na- Dan republ'ke 29. novembra 1955. Na gospodarski razstavi ki bo organizirana v okviru občinskega praznika bo vsem obiskovalcem na vpogled načrt oziroma relief spomenika. Odboru za postavitev spome- nika primanjkuje še precej gmotnih sredstev, zaio priprav- lja skupno s prireditvenim od- borom za proslavo letošnjega občinskega praiznuka bogat in pester spored. Med drugim bo organizirana gospodarska in živinorejska raz- sfcva, ko bo prikazana dejav- nost na območju nove ob&ne. Vsi razstavljale!, ki bodo pri- peljali na razstavo svoje kvali- tetne pridelke oziroma izdelke, bodo ocenjeni in najboljšim po- deljene nagrade. Z^ proslavo občinskega praz- nika v dneh 1 in 2, oktobra t. 1. je prireditveni odbor pri- pravil naslednji spored: petek, dne 30. septembra 1955: ob 18. uri baklada iz Brega na grad Majšperk s sodelovanjem vseh množičnih organizacij, društev, delovnih kolektivov m ostalih prebivalcev. Kreso- vanje na gradu in okoliških vaseh; sobota, dne 1. oktobra 1955: ob 6 uri: budn:ca (godba — Breg. Maišperk Makole, Sto- perce, Zetale, Dolena in Ptuj- ska gora); od 10.—11. ure: sprejem go- stov; ob 11. uri: otvoritev gospo- darske in živinorejske razsta- ve (nato ogled razstave za prebivalstvo do 18 ure); ob 12 uri: svečana seja ob- čnskega ljudskega odbora in občinskih odborov množičnih oreanizacij; ob 18. uri: VESELI VECER (nastopajo člani »Totega tea- tra« iz Maribora, koncert »Planinskega okteta« iz Ma- ribora ter folklorna skupina LMS iz Mžkol). Po programu PROSTA ZA- BAVA z bogatim srečolovom; nedelja, dne 2. oktobra 1955: od 8. ure: gospodarska in ži- vinorejska razstava; od 9.—11. ure: koncert godbe Majšperk na prostem, ogled tovarn in športne prireditve; ob 15. uri: Mključek gospo- darske razstave, podelitev na- grad; ob 16. uii: drama »Celjski grofje« nastopa Okrajno gle- dališče Ptuj. Po programu PROSTA ZA- BAVA. Vabimo vse prebivalstvo naše občine in okolice, da se našega praznika polnoštevilno udele^, da si ogleda gospodarsko raz- stavo in kulturne prireditve in s tem pripomore našim napo- rom in uresničenju naišega pro- grama glede pravočasnega do- končanja spKMnenika žrtvam iz NOB. Olepševalno in turistično I društvo Ptuj I vabi na 1 TURISTIČNI TEDEN ! od 2. do 9. oktobra 1955 SPORED: Nedelja. 2 oktobra, ob 9. uri: slavnostna seja OTD Ptuj v dvorani Okrajnega komiteja ZKS Ptuj, Titov trg, ob 14 uri izlet z avtobusom na grad Sta- tenberg — Dom ob Dravinji. Ponedeljek, 3 oktobra, ob pol 19. uri in pol 21 uri: predavanje turističnih barvnih filmov v dvorani Titov dom. Torek, 4 oktobra, ob 20. uri: predavanje o kulturnozgodovin- skih spomenikih Ptuja in oko- lice s skioptičnimi slikami Sreda. 5. oktobra, ob 20 un: telovadna akademija v Okraj- nem gledališču Četrtek 6 oktobra, ob 20 un: gledališka predstava »Celjski grofje«. Petek, 7 oktobra, ob 14 uri: ocenjevanje najlepše okrašenih oken s cveticami dvorišč, vrtov, izložbenih oken in gostinskih obratov. Sobota. 8 oktobra ob 20 uri: promenodni koncert godbe na pihala DPD Svoboda Ptuj. Nedelja, 9 oktobra ob 14 uri": VELIKA TURISTIČNA VESE- LICA S SREČOLOVOM — raz- glasitev nagrad v nro=:torih ga- silskega doma v Ptuju. Po 2. točki 63 člena Statuta okraja Ptuj in 3. člena Odloka o določitvi termina za trgatev grozdja žlahtnih sort na območ- ju okraja Ptuj (Ur. list LRS štev 31-370/53) je Svet za gospodar- stvo Okrajnega ljud''kega odbora Ptuj na svoj^ seji dne 20 sept. 1955 sprejel ODREDBO o določStvi dnevov pričetka trgatve g:rozd,fa žlahtnih sort v letu 1955. I. Da «!€ zagotovi kvalitetni pri- delpV v:Tia .7 grozdja žlahtnih sort, k; letOto zaradi neugodnega OlTMlLOŽa Priprave na volitve krajevnih odborov V Ormožu smo pred kratkim imeli konferenco občinskega od- bora SZDL in organizacije ZK, na kateri se je obravnavalo de- lo krajevnih odborov SZDL, pri- prave na volitve krajevnih od- vremena počasneje dozorevajo kot v normalnih letih, lastniki, uživalci in zakupniki vinogradov ne smejo pričeti s trgatvijo: a) zgodaj zorečih žlahtnih sort (ranina. portugalka) pred 8. ok- tobrom 1955! b) vseh ostalih sort pa pred 15 oktobrom 1955. 11. Ta odredba velja od dneva ob- jave v »Ptujskem tedn ku« Predsedr^ik Sveta: (Carb Borut) Prerisednik OLO: (Jože Tramšek) borov (kot organov ljudske oblasti) in razna druga vpraša- nja. Sklenjeno je bilo, da tK)do or- ganizacije SZDL pripravile množične sestanke, na katerih bodo ljudstvo seznanili s pro- blemi okrog volitev krajevnih odborov, posebno kar se tiče obsega njihovega bodočega dela. Tako se bodo volivci seznanili s kompetencami bodočih kra- jevnih odborov. Na konferenci so tudj obrav- navali delo mladinskih organi- zacij. ker so nekatere med nji- mi dokaj slabe in jim bo treba posvetiti dosti večjo pozornost, kakor do sedaj Ob zaključku so odborniKi predlagali ustanovitev občin- skega odbora »Prešernove druž- be«, kar se t>o tudi v bližnji bodočnosti zgodilo. Plui, 23, scptcmSTa 1955 Priznauanje plemenjakou Ing. Egon Zoreč Okrajm LO Ptuj Je pred ne- davnim razpisal pr.znavanje ali licenciranje plemenjakov ztj L 1955, ki bo od 3. do 12. okt. 1955. O pomenu licendraiija pJe- menjakov je bilo govora in pi- sanja že mnogo, vendar imamo še živinorejce brez potrebnega razumevanji za to važno stvar Odblra živine Je na najvažne; šah ukrepov za zboljšanje živ noreje ne samo za vsakega rej ca plemenskih žlviii, temve tudi Za vse druge žavinorejce, k se trudijo, da bi se Jim re- čimbolj izplačala. Zelo nazadnjaški je živinort jec, ki ne prižene svojega bike. žrebčka £ili merjaSčka k licenci ranju in s tem dokazuje, da g ne zanima gospodarski napre dek. Nasprotno pa dobri živino rejci 6 skupnim delom v živi norejsfcih odborih skrbijo Za tc da vsckokratno licenciranje čir bolje uspe. Kakšne so naloge živinore^ sikih odborov pri letošnjem 1: cenciranju? Ti bodo mora' predvsem poskrbeti, da bod prišli na licenciranje vsi bike stari nad eno leto in točno ot naipovedanem času, d^dje, da bodo rejci bilcov prinesli s seboj vse dokumente o živalih, po- sebno podatke o poreklu že iz- dane propustni ce, rodovn'iBke izvlečke in drugo. Pri Kcend- ranju bodo sodelovali zaistopnl- ki kmetijskih zadrug, ki bodo skupno z občino predložili se- zname vseh bokov, ki morajo biti prignani k prizna vanju ter tudi predloge zadruge, koliko pJemenjakov je za njeno pod- ročje potrebnih. Razpored pregledov: V ponedeljek, 3. oktobra, ob pol osmih: Hajdina (pred bivšo občino), ob 10. uii StaxSe (na drž. posestvu), ob 12. uri Cii> kovci (pred občino), ob 14.30 Lovrenc (jjred zadr. domom); v torek 4. oktobrž. ob pol osmih Tržeč (pri tehtnici), ob 10. uri Podlehnik (drž. posestvo), ob 13. uri Zetale ( v Dobrjii), ob 15. uri Leskovec (pred kme- tijsko zadrugo); v sredo. 5. oktobra ob pol osmih Markovci (pred zadruž- nim domom), ob 11. uri Cirkula- ne (pred gostilno Korenjak), ob 12.30 Zavrč (na drž. posestvu), ob 14. uri Gforišnica (pred za- družnim domom); v četrtek 6. oktobra, ob pol osmih Makole (pred bivšo obči- no). ob 10 un Leš.ie (pred ob- čino), ob 12. uri Stoperce (pred kmetijsko zJ-drugo), ob 14. vuri Dolena (pred kmet. zadrugo); ' v petek. 7. oktobra, ob pol osmih Janeževci (pred hižo Ceh Olge), ob 10. uri Trnovska vas (pred zadružnim domom), ob 13. uri Vitomard (pred bivšo go- stilno Toš); v soboto, 8. oktobra, ob pol osmih Jurs nci (pred občino), ob 11. uri Polensak (pred kmet. zadrugo), ob 14. uri Kostanj (pn tehtnici); v ponedeljek, 10. oktobra, ot> osmih Podgorci (pred gostilno), ob 10. uri Ivanjkovci (pn Peto- vtrju), ob 13. uri Miklavž (pred ziadružnim domom), ob 14. uri VuTmefnci (križišče); v torek, 11. oktobra, ob osmih Velika Nedelja (kmet. gospodar- stvo), ob 10. ui^ Ormož (pred živinorejsikim domom), ob 13. uri Središče (na dvorišču KZ); v sredo, 12 oktobra, ob pol osmih Etomava (pred gasilskim domcm). ob 10. uri Ptuj (sejmi- šče), ob 13. uri Grajena (dvori- šče bivše občne), ob 15. \iri Vurberk (na zuiruž. posestvu). iN <4 ^semenogojnem posestvu v ttiaršali je krava »Velka« simo- dolske pasme povrgla trojčke, bikeca in 2 telički, ki so krepki in zdravi, saj spijejo dnevno 27 litrov mleka in tehtajo nad 120 kg. Mogoče jih bodo redili do prihodnje okrajne razstave. Pok. An'on Kupčič ni odnesel svojih izkušenj v grob v št. 2-" Tršega lista smo čestitali 90-.. ku Antonu Kup- čiču s Ptujske gore ob rojstnem dnevu želeč mu dočakati še večjih sadov borbe našega ljud- stva za nž.predek in blaginjo ter smo istočasno spomnili naše bralce na vse, kar je dobrega Kfcoril na dotedanji svoji živ- Ijenjski i>oti. V sredo 21. t. m. pa so bili njegovi posmrtn"; ostanki polože- ni v grob nj. ptujskogorskem pokopališču. S tem dnem je Ptujska gora in s tem tudi ptuj- a(ki okraj zgub:] moža z drago- cenimi dolgoletnimi izkušnjami v sadjarstvu ter moža z zaslu- gami za dosego narodnostnih pravic slovenskega ljudstva. Naš čais in naš okraj rabi mno- go takih mož kot je bil pokojni Anton Kupčič, ki se bodo z nje- mu enako požrtvovalnostjo in predanostjo posvetiti reševanju naših vinogradniških in sadjar- skih problelov. Marsikatera jab- lanj. in hruška, oreh ali trta iz drvesniceee ali trsnice pok. An- tona Kup>čiča krasi danes sado- nosnik ali vinograd naših kme- tovalcev in kmetijskih gospo- darstev in jim doje dragocen sad In nmogi sadjarji se ga bodo ra- dd dolga desetletja spominjali. Diplome in priznanja, ki jih je dobil za uspehe v sadjjjstvu in vinogradništvu bodo poznejšim rodovom dragocen dokaz, da si Je znal z zglednim delom in pre- pričevanjem, s pisanjem in pre- davjjnji pridobit: mnogo posne- malcev sirom Slovenije. Njego- va beseda je temeljila na dra- gocenih izkušnjah in n^ njego- vem globokem prepr čanju, da bo6'=> ra slovensVi zeml^-' naš (Nadaljevanje na 3. strani) Od 25. t. m. do 9. oktobra bo v Ptuju prvič samostojno raz- stavljala sllkarica Marija Vi- dovič, ki se nam je predstavila z dvema slikama v olju že leta 1953 ob 60-letnici Muzejskega društva v Ptuju, ko sta razstav- ljala ptujska slikarja Mežan in Oeltjen Takrat so se jima pri- družili: Ptujčan Ivan Petrovič, ki živi sedaj v Mariboru, Luga- rič, ki je tedaj dovršil umet- nostno akademijo in Vidoviče- va, kakor smo že omenili. Zanimiva, je pot, ki jo je pre- hodila za slikarstvo nadarjena Marija Vidovič. da bi zadostila notranji potrebi po slikarskem ustvarjanju. 2e v Daruvarju, kjer je hodila v šolo, je bila v razredu najbolj nadarjena risarka. S svinčnikom ali čopičem v roki. sklonjena nad risalno desko, je preživljala največ svojih prostih ur doma in v prirodi. Starši so jo zaradi njene na- darjenosti in veselja do slika- nja poslali, ko je imela seoem- aajst let, v Beograd k akadem- skemu slikarju Mladena Josiču v njegovo slikarsko šolo To je bilo nekaj let pred izbruhom vojne. Tam je zaživela v svo- jih slikarskih stremljenjih in se odlikovala predvsem z olji Nje- no kritične razpoloženje do te- danje družbe je izlivala v figu- ralne motive z otroki brezdom- cev, s trpečimi sirotami v be- dnih delavskih domovih, ki so s svojo revščino klicali v borbo za pravice proletariata. Vojna je prekinila njeno šo- lanje in njeno slikarsko delo. Učakala pa je novi ko si Je delavski razred v domovini pri- boril svoje pravice, razred, ki mu je z motiviko posvečala svo- je slikarsko delo. Po vojni se je Vidovič Marija naselila v Ptuju Tu je našla novega učitelja, akademskega slikarja Jana Oeltjena Uprava muzeja ji je dodelila na gradu sobico, ki jo je uredila za svo- jo delavnico V njej pridno sli- ka predvsem v olju in se raz- vija v figuralno slikarko, ne od- klanja pa tudi pokrajinskih mo- tivov in tihožitja Po mnenju njenega učitelja je nadarjena in ne zaostaja v svojih delih za mnogimi akademskimi slikarji. Kar je Vidovičeva ustvarila po osvoboditvi nam bo pokazala njena razstava, ki jo bomo lah- ko obiskali vsaki dan od 10. dc 12. in od 14. do 16. ure v nek- danjem refektoriju v Mestnem muzeju v Ptuju od 25 t. m da- lje, ko bo ob 11. uri otvoritev. JS svojo razstavo nam bo mlada slikarica dala obračun svojega desetletnega dela po osvobodi- tvi in bo to svojo razstavo tudi posvetila deseti obletnici osvo- boditve. -ic. K@lfai o postrežbi v ptufskih trgovinah Lep popoldan z jesenskim soncem! Zavijem iz vlažne so- bice. da se nt-užijem še posled- nje toplote, ki Jo ponuja sonce letos zemlje nom. obenem pa upam, dia bom v družbi in pri- rodi pozabil ne le na vlažno sta- novanje, ampak tudi na drugo nadlogo, ki U-re marsikaterega, ki ga je barka življenja izkrca- la v srednjeveškem Ptuju — namreč na neužitno vodo naj- bližjega studenct, ki ni niti za pranje, kaj pa šele za kuhanje in pitje! V vročih željah da bi zvedel kaj veselih novih o sko- rajšnji napeljavi vodovoda, sem v prvi trafiki kupi'] »Ptujski tednik«, ki me pa sweda ni po- tolažil. Zatopljen v čitanje korakam po samotnem trgu, ko me ustj.ivi znanka in pove, da je obredla že vse ptujske trgovine, a ne najde nikjer stepača, da bi na jesen stepla posteljnino. Pove- dal sem ji, dt. si mi pomagamo doma kar s palico, dokler se ne bo ptujskim trgovinam posre- čilo nabaviti tega predmeta. Ko sem se od znanke poslovil, sta me ustavila dvt učenca osnovne šole, dobra znanca iz soseščine. Zavili smo v park pa sta nii oba resnicoljubna fantiča, pove- di£.la, da sta za preizkus kupo- vala po vseh ptujskih špecerij- skih trgovinah kekse in napo- litanke od »Kolonijale« do »De- tikaitese« In da povsod ma§i- jo v vrečice kekse kar z roka- ma (umazžnimi od denarja, olja itd.) edino vsa čast »Deli- katesi«, kjer vedno grabijo kek- se z lesenimi kleščami ali lopa- tico!! Ko Pa sem se v mraku vonil domov, mi je pa sosede i vsa obupana povedala, da je v edlifnri ptujska trgovini z zele- njavo, kupila papriiko za Vla- danje in je dvrakrtft prosila: »Prosim, dajte mi 10 kg paprike za vlaganje in ne nagnite!« Nt. nekem nevidnem mestu so ji odmerili, ona pa je odšla domm* prepričanj. o dobri postrežbi. Sledilo pa Je kruto razočarsnje, kajti 5 kg paprike je vrgla na 'metišče, ker je bila nagnita. Drugi dan smo dobili obisfk. Prišel je brat z ženo z Reke. No in ženj je imela prav tako triko 'uknjičavo belo bluzo, kakor jo je kupila moja sestra pri »Mer- kurju« v Ptuju. Toda raalika v ceni je bila skoro neverjetna: v Ptuju 750.— d n (tudi v drugih trgovinah so jo prodajali po tj ki ceni), na Reki i>a 400.— din. Ker se slične misli povezuje- jo, sem se spomnil še na po- strežbo. ki se tiče kruha in je razširjena menda po vsej Slo- venij:, da namreč iste praiajiil- čeve roke prijemajo umazan de- nar iz tolikih rok in s kužnimi kticami oneanažijo kruh tisočev potrošnikov dnevno. V nekate- rih državah je prepovedlaina taka posrtrežba v fM^^jalnah kruha, am^ak mora biti blagaj- Da ločeina od oddaje kruha^ Ko bi mngli razmakniti zidovje... Za kulturni napredek od ne- ■cdaj vneti Hajdinčani so si že pred 58 leti zgradili za potrebe in priložnosti v tisti dobi prav razkošno osnovno šolo Bila je to ena največjih in najlepših šolskih stavb v ptujski okolici. S svojimi 7 učilnicami je po- vsem zadoščala šolskim potre- bam, dokler po osvoboditvi m zajel Hajdine val naglo s. mno- žečih potreb ki jih od današnjt šole zahteva nezadržni razvo socialističnega obveznega šola nja naše mladine v vseh razno- likih oblikah: od obvezne 4- razredne osnovne šole z 8 od delki preko 4-razredne nižje gimnazije s 7 oddelki do kme- tij sko-gospodarske šole z 2 let- nikoma. Pridnim zidarjem in stavbne mu projektantu iz leta 1896 se seveda niti sanjati ni moglo o ogromnih potrebah ki jih bo morala njihova, sedaj skoraj že 60-letna zamisel, zadovoljiti ob prelomnici naslednjega pol- stoletja! Tako se danes stiska v 7 hajdinskih učilnicah vsako- dnevno 512 učencev in dijakov z njihovimi 14 učitelji vred To stanje postaja v zimskih mese- cih še nevzdržneje. ko pričenja z delom še kmetijsko-gospodar- ska šola, pa še tečaj RK za kmečka dekleta in tečaj PLZ Ob pogledu na impvozantno, dolgo in dovolj široko stavbo se nam ne le zaradi stvarne nujne potrebe ampak tudi iz arlulektocsko-estetskih ozirov kar vsiljuje rešilna misel, da manjka mogočnim strešnim klobukom II. nadstropje Ali res ne bi bilo mogoče na ta na- čin rešiti za veliki hajdinski okoliš tako pereči problem šol- skih prostorov? Temeljno zidovje je 60 cm široko in dovolj močno, da bi vzdržalo težo potrebne nadgrad- nje. Da bi vsaj začasno omilili najbolj perečo stisko v šoli in omogočili tudi najmlajšim haj- din-^kim učencem norma^n- in redni šolski pouk, so se kra- jevni funkcionarji šolskega od- bora in DPM. kakor tudi za- stopniki šole ponovno osebno obrnili na sedanjo upravo bivše Ekonomije v Slovenji vasi s prošnjo, da bi dala šoli na raz- polago lepo. veliko — vsem hi- gieii&Kim aanievam oagovarja- jočo dvoranico (bivšo obednico), — a so bili tudi tu gospodarski motivi (sedaj skladišče za oves, pozneje skupno prenočišče za delavce in še pozneje kmetijski laboratorij) — močnejši od na- ših šolskih, kultumoprosvPtnih argumentov. R. I. Osnovna &oLa in gimnazija Hajdina hočejo vec plemenske Živine KZ Sela namerava ustano- viti plemensko postajo Prostori v Zg. Pristavi najprimernejši Kmetijska jadruga Sela pri Ptuju se poteguje za ureditev fdemenske pvostaje za rejo ple- menskih bikov, krav in telic, ki bi ni£j bila na dosedanjem zem- ljišču KG Tumišče v Zg. Pri- stavi to v tamkajšnjih prosto- rih. Glede na pomanjkanje ple- menske živine v tem predelu okraja žeh KZ Sela prj Ptuju rrrekoračiti dosedanji delovni, zMjučno trgovski okvir zadru- ge in se lotiti tudi živinorejskih . vprašenj, kar bi koristilo pospe- ševanju živinoreje vse okolice pa tudi zadrugi sami, saj bj se ta s tem kmetovailcem tudi v najlepši meri oddolževala. Naj- prej bi naj redile ta plemenska postaja 2—3 plemenske bike, ki bi bili za pripuščanje sčasoma pa bi prešla tudi na rejo plemen- "kih krav in telie V gornji zadevi imajo vso oporo pri članih KZ in ost£lih kmetovalcih Mto so to svojo namero tudi sporočili Okrajne- mu ljud. odb. ter se mu priporo- čili za vso pomoč in opoiTo pri uresničitvi te njihove zamisli. ie tretjič: „P ača naj potrošnik...!" Pod tem naslovom so t prejš- nji šterilki »Mesnine« iz Ptuja oanemle tudi visoko klavniao in najemnino za hladilnico in loka- le, kar podraži meso v malopro- daji za 8—10 dinarjev pri kg. V pojasnilo potrošnikom podaja MKU v Ptuju sledeče o klavnini in najemnini za hladilne in pre- delovalne prostore Izračunana povprečna klavnlna (klavniška pristojbina) je na kg mesa 1,75 do 3,41 din in sicer Za hladilne prostore plačajo pri nas mesečno po m' 347 din, v Mariboru 496 din in v Celju 700 dinarjev Kljub glavnemu remontu hla- dilnice in klavnice in zvišanju socialnega prispevka od 1 janu- arja 1954 od 10 na 49 oziroma za 43 % ter dvakratnega zvišanja plač delavcem in uslužbencem, zaposlenih pri drž uradih in ustanovah v letu 1954 in 1955 se ta tarifa ni zvišala, temveč smo jim celo znižali najemnino za 5 po klavnosti za govedo od 40 do 57*/«, teleta 59—66% in svinje 75—80 % Tako odpade na kg mesa pri govedi od 1,75—2.50 di- narjev, pri teletu od 3—3,41 di- nairjev, pri beljenih svinjah 2,09 dp 2,22 in pri haranih 3,13—3,33 dinarjev na kg. Da klavniška pristojbina pri na« ni previsoka, je raizv^dno s primerjavo mest Mcvibora in Ce- Ija. prostorov predelovalidce s skla- diščem od 9200 dinarjev na 2000 dinarjev mesečno, kakor jiim tudi nismo zaračunavali hlevnine. Ta tarifa velja od 1. januarja 1953 in ne razumemo, kako je prav sedaj postala kamen spK)tike pT;i zvišanju cen mesu. Poudarjamo, da bi v primeru, če bi klavnico s hladiln co upravijalo kako pridobitno pod- jetje, obrestovanje osnovnih sredstev in amortizacij^ po za- konskih določilih zvižala klavni- Uo za ca. 80% Mestna komunalna ustanova ▼ Ptuju Slote eeste na ormoškem pcdrfčiu ootretuieo gramoz stanje cest na področju ob- čine Ormož Je že precej kritič- no, zlasti tam. kjer že d'-Igo ni bil navožen gramoz Ne glede na to, kako so si prej rtčani popravljali občinske ceste, bo v kratkem potrebno večino cesl znova navoziti. Občani in tudi svet za komunalne zadeve pri- čakujejo. da bodo pri tem delu v pomoč tudi vsa vozila podje- tij, da bo navoženega b gra- moznice v Lenti čim več moža. V zvezi s tem vprašanjem bo V kratkem posvet zastopnikov kmetijskih gospodarstev in ostalih podjetij kdaj in kako se bodo VSi ^upaj lotili navaža- nja cest. Razgovore bo vodil upravnik mestne komunalne ustanove tov Pučko. Nekaj sredstev za izboljšanje gozdov bo črpanih iz skl»$^ za obnovo gozdov Popravila pa niso potrebne samo ceste tem- več tudi most v Trgovišču brv v Loperšicah cesta v Litmerk, most v Pušencih ter dela v Zverinjaku in v EVobravi za kar bo potrebnih najmanj 650 tisoč dinarjev finančnih sred- stev Najbolj Je potreben po- pravila most v Pušencih ki ga bo treba tudi najprej popraviti. IZ VSEBINE URADNEGA LISTA FLRJ št. 41 — 14. septembra 1955 458. Odlok o povišanju poesilar- ništva Federativne ljudske re- publike Jugoslavije v Belgiji na stopnjo veleiposlaništva — 701 459. Odločba o sprememibi odločb o prodajni ceni za žiite» in mlevske izdelke — 701 460. Navod^tlo o dopolnitvi na- vodila o pošiljanju poročil o za- časnem periodičnem obračunu o bruto bilanci — 701 461. Pravilnik o civilnem par dslstvu — 704 462. Pravilnik o razvstitvi ho- telov in pensionov kategori- je — 707. v sredo, 21. sept. 1955, za liter, kilogram ali komad. Čebula 20 — 25, česen 60, lu- Sčeni ftiiol 40, stročji fižol 25, paprika 30, koleraba 40, cvetača 40, kumare 10 — 20, kumare za vlaganje 60, peteršilj 40, rdeča pe- se 30, solata endivija 40, solata v glavah 30, špinača 50, rdeče zelje 15 — 20, zelje v glavah 13 — 15, korenček 40, ohrovt 25, paradižnik 40, ječmen 40, konsza 40, pšenica 40. oves 25, proso 40, surovo ma«lo 400, zaseka 300, mleko 25, smetana 120, sir 40 — 80, kokoši 400, piščanci 300 — 400, breskve 30 — 40, grozdje 60 — 70, hruške 30 — 40, jabol- ka 15 — 20, slive 20 — 30, rin- glo 30, gobe 120, lisičke 25, jaj- ca 13, kislo zelje 40, krompir 12 — 14, buče 10. Kaj pravite k tem cenam? Ni rai znano, ali delajo v raznih gostilni pri prodaji nekaterih vrst alkoholnih pijač tako velike dobičke, ali pa je prevoz za nekatere gostinske obrate tako drag, da imajo pi- jače tako različne cene Tako n. pr toči zadružra go- stilna v Muretincih žganje po 400 din liter in vanili ev liker po 500 din Enake so cene v go- stilni KZ Bukovci in Gorišnica. V gostilni pri borlskem mostu pa točijo žganje po 500 din va- oilijev liker pa kar po 800 din. Kot vidimo, je razlika precejš- nja, 100 din pri žganju in 300 din pri likerju Bilo bi pravilno, če bi tržna inšpekcija ugotovila upr?viče- nost teh cen, da ne bi potrošniki brez vzrokov sumili v prevelike dobičke gostinskih obratov Kmetijska zadruga Stoperce razpisuje mesto TRGOVSKEGA POSLOVODJE. Pogoji: predpisana strcikov- na izobrazba in najmanj S-letn^j praksa v trgovini z mešan m blagom. Nastop službe s 1. oktobrom t. 1. ali po dogovoru. — PLača po uredbi in dopolnilna plača. Ptuj, 23. septembra 1955 3 Najdba dragocenega rimskega zlatnika na Liutoroerski cesti v Ptuiu sreCni najditelj Dne 9. t. m. se je v posami Mestnega muzeja v Ptuju zglasil Franc Plohi, delavec iz Mlinske ulice v Ptuju, ki je prav tisti dan našel prt kopanju teme- ljev stanovanjskega bloka na Ljutomerski cesti rimsiki zlat- nik. Povedal je, da se mu je pol metra globoko v izkopanem jar- ku zasvetilo pod lopato. Dvignil je grudo prsti z vidnim zlatim robom novca. Zemljo je z zlat- nika očistil, ga skrbno spra\-il in ga ix> delu takoj odnesel v muzej. Uprava muzeja mu je izročila potrdilo, da je zlatnik sprejela in da bo zanj dobil čez nekaj dni več tisoč dinarjev vi- soko nagrado. Seveda so teke najdbe last države in jih je dolžnost oddati vsakomur naj- bližjemu muzeju, ki najditelju izplača nagrtdo po vrednosti predmeta. ZLATNIK Zlatnik, ki ga je prinesel tov. Plohi v muzej je eden najdra- gocenejiših predmetov naše rim- ske zbirke, ne samo zaradi dra- ge kovine, empak zaradi velike redkosti tega novca ki je bil ko- van v prvi polovici 5. stoletja. Na prednji strani ima zlatnik niapis: D N GALLA PLACIDIA P F AVG, kateri obkroža žen- sko poprsje. Ta napis pomeni v nicSem jeziku: Naša vladarica GaJa Placidia, božanska, zvesta, vzvišena. Take naslove so Rim- ljani pridajali vUdarjem, kakor dcjnes: »njegovo veličanstvo kralj«. Na zadnji strani novca je okoli postave boginje Viktorije napis: SALUS REI PUBUCAE, k£.r bi pomenilo: »Naj živi drža- va!« Kratici RV pa pomenita: Kraljica Viktorija (Zmaga). Na zadnji strani zlftnika je še znaik COMOB, kar pomni zaščitni znak kovnice zlatnikov. O Galla Placidiji Galla Pladdic , ki je na novcu upodobljena je bila hči rimske- ga cesarja Teodosia I. in njego- ve druge žene Galle. Živela je v nemirnih časih gostkih vpa- dov na rimska tla, v časih, ko so ee majali temelji nekdanje mogočne rimske države. Alarih, kralj Zahodnih Gotov, ki so na- valili na italska tla in podjar- mili Rimljane, je vzel Gallo Placidoi s seboj kot ujetnico. Vanjo ee je zičgledai njegov svak Ataulf in jo poročil leta 415. Cez leto dni je Placidia že vdovela, ker so ji moža v Bar- celoni umorili. Iz Španije ee je vrnila k brttu Honoriju v Ra- veno, kar ge je spet poročila z ilirskim vojskovodjem, nato pa vladarjem Konstandjem. Leta 419 se jima je rodil sin Valenti- nijan, poznejši cesar V£lentini- jan III. Ko je Konstancij leta 421 umrl je Galla Placidia vla- dailt' namesto nedoletnega sdna kot regentinja. Iz te dobe je tu- di zlatnik, ki ga je pridobil naš muzej. Pladdia je umrla leta 450 v Raveni, kjer je še džnes ohranjena njena dragocena grobnica. Rimsko mesto Poetovio v dobi našega zlatnika Mesto Poetovio, ki se je raz- prostiralo na obeh straneh Dra- ve, nekako od Grajene po Vi- čtvi in sedanjem mestu, na Bre- gu in tja preko Hajdine, je bi- lo osnovano pred 2000 leti, V predrimskih časih pa je bila tu že ilirska naselbina o čemer pričajo izkopanine Največje je postalo mesto v 3. stoletju. Po ransenju arheologov je imelo okoHi 30.000 prebivalcev Zato ni čudno da je arheološka zbir- ka ptujskega muzeja tako zelo bogata in jo nove najdbe boga- tijo iz leta v leto V časih Galle Placidie je pre- življaj Poetovio težke dni. 2e nekaj desetletij prej so tod pu- stošili germanski Kvadi. nato pa nomadski Himi, ki so prihajali od Donave in Tise ter širili svo- jo oblast po Panoniji. V mešanici teh plemen so bili verjetno že tudi Sloveni. Trgovina z Italijo je v tem času skoro prenehala, zato so tudi novci iz 5. stoletja na naših tleh zelo redki. Hunski kralj Atile je osno- val plemensko zvezo v Panoniji in Potisju. Huni vdirajo v Ita- lijo in sootoma požigajo rimska mesta. Ze nekaj let leži Galla PlacidiiE v grobu, ko hunska kr- dela opustoišijo Poetovio Kam se je tedaj zateklo zbegano pre- biva Istvo? Najbrž v najbližje gozdove, da bi si rešili najdra- gocenejše, kar je poneslo s se- boj. Mogoče je prav tedaj nekdo zgubil zlatnik o katerem pišemo danes, kajti ležal je sam v gru- di prsti; ob njem ni bilo niče- sar več. Voda ga je na travniku po razpokah porivala počaad vedno nižje in nižje — približno 1450 let — pol metra v globino? Mogoče pt' Je zlatnik prišel v naše mesto več let pozneje? O tem zgodovina molči... Se ena najdba v Ptuju Pr' prekopavanju vrta t Ptuju, ob Mlinski ce&ti je našel Jože Dragar iz Ptuja, Mlinska cesta 2 bakren odlitek, težek 72 gramov, premera 5 cm, ki Im^ na eni strani napis ANDREAS LIBER i BARO DE STIFFT m portret mlajšega moškega, na drugi strani pa napis LAUREAM SEMISECULAREM CELEBRAT ORDEN MEDICO RUM VINDOBONENSIUM MDCCCXXXIV Nat. 29. Nov 1760, Prom. 21. Aug. 1784. Muzejsk' strokovnjaki še o tej najdenim nis« dala svojega mne- nja. -9C Ptujske kronike i pripovedujejo... 18. IX. 1900 Otvoritev nove- ga gimnazijskega dijaškega do- ma in Mestnega Ferkovega mu- zeja. V letu 1869 je bila gimna- zija v privatni hiši na sedanjem Vrazovem trgu št 2, v letu 1871 pa se je preselila v Gosposko ulico št. 29 (danes Prešernova), kjer je ptujska občina kupila hišo za 29.000 goldinarjev in jo preuredila za gimnazijo. Ptujski občinski svet je zgradil poleg te hiše novo poslopje za višjo gimnazijo, ki je bilo izročeno svojemu namenu zgoraj nave- denega datuma 13, IX. 1903, Drava je narasia do višine 3 m 45 cm. Ob parku in na spodnjem toku Drave je voda izstopila ter prišla do hiš, med drugim do Mladike in mestne plinarne. Poškodovala je tudi most. Cez Studenčnico. 13. IX 1908. Pod tem datu- mom opisuje ptujska rr.estna kronika znane septembrske do- godke v izrazito nemški luč^ in pravi, da so Vendi kot v po- smeh nemškemu Ptuju priredi- li svojo letno Ciril-Metodovo skuščino, kot bi hoteli s tem po- kazati. da se hočejo polfstiti Ptuja Nemški Štajerci, da niso voljni dopuščati takih invazij. Pri tej priložnosti je prišlo v Ptuj mnogo Nemcev iz Celja, Maribora in Graza. 21. IX. 1912. V Cirkovcih je velik požar uničil 12 stanovanj- skih in gospodarskih poslopij. Ogenj je povzročil šestletni otrok, ki se je igral v listnjaku s šibicami — ej. Kammta žaia, najdena prt kolodv oiu v Ptuju Pok. Anton Kupčič ni odnesel svojih izkušenj v grob (Nadaljevanje z 2. strani) kmet in delavec rezala globoko brazdo in v njo sejah seme. ki bo bogato obrodilo. Zato so se okrog njega zbirali narodno za- vedni in vsestransko napredni sEinovi naiše zemlje, ki se niso ustTjš^li najhujšega tudi v zad- nji vojni. V spomin nanj in na njegove življenjske uspehe naj bo vse naše bodoče prizadevanje za na- predek naše zemlje, zlasti pa prizadevanje naših sadjarjev in vinogradn"kov, ks bodo ob pok. Antonu Kupčiču podobnih stro- kovnjakih Srbeli tudi v bodoče, da bodo v naših sadonosnikih in vinogradih rastla drevesa in tr- te, Id boiAca), Ukraar- jeva (kraljica Barbara). Nadalje •fodelujcjo še: Orov č (p. Gre- gor), Ošlovnik (trgovec), Horvat (padar), Lenart:^ (pok), Kralj .(orožar) in Mlinarič (Ulrik). Delo je pripravil kot gost re- žiser mariborskega gledališča Peter Malce Scena je delo teh- ničnega šefa Jožeta Milkov^ča. od 23. do 26. sept. brazilski film »Razbojnik«; od 27. do 29. septembra ameri- ški film »ProtUetalska laštita«; od 30. sept. do 3. okt ameriški barvni film »Doktor v hiši«, od 4. do 6. oktobra argent. film »Osramočena«. PlufsRa tiskarna (Slovenski trg 9) tiska razne tiskovine za podjetja, urade in ustanove ter plakate za razne prireditve in drugo. Prvovrstna izdelava. — Kratek dobavni rok. — Solidne cene. Sobota, 24. sept., ob 20. url: dr. Bratko kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. — Premiera. — Reži- ja Peter Mc,lec k g., scena Jože Milkovič. — Red: Pre- miierski in izven! — Otvoritev sezone 1955/56. Nedelja. 25. sept., ob 15. uri: dr. Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. — Izven. Četrtek, 29. sept., ob 20. uri: dr. Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- jainjih. — Red: A in izven! Nedelja, 2, oktobra ob 16. uri: dr. Brartko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- jan jiih. — Gostovanje v Maj- šperku (Sindikalna dvorang volnenih izdelkov^ Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni da.n pred pred- stavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. - Rezerviranje vstop- nic dopoldne v gledališki pisar- ni, telefon štev. 71. OBJAVA. — UpraVi. Okraj- nega gledališča Ptuj obvešča vse abonente, da v dneh od 22. do 24. septembra t. 1. (četrtek, petek in sobota) dvignejo pri gledališki blagajni svoje abo- nentske izkaznice za sezono 1955/56. Izkaiznice se bodo iz- dajale od 15. do 17. ure. — Abonmaji so plačljivi: celoten znesek, polovica ali v štirih enakih obrokih, ki morajo biti poravnani po sledečem redu: Prvi obrok ob dvigu abonentske iaJcaznice, drugi obrok do 10. novembri.' t. 1., tretji obrok do 10. januarja 1956 , in četrti obrok do 10. marca 1956. — Abomnaji so sledeči: PREMIER- SKI, A in B. — Tem potom opozarjamo vse abonente abon- majev A in B, da bodo pred- stave zaj ta dva abonmaja stalno ob četrtkih. Zasledujte razpo- red predstav v časopisih, v kinu in na mestih za plakatiranje! — Sprejemamo še tudi nove abo- netne za vse tri večerne pred- stave! Uprava. Dnevnii spored za nedeljo, dne 25. septembra 6.00 Budnica. 6.05 Poročila in vre- menska napoved. 6.10 Vedre in poskočne melodije za nedeljsko jutro. 7.00 Napo ved časa, porodila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Rekla, mc. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Priljubljene operne melodi- je. 8.00 O športu in Športnikih. 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesen«. 9.00 Otroška predstava — Nada Pavlovlč: Mali kadija. radijska igrica (ponovitev). 9.30 Z lahko glasbo iz dežele v deželo. 10.00 Družinski po- govori. 10.10 Nedeljski simfoni)5ni kon- cert. 11.00 Felix Mendelssohn Bartholdy: Četrta simfonija .Italijanska" 11.15 Od- daja za Beneške Slovence. 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s posIu.!lalci. 13.00 Napoved časa, poroiila. vremenska na- poved. pregled dnevnega sporeda in ob- jave. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Pol ure za na^lo vas. 14.00 —16.00 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 15.00—15.15 Naimed časa. po ročlla. vremenska na^med in objave. 16.00 Po naiši leiM deželi — Dušan Kralj: Lutke pripovedi^ejo. 18.?0 Prometiadnt koncert. 17.30 Radijska igra — Ciril Kosmač: Kadetka (ponovitev). 18.30 Lah- ka glasba. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20-00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 V svetu ritmov in me- lodij. 22.00 NaTOved časa. p<}ročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23.00 Klas-ikt so- dobne gla-sbe; Bela Bartok: Portret za or kester; Paul Hindem'.th: Simfonične me- tamorfoze na Wehrove teme; Sergej Prokofev: Trt le frai«nentl iz baleta ,,Romeo in luVila", 22.15—23.00 Plesna glasba — UKV program. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m fPrenos Iz Zagreba). Jezikovni tečaji za odrasle in za mladino Znanje jezikov je danes še bolj potrebno kot nekoč 2^radi zbližanja med narodi in gospo- darskih stikov ki jih je naš^a mlada država navezala z bližnji- mi sosedi in bolj oddaljenimi državam;!, je postala nujna po- treba ne samo za izvozniška grosističnia, ampak tudi za lokal- na poajetja, oa si aopisujejo z njimi v razn h jezikih Nekoč, ko se ]€ večji del našega blagovnega prometa izmenjaval samo med sosednimi državami, je zadosto- valo znanje enega, mogoče dveh tujih jezikov Danes temu ni več tako. Stiki z bližnjim in daljnim Vzhodom, z Južno in Severno Ameriko zahtevajo znanje angle- škega jezika, g tudi esperanta.. Študentje z univerz in visokih šol, naši zdravniki, inženirji, naSi visokokvalificiTan: strokovni de- lavci prav tako uporabljajo da- nes znanstvene in strokovne knji- ge ne samo v enem tujem jeziku, ampak kar v dveh ali treh. Zato se je treba učiti tujih jezikov. V tekmi narodov za čim hitrejši tehnični, gospodarski in kulturni razvoj ne smemo stati oh strani, ampak moramo tudi prispevati svoj delež in vsak se mor^ izpo- polnjevat] v svoji stroki in študi- rati ne samo iz domačih, temveč tudi iz tujiih knjig, zlasti v onih področjih, kjer nimamo domačih strokovnjakov niti odgovarjajo- čih prevodov Vendar učenje jezikov ni lah- ka stvar Treba je močne volje in žilave vztrajnosti, da se do- kopljemo dc onega znanja, ki je potrebno za medsebojno spora- zumevanje oz da dobro razume- mo knjigo, ki je pisana v tujem jeziku Ne zadostuje samo, da redno obiskujemo tečaje, temveč da doma tudj aktivno delamo. Jezik je sestavljen iz mnogih be- sed, ki jih povezujemo z upošte- vanjem slovniških pravil Pri učenju tujega iezika je torej po- trebno: 1. znanje besed in 2. ob- vladanje slovniških pravil. Treba je mnogo truda in napora, pre- den SI to dvoje pridobimo. Da pomagajo takim ljudem, ki bi sd radi pridobili potrebno znanje tujega jezika, prirejajo po večjih mestih jezikovne tečaje, ki imajo 3 do 4 sitopnje Tudi v Ptuju na gimnaziji bodo z zajčetkom ok- tobra taki jezikovni tečaji za an- gleščino, francoščino in nemšči- no, ako bo dovolj priglašencev prav tako za esperantski in ruski jez'k Začetek bo v torek, 4. ok- tobra, ob 20 uri na gimnaziji v Prešernovi ulici. Ce ta čas ne bi bil primeren, lahko udeleženci to sporoče na prvem sestanku. PRIPRAVUALNI TECAJ ZA PRIVATNE IZPITE Kot poprej večerne delavske gimnazije, nameravamo v Ptuju prirediti pripravljalne tečaje za privatne izpite na gimnaziji od 1 do 8. razreda, če bo dovolj priglašencev Prijave sprejeme ravnateljstvo gimnazije do 30. septembra 1955 SODOBNI ROMAN (38) Ta o gnitju nekemu drugemu telesu m bila po volji, kajti zganilo se je in povedalo: »Zgnili? Kajpak! Vse na tem božjem svetu bo zgnilo. Temu ne uideš, si v hajki ali kje zu- naj.« Obešenjaška tolažba je zbudi- la smeh. neko telo na ležišču se je naipol dJvBgnilo in se prita- jeno in na krž.tko zakrohotalo, neiko drugo v ko'tu nekje se je samo obrnilo in zavzdihnilo. Potem je bil znova mir, bilo je ko da telesa ne bi imela več volje, ne za gnitje, ne za Hed- leka. Skratka z^. nič. Vseeno pa se miisel zaradi te- ga nenadnega Hedlovega odho- da dolg^o ni F>omirila, dolgo ni- sem mogel zaspžiti. Zaitisnil sem oči, da me ne bi motila bleda svetloba, ki *so jo metali re- flektorjr; v okna in da bi zasipal, a nič ni pomagalo. Čutil sem gi.< sojetnika, poleg sebe ria praznem ležišču; predstave, ki so md hodile po glavi, so bile žive, ko brl mi fant sam priipo- vedoval in mi jih risal. Zgodba ki je bila znenada prekinjena, se je hotelu napolniti do ro- ba, hotela se je sama Po sebi zaključita. Znenada sem zagle- dal Hedlovega pri Ploju; kijko se je od obupa in od feilosti napil: bil sem z njegovo misli- jo pri gruntu pri Toplečkj m pri spočetem otroku; čutil sem, kako ga je vsa reč s Toplečko in otrokom mešala in ga trla; videl sem ga, kako gč. je Plo- jevka dvoumno povpraševala, kako so se ga krčmaričine hče- re od daleč ogibale, ks^ko se je do norosti vrtel, harmonika je igrala večno iste valčke :n pol- ke! — In kako ©e je na kraju do smrti z vsemi sporekel Hr- vatovemu pt zagnal nož v sr- ce. Laistna sestra ga je preklela, mata so rekli ,Oh — Jezus na- z.arenski, le zakaj je zakkil Hr- vatovega, otrok nesrečni!' in niso potočdli solze; Toplečka je za javkala in se prijela Za telo. ko se je znent.da pojavil pred njo sredi noči s krvavim nožem in besedami: ,To imaš zdaj tudi ti, da boš nehala javkati!' — potem... je prišla milica, ga vklenila... do z^-pestij . . in ga odgnala. Molčal je. ko da mu je pamet pobra.lo, zatem pa je po dolgih mesecih zagledal žen- ske — Etoro Doro na oknah! — zbudil se je spomin in začel jih je preklinjc.ti in pripovedovati — da da bi si potolažil ža- lostno dušo. Tako je bila zgodba — ▼ do- mišljiji — končana in lahko sem počas«; zaspal, miru pa le ni dala, ne ob dnevih, k: so prišli, ne v nočeh — preprazna prevsakdanja se mi je zdela, preveč žalosti je ležalo v sosedovih očeh, preveč so bile nekam zagledane, da bi me mogla domišljija in zam šlje- na zgodba o Hedlovem zadovo- ljiti, do kraja pomiriti. Hodii Sem po dvorišču, v glavi pa no- sil zadnje ostanke uma7anega sč- vega kupa snega, ki ga je pobi- ralo pK>mladno sonce sr^i razi- danega kraja; nosil sem misel na fanta, kako hodi po ka«n:lniških njivah in obrača zemljo, kako upira poglede v oddaljene griče za Dravo . . . kako ga trgajo nji- ve— nfl Toplekovem, še huje one na domačiji — zaTad-: njih je za- klal sestrinega farata Le kako mu je pri duši, kaJco prestaja dneve? Kako bo prebil svoj ča«? In kako bo z njim, ko se bo vr- nil? Na Toplekov;nr io na Hedlo- vem bo tačas vse pomoženo Ka- ko ga bo sprejela Toplečka? Ka- ko ga bo pogledal lastni otroJc? Eh, kako s« usoda kakšnega človeka »apiše človeku ▼ spomin in v srce, kako mu ne da pokoje! A tudi Spomin, naj se še tako zaje, začne počasi bledet:, če .. če ga star- obraiz' znova ne poži- vijo in ne oživijo. In tako s« je zgodilo čez kakšne tri tedne — s^neg na dvorišču je do kraja skopnel — tudi meni. Nek: večer sem našel ležišče poleg mene za- sedeno. Le koga so mi dali za soseda, me je spreletelo. Bilo mi je, ko da sem šele ta trenutek začutil, koliko sem izgubil, ker Hedla ne bo več ob meni — k-ar sitisnilo me je pr^. srcu! A še isti trenutek sem zagledal žalostne oči, ki sem jih toliko gledal, naj- več v temi, ko so se med pripove- dovanjem svetliikale kakor mokre in kot vročične. In ki so bile Hedlove. Bilo je, ko da so se m: nasmehnile, vsaj usta so se za- potegnila »6, Hedl!« Vzkliknil sem in se nehal sla- čiti, ko d-a so mi roke obstale. Se isti trenutek, ne vem, ali za- radi njegovih žaJostnih, nekam prezaupljivih oči, ali zaradi ne vem česa, ne bi mogel zapisati, zakaj mi je po-stalo znenada pu- sto pr: duši — p>ač še največ za- radi tistega konca, ki sem si ga zamislil o njem, o nožu, o Hrva- tovem. Lahko sem g.a samo še vprašal: »No, s rVAN POTRO njihove ali Toplečkine nj-ive, kjer je bil ■Svet presuh ali premoJcer, v bregeh samo kamenje, Zg poto- kom sama muževina, kjer je vse samo čakalo poletja, d^ bi vse vprek razpokalo Lahko Sfl nava- žal gnoj na ta svet, nikoli ga ni bilo dovolj, nikoli toliko krubči, da bi ga bilo preveč. Vseeno pa, to sem skoz^: in skozi ves 6a« čutil, z gom Iskim sveitom teh njiv ne bi zamenjal! Ne, ne bi jih! — Preveč same ravnice je tod okoli, kaznilniškega sveta; kar st:enilo me je v prsdh, če sem se ozrl po njivah. Isfikjer konca — SAmc: njive, sami travniki. Koliko smo prekleli, se preganjali po naših strminah in po grabah, tod pa je brazda padala, rezal si, kolikor daleč si hotel, brado asa brazdo, da si se kar spočil za plugom... »Kar lepo reževa,« je rekel kaznjenec, ki je goml konja; »sem že mislil .. tjbo-hood!« »Tibo! T:bo!« Naj bi raje gledal, kako goni! —a vseeno, konji so vlekh ramo in pametno — bilo je docela ne- kaj drugega, kot z našimi krava- mi ali s Toplekovimi junci. Kra- va nikol; ni vedela, kako bi »to- pila dokler n-; bila do kraja zga- rana — prav ko kakšna mlada, ki nikdar ne ve, kako oi st<^la, dokler sj ne naloži ctrok! Junci pri nas doma so se tiščali, ko da bi mislili drug na dntgega zva- hti, drug drugega izpodriniti; kaznilniškj konji so hodili ravno kakor po zmerjeni poti, kol kor jih Zli zmešani gonjač zmeJal! Nudaljevanje sjedši Ptu?, 23. septembra 1955 ŽENEVSKI VETER V OZN Mofkva /e v zudnjem času kraj obiskov in sporazumov. Po obno- oitvi d:phmatskih stikov z Za- hodno Nemčijo »o v sov/etsko glavno mesto prrpotovah novi gostje Kar dva obiska naenkrat /e moral sprejeti premier Bulga- mn: fimkego in vzhodnonemške- ga. Obg sta pritegnila pozornost svetovne javnosti. Nova sovjetika diplomctska poteza je bilo vrnitev oporišča Porkkale mat-.čni deželi Finski Področje Porkkale so 1. 1944 za- jedle sovjetske čete Važno pri- stanišče so vzele v zakup za 50 let, sedaj pa so ga nenadoma vrnile finski vladi, ki /e kajpada ^ila zadovoljna. Vzhodnonemška deelgactja je v Moskvi sklenila sporazum, ki ji pušča dokaj odprte roke za mostojno ukrepanje v mednarod- nih vpr<:šanj}h Nek„ točka S'po- razuma namreč določa, da je Vzhodna Nemčija suverena drža- va. VV Ulbricht, podpredsednik pankowske vlade, pg /e na ti^^kov- ni konferenci dejal, da te njego- Va vlada ne bo izogibala nepo- srednim razgovorom z Adenau- erjem. če bo to koristilo nemški združitvi Po drugi strani po sporazum določa vojaško sodelo vanje Vzhodne Nemčije v Var- šavskem paktu — vzhodnoevrop vojaški organizicij:, ki so jo ustanovil kot protiutež atlanf skemu paktu. Predstavniki Vzhodne Nemčijt so iz Moskve odšli zadovoljn tudi zato, ker »o razpravljali o vprašanju vojnih ujetnikov. V rokah •majo adut, češ: naše za- sluge za 'izpustitev vojn'h zločin cev iz sovjetskih zaporov so vt like. In kaj je Adenauer s^tori zanje? Vprašanje ujetnikov je eden 'zmed osrednj'h problemoi nemške javnost, in kdor ga bo uspešno reševal sme upati na večjo prtljubljenost Tudi tukaj je nasprotje Adenauer-Grote-wohl pokazalo svoje pravo ozadje Velika palača OZN v New Yor- ku je predvčerajšnjim sprejela nove goste — predstavnike dr- žav članic OZN, k: so prišli na X. zasedanje generalne skupščine Letošnjemu zasedanju pripisujejo poseben pomen, saj je prvo v obdobju popuščanja napetost' Komentatorji ^odiio, da se je vzdušje tudi v OZN spremenilo Ženevska konferenca vladnih predsednikov štirih velesil je zorala ledino. To lahko čuf:mo povsod ZnoTnj odnosi in umerje- no obravnavanje važnih medna- rodnih vprašanj so edina pot, ki lahko postopoma pripelje do re- šjtve najtežjih problemov, ki te- žijo ves svet Na letošnjem zasedanju bodo obravnavali cel kup predlogov. Med njimi so nekateri, ki čakajo rešHve že mnoga leta Razoro- žitev, miroljubna uporaba jedr- ske^ energije, pomoč nerazvitim deželam, sprejem novih članov v OZN, Maroko in vrsta drugih problemov čaka pametne rešitve. Prevelik; opt-mi^-ti ne smemo biti, saj tako velik'h medsebojno po- vezanih vprašanj ni mogoče re- šiti kar v eni sap Vendar bo vsak napredek dober 'n ljudje so v doIg:'h letih navadili čakati. Sedanji položaj v svetu je boljš kot kdajkoli v minulih letih in dovolj pogojev je za trezno reše- vanje velikih težav Francoskemu vladnemu pred- sedniku Fouru je končno uspelo zed^n.ti svojo vlado, ki je okleni- lo, da bo začelo izvajati nedavno sprejete reformistične načrte za Maroko Generaln rezident ge- neral BoyeT de la Tour je odpo- toval v Rabat kjer ga čaka težka in nehvaležno naloga. Odstraniti mora starega 'n nesposobnega sultana Ben Arafa, k: trmoglavo vztraja na prestolu Kako bo to opravil, še niso povedali. Fran- cozi že pripravili regent^ki svet, k-, bo sestav I novo repre- zentatSrno vlado Ta se bo poga- jala s Francozi o nadaljnjih re- formah. Maročane bodo delno zadovo- Ifili, francoske koloniste pa ne. Tud* degaulist in konservativci v francoski "kupščmi pripravljajo vrelo juho m vprašanje ie, kako /o bo Faure pojedel Glavna je naglica in če mu bo uspelo od- stavit, sultana ter doseči postavi- tev reprezentativne vlade, bo lep kos svoje naloge opravil. Potlej ga tudi ''kupščin^ki pretresi ne bodo tako prizadeli. Po drugi stran, pa ga čakajo spet težke naloge Franc'-j o je zajel val stavk Premier stoji pred novimi kompromisi Francozi čakajo in Maročani čakajo Se bo podjetni premier le kje Spotaknil? Okrožne strelske tekme v nedeljo, 18 septembra, se je na strelišču v Babuisekovi grabi zbralo 12 članskih m 5 mladin- skih ek-.p. da se pomerijo v stre- ljanju za okrožno pivenstvo. Po- leg strelcev se je zbralo precej ljub teljev strelstva. Strelce je pozdravil predsednik OSO tov Predan^č, pozivajoč jih še k maTljivejšemu delu, po- sebej je še pozdravi] navzoče predstavnike oblasti: predsednika OLO lov Tramška. podpredsed- nico tovar:šico Stropn.kovo. pred- sednika SZDL tov Brač.ča, pred- sednika ObLO Ptuj tov Vogrinca in druge goste. Predsednik OLO tov Tramšek )e poudaril pomen strelstva za obrambo domovine ter obljubil še nadaljnjo oomoč strelskim družinam ker naše oblast- rade pomagajo, če vidijo, da pomoč rod; uspehe 2eli, da b. pri pri- hodnjem tekmovanju bilo še več strelcev Pred pričetkom streljanja ie preletel strel šče avion »Matajur« in spustil tik pred lopo padalo pravilno usmerjanje telesne vzgoje v šolah in povezo- vanje tega dela z organizacijami, ki se bavijo z njim Tem organi- zacijam bodo komisije nudile po- trebno moralno in denarno po- moč. predvsem pa bo njihova skrb. seznaniti delavske =vete, zadruge, ljudske odbore, organi- zacije in državljane "^ploh, s ko- ristno in pomembno vlogo teles- ne vzgoje v življenju mladine in človeka nasploh »Partizana«, kot množično te- lesnovzgojno organizacijo, čaka zato tudi v bodoče hvaležna in odgovorna naloga: utrditi in po- globiti sedanje delo v društvih, povečati njih število, zlasti pa vključiti čimveč mladine t redno telesnovzgojno delo, da bo pvosta- lo to mlademu rodu vsakodnevna potreba. Mladina mora najti t telovadnici in na telovadišču, pri telovadbi in igri, svoje zado- voljstvo in zdravo zabavo. Z redno, neprekinjeno in vse- stransko telovadbo, se bo izbolj- šalo tudi zdravstveno stanje mla- dega človeka, ki ni preveč zado- voljivo. Razvoj proizvodnje pa zahteva novih in zdravih sil Te sile bodo gotovo okretne j še in odix)Tnejše, če se bo mladina vključevala v delo iz telovadnice, nasprotno pa bo prav pri tej mladini manj obolenj in nesreč, kar bo pomenilo velik prihranek socialnih dajatev. Disciplinirani telovadci pa bodo prispevali tudi k boljši organizaciji dela in k povečanju storilnosti, kar bo imelo ugodne posledice pr". dvi- gu življenjskih pogojev posamez- nika in celote Zbor je končno sprejel delovni načrt za leto 1956 ter se pogovo- ril o sporedu atletskih tekem in tekem v odbojki, ki bodo 9. ok- tobra v Ptuju. Načelno se je tudi odločil za stalno taborjenje in ugotovil najnujnejše potrebe orodja posameznih društev. Prehodni pokal, ki ga je prejelo moštvo iz Kidričevega letimovanja se je udeležilo lepo število tekmovalcev. Ptujska derby tekma je. ka- kor vedno izredno razgibala maloštevilne gledalce Končala se je z zasluženo visoko zmago Drave z rezultatom 4:1 (0:0) Začetek prvega polčasa ni obeta; zanimive igre Obe mo- štvi sta igral' mrtvo m nepo- vezano, očitno pod vplivom tre- me. Prvi So vzbudili pozor- nost pri gledalcih napadalci Aluminija ki so usmerili igro v prazen gol Drave Vendar je Strehar z glavo odbi. s same gol-črte žogo v polje V 30 mi- nuti je imel stoodstot. priložnost za dosego gola Herceg vendar je Trop odbil njegov ostri strel v polje minuto pozneje pa je vratar Drave v lepem padu za- ustavil protinapad Aluminija. Za igro v prvem polčasu ve- lja, da je imel Aluminij rahlo terensko premoč (izraženo tudi v kotih 3:1) Drava pa več do- brih priložnosti za dosego gola V drugem polčasu je Drava silovito napadla in stisnila Alu- minij v njegovo polje Kljub temu pa je Aluminij dosegel v nenadnem napadu prvi gol. ko je Letonja nesrečno spremenil žogi smer v lastno mrežo Toda že v isti minuti je Dragiša s strelom v krilo izenačil kmalu nato pa je Kovač dosegel vod- stvo za Dravo Od tega trenutka dalje je bil Aluminij razbit Bilo je samo še vprašanje, kako visok poraz bo doživel Tretji gol za Dravo je spet dosegel Dragiša iz kazenskega strela, četrtega pa Cep Pred zaključ- kom tekme je Herceg zastreljal drugi kazenski strel v korist Drave. Drava je pokazala tokrat eno svojih najboljših letošnjih iger Moštvo je v celoti dobro delo- valo, posebno pa je treba po- hvaliti sigurnega vratarja Go- rupa, solidnega beka Streharja, marljivega Komela v krilski vrsti; v napadu pa glavnega »^dirigenta« in strelca Dragišo ter krili Hercega in Čepa. Pomlajeno moštvo Aluminija ni pokazalo pričakovane igre. Igralo je nepovezano, v napadu pa je edino Kurelič gradil igro, vendar v svojih soigralcih ni ncšel podpore. V ostalem je bila tekma od- igrana dostojno in v športnem duhu. Dobro je sodil Bencina iz Hrastnika V predtekmi so domači pio- nirji igrali neodločeno s pio- nirji iz Rač 0:0 V nedeljo zaradi meddržavne- ga srečanja Nemčija • Jugosla- vija ne bo tekem STEPANJE . Ravnatelj hotela: Tovanšica, le pritisnite s palico po njem, naj se vam ne smili! Nova sobarica z dvorišča, kjer je stepala preproge: Saj bi. tovariš ravnatelj, pa ba se preveč kadilo IZ SOLE Učitelj: »Zaikaj so dnevi po- zimi krajši kakor poleti?« Janezek: »Zato. ker mraz Vsako stvar skrči, toplota pa jo razširja.« PRODAM NOVO TRODELNO OKNO. Naslov v upravi lista. PROiDAM HiSO z gospodiJr- skim poslopjem in 66 arov zemljišča v Slov. goricah. Poizve se Zagrebška 39. Ptuj. SUHE HRASTOVE DESKE (250 X 60 mm) prodam. Naslov v upravi lista. VELIKO ŽELEZNO PEC za lo- kal prodam. Naslov v upravi lista. OSKRBOVALCA 2IVINE (za- konski par), po možnosti brez otrok, oba vešča molže in umne vzreje živine, po mož- nosti 6 šolsko strokovno kva- lifikacijo, sprejme takoj Ko- bilarna Tumišče pri Ptuju. — Družinsko stanovanje preskrb- ljeno Plača tn ostalo po do- govoru. 200 SKOP SLAME kupim. Vrt- narstvo Studenci pri Maribo- ru, Limbviška 104. Obvestilo komisije za štipendije pri OLO Ptuj Glede n^ razpis štipendij v »Ptujskem tedniku«, obvešča tukajšnja komisija za štipendi- je vse przadete študente o na- "^lednjem: 1. Vse dosedanje štipendije SPK LRS prenehajo z decem- brom 1955; 2. zadnji rok za sklenitev po- godbe je do 31. novembra. Vsi. ki želite v smislu omenjene ob- jave v časopisu skleniti pogod- bo, vložte čimprej kolkovane prot^je z vsemi potrebn mi po- datki in prilogami. Vse infor- macije dobite na Svetu za pro- sveto pri OLO Ptuj; 3. podTX>re v tem smislu, kot jih je preteklo šolsko leto do- delleval soc. š bkim študentom OLO. so letos prvenstveno na- menjene onim študentom. Id jih raz;pis ne predvideva V ta na- men dodeljen^ sredstva so ome- jena. Pozivamo vse študente, k: na- meravajo skleniti poeodbo. oziroma zaprosit- za podr>oro. da s« čimT>re1 z.ffl^si^c na Svetu za prosvetn pri OLO ptui. kier bo.do dobil' vsa pogrebna nz-vo- dila in informacije! DRUSTVO NAPREDNIH GO- SPODIN.T V PTUJU bo priredilo TECA.T ZA PLETENJE (začetni in nadaljevi.lni). Pri- stojbina 200 din za ves tečaj. Prijave oddajte v pisarni osn. šole od 8 do 11. ure vsak dan. Pričetek tečaji. 3. oktobra 1955, ob 7. uri zvečer v priti. osn. šole. soba št. 5. Klub za konjska šport Drava v Ptuju je v nedeljo, 18. septem- >ra 1955, popoldne na dirkališču 1 Turnišču uresn-čil že dolgo na- povedane konjske dirke Zarad: ;elo slabega vremena v prejš- ajem tednu je prav do poslednjih Ini vladalo malodušje, če bo ta Drireditev sploh mcgoča. Zato je lil tudi za samo organizac-jo na- topil na razpoldgo prav kratek jas. Kljub vsemu pa je ta konj- ko-športna prired.tev nad priča- kovanje lepo uspela. Poleg ja- hačev domačega kluba so nasto- pili še gostje 17 Varaždina, Ca- kovca in Maribora ter kmečki ja- hači iz Ljutomera, skupno s 25 jahaln.mi konji. V kasašk h dirkah pa so razen kobilarne Turnišče čvrsto sodelo- vadi renomirani Ljutomerčani in Lenarčani, tud; s skupno 25 ko- nji Ta močng udeležba je pripo- mogla k pestrosti in zanim:vem poteku programa, ki se je začel točno ob napovedanem času ter se je odvijal prav elast čno, kar zasluž. posebno priznanje. V otvoritven: točki — ravni galopski dirki konj kmečke reje na 1400 m — je b-la prva kobila Branka pod jahačem Francem Kosijem z Grab pr. Ljutomeru. V enovprežni vožnji za 2-letne kasaške konje na progi 1400 m je zmagala žrebica Legija, last kobilarne Tumišče (vozač Bolko- vič Jernej) v k lom času 1,53 m n. V ravni galopski dirki za pol- nokrvne konje na 1600 m je prvi jahal skozi c Ij mladi jahač Fer- či Papet iz Ptuja na konju De- sant z kiiom časom 1,08 min. V taiko imenovanem parkur- nem jahanju — preskakovanju zaprek — ki zahteva posebno iz- vežbanost konja m jahača, je zmagal član konjskega kluba Va- raidin tov. Ivan Alap č na kobili Furiozi, ki je preskočila vse za- preke brez napak v času 1,48 min. V enovprežni vožnji za 4- do 12-letne kasače na prog: 2200 m je sigurno zmagala 4-letna kob la Janida, last koblarne Turnišče (vozač Jernej Bolkovič), zmago- valka letošnjega kasaškega der- byja v Ljutomeru, v kilometr- skem času 1,28 V napeto pričakovani točki, ravni galopski dirk. ženskih ekip Hrvatske in Slovenije, pa je čla- nica K K. Ptuj tov. Greta Jere- mič na žrebcu Saku v tesni kon- kurenci s svojo vrstnico tov. Le- kp Fabjan na žrebcu Brunusu dirjala prva skozi cilj. V enovprežni vožnji za 3- do 12-letne kasaške konje na progi 2000 m je zmagal vozač Alojz Jureš s 3-letnim Apašem, last Antona Sukiča iz Podgrada V prepon?ki galopsk. dirki za 4-letne in starejše konje na progi 2000 metrov je zopet zmagal žre- bec Sak, last K. K. Ptuj, pod ja- hačem tov Albinom Grd"-nom šel zmagoslavno skozi cilj V zadnji ofcialni točki pro- grama — vožnji kasaških dvo- vpreg na 2200 m — je slavil zmago priznani ljutomerski ko- njerejec tov Bojan Pušenjak s kobilama Lanto in Perno (slednja le last Alojza Spindlerja) v kilo- metrskem čajsu 1,44 min. Program so zaključil: z neofici- alno, vendar ljubko točko nado- budni pionirji-jahač K. K. Ptuj v pogumnem galopu Zaradi negotovosti vremena ni bila pr.pravljena posebna veselič- na prireditev, kar p^ so udele- ženci, ki jih je program navdu- šil, pogrešali in se nekako neradi razšl;. Kljub temu pa je klub za konj- ski šport Drava v Ptuju s tem svojim nastopom krepko učvrstil upravičenost svojega obstoja ter se izkazal vrednega, da mu me- rodajni forumj in širša publika posvečajo vso pozornost in širo- kogrudno naklonjenost ter po- moč v njegovem nadaljnjem udejstvovanju in razvoju Po 94 členu Statuta občine Ormož razpisuje Komisija za volitve in imenovanja Občan- skega ljudskega odbora Ormož DELOVNA MESTA pri Obč. ljudskem odboru Or- mož, in s cer Zc. : šefa za splošne zadeve, predvidena popolna srednje- šolska izobrazba, in 5-letna praksa ali nepopolna srednja šolj. in 10-letna praksa; šefa Za gospodarstvo, predvidena popolna srednje- šolsika izobrazbi, in 5-letna praksa ali nepopolna smdnja šol£. in 10-letna praksa; šefa uprave za dohodke, predvidena popolna srednje- šols.ka izobrazba in 3-letna praksa ali nepK)polna srednji.- šola m vsLj 5-letna praksa; tri strojepiske, predvidena nepopolna sred- nje3.oil6ka izobrazba in vsaj 2- letna praksa; referenta za spL gospodarske zadeve, predvidena popolna srednje- šols'ka izobrazbi in 5-letna praksa ali nepopolna srednja šoU in 10-letna praksa; inšpetorja tržišča, popolna srednješolska izobraz- ba in nekaj prakse; referenta Za soc. skrbstvo in rdravstvo predvidena popolna srednje- šolska izobrazba z neki.J prakse ali nepopolna srednje- šola s 5 let praske; referenta za kmefjstvo, agronom z 2-letno prt-ksio ali kmetijski tehnik z 3-letno prakso; gradbenega inšpektorja, gradbeni tehnik s 3-letno prakso. Pismene ponudbe, pravilno kolkovane. s kratkim življenje- pisom ter 0T>isom dosedanje za- p>oslitve dostavite Obč. ljudske- mu odboru Ormož do 1. okto- bra 1955 OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo me- sta Ptuja, da bo v času od 26. do 30. septembra 1955 uničeva- nje ixxJgan in miši z nastavlja- njem strupa. Strup, se bo na- stavljal povsod, tudii v kanale. Podjetja ustanove, zavodi in privatni lastnUc zgidciu iJiaCaj-c. stroške sami. Vabimo prebival- stvo, da nudi ekipam pri delu potrebno pomoč. Opozarjajno, da je strup škodljiv tudi domačm živalim. Zaradi tega naj bodo zaprte še 10 dni po izvršeni akci,ji. Ostan- ke strupa je po preteku 4 dm pobrati in zažgc-ti. Obč ljudski odbor Ptuj. OBVESTILO! Narodno gledališče Split prired: 28. sept. 1955, ob 20. uri v ptujskem gledališču Klž.bun- dovo satdrifeo komedijo PROSTOVOLJNI HLAPEC Vstopnice po 60, 50, 40 din v predprodaji pri gled. blagajni STAREJŠI OSEBI z imetjem nudim starostno preživnino. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. Zadružno trgovsko in lavozno podjetje »Slovenske gorice« v Ptuju 1. sekretar:a p£d et a, 2. glavnega rcčunovc d o razpisuje po sklepu upravnega odlbora sledečj. mesta: Pogoji: kandidati za sekretarja morajo imeti popol- no srednjo šolo in obvladati najmanj en tuj je^. imeti morajo tudi najmanj 5-letno prakso; kandidati za računovodje pa morajo biti strokovnjaki fi- nančne stroke z najmanjS-letno prakso v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Ponudbe na upravni odbor podjetja do 1- oktobra t L UMRL JE ANTON KUPCIC S PTUJSKE GORE Za vedno nas je zapustil naš drag; dedek. mož. oče in pra- dedek ANTON KUPCIČ drevesničar in trsničar na Ptujsik gori Na zadnji poti smo ga siprem- Ijali v sredo, 21. septembra 1955. Zahvaljujemo se pogrebcem, darovalcem vencev in cvetja, F>osebno Okrajni zi-družni zv^eri v Ptuju, Odboru zveze borcev in Gaisilski četi Ptujska gora; enako se zahvaljujemo vsem za i2a'aze fc.očutja. Rodbine Kupčič in Sagadin ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne matere MARIJE SUMENJAK iz Ptuja se čutimo doline za- hvaliti se vsem, ki so nam ob težki izgubi stal'] ob strani ali ru-m kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni sostanovalcem in znancem ter vsem, ki so darovali vence in cvetje ter pokojnico spremljali na zadnji poti, Ptuj, dne 17. seiptembra 1955. Žalujoče hčerke: Ema, Ana. Pavla, Marija in ostali.