238 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) in albanski voditelji s podro~ja nekdanje Jugoslavije vplivali na izseljensko skupnost, da jih je podprla v njihovih na~rtih. V prvem poglavju avtor obravnava hrva{ko izseljensko skupnost, v glavnem na primeru Hrvatov iz Kanade. Opi{e zlasti politi~no pregrupiranje med hrva{kimi izseljenci ter Tudjmanova prizadevanja za podporo osamosvojitvenim prizadevanjem Hrva{ke. Pri tem izpostavi tudi Tudjmanove ‘elje po vrnitvi ~im ve~jega {tevila hrva{kih izseljencev v domovino, ki naj bi bistveno pripomogli k procesu pre- seljevanja prebivalstva na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini, tako da bi pri{lo do oblikovanja etni~no ~istih (hrva{kih) ozemelj. Pri tem je najvidnej{o vlogo odigral Gojko [u{ak, ki je bil sprva minister za izseljenstvo in povratnike, nato pa hrva{ki vojni minister. Avtor {e poudarja, da je hrva{ko izseljenstvo veliko pripomoglo k osamosvajanju Hrva{ke tako s pomo~jo pri nabavi oro‘ja kakor tudi s po{iljanjem materialne in humanitarne pomo~i domovini. V drugem poglavju avtor najprej ori{e Milo{evi}evo pro{njo srbskemu izseljenstvu za zbiranje znamenitega posojila za obnovo Srbije. Milo{evi}, ki se je zavedal, da bo uspe{nost zbiranja tega po- sojila v glavnem odvisna od ustrezne propagande, je na ob~utljivo mesto ministrice za informiranje in propagando imenoval pripadnico srbske-ameri{ke izseljenske skupnosti, Radmilo Milentijevi}. Ka- sneje je pomembno vlogo v politiki odigral tudi Milan Pani}, saj ga je Milo{evi} postavil za predsed- nika vlade Zvezne republike Jugoslavije. Ta ameri{ki poslovne‘ srbskega rodu je leta 1992, ko je uvi- del, da politika Slobodana Milo{evi}a vodi srbsko ljudstvo v propad, celo predlagal Milo{evi}u naj se preneha ukvarjati s politiko. Ponudil mu je jahto in slu‘bo v svojem farmacevtskem podjetju v ZDA, ~esar pa Milo{evi} ni sprejel. Ko je na naslednjih volitvah Milo{evi} premagal Pani}a, se je Pani} vrnil v ZDA. V tretjem poglavju se je avtor posvetil albanski izseljenski skupnosti. Poudarja, da je denar alban- ske skupnosti iz vsega sveta odigral v devetdesetih letih 20. stoletja pomembno vlogo pri organiziranju vzporedne albanske dr‘ave in civilne dru‘be na Kosovu. Avtor tudi ori{e, kako so albanski in srbski izseljenci v ZDA »tekmovali« pri lobiranju in finan~ni podpori posameznih ameri{kih kongresnikov, da bi jih pridobili na svojo stran in bi nato zagovarjali njihove interese. Zanimiv je tudi primer albanskih Ameri~anov-prostovoljcev, ki so leta 1999 s pomo~jo ZDA vdrli iz Albanije na Kosovu in tako pripo- mogli k zmagi sil zveze NATA nad vojsko in policijo Zvezne republike Jugoslavije. Na koncu je potrebno {e omeniti, da je Hockenos v knjigi izpustil prizadevanja slovenskih in make- donskih izseljencev za samostojno slovensko oziroma za samostojno makedonsko dr‘avo v devetdese- tih letih 20. stoletja. Matja‘ Klemen~i~ Ingo von Münch, Promotion. 2. durchgesehene Auflage. Tübingen : J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 2003. 212 strani. Praviloma se v Zgodovinskem ~asopisu ne objavljajo prikazi publikacij, kakor je omenjena knjiga o promociji, ker gre za opisovanje postopka, ki se {e sedaj izvaja in to v ~edalje ve~jem obsegu. Menim pa, da je vredno storiti izjemo, kajti knjiga nem{kega profesorja javnega prava in znanega nem{kega publicista Inga von Müncha, ki je bil tudi hambur{ki pod‘upan (podpredsednik de‘elne vlade) in sena- tor (de‘elni minister) za znanost in kulturo, je napisana tako dobro, ‘ivljenjsko in duhovito ter ima toliko zgodovinskih vlo‘kov, da bi bila {koda, ~e tega ne bi storili. Kakor je znano, je sen vsakega avstrijskega uradnika dose~i naziv dvornega svetnika, ~eprav dvora ‘e skoraj stoletje ni ve~. Tako je sen (skoraj) vsakega nem{kega univerzitetnega diplomanta postati doktor. S pojmom promocije je v nem{~ini (~eprav nepravilno) zdru‘eno vse, kar je povezano s pridobivanjem doktorskega naslova, od prve zamisli do sprejetja doktorske diplome. Doktorski naslov je produkt srednjeve{ke univerze od 12. stoletja naprej in je bil dolgo ~asa mi{ljen le za notranjo ureditev pridobivanja kvalifikacij u~nega podmladka – namenjen le u~iteljem, ki so na njej pou~evali. Do 15. stoletja so tudi naslove magister in doktor uporabljali sinonimno. Tedaj pa se je uveljavilo razlikovanje, da so magistri pou~evali le na pripravljalni artisti~ni fakulteti, ki je kot svoj 239 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) zaklju~ni naslov podeljevala naslov magistra. Ta fakulteta je bila pogoj za vpis na vi{je tri fakultete (teolo{ko, pravno in medicinsko), katere kon~ni naslov (po opravljenih vseh obveznostih, tudi z zago- vorom disertacije, ~e je bila predpisana) je bil doktor. Na teh treh fakultetah so lahko pou~evali le doktorji. S~asoma je ob podpori Cerkve in dvorov {tevilo doktorjev naraslo nad u~iteljske potrebe univerz in so se za~eli uveljavljati zunaj njih na dvorih, v de‘elah, mestih in na velikih zemlji{kih gospostvih v upravnih in sodnih slu‘bah, doktorji teologije in cerkvenega prava so bili ve~inoma prede- stinirani za vi{je cerkvene slu‘be. Pomislimo le, kako so bili pomembni u~eni pravniki ob uvajanju rimskega prava. Seveda si tedanji (kakor sedanji) diplomantje niso pridobivali doktorske naslove iz gole ljubezni do znanosti, temve~ ker je doktorski naslov pomenil socialni (statusni) dvig. Doktorski naslov je bil pribli‘no enakovreden plemi{kemu predikatu, kar se je v na{ih de‘elah izra‘alo npr. v tem, da si je kak me{~anski doktor (zdravnik ali odvetnik) lahko kupil gra{~ino, ki je bila vpisana v plemi{ko de‘elno desko; v njej vpisana posest je namre~ bila pridr‘ana plemi~em. Tega dolgo ~asa tudi najbolj ugleden in bogat me{~an ni mogel dose~i. Pravo in medicina sta veljali kot donosni znanosti (scientiae lucrativae), medtem ko so artes liberales veljale kot nedonosne (brotlos) znanosti. [tevilni magistri artium, ki so kon~ali artisti~no fakulteto in niso {tudirali naprej, so se morali udinjati kot slabo pla~ani u~itelji in pisarji. Pa tudi doktorjem prava ni bilo vedno z ro‘icami postlano. Spomnimo se le na na{ega Franceta Pre{erna. Na jezuitskem gospostvu v odro~nem Jurklo{tru je bil v za~etku 19. stoletja drugi pisar (torej zadnji med uradniki) doktor prava dunajske univerze. Doktorji »svete teologije« pa so pri razpisanih cerkvenih slu‘bah samodejno imeli prednost pred kandidati, ki doktorske ~asti niso imeli. Doktorski naslov je do za~etka 19. stoletja samodejno upravi~eval do pravice pou~evanja na kateri koli univerzi. Ker pa je bilo tedaj mogo~e pridobiti doktorski naslov zlasti na manj{ih univerzah na hitro, na razne ne~edne, neakademske na~ine in torej brez ustreznega znanja, ki naj bi ga izpri~evala doktorska diploma, je bilo treba uvesti dodatno kvalifikacijo za pouk na univerzi – habilitacijo, kakor obstaja kot nekak relikt evropskega {tudijskega sistema, {e zdaj. O raznih motivih za pridobitev doktorata pi{e Münch zelo duhovito. Ker se uradno doktorat znano- sti razen za akademsko kariero ne zahteva nikjer, gre predvsem zato, da je s tem naslovom pa~ povezan ve~ji ugled in v gospodarstvu tudi bolj{e nagrajevanje, ~eprav v zadnjih letih ~edalje manj. Nadalje je pomemben vzrok dru‘inska tradicija. Avtor navaja, da je od neke bogata{ke dru‘ine Pfuehl iz Branden- burga do konca 18. stoletja doseglo doktorat prava na univerzi v Frankfurtu na Odri kar 32 ~lanov. Kar pogost vzrok, da se diplomant odlo~i za opravljanje doktorata je ‘elja ali zahteva star{ev, ki se s promo- viranimi otroki lahko pona{ajo. Zelo zanimivo in pravzaprav neiz~rpno je poglavje o mentorju ali mentorici, po nem{kem aka- demskem izra‘anju Doktorvater ali Doktormutter, kjer so opisane vse dobre in s stali{~a doktorandov predvsem slabe lastnosti mentorjev. Dokler je bilo diplomantov malo, ni bilo te‘ko pridobiti mentorja, zdaj ko se je njihovo {tevilo zelo pove~alo, {tevilo profesorjev pa se ni pove~alo sorazmerno, je prido- bitev mentorja za bodo~ega doktoranda pravzaprav najte‘ji preizkus. Tudi vsi diplomantje z zelo ugod- nimi ocenami si ne morejo pridobiti mentorjev, ~eprav so nem{ki »doktorski o~etje« zelo plodoviti. Najbolj{i med njimi »kreirajo« tudi do 150 doktorjev in kakih 8 do 10 habilitandov. Zlasti odkar je med doktorandi ~edalje ve~ diplomantk prihaja tudi do zapletov, ker se ~utijo mentorji {e zelo mladostni in pride do spolnega nadlegovanja doktorandk. Ustrezne pravde se nato dolgo vle~ejo na sodi{~ih, pri bolj vztrajnih to‘nicah gredo tudi do vrhovnega sodi{~a. Kazni pa so bolj majhne in izre~ene seveda ve~inoma kot pogojne. V takih primerih pa doktorandke za‘elenega naslova gotovo ne pridobijo. Da bi mentorice spolno nadlegovale doktorande pa avtor ne pi{e. V~asih se je med mentorjem in doktorandi vzpostavilo tako prijateljsko razmerje, da jih je le-ta pogosto vabil v gostilno ali na dom, pri ~emer je seveda glavno vlogo imela soproga. Kar zadeva vodenje raziskovalnega dela za disertacijo in skrb za doktoranda je seveda razpon komaj izmerljiv, od dnevnega ali vsaj tedenskega spremljanja doktorandovega dela (po- sebej v naravoslovju in tehniki in ob delu na mentorjevem in{titutu), do ob~asnih pogovorov, pa tudi do odgovorov na doktorandova pisna vpra{anja ali na po{iljke doktorandovega izdelka na po{tni dopisnici. Tema disertacije je tudi zelo pomembno vpra{anje. Seveda je s temi temami tako kot z modo. V dolo~enem ~asu so moderne samo dolo~ene teme. Tem je seveda domala neizmerno mnogo. Avtor navaja precej duhovitih primerov. Ni tako majhnega in ne tako velikega vpra{anja, ki ne bi bilo vredno obdelave. Na~elno bi naj temo(e) predlagal bodo~i doktorand, toda v praksi oddaja teme skoraj vedno predvideni mentor. Tema se mora navadno ujemati s podro~jem njegovih raziskav. ^e je v temi kaj 240 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) vsebine, se seveda poka‘e {ele, ko je ‘e precej narejenega. ^e v temo nikakor ni mogo~e »vdelati« dovolj vsebine, sledi namesto veselega tragi~en dogodek, da je treba za~eti znova ali misel na doktor- sko ~ast opustiti. [e huj{e je, ~e se tik pred vlo‘itvijo gotove disertacije ugotovi, da je nekaj ~isto podobnega obdelal pred nedavnim ‘e nekdo drug. Sicer je res, ~e obdelujeta isto stvar dva, neodvisno drug od drugega, izdelek ne bo enak, toda razlike so ponavadi premajhne, da bi kasneje vlo‘eno diser- tacijo bilo mogo~e sprejeti kot izvirno. Pri velikem {tevilu doktorandov, kakor jih imajo nem{ki profesorji, ne presene~a, da so velike te‘ave z njihovo dokon~no oceno, zlasti {e, ker pa~ nekaterim profesorjem to delo smrdi ali jim ne gre prav od rok. Nem{ki profesorji so bili do nedavna za{~iteni bolj kakor ko~evski medvedje. Dekan jim nikakor ni mogel do ‘ivega, tudi ne, ~e so se doktorandi prito‘evali, da le‘ijo disertacije pri mentorjih nesorazmerno dolgo. Zdaj je to nekako pravno urejeno, deluje pa {e vseeno ne. V~asih je preteklo ve~ let, da je mentor dokon~no pregledal disertacijo in napisal oceno. V tej zvezi navaja avtor tale primer. Nem{ka vlada je uglednega profesorja mednarodnega prava imenovala za vodjo dr‘avne delegacije, ki se je z Izraelom pogajala o od{kodnini za nem{ke Jude. Rezultat pogajanj je bil, da bo nem{ka dr‘ava pla~ala pol~etrto milijardo mark. Seveda so v javnosti zaradi tako velike vsote izbruhnile antisemitske akcije. Profesorju je nekdo poslal paket z eksplozivom. K sre~i se ni ni~ zgodilo. Za komentar k temu so vpra{ali profesorjevo ‘eno. Ona pa je bila mnenja, da najbr‘ ne gre za antisemitsko zadevo, prej je to poslal kak doktorand, ki mu profesor ‘e ve~ let ni pregledal njegove disertacije. Pisec dovolj iz~rpno obravnava tudi financiranje doktorskega {tudija, ki je seveda zelo raznovrstno in posebej {e financiranje tiska doktorskih disertacij, kar je bilo v Nem~iji vsaj v preteklosti, ko tisk {e ni bil tako poceni kakor je zdaj, kar te‘avno. V Nem~iji je pogoj za izro~itev doktorske diplome, da je disertacija objavljena. Pri tem se {teje, da je delo objavljeno, ~e je naklada vsaj 150 izvodov. V knjigi je opisano, koli ~asa se porabi za pripravo disertacije, koliko ~asa traja doktorski postopek, opisano je ocenjevanje in seveda ustni izpit – rigoroz, ker v Nem~iji {e mo~no prevladuje star na~in pridobitve doktorata z diplomo, disertacijo in z rigorozom (strogim ustnim izpitom), kakor je do leta 1965 veljalo tudi pri nas. Zanimiv vpogled v zgodovino znanosti nam posreduje avtor z navedbo starosti, v kateri so neko~ pridobivali doktorske naslove. Leta 1998 je bila v Nem~iji povpre~na starost mladih doktorjev od 33 do 35 let. V~asih so ta leta {tela domala za star~evska. Nizozemec Hugo Grotius, pozneje znameniti pravnik, zgodovinar in dr‘avnik, je za~el {tudirati na univerzi z enajstimi leti, s petnajstimi leti je dosegel ~astni doktorat prava na univerzi Orléans, s {estnajstimi leti je bil ‘e odvetnik. Johann Stephan Pitter, eden najznamenitej{ih nem{kih teoretikov dr‘avnega prava se je vpisal na univerzo z dvanajstimi leti. Ker je seveda imel {e zelo otro{ki videz, je za dokumentacijo {tudentskega statusa vedno nosil ob boku me~, v ‘epu pa izvle~ek iz univerzitetne matrikule. V novej{ih ~asih se je seveda starost novope~enih doktorjev pove~ala, vendar je bila {e vedno bistveno ni‘ja, kakor je sedaj. Sam pisec knjige je bil promoviran pri petindvajsetih letih. Slovesnosti in veselja po zagovoru disertacije, manj po promociji, ne ka‘e opisovati. Odvisno je pa~ od karakterja novega doktorja, okolja in seveda od finan~nih razmer. V Dodatku je nekaj strani tudi o ~astnem doktoratu. S tem fakultete ‘elijo dati priznanje zaslu‘nim. Kdo je zaslu‘en, kdo je vreden, da se mu podeli tako velika ~ast, je seveda stvar interpretacije, {e bolj pa interesov. Neredko se zgodi, da vlade ‘elijo od bolj uglednih univerz, da ob dr‘avnih obiskih odlikujejo s to ~astjo kake tuje dr‘avnike, kar neredko spravlja te univerze v veliko zadrego, ker pa~ ti dr‘avniki tega ne zaslu‘ijo. Toda skoraj vedno se univerze uklonijo. Bolj pogoste so te‘ave pri doma~ih uglednih politikih ali gospodarstvenikih. Neposredno se ~astni doktorati seveda ne morejo kupiti, toda po kraj{ih ali dalj{ih ovinkih je pogosto v ozadju denar. Zato avtor meni, da bi bilo v takih primerih bolj prav, da bi na diplomo namesto Doctor honoris causa napisali Doctor pecuniae causa. Jo‘e Ma~ek