TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA LETO XXIX.. ŠT. 51 PTUJ. 30. decembra 1976 CENA 2 DIN ^^^^^^ ii^m^^ j^^^^^^^ IC^ v svojem zvrhinem košu prinaša Ptuju oziroma ptuj^ občini za novo leto 1977. Pravijo, da so „paketi ukrepov", ki bodo v letu 197 zagotav^ali: — 6 odstotno rast družbe- nega proizvoda celotnega gospodarstva, od tega za 6,3 % rast družbenega sdctor- ja; tako bo družbeni proizvod celotnega gospodarstva v občini znašal 2.108 miLgonov dinaijev ali 31 tisoč dinarjev na prebivalca; — 9 odstotno rast industrij- ske proizvodnje in 3 odstotno rast kmetijske proizvodnje; — 3 odstotni porast zaposlenosti, to je 470 novih delovnih mest, s tem, da bo treba zaposliti ljudi tudi na vseh v letu 1977 izpraznjenfli delovnih mestih; — 3,2 odstotno porast produktivnosti dela, zlasti še v industrgski proizvodnji, kjer bo produktivnost dela porasla za 5 odstoticov; — 6 do 7 odstotni porast investic^skih naložb v osnov- na sredstva fai tako naprej, cela vrsta je še teh „paketov" za področje stanovanjske gradnje, infrastrukture in prostorskega razvoja, družbe- nih dejavnosti in nalog skupnega pomena. Zal to niso darila, temveč zelo konkretne, odgovorne in težke naloge, ki smo si jih Foto: R zapisali v osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbe- nega plana občine Ptuj za leto 1977. Na večini področij dejavnosti so te naloge večje, kot so zapisane v repubU3ci resoluciji, saj moramo na marsikaterem področju bolj pohiteti, da dohitimo zamuje- no. Zato bo potrebno napeti vse sile za uresničitev v resoluciji predvidenega razvo- ja. Zlasti bo potrebno krepiti reproduktivne sposobnosti go- spodarstva, ki se mura sočasno hitreje in učinkovite- je prilagajati zahtevam tržišča, zagotoviti bo potrebno sklad- nejša razmerja v delitvi dohodka, bolj aktivirati po- tenciale kmetijskih površin, razvijati malo gospodarstvo in podvzeti še marsikaj na drugih področjih ;:a bolj gospodarno obnašanje, za opuščanje tradi- cionalnih preživelih oblik in uvajanja sodobnih oblik delo- vanja. Torej, vsa ta „darila" bomo dobili, če si jih bomo z lastnim delom zaslužili. f Vsem delovnim ljudem in občanom srečo, delovnih uspehov in napredek po poti samoupravnega odločanja želijo v novem letu 1977 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNISVETSKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKSPTUJ OBČINSKI SVETZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR SB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINEPTUJ Dragi bralci z današnjo številko končujemo leto, ko vas je TEDNIK začel obiskovati v novi preobleki, skraja sicer skromni, brez ,,suknje in kravate", potem je oboje dobil, čeprav mu še precej manjka do popolne ,,garderobe". Kljub temu so številni objektivni bralci odkrito povedali, da je Tednik postal uglednejši časopis, v uredništvu se bomo trudili, da bo to tudi resnično postal, da se bo dvignil iz ,,vrtičkarstva" v katerem je životaril skoraj dve desetletji. Prav tako je Tednik poskušal dosledno izpolnjevati, te na prvem koraku napovedano poslanstvo — obveščgnje in osveščanje. No, kar trije naročniki so bili tako pošteni, da so odkrito napisa/i, da naročnino odpovedujejo zaradi nove vsebine, bilo pa je tudi nekaj odpovedi brez navedbe razloga. Kljub temu s tem še ne moremo biti zadovoljni, delali bomo na tem, da bo Tednik našel pot v vsako družino. Združitev v enoten zavod z Radiom Ptuj, ki sedaj z novim UKV in srednjevalovnim oddajnikom pokriva območje na katerem živi okrog 200 tisoč ljudi, nam daje široke možnosti, ne le kadrovske okrepitve in vsebinske popestritve, temveč tudi širitve kroga bralcev, saj se oba medija obveščanja medsebojno dopolnjujeta. O programu obeh sredstev obveščanja v letu 1977 je razpravljal skupni družbeni organ izdajateljsko programski svet, zato gremo z novim letom v povečani obseg Tednika, ki bo praviloma izhajal na 12 straneh. V to nas prisiljuje predvsem dejstvo, da je skoraj za vsako številko ostajalo gradiva, da smo stalno slišali pritožbe, zakaj nismo objavili še tega in onega, da imamo preveč,,samo politike" in premalo drugih kritik, zakaj tako droben tisk, da ljudje, ki jim peša vid težko berejo, zakaj tako male fotografije in še več podobnih zakaj... Vse to bomo poskušali popraviti prav s tem, da bomo začeli redno izhajati na 12 straneh, ki bodo tudi bolj vsebinsko opredeljene. Prva in zadnja stran ostaneta po vsebini v glavnem enaki kot doslej, le uvodnik bomo ,,preselili" na drugo stran, da bo na prvi strani več prostora za sprotne družbeno-politične dogodke. Druga stran bo obsegala predvsem družbena in gospodarska vprašanja. Tretja in četrta stran, to je cel list, bo namenjena delegatskim sporo- čilom, vsemu tistemu, kar obravnavajo delegatske skupščine, s tem, da bi na tretji strani obravnavali bolj gradivo skupščin družbeno-po- titičnih skupnosti, na četrti pa delegacij in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Na peti strani bodo našli mesto sestavki in komentarji — od aktualnih družbeno-političnih do strokovnih, zlasti s področja kme- tijstva, zdravstva, prispevki raznih strokovnjakov ipd. Novice iz naših krajev, predvsem iz dela in življenja krajevnih skupnosti bodo na šesti strani, dočim bo kultura in izobraževanje, podobno kot doslej na sredinski, tokrat sedmi strani. Osma stran bo namenjena našim dopisnikom, od najmlajših do najstarejših ali ,,od otroškega vrtca do doma upokojencev". Šport in društva bo zajemala deveta stran, dočim bo predzadnja namenjena oglasom in objavam. Posebej se moramo ustaviti ob deseti strani, ki bo odslej namenjena za razvedrilo. Poleg skandinavske križanke, ki bo obsegala pol strani, bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji horoskopa, ki bo nosil naslov ,,v znamenju... ", prav tako ne bo manjkalo bodic, šal, karikatur, skratka ,,plevela z domačih logov". Celo ,,Prleški Lujz" nam je obljubil, da se bo spet včasih oglasil, ker je bojda kot ,, temeljni delegat pod težo problemov že prišel nekoliko do sape": Dragi bralci in bralke! To je bil kratek sprehod skozi novo vsebino našega Tednika, o kateri se boste lahko podrobneje prepričali že v prvi številki po novem letu. Toda ob vsem tem nastaja resno materialno vprašanje, ki ga bomo lahko prebrodili le skupaj z vami — naročniki in bralci. Splošno znan je težak položaj vseh časopisov v Jugoslaviji. O tem je že oktobra razpravljala zvezna konferenca SZDL Jugoslavije in zadolžila ustanovitelje, da skupaj z organi družbeno-političnih skupnosti razpravljajo o materialnem položaju in se aktivno vključijo v reševanje finančnega položaja. To je bilo pri nas tudi opravljeno, nakazana pot reševanja po kateri stopamo. Med drugim smo prisiljeni, da z letom 1977 dvignemo naročnino Tednika za eno tretjino, to je odsedanjih2 na 3 dinarje. Toda, ker bomo povečali tudi obseg za eno tretjino, dejansko ne gre za podražitev, temveč le za uskladitev cene z obsegom. To bo tudi v sorazmerju z obsegom in cenami drugih tedenskih časopisov. Da bi lahko to uresničili nam bo potrebna izdatna družbena pomoč. Za to pomoč se bomo obrnili neposredno na združeno delo in upamo, da nam te pomoči ne bo odreklo. Potrebna pa nam je predvsem vaša podpora, dragi bralci, ki je v tem, da ostanete še naprej naši zvesti naročniki, da širite naš list med znanci in prijatelji In da kot delovni ljudje v svojih temeljnih in drugih organizacijah podprete naš predlog. Potrudili se bomo, da se bomo z vsebino oddolžili vaši podpori. ODGOVORNI UREDNIK 2. stran TEDNIK - četrtek, 30. decembra 1976 ODLOČNO V AKCIJO ZA VIŠJO PRISPEVNO STOPNJO..... Osrednja točka dnevnega reda zasedanja zborov enot in skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj so bila izhodišča za pripravo novega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanj^o gradnjo. Sedanji sporazum velja še do konca prihodnjega leta. V času, ko združujemo sredstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti, smo zgradili 249 stanovanj iz združenih sredstev, 157 stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjdcem gospodarstvu (solidarnostnih), obnovili 8 stanovanj in pripravih načrt intenzivne stanovanjske gradnje v prihodnjem letu. Stanovanjska graditev mora biti načrto- vana za daljše obdobje, ker so stanovanja trajna dobrina, ki odločilno vpliva za razpoloženje delovnega človeka, njegovo večjo zavzetost na delovnem mestu in tako tudi več ustvari, ker je produktivnost večja. Zato moramo hitreje in več graditi, saj nam stanovanj primanjkuje. Če vemo in to moramo vedeti, v kako neprimernih razmerah prebivajo naši delavci na podeželju in v samem Ptuju, nam prej navedeno misel to samo potrjuje. Na to misUjo tudi na Samoupravni stanovanjski skupnosti in zato v prihodnjem letu predlagajo povečanje prispevne stopnje za stanovanjsko gradnjo s 6% na 8 %, ker je za hitrejši gospodarski razvoj potrebna tudi hitrejša stanovanjska gradnja. Osem odstotna prispevna stopnja od bruto osebnih dohodkov pomeni v nadednjih štirih letUi dodatnih 114 milijonov dinarjev ali 16.200 kvadratnih metrov novih stano- vanjskih površin oziroma 462 stanovanj več. Pripravili so tri predloge delitev sredstev, ki ste jih lahko spoznali v prejšnji številki Tednika oziroma v posebni prilogi Ne glede na to, za kateri predlog se bomo odločili, bo potrebno v naslednjem obdobju od vseh zbranih sredstev izločiti 0,345 % sredstev za gradnjo dijaških domov in posvetiti več pozornosti obnovi starih stanovanj v mestu in na podeželju, zagotoviti stanovanja stro- kovnim delavcem, ki jih naše gospodarstvo in negospodarstvo nujno potrebuje. Delavcem v združenem delu predlagajo, da sredstva, ki jim namensko ostanejo (45 %) namenijo za nakup stanovanj in zasebno gradnjo. V nekaterih občinah se je že uveljavfla udeležba pričakovalcev stanovanj, ki je odvisna od ekonomdcosocialnega položaja delavca. Pri nas bi ta udeležba znašala 5 % do 10 % vrednosti stanovanja in bila vložena kot depozit na deset let. Predlogi samoupravne stanovanjske skup- nosti, ki smo jih navedli, bodo v javni razpravi do konca januarja prihodnjega leta. Predlog sprememb samoupravnega sporaziuna o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo bodo po javni razpravi izdelali do 20. februarja, da bodo o njem razpravljali delavci na zborih v času, ko sprejemno zaključne račune za preteklo leto. Vprašanje nadaljnje stanovanjske graditve ni samo zadeva nekaj delavcev v organih ^upnosti^ temveč je to vprašanje vseh delovnih ljudi in občanov. Zato upravičeno pričakujemo široko razpravo in sodelovanje vseh, kj so za hitrejši napredek tudi na tem področju. Delegati so na zasedanju skupščine izhodišča sprejeli, akcija ima že politično podporo ter mora biti široko zastavljena. Razprava je na zasedanju tek i tudi o delu samoupravnih organov ^upnosti Opozorili so na kaaiitev stanovanjdce gradnje zaradi raziskav, prav tako pa še ni urejeno zagotavljanje sredstev za obnovo in vzdrževanje starejših stanovanjskih zgradb in stanarine. Ponovno so ugotovili, da zakonodaja v stanovanjdcem gospodarstvu ne sledi razvoju samoupravnih odnosov. V letu, ki se pravkar izteka, je dobilo nova stanovalca 56 občanov z nizkimi osebnimi dohodki in mladih družin ter 25 upokojencev. Delegati so ugotovili, da bo v bodoče potrebno graditi solidarnostna stanovanja tudi na podeželju, saj je precej prošenj ravno iz nerazvitih predelov naše občine. Čeprav bo takšna gradnja dražja, bomo tako omejili odhajanje občanov s podeželja. Prav tako moramo imeti pri načrtovanju v mislih tudi invaUdne občaiKi in njim ustrezno prirediti stanovanja. 1. kotar Velik prispevek enot JLA pri izgradnji domovine Tudi v letošnjem letu so enote in ustanove ljubljanskega armad- nega območja zabeležile pomemb- ne delovne uspehe v nadaljnjem razvoju, modernizaciji in krepitvi bojne pripravljenosti. Združena taktična vaja ,,Blegoš 76" je po- novno dokazala vsestransko pri- pravljenost in usposobljenost enot Poveljnik ljubljanskega armad- nega območja, generalpoikovnik, Franc Tavčar-Rok, je tudi letos v okviru praznovanj dneva JLA sprejel novinarje, urednike sloven- skih časnikov, revij, radia in tele- vizije in se z njimi pogovarjal o aktivnosti JLA pri krepitvi bojne pripravljenosti in deležu pri iz- gradnji domovine v letu 1976. JLA in drugih sestavin. Posebej naj omenimo, da je vaja tudi potr- dila čvrstost povezave armade in ljudstva ter ostalih sestavih SLO. Ker je naša armada, armada ljudstva, je njena dejavnost tesno povezana z ljudstvom. Pomoč je nudila ob najrazličnejših elemen- tarnih nesrečah. Vojaki in stareši- ne ljubljanskega armadnega ob- močja so bili med prvimi, ki so priskočili na pomoč prebivalcem Posočja ob potresu. Vrednost opravljenih del v Posočju je oce- njena na blizu dve milijardi dinar- jev. Velik je bil tudi prispevek pri gradnji objektov družbenega stan- darda. Dela, ki so jih opravili pri rekonstrukciji in gradnji mostov je ocenjena na 797.882 dinarjev, pri gradnji vodovodov 8.708.959 di- narjev, pri gradnji cest 1.556.452 dinarjev in v akciji elek- trifikacije 397.500 dinarjev. V humanitarni akciji dajanja krvi so zbrali 1845 litrov krvi ali 600 litrov več kot leto poprej. Veliki uspehi so doseženi tudi na področju oblikovanja bojne pripravljenosti ter idejnopolitične enotnosti, kar je trden porok, da so enote in zavodi ljubljanskega armadnega območja skupaj z osta- limi dejavniki sposobni opraviti vsako nalogo ter varovati neodvis- nost, suverenost, ozemeljsko celo- vitost in ustavno opredelitev naše socialistične samoupravne družbe- ne skupnosti. M. G. Mesokombinat »Perutnina" Ptuj Smelo naprej po poti razvojal v družbenem planu razvoja ptiijske občine za obdobje do leta 1980 je med drugim zapisano: ..Intenzivna farmska vzreja perutnine, ki se v občini razvija že 18 let bo v naslednjem petletnem obdobju povečana v skladu s potrebami trga v Jugoslaviji, ob normalni rasti potrošnje perut- ninskega mesa. Večina zmogljivos- ti za vzrejo je novozgrajenih in tehnološko sodobno oprcm^enih, Eredvsem pri kooperantili, kjer se o z gradnjo nadaljevalo tudi v naslednjih letih. V naši občini bodo do leta 1980 zgradili okrog 100 objektov za vzrejo piščancev. Skupna vzreja perutninskega mesa v Mesokombinatu Perutnine Ptuj bo povečana za okrog 48 odstotkov, to je od sedanjih 13.500 ton (letos že čez 15.000 ton) na 22.300 ton perutninskega mesa v letu 1980. Za proizvodnjo valilnih jajc je k zmogljivostim na Selah lani dograjena farma kokoši nesnic v Kidričevem, proti koncu srednje- ročnega obdobja pa je načrtovana še gradnja tretje farme nesnic. Skupna nesnost bo tako povečana od sedanjili 18 milijonov jajc na 32 milijonov jajc ali za 72 odstotkov. Večina jajc bo uporabljena za reprodukcijo v domači valilnici. Vzporedno s povečanjem vzreje kokoši nesnic in piščancev brojlerjev bodo povečane zmoglji- vosti valilnice in mešalnice krmil. Poleg tegii bo Mesokombinat Perutnina P.uj v srednjeročnem obdobju razvil proizvodnjo 60 milijonov konzumnih jajc." Brez dvoma bo ta, skoraj tisoččlanski delovni kolektiv, v srednjeročnem planu razvoja zastavljene naloge tudi dosledno izpohiil, če še ne presegeL To zagotavlja njegova dosedanja pot razvoja, ko se je v dveh desetletjih iz nekdanje poslovalnice za odkup perutnine in divjačine Meso- kombinat Perutnina razvil v največjega proizvajalca perut- ninskega mesa v Jugoslaviji, z uresničitvijo petletnega programa pa si bo ta položaj še bolj utrdil. Ob leto^jem obidcu v Ptuju si je farmo nesnic ogledal tudi ] Vinko Hafner, sekretar MK ZKS Ljubljana. Velja poudariti, da = je Ljubljana za ,JPerutnino" pomembno tržišče. Foto: S. Kosij Letos dogr^ena mešalnica krmil, »isoka 46 m in silosi, visdci 40 m. To je nova zmaga delovnega kolektiva Mesokombmata Perutnina, saj je v objekt vložil čez 100 milijonov dinaijev. Foto: B. Vodušek Kljub preseganju dela in lastnega dohodka - izguba „Dalj Črtomir jim reve ne zakriva" { O materialnfli problemih zavoda Radio—Tedi.ik Ptuj je 8. decemb- ra letos razpravljalo predsedstvo občinske konference SZDL rtuj na skupni s^i s komitejem občinske konference ZKS Ptuj. Udeleženci seje so bili seznanjeni s sanacqskim načrtom, ki ga je prej že obravnaval izvršni svet SO Ptuj in pripravil predlog rešitve, ki je v tem, da bi polovico primanjkljaja krili ^ v rebsilansu občinskega pioračuna, drugo polovico pa bi naj prispevale samoupravne inte- resne skupnosti s področja družbenih dejavnostL Prav te dni skupščine teh skupnosti med drugim sklepajo tudi o predlogu izvršnega sveta. Iz razprav v posameznih delegacijah povzemanio, da gre za pomanjkljivo obveščenost, pone- kod pa tudi za nerazumevai\je dejanskega položaja v katerem se nahajajo skoraj vsa sredstva javnega obveščanja v širši družbeni skupnosti. je o tem predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije že sprejelo konkretne dclepe in zadolžitve. Če pišemo in govorimo o^ problemih na vseh drugih področjih, potem imamo dolžnost, da včasih spregovorimo tudi o svojih problemih. Za bojjše razumevanje je treba poseči za eno leto nazaj. Ob kadrovskih spremembah pri Tedniku v začetku letošnjega leta, so v kolektivu ostali 4 delavci (1 novinar, 1 računovodja in 2 administrativni moči), kjub temu je delo steklo ob izdatni pomoči novinarjev radia Ptuj, odgovorni urednik pa je nastopil redno delo šele s 1. marcem 1976. Pri Radiu Ptuj je bilo takrat v rednem delovnem razmerju, 9 delavcev (direktor in glavni urednik, glasbeni urednik, 3 novinarji, 2 radijska tehnika, po 1 računovod- ja in t^nica). Na dan 10. februarja 1976 sta se oba kolektiva na referendumu soglasno izrekla za združitev, s tem, da je Radio- —Tednflc začel s 15. marcem delovati kot enotni zavod. Skupno število delavcev se je povečalo le s tem, da sta se dva tednikova novinarja vrnila iz JLA, tako danes šteje kolektiv skupno 16 delavcev. Iz obeh prejšnjih zavodov je bilo preneseno nekaj nerešenih problemov. Tako so se npr. s 1. oktobrom 1975 stroški tiska Tednika povečali za 50 odstotkov, vendar ni bilo rešeno, kdo bo to razliko krU. Osebni dohodki delavcev še niso bili usklajeni z merili po samoupravnem sporazu- mu, stroški za PTT so bili povečani za 200,%, Radio Ptuj je v letu 1975 dobU novi UKV oddajnik, kar je povečalo stroške amortizacije itd. O vseh teh nerešenih protlemJh se pred integracijo ni govorilo v upanju, da bo zadeva urejena s finančnim načrtom za leto 1976. Finančni načrt je bil napravljen zelo realno in je predvideval 1,095.000 din družbene pomoči, toda odobreno je bilo le 355.000 din ali le 32 odstotkov potrebnih sredstev. Toda družbe- na potreba je bila, da se je obseg obveščanja širil in ne krčil (tiskanje gradiv za seje, priloge. posebne radijske oddaje itd.). Tako je bil ob slabši kadrovski zasedbi obseg dela za 36 % večji kot v letu 1975, ali za 3 % višji od planiranega, lastni dohodki so bili poprečno višji za 8 odstotkov, izdatki pa so se gibali v okviru plana, razen pri osebnih dohod- kih, kjer je realizacija le 89 odstotna. Tako je kolektiv z \ec dela in z odrekanjem zmanjšal nepokrito razliko od 740.000 na okrog 400.000 dinarjev (točno bo moč ugotoviti šele z zaključnim računom), za to razliko pa je predvidena rešitev, ki smo jo navedli že uvodoma. Xer pogosto slišimo očitek na račun osebnih dohodkov, še nekaj vrstic o tem. Iz analize gibanja zaposlovanja in osebnih dohodkov v občini Ptuj v obdobju januar—avgust 1976, o tem je razpravljala občinska skupščina, povzemamo, daje znašal poprečni bruto osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca (to je najrealnejše merilo) pri zavodu Radio-Tednik 2.308 din in je tako med 100 delovnimi organi- zacijami in skupnostmi, za katere je bil napravljen pregled na 80 mestu! Za nami je le še 19 delovnih skupnosti, med njimi pretežno osnovne šole, med njimi je najnižje OŠ Žetale s 1.675 din. Kar 79 delovnih organizacij in skupnosti pa je pred nami, od tega je 30 takih, ki imajo bruto OD na pogojno nekvalificiranega delavca cez 3 tisoč din, najvišja pa je s 4.589 dm bruto OD na PND! Kako naprej? To vprašanje je bilo prisotno že na obeh sejah izdajateljsko-programskega sveta in na omenjeni skupni seji organov SZDL in ZKSV. Stališče vseh je, da so nam obstoječa informativna sredstva potrebna, da jih je treba kakovostno dvigati in da je rešitev v samoupravnem sporazumu o zagotavljanju sredstev za sofinan- ciranje porograma obveščanja. Proračunski način financiranja namreč ni več mogoč, saj je nujno iz proračuna oddvojiti vse dejavnosti, ki spadajo v zadovo^e- vanje skupnih potreb. Pri tem je treba doseči enotne kriterije za kritje splošne (proračunske) pora- be, delavcem v TOZD pa je treba omogočiti popoln vpogled v splošno porabo za katero sami ustvarjajo in združujejo sredstva v okviru svobodne menjave dela. Zaradi tega je tudi preložen sprejem proračunov in samouprav- nih sporazumov skupne in splošne porabe do konca junija 1977. F. Fideršek TEDNIK - četrtek, 30. decembra 1976 3. stran Posnemanja vreden primer Hvala za opravljeno delo Zahvaljujemo se naši mladini iz Pobrcžja in organizatorju Ivanu Simenko. On je namreč organiziral delovno akcijo mladih, ki so nama prišli pomagat, ker sama ne bi zmogla dela pri teh letih. Imela sva sicer dva sina, vendar je enemu sveča življenja ugasnila, ko je bil star 20 let, drugi pa je na odsluženju kadrovskega roka v JLA. Tako je na hitro prišlo, čeprav je bilo slabo jesensko vreme, kar 25 mladih delavcev, med njimi tudi trije traktoristi: Franc Simenko, Naci Sodeč in Vili šibila. Mladi so nama potrgali koruzo, namreč eni so trgali, drugi želi koruznico, tretji vezali in vozili domov. Pospravili so nama z njive tudi druge pridelke peso, buče in drugo. Ura je komaj ,,odkukala" devet, ko so prišli, ob četrt na deset pa je že vsak opravljal svoje delo. Midva z ženo sva bila zelo zadovoljna, čeprav bi bili delali samo do dvanajste ure, toda mladi niso prenehali dokler niso dela dokončali, to pa je bilo okrog 16. ure. Zvečer jih je prišlo kožuhat kar 60, tudi iz sosednje vasi, pomagali so nama spraviti koruzo v koruznik. Do 23. ure je bilo vse opravljeno, potem pa so se mladi ob poskočni polki veselo zavrteli. Vsem skupaj se še enkrat zahvaljujemo in jim želimo polno uspehov v Novem letu 1977. __Družina Medved iz Pobrežja IaJ KRATKE NOVICE ORMOZ: Dedek Mraz, ki bo tudi letos obiskal ormoške otroke je baje sporočil, da bo njegov koš letos nekoliko manjši kot lanski, ker imajo za novoletno obdaritev pač nekoliko manj denarja. Dokaz več, da je marsikaj odvisno le od denarja. Sklenili so, da bodo obdarili le otroke do 7 leta starosti; pionirji od prvega razreda naprej pa bodo glede obdaritve odvisni le od ,,družinskega dedka mraza". zk PODLEHNIK: Petrolov motel v Podlehniku postaja znan tudi zunaj naših meja. Do danes je ta sodoben gostinski lokal obiskalo že prek 1500 tujcev. V dneh pred novim letom je motel odprt dan in noč, na delu pa je stalna kuharska ekipa tudi ponoči. Motel postaja znan med gosti tudi po odličnih kremnih rezinah in gibanicah. Teh prodajo ob nedeljah tudi do 600. zk LENART V SLOV. GORICAH: Prejšnjo nedeljo so na območju občine izvajali referendum za podaljšanje samoprispevka za vzdrževanje krajevnih cest. Referendum je uspel v vseh osmih krajevnih skupnostih. Najbolj so se odrezali v KS Voličina, kjer je za samoprispevek glasovalo 83,1 % občanov. V ostalih KS je bil rezultat referenduma za samoprispevek naslednji: Lokavec 83 %, Žg. Sčavnica 72,6 Jurovski dol 71 <¥o. Gradišče 71 ravičenca Za zamenjavo vozniškega dovoljenja je p)redlo2iti: sedanje vozniško dovoljenje „^-" kategorje, (*/e fotografiji in kolek — upra/no takso v znesku 1CX- din. Pozdrav Phfu iz Clevelanda Pevci in pevke Pevskega zbora ZARJA se zahvaljujemo Ptuju in Kul- turni skupnosti občine Ptuj za prisrčen sprejem, katerega smo bili deležni ob času pevske koncertne turneje v Sloveniji in v vašem lepem mestu. Vaše gostoljubnost in iskreno zanimanje za našo kulturno delovanje v tujini nam je seglo globoko v srce in smo zaprisegli, da bomo še na mnoga leta peli Slovenske pesmi v naši domovini v ZDA. Vam vsem voščimo vesele praznike in zdravo, srečno in uspešno Novo leto 1977. S kulturnim prijateljskim pozdravom! Slovenski pevski zbor ,,Zarja" Cleveland 4. stran TEDNIK - četrtek, 30. decembra 1976 MU ia Stanovalce aruioeim stanovanj poseben „stanovalski izpit" Živimo takorekoč v čudo- vitem okolju, ki je nadvse sodobno in skoraj avtoma- tizirano napravljen in oprem- ljen. Naše življenje je tempera- mentno in burno, če hočete, tudi napeto in kratko. Toda dobro živimo, nismo kar naprej v strahu za našo usodo in naše bivanje. Bodočnost je pred nami, so zapisali literati. Gospodarstvo je močno, pditično smo svobodni, druž- bene dejavnosti se razvijajo; hodimo v gledališče, obisku- jemo šole, se učimo, hodimo k zdravniku, naši otroci so v vrtcih in tako dalje. Seveda imamo tudi stanovanja — družbena stanovanja, ki so namenjena delavcu in občanu, upokojencu in vojaku. Toda, ste se morda že kdaj vprašali, ko ste se zazrli v umazana stopnišča, po- packane stene, čudne hiero- glife, na nered pred bloki in drugod, na vse to pomeni, komu je namenjen ta halo, smrad in čemu vsa ta ropotija in navlaka. Najbrž smo se že vprašali, zakaj tako, zakaj ni drugače, kdo to dela, kdo naj to čisti in podobno. MisUm, da ne pretiravamo, ko govorimo, da so nekatera starejša družbena stanovanja danes že prava „razvalina življenja", da so zidi bolj črni kot beli in bolj okrušeni kot celi, da so kleti kot hlevi, da so tudi nekatera stanovanja grozna, tla uničena in zažgana, okna brez šip, zidne omare razbite itd. To je torej podoba nekaterih družbenih stanovanj v blokih, in na žalost nam ta slika prikazuje in razlaga kulturo naših ljudi in ne stanovanjskega servisa kot bi morda kdo napačno mislil. Mlada družina, ki se danes vseh v takšno stano- vanje, ki mu gaje dala družba s tem pa tudi delavec in občan, je zelo srečna, kajti stanovanje je toplo, svetlo in veliko. Žal se ta srečen trenutek po nekaj letih spremeni v nič kaj svetlo in sončno podobo. In zakaj takšna malomarnost samo nekaterih stanovalcev? Zakaj privatne hiše, vikendi, priko- ice in podobne reči niso tako umazane in neurejene, zakaj na teh stopniščih takšna zlata in „poštirkana" čistoča, zakaj vse šipe cele, no zakaj? Preprost odgovor dobimo: zato ker je to naša last, ker je hiša nastala na naših žuljih itd. Kakšna last pa so družbena stanovanja, kaj niso naša, kaj stanovanjska skup- nost ni denar združevala skupaj z združenim delom, kaj ni delavec dal tega denarja? Menda je. Torej je takšno stanovanje tudi naše in ne vaše ... Sprehodimo se po mestu. Mnogo je starih in mnogo je novih družbenih stanovanj. In reči moram, da sem našel umazanijo in nered tako v novih kot v starih blokih in stanovanjskih hišah. Zato ni zaman vprašanje, ki smo si ga zastavili že v naslovu tega sestavka. Bo stanovanjska skupnost morala za stanovalce družbenih stanovanj uvesti tečaj stanovalske kulture, ki bo ob koncu predavanja zahteval tudi stanovalski izpit iz splošne čistoče, kulturnega vedenja, „pravilnega stepanja preprog prek balkona", pra- vilno pometanje stopnišča, kako ugašamo ogorke in morda še kakšen zelo za- hteven praktičen predmet? To je ena plat medalje stanovanjskih problemov, po- znamo še drugo, ki pa se močno razlikuje od prve in je skoraj črna ^at. Ko bodo stanovalci dmžbenih stano- vanj namreč opravili pravvi sprejemni izpit, bodo morali. pred izselitvijo opraviti še drugi poseben izpit, tako imenovan izpit preizkušnje vesti. Pa skušamo zadevo graditi in obogatiti s prime- rom: Odločili smo se, da bomo pričeli z gradnjo stanovanjske hiše. ZaprosiU smo za kredit in v obrazložitvi zahtevka o kreditu zapisali, da bomo z dograditvijo lastnega stano- vanja zapustih družbeno sta- novanje nekomu, ki ga že sedaj željno in nujno potre- buje. Vse lepo in prav. Kredit je odobren, bogat in dolgo- ročen. Hiša je končana. Samo dan ah dva in izseUh se bomo, kajti stanovanje je z odločbo že določeno drugemu pro- silcu, ki skupaj z ženo in novorojenčkom živi v majhni sobici, kjer ni kopalnice, ne centralnega ogrevanja. Mlada družina čaka. Vse je priprav- ljeno. A stvar se zavleče, namreč hiša do roka ni končana. Manjkajo še plošči- ce v kopalnici, tapete na hodniku, pa lestenca ni pravega, tudi na kanalizacijo se čaka in tako dalje. IzseHtev se zavleče. Mlada družina čaka mesec dni, potem še dva, tri, štiri, celo sedem. Zakaj? Samo zaradi tapet in ploščic, ali samo zaradi greznice, za katero res ni denaga. Smešno se sUši, a zakaj se tako sliši? Je tudi pri tem primeru potreben poseben izpit vesti, ali je potrebna tožba, prošnja, vloga, pritožba itd. Zakaj tako, tovariši? Takšne probleme je po- trebno rešiti Reševati jih moramo med seboj kot ljudje in se ne po nepotrebnem zatekati k sodišču, servisu, skupnosti ali občini. Zakaj naj tak problem rešuje sta- novanjska skupnost ah sta- novanjski servis, zakaj? Naj to rešuje hišni svet. Stano- vanja naj čistijo stanovalci in naj se vseljujejo in izseljujejo ljudje. Ob koncu pa vsem stano- valcem srečno 77. zk Lepo urejena, kot iz „škatlice vzeta** zasebna stanovanjska hiša Foto: KOSI ,4*opisana stena'* na stopniš- ču v stanovanj dcem bloku Foto: R. Še vedno prešibka informacija v okviru že tradicionalnih novoletnih srečanj z našimi zdomci, delavci, ki so na začasnem delu v tujini^ je bil v ponedeljek pogovor z zdomci v GorišnicL Pogovora se je udeležilo blizu 20 zdomcev; udeležili pa so se ga še predstavniki delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, banke in drugi. Vprašanja, ki so jih postavljali naši delavci so se predvsem nanašala na možnosti zaposlovanja v domovini; :;animali pa so se tudi za carinske predpise, predpise iz zdravstvenega in pokojninskega varstva in podobno. V sklepni ugotovitvi razgovora pa lahko med drugim tudi zapišemo, da je informacija našega zdomca še vedno prešibka, necelovita in predvsem ni ^rotna. Podoben razgovor je bil v torek tudi v Ptuju. MG Skrb za varstvo pri delu je ekonomsko utemeljena, zakaj jo zanemarjamo? Samo letošnjo leto je bilo v Jugoslavgi 543 smrtnih ricsreč pri delu, zaradi česar smo izgubili 68 milijonov delovnih dni, še posebej pa 59 milijonov delovnih dni zaradi bolniškega staleža. Številke so porazne. K, temu pa je treba pridati še podatek, ki pravi, da smo v letošnjem letu porabili v okviru sredstev za z<&avstveno varstvo 97 odstotkov za kurativo ali zdravljenje in le pičle 3 odstotke za preventivo, oziroma preprečevanje nesreč in bolezni. Skratka nimamo urejenih tistih osnovnih stvari, ki jim pravimo varnostni ukrepi pri delu. Zato so na posvetu medobčin- skega sveta zveze sinikdatov za podravsko regijo, ki je bil 24. decembra 19/6 v gostišču Gor ca pri Podleh.:iku, dali glavni poudarek varstvu pri delu, ki naj postane trajno in odgovorno delo zveze sindikatov v vsakem delovnem kolektivu. Sindikati bodo morali na vseh pcdročjih varstva pri delu storiti še veliko, predvsem pa je treba v najkrajšem času formirati ustrezne komisge ali odbore, katerih glavna naloga bo dorb za varstvo pri delu. Te koniisfle pa je treba organizirati v vsaki občinski zvezi sindikatov in pa seveda v vsaki TOZD delovne organizacije. Pora/en je podatek, da na območju mariborske regije, ki je razmeroma velika, skrbita za varnost pri delu le dva občinska varnostna in^ktorja, kar je občutno premalo. Zaskrb^ujoče je tudi izredno naraščanje alkoholizma pri delu, kar je tudi eden poglavitnih vzrokov nesreč pri delu, ah ob prihodu na delovno mesto. V nekaterih delovnih organizacgah pa je še hujši pro'olem nedisciplina delavcev na delovnem mestu, zato je logpično, da v bodoče ne bo Slo biez ostreznih sankcij, t. j. kazni, bres^pogojno pa je treba varnc«- stnim ini^ektoTJem omogočiti Večji oziroma pravico kaznovalni na licu mesta in če je potrebno kakšnega koli ukrepa, pa tudi če gre za prekinitev dela. Leto 1977 je v znamenju varstva okolja in ker se to pc-dročje močno prepleta z varstvom pri delu, je treba posvetiti vso pczornost obema. Slovenski zakon o varstvu pri delu obvezuje vsakega, ki vodi organizi- ra in nadzira delo, da mora v določenem časovnem razdobju (vsaj dvakrat letno) prevarati tudi svoje znanje iz varstva pri delu. Zato je potrebno organizirati razne tečaje, šole in seminarje, ki bi vsakega izmed njih izpolnjevali v znanju s tega področja. Ob vsem tem pa seveda ne smemo zanemarjati zaščitnih sredstev, ki so s^iaj neustrezna. Ne samo, da je material najslabše kvalitete, največkrat je tudi neuporaben, oziroma ne zadošča svojemu namenu. Sploh pa ne bi bil potreben uvoz zaščitne opreme, če bi našo domačo izdelovali skrbno in kvalitetno. Zaradi raznih nesreč pri delu so bile izplačane že visoke od3codni- ne raznim oškodovancem, kar je v veliko breme delovne organizacije, zato je potrebno, da delovne organizacije zavarujejo 5.vojo od- govornost pri ustreznih zavaroval- nicah. Za konec lahko rečemo, da so k^ub temu naši sindikati storili veliko, na področju varstva pii delu, če ne bi bile števiDce izgub^enih dni, oziroma smrtnih nesreč še poraziiejše, mnogo hujše od >'kc?ogije do varstva pri delu. M. Ozmec Obvestilo Kreditna banka Maribor, po- družnica Ptuj, obvešča svoje vlagatelje, da bodo v petek, 31. decembra 1976, poslova- le vse niene poslovne enote do 16. u»e. I TEDNIK - četrtek, 30. decembra 1976; 5. stran Kdaj vodavvelikonedeljskem gradu vode v gradu v veli- ki nedeui že dalj Časa ni. za stanoval- ce gradu je to zelo pereč problem. VEC- kra t se JE že na širo- ko in tudi konkretno pisalo o tem akutnem problemu. _ Zaradi vcxiovoda v gradu smo se najprej oglasili pri Komunalnem podjetju Or- mož, kjer je v programu razvoja za razdobje 1976-80 zapisano, da bo pod gradom proti Podgorcem v tem času zgrajen vodovod. Nosilec te akcije je tudi krajevna skup- nost Velika Nedelja in bo potrebno tudi tukaj konkre- tno spregovoriti o vodovodni napeljavi v sam grad. Zato je bil tudi sprejet samoprispevek iz katerega se bo del sredstev zbiral tudi za napeljavo vodo- voda v krajevni skupnosti Velika Nedelja. Ormoško komunalno podjetje bo z deli začelo in to je tudi najvažnej- še v tem trenutku. Stanovanj- ska skupnost Ormož pa bo, ko bo vodovod stekel napelja- la vodovod tudi v posamezna stanovanja ormoScegagradu. In kaj pravijo stanovalci? Alojz Žnidarič pravi, da je le kmetijski kombinat Ormož hotel pristopiti k realizaciji napeljave vodovoda v grad. Kakšna druga skupnost pa o tem ni preveč razmišljala. Sredi gradu, na dvorišču je vodnjak, v katerem je poto- pljena vodovodna črpalka, ki pa ne služi svojemu namenu. Prvič zato, ker je potopljena in drugič zato, ker je pokva- rjena. Že dve črpalki sta se potopili, to pa zaradi razli- čnega nihanja vode v vodnja- ku. Sicer pa voda tako in tako ni zdrava in pitna, kajti mimo vodnjaka teče tudi kanaliza- cija. Alojz Žnidarič je nadalje- val, da se je sicer o tem hudem problemu že mnogo pisalo, a kljub vsemu še ni bilo doseženo tisto, kar si stanovalci tako želimo, to je, da dobimo pitno vodo iz vodovodne pipe. Vedno so krivdo pripisovali stanoval- cem, tako smo tudi bili krivi zaradi eldctrike, nereda in podobno. Naj omenimo, da je v tem starem gradu klet, ki jo uporablja kmetijski kombinat Ormož in bi prav gotovo prispeval del denarja za reše- vanje vodovodnega problema. Nekateri se še danes sprašuje- jo, kako je bilo z vodo tam okrog leta 1200, ko je Fride- rik Ptujski odbil ogrski napad, Ogre premagal in jih napodil tja od koder so prišli. Prepri- čani so, da takega problema z vodo prav gotovo ni bilo kot je recimo problem danes. Stanovalci danes nosijo vo- do v vedrih iz oddaljenega kraja pod gradom. Skoraj vsaJc dan se stanovalci po trikrat ali štirikrat napotijo v „dolino" po vodo in jo od tam nosijo po stopnicah visoko, visoko v drugo nadstropje starega ve- likonedeljskega gradu. zk Alojz Žnidarič: Ko bomo imeli vodovod bo tudi živje- nje lažje. Takole se trikrat ali štirikrat sprehodim z vedri... Foto: R Na dvorišču gradu je sicer vodnjak, ki pa je neuporaben. Kulturne akcije ptujsidh sindifalov v letu 1976 Delovno leto ptujskih sindikatov na področju bogate kulturne dejav- nosti v letu 1976 je uspešno zaklju- čeno. Tradicija je že, da občinski svet Zveze sindikatov občine Ptuj v svoj vsakoletni program dela in fi- nančni načrt določi pomembno me- sto kulturnim akcijam ter izmenja- vi kulturno-umetniških skupin med SR Hrvatsko in SR Slovenijo. No- silec uresničevanja nalog na podro- čju kulture je komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje pri občinskem svetu ZSS Ptuj, ki ima skozi vse leto polne roke dela. Tako je občinski svet ZSS Ptuj v sodelo- vanju z občinskimi sveti Zveze sid- sindikatov Hrvatske občin Cakovec, Koprivnica, Krapina in Varaždin organiziral in sofinanciral izmenjavo ter gostovanje nasled- njih kulturnih skupin: — tamburaškega orkestra de- lavsko prosvetnega društva ,,Svo- boda" Ptuj, v Kotoribi, Krapini, Varaždinu in v Ptuju; — mešanega pevskega zbora prosvetnega društva ,,Alojz Arnuš" Rogoznica, v Kotoribi in v Ptuju; — mladinskega pevskega zbora osnovne šole Juršinci, v Cakovcu na medrepubliški reviji pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin; — komornega moškega pevskega zbora Ptuj, v Koprivnici in v Kra- pini; — narodno zabavnega ansambla Toneta Kmetca Ptuj, v Koprivnici; — moškega pevskega zbora de- lavsko prosvetnega društva ,,Svoboda" Kidričevo, v Krapini; — folklorne skupine in tambu- raškega orkestra prosvetnega društva Cirkovce, v Krapini; — folklorne skupine delavsko prosvetnega društva ,,Svoboda" Ptuj, v tekstilni tovarni v Krapini; — mešanega pevskega zbora pro- svetnega društva ,,Franc Prešeren" Videm pri Ptuju, v Petrijancu, v Kučan Donjem; — zabavnega ansambla ,.Torna- do 5" delasko prosvetnega društva ,,Svoboda" Majšperk, v Petrijan- cu; — ptujskega pihalnega orkestra Ptuj, v Varaždinu; — folklorne skupine ,,Anton Strafela" Markovci pri Ptuju, v Kučan Donjem; — folklorne skupine in tamburaškega orkestra kulturno umetniškega društva ,,lvan Knez" Kotoriba, v Ptuju — pionirskega gledališča osnovne šole Bratje Malek" Prelog, na Desterniku, — pionirskega gledališča osnovne šole Bratje Malek" Prelog, na Destrniku; — narodno zabavnega ansambla ,,Bratje Benc" Krapiiia, v Vito- marcih; — godbe na pihala tovarne stekla in plastičnih proizvodov ,,Straža" Hum ob Sotli, v Ptuju; — folklorne skupine, tamburaš- kega orkestra in ženskega okteta železničarsko kulturno umetniške- ga društva ,,Ivo Mikac" Varaždin, na Grajeni; — folklorne skupine in dveh tamburaških orkestrov kulturno umetniškega društva Bratstvo" Koprivnica, v Apačah na Drav- skem polju. Poleg navedenih kuhurnih akcij je občinski svet ZSS Ptuj — komi- sija za kulturo in medrepubliško sodelovanje — organiziral tudi uspelo razstavo likovnih amaterjev občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju, ki si jo je ogledala 3.500 ljudi. Iz navedenih akcij izhaja, da so ptujski sindikati v letu 1976 zelo uspešno izvršili obsežne naloge na področju kulture, zlasti na področju kulturne menjave med SR Hrvatsko in SR Slovenijo, kar je brez dvoma edinstven primer in zasluži posebno priznanje širše družbene skupnosti. Vse kulturne prireditve so bile zelo skrbno pripravljene in množično obikane v vseh krajih. Posebna zahvala gre tudi občin- skim svetom Zveze sindikatov Hrvatske občin Cakovec, Koprivni- ca, Krapina in Varaždin, ki so sodelovali pri organizaciji in sofi- nanciranju tako obsežnega programa kulturnih akcij. Občinski svet Zveze sindikatov ptujske občine se ob koncu delovnega leta 1976 iskreno zahvaljuje vsem članom kulturno prosvetnih in drugih društev in sekcij, ki so aktivno sodelovali pri uresničevanju programa kulturnih akcij ptujskih sindikatov ter jih vabi k sodelovanju v novem delovnem letu 1977. Iskrena zahvala in priznanje pa velja tudi vsem informativnim sredstvom, zlasti še Tedniku in Radiu Ptuj, ki so sprotno obveščali javnost o vseh prireditvah in akcijah. Feliks Bagar Uspela proslava 100-letnice Ivana Cankarja ,,Narod si bo pisal sodbo sam!" S temi besedami so prejšnjo soboto mladi v Trnovski vasi pričeli pro- slavo v počastitev l(X)-letnice Can- karjevega rojstva. Tega našega ve- likega mojstra besede so mladi predstavili kot pesnika, pisatelja in dramatika. Pripoved o njegovem življenju in delu so popestrili z nje- govimi pesmimi in odlomki iz lite- rarnih del. Po besedah obiskoval- cev pa so najlepše prikazali Hlapca Jerneja, ki so ga dramatizirali. V drugem delu so mladi ustvar- jalci brali svoje pesmi, v katerih iSčejo sebe, svet, sočloveka, seveda vsak na svoj način in prav to je bilo tisto, kar je pritegnilo obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili največji razred v osnovni šoli k pozornemu poslušanju. To proslavo je treba pohvaliti posebej še zato, ker je prva, ki so jo pripravili mladi sami. D. Muršec DELO PTUJSKIH ŠTUDEnTIUV VUUBUANI Pod vodstvom Vilka Pešca se je prejšnji teden v Ljubljani sestal aktiv ZK ptujskih študentov. Obravnavali so akcijski program dela in kritično ocenili kulturno dejavnost v klubu. Slavka Lipovška je v svojem izčrpnem poročilu ocenila pozitivne in negativne strani kulturnega dela. V razpravi so ugotovili, da bi kulturno delo še bolj zaživelo, če bi se ga lotili bolj organizirano in načrtneje. Kritično so ocenili enoličnost gledaliških predstav, zato so sklenili, da bodo obiskovali tudi druge gledališke hiše, poleg mestnega gledališča lju- bljanskega tudi Šentjakobsko in opero. Vesna Kranjc je predlagala, da bi organizirali tudi literarne večere. Razprava je stekla tudi o almanahu. Dogovorili so se, da bodo pretr- gali dveletni molk in ponovno izdah almanah. Izvolili so že urednico Mal- či Jelen, ki bo skrbela tudi za koordinacijo dela posameznih komisij, ka- tere naj pripravijo svoje sestavke za almanah. V njem bodo objavili tudi kakšno diplomsko nalogo, programe posameznih komisij in sestavke po- sameznih študentov. Član aktiva Albert Bene je še predlagal vključitev študentov v tehnični klub, ki prireja razne znanstvene ekskurzije po domovini in tudi v tujino, organizira vrsto tehničnih krožkov in podobno. Ob koncu so sprejeli še sklep, da se bodo vsi člani aktiva vključili v klubsko dejavnost in v osnovne organizacije ZSMS in ZKS na fakultetah. Vida Nahberger Slovenska Bistrica^ f5 tisoč dinarjev zopet vrokaii/astni/ca Te dni pogovor velikokrat nane- se tudi na denarne težave posame- znikov in družin pa tudi kolekti- vov. Ko se ozremo v pričakovanja novega leta, vidimo tudi veliko finančnih izdatkov in potreb. Za trgovsko podjetje v Stov. Bistrici pa bi lahko bil kaj te Se i udarec, saj je eden njihovih članov kolek- tiva na poti do banke izgubil izkupiček enodnevnega prometa 15.000 dinarjev. 2^hvaljujoč poštenemu najdi- telju pa je denar kmalu prišel v roke lastniku. Pri čiščenju snega ped domom JLA v Stov. Bistrici je vojak Mihail Janas iz enote Milana 2^gorca v bistriški g3miziji JLA, našel zavitek, v katerem je na veliko presenečenje našel 15.000 dinarjev. Ni veliko pre- mišljeval, kdo se v tem trenutku nahjga v težkih okoliščinah. O n^dbi je takoj seznanil svoje starešine, denar pa je predal na postaji milice v Slov. Bistrici. Tukaj niso potrebovali veliko časa, da so našli pravega lastnika. Trgovski pomočnik, kateri je denar izgubil, kot tudi delovni kolektiv čigar sredstva so bUa, so poštenegi najditelja primerno na- gradili in se mu zahvalili. Vojak Vojak Mihail Janas kaže na mesto, kjer je izpod snega izbr^al 15.000 dinarjev. Besedilo in slika: V. Horvat Mihail Janas pa uživa med svojimi tovariši v vojašnici in tudi med občani Stov. Bistrice, ob tej zares pohvale vredni potezi, veliko spo- štovanja. 6. stran TEDNIK - četrtek, 30. decembra 1976! KARnSTI IN MOTOKROSISTI MED ^ NAJBOLJŠIMI V DRŽAVI ^ Pretekla tekmovalna sezona je bila za ptujske tekmovalce člane AMD med najuspešnejšimi. Nedvomno so osvojeni naslovi prav v letošnjem letu, ko sla%i društvo .^0. obletnico delovanja, še toliko dragocenejši. lekmovalci so na dirkah po Jugoslaviji / \eliko horhen(»stjo in po/rtvovalnusljo uspešno zast4»pali barve društva in mesta Ptuja. Njihovi na- stopi v Koprivnici, Ljubljani, /.agrehu, Celju, Karlovcu. Brežicah. Savskem Marofu, Kopru, /abo- ku, Velenju. Kutini, Mariboru. Celju, doma in dru- god so navduševali več tisoč glave množice, ki so jih /a drzne in lepe vožnje navdušeno pozdravljali. Tekmo>alci so se ob tem srečevali tudi s težavami in nevšečnostmi, saj so jim večkrat zagodli tekmo- valni stroji prav v trenutku, ko bi v dirki lahko poka- zali svojo vrednost in sposobnost. Za čimboljšo uvrstitev so bili usodni tudi padci ali so odleteli s tekmovalne proge, k sreči večkrat brez težjih posledic in poškodb. Tekmovalci so ob tem v tekmovalnem zanosu žrtvovali marsikatero uro in prosti čas, vlagali pa ogromna lastna sredstva, da so bili za vsako dirko pripravljeni. Vodstvo društva je z razumevanjem spremljalo njihove napore in trud ter skušalo v kakršnikoli obliki tudi pomagati, saj so se prizade- vanja obrestovala i doseženimi uspehi. Kartisti so prija 125 ccm Slavko Pislak 1. mesto osvojil na.slov državnega prvaka. Slana 2. mesto, Boris Krajnc 7, Aracki 9, Domiter 10, Vindiš 13, Plesec 18; katego- rija 100 ccm l.angerholc 3. mesto, Artenjak 5, Koro- šec 7, Prosenjak 20: kategorija 100 ccm juniorji Le- šnik 3. mesto. Hvala 8. Motokrosisti so v ekipnem tekmovanju za Trofejo Jugoslavije osvojili naslov vicešampiona — 2. mesto, posamezniki pa so dosegli naslednjo uvrstitev: kate- gorija 125 ccm Stanko Vesenjak 6. mesto, Ču.š 10, CK>rnik 17, Pajnkiher 18, Purg 21: kategorija 250 cvm nacionalni razred Silvin Vesenjak 1. mesto osvo- jil naslov državnega prvaka, Janko Štrafela 12, Špu- rdj 16, Drago Štrafela 19: kategorija 250 ccm internacionalni razred Šegula 4. mesto, Lacko 19. Za dosežene rezultate čestitka vsem tekmovalcem z željo, da v prihodnjem letu nadaljujejo s tekmovalni- mi uspehi in dostojno zastopajo Ptuj na domačih in mednarodnih tekmovanjih. anc TEDNIK - četrtek, 30. decembra 1976] 9. stran OBŠIRNI PORGRAM IZOBRAŽEVANJA PTUJSKE DELAVSKE UNIVERZE Delavska univerza Ptuj je tudi za šolsko leto 1976—1977 pripravila kvaliteten izobraževalni program. Razdeljen je na štiri širša področja, to je na šole—oddelke za odrasle, družbeno izobraževanje, strokovno izobraževanje in na splošno izobra- ževanje. Šole za odrasle zajemajo oddelke 6., 7. in 8. razredov, šolanje v ko- mercialni srednji šoli pa je name- njeno tistim, ki so dokončali pok- licno šolo trgovske stroke. Družbeno izobraževanje zajema idejnopolitično usposabljanje ko- munistov v osnovnih organizacijah in aktivih — od seminarjev za kan- didate, novosprejete člane pa semi- narje za vodstva organizacij in par- tijsko politično šolo. Za učinkovito in samostojno de- legatsko delo v temeljnih in sploš- nih delegacijah so pripravili pro- gram izobraževanja v SZDL, ki za- jema usposabljanje organov kra- jevne skupnosti in seminar za vod- stva odborov za SLO pri krajevnih skupnostih. Za sindikalne organizacije so pri- pravili program, ki zajema semi- narje za posamezne skupine samo- upravljalcev, za člane samouprav- nih organov, za sindikalne in pro- svetne delavce ter seminar za člane samoupravne delavske kontrole. Idejnopolitično izobraževanje mladine zajema izobraževanje mla- dih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah, seminarje za vodstva mla- dinskih organizacij, za specializira- ne konference ter družbenopolitič- no izobraževanje brigadirjev v akcijah ,,Slovenske gorice". V program strokovnega izobra- ževanja je uvrščenih lepo število raznih tečajev, od tečaja za varstvo pri delu, tečaja za viličarje, kurjače nizkotlačnih ogrevalnih naprav, te- čaj požarne varnosti in razne druge oblike strokovnega izobraževanja. V okviru splošnega izobraževa- nja so pripravljena predavanja iz obrambne vzgoje prebivalstva, kmetijska predavanja, tečaji slovenščine za starešine JLA, tečaji tujih jezjkov, šola za starše, krojni in šiviljski tečaj in nekateri drugi te- čaji. Ptujska delavska univerza pa je po dogovoru z naročniki priprav- ljena organizirali tudi predavanja oziroma tečaje, ki niso zajeti v omenjeni program izobraževanja. ____tLD^ PRAV JE, DA OBUDIMO VSAJ V KRATKIH BESEDAH SPOMIN NA NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA, KI SO GA NEMCI USTRELILI 27. DECEMBRA 1941 IN JE BIL PROGLAŠEN ZA 35-letnica smrti heroja Jožeta Kerenčiča Rodil se je v kmečki družini 9. marca 1913 v Jastrebcih v Slovenskih go- ricah. Po učiteljišču v Mariboru je študiral pedago- giko in slavistiko na ljubljan- ski univerzi in diplomiral leta 1937. Šele leta 1940 je dobU službo na meščanski šoU v Gornji RadgonL Leta 1935 je postal član kcmunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljub- ljanski univerzi Nadarjen za književnost je napisal več črtic, napisal pa je tudi sociološko študijo o zeml ji- ških odnosih v jeruzalemskih goricah, ki so jo objavili v reviji Obzorja 1938. Po- memben je bil njegov nastop na shodu združene opozicije v Ljutomeru, 1. septembra 1935, kjer je v svojem govom poudaril pomen ljudske fron- te. V zadnjem letu pred vojno je na meščanski šoli v Gornji Radgoni močno pditično vphval na skupino fantov, ki so pozneje vneto delovali v osvobodilnem boju. Po vdom okupatorja v Jugoslavijo je že od maja 1941 navduševal za Osvobo- dilno fronto po Slovenskih goricah od Središča do Maribora. Bil je tudi član okrožnega komiteja KP za ljutomersko in radgonsko okrožje. Nemci so ga prijeU 17. novembra 1941 v Pesnici, kjer se je zadrževal pri stricu gostilničarju in posestniku. Obsojen na smrt je napisal poslovilno pismo svojemu stricu, namenjeno pa je bilo vsem njegovim dragim in slovenskemu narodu. Iz njegovega podednjega pisma veje plemenitost nje- govega zančaja. Brez strahu se je poslovil od življenja in z ljubeznijo v srcu od naj- dražjih, ki jih je v zadnjih urah življenja tolažil. Zapisal je, naj žene ne zlomi njegova smrt, saj bo on dalje živel v svoji hčerki Jelki. V njej bo živel za ženo, za svojce, za narod. Kerenčič je globoko poj- moval smisel človekovega življenja. Vestno je izpolnjeval študijdce, poldicne in politič- ne dolžnosti Osrečeval je najbližje. Njegov delež v boju za pravičnejši socialistični družbeni red je bil ploden. V boju proti okupatorju je na široko razdajal svoje organi- zatorske sposobnosti in du- hovne vrednote. Tak se je znal tudi pogumno podoviti od življenja. Zavedal se je, zakaj umira. Če bi napisal tedaj vse svoje misU, ves svoj gnev do sovražnika, če bi v pismu klical k uporu, bi pismo Nemci uničili. Zato je lahko napisal svojo oporoko le v stavku, ki ga je namenil svoji ženi: „Vzgajaj Jelko, da bo vredna spomina svojega očeta in vseh, ki jih je povezala usoda." V. ROJIC V študijski knjižnici okrog 57.000 knjig študijska, ljudska in mladinska knjižnica v Ptuju se danes srečuje z mnogimi problemi. Tako s kadrovskimi, prostorskimi in knji- žnimi. Kaj pomeni knjižnimi? Podatki iz leta 1951 gpvorijo, da je študijska knjižnica v primerjavi z drugimi občinami naše republike bila po številu knjig na tretjem mestu. Tedaj je bilo v študijski knjižnici okrog 60.000 knjig. Kasneje se je stvar spremenila na slabše. Po podatkih za leto 1975 in tudi za letošnje leto pa je ptujska študijska knjižnica med osmimi študijskimi laijižnicami v Stoveniji na predzadnjem mestu. Nastaja vprašanje, zakaj je nastal takšen problem. Odgovor je jasen. Zaradi šibkih finančnih sredstev se je nakup knjig zmanjšal pa tudi prostori so danes takšni, da ne ustrezajo knjižničarskim normam. Po sistematizaciji delovnih mest bi v knjižnicah morali zaposliti šest novih ljudi. Najbrž se bo situacija poplavila, ko bosta štu- dgska knjižnica in ljudska knjižni- ca v prihodnosti prešle v tako- imenovane splošne izobraževalne skupnosti oziromi. zavode. V letu 1975 je skupni fond knjig znašal 78.305 knjig, od teg^ študijska 55.215, ljudska 10.424, mladinska 9591 in potujoča 3076 knjig. Za leto 1976 še ni natančnih podat- kov, vendar lahko govorimo, daje v študijski knjižnici sedaj okoli 57.000 knjig. Po skupnem fondu knjig se Ptuj s svojimi tremi knjižnicami uvršča na sredino lestvice v SR Stoveniji. zk Čitalnica in izposojevalnica v istem prostoru. Foto: zk Dan prosvetnih delavcev Šola se mora povezati z združenim cMom Preteklo soboto se je v Ptuju ob Dnevu prosvetnih delavcev občine Ptuj srečalo prek 300 učiteljev in pedagogov osnovnih in srednjih sol. Pokrovitelj srečanja prosve- tnih delavcev je bil občinski komite ZKS Ptuj, ki je skupaj z občinskim odborom sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja v občini Ptuj v dvorani mestnega kina tudi pripravil kulturni program ter povabil Emila Roj ca, predsednika komisije CK ZKS za idejno vprašanje vzgoje in izobra- ževanje, kulture ter znanosti. Po pozdravnem govoru, ki ga je imel Gvido Cepin, predsednik občinskega sindikata prosvetnih delavcev, je o pomembnosti vzgoje in izobraževanja spregovoril Emil Roje. V predavanju je spregovoril o reformi šolstva, predvsem pa o novih oblikah izobraževanja, ki ga prinaša usmerjeno izobraževanje. Nadaljeval je, da mineva 100 let odkar so marksisti začeli razmi- šljati o novi ŠoU, ki mora biti sociahstično usmegena in družbe- nopoUtično angažirana. Zakon o združenem delu mora prav tako priti med prosvetne delavce, kajti zakon tudi šoli prinaša določene spremembe pa tudi prednosti. Emil Roje je spregovoril tudi o velikem interesu našega delavca do spreminjanja osnovne in srednje šole. Delavec mora posuti subjekt za razvoj našega izobraževanja ter vzgajanja. Ce so torej delavci subjekti izobraževanja so tudi subjekti reforme našega šolstva. Da je temu res tako dokazujejo izglasovani samoprispevki za gra- dnjo šol, vrtcev in drugih objektov. V nadaljevanju svojega govora je poudaril tudi pomem- bnost neposrednega sodelovanja vsega šolstva tako z združenim delom, delavcem, občanom in staršem. Danes je po šolah takoimenovani svet šole, ki pa žal povsod ne služi svojemu namenu, zato bo v prihodnje posvetiti več časa in razmišljanja tesnejši povezavi med učitelji in starši in seveda tudi med učenci in učitelji. Več samoupravnega sodelovanja, je poudaril Emil Roje, seveda pa ta proces ne zavisi samo od učiteljev, ki nemalokrat delajo tudi v zelo težkih pogojih, temveč zavisi celotna reforma šolstva od razredne skupnosti, ravnatelja do sindikalnih delavcev vzgoje in izobraževanja. Ob koncu je Emil Roje, vsem prisotnim zaželel mnogo plodnega dela, mnogo uspehov in osebne sreče v novem letu. Kasneje so se pedagoški delavci in nekateri gostje družbe- nopolitičnega in javnega življenja občine Ptuj zbrali še na družabnem srečanju, ki je bil popoldne v Narodnem domu. Velja omeniti, da so osnovno- šolci vseh osnovnih šol mesta Ptuj na začetku prireditve ob Dnevu prosvetnih delavcev pripravih na odru mestnega kina tudi pester in imeniten kulturni program. zk Emil Roje, predsednik komi- sije CK ZKS Foto: Kosi Pred več kot 300 prosvetnimi delavci v kinodvorani so pionirji ptujskih osnovnih šol pripravili bogat kulturni program. Foto: Kosi Ustanovili klub likovnikov v organizaciji samoupravne kul- turne skupnosti so pred nedavnim ustanov ih v S tov. Bistrici prvi klub likovnikov amaterjev v občini. Klub je bil ustanovljen na osnovi dosedanjih razstav in ugotovitve, da je v bistriški občini veliko občanov, kateri svoj prosti čas posvečajo likovnemu ustvarjanju. Klub ima sedež v gradu Slov. Bistrica, kjer imajo tudi svoje delovne prostore, šteje okoli 35 članov, ki izhajajo iz vrst kmetov, delavcev, gospodinj in občanov z vi^o ter visoko izobrazbo. Ze ob ustanovitvi so sprejeli okvirni program dejavnosti za leto 1977 in tudi srednjeročni ^M^ogram aktivnosti. Za razvoj njihove de- javnosti so dani tudi osnovni pogoji, med katerimi je pomem- ben prostor za sestajanje in delovanje v bistriškem gradu, odobreno pa je že tudi nekaj finančnih sredstev. V. Horvat Slovenska Bistrica BISTRIŠKI LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO V SVETOZAREVU V okviru sodetovanja na podro- čju kulturnih aktivnosti, med pobratenimi občinami Stov. Bistri- ca in Svetozarevo iz SR Srbije, razstavljajo te dni v osrednji lil«)vni galeriji Svetozarevo, likov- niki amaterji iz občine Stov. Bistrica. Razstava je bila poleg izmenjave kulturnih dobrin med pobrate- nima občinama, namenjena tudi praznovanju dneva JLA v Sveto- zarevu. Prek 10 likovnikov amate- rjev iz vse bistriške občine razsta- vlja skupno 45 svojih likovnih stvaritev. Prikazujejo predvsem motive iz življenja in dela prebival- cev bistriške občine in njenih naravnih lepot. Razstavo so odprli v torek 21. decembra in bo na ogled prebi- valcem občine Svetozarevo vse do konca letošnjega leta. S tem so likovniki bistrigce občine povrnili tudi obisk svojim kolegom, likov- nikom iz Svetozareva, kateri so gostovah s svojo razstavo v bistri- acem gradu že letos spomladi. V. Horvat Dr. Fran Brumen nnOTNJE V KRVNEM OBTOKU MOŽGANOV (2. nadaljevanje) Pri počasi nastopajočih in trajajočih motnjah v oskrbi s polnovredno in dovoljno okisano krvjo se po- javljajo bolezen.ski znaki v funkcijah možganov TDDI NA DUŠEVNEM PODROČJU. Za okolico posebno opazni so znaki: pomanjkanje kritičnosti, euforična stanja (za obstoječe prilike nerazumljivo in neuteme- ljeno ter neprimerno izraženo veselo razpoloženje), v nekaterih drugih primerih pa pravlako neutemeljena razdraženost in razdražljivost, oziroma nerazpolože- nje in tudi nestanovitnost v razpoloženju. Pri težjih primerih se pojavljajo stanja stopnjujoče se nepriseb- nosti in lažje neprištevnosti, v nekaterih slučajih z bolj ali manj izraženim psihomotomim nemirom, ko postaja bolnik gnan po miselni prisili tudi telesno če- dalje bolj vznemirjen. To sliko cesto dopolnjujejo pri- vidi in zbeganost. Pogosto se pridruži še negotovost v ravnotežju z nezanesljivo hojo. Poleg tega pa v odvis- nosti od občutljivosti in funkcij posameznih predelov možganov nastajajo zelo različne z navedenimi elementi obeležene bolezenske slike. Včasih pride tudi do božjastnih napadov. Takt bolniki, posebno v inter- valnih umirjenih presledkih, tožijo zaradi moreče utrujenosti; nad omoticami; čedalje bolj jih muči občutek nemočnosti in skrušenosti. Med akutnimi pojavi motene oskrbe možganov s krvjo je najbolj znana in dokaj pogosta takoimenova- na SINKOPA, nenadno onesvešč-enje, ki je posebno značilno in razmeroma pogosto v vsakodnevnem živ- ljenju (onesveščenja pri zborovanjih, \ cerkvi in po- dobnih prilikah). V lažjih primerih, ko zgrudenje ni tako trenutno, se pojavlja Al RA, kakor imenujemo skup pojavov, ko čedalje bolj zginjajn čutne zaznave. predvsem trenutne zatemnitve pred očmi z nejasno vidnostjo in prehodne oslabitve sluha, ki ga cesto spremlja značilno šumenje in zvonenje v ušesih. Pogo- sto tudi pobliski in migetanje pred očmi. Tako prizadeti se trenutno sesede, zgrudi z ohlapnim tele- som na tla. Dogodek pogosto zapelje do zamenjave z božja.slnim napadom. Najbolj viden in značilen razpoznavni znak v pri- merjavi z božjastjo so ZAPRTE OČI, ki kakor že omenjeno, ostanejo pri epileptičnem napadu široko odprle. Napetost samovoljnega mišičevja izdatno po- pusti, tako je možno z lahkoto odpreti oči, kar PRI HISTERIČNEM NAPADU, ki gaje pri razpoznavi tudi treba upoštevati, ko BOLNIK KRČEVITO ZAPIRA OČI, običajno ne uspe. Barva obraza je peščeno bleda, dihanje plitko, žilni utrip pa slaboten in komaj tipljiv. Koža je hladna. Posebno na čelu pa tudi po celem telesu, nastopi hladna oznojitev. V nekaterih primerih težjega onesveščenja se 74;odi, kakor pri pravem božjastnem napadu, da pride do nekontroliranega uhajanja urina in blata. Včasih pride pri posebno neugodnem zgrudenju tudi do po- membnejših ranitev, vendar navadno ne do zagrizenja v jezik, kakor je sicer posebno značilno za epilepsijo. Značilna PEŠČENA BLEDICA IN ZAPRTE OČI sta dva razpoznavna znaka, ki stanje zanesljivo ločita, od božjastnega napada, ko je poleg široko odprtih oči obraz pordel ali pa cek) zariplo — cijanotičen — plav- kasto nadihnjen. Pri težjem sinkopalnem onesvešče- nju pride včasih tudi do posamičnih krčevitih sunkov, vendar traja faza krčevitega stanja pri božjasti izrazito dalje časa. Sledi 3. nadaljevanje in konec 10. stran TEDNIK - četrtek, 30. decembra 1976 miadi dopisniki POZDRAVILE so NAS PRVE SNEŽINKE Začeli so se mrzli zimski dnevi, ki so zelo kratki, noči pa dolge. Ze 21. novembra zjutraj, nas je prese- netil prvi sneg. Ta sneg sem opazil zjutraj ob 5. uri in od veselja ni- sem mogel spati. Mislil sem na smuči, ki sem jih že februarja po- spravil, ker ni bilo več snega. Toda prvi sneg je hitro skopnel. Cez nekaj dni je zopet snežilo. V šoli sem med poukom opazoval snežinke, ki so padale vedno red- keje, dokler ni nehalo snežiti. Po- sijalo je tudi sonce in na žalost se je sneg tudi stopil po hribih še ta dan, tako da se nisem mogel smu- čati. Pričakujemo debelejšo snežno odejo, ki bo zadovoljila smučarje in sankarje. Alojz Topolovec, 6/b, OŠ Leskovec ZIMA Sneg je prekril utrujeno zemljo. Ptički so lačni v mrazu. Z bratom sva jim naredila hišico. Vsak dan jim natrosiva hrane. Nada Horvat, 3/b, 0§ Vitomarci BILA SEiVl TAJNICA 28, september smo določili za dan samoupravljanja. Učenci smo prevzeli pedagoško, admini- strativno in tehniško delo. Bila sem zadolžena za tajniške posle. Moj delovni dan se je pričel ob sedmih. Naprej sem zaključevala kartice, nato sem odšla na ^ošto, kjer sem dvignila pošiljke, nadovijene na šolo. V tjgništvu sem vse dopise razvrstila in jih vpisala v delovodnik. Potem sem jih spravila v mapo in odnesla v pisarno tovariša ravnatelja. Spet sem sedla za pisarniško mizo in nadaljevala z zaključevanjem kartic. Zabeležiti je bilo treba odplačane kredite, žigosati polož- nice. Sprejela in vpisala sem tudi denar, ki so ^ zbrali učenci za Posočje. Streci sem morala tudi s telefonom. Dela je bilo toliko, da luti na uro nisem utegnila pogledati. Kar verjeti nisem mo^a, da je že bil konec mojega delovnega dne. Čeprav je poklic t^nice, zanimiv in pester, se zanj ne bi odločila. Bolj kot ddo s papirjem me mikata vzgoja in poučevanje. O samoupravnem dnevu smo • U Radio in Tednik Ptiij. i so nas novinarji in se mali o našem delu, o m bodo tudi pcHočali. samoupravm dan je uspd, no sklenili, da ga bomo v vsakoletni delovni načrt Pionirske or^nizacije. Irena Hunjet, 8. b OS F. Belšaka Čorišnica POSTAL SEM PIONIR ŠLI SMO V TELOVADNICO. TAM SMO Sli na oder in SMO PELI. KO SMO ŠLI Z ODRA, SO NAM RAZDELILI IZKAZNICE. IN TAKO SMO POSTALI PIONIRJI. KO SMO ŠLI IZ TELOVADNICE V RAZ- RED, SMO DOBILI ČOKOLA- DO IN SMO ŠLI NA AVTOBUS- NO POSTAJO. NA POSTAJI SMO SE KEPALI. KO JE PRIPELJAL AVTOBUS, SMO ŠLI GOR IN SMO SE ODPELJA- LI DOMOV. JANKO GAJŠT, 1. RAZRED, MAJŠPERK MOJE KNJIGE Moje mnenje o knjigah je vedno enako. Knjiga je nekaj, kar te popelje v življenje, to odpre oči, da se začneš zavedati okolice, nekaj, kar ti popestri življenje, ti ga naredi jasnejšega, svetlejšega. V knjigah najdeš marsikaj koristnega, knjiga naredi iz tebe razgledanega člove- ka. Moj prvi spomin o knjigi sega daleč v moje predšolsko obdobje. Takrat, ko še mama ni hodila v službo, je doma gospodinjila. Ker sva s sestro bili zelo radovedni, nama je rada odgovarjala na vpra- šanje. Pozneje pa nama je začela zraven pravljic brati še knjige. V spominu mi je ostala samo zgodba o Kekcu in to samo dogodki, ki so bili ilustrirani. Drugega se ne spo- minjam. Kot zelo radoveden in tudi nada- rjen otrok sem že znala brati, preden sem vstopila v prvi razred. Nato sem bila zelo ponosna. Berilo so mi kupili prej kot ostale knjige. Ko sem spoznala vse črke, bi rada kar naprej dokazovala, kako znam brati. V prvem razredu še nisem tekmo- vala za bralno značko. Nisem še bila navajena učiteljic in bilo me je strah. Z leti sem začela brati vedno bolj gladko, od drugega razreda naprej pa obiskujem knjižnico. Seveda tekmujem tudi za bralno značko. Spominjam se, ko sem začela brati cirilico. To se je zgodilo v drugem razredu. Doma imamo naročen časopis in revijo. Oba sta v cirilici. Ker mi je bil Zabavnik zanimiv, sem se učila brati bolj za šalo kot za res. Lahko bi rekla, da sem se naučila podzavestno. Brala pa sem tako, da sem spraševala kakšno ime nosi posamezna črka. Ni trajalo dolgo, že sem brala drugo abecedo. Takrat sem začela malo mešati cirilico in latinico, toda kmalu sem se ustalila. Moram priznati, da zelo rada berem. Zgodilo se je že, da me je morala mama ali pa sestra spomniti na pozno uro. Oči sem si pokvarila samo ob branju knjig, ker imam navado, da berem pozno v noč ob luči. Ce pa se kdaj učim kakšno snov, to vzamem kot kakšno zanimivo črtico ali povest. Tako se dosti hitreje učim. Najbolj všeč so mi pustolovske knjige, knjige, ki opisujejo življenje živali, včasih tudi narodov, kakšne povesti in romane. V roke vzamem včasih tudi literaturo, ki jo prodajajo v kioskih, toda ni mi tako pri srcu. Tudi pesmi ne prebiram rada. Moje šolske so še kar urejene. Odvisno je kakšno knjigo dobim. Ce je stara in popisana, ne morem pomagati. Najraje pa imam nove knjige. Ne razumem, kako nekateri pišejo po knjigah, jim delajo ušesa in trgajo liste, ko pa je knjiga toliko vredna. Zame je knjiga najboljša prijateljica in jo zato tudi spoštujem. Liljana Dovhan, 8. a OŠ Boris Kidrič, Kidričevo OTROK JOČE (Razmišljanje o žrtvah vojne) Otrok joče. Ker mamo nazaj hoče. A mama mu je umrla. Nikoli več v obraz mu zrla. Ubila jo je sovražna puška. Otrok je ostal sam. Nikomur se ne more postaviti v bran. Ne more se ubraniti vojne. Po čelu padajo mu kaplje znojne, po licih kaplje solz. Nikoli nc bo maral vojne. Joče za mamo, da tako rano ostal je brez nje. Ročice mu drhte. Ali bo dočakal svobodo? Ali ga ujeli bodo? Bo, bo dočakal svobodo! Kakšna bo pot usode? Maja Aranjoš, 6/a, OŠ Poljčane MOJA BAbICA Moja babica je privekala na svet 23. julija 1905. leta v Dornavi. Njeno otroštvo ni bilo rožnato, ker je bilo v domači hiši kar 13 otrok. Bila je stara devet let, ko je iz- bruhnila prva svetovna vojna. Bratje in oče so odšli na fronto, na kmetiji pa so ostali mati in dve hčerki, ki so morale garati, da je zrasel kruh. Po vojni je hotela moja babica v šole pa starši niso dovolili, ker je bilo doma preveč dela. Dekliška leta so ji tekla na vasi. 17. februarja leta 1930 se je možila na gostilno v Moškanjce. Rodila je dva otroka: hčerko Mic- ko in sina Stanka. Življenje ji je teklo, kakor teče vsem kmečkim gospodinjam.,V najlepših letih je izgubila moža, veliko je trpela, vendar vse pretrpela. Ko mi je babica pripovedovala svoj življenjepis, ki se močno raz- likuje od mojega, mi je seglo v sr- ce. Zato jo še bolj spoštujem in sem srečna, ker jo imam. Stanka Firbas, OŠ Franca Belšaka, Gorišnica NAŠA ŠOLA Naša šola stoji ob cesti, ki pelje v Ptuj. Zraven šole stoji kuhinja. Okrog šole imamo nasajene cveti- ce. Naša šola ni velika in ne maj- hna. Ima osem učilnic, dva hodni- ka in stranišča. Na podstrešju je učilnica za cicibančke, ki hodijo v malo šolo. Imamo tudi tehnično delavnico. Ker imam premalo razredov, moramo imeti pouk do- poldan in popoldan. Razredi so majhni. Tudi hodniki so pretesni, zato se v odmorih prerivamč. Ker nimamo jedilnic, malicamo v učil- nicah. Manjka nam tudi telovadni- ca. Marinka Kukovič, 3. b., Videm pri Ptuju TISOČI ROJSTNI DAN Leto 2963. 7. oktober je. Spim, sanjam. Na Veneri živim. Dani se. Stroj me zgrabi in vrže iz postelje, naravnost v kad z mrzlo vodo me vrže. V hipu sem zbujena. Tekoči trak me pelje nekam skozi dež, kjer motovilim na vse pretege. To je jutranja telovadba. Tega dne se zelo lepo oblečem. Zato, ker praznujem rojstni dan. Natanko tisoč let sem stara. Ja, pred tisočimi leti sem se rodila in živela... no, kako se že reče., mi- slim, daje bila to Zemlja. Iz razmišljanja me zdrami glasen pisk sirene. Rdeča luč, ki se z vso močjo prižiga nad vhodnimi vrati, naznanja obisk. Prijateljice so pri- šle, da bi mi voščile rojstni dan. Kmalu zazvoni telefon. Mama kliče, na Saturnu živi in mi želi vse najboljše. Šele zvečer se umirim. Ležem in takoj zaspim. Oh, kako prijetne sanje sanjam: praznujem dvatisoči rojstni dan. Doma pa praznujem, tam, kjer sem zrasla, na Zemlji, kjer je najlepše. Andreja Erdlen, 7/a, OŠ Poljčane PRI PEVSKEM ZBORU Hodim k šolskemu pevskemu zboru. V njem sodelujem že 3. le- to. Vodi ga tovarišica Vida Toš. Znamo že veliko pesmi. Vsi radi pojemo. Pri zboru sodelujejo učenci od 1. do 5. razreda. Zbor ima vaje vsak torek in četrtek po pouku. Vida Nedeljko, novinarski krožek, OŠ Vitomarci NOVO ASFALTIRANO IGRIŠČE Ko je zgodaj zjutraj rana zora vstajala, se v očeh je naših nova želja vzbujala. Prva ura se prične, čas muk in znanja se začne. Cez čas spet zvonec zazvoni in nas vse razveseli, saj telovadba ji sledi. Komaj mine pet minut že je na igrišču velik hrup. Učenec z žogo pridrvi in ves zasopel govori: ,,Danes rokomet igrali bi!" V vrsto se postavimo in z njim se strinjamo po parih se preštejemo in golmane izvolimo. Takrat pa igra se prične in pevot ven z obrambe gre. Tedaj pa žoga prileti, naravnost golmanu v oči. Veka njemu se zapre tedaj pa bolečina se prične. Ubogi golman v lužo padel je in si izpahnil gleženj je. Ni vedel al' naj joče se al' naj učitelju pove, da on se rokometa več ne gre. Zato pa vsi želimo si da težki stroji igrišče bi asfaltirali, da se ne bi na njem polomili vsi. Lidija Vidovič, 7/b, OŠ Hajdina j Seminar za mlade delavce uspel V nedeljo se je na Borlu končal seminar, ki sodi v izobraževalni program občinske koiiference ZSMS Ptuj in konference mladih delavcev v osnovnih organizacijah ZSMS v organizacijah združenega dela. Seminar je uspel. Predavanja so bila dobro pripravljena in so zajemala področja gospodarstva, družbenopoUtičnega življenja, delegatskega sistema ter kulturnega življenja v organizacijah združenega dela. Mladun delavcem so predavali vodilni delavci v družbenopolitičnem in javnem življenju občine Ptuj. zk Občni zbor ormoških tabornikov v soboto je bil za ormoško mladino pomemben dan. Zraven pomembnega mladinskega se- stanka so taborniki priredUi vsa- koletni občni zbor. Taborniki v Ormožu so med redkimi mladinskimi skupinami, ki se lahko pohvalijo z res uspešnim in plodnim delom. Na sobotni skupščini so pregledahdo kolikšne mere so uresničili načrt dela za leto 1976. Ugotovitve so bile razveseljive. Izpolnih so vse točke programa, to je aktivno so sodelovali na vseh področjih, se udeleževali raznih tekmovanj... Vodniki posameznih vodov so podali poročila dela, u stan ov- sena pa je bila tudi skupina, ki bo izdajala glasilo, prvo številko že prihodnje leto januarja. Taborniki odreda »heroja Vinka Megle" so v kratkem času zelo napredovali. Na občnem zboru so sprejeU program, ki je še bolj pester in vsestianski kot lansko- letni. Prav gotovo ga bodo z vestnim delom lahko izpolnih, kar jim ? izkušnjami, ki so si jih že pridobili, niti ne bo pretežko. M. R. Pionirji v vojaaid Dušana Kvedra v Ptuju Na dan praznika JLA — 22. decembra je komandant ptujske gamizije v vojašnici Dušana Kvedra sprejel pionirje iz vseh oaiovnih šol z območja ptujske občine. Z njimi so bili tudi člani ZZB NOV in OK ZSMS Ptuj Foto: Ozmec NOGOMET Novoletni turnir v mini malem nogometu Komisija za rekreac^o pri Zvezi telesnokulturnih organizac^ občine Ptuj je pripravila turnir v mini malem nogometu. Udeležilo se ga je šest ek^. Sodelovali so lahko člani delovnih in društvenih organizac^ ter pripadniki JLA in milice v starosti nad 29 let Zmagovalec je postala ektpa KK Ptuj, kije v finalu premagala Kovinarstvo Cvetko s 3:2. Tretja ekma AGIS-a in četrta TGA Kidričevo. Nagbcrfjši strelec je bil s šestimi zadetki Klarič. L kotar KEHEJEVA IN KOSOVELOVA RAZSTAVA Od28.dec. 1976 do 31. januarja 1977 je v prostorih študijske knjiž- nice razstava o življenju in delu Dragotina Ketteja ter Srečka Koso- vela vsak dan od 7. do 18. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Vljudno vabljeni! Uprava številne prireditve in proslave ob prasnit vanju dneva JI. A — 22. de- cembra so poudarjale njeno neraz- driiirljivo ve/ / delavskim ra/redom in dflovnimi ljudmi, enotnostjo in onukopravnosljo vseh narodov In narodnosti Jugoslavije. I.elos smo ji pisali še post-bno slovesu«* česlil- ko, saj pra/nuje svojo 35. «>ble(nicu in je hkrati povezana s 30-lelnim juhik-jem vojne industrije Jugosla- vije. ^jena moč in borbenost rasle i/ človeka; samoupravni socialisllč- ni družbeni sislem, kakršen je naš, omogoča, da delovni človek in občan naše družbene skupnosti or- Kani/irata obrambne sile družbe kot svoje sile. Skozi ves mesec december so se zvrstile priložnostne prireditve in proslave, posvečene 35. obletnici JI A in 30. obletnici vojne industri- je. O tem smo sproti poročali, po- sebej pa še velja omenili proslave, ki so jih pripravili učenci in dijaki ptujskih srednjih šol, sprejem pri predsedniku skupščine občine Pluj in proslave, ki so bile organizirane v okviru ZRVS. Osrednja občinska slovesnost v ptujskem gledališču je bila v torek, 21. decembra zvečer, ki so se je pok-^ naših občanov v velikem šte- vilu udeležili tudi aktivni pripadniki naše armade. V uvodnem govoru je komandant Vlajko Pavlovič p«)vdaril, da je prehojena pot rasti in razvoja naše armade, obenem prehojena pot vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki so si v minuli vojni izbojevali svoje nacio- nalne in socialne pravice. Poveza- nost ljudstva in vojske je bila vseskozi enkratna in še danes po 35. letih pomeni, da je zrasla iz njega in da je njegov neločljivi del. Nato je tovariš Pavlovič orisal nekaj pomembnih uspehov, ki jih naša armada dosega vsak dan, pri premagovanju učne snovi v vojaš- nicah in na pohgonih in pri graditvi pomembnih komunikacijskih ob- jektov na najtežjih terenih od Triglava do Gevgelije. Ob vsem tem pa je stalno prisotna skrb na dodatno izobraževanje mladega človeka, ki po odslužitvi vojaškega roka z več znanja in izkušenj, po- stane aktivni izgrajevalec našega družbenopolitičnega sistema. V bogatem kulturnem programu je na proslavi dneva JLA v gleda- lišču nastopila godba na pihala, člani mladinskega kulturno umetniškega društva gimnazije ,,Dušan Kveder", osnovna organizacije ZSMS iz bolnišnic dr. Jožeta Potrča in vojaki, ki s izvedli priložnostni recital; mošk komorni zbor iz Ptuja pa se j< predstavil z venčkom umetnih in narodnih pesmi. V ptujski občini smo praznova- nje dneva JLA zaključili s svečanim zborom, ki je bil v vojašnici Duša- na Kvedra na sam dan praznika. Svečanosti so se ob tej priložnosti poleg vojakov in starešin, udeležili še predstavniki ZRVS, ZZB NOV, SO Pluj in Ormož, pripadniki enot TO in drugi gostje. O razvojni poti JLA je na zboru govoril koman- dant Vlajko Pavlovič. V imenu vseh udeležencev zbora pa je čestit- ko tovarišu Titu oh njegovi promo- ciji za doktorja vojaških znanosti prebral vojak Ranko Tihomirovič. MC, mš. . . Predsednik skupščine občine Ptuj Branko Gorjup je ob dnevu JLA pripravil sprejem za aktivne vojaške starešine Foto: Kosi Na svečani akademiji v ptujskem gledališču je govoril polkovnik Vlajko Pavlovič. Foto: Kosi Vojaki in starešine v vojašnici Dušana Kvedra poslušajo poročilo o nagrajenih in pohvaljenih. Foto: Ozmec Vojak Ranko Tihomirovič je prebral pozdravno pismo, ki so ga poslaU tovarišu Titu. Foto: Ozmec osebna kronika RODILE SO: Ida Kraner, Hajdoše 1/e - Aleksandra; Danica Kralj, Desnjak 16, Ljutomer - Boštjana; Danica Čuš, Kidričevo 10 - Sandro; Marija Zebec, Muretinci 44/a - deklico; Štefanija Pucko, Sakušak 73 — dečka; Marta Kovačec, Tomaž 32 - Silvo; Marija Šibila, Gromova 4 - Mojco; Marga Kožar, Hlaponci 35 - Saško; Terezija Predikaka, Strnišče 15 - Tomislava; Miroslava Orlovčič, Kolodvorska 24, Ljutomer — Reneta; Cvetka Fluher, Šlandrova 19, Slov. Bistrica - Božo; Angela Jelen, Ložina 3 - deklico; Ana Šakič, Cvetkovci 86 - Lidijo; Terezija Sagadin, Sestrže 26 - Darjo; Kristina Mlakar, Lancova vas 2 - Karmeno; Marga Kekec, Bratislavci 43 - Bojana; Danica Kojc, Cermožiše 62 - deklico; Katarina Predikaka, Gr^ena 44 - Viktorijo; Silva Prezelj, Podvinci 5l/a - Danijela; Majda Simomč, Keleminova pot 6 - Alenko; Mai-ja Strelec, Nova vas 57 - dečka; Šteflca Petek Loka 24 - dečka; .Mihaela Slevec, Ptujska gora 59 - Barbaro. POROKE: Anton Karba, Lovska 43, Ma- ribor m Pavlina Repotočnik, Stari grad 24; Robert Munda, Mcglova pot 1 m Mujana Radanov, Ciril- Metodov dr. 5; Alojz Horvat, ^šnja 33 in Nada Tomamč, nja 33; Franc Cigula, Dornava 96 in Ivanka Štrafela, Borovci 29/a; Branko Zebec, Ljubljana, Ob Sotočju 12 in Margareta Kovačič, Ljubljana, Peščena pot 11; Franc Briek, Brezovcc 55 in Ana Kokot, Maribor, Sarajevska 3; Alojzij Topolovec, Selška cesta 28 in Štefanija Širovnik, Lancova vas 32; Bruno Lukežič, Podlehnik 1 in Elizabeta Terbuc, Muzejski trg 1: Franc Kuharic, Lešnica 33 in Marija Hojnik, Polenšak 7; Marijan Dečman. Selška cesta 10 in Marija Polanec, Selška cesta 10; Marjan Kosec, Gradiščak 19 in Zdenka Hafner, Kokolajnščak 3; Franc Bratušek, Repišče 40 in Vida Šeruga, Ljub stava 16; Kari Pajn- liikar, Strajna 30 in Angela Kajzer, Zakl 5 ; MIlan Vidovič, Strmec pri Leskovcu 25 in Marija Zupančič, Celje, Ljubljanska 20; Janez Le- tenja, Dolena 48/a in Kristina Krušič, Kočice 43; Ivan Mrčinko, Sedlašek 100 in Milena .Maučič, ZkL n.h.; Janez Ogrizek, Zg. Hajdina 6 in Neža Zelenik, Sve- tinci 40. UMRLI SO: Franc Šprah, Gregorčičev dre- vored 7, roj. 1916, umrl 19. dec. 1976; Martin Hrga, Ritinerk 16, roj. 1900, umrl 19. dec. 1976; Apolonija Kreč, Zavrč 6, roj. 1907, umrla 19. dec. 1976;Marija Metbčar, Slovenja vas 52, roj. 1916, umrla 13. dec. 1976;Franc Erhatič, Sestrže 50, roj. 1894, umrl 21. dec. 1976; Ladislav Rumenjak, Titova 115, Slov. Bi- strica, roj. 1898, umrl 21. dec. 1976; Peter Napast, Kicar 23, roj. 1907, umrl 23. dec. 1976; Štefan Jagarinec, Muretinci 45, roj. 1910, umrl 17. dec. 1976; Kari Plohi, Središče ob Dravi 21, roj. 1911, umrl 23. dec. 1976; Ema Rudolf, Zavrč 4, roj. 1905, umrla 23. dec. 1976; Marija Amuš, Zg. Velovlak 10, roj. 1904, umrla 25. dec. 1976; Neža Poje, Dom upokojen- cev, Ptuj, roj. 1895, umrla 25. dec. 1976; Ivana Horvat Biš 9, roj. 1924, umrla 24. dec. 1976; Terezija Križanec, Belšakova 69, lOj. 1889, umrla 19. dec. 1976; Anton Šalamun, Spuhlja 31, roj. 1899, umrl 20. dec. 1976. KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA našega okoliša za december 1. 12. 1943 - pade v spopadu z belogardisti pri Zagradcu na Dolenjsdtem Franc Cucek (28), absolvent veterine iz Ptuja, med vojno kurir CK KPS in vodja delavnice OF za ek^lozive v Ljubljani 3. 12. 1943 —uprizorijo Nemci ofenzivo na Pohoriu z imenom „Snežni metež", da bi uničili Pohorski odred, ustanov^en oktobra 1943 pri Črnih mlakah. Ofenziva ne doseže svojega namena. 3. 12. 1944 - aretirajo Nemci Vklko Aličevo (18), bivšo dijakinjo iz Ptuja, med vojno zaposleno pri železnici Osumijo jo, daje dajala podatke o vojaških železniških transportih Osvobodilni j fronti. (Ustrelijo jo aprila 1945). i 6. 12. 1944 - pričakajo vermani v zasedi v Spuhlji štiri kurirje ptujskega okrajnega odbora OF Ptuj: j Jožeta Janžekoviča in Franca Kosca iz Zabovec ter Alojza Bczjaka in Stanka Štrafela iz | Markovec. Vse štiri pokončajo streli iz sovražnikovega orožja. i Tega dne ustrelijo Nemci v Creti pri Hočah 20 talcev, med njimi Maksa Samasturja iz ' Jelovice pri Makolah in Vinka Kandriča iz Trgovišča pri Veliki Nedelji \ 7. 12. 1941 - Nemški policisti obkohjo Krambergerjevo hlso v Novi vasi pri Ptuju, kjer je bila postojanka i OF. Aretirajo gospodinjo Nežko in njeno hčerko Štefko, na begu Iz hise pa obstrel^o in | nato primejo Jožeta Mama, ilegalca KP iz Zagorja, ki se je zadrževal pri Krambergerjevih. Gospodar Franc Kramberger, dan KP v železniških delavnicah v Ptuju ob aretaaji ni bil doma. Ko zve za žalosten dohodek, mora v ilegalo. (Pade v Mostju 8. 8. 1942) j 14.12. 1944 - Nemci ustrelijo v Staršah na Dravskem po^u 10 talcev, kijih pripeljejo iz ptujskih zaporov. ' Pred ustreUtvijo, si morajo sami izkopati grob. Med ustreljenimi so trije rudarji iz Zagorja, eden iz Trbove^, eden iz Hrastnika, pet pa je aktivistov OF iz raznih krajev Slovenije. Imena 'i ustreljenih so: Ivan Belina, AleksaiKler Divjak, Franc Fojtl, Anton Gole, Anton Kolar, j Milan Kolar, Pavel Pungaršek, Franc Ribič, Nikolaj Smudja in Milan Vidmar. 15.12.1941 -Nemci aretirajo inž. Poldeta Berceta, organizatorja vstaje na središkem območju, j naslednjega dne pa njegovo ženo in sodelavko Mileno Petovarjevo. Nato nadaljujejo z aretacgami upornikov v Središču in sosednjih krajih. i Tega dne privedejo Nemci v mariborske zapore mizarja Rudolfa Znidariča iz Ptuja, kije odšel julija 1941 v Pohorsko četo. Primejo ga pri nekem kmetu blizu Frama. Že čez i dvanajst dni ga ustrelflo. (Glej 27. 12. 1941). I 18. 12. 1944 - Urrure v partizandci bolnišnici v Beh krajini podpolkovnik Tone Žnidarič iz Ptuja, španski j borec, član Pokr^inskega komiteja KP za Štajersko in nazadnje načelnik štaba 18. divizge. ; ! Ponesrečil se je 7. novembra 1944 pri preizkušanju angleškega minometa. Umrl je zaradi i hude rane v vratu. I 20. 12. 1944 - sporoči okrajni komite KPS Ptuj oblastnemu komiteju KP za Štajersko, da deluje v I ptujskem okraju 77 vaških odborov OF, ki imajo po 4 do 8 članov, da ima organizacija \ SPZZ (Slovendca protifašistična ženska zveza) v okraju 15 odborov s 4 do 10 članicami; organizacija DE (Delavska enotnost) pa ima le dva odbora: v Majšperku in Strnišču. V dopisu beremo še, daje mobihzacije v NOV uspela 25 do 30 odstotno, da so aktivisti zbrali 6.669 RM prispevkov, 12.891 RM Ijud^ega posojila, daje okrajni sekretar KP Tone (Franc Belšak), člani pa Tine, Janez, Vitez, Tatjana in Dragica. KP šteje voi^-aju 23 članov 18 pa . ' je kandidatov. i 21. 12. 1941 - Italgani ustrelijo v Ljubljani Načeta Žagarja (32), jurista iz Ptuja, sodelavca OF. 23. 12. 1944 -Minerdci vod Lackovega odreda razstreli 7 m dolgi železniški most pri Bučkovcih na progi : Ljutomer—Radgona. Eksplozija dvigne v zrak tudi lokomotivo in 8 vagonov ter poškoduje 50 m proge. Promet obstane za 36 ur. 27. 12. 1941 -Nemci ustrelijo v Mariboru 40 talcev. Med njimi jih je osem iz tedanjega ptujskega okraja: ; | narodni heroj Jože Kerenčič (28) iz Jastrebec pri Središču, njegov brat Slavko (21) . I mehanik v Ptuju, Bogomir Pokrivač (42) in Rudi Zabavnik (26) iz Jastrebec, Janez Rizman i (18) iz Lačevesi, Rudi Žnkiarič (35) iz Ptuja, Edvard Kamer (38), mlinar s Hajdine in ; j Martin Kores (46), strojnik iz Cermožiš v Halozah, zaposlen v Maribom, član Pokrajinskega odbora OF za Štajerska ' i 27. 12. 1943 -V hišo kmeta Franca Horvata v Sp. Velovlaku 1, pride štiri do pet partizanov in izvrši I i obsodbo na smrt, ker je Horvat avgusta 1942 prijavil Nemcem, da se pri njem zadržuje \ i organizator upora v ptujdcem okraju - Jože Lacko in s tem zakrivil njegovo aretacijo in \ ] smrt. I ; 27.12. 1944 - Minerci Ladcove^a odreda minirajo progo Ptuj—Ormož pri Lentl Nato privozi tovorni vlak 1 i iz Ptuja, ki sproži eksplozijo. Uničena je lokomotiva, več vagonov ter okrog 75 m proge. ' Promet obstane za 40 ur. Tega dne minira minerski vod Lackovega odreda tudi pro^o Središče-Ormož pri Grabah. Mino položijo na železniški most, ki ga eksplozija uniči in se t , 60 m proge ter vide razen lokomotive in enega vagona. Promet obstane za 24 ur. ; • 28. 12. 1944 -Minerski vod Lackovega odreda uniči v Lačevesi stroj za kopanje protitankovdcih jarkov I i (biosel-bager) \ i 28. 12. 1944 - Pri Veliki Nede^i pade Štefka Sovič, mladinska aktivistka OF iz Hermanec. I 29. 12. 1944 -pade v Krčevini pri Vurberku dcupaj s svojim sodelavcem Frančkom Kramber^rjem - | i Franc Osojnik, komandir Slovenskogoriške čete do 8. 8. 1942, nato pa komisar Ruske čete- \ I tGestapovci ga obkoUjo v Krambergerjevi hiši Pri preboju iz hiše ustrelijo Osojnika in 1] njegovega sodelavca. 11 leha z akcijami Pohorski bataljon, ki tabori na bistriškem Pohorju na Osankaricl To j \ \, da bi ga Nemci ne izsledili in bi tako mirno preživel zimo. Toda Nemci so mu že na I j L (B?.ta^cn pade, kakor je znano 8. 1. 1943). ' roči vojni referent mariborskega okrožja Jože Gričar, pod katerega spada tudi ptujdci j j - oblastnemu komiteju KP za Štajersko med dmgim, da je v ptujskem okraju vedno ' j več mobilizkanih v Kozjanski odred. Decemberski dogodki brez navedbe dnevov: 1 1941 _ V ptujske zapore privedejo 37 politično osumljenih 1942 - V ptujske zapore privedejo 12 osumljenih sodelovanja v OF. Mala številka aretiranih ] pomeni, da je okupator z aretacgami v prgšnjih mesecih zatrl za daljše obdobje osvobodilni \ boj v ptujskem okraju, pretrgal vse vezi OF in s streljanjem talcev preplašil ljudstvo. 1943 _ V ptujskem okraju delujejo nova žarišča upora, ki so jih zanetili aktivisti Štefan, Štefka, Boža, i Jožko, Tone, Gozdana in še nekateri V ptujske zapore zaprejo 44 politično osumljenih. Po i vsem ptujskem okraju in sosednjih javljajo orožniki nadrejenim o partizanskih nastopih. To 1 so skupine treh do petih partizanov, ki izvajajo propagandne in ekonomske nastope in akcge za orožje. Orožniki iz Zavrča pa javljajo o premikih velikih partizanskih skupin nad 100 borcev v bližini slovensko hrvaške meje, ki napadajo večje sovražne postojanke. V ZlatoUčju 25. decembra uprizorijo Nemci hajko za ubežniki iz nemške vojske. Pri tem v hiši ; Jakoba Goloba ustrelijo v trebuh Antona Mohoriča (29) iz Slovenje vasi ter primejo Vlada Goloba (29) in Miha Rodoška- Zaprejo ju v Ptuju. j 1944 _ V začetku meseca najdejo ubita v gozdičku blizu pokopališča v Voličini dva borca i Lackovega odreda. V Zg. Vohčini za domačijo Franca Smrdelja-Zvasnika, zgradijo partizani ; v gozdu bunker. V Zg. Voličini pade aktivistka OF - učiteljica Ela Kristl-Tanja, ko gre na \ sestanek OF in naleti na nemško zasedo. Orožniška poročila navajajo v decembru obilo j paitizandcih nastopov manjših partizanskih skupin (aktivistov OF in kurirjev TV postaj, op. | p.) Partizani prire^jo več mitingov. Na mitingu v Dragotincih v Slovenskih goricah se pojavi ; skupina četnikov. Pride do spopada (6. dec), pri katerem pade en četnik, na partizanski \ strani pa je eden hudo ranjen. Več nemških sodelavcev partizani ustrahujejo, več fantov pa \ mobilizirajo v NOV. V. Rojic ] POPRAVEK: V Koledarju osvobodilnega boja našega okohša za november je zapisano: 1.11. 1943 - „prepelje ; Koiuad Petrovič - Jurek" podatek ni točen. Aktiviste je v čolnu prepeljal na levi breg Drave MARKO i PEKLAR, kar je tudi jaeverjeno! STRAN ČRNE KRONIKE Prav v teh dneh, ko se staro leto poslavlja, pišemo ,,zadnjo stran črne kronike", v tem letu; pišemo pa jo tudi vam dragi vozniki in pešci z željo, da se v letu 1977 ne bi srečali pogosto na tej strani, oziroma da bi vozili in hodili v no- vem letu brez nesreč. Danes in jutri bomo stisnili roko številnim prijateljem, tudi nazdra- vili bomo; železni konjički bodo ostali doma; mi pa bomo tudi brez njih upoštevali cestno-varnostne predpise. Srečno! ZADKL PEŠCA Na Dornavski cesti se je 20. de- cembra ob 17.10 pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana. Voznik osebnega avtomobi- la. Rado Žitnik iz Rogoznice je vozil iz Dornave proti Ptuju. V trenutku, ko je zapeljal na Dor- navsko cesto je zadel pešca, M. M., ki je hodil po desni strani. Pe- šec se je v nesreči hudo telesno po- škodoval. VOZU z NEPRIMERNO HITROSTJO Na cesti IV. reda v bližini Dor- nave se je 25. decembra pripetila huda prometna nezgoda. V nesreči sta se poškodovala voznik osebne- ga avtomobila Franc Turk iz Ptuja in sopotnica v avtomobilu Turka, Antonija Stojanovič. Turk je vozil po cesti IV. reda iz Ptuja proti Dornavi. Vozil je z neprimerno hi- trostjo, zato ni mogel izpeljati le- vega ostrega ovinka in je zapeljal na travnik, po katerem je vozil še 84 m in ustavil šele v globokem jarku. Materialna škoda na avto- mobilu znaša 5.0(X) dinarjev. Ker je obstajal sum, da je voznik vozil pod vplivom alkohola, je bil odre- jen odvzem krvi in odvzem vozni- škega dovoljenja. MG Pojasnilo Na vest, objavljeno v Tedniku, v rubriki ,,Stran črne kronike" od 23. \ decembra 1976, stran 6 — dajem sledeče pojasnilo: j Res je, da je prišlo do nesreče med mojim osebnim vozilom in tovari- \ šico S. M. iz Mestnega vrha. Tovarišica Š. M. je rahlo padla pri prednjem j desnem delu avtomobila. Takoj sem bil pri njej in ji pomagal vstati. Ko jel vstala, sem jo vprašal, če se je kaj poškodovala, če jo kje boli. Odgovorila * mi je, da ji nič ni. Rekel sem ji, da bi šla kljub temu k zdravniku. Odgovo- rila mi je, da ji ni nič in me prosila, da jo zapeljem na avtobusno postajo, ker mora oziroma gre v šolo v Maribor. Tako sem jo zapeljal do avtobusne postaje. V avtomobilu sem jo zopet vprašal, če čuti kje bolečine in ker mi je odgovorila, da ji ni nič, me je s tem prepričala, da seji res ni nič zgodilo. Da sem jo res naložil v avtomobil lahko priča več prič-očividcev. Alojz Rijavec Pivkova 19 Ptuj j ^vreme do nedelje, 9. januarja 1977. Polna luna bo v sredo, 5. januarja ob 1 3.10. NAPOVED: do 3. januarja bo lepo vreme, nato oblačno. Od 5. do 7. bo snežilo ob mrzlih vetrovih. 8. in 9. januarja bo lepo vreme. V januarju bo dan zrastel za 56 mmut. Alojz Cestn TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celoletna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.