40 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Dediščina in potres Sašo Dolenc Kako je potres stresel znanost Lizbona, Ljubljana in Albin Belar Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake. Zaradi hudega trplje- nja in mnogih povsem naključnih žrtev, ki jih je potres povzročil, se je marsikdo težko sprijaznil s pojasnilom, da za naravnimi dogodki obstaja neki višji nadnaravni smisel. Učenjaki so se vedno bolj vneto trudili tudi ne- običajno dogajanje v naravi pojasniti s povsem me- hanskimi vzroki. Kako silovit je bil potres na Portugalskem, priča poda- tek, da so tresenje tal zaznali celo na Finskem. Epicen- ter po številu žrtev enega najhujših zabeleženih potre- sov v Evropi je bil nekaj sto kilometrov od obale pod morjem, zato Lizbone ni poškodovalo le tresenje tal, ampak tudi cunami, ki je to bogato pristaniško mesto poplavil dobre pol ure po prvem potresnem sunku. Šele z nekajtedensko zamudo je v 3000 kilometrov oddaljenem Königsbergu za strahovito razdejanje na Portugalskem slišal takrat še študent Immanuel Kant. Takoj je začel zbirati časopisne zapise in druge infor- macije, ki jih je lahko našel. Kmalu nato je na podlagi zbranih pričevanj o potresu napisal daljši esej, v kate- rem je poskušal pojasniti, kaj se je dejansko zgodilo. Zapis mladega učenjaka, ki je kasneje postal eden najvplivnejših filozofov moderne dobe, velja za prvo znanstveno delo s področja seizmologije. V razpravi je Kant poskušal lizbonski potres pojasniti s povsem naravnimi mehanskimi silami. Podati je že- lel čim bolj objektivno sliko dogajanja, zato je iz poro- čila sistematično izločil vsa subjektivna pričevanja in se oprl le na preverljiva dejstva. Vendar se zgolj na tovrsten pristop k poročanju o potresih strokovnjaki večinoma niso mogli zanašati. Dokler učenjaki niso imeli na voljo naprav, s katerimi so lahko natančno izmerili jakost in druge lastnosti potresov, so se mo- rali opirati predvsem na opise poškodb in druga opa- žanja, ki so jim jih podale neposredne priče, naključ- no prisotne na kraju dogajanja. Albin Belar: Kralj potresov in Triglava Ko je na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895 nekaj po osmi uri zvečer močno bobnenje in tresenje zbudilo Ljubljančane, je bila znanost o potresih že bistveno bolj razvita, kot je bila v času lizbonskega potresa sre- di 18. stoletja, a je vseeno tudi velik ljubljanski potres pomembno vplival na razvoj seizmologije. Kot odziv na velikonočno rušilno tresenje tal v Lju- bljani so že po desetih dneh v okviru dunajske aka- demije znanosti pod vodstvom fizika Ernsta Macha ustanovili posebno komisijo za potrese. Ena od nje- nih prvih zadolžitev je bila, da po avstro-ogrski mo- narhiji vzpostavi sistem izšolanih opazovalcev, ki bodo lahko hitro, zanesljivo in natančno poročali o potresih. Prav v Ljubljani so postavili prvo moderno potresno opazovalnico v monarhiji, ki je bila tudi ena prvih te vrste na svetu. Ključna oseba, ki je poskrbe- la, da je Ljubljana za kratek čas postala središče do- gajanja v seizmološki znanosti, je bil mlad znanstve- nik Albin Belar. Rodil se je 21. februarja 1864 v Ljubljani. Njegov oče Leopold je bil učitelj, skladatelj in zborovodja. V zako- nu z Marijo Mucko sta imela le enega otroka, ki sta mu omogočila za tiste čase najboljšo izobrazbo. Albin je v Ljubljani obiskoval ljudsko šolo, nižjo gimnazijo in realko, na kateri je leta 1883 maturiral. Nato je odšel na študij v Gradec in na Dunaj, kjer je diplomiral iz kemije in doktoriral iz fizike. Za njegovo znanstveno kariero je bilo zelo pomemb- no, da je med študijem poslušal predavanja iz seizmo- logije pri slavnem geologu Eduardu Suessu. Po za- ključku šolanja je odšel še na daljše študijsko potovanje po Italiji, Franciji in Nemčiji, kar mu je omo- gočilo, da je navezal stike z mnogimi pomembnimi naravoslovci tistega časa. Leta 1890 je sprejel službo asistenta za kemijo in naravoslovje pri mornariški aka- demiji na Reki, kjer je predaval in raziskoval šest let. Ljubljana kot center seizmološke znanosti Po ljubljanskem potresu ga je povsem prevzela seiz- mologija, zato se je vrnil v Ljubljano in postal profe- sor na realki. V kleti šole na Vegovi ulici je s finančno pomočjo Kranjske hranilnice in še nekaterih podjetij leta 1897 vzpostavil prvo moderno seizmološko opa- zovalnico. Ker mu ni uspelo dobiti dovolj dobrih in- strumentov, je mnoge izdelal ali vsaj izpopolnil kar sam. Za razvoj seizmografa Zlatorog je dobil na raz- stavi znanstvenih instrumentov v Faenzi celo veliko nagrado. Pomemben problem za natančno zaznava- nje potresov je bilo tudi točno merjenje časa. Z lju- bljanskim izumiteljem baronom Antonom Codellijem sta zato izdelala enega prvih radijskih sprejemnikov pri nas, ki je bil namenjen prav sprejemanju časovnih signalov. Poleg razvoja in nadgradnje instrumentov je Belar veliko časa posvetil tudi takrat zelo pomembnemu problemu 1 2 41arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sašo Dolenc seizmologije: kako čim bolje uskladiti meritve instru- mentov s pričevanji očividcev. Da bi za svoje raziskave zbral čim več zanesljivih podatkov, je začel v Ljubljani iz- dajati posebne vrste znanstveno revijo z naslovom Die Erdbebenwarte, v kateri ni objavljal le strokovnih raz- prav najbolj znanih seizmologov z vsega sveta, ampak tudi sestavke o potresih za splošno javnost. Vendar ga niso zanimali le potresi. Že leta 1903 je de- želni vladi predlagal ustanovitev zavarovanega ob- močja v Dolini Triglavskih jezer, pripravil je tudi kata- log naravnih spomenikov dežele Kranjske, ki je močno podoben seznamu danes zaščitenih znameni- tosti. Če bi njegovo pobudo takrat sprejeli, bi imeli pri nas prvo v Evropi zaščiteno naravno območje, na enak način, kot je bil leta 1872 v ZDA Yellowstone raz- glašen za prvi nacionalni park na svetu. Med prvo svetovno vojno se je Belar s svojimi seizmo- loškimi napravami odpravil na fronto in poskušal ugo- toviti, kje nasprotniki kopljejo rove, da bi nastavili ek- sploziv. Bil je tudi vnet gornik in aktiven član avstrijskega planinskega društva Alpenverein, ki je že leta 1880 po- stavilo predhodnico Koče pri Triglavskih jezerih. Pogo- sto obiskovanje gora je bilo v tistem času za večino obi- čajnih ljudi nekaj nenavadnega, zato so mu domačini v okolici Bleda pravili kar kralj Triglava. Prisilna upokojitev Žal pa Belarju tudi svetovna slava v seizmologiji ni pomagala, da ne bi po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske kot domneven »nemškutar« postal sumljiv za varnostne organe nove države. Leta 1919 so ga prisilno upokojili, mu zaplenili vso znanstveno opremo, knjižnico in arhiv ter ga izselili iz stanovanja v Ljubljani. Ko je nameraval z družino emigrirati v ZDA, so mu ob prehodu meje na Jeseni- cah zasegli še potni list z ameriško vizo. V ZDA je tako odpotovala le njegova družina, sam pa se ji ni nikoli pridružil. Od leta 1919 naprej je z družino ostal v stikih le preko pisem. Naslednja leta je preživel v družinski počitniški hiši v Podhomu pri Bledu, ki jo je zgradil po načrtih sošol- ca, arhitekta Maksa Fabianija, in je bila menda raz- glašena za najlepšo vilo na Kranjskem. Ker je bila se- izmologija njegova življenjska strast, si je tudi tu uredil zasebno seizmološko opazovalnico in o potre- sih poročal za časopise po svetu. Kasneje se je spo- prijateljil z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom Ka- rađorđevićem, ki je na Bled prihajal na počitnice. Glede na to, da ga je kralj kasneje odlikoval in mu dodelil državno denarno pomoč, bi verjetno lahko spet zaprosil tudi za potni list in za družino odpoto- val v ZDA, a je bil zaradi hude sladkorne bolezni že preslaboten. Počasi sta mu pešala vid in sluh, tako da tudi pisem ni mogel več pisati sam, ampak jih je narekoval. Ko ni mogel več skrbeti zase, se je leta 1930 z Bleda preselil k družinskim prijateljem v Po- lom pri Kočevju. Albin Belar je umrl 1. januarja 1939 osamljen in poza- bljen, čeprav brez dvoma sodi med najpomembnejše učenjake, ki so kdajkoli delovali na področju današnje Slovenije. Ljubljana je bila v času od potresa leta 1895 do konca prve svetovne vojne prav zaradi nje- govega dela pomembno svetovno središče seizmolo- ške znanosti, o čemer pričajo zgodovinski pregledi, ki Belarjevo znanstveno delo postavljajo ob bok drugim pomembnim seizmologom v zgodovini te vede. Sl. 1: Rušilni potres in cunami, ki sta opustošila Lizbono leta 1755. O dogodku je Immanuel Kant napisal znanstveno razpravo. Vir: https://archive.org/details/worldsfoundation00giberich/ page/276/mode/2up Sl. 2: Ljubljana po potresu leta 1895. Vir: https://commons. wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_po_potresu_14.jpg Sl. 3: Albin Belar z ženo Frančiško, ki je bila hči deželnega tajnika Hermana Tomana in dramske igralke Ivane Jamnik. Vir: Albin Belar: Pozabljen slovenski naravoslovec. Sl. 4: Albin Belar leta 1897 v glavnem prostoru potresne opazovalnice v poslopju realke na Vegovi ulici v Ljubljani. Sl. 5: Albin Belar s svojim seizmografom. Vir: Albin Belar: Pozabljen slovenski naravoslovec. Sl. 6: Belarjeva hiša v Vrščah pri Bledu je bila zgrajena po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Vir: Albin Belar: Pozabljen slovenski naravoslovec. 3 4 5 6 Viri in literatura Albin Belar: Pozabljeni Slovenci – 30-minutni dokumentarni film o Albinu Belarju na RtvSlo, 2015. Žemlja, A., 2015. Albin Belar. Dostopno na: . Dr. Albin Belar – Junaki našega časa, Rtv Slo, 2014. Barbara Belehar Drnovšek.Prvi Program, 2014. Albin Belar. Dostopno na: . Albin Belar: Pozabljen slovenski naravoslovec, Renato Vidrih in Jože Mihelič, Didakta 2010. Vidrih, R. in Mihelič, J., 2010. Albin Belar: pozabljen slovenski naravoslovec. Radovljica: Didakta. Besedilo je bilo prvotno objavljeno v spletnem časopisu Kavarkadabra https://kvarkadabra.net/2020/08/albin-belar/