Celje - skladišče
D-Per
159/1980
■	5000000473^33
informaiur
s
igorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT.33 - LETO XV. - VELENJE, 3. 10. 1980
DRUŽBENO PLANIRANJE
OB PRIPRAVAH NA SPREJEM DRUŽBENEGA DOGOVORA IN SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV OBČINE VELENJE
Samoupravni sporazum o temeljih plana se oblikuje na podlagi smernic in usklajenih elementov, ki jih sprejemamo delavci na svojih zborih.
Samoupravne organizacije in skupnosti morajo temeljnim organizacijam predlagati sicer okvirne, vendar konkretne razvojne usmeritve in elemente, ali pa podati strokovno podlago za njihovo oblikovanje. Prav gotovo morajo samoupravni sporazumi izhajati iz analiz razvojnih možnosti združenega dela, družbenopolitičnih in samoupravno interesnih skupnosti. Gradivo, ki naj bi ga obravnavali delavci, mora biti predhodno obravnavano in sprejeto v organih samoupravnih organizacij in skupnosti ter strokovno pripravljeno in oblikovano, z opredeljenimi pravicami in obveznostmi.
V dosedanjem postopku priprave in sprejemanja planov, pa so bili samoupravni sporazumi in dogovor o temeljih družbenega plana dani v razpravo brez predhodnega obravnavanja. Takšen postopek seveda ni v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja, ki določa, da so temelji plana osnova, ki mora biti sprejeta pred sklepanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih skupnosti.
V osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje tudi ni dosledno upoštevana določba zakona o planiranju glede opredelitev materialnih in drugih obveznosti. Te bi morale biti v dogovoru konkretne in ovrednotene. Ukrepi za realizacijo pa obvezujoči.
Tako pa so določbe osnutka dogovora preveč splošne, brez dosledne opredelitve materialnih in drugih obveznosti posameznih udeležencev. Prav tako v samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti niso dovolj konkretno določene skupne naloge razvoja, medsebojne pravice in obveznosti ter odgovornosti udeležencev. Programi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti vrednotijo predvsem svoje predvidevanje potreb, nekateri navajajo celo samo vsebino dela (občinska raziskovalna skupnost). V teh sporazumih oziroma programih niso določeni kriteriji za koriščenje storitev ter merila, po katerih se bo ugotavljala cena proizvoda oziroma storitev. V posameznih sporazumih ni upoštevana niti njihova zakonsko opredeljena vsebina.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti. S planiranjem usklajujejo odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
(Zakon o združenem delu, 24. člen)
Prav zaradi teh in ostalih pomanjkljivosti ter napak bo potrebno postopek dopolniti in odpraviti vse nepravilnosti, predvsem pa v programih upoštevati ekonomske možnosti in omejiti porabo, (ki naj bi za 10 % zaostajala za rastjo družbenega proizvoda), če hočemo, da bo naše planiranje realno in tako tudi naši cilji uresničljivi.
KOVINARJI TEKMOVALI
IV . DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV OBČINE VELENJE
Letošnje delovno tekmovanje kovinarjev občine Velenje, četrto po vrsti, je znova pomenilo uveljavitev delavcev -orodjarjev, varilcev, strugarjev in rezkaIcev.
Tekmovanje, ki je bilo minulo soboto, 27. septembra v prostorih delovnih organizacij E SO, Gorenje in RŠC, je bilo priložnost, da kovinarji pokažejo svoje znanje, dosežke, sposobnosti in delo.
Dvajset naših delavcev se je letos znova udeležilo tega tekmovanja, ki je potekalo pod pokroviteljstvom delovne organizacije E SO, sopokrovitelji pa so bili: E SO TOZD Strojni obrati - za varjenje, TGO — TOZD Orodjarna za strugarstvo in rezkarstvo, RŠC TOZD Tehnološka oprema za orodjarstvo.
Čeprav z letošnjimi rezultati naši sodelavci niso bili tako zadovoljni kot pretekla leta, bi naj vsi dosežki bili še v naprej v spodbudo.
UVRSTITVE IN REZULTATI DELAVCEV GORENJA NA ČETRTEM DELOVNEM TEKMOVANJU KOVINARJEV OBČINE VELENJE
Orodjarstvo: 3. mesto Vekoslav Stopernik 810 točk; 4. Andrej Kumer 791; 7. Bogdan Kočevar 739; 8. Alojz Lah 746; 9. Jože Štamulak 711; 10. Branimir Tanjšek 656; 11. Franc Hliš 620; 13. Rajko Lah 588; 14. Branko Vreš 569 (nastopilo 14 tekmovalcev)
Rezkarstvo: 1. Igor Pšeničnik 857; 2. Vlado Skaza 802; 5. Martin Vaupotič 718 (nastopilo 8 tekmovalcev)
Strugarstvo: 2. Branko Jan 624; 3. Adolf Purnat 621; 6. Franc Lesjak 570; 7. Branko Učakar 568; 9. Andrej Oder 527 (nastopilo 10 tekmovalcev).
Varilstvo — Ročno elektroobločno: 9. Karel Matek 618 točk (nastopilo 10 tekmovalcev)
Varilstvo — Plemensko varjenje: 6. Jože Pinculič 610 (nastopilo 7 tekmovalcev).
Varilstvo — TIG postopek: 3. Dragan Anič 694 (nastopili 3 tekmovalci)
Vsem tekmovalcem čestitamo k doseženim uspehom. V naslednji številki bomo objavili nekaj mnenj naših tekmovalcev.
V SPOMIN
IVO ANDROČEC
V petek, 26. septembra, nas je pretresla vest — umrl je Ivo An-dročec. Smrt je končala pot človeka, delavca, komunista, ko je bil na višku svoje moči.
Ivo ANDROČEC se je rodil 29. 1. 1936 v Beogradu v delav-
ski družini. V času vojne je ostal brez staršev in po njuni smrti se je preselil v Goričan pri Čakovcu. Tam je tudi končal osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na poklicni kovinarski šoli v Mariboru in se kot kvalificiran ključavničar zaposlil v Hidromontaži Maribor. Leta 1957 je prišel v Velenje in tu se je zaposlil v Meha-ničarstvu oziroma v Chromme-talu, ki je od leta 1970 naprej sestavni del Gorenja. Tako je bil Ivo v Gorenju polnih triindvajset let in šteje v vrste najstarejših članov kolektiva.
Njegova poklicna pot ga je vodila od strojnega ključavničarja, mojstra in obratovodja, glavnega tehnologa do vodje operativno tehnološkega oddelka. RasteI je skupaj z Gorenjem in vseskozi je bila pri njem prisotna želja po znanju. Ob delu je končal šolo za visoko kvalificirane delavce kovinske stroke in srednjo tehnično šolo strojne smeri. Še posebej gre poudariti njegovo družbeno—politično delovanje. Za njim je kar enaindvajset let bogatega partijskega dela. Bil je sekretar osnovne organizacije ZK predsednik sindikata, član konfe-
rence in član komiteja občinske konference ZKS Velenje, predsednik krajevne konference SZDL Velenje — Desni breg. To so le nekatere od funkcij, ki jih je imel, bolj pomembno pa je to, da je vedno deloval dosledno in pošteno v boju za razvijanje samoupravne socialistične demokracije. Boril se je, da vse tisto, kar se dogovorimo, tudi uresničimo. Besede brez dejanja so mu bile prazne. Zanj je bil značilen aktiven in kritičen odnos do okolja, v katerem je živel — v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. In vedno je tudi z dejanjem, z lastnim delovanjem pomagal stvari spremeniti. Do svojega okolja je čutil široko odgovornost pravega komunista.
Poznali smo ga kot dobrega, vestnega in prizadevnega delavca. Poznali smo ga kot dobrega komunista. Gorenju je dal triindvajset let svojega dela. O pripadnosti Gorenju priča tudi to, da sta tu zaposleni njegova žena in hčerka. Ko se poslavljamo od Ivota, se mu zahvaljujemo za njegovo delo in vemo, da je med nami nastala vrzel, katere temino bo razsvetljeval naš spomin na našega tovariša.
KULTURNI
UTRINKI
Tako. Pred nami je 8. številka Kulturnih utrinkov. Minil je čas počitnic, mogoče bo jesen prinesla več prispevkov naših sodelavcev. Kot da poletni čas, čeprav letos na ravno prevroč, če odmislimo stabilizacijo, ne spodbuja k pisanju in literarnemu ustvarjanju? So poletni dnevi, sicer daljši kot zimski, prelenobni in premalo zanimivi, da bi se ob njihovem preživljanju rojevale kakšne posebne, naše ali tudi ne čisto naše misli? Kakorkoli že, sedaj je jesen. Z njo se približuje tudi nova bralna akcija v Gorenju, pripravlja se razstava fotografij naših delavcev, začenjajo se gledališke predstave in koncerti, folklora skupina Koleda vabi k sodelovanju nove člane in Kulturni utrinki ponovno izhajajo.
Tokrat smo jih posvetili predvsem spominu nedavno umrlega pisatelja in družbenopolitičnega delavca Bena Zupančiča, katerega delo Grmada smo prebirali v prvi bralni akciji. Takrat smo ga v Informatorju takole na kratko predstavili:
Umrl je Beno Zupančič
Rodil se je leta 1925 v Sisku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani; med okupacijo se je vključil v ilegalno gibanje, bil interniran v italijanskih taboriščih. Na ljubljanski univerzi je 1950. leta končal študij slavistike. Nekaj časa je bil novinar, nato knjižni urednik, pozneje je opravljal visoke politične funkcije. Zdaj je podpredsednik SZDL.
V Mladini je leta 1945. objavil prvo prozo (Sanje), nato je sodeloval v raznih revijah (Naši razgledi. Beseda, Sodobnost itd).
Snov za svoja dela je črpal iz narodnoosvobodilne borbe, iz vojaškega ter iz povojnega življenja. Predstavil je male ljudi, ki hrepenijo po sreči.
Znana dela: Štirje molčeči in druge zgodbe (1951), Veter incesta (1954), Mrtvo morje (1956), Sedmina (1957/1965) Meglica (1966) itd.
Zupančič je napisal tudi scenarij za film Veselica.
Skope besede, saj o njem in njegovem ustvarjanju dosti povedo številna dela.
Danes smo soočeni z bolečim spoznanjem, da smo izgubili dragoceno pero človeka, ki je velik del svojega časa in znanja posvečal kulturi in delavcu.
„ . . . Delo je naredilo človeka tudi za proizvajalca kulture . . . torej je treba začeti z delom, z vsem, kar ga obdaja . . . Delu je treba priznati ustvarjalnost ... to pa pomeni tudi delavcem — kot posameznikom, kot skupini, množici, zlasti pa kot zavestno usmerjenemu razredu.
in še nekaj: nobena svoboda ni brezmejna ali splošna. Zmeraj znova jo moramo ustvarjati, si zanjo prizadevati, ne da bi se kdaj dokopati do njene vse-obsežnosti. Zmeraj je bomo imeli približno toliko, kolikor je bomo imeli vsepovsod v družbi — v vseh njenih dejavnostih in razmerjih, vštevši materialno proizvodnjo ...''(1974)
Beno Zupančič Delavska enotnost, 6. 9. 1980
DELA VCI GORENJA SMO S SMRTJO PIŠA TE-LJA BENA ZPANČIČA IZGUBILI ČLOVEKA, Ki JE Bi L EDEN OD POBORNI KOV AKCIJ ZA PRIBLIŽANJE KNJIGE DELA VCU.
IZGUBILI SMO PIŠA TE LJA, Ki SE JE OSEBNO ZANIMAL ZA KULTURNO DELO V GORENJU IN KI JE V OKVIRU DRUŠTVA SLOVENSKIH P/SA TELJEV CELO Z OSEBNO ŽRTVIJO POMAGAL POSTA V LJA Ti V GORENJU TEMELJE NAŠE KNJIŽNICE IN PO VEZA VE DELA V CA IN KNJIGE.
NEUMORNI PIŠA TELJ Z NEOMAJNO VERO V KULTURNO RAST DELA V CA JE OMAHNIL.
IZG UBA JE N E NA DOMESTL JI V A.
ZATO IZREKAMO REPUBLIŠKI KONFERENCI SZDL ISKRENO SOŽALJE.
KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSS GORENJE TGO
DELA VCI GORENJA SE ZA VE DAMO, DA SMO S SMRTJO SLOVENSKEGA PISATELJA BENA ZUPANČIČA IZGUBILI ČLOVEKA, KI JE V OKVIRU VAŠEGA DRUŠTVA VELIKO STORIL ZA PRIBLIŽEVANJE KNJIGE DELA VCU.
ČUTIMO SE DOLŽNI, DA DRUŠTVU SLOVENSKIH PIŠA TELJEV IZREČEMO ISKRENO SOŽALJE.
GORENJE
KULTURNI
UTRINKI
BENO ZUPANČIČ
sedmina (odlomek)
Tisti čas je bilo vse moje bitje eno samo nestrpno pričakovanje nečesa nemogočega. Naj je bilo v meni še toliko sumničave nezaupljivosti, v kakršni sta me vzgojila dom in šola, zato ni bilo nič manj strastne zavzetosti, vročega zanosa. Lahko bi me, tako sem čutil, ponesel kakor veter oblake prek Krima. Kadar so se mi — to pa ni bilo tako redko, vsiljevale podobe morja in pomorskih potovanj, to ni bilo samo, kakor sem mislil, Poklukarjev vpliv. Bila je čudna moč, ki je vela s tega malega, prekletega sveta. Gnala me je proč, daleč daleč, kamor koli. To je čutil dostikrat celo oče. Toda njegovo hrepenenje je bilo že zastrupljeno z vonjem po kuncih, obremenjeno z vsem, kar je bilo za njim.
Zlepa se nista politična praksa in teorija tako ujeli kakor takrat, ko sta zadeli to občutljivo plat malega ljubljanskega človeka z dvojno dušo, četudi sta mu hkrati, ko sta branili njegov mali, omejeni svet pred tujcem, spodkopavali tla pod nogami. Na to pa je bil tako in tako obsojen. Uspeh je bil lahko kdaj pa kdaj tudi jalov, kakor je bila sodba o mladem človeku iz take družine bridko zmotna. Saj je bila mladost tista, ki je razbremenjevala mlade ljudi in jih napolnila s čistim zanosom nesebičnosti in požrtvovalnosti. Dostikrat jih je zanašala celo v politično sek-taštvo in jih naredila do lastnega sveta bolj okrutne, kakor je bilo potrebno. Šola j e na ta ogenj kljub vsemu prilila kapljo patriotizma, če je bil na njej vsaj kdo, ki je vedel, kam jo je treba kaniti. Naj je bil ta patriotizem v začetku še tako čustven ali razumski, nacionalističen ali šovinističen, bil je stopnica, po kateri so se mnogi mladi ljudje napotili v revolucijo.
KRIK UPANJA
VELIK USPEH KIPARJA - SAMOUKA ALOJZA JERČIČA NA JAPONSKEM - ČETRTA NAGRADA ZA “KRIK UPANJA”
Samouki kipar Alojz Jerčič je na velikem natečaju japonskega muzeja na prostem Hakone dobil četrto nagrado za velikansko plastiko iz varjenega železa.
Dvaintridesetletni samorasli umetnik je začel variti podobe iz železa pred dobrimi dvanajstimi leti v livarni na Muti, kjer je odraščal v družini šestih otrok. Nemirni duh ga je vodil kot delavca iz kraja v kraj, povsod pa je postavil vsaj eno večje delo. Tako je znan spomenik v bližini Trebnjega, pa Kovač in Livar na Muti, številne plastike so postavljene v več krajih v ZRN, v Velenju pa stoji veličasten spomenik pohorskemu junaku Alfonzu Šarhu. Razgibana pot ga je pred letom dni pripeljala v Tokijo, kjer je imel razstavo. Tedaj se je tudi odločil za sodelovanje na velikem natečaju muzeja Hakone blizu japonskega glavnega mesta.
Za plastiko, ki je nastajala pod pokroviteljstvom Gorenja in s pomočjo drugih delovnih organizacij v Velenju, je prejel na tem natečaju četrto nagrado in s tem dosegel velikanski uspeh na rastavi, ki se jo je udeležilo kar 3000 umetnikov iz vsega sveta. Njegovo delo predstavlja protest proti vojni in ponazarja svet, ki je ogrožen zaradi potencialne nuklearne vojne. Pet velikanskih podob je postavljenih v kroglo in v steber, ki je visok kar sedem metrov.
Številna odrekanja mladega umetnika so obrodila velik uspeh, ki ga nihče v domovini ni pričakoval. Toda s pomočjo Gorenja in drugih so skoraj pet ton težak tovor prepeljali na daljno Japonsko, kjer je umetnika čakalo še veliko delo, da je plastika dobila končno podobo.
Plastika „Krik upanja" bo ostala na razstavnem prostoru muzeja Hakone leto dni, nato pa jo bodo prestavili na stalni razstavni prostor. Alojz Jerčič je tako postal prvi Jugoslovan, ki je uspel na mednarodnem natečaju te svetovne kiparske kolonije na Japonskem.
RAZSTAVA V ORODJARNI
DELAVEC - UMETNIK
Pred kratkim je v prostorih tozda Orodjarna, kjer je zaposlen, razstavljal slikar samouk FRANC LESJAK.
Mlad umetnik, ki se je rodil 20. novembra 1957 v Celju, je zgodnje otroštvo preživljal v Spodnji Rečici, kjer seje začel zanimati za slikanje in pričel z risanjem otroških risb. V njem se je prebujalo čedalje večje veselje do slikanja in v zadnjih letih osnovne šole je že sodeloval na šolskih razstavah. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Gorenju in ustvarjalna pot ga je vedno bolj vodila med slikarje. Po vrnitvi iz JLA se je resno odločil za ustvarjanje v smeri nadrealizma.
V svojih delih prikazuje življenje in delo prihodnosti. Ob delu v tovarni in ustvarjanju doma je imel tudi več razstav v Celju, kjer sedaj živi in kjer se je vključil v klub likovnih amaterjev.
Ob zadnji razstavi, ki jo je imel v Orodjarni med svojimi sodelavci, se mu odpirajo nove poti v likovni umetnosti. Prehaja iz anonimosti in obenem je to izziv vsem umetnikom med nami, da nam pokažejo svoja dela.
Bojan Vrečer
KULTURNI
UTRINKI
KULTURA JE DRAGA, SE PRIREDITVE DRAŽJE JE BITI BREZ NJE
Večkrat slišimo besede, češ da razmere za razpravo o kulturi niso najbolj primerne, ker smo v obdobju stabilizacije, se pravi v času reševanja izredno težkih vprašanj materialne reprodukcije, ob katerih si s kulturo ni mogoče pomagati. Še več, razmišljanja nekaterih gredo še dlje. Menijo celo, da je lahko prispevek kulture k stabilizaciji v tem, da bi ne bila prezahtevna v materialnem pogledu, da bi se umirila, skratka umaknila v kot in počakala na boljše čase.
Tako so v nekaterih organizacijah združenega dela celo začeli črtati kulturo s finančnih programov, v širših družbenih stabilizacijskih ukrepih pa jo premalo preudarno obravnavajo. S tem se ne le zožujejo možnosti kulturnega delovanja, ampak tudi kulturnega sodelovanja s kulturami drugih narodov in ljudstev v svetu. Vse te tendence kažejo, da v zavest ljudi, zlasti v samoupravne centre družbenega odločanja, še ni prodrlo prepričanje, da je preudarna naložba v kulturo naložba v človeka, ki je temeljni dejavnik stabilizacije, saj je predvsem od njegove ustvarjalnosti, se pravi učinkovitosti v razpolaganju s sredstvi in predmeti dela ter rezultati dela odvisno, v kolikšni meri bo uresničena. Z izključevanjem kulture, zlasti pa znanosti bi bili rezultati gotovo zelo pičli.
Kultura — naša stalnica
Ne bi več smeli dvomiti v to, da k rasti materialne ustvarjalnosti delovnih ljudi prispeva tudi kulturna aktivnost in kulturna tvornost delovnih ljudi. Ne bo odveč, če ponovimo misel, da je kultura draga, da pa je še dražje živeti in delati brez nje. Zato bi celo utegnilo biti usodno za naš nadaljnji družbeni razvoj, če bi se širile in krepile proti-kulturne tendence v politiki stabilizacije. Prav zaradi velikih naporov delovnih ljudi, da bi bila kultura stalnica v njihovem delu in življenju, ne pa nekaj izjemnega, občasnega, prav zaradi vlikih rezultatov, ki so navzoči v rasti kulturne aktivnosti delovnih ljudi v številnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih in zaradi prepričanja, da je kultura stabilizacijski dejavnik, je treba naša prizadevanja, da se planiranje kulture uveljavi in izboljša v vseh ozdih in KS, občinah in širših družbenopolitičnih skupnostih, sprejeti kot prispevek k stabilizaciji, se pravi kot stabilizacijsko dejanje. Planirati kulturo torej pomeni uveljavljati jo kot kvalitativni dejavnik rasti materialnih in duhovnih osnov družbene reprodukcije, pomeni prispevek k rasti in utrjevanju tiste vsebine našega življenja, za katero so značilni predvsem zakoni lepote in človeškosti.
FRANC ŠALI Komunist, 12. september 1980
OKTOBRA NAM NE BO DOLGČAS
Kulturni center "Ivan Napotnik'' začenja letošnjo sezono z zani mivo predstavo folklornega ansambla iz Kolumbije, ki bo v petek v Domu kulture. Naslednja prireditev pa bo ljudska igra MIKLO V A ZALA v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ki bo v Velenju gostovalo 15. oktobra ob 19.30. Vstopnice po 30 dinarjev lahko dobite v službi za rekreativno in kulturno dejavnost od petka, 9. oktobra do torka, 14. oktobra do 10. ure.
Še posebej pa bi vas radi opozorili na nastop okteta GALLUS iz Ljubljane, 13. oktobra, ki se je odzval našemu vabilu, čeprav ne deluje več stalno. V enournem programu nam bodo pevci s pesmijo in z besedo prikazali našo in tujo pesem.
“KOLEDA”
Šaleška folklorna skupina „KOLEDA” se je pred dobrimi tremi meseci vrnila z gostovanja po Portugalski.
Medtem so se njeni člani že naužili jugoslovanskega sonca in morja, ki je po ugotovitvah vseh veliko prijetnejše in toplejše kot Atlantik. Za njimi je približno 6000 (prevoženih) kilometrov poti z vsemi prijetnimi in neprijetnimi dogodivščinami, kot so razbito vetrobransko steklo avtobusa, spanje v Madridskem parku, srečanja s številnimi fokloristi z vsega sveta, obisk jugoslovanske ambasade v Lisboni, 7—urno čakanje na portugalsko—španski meji (ta je namreč ponoči zaprta) ....
Tudi v poletnih mesecih niso počivali. Obiskali so prelepo dolino Rezije, ob priliki Praznika rezijanske folklore, zaplesali na flosarskem bale v Ljubnem. Še posebno skrbno pa so se pripravili za nastop v Križankah v Ljubljani, kjer so prijetno presenetili tudi zahtevno ljubljansko publiko.
KULTURNI
UTRINKI
METULJ
Metulj. Metulj iz pločevine. Metulj na steni. Stenska svetilka. Pocinkana pločevina. Metulj s krili. S tipalkami. Z repkom. Metulj s senco na steni.
Stena s silhueto metulja.
Metulj! Najprej sem te risal na papir. Papir sem položil na pločevino. Zarisal na pločevino. Potem sem obrezoval. Kos pocinkane pločevine. S pilo sem gladil. Pritrdil sem žarnici. Obesil na steno.
Metulj, uklenil sem te na steno.
Včasih ležim na postelji. S prstom te gladim. Nimaš več prahu, ki bi te dvignil v višave, nad cvetoče travnike, nad zrele trave.
Tu lebdiš, nad mano, na steni.
Tedaj, ko si temna senca, ko je stena osvetljena, si najlepši. Tedaj se združiva v eno samo željo. Proč od tu. Od teh vlažnih sten.
Vlažne stene. Debele, kamnite. Kako suha krila imaš. Poletiva! Pač, nekoč te bom ponesel. Ponesel daleč proč. Na veliko steno, in nič več se ne bom igral s tvojim repkom.
Metulj. Spiš z menoj v sobi. Tiho, večno, vdano. Sanjam. Sanjaš ti?
Sanjajva oba. O sobi. Veliki. Suhi.
Metulj.
Napisal sem prošnjo. Za sobo.
Metulj.
Zavrnili so prošnjo, ker ...
Metulj.
Napisal sem novo prošnjo, ker . . .
Metulj.
Zavrnili so prošnjo, ker . . .
Metulj.
Zavrnili so prošnjo. Čakaj tri leta.
Metulj. Gladim te. Gledam.
Metulj! Nekega dne te bom ponesel na travnik. Ko bo sončen dan. Lahna sapica bo božala visoke trave. Posipal bom na krila cvetlični prah in te pognal v nebo. Leti, leti, leti, metulj, leti! Tekel bom, tekel po travniku in zrl v modro nebo. V tvoje obrise, ki bodo izginjali v višave. Padel bom, ker se bom spotaknil. In spet tekel dalje, dalje od vsega. Metulj. Priklenili so naju v to sobo. Vedno me pričakaš nemo. Ko se vrnem, vem, da si tam na steni. Bel in siv. Potem si teman. Silhueta metulja.
Nekoč bom napisal pesem. Bilje metulj.
Metulj na steni.
Siv in bel.
Silhueta metulja.
Bilje metulj.
Na steni metulj.
Ponoči je svetil, podnevi krasil.
Na steni visel bel je metulj.
Silhueta metulja je spomin ostala na steno in sobo.
V njej živel sem reven.
Metulj. Nekoč bom zajokal. Bil si prijatelj.
Moj metulj. Moj metulj.
nč
KNJIGE IN MALO RESNE GLASBE
Knjige so dragocene, a ne vedno tudi drage. Ob 35. obletnici Mladinske knjige lahko v knjigarni Mladinske knjige v Velenju v mesecu knjige kupite od 30 do 70 odstotkov cenejše knjige. Izbirate lahko med 500 različnimi knjigami.
Knjigarno pa obiščite tudi tisti, ki imate radi resno glasbo, saj imajo na voljo veliko število plošč klasične glasbe.
BRZOJAVNA ČESTITKA PIONIRJEM OSNOVNE ŠOLE MIHE PINTAR TOLEDO
DRAG! PIONIRJI I
OB VAŠEM DNEVU VAM ISKRENO ČESTITAMO I
KO DANES PREGLEDUJETE VAŠO PREHOJENO POT IN OCENJUJETE DELO PIONIRSKEGA ODREDA, SMO V GORENJU PREPRIČANI, DA STE DOSEGLI IZREDNE DELOVNE USPEHE!
TUDI VPRIHODNJE VAM ŽELIMO, DA BI DOSEGLI TAKŠNE REZULTATE DELA, KI BODO LAHKO PONOS VSEM ČLANOM PIONIRSKEGA ODREDA "TOLEDO", KI STOPA ODLOČNO PO TITOVI POTI I
ŽELIMO VAM, DA DAN SLOVENSKIH Pl ONI R-JEV PREŽIVITE V SPOZNA VANJU VREDNOT NAŠE PRETEKLOSTI, NAŠE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE !
DELA VKE IN DELA VCI GORENJA
VELENJE, 29. SEPTEMBRA 1980
PRED RAZPRAVO
V	OBRAVNAVI SO SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI
Z novo samoupravno organiziranostjo smo organizirali nove delovne organizacije in sicer: Gorenje—Interna banka in Gorenje, Raziskave in razvoj, ki sta prav tako novi članici Blagajne vzajemne pomoči. To nam narekuje, da spremenimo oziroma dopolnimo Pravilnik blagajne vzajemne pomoči.
Pri že omenjenih spremembah pa bomo spremenili tudi način poslovanja — finančni pretok denarja, čas vpisovanja prosilcev izplačevanje preko tekočih računov, evidentiranje zneska posojila na izplačilni kuverti in ukinitev enega odstotka prispevka odobrenega zneska posojila. Vse te spremembe pa bodo racionalizirale poslovanje in izboljšale način izplačevanja odobrenih zneskov, kot tudi koriščenje le-teh.
Za obravnavo sprememb in dopolnitev pravilnika BVP v osnovni organizaciji sindikata so zadolženi predsedniki izvršilnih odborov osnovne organizacije sindikata. Na vpogled lahko pravilnik dobite pri predsedniku sindikata ali v pisarni DPO Gorenje TGO.
Čistopis pravilnika bomo objavili v Informatorju takoj, ko ga bodo sprejele Konference osnovnih organizacij in osnovne organizacije sindikata udeleženk blagajne vzajemne pomoči.
Udeleženke blagajne vzajemne pomoči so:
Konferenca osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO Konferenca osnovnih organizacij ZSS Gorenje Promet
Servis
Osnovna organizacija ZSS Gorenje SOZD DSSS Osnovna organizacija ZSS Gorenje Interna banka Osnovna organizacija ZSS Gorenje Raziskave in razvoj
V	komisiji za odobravanje prošenj sredstev blagajne vzajemne pomoči sta po dva predstavnika konferenc Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis ter predstavnik osnovnih organizacij DSSS SOZD, Interne banke ter Raziskave in razvoj. Nadzorni odbor BVP bo sestavljen po istem ključu kot komisija za reševanje prošenj BVP.
Obravnave morajo biti zaključene do 20. 10. 1980.
Jože Čeplak
NEOBIČAJEN SESTANEK MLADINCEV TOZD HLAD.
Predsedstvo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije se je odločilo, da svojo zadnjo sejo, kije bila 11. septembra, izpelje na povsem nov način. Po kratki oceni aktivnosti v zadnjem polletju (kaže, da so bili z rezultati zadovoljni) in potrditvi programa so vzeli v roke orodje in se dejavno lotili večne teme, druge točke dnevnega reda, pospravljanje okolice obrata in urejanja zelenice.
Za spomin so se tudi fotografirali in se tudi domenili za naslednjo, sedmo po vrsti, akcijo, ki bo po enem od naslednjih sestankov.
Tekst in fotografija Jože Miklavc
TURNIR V MALEM NOGOMETU
V	počastitev praznika občine Mozirje je osnovna organizacija sindikatov ELKROJ Mozirje priredila 'TURNIR
V	MALEM NOGOMETU". Na turnirju so sodelovale ekipe:
POBJEDA ZAGREB, SO Mozirje, ELKROJ Mozirje, OOS MGA Nazarje.
Po zanimivih bojih je na turnirju zmagala ekipa POBJE-DE Zagreb pred ekipo MGA Nazarje ter ekipama ELKROJ in SO Mozirje.
Ekipa OOS TOZD MGA Nazarje je igrala v sestavi:
Marko MAROLT, Zlatko PAJK, Andrej JERAJ, Jože ER-MENC, Franc PAPEŽ, Janez ANŽIN in Iztok BENETEK.
Stane Šmajs
OZIMNICA
Vse, ki bi si radi že sedaj priskrbeli ozimnico, želimo seznaniti z možnostjo nakupa ozimnice s potrošniškim posojilom. Posojilo v višini 10.000,00 dinarjev dobite za dobo enega leta po 12 % obrestni meri. Seveda si morate najprej priskrbeti pole za kredit, ki jih dobite v upravi ERE (poleg tržnice), potrdijo pa vam jih v naši delovni organizaciji. ERA vam za ozimnico nudi jabolka rdeči delišes, jonatan, zlata pramena, jonagold, idared in zlati delišes. Cena jabolk je za I. vrsto od 12,50 do 13,50 in za II. vrsto od 8,50 do 9,00 dinarjev. Krompirje po 4,90 dinarjev kilogram, ananas kompot 24,03 dinarjev, razni drugi kompoti po 34,00, 650 g med 46,50, čebula pa je po 13,70 kilogram.
Pa ugoden nakup in prijetno zimo vam želimo !
IZ FOTOKRONIKE GORENJA Atletika vse bolj privlačna
Letošnjega prvenstva Gorenja v atletiki se je udeležilo rekordno število delavk in delavcev Gorenja. Vse kaže, daje naš delovni človek spoznal prave vrednote športa, rekreacije in razvedrila. Merili so svoje moči, vzdržljivost, hitrost, ocenjevali so svoje sposobnosti. Boljši so bili tisti, ki športni dejavnosti posvečajo vso skrb redno. In med ljubitelji atletike je vedno več naših delavk, kar je še posebej razveseljivo.
SMUČARSKA REPREZENTANCA NA OBISKU V GORENJU — GORENJE SOZD je pokrovitelj smučarske reprezentance Jugoslavije. Pred nedavnim so podpisali sporazum.
Ob tej priložnosti so Gorenje poleg predstvnikov Smučarske zveze Jugoslavije obiskali še naši reprezentanti Križaj, Strel, Kuralt, Zibler, Oberstar, Cerkovnik, Franko in Benedik.
IZLET UPOKOJENCEV GORENJA
Tako kot prejšnja leta tudi letos vabimo vse upokojence Gorenja na enodnevni izlet, ki bo v petek, 17. oktobra 1980. Kam ? To je odvisno od vas. Sporočite nam, kaj bi si želeli ogledati, kam bi radi potovali. Za izlet se lahko prijavite pismeno ali pa zavrtite telefon in pokličite 851 — 000, interno 351. Veseli bomo vaših predlogov in še bolj vaših prijav za izlet.
Torej še enkrat, na pot gremo 17. oktobra 1980 ob 6.30. Zberemo pa se pred Rdečo dvorano v Velenju.
RAZSTAVA GOB V VELENJU
Zanimanje za gobe raste iz dneva v dan. Gobarjenje je kot nalašč za današnji čas, ko človek vse bolj beži iz betonskih in hružnih mest v naravo, da bi tam našel mir, sprostitev in razvedrilo.
Večina izletnikov in nabiralcev gob se žal ne zaveda lepote narave in svoje nerazpoloženje sprošča prav nad gobami, ki se s svojo šibko zgradbo ne morejo upreti čevljem nedeljskega izletnika — divjega gobarja.
Nekateri priložnostni gobarji nabirajo ah celo jedo gobe, ki jih ne poznajo in se zato znajdejo v bolnišnici s težkimi zastrupitvami.
V želji, da preprečimo zastrupitve in nepotrebno uničevanje gob, smo se velenjski gobarji odločili, da v sodelovanju z gobarsko družino Celje organiziramo razstavo svežih gob, ki bo v delavski univerzi v Velenju.
K sodelovanju pri razstavi vabimo vse ljubitelje gob. Vse vrste gob bomo zbirali v petek od 16. do 21. ure in tudi na sami razstavi. Razstava bo odprta v soboto, 4. oktobra, nedeljo, 5. oktobra, in ponedeljek, 6. oktobra. Vsak dan od 9. do 19. ure.
Ljubitelji gob vabljeni!	Jože Lekše
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, B/anko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dpšanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421/1.